1.   Program GMES nadgrajuje raziskovalne dejavnosti iz Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (14) in program vesoljske komponente GMES ESA.

2.   Program GMES obsega naslednje:

1.   Začetne operativne dejavnosti GMES zajemajo obdobje 2011–2013 in lahko obsegajo operativne ukrepe na naslednjih področjih:

2.   Cilji operativnih ukrepov iz odstavka 1 so določeni v Prilogi.

1.   Komisija zagotovi usklajevanje programa GMES z dejavnostmi na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije, zlasti GEOSS. Izvajanje in delovanje GMES temelji na partnerstvih med Unijo in državami članicami v skladu z njihovimi pravili in postopki. Prostovoljni prispevki držav članic in morebitne sinergije z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi pobudami ter pobudami Unije se usklajujejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 16(5).

2.   Komisija upravlja sredstva, dodeljena dejavnostim iz te uredbe, v skladu s Finančno uredbo in z upravljalnim postopkom iz člena 16(4). Zagotovi tudi povezljivost in skladnost programa GMES z drugimi ustreznimi politikami, instrumenti in ukrepi Unije, zlasti na področju okolja, varnosti, konkurenčnosti in inovativnosti, kohezije, raziskav (zlasti dejavnosti sedmega okvirnega programa v povezavi z GMES, brez poseganja v Sklep št. 1982/2006/ES), prometa in konkurence, mednarodnega sodelovanja, evropskih programov Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), varstva osebnih podatkov in obstoječih pravic intelektualne lastnine, Direktive 2007/2/ES, skupnih okoljskih informacijskih sistemov (SEIS) in dejavnosti Unije za ukrepanje v kriznih razmerah.

3.   Ker je GMES uporabniško usmerjen program, Komisija zagotovi, da storitve odgovarjajo potrebam uporabnikov. V ta namen določi pregleden mehanizem za redno sodelovanje uporabnikov in posvetovanje z njimi, prek katerega bi lahko zaznali zahteve uporabnikov na ravni Unije in nacionalni ravni. Komisija zagotovi usklajenost z ustreznimi uporabniki iz javnega sektorja v državah članicah, tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Zahteve glede podatkov storitev določi Komisija neodvisno, po posvetovanju s forumom uporabnikov.

4.   Tehnično usklajevanje in izvajanje vesoljske komponente GMES se po potrebi prenese na ESA ob podpori Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

5.   Kjer je to primerno Komisija zaupa usklajevanje tehničnega izvajanja storitev GMES pristojnim organom Unije ali medvladnim organizacijam.

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi učinkovito konkurenco pri zagotavljanju storitev GMES in spodbuja udeležbo MSP. Komisija olajša uporabo storitev GMES za razvoj prodajnega sektorja.

2.   Zagotavljanje storitev GMES je, kjer je to primerno, decentralizirano, da bi na evropski ravni povezali obstoječe zbirke podatkov in zmogljivosti v vesolju ter in situ in referenčne zbirke in zmogljivosti držav članic, da bi se tako izognili podvajanju. Novih podatkov, ki podvajajo obstoječe vire, se ne pridobiva, razen če uporaba obstoječih ali nadgradljivih sklopov podatkov ni tehnično izvedljiva ali stroškovno učinkovita.

3.   Komisija lahko ob upoštevanju mnenja foruma uporabnikov opredeli ali potrdi ustrezne postopke za potrjevanje pridobivanja podatkov v okviru programa GMES. Ti postopki so pregledni, preverljivi in se jih da revidirati, da bi uporabniku zagotovili avtentičnost, sledljivost in celovitost podatkov. Komisija pri svojih pogodbenih dogovorih z upravljavci storitev GMES zagotovi izvajanje teh postopkov.

4.   Komisija vsako leto poroča o rezultatih pri izvajanju tega člena.

1.   Financiranje Unije ima lahko naslednje pravne oblike:

2.   S financiranjem Unije se zagotovi pristna konkurenca, preglednost in enakopravna obravnava. Kadar je to utemeljeno, imajo lahko donacije Unije posebne oblike, vključno z obliko okvirnih sporazumov o partnerstvu, ali obliko sofinanciranja dejavnosti ali donacij za ukrepe. Za donacije za poslovanje organom, ki si prizadevajo za doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu, določbe Finančne uredbe o postopnem zmanjševanju ne veljajo. Največji delež sofinanciranja pri donacijah je določen v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 16(4).

3.   Komisija poroča o dodelitvi sredstev Unije vsaki od dejavnosti, določenih v členu 3(1), o postopku ocenjevanja in o rezultatih razpisov za naročila ter pogodb, sklenjenih na podlagi tega člena, po oddaji javnih naročil.

1.   Finančna sredstva za operativne ukrepe iz člena 3(1) znašajo 107 milijonov EUR.

2.   Sredstva odobri proračunski organ vsako leto v mejah, določenih v VFO.

3.   Dodatno financiranje za program GMES lahko zagotovijo tudi tretje države ali mednarodne organizacije.

Dodatno financiranje iz prvega pododstavka se obravnava kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Finančne uredbe.

1.   Cilji politike glede podatkov in informacij za ukrepe, ki so financirani s programom GMES, so naslednji:

2.   Za namen oblikovanja okvira za zagotovitev izpolnitve cilja politike glede informacij in podatkov GMES iz točke (b) odstavka 1 ob zagotavljanju potrebne zaščite informacij, ki jih proizvajajo storitve GMES, in podatkov, ki jih zbira namenska infrastruktura GMES, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 10 ter ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 11 in 12, sprejme naslednje ukrepe, upoštevajoč politike glede podatkov in informacij ponudnikov podatkov, ki so potrebni za GMES, ter brez poseganja v nacionalna pravila in postopke v zvezi in infrastrukturo in situ in v vesolju, ki je pod nacionalnim nadzorom:

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(2) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2013.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 11 in 12.

1.   Pooblastilo iz člena 9(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

1.   Na podlagi meril iz točke (b) člena 9(2) Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(3) sprejme posebne ukrepe za omejitev dostopa do informacij, ki jih proizvajajo storitve GMES, in do podatkov, ki jih zbira namenska infrastruktura GMES.

2.   Komisija zagotovi splošno usklajevanje v zvezi z varnostjo komponent in storitev GMES, ob upoštevanju potrebe po nadzoru in integraciji varnostnih zahtev vseh elementov programa, brez poseganja v nacionalna pravila in postopke v zvezi in infrastrukturo in situ in v vesolju, ki je pod nacionalnim nadzorom. Komisija zlasti sprejme ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 16(3) glede tehničnih zahtev za zagotavljanje nadzora in celovitosti sistema v namenskem programu vesoljske komponente GMES, ter za nadzor dostopa in upravljanje tehnologij, ki zagotavljajo varnost namenskega programa vesoljske komponente GMES.

1.   Komisija nadzoruje in vrednoti izvajanje operativnih ukrepov iz člena 3(1).

2.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o vmesnem vrednotenju do 31. decembra 2012 in poročilo o naknadnem vrednotenju do 31. decembra 2015.

1.   Komisija sprejme letni program dela na podlagi člena 110 Finančne uredbe in členov 90 in 166 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (15) in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 16(4) te uredbe.

2.   Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za program GMES se lahko krijejo tudi izdatki, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, neposredno potrebnih za upravljanje programa GMES in dosego njegovih ciljev, zlasti študij, sestankov, informiranja in objavljanja ter vsi drugi izdatki tehnične in upravne pomoči, ki jih lahko ima Komisija pri upravljanju programa GMES.

1.   Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor GMES).

2.   Odbor GMES se lahko sestane v posebnih sestavah za obravnavanje konkretnih vprašanj, zlasti v zvezi z varnostjo (v nadaljnjem besedilu: varnostni odbor).

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

1.   Ustanovljen je forum uporabnikov kot namensko telo. Komisiji svetuje pri opredelitvi in potrjevanju uporabniških zahtev ter pri usklajevanju programa GMES z njegovimi uporabniki iz javnega sektorja.

2.   Forumu uporabnikov predseduje Komisija. Sestavljajo ga uporabniki GMES iz javnega sektorja, ki jih imenujejo države članice.

3.   Komisija za forum uporabnikov zagotovi sekretariat.

4.   Forum uporabnikov sprejme svoj poslovnik.

5.   Odbor GMES je v celoti obveščen o nasvetih foruma uporabnikov glede izvajanja programa GMES.

1.   Komisija zagotovi, da se pri izvajanju ukrepov, ki jih financira ta uredba, zaščitijo finančni interesi Unije, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno izplačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

2.   Pri ukrepih Unije, ki se financirajo v skladu s to uredbo, se za nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 šteje vsaka kršitev določb prava Unije ali vsako neizpolnjevanje pogodbene obveznosti, ki je posledica dejanja ali opustitve gospodarskega subjekta, in ki je ali bi lahko z neupravičenimi izdatki škodljivo vplivala na splošni proračun Evropske unije.

3.   Sporazumi, sklenjeni v skladu s to uredbo, vključno s sporazumi, sklenjenimi s sodelujočimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, določajo spremljanje in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali njen pooblaščeni predstavnik, in revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče, po potrebi revizije na kraju samem.

1.   Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.   Agencija lahko sklene ustanoviti lokalne pisarne v državah članicah, če države članice s tem soglašajo, ali v tretjih državah, udeleženih v delu Agencije, v skladu s členom 23.

4.   Agencijo predstavlja njen izvršilni direktor ob upoštevanju člena 11(9).

1.   Ustanovi se upravni svet, ki opravlja naloge, navedene v členu 6.

2.   Upravni svet sestavljajo po en predstavnik, imenovan od vsake države članice, pet predstavnikov, ki jih imenuje Komisija in predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament. Mandat članov upravnega sveta traja pet let. Mandat se lahko podaljša za največ pet let. Predstavnik VP in predstavnik ESA sta vabljena, da sta navzoča na sestankih upravnega sveta kot opazovalca.

3.   Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih iz člena 23.

4.   Upravni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če predsednik zaradi zadržanosti ne more opravljati svojih nalog. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in pol, z možnostjo enkratnega podaljšanja, in se konča s koncem članstva v upravnem svetu.

5.   Sestanke upravnega sveta sklicuje njegov predsednik.

Izvršilni direktor se običajno udeležuje posvetovanj, razen če se predsednik odloči drugače.

Upravni svet ima redni sestanek dvakrat na leto. Sestaja pa se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

Upravni svet lahko osebe, katerih mnenje bi utegnilo biti koristno, povabi, da njegovim sestankom prisostvujejo kot opazovalci. Članom upravnega sveta lahko v skladu z določbami njegovega poslovnika pomagajo svetovalci ali izvedenci.

Sekretariat upravnega sveta zagotovi Agencija.

6.   Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni svet svoje odločitve sprejema z dvotretjinsko večino svojih članov.

7.   Vsak predstavnik držav članic in Komisije ima en glas. Odločitve na podlagi člena 6(b) in (e) se ne sprejmejo brez pozitivnih glasov predstavnikov Komisije. Izvršilni direktor ne glasuje.

V poslovniku upravnega sveta se določijo podrobna pravila o glasovanju, zlasti pogoji pod katerimi člani lahko glasujejo v imenu drugih članov.

1.   Agencijo upravlja njen izvršilni direktor, ki opravlja svoje naloge pod nadzorom upravnega sveta.

2.   Izvršilnega direktorja imenuje upravni svet na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti kot tudi ustrezne usposobljenosti in izkušenj izmed vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem natečaju, ki sledi objavi razpisa za prosto mesto v Uradnem listu Evropske unije in drugod. Upravni svet sprejme odločitev o imenovanju izvršilnega direktorja s tričetrtinsko večino svojih članov.

Upravni svet je pristojen za razrešitev izvršilnega direktorja in sprejme to odločitev s tričetrtinsko večino svojih članov.

Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Ponovno je lahko imenovan enkrat za nadaljnje obdobje petih let.

3.   Evropski parlament ali Svet lahko od izvršilnega direktorja zahtevata, da jima predloži poročilo o opravljanju svojih nalog in da poda izjavo pred tema institucijama.

1.   V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 683/2008 se, kadar bi obratovanje sistemov vplivalo na varnost Unije ali držav članic, uporabijo postopki iz Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP.

2.   O odločitvah o varnostni akreditaciji, sprejetih v skladu s poglavjem III, ter ostalih opredeljenih tveganjih, Komisija v vednost obvesti Svet.

1.   V okviru Agencije se ustanovi svet za varnostno akreditacijo sistemov evropskega GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo). V zvezi s sistemi evropskega GNSS ima svet za varnostno akreditacijo naloge organa za varnostno akreditacijo, kakor je zapisano v ustreznih varnostnih pravilih, ki veljajo za Svet in Komisijo.

2.   Svet za varnostno akreditacijo opravlja Agenciji zaupane naloge, ki zadevajo varnostno akreditacijo iz člena 16(a)(i) Uredbe (ES) št. 683/2008 in sprejema „odločitve o varnostni akreditaciji“, kakor je določeno v tem členu, zlasti v zvezi z odobritvijo strategije za varnostno akreditiranje in izstrelitev satelitov, z dovoljenji za upravljanje sistemov v različnih konfiguracijah in različne storitve, z dovoljenji za upravljanje zemeljskih postaj in še zlasti senzorskih postaj, nameščenih v tretjih državah, in z dovoljenji za proizvodnjo sprejemnikov s tehnologijo PRS in pripadajočih sestavnih delov.

3.   Svet za varnostno akreditacijo varnostno akreditira sisteme, ko ugotovi skladnost sistemov z varnostnimi zahtevami iz člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008 in z varnostnimi pravili, ki veljajo za Svet in Komisijo.

4.   Svet za varnostno akreditacijo na podlagi poročil o tveganju iz odstavka 11 obvesti Komisijo o svoji oceni tveganja in ji ob vsaki odločitvi o varnostni akreditaciji svetuje glede možnosti za obvladovanje preostalih tveganj.

5.   Komisija stalno obvešča svet za varnostno akreditacijo o posledicah morebitnih odločitev sveta za varnostno akreditacijo na pravilno izvajanje programov in o izvajanju načrtov za obvladovanje preostalih tveganj. Svet za varnostno akreditacijo vzame na znanje takšna mnenja Komisije.

6.   Odločitve sveta za varnostno akreditacijo se naslovijo na Komisijo.

7.   Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, predstavnik Komisije in predstavnik VP. Predstavnik ESA je povabljen, da prisostvuje sestankom sveta za varnostno akreditacijo kot opazovalec.

8.   Svet za varnostno akreditacijo sprejme svoj poslovnik in imenuje svojega predsednika.

9.   Predsednik sveta za varnostno akreditacijo je pristojen za predstavljanje Agencije v obsegu, v katerem za to v skladu s členom 8 ni pristojen izvršilni direktor.

10.   Svet za varnostno akreditacijo ima na razpolago potrebne človeške in materialne vire, ki jih potrebuje za zagotavljanje ustreznih funkcij administrativne podpore in ki mu omogočajo, da skupaj z organi iz odstavka 11, neodvisno opravlja naloge zlasti pri vodenju zadev, začetku in spremljanju izvajanja varnostnih postopkov in izvajanju varnostnih pregledov sistema, pripravi odločitev in organizaciji sestankov.

11.   Svet za varnostno akreditacijo ustanovi posebne podorgane, ki delujejo po njegovih navodilih in ki obravnavajo specifična vprašanja. Ob zagotavljanju potrebne stalnosti dela ustanovi zlasti:

12.   Če soglasja v skladu s splošnimi načeli iz člena 10 te uredbe ni mogoče doseči, svet za varnostno akreditacijo odloči z večino glasov, kakor določa člen 16 Pogodbe o Evropski uniji in brez poseganja v člen 9 te uredbe. Predstavnik Komisije in predstavnik VP ne glasujeta. Predsednik sveta za varnostno akreditacijo v imenu sveta za varnostno akreditacijo podpiše odločitve, ki jih sprejme svet.

13.   Komisija brez nepotrebnega odlašanja obvešča Evropski parlament in Svet o vplivu odločitev o varnostni akreditaciji na pravilno izvajanje programov. Če Komisija meni, da bi odločitev, ki jo je sprejel svet za varnostno akreditacijo, lahko znatneje vplivala na pravilno izvajanje programov, na primer kar zadeva stroške in roke, o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet.

14.   Ob upoštevanju stališč Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih je treba izraziti v roku enega meseca, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 683/2008.

15.   Upravni svet je redno obveščen o poteku dela v svetu za varnostno akreditacijo.

16.   Pri rokih za delo sveta za varnostno akreditacijo se spoštuje delovni program Komisije za GNSS.

1.   Brez poseganja v druge vire in dajatve, ki jih je še treba določiti, prihodki Agencije vključujejo pomoč Unije, predvideno v splošnem proračunu Evropske unije za zagotovitev uravnoteženosti prihodkov in odhodkov.

2.   Odhodki Agencije zajemajo odhodke za zaposlene, za poslovanje in za infrastrukturo, poslovne stroške ter odhodke, povezane z delovanjem sveta za varnostno akreditacijo, vključno z organi iz člena 11(11) ter s pogodbami in sporazumi, ki jih Agencija sklene za opravljanje svojih nalog.

3.   Izvršilni direktor sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta posreduje upravnemu svetu.

4.   Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Na podlagi predloga načrta prihodkov in odhodkov upravni svet vsako leto izdela načrt prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

6.   Ta finančni načrt, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta skupaj z začasnim programom dela, upravni svet do 31. marca posreduje Komisiji in tretjim državam, s katerimi je Unija sklenila sporazume v skladu s členom 23.

7.   Ta finančni načrt Komisija posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunskemu organu) skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije.

8.   Komisija na podlagi finančnega načrta sredstva, ki so po njenem mnenju potrebna za kadrovski načrt, ter znesek pomoči v breme splošnega proračuna, vključi v predlog proračuna Evropske unije, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

9.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo Agencije in sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

10.   Proračun sprejema upravni svet. Proračun postane dokončen po končnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

11.   Upravni svet proračunski organ v najkrajšem možnem času uradno obvesti o svojih namerah glede izvajanja projektov, ki bodo imeli znaten finančni vpliv na financiranje proračuna, zlasti projektov v zvezi z nepremičninami, npr. najetjem ali nakupom objektov. O tem obvesti Komisijo.

12.   Če del proračunskega organa izda uradno obvestilo, da namerava dati mnenje, svoje mnenje posreduje upravnemu svetu v roku šestih tednov po datumu uradnega obvestila o projektu.

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršilni direktor.

2.   Do 1. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Agencije posreduje računovodji Komisije začasne zaključne račune skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

3.   Do 31. marca, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, računovodja Komisije posreduje Računskemu sodišču začasne zaključne račune Agencije skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovodenju za zadevno finančno leto. Poročilo se posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.   Ob prejemu ugotovitev Računskega sodišča glede začasnih zaključnih računov Agencije izvršilni direktor v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 pripravi končne zaključne račune Agencije, za katere odgovarja, in jih predloži upravnemu svetu, da ta o njih da svoje mnenje.

5.   Upravni svet predloži mnenje o končnih zaključnih računih Agencije.

6.   Izvršilni direktor do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču posreduje končne zaključne račune skupaj z mnenjem upravnega sveta.

7.   Končni zaključni računi se objavijo.

8.   Izvršilni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegove ugotovitve do 30. septembra. Odgovor pošlje tudi upravnemu svetu.

9.   Izvršilni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoten potek postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor določa člen 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, podeli Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 izvršilnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N.

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Komisije Evropskih skupnosti z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (10) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za celotno osebje Agencije.

3.   Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoče izvedbene pogodbe in akti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi na kraju samem izvajata preglede pri prejemnikih sredstev Agencije in enotah, pristojnih za njihovo dodeljevanje.

1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Evropske unije za potrebe uporabe teh kadrovskih pravil in pogojev za zaposlitev. Upravni svet v dogovoru s Komisijo določi potrebna podrobna pravila uporabe.

2.   Pristojnosti, ki so organu za imenovanja dodeljene s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, za svoje osebje brez poseganja v člen 8 izvaja Agencija.

3.   Osebje Agencije sestavljajo uslužbenci, ki jih po potrebi zaposli Agencija za opravljanje njenih nalog, vanjo pa so lahko vključeni tudi uradniki, ki imajo ustrezno varnostno dovoljenje in ki jih začasno dodelijo ali napotijo Komisija ali države članice.

4.   Določbe iz odstavkov 1 in 3 veljajo tudi za osebje GSMC.

1.   Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Sodišče je pristojno za izrekanje sodb na podlagi arbitražne klavzule v vseh pogodbah, ki jih sklene Agencija.

2.   V primeru nepogodbene odgovornosti pa Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene enote ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.

3.   Sodišče je pristojno v sporih glede nadomestila škode iz odstavka 2.

4.   Osebno odgovornost uslužbencev Agencije urejajo določbe kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih pogojih za zaposlitev.

1.   Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (11).

2.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center organov Evropske Unije.

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (12).

2.   V šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe upravni svet sprejme izvedbene določbe za Uredbo (ES) št. 1049/2001.

3.   Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pri Sodišču Evropske unije v skladu s členom 228 oziroma 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na posameznike, se za Agencijo uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13).

1.   Agencija je odprta za udeležbo tretjih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazum v ta namen.

2.   Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se dosežejo dogovori, v katerih je naveden zlasti značaj, obseg in način udeležbe vsake posamezne države pri delu Agencije, vključno z določbami glede udeležbe pri pobudah Agencije, finančnih prispevkov in osebja.

1.   Ta uredba določa pravila za vzpostavitev in organizacijo mednarodnih železniških koridorjev za konkurenčen tovorni promet z namenom razvoja evropskega železniškega omrežja za konkurenčen tovorni promet. Uredba določa pravila za izbor, organizacijo in upravljanje tovornih koridorjev ter okvirno načrtovanje naložb.

2.   Ta uredba se uporablja za upravljanje in uporabo železniške infrastrukture, vključene v tovorne koridorje.

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2001/14/ES.

2.   Poleg opredelitev iz odstavka 1:

1.   Vsaka država članica z železnico, ki se nadaljuje v drugo državo članico, sodeluje pri vzpostavitvi vsaj enega tovornega koridorja, razen če je v skladu s členom 3 to obveznost že izpolnila.

2.   Ne glede na odstavek 1, države članice na zahtevo ene od držav članic sodelujejo pri vzpostavitvi tovornega koridorja iz navedenega odstavka ali podaljšanju obstoječega koridorja, da bi sosednji državi članici omogočile izpolnitev obveznosti iz navedenega odstavka.

3.   Brez poseganja v obveznosti držav članic na podlagi člena 7 Direktive 91/440/EGS, kadar država članica po opravljeni socialno-ekonomski analizi meni, da vzpostavitev tovornega koridorja ne bi bila v interesu prosilcev, ki bi najverjetneje uporabljali ta tovorni koridor, ali ne bi prinesla bistvenih socialno-ekonomskih koristi, ali bi povzročila nesorazmerno obremenitev, tej državi članici ni treba sodelovati, kakor je navedeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, ob upoštevanju odločitve Komisije v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 21(2).

4.   Državi članici ni treba sodelovati, kakor je navedeno v odstavkih 1 in 2, če ima železniško omrežje, kjer se tirna širina razlikuje od tiste v glavnem železniškem omrežju znotraj Unije.

5.   Vzpostavitev tovornega koridorja predlagajo zadevne države članice. V ta namen Komisiji skupaj pošljejo pismo o nameri vključno s predlogom, ki ga pripravijo po posvetovanju z zadevnimi upravljavci infrastrukture in zadevnimi prosilci, pri čemer upoštevajo merila iz člena 4.

Da bi izpolnile obveznosti iz odstavkov 1 in 2, zadevne države članici Komisiji do 10. novembra 2012 skupaj pošljejo pismo o nameri.

6.   Komisija preuči predloge za vzpostavitev tovornega koridorja iz odstavka 5 in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(3) sprejme odločitev o skladnosti teh predlogov s tem členom najpozneje devet mesecev po predložitvi predlogov.

7.   Zadevne države članice vzpostavijo tovorni koridor najpozneje dve leti po tem, ko Komisija sprejme odločitev iz odstavka 6.

1.   Tovorni koridorji iz člena 5 se lahko spremenijo na podlagi skupnega predloga, ki ga zadevne države članice pošljejo Komisiji po posvetovanju z upravljavci infrastrukture in zadevnimi prosilci.

2.   Komisija ustrezno temu v skladu z regulativnim postopkom iz člena 21(3) sprejme odločitev o predlogu in pri tem upošteva merila iz člena 4.

1.   Zadevne države članice za vsak tovorni koridor ustanovijo izvršni odbor, ki je odgovoren za določitev splošnih ciljev tovornega koridorja, nadzor in sprejemanje ukrepov, kakor je izrecno določeno v odstavku 7 tega člena ter v členih 9 in 11, členu 14(1) in členu 22. Izvršni odbor sestavljajo predstavniki organov zadevnih držav članic.

2.   Zadevni upravljavci infrastrukture, in kadar je potrebno organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti iz člena 14(2) Direktive 2001/14/ES, za vsak tovorni koridor ustanovijo upravni odbor, pristojen za sprejemanje ukrepov, kot je to izrecno določeno v odstavkih 5, 7, 8 in 9 tega člena ter v členih 9 do 12, členu 13(1), členu 14(2), (6) in (9), členu 16(1), členu 17(1) in členih 18 in 19 te uredbe. Upravni odbor sestavljajo predstavniki upravljavcev infrastrukture.

3.   Države članice in upravljavci infrastrukture, ki jih zadeva posamezni tovorni koridor, sodelujejo v odborih iz odstavkov 1 in 2, da bi zagotovili razvoj tovornega koridorja v skladu z njegovim izvedbenim načrtom.

4.   Izvršni odbor sprejema odločitve s soglasjem predstavnikov organov zadevnih držav članic.

5.   Upravni odbor sprejema odločitve, tudi odločitve o svojem pravnem statusu, oblikovanju svoje organizacijske strukture, sredstvih in osebju, s soglasjem zadevnih upravljavcev infrastrukture. Upravni organ je lahko neodvisen pravni subjekt. Oblikovan je lahko kot evropsko gospodarsko interesno združenje v smislu Uredbe Sveta (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 o evropskih gospodarskih interesnih združenjih (EGIZ) (8).

6.   Odgovornosti izvršnega in upravnega odbora ne posegajo v neodvisnost upravljavcev infrastrukture, določene v členu 4(2) Direktive 91/440/EGS.

7.   Upravni odbor ustanovi skupino svetovalcev, ki jo sestavljajo upravljavci in lastniki terminalov tovornega koridorja, po potrebi pa tudi predstavniki morskih pristanišč in pristanišč na celinskih plovnih poteh. Ta skupina svetovalcev lahko poda mnenje o vsakem predlogu upravnega odbora, ki neposredno vpliva na naložbe in upravljanje terminalov. Mnenje lahko poda tudi na lastno pobudo. Upravni odbor vsa takšna mnenja upošteva. V primeru nesoglasja med upravnim odborom in skupino svetovalcev se slednja lahko obrne na izvršni odbor. Izvršni odbor deluje kot posrednik in pravočasno posreduje svoje mnenje. Vendar končno odločitev sprejme upravni odbor.

8.   Upravni odbor sestavi še eno skupino svetovalcev, v kateri so železniški prevozniki, ki bi radi uporabljali tovorni koridor. Ta skupina svetovalcev lahko poda mnenje o vsakem predlogu upravnega odbora, ki vpliva na te prevoznike. Lahko tudi poda mnenje na lastno pobudo. Upravni odbor vsa takšna mnenja upošteva.

9.   Upravni odbor v skladu z nacionalnimi in evropskimi načrti skupne uporabe usklajuje uporabo interoperabilnih računalniških aplikacij ali alternativnih rešitev, ki bodo morda v prihodnosti na voljo kot vmesniki za obdelavo prošenj za mednarodne vlakovne poti in za delovanje mednarodnega prometa na tovornem koridorju.

1.   Upravni odbor najkasneje šest mesecev preden je tovorni koridor dokončno usposobljen za obratovanje pripravi izvedbeni načrt in ga predloži izvršnemu odboru v odobritev. Ta načrt zajema:

2.   Upravni odbor redno revidira izvedbeni načrt ob upoštevanju napredka pri njegovem izvajanju, trga železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju in uspešnosti, merjene v skladu s cilji iz točke (c) odstavka 1.

3.   Upravni odbor izvaja in redno posodablja tržno raziskavo o ugotovljenih in pričakovanih spremembah v prometu na zadevnem tovornem koridorju, ki so posledica njegove vzpostavitve, in sicer z vidika različnih vrst prometa tako v tovornem kot tudi potniškem prometu. V tej raziskavi se po potrebi preuči tudi ravnotežje med negativnimi in pozitivnimi socialno-ekonomskimi učinki vzpostavitve tovornega koridorja.

4.   Pri izvedbenem načrtu se upošteva razvoj terminalov v odziv na potrebe železniškega tovornega prometa na tovornem koridorju, še posebej uporaba teh terminalov kot intermodalnih vozlišč vzdolž tovornih koridorjev.

5.   Če je potrebno, upravni odbor sprejme ukrepe za sodelovanje z regionalnimi in/ali lokalnimi upravami glede izvedbenega načrta.

1.   Upravni odbor pripravi in redno pregleduje načrt naložb, ki vključuje podatke iz okvirnega načrta srednje- in dolgoročnih vlaganj v infrastrukturo prometnega koridorja, in ga predloži izvršnemu odboru v odobritev. Ta načrt zajema:

2.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v pristojnosti držav članic glede načrtovanja in financiranja železniške infrastrukture.

1.   Upravni odbor tovornega koridorja določi ali oblikuje skupno telo, ki prosilcem omogoča, da na enem mestu in z enim samim postopkom zaprosijo in prejmejo vprašanja v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi za tovorne vlake, ki vzdolž tovornega koridorja prečkajo vsaj eno mejo (v nadaljnjem besedilu: sistem vse na enem mestu).

2.   V okviru sistema vse na enem mestu kot koordinacijske točke se zagotavljajo tudi osnovne informacije o dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti, vključno z informacijami iz člena 18. V okviru tega sistema se obvešča tudi o razpoložljivih infrastrukturnih zmogljivostih v času predložitve vloge in njihovih značilnostih po vnaprej določenih parametrih, kot so hitrost, dolžina, nakladalni profil ali dovoljena osna obremenitev vlakov, ki vozijo na tovornem koridorju.

3.   V okviru sistema vse na enem mestu se odloča tudi o uporabi vnaprej določenih vlakovnih poti iz člena 14(3) in o rezervnih zmogljivostih iz člena 14(5). Zmogljivosti se dodelijo v skladu s pravili o dodeljevanju zmogljivosti iz Direktive 2001/14/ES. O tej uporabi in sprejetih odločitvah se nemudoma obvestijo pristojni upravljavci infrastrukture.

4.   Za vsako prošnjo za dodelitev infrastrukturne zmogljivosti, ki je ni mogoče odobriti v skladu z odstavkom 3, se v okviru sistema vse na enem mestu vsaka vloga za infrastrukturne zmogljivosti nemudoma pošlje pristojnim upravljavcem infrastrukture in, kjer je ustrezno, organom za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti iz člena 14(2) Direktive 2001/14/ES, ki o vlogi odločajo v skladu s členom 13 in poglavjem III navedene direktive ter o svoji odločitvi obvestijo sistem vse na enem mestu, ki zadevo nadalje obravnava.

5.   Dejavnosti v okviru sistema vse na enem mestu potekajo pregledno in brez diskriminacije. V ta namen se oblikuje register, ki je prosto dostopen vsem zainteresiranim stranem. Register vsebuje datume vlog, podatke o prosilcih ter podrobnosti o predloženi dokumentaciji in incidentih, ki so se zgodili. Te dejavnosti nadzirajo regulatorni organi v skladu s členom 20.

1.   Izvršni odbor opredeli okvir za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti tovornega koridorja, in sicer v skladu s členom 14(1) Direktive 2001/14/ES.

2.   Upravni odbor oceni potrebo po zmogljivostih, ki naj bi bile vzdolž tovornega koridorja dodeljene tovornim vlakom, in pri tem upošteva tržno raziskavo iz člena 9(3) te uredbe, vloge za infrastrukturne zmogljivosti v okviru prejšnjih in sedanjih operativnih voznih redov ter okvirne sporazume.

3.   Upravljavci infrastrukture na podlagi ocene iz odstavka 2 tega člena skupaj določijo in organizirajo mednarodne vnaprej določene vlakovne poti za tovorne vlake, pri čemer uporabijo postopek iz člena 15 Direktive 2001/14/ES ob upoštevanju zmogljivostnih potreb drugih vrst prometa, med drugim potniškega prometa. Določijo tak čas potovanja, pogostost, čas odhoda in prihoda ter trase, primerne za tovorni promet, da bi se povečal tovorni promet z vlaki, ki potujejo na tovornem koridorju. Te vnaprej določene vlakovne poti se objavijo vsaj tri mesece pred rokom za prejem prošenj za zmogljivosti iz Priloge III Direktive 2001/14/ES. Upravljavci infrastrukture več tovornih koridorjev lahko po potrebi usklajujejo mednarodne vnaprej določene vlakovne poti z zmogljivostmi na zadevnih tovornih koridorjih.

4.   Te vnaprej določene vlakovne poti se najprej dodelijo tovornim vlakom, ki prečkajo vsaj eno mejo.

5.   Če to upravičujejo potrebe trga in ocena iz odstavka 2 tega člena, upravljavci infrastrukture skupaj določijo rezervno zmogljivost za mednarodne tovorne vlake na tovornih koridorjih ob upoštevanju zmogljivostnih potreb drugih vrst prometa, tudi potniškega prometa, ter to rezervo v svojih končnih načrtovanih operativnih voznih redih ohranijo prosto, tako da se lahko hitro in primerno odzovejo na ad hoc vloge za dodelitev zmogljivosti iz člena 23 Direktive 2001/14/ES. Ta zmogljivost se ohrani do roka pred predvidenim časom iz voznega reda, kot je določil upravni odbor. Ta rok ne presega 60 dni.

6.   Upravni odbor spodbuja usklajevanje prednostnih pravil v zvezi z dodeljevanjem zmogljivosti na tovornem koridorju.

7.   Upravljavci infrastrukture v svoje pogoje za uporabo lahko vključijo uporabnine za vlakovne poti, ki so dodeljene, vendar se na koncu ne uporabijo. Raven te uporabnine je primerna, odvračalna in učinkovita.

8.   Razen v primeru višje sile, vključno z nujnimi in nepredvidenimi deli, ki so pomembna za zagotavljanje varnosti, se vlakovna pot, dodeljena v hitrem tovornem prometu v skladu s tem členom, ne sme preklicati manj kot dva meseca pred predvidenim časom iz operativnega voznega reda, če se zadevni prosilec s takim preklicem ne strinja. V takšnem primeru si zadevni upravljavec infrastrukture prizadeva prosilcu predlagati enako kakovostno in zanesljivo vlakovno pot, kar ima prosilec pravico sprejeti ali zavrniti. Ta določba ne posega v pravice, ki bi jih prosilec imel na podlagi sporazuma iz člena 19(1) Direktive 2001/14/ES. Prosilec lahko v vsakem primeru zadevo preda regulatornemu organu iz člena 20 te uredbe.

9.   Upravni odbor tovornega koridorja in skupina svetovalcev iz člena 8(7) vzpostavijo postopke za zagotovitev optimalne usklajenosti dodeljevanja zmogljivosti med upravljavci infrastrukture tako za vloge iz člena 13(1) kakor tudi za vloge, ki jih prejmejo zadevni upravljavci infrastrukture. Pri tem se upošteva tudi dostop do terminalov.

10.   V odstavkih 4 in 9 tega člena sklicevanje na upravljavce infrastrukture vključuje tudi, kjer je to ustrezno, organe za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti iz člena 14(2) Direktive 2001/14/ES.

1.   Upravni odbor tovornega koridorja določi postopke za usklajevanje upravljanja prometa po tovornem koridorju. Upravni odbori povezanih tovornih koridorjev lahko določijo postopke za usklajevanje prometa po teh tovornih koridorjih.

2.   Upravljavci infrastrukture tovornega koridorja in skupina svetovalcev iz člena 8(7) določijo postopke za zagotovitev optimalne usklajenosti obratovanja železniške infrastrukture in terminalov.

1.   Upravni odbor določi skupne cilje glede točnosti in/ali smernic za upravljanje prometa v primeru motenj pri gibanju vlakov na tovornem koridorju.

2.   Vsak zadevni upravljavec infrastrukture pripravi prednostna pravila za upravljanje različnih vrst prometa na delu tovornih koridorjev v njegovi odgovornosti v skladu s skupnimi cilji oziroma smernicami iz odstavka 1 tega člena. Ta prednostna pravila se objavijo v programu omrežja iz člena 3 Direktive 2001/14/ES.

3.   Načela za določitev prednostnih pravil zagotavljajo vsaj to, da se vlakovna pot iz člena 14(3) in (4), dodeljena tovornim vlakom, ki vozijo po času, ki je zanje določen v operativnem voznem redu, čim manj spreminja. Namen načel za določitev prednostnih pravil je zagotoviti, da začne celotno omrežje čim prej ponovno normalno delovati ob upoštevanju potreb vseh vrst prevoza. Upravljavci infrastrukture lahko v ta namen uskladijo upravljanje različnih vrst prometa na več tovornih koridorjih.

1.   Upravni odbor tovornega koridorja spodbuja združljivost med izvedbenimi načrti po tovornem koridorju v skladu s členom 11 Direktive 2001/14/ES.

2.   Upravni odbor preverja učinkovitost železniških storitev prevoza blaga v tovornem koridorju in enkrat letno objavi rezultate tega preverjanja.

3.   Upravni odbor izvede raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov tovornega koridorja in enkrat letno objavi rezultate te raziskave.

1.   Regulatorni organi iz člena 30 Direktive 2001/14/ES sodelujejo pri preverjanju konkurence v železniškem tovornem koridorju. Zagotavljajo predvsem možnost dostopa brez diskriminacije do koridorja in so pritožbeni organi iz člena 30(2) navedene direktive. Izmenjujejo si potrebne podatke, ki jih dobijo od upravljavcev infrastrukture in drugih ustreznih strani.

2.   Da bi spodbujale svobodno in pošteno konkurenco na tovornih koridorjih, si države članice prizadevajo za vzpostavitev primerljive regulativne ravni. Regulativni organi so enostavno dostopni za udeležence na trgu ter sprejemajo odločitve neodvisno in učinkovito.

3.   V primeru pritožbe prosilca na regulatorni organ v zvezi z mednarodnimi železniškimi storitvami v tovornem prometu ali na podlagi preiskave na lastno pobudo regulatornega organa se ta organ posvetuje z regulatornimi organi vseh drugih držav članic, skozi katere poteka mednarodna vlakovna pot za zadevni tovorni vlak, in pred sprejetjem odločitve zahteva potrebne podatke.

4.   Regulatorni organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje v skladu z odstavkom 3, zadevnemu regulatornemu organu predložijo vse informacije, ki jih imajo sami pravico zahtevati v skladu z nacionalno zakonodajo. Te informacije se smejo uporabiti le za obravnavo pritožbe ali preiskavo iz odstavka 3.

5.   Regulatorni organ, ki je prejel pritožbo ali začel preiskavo na lastno pobudo, preda ustrezne informacije pristojnemu regulatornemu organu, tako da ta organ sprejme ukrepe glede zadevnih strani.

6.   Vsi predstavniki upravljavcev infrastrukture iz člena 15(1) Direktive 2001/14/ES nemudoma zagotovijo vse potrebne informacije za obravnavo pritožbe ali za preiskavo iz odstavka 3 tega člena, ki jih je zahteval regulatorni organ države članice, v kateri ima predstavnik sedež. Regulatorni organ lahko take podatke o zadevni mednarodni vlakovni poti pošlje regulatornim organom iz odstavka 3 tega člena.

1.   Komisiji pomaga odbor iz člena 11a Direktive 91/440/EGS.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

1.   Ta direktiva določa ukrepe za zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene ali izobraževalne namene.

V ta namen so v njej določena pravila o:

2.   Ta direktiva se uporablja, kadar se živali uporabljajo ali so namenjene uporabi v postopkih ali kadar se živali vzreja predvsem z namenom, da bodo njihovi organi ali tkiva uporabljeni v znanstvene namene.

Ta direktiva se uporablja, dokler živali iz prvega pododstavka niso usmrčene, vrnjene nazaj domov, vrnjene v primerno naravno okolje ali rejo.

Odstranitev bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb z uspešno uporabo anestezije, analgezije ali drugih metod ne izključuje uporabe živali v postopkih iz področja uporabe te direktive.

3.   Ta direktiva se uporablja za naslednje živali:

4.   Ta direktiva se uporablja za živali, ki se uporabljajo v postopkih in so na zgodnejši razvojni stopnji od tiste iz točke (a) odstavka 3, če se žival pusti pri življenju po tej razvojni stopnji in bo zaradi izvedenih postopkov verjetno lahko občutila bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, potem ko doseže to razvojno stopnjo.

5.   Ta direktiva se ne uporablja za:

6.   Ta direktiva se uporablja brez poseganja v Direktivo Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (8).

1.   Države članice lahko ob upoštevanju splošnih pravil iz PDEU ohranijo določbe, ki veljajo 9. novembra 2010 in ki so namenjene zagotavljanju obsežnejše zaščite živali iz področja uporabe te direktive, kot jo vsebujejo določbe iz te direktive.

Države članice pred 1. januarjem 2013 obvestijo Komisijo o takšnih nacionalnih določbah. Komisija o njih obvesti druge države članice.

2.   Kadar država članica ukrepa v skladu z odstavkom 1, ne prepove ali ovira dobave ali uporabe živali, ki so v skladu s to direktivo rejene ali gojene v drugi državi članici, niti ne prepove ali ovira dajanja na trg proizvodov, ki so v skladu s to direktivo proizvedeni s pomočjo uporabe takšnih živali.

1.   Države članice zagotovijo, da se, kadar je to mogoče, namesto postopka uporablja znanstveno zadovoljiva metoda ali preskusna strategija, ki ne zahteva uporabe živih živali.

2.   Države članice zagotovijo, da se število živali, uporabljenih v projektih, zmanjša na minimum, ne da bi pri tem bili ogroženi cilji projekta.

3.   Države članice zagotovijo izboljšanje vzreje, nastanitve in oskrbe ter izboljšanje metod uporabljenih v postopkih, tako da se morebitne bolečine, trpljenje, stiske ali trajne poškodbe, povzročene živalim, odstranijo ali zmanjšajo na minimum.

4.   Pri izbiri metod se ta člen izvaja v skladu s členom 13.

1.   Države članice zagotovijo, da usmrtitev živalim povzroči čim manj bolečin, trpljenja in stiske.

2.   Države članice zagotovijo, da usmrtitev živali poteka v ustanovi rejca, dobavitelja ali uporabnika, in da jo izvaja kompetentna oseba.

V primeru terenske študije pa kompetentna oseba lahko izvede usmrtitev živali tudi zunaj ustanove.

3.   Za živali iz Priloge IV se uporabi ustrezna metoda usmrtitve iz navedene priloge.

4.   Pristojni organi lahko odobrijo odstopanja od zahteve iz odstavka 3:

5.   Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata v primerih, kadar je žival treba usmrtiti v izrednih razmerah zaradi dobrega počutja živali, javnega zdravja, javne varnosti, zdravja živali ali okoljskih razlogov.

1.   Primerki ogroženih vrst, ki so naštete v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (9), ki ne spadajo v področje uporabe člena 7(1) navedene uredbe, se v postopkih ne uporabljajo, razen v tistih postopkih, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za nobeno živalsko vrsto primatov razen človeka.

1.   S pridržkom odstavka 2 se primerki primatov razen človeka v postopkih ne uporabljajo, z izjemo tistih postopkov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Klinično stanje splošne oslabelosti za namene te direktive pomeni zmanjšanje človekove normalne fizične ali psihološke opravilne sposobnosti.

2.   Primerki primatov razen človeka iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 338/97, ki ne spadajo v področje uporabe člena 7(1) navedene uredbe, se v postopkih ne uporabljajo, z izjemo tistih postopkov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

3.   Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 se velike opice ne uporabljajo v postopkih s pridržkom uporabe zaščitne klavzule iz člena 55(2).

1.   Živali, odvzetih iz naravnega okolja, se v postopkih ne uporablja.

2.   Pristojni organi lahko odobrijo odstopanja od odstavka 1 na podlagi znanstvene utemeljitve, da namena postopka ni mogoče doseči z uporabo živali, ki je bila rejena za uporabo v postopkih.

3.   Ulov živali v naravnem okolju se izvaja le s strani kompetentne osebe z uporabo metod, ki tem živalim ne povzročajo izogibnih bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.

Ob ali po ulovu mora vsako poškodovano ali obolelo žival pregledati veterinar ali druga kompetentna oseba, ter storiti vse potrebno, da čim bolj zmanjša trpljenje živali. Pristojni organi lahko dovolijo odstopanja od zahteve, da je treba storiti vse potrebno, da se kar najbolj zmanjša trpljenje živali, če za njeno opustitev obstaja znanstvena utemeljitev.

1.   Države članice zagotovijo, da se živali, ki spadajo med živalske vrste navedene v Prilogi I, lahko uporabijo v postopkih samo takrat, kadar so bile vzrejene za uporabo v postopkih.

Vendar pa od datumov, določenih v Prilogi II, države članice zagotovijo, da se primati razen človeka iz te priloge lahko uporabljajo v postopkih pod pogojem, da so potomci primatov razen človeka, vzrejenih v ujetništvu ali živali iz zaprtih vzrejnih kolonij.

Za namene tega člena „zaprta vzrejna kolonija“ pomeni kolonijo, v kateri se živali vzrejajo samo znotraj kolonije ali se pridobivajo iz drugih kolonij, vendar ne iz naravnega okolja, in v kateri se živali gojijo na način, ki zagotavlja njihovo privajenost na stik s človekom.

V posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi Komisija izvede študijo izvedljivosti o zahtevi iz drugega pododstavka, ki vključuje oceno zdravja in dobrega počutja živali. Študija se objavi najpozneje 10. novembra 2017. Kadar je to primerno, zajema tudi predloge sprememb Priloge II.

2.   Komisija spremlja pridobivanje primatov razen človeka iz zaprtih vzrejnih kolonij ter v posvetovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi opravi študijo, v kateri analizira izvedljivost pridobivanja živali le iz zaprtih vzrejnih kolonij.

Študija se objavi najpozneje 10. novembra 2022.

3.   Pristojni organi lahko odobrijo odstopanja od odstavka 1 na podlagi znanstvene utemeljitve.

1.   Potepuške in divje živali domačih živalskih vrst se v postopkih ne uporabljajo.

2.   Pristojni organi lahko odobrijo le odstopanja od odstavka 1 pod naslednjimi pogoji:

1.   Države članice zagotovijo, da se postopki izvajajo v ustanovi uporabnika.

Pristojni organ lahko odobri odstopanje od prvega pododstavka na podlagi znanstvene utemeljitve.

2.   Postopki se lahko izvajajo samo v okviru projekta.

1.   Države članice brez poseganja v nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje določene vrste metod, zagotovijo, da se postopek ne izvaja, če se v zakonodaji Unije priznava druga metoda ali strategija preskušanja za doseganje željenih rezultatov, ki ne vključuje uporabe žive živali.

2.   Pri izbiri postopkov se izberejo tisti, ki v največji meri izpolnjujejo naslednje zahteve:

in bodo najverjetneje dali zadovoljive rezultate.

3.   Smrt kot končni rezultat postopka je treba preprečiti, kolikor je le mogoče, in jo nadomestiti s predčasnim in humanim pokončanjem. Če smrti kot končnega rezultata ni mogoče preprečiti, je treba postopek načrtovati tako, da se:

1.   Države članice zagotovijo, da se postopki izvajajo pod splošno ali lokalno anestezijo, razen če je to neprimerno, in da se uporablja analgezija ali druga ustrezna metoda za zagotovitev, da so bolečine, trpljenje in stiska čim manjši.

Postopki, ki obsegajo hude poškodbe, ki lahko povzročijo hude bolečine, se ne izvajajo brez anestezije.

2.   Pri odločanju o primernosti uporabe anestezije se upošteva naslednje:

3.   Države članice zagotovijo, da se živalim ne dajejo nobena zdravila, ki bi jim preprečevala ali omejevala prikazovanje bolečine, brez ustrezne stopnje anestezije ali analgezije.

V teh primerih se poda znanstvena utemeljitev, skupaj s podrobnostmi o režimu dajanja anestetika ali analgetika.

4.   Žival, ki lahko občuti bolečine, ko anestezija popusti, se zdravi s preventivno in postoperativno analgezijo ali drugimi primernimi metodami za lajšanje bolečin, če je to združljivo z namenom postopka.

5.   Kakor hitro je dosežen namen postopka, je treba storiti vse potrebno, da se čim bolj zmanjša trpljenje živali.

1.   Države članice zagotovijo, da se vsi postopki razvrstijo kot „nepovratni“, „blag“, „zmeren“ ali „težaven“ za vsak primer posebej na podlagi meril za razvrščanje iz Priloge VIII.

2.   S pridržkom uporabe zaščitne klavzule iz člena 55(3) države članice zagotovijo, da se postopek ne izvede, če bi povzročil hude bolečine, trpljenje ali stisko, ki so po vsej verjetnosti dolgotrajni in jih ni mogoče olajšati.

1.   Države članice zagotovijo, da se žival, ki je že bila uporabljena v enem ali več postopkih, kadar bi bilo mogoče uporabiti drugo žival, na kateri prej ni bil izveden noben postopek, lahko ponovno uporabi v novem postopku samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.   V izjemnih okoliščinah in z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko pristojni organ po veterinarskem pregledu živali dovoli ponovno uporabo živali pod pogojem, da žival ni bila uporabljena več kot enkrat v postopku, ki je vključeval hude bolečine, stisko ali podobno trpljenje.

1.   Šteje, da je postopek končan, kadar ni več nadaljnjih opažanj za navedeni postopek ali kadar v primeru novih gensko spremenjenih linij živali pri njihovih potomcih ni več zaznati ali se ne pričakuje več, da bodo občutili bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe, enakovredne ali hujše od vboda igle.

2.   Na koncu postopka odločitev o ohranitvi živali pri življenju odloča veterinar ali druga kompetentna oseba. Žival je treba pokončati, kadar obstaja verjetnost, da bo še naprej čutila zmerne ali hude bolečine, trpljenje, stisko ali trajne poškodbe.

3.   Kadar se žival ohrani pri življenju, prejme oskrbo in nastanitev, ki sta ustrezni njenemu zdravstvenemu stanju.

1.   Države članice zagotovijo, da vsi rejci, dobavitelji in uporabniki pridobijo dovoljenje in registracijo pri pristojnem organu. Takšno dovoljenje se lahko izda za omejeno obdobje.

Dovoljenje se izda le, če rejec, dobavitelj ali uporabnik in njegova ustanova izpolnjujejo zahteve te direktive.

2.   Dovoljenje mora opredeljevati osebo, odgovorno za zagotavljanje skladnosti z določbami te direktive, in osebo ali osebe iz člena 24(1) in člena 25.

3.   Obnovo dovoljenja je potrebno pridobiti za vsako večjo spremembo zgradbe ali delovanja ustanove rejca, dobavitelja ali uporabnika, ki bi lahko negativno vplivala na dobro počutje živali.

4.   Države članice zagotavljajo, da je pristojni organ uradno obveščen o vseh spremembah v zvezi z osebo ali osebami iz odstavka 2.

1.   Kadar rejec, dobavitelj ali uporabnik ne izpolnjuje več zahtev iz te direktive, pristojni organ sprejme ustrezne sanacijske ukrepe ali zahteva, da se takšni ukrepi izvedejo, ali začasno umakne ali prekliče njegovo dovoljenje.

2.   Države članice zagotovijo, da začasni umik ali preklic dovoljenja nima negativnih vplivov na dobro počutje živali, nastanjenih v ustanovi.

1.   Države članice zagotovijo, da imajo vse ustanove rejca, dobavitelja ali uporabnika naprave in opremo, ki so primerni za nastanjene živalske vrste, ter v ustanovah, v katerih se izvajajo postopki, ustrezne tudi za izvajanje postopkov.

2.   Oblika, zgradba in metode delovanja naprav in opreme iz odstavka 1 morajo zagotavljati čim učinkovitejše izvajanje postopkov s ciljem pridobiti zanesljive rezultate ob uporabi najmanjšega števila živali in povzročanjem najnižje stopnje bolečin, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb.

3.   Države članice za namene izvajanja odstavkov 1 in 2 zagotovijo, da so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge III.

1.   Države članice zagotovijo, da ima vsak rejec, dobavitelj in uporabnik na voljo zadosti osebja na kraju samem.

2.   Osebje mora imeti ustrezno izobrazbo in biti ustrezno usposobljeno pred opravljanjem katere koli izmed naslednjih funkcij:

Osebe, ki izvajajo funkcije iz točke (b), morajo imeti ustrezno izobrazbo iz znanstvenega področja, povezanega z delom, ki ga izvajajo, in morajo imeti specifično znanje na področju zadevne živalske vrste.

Osebje, ki izvaja funkcije iz točk (a), (c) ali (d), svoje naloge opravlja pod nadzorom, dokler ne izkaže zahtevane strokovne usposobljenosti.

Države članice z izdajo dovoljenj ali drugih sredstev zagotovijo, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene.

3.   Države članice na podlagi elementov iz Priloge V objavijo najmanjše zahteve v zvezi z izobrazbo, usposobljenostjo in zahtevami za pridobitev, ohranjanje in dokazovanje potrebne strokovne usposobljenosti za funkcije iz odstavka 2.

4.   Nezavezujoče smernice na ravni Unije o zahtevah, določenih v odstavku 2, se lahko sprejme v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 56(2).

1.   Države članice zagotovijo, da ima vsak rejec, dobavitelj in uporabnik eno ali več oseb na kraju samem, ki:

2.   Države članice zagotovijo, da osebe iz člena 40(2)(b):

1.   Države članice zagotovijo, da vsak rejec, dobavitelj in uporabnik določi organ za dobro počutje živali.

2.   Organ za dobro počutje živali vključuje vsaj osebo ali osebe, odgovorne za dobro počutje in oskrbo živali, ter pri uporabniku tudi znanstvenega člana. Organ za dobro počutje živali prejema prispevke tudi od imenovanega veterinarja ali izvedenca iz člena 25.

3.   Države članice lahko dovolijo, da mali rejci, dobavitelji in uporabniki izpolnijo naloge iz člena 27(1) z drugimi sredstvi.

1.   Organ za dobro počutje živali izvaja vsaj naslednje naloge:

2.   Države članice zagotovijo, da se evidence o vseh nasvetih, ki jih je podal organ za dobro počutje živali, in odločitvah, sprejetih v zvezi s temi nasveti, hranijo vsaj tri leta.

Evidence se dajo na voljo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

1.   Države članice zagotovijo, da vsi rejci, dobavitelji in uporabniki vodijo evidence vsaj o:

2.   Evidence iz odstavka 1 se hrani najmanj pet let in se jih na zahtevo da na voljo pristojnemu organu.

1.   Države članice zagotovijo, da vsi rejci, dobavitelji in uporabniki vodijo naslednje podatke o vsakem psu, mački in primatu razen človeka:

2.   Vsak pes, mačka in primat razen človeka ima osebno kartoteko, ki žival spremlja, dokler se uporablja za namene te direktive.

Kartoteka se uvede ob rojstvu ali čim prej po rojstvu, vsebuje pa vse pomembne podatke o reprodukciji, veterinarske in socialne podatke o posamezni živali ter o projektih, v katerih je bila uporabljena.

3.   Podatki iz tega člena se hranijo najmanj tri leta po smrti živali ali vrnitvi v domače okolje in se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu.

V primeru vrnitve živali v domače okolje žival spremljajo ustrezni podatki o veterinarski oskrbi in socialni podatki iz osebne kartoteke iz odstavka 2.

1.   Vsakega psa, mačko ali primata razen človeka je treba najpozneje ob odstavitvi označiti s posebno trajno identifikacijsko oznako na čim bolj neboleč način.

2.   Kadar se pred odstavitvijo izvede premik psa, mačke ali primata razen človeka od enega rejca, dobavitelja ali uporabnika k drugemu, in predhodno označevanje iz praktičnih razlogov ni izvedljivo, mora prejemnik hraniti evidenco, v kateri je opredeljena zlasti mati živali, dokler žival ni označena.

3.   Kadar rejec, dobavitelj ali uporabnik sprejme odstavljenega neoznačenega psa, mačko ali primata razen človeka, ga je treba trajno označiti, kakor hitro je mogoče in na najmanj boleč način.

4.   Rejec, dobavitelj ali uporabnik na zahtevo pristojnega organa poda razloge, zakaj žival ni označena.

1.   Države članice v zvezi z oskrbo in nastanitvijo živali zagotovijo, da:

2.   Za namene iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da se standardi za oskrbo in nastanitev, ki so določeni v Prilogi III, uporabljajo od datumov, opredeljenih v navedeni prilogi.

3.   Države članice lahko iz znanstvenih razlogov, dobrega počutja ali zdravja živali dovolijo odstopanja od zahtev iz odstavka 1(a) ali odstavka 2.

1.   Države članice zagotovijo, da pristojni organi opravijo redne inšpekcijske preglede vseh rejcev, dobaviteljev ali uporabnikov, vključno z njihovimi ustanovami, da preverijo skladnost z zahtevami iz te direktive.

2.   Pristojni organ prilagodi pogostost inšpekcijskih pregledov na podlagi analize tveganja za vsako ustanovo in pri tem upošteva:

3.   Vsako leto se opravijo inšpekcijski pregledi za vsaj tretjino uporabnikov v skladu z analizo tveganja iz odstavka 2. Vendar se inšpekcijski pregledi rejcev, dobaviteljev in uporabnikov primatov razen človeka opravijo vsaj enkrat na leto.

4.   Ustrezni delež inšpekcijskih pregledov se opravi brez predhodnega opozorila.

5.   Dokumentacija o vseh pregledih se hrani najmanj pet let.

1.   Kadar obstajajo utemeljeni razlogi za zaskrbljenost, Komisija preveri infrastrukturo nacionalnih inšpekcijskih služb v državah članicah in njihovo delovanje ter pri tem med drugim upošteva delež inšpekcijskih pregledov, ki se opravijo brez predhodnega opozorila.

2.   Država članica na območju, na katerem se izvaja nadzor iz odstavka 1, strokovnjakom Komisije pri izvajanju njihovih nalog zagotovi vso potrebno pomoč. Komisija obvesti pristojni organ zadevne države članice o rezultatih nadzora.

3.   Pristojni organ zadevne države članice sprejme ukrepe za upoštevanje rezultatov nadzora iz odstavka 1.

1.   Države članice brez poseganja v člen 42 zagotovijo, da projekti ne potekajo brez predhodne odobritve pristojnega organa, in da projekti potekajo v skladu z odobritvijo ali, v primerih iz člena 42, v skladu z vlogo, poslano pristojnemu organu ali kakršno koli odločitvijo pristojnega organa.

2.   Države članice zagotovijo, da se noben projekt ne začne izvajati brez predhodne ugodne ocene projekta, ki jo prejme pristojni organ v skladu s členom 38.

1.   Države članice zagotovijo, da vlogo za odobritev projekta vloži uporabnik ali oseba, odgovorna za projekt. Vloga vsebuje vsaj:

2.   Države članice lahko odstopijo od zahteve iz odstavka 1(b) za projekte iz člena 42(1).

1.   Ocena projekta se izvaja tako podrobno, kakor je to ustrezno za vrsto projekta, v njej pa se preveri, če projekt izpolnjuje naslednje pogoje:

2.   Ocena projekta vključuje zlasti:

3.   Pristojni organ, ki izvaja oceno projekta, upošteva strokovno znanje zlasti z naslednjih področij:

4.   Postopek ocene projekta mora biti pregleden.

Ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov se ocena projekta izvaja na nepristranski način in lahko vključuje mnenje neodvisnih strani.

1.   Države članice zagotovijo, da ob določitvi v skladu s členom 38(2)(f) retrospektivno oceno izvede pristojni organ, ki na podlagi potrebne dokumentacije, ki jo zagotovi uporabnik, oceni naslednje:

2.   Retrospektivna ocena se izvede za vse projekte, v katerih se uporabljajo primati razen človeka in projekte, ki vključujejo postopke, ki so razvrščeni kot „težavni“, vključno s tistimi iz člena 15(2).

3.   Brez poseganja v odstavek 2 in z odstopanjem od člena 38(2)(f) lahko države članice iz zahteve po retrospektivni oceni izvzamejo projekte, ki vključujejo samo postopke, ki so razvrščeni kot „blagi“ ali „nepovratni“.

1.   Odobritev projekta je omejena na postopke, ki so bili predmet:

2.   V odobritvi projekta se določi:

3.   Odobritve projektov se dodelijo za obdobje, ki ne presega petih let.

4.   Države članice lahko dovolijo odobritev večkratnih generičnih projektov, ki jih izvaja isti uporabnik, če takšni projekti izpolnjujejo regulativne zahteve ali če se v takšnih projektih uporabljajo živali za proizvodnjo ali diagnostične namene po uveljavljenih metodah.

1.   Države članice zagotovijo, da se odločitev o odobritvi sprejme in sporoči vlagatelju najpozneje v 40 delovnih dneh od prejema popolne in pravilne vloge. To obdobje vključuje oceno projekta.

2.   Kadar je to utemeljeno zaradi kompleksnosti in večdisciplinarnosti projekta, lahko pristojni organ enkrat podaljša rok iz odstavka 1 za dodatno obdobje, ki ni daljše od 15 delovnih dni. Podaljšanje in trajanje podaljšanja se ustrezno utemelji ter o njem uradno obvesti vlagatelja pred iztekom roka iz odstavka 1.

3.   Pristojni organ vlagatelju čim prej potrdi prejem vseh vlog za odobritev in določi rok iz odstavka 1, v okviru katerega je treba sprejeti odločitev.

4.   V primeru nepopolne ali nepravilne vloge pristojni organ čim prej obvesti vlagatelja o potrebi po predložitvi morebitne dodatne dokumentacije in o možnih učinkih na nadaljnji potek.

1.   Države članice lahko odločijo, da bodo uvedle poenostavljen upravni postopek za projekte, ki vključujejo postopke, razvrščene kot „nepovratne“, „blage“ ali „zmerne“ in v katerih niso uporabljeni primati razen človeka ter so potrebni za izpolnitev regulativnih zahtev ali v katerih se uporabljajo živali za proizvodnjo ali diagnostične namene z uveljavljenimi metodami.

2.   Pri uvedbi poenostavljenega upravnega postopka države članice zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.   Če se projekt spremeni na način, ki ima lahko negativne učinke na dobro počutje živali, države članice zahtevajo dodatno oceno projekta z ugodnim izidom.

4.   Člen 40(3) in (4), člen 41(3) in člen 44(3), (4) in (5) se smiselno uporabljajo za projekte, katerih izvajanje je v skladu s tem členom dovoljeno.

1.   Ob upoštevanju varovanja intelektualne lastnine in zaupnih podatkov netehnični povzetek projekta vsebuje:

Netehnični povzetek projekta je anonimen ter ne vsebuje imen in naslovov uporabnika ali njegovega osebja.

2.   Države članice lahko zahtevajo, da se v netehničnem povzetku projekta navede, ali naj se projekt naknadno oceni in do katerega roka naj se retrospektivna ocena izvede. V takšnem primeru države članice zagotovijo, da se netehnični povzetek projekta posodobi z rezultati morebitne retrospektivne ocene.

3.   Države članice objavijo netehnične povzetke odobrenih projektov in morebitne posodobitve teh projektov.

1.   Države članice zagotovijo, da je za kakršno koli spremembo projekta, ki lahko negativno vpliva na dobro počutje živali, potrebna sprememba ali podaljšanje odobritve projekta.

2.   Kakršna koli sprememba ali podaljšanje odobritve projekta je odvisno od dodatnega ugodnega rezultata ocene projekta.

3.   Pristojni organ lahko odobritev projekta prekliče, kadar se projekt ne izvaja v skladu z odobritvijo projekta.

4.   Kadar se odobritev projekta prekliče, to ne sme neugodno vplivati na dobro počutje živali, ki se uporabljajo ali so se nameravale uporabiti v projektu.

5.   Države članice opredelijo in objavijo pogoje za spremembo in podaljšanje odobritev projektov.

1.   Države članice zagotovijo, da se vsa zadevna dokumentacija, vključno z odobritvami projektov in rezultatom ocene projekta, hrani vsaj tri leta po poteku datuma veljavnosti odobritve projekta ali po poteku roka iz člena 41(1) in je na voljo pristojnemu organu.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se dokumentacija za projekte, za katere se zahteva retrospektivna ocena, hrani do dokončanja navedene ocene.

1.   Komisija in države članice prispevajo k razvoju in validaciji alternativnih pristopov, ki bi lahko zagotovili enake ali višje ravni podatkov, kot so pridobljeni pri postopkih, v katerih so uporabljene živali, vendar ki ne vključujejo uporabe živali ali uporabljajo manj živali ali ki vključujejo manj boleče postopke, ter sprejmejo druge take ukrepe, za katere menijo, da so primerni za spodbujanje raziskav na tem področju.

2.   Države članice Komisiji pomagajo pri določanju in imenovanju ustreznih specializiranih in kvalificiranih laboratorijev za opravljanje takšnih študij validacije.

3.   Po posvetovanju z državami članicami Komisija določi prednostne naloge za navedene študije validacije in med te laboratorije razdeli naloge za izvajanje teh študij.

4.   Države članice na nacionalni ravni zagotovijo spodbujanje alternativnih pristopov in razširjanje informacij o teh alternativnih pristopih.

5.   Države članice določijo enotno kontaktno točko za svetovanje glede regulativne ustreznosti in primernosti alternativnih pristopov, ki so predlagani v potrjevanje.

6.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe z namenom pridobitve mednarodnega priznanja alternativnih pristopov, validiranih v Uniji.

1.   Referenčni laboratorij Unije ter njegove dolžnosti in naloge so navedeni v Prilogi VII.

2.   Referenčni laboratorij Unije lahko zahteva pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja in ki neposredno ne prispevajo k nadaljnjemu razvoju zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja.

3.   Podrobne določbe, potrebne za izvajanje odstavka 2 tega člena in Priloge VII, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 56(3).

1.   Vsaka država članica ustanovi nacionalni odbor za zaščito živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Odbor svetuje pristojnim organom in organom za dobro počutje živali pri zadevah povezanih s pridobivanjem, vzrejo, nastanitvijo, oskrbo in uporabo živali v postopkih, ter zagotavljajo izmenjavo najboljših praks.

2.   Nacionalni odbori iz odstavka 1 si izmenjujejo podatke o delovanju organov za dobro počutje živali in oceni projektov ter najboljših praksah znotraj Unije.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50 se prenese na Komisijo za obdobje osmih let z začetkom 9. novembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje 12 mesecev pred koncem osem letnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 52.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 52 in 53.

1.   Pooblastilo iz člena 50 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za dva meseca.

2.   Če do izteka navedenega roka niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.

1.   Države članice do 10. novembra 2018 in vsakih pet let po tem Komisiji pošljejo podatke o izvajanju te direktive in zlasti členov 10(1), 26, 28, 34, 38, 39, 43 in 46.

2.   Države članice letno zberejo in javno objavijo statistične podatke o uporabi živali v postopkih, vključno s podatki o dejanski težavnosti postopkov ter o izvoru in živalskih vrstah primatov razen človeka, ki se uporabljajo v postopkih.

Države članice Komisiji predložijo navedene statistične podatke do 10. novembra 2015 in nato vsako leto po tem.

3.   Države članice Komisiji vsako leto predložijo podrobne informacije o izjemah, dodeljenih na podlagi člena 6(4)(a).

4.   Komisija do 10. maja 2012 uvede enotni obrazec za predložitev podatkov iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena v skladu z regulativnim postopkom iz člena 56(3).

1.   Kadar obstajajo znanstveno utemeljeni razlogi, zaradi katerih država članica meni, da je treba primate razen človeka uporabiti za namene, navedene v členu 8(1)(a)(i) v zvezi z ljudmi, vendar kadar se uporaba ne izvaja za odvračanje, preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje stanj splošne oslabelosti ali potencialno življenje ogrožajočih kliničnih stanj pri človeku, lahko ta država članica sprejme začasni ukrep in z njim dovoli tako uporabo, če namena ni mogoče doseči z uporabo drugih živalskih vrst, ki niso primati razen človeka.

2.   Kadar država članica utemeljeno meni, da je ukrepanje bistveno za ohranitev živalskih vrst ali v zvezi z nepričakovanim nastopom življenje ogrožajočih stanj ali kliničnih stanj splošne oslabelosti pri človeku, lahko sprejme začasni ukrep in z njim dovoli uporabo velikih opic v postopkih, ki imajo enega od namenov iz točk (b)(i), (c) ali (e) člena 5; če namena postopka ni mogoče doseči z uporabo drugih živalskih vrst, ki niso velike opice, ali z uporabo alternativnih metod. Vendar pa sklic na člen 5(b)(i) ne zajema živali in rastlin.

3.   Kadar obstajajo izjemni in znanstveno utemeljeni razlogi, zaradi katerih država članica meni, da je treba dovoliti uporabo postopka iz člena 15(2), ki povzroča hude bolečine, trpljenje ali stisko, ki so po vsej verjetnosti dolgotrajni in stanja ni mogoče izboljšati, lahko sprejme začasni ukrep in z njim tak postopek dovoli. Države članice lahko odločijo, da ne dovolijo uporabe primatov razen človeka v takih postopkih.

4.   Država članica, ki je sprejela začasni ukrep v skladu z odstavkom 1, 2 ali 3 o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice, navede razloge za svojo odločitev in predloži dokaze o stanju, kakor je opisano v odstavkih 1, 2 in 3, na katerih temelji začasni ukrep.

Komisija zadevo predloži Odboru iz člena 56(1) v 30 dneh od prejema informacij od države članice in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 56(3) bodisi:

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

1.   Komisija do 10. novembra 2019 in vsakih pet let po tem na podlagi podatkov, ki jih prejme od držav članic v skladu s členom 54(1), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.

2.   Komisija do 10. novembra 2019 in vsaka tri leta po tem na podlagi statističnih podatkov, ki jih prejme od držav članic v skladu s členom 54(2), Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zbirno poročilo o navedenih podatkih.

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za izvajanje te direktive.

Države članice lahko za izvajanje posebnih nalog iz te direktive imenujejo tudi organe, ki niso javni organi, in sicer le takrat, če so na voljo dokazi, da ta organ:

Tako imenovani organi se za namene te direktive štejejo za pristojne organe.

2.   Vsaka država članica Komisiji sporoči podatke o nacionalnem organu, ki za namene te direktive služi kot kontaktna točka, in sicer do 10. februarja 2011, kakor tudi kakršne koli posodobitve teh podatkov.

Komisija da javnosti na voljo seznam teh kontaktnih točk.

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 10. novembrom 2012. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2013.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji določbe zakonov in drugih predpisov za uporabo te direktive.

1.   Direktiva 86/609/EGS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2013 z izjemo člena 13, ki se razveljavi z učinkom od 10. maja 2013.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo.

1.   Države članice ne uporabljajo zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s členi 36 do 45, za projekte, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 2013 in ne trajajo dlje kot do 1. januarja 2018.

2.   Projekti, ki so bili odobreni pred 1. januarjem 2013 in trajajo dlje kot do 1. januarja 2018, pridobijo odobritev projekta do 1. januarja 2018.