9.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 267/1

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 16. septembra 2010

o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok

(ECB/2010/14)

(2010/597/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 128(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti člena 16 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 128(1) Pogodbe in člen 16 Statuta ESCB določata, da ima Evropska centralna banka (ECB) izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev v Uniji. Ta pravica vključuje pristojnost za sprejemanje ukrepov za varovanje integritete eurobankovcev kot plačilnega sredstva.

(2)

Z namenom varovanja integritete eurobankovcev in omogočanja ustreznega odkrivanja ponaredkov je treba eurobankovce v obtoku ohranjati v dobrem stanju, da se zagotovi enostavno in zanesljivo preverjanje njihove pristnosti, zato je treba preverjati primernost eurobankovcev za uporabo v obtoku. Poleg tega je treba domnevno ponarejene eurobankovce hitro odkriti in jih predati pristojnim nacionalnim organom.

(3)

Člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem, (1) je prvotno zavezoval kreditne in druge zadevne institucije, da iz obtoka umaknejo vse eurobankovce, ki so jih prejele in za katere vedo ali imajo zadostne razloge, domnevajo, da so ponarejeni.

(4)

Da bi ECB vzpostavila usklajene standarde za ponovno dajanje eurobankovcev v obtok, je leta 2005 objavila okvir delovanja za recikliranje bankovcev, ki določa skupna pravila in postopke za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev (2), vključno z operativnimi standardi za naprave za obdelavo bankovcev. Naknadno je ECB določila skupne postopke za testiranje naprav za obdelavo bankovcev v NCB.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 je bila spremenjena (3) tako, da se je razširil krog njenih naslovnikov, ti naslovniki pa morajo zdaj zagotavljati preverjanje pristnosti eurobankovcev, ki so jih prejeli in jih nameravajo dati ponovno v obtok, in odkrivanje ponaredkov. V tej zvezi Uredba (ES) št. 1338/2001 določa, da se v primeru eurobankovcev to preverjanje izvaja v skladu s postopki, ki jih določi ECB. Zato je primerno, da se ti postopki določijo v pravnem aktu.

(6)

Brez poseganja v pristojnost držav članic za določitev sankcij za institucije iz člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu z navedenim členom, mora Eurosistem imeti možnost sprejeti ustrezne upravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se postopki, ki jih določi ECB, upoštevajo, ter da se pravila in postopki iz tega sklepa ne zaobidejo, kar bi imelo za posledico nevarnost, da se ponarejeni in neprimerni bankovci ne odkrijejo ali se dajo ponovno v obtok –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sklep določa skupna pravila in postopke za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovo ponovno dajanje v obtok v skladu s členom 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu:

1.	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

2.	„obdelovalci gotovine“ pomenijo institucije in gospodarske subjekte iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001;

3.	„ponovno dajanje v obtok“ pomeni ravnanje obdelovalcev gotovine, s katerim neposredno ali posredno ponovno dajo v obtok eurobankovce, ki so jih prejeli bodisi od javnosti kot plačilo ali kot vlogo na bančni račun bodisi od drugega obdelovalca gotovine;

4.	„naprava za obdelavo bankovcev“ pomeni napravo, ki jo upravljajo stranke, ali napravo, ki jo upravljajo zaposleni, kakor je opredeljeno v Prilogi I;

5.	„vrsta naprave za obdelavo bankovcev“ pomeni napravo za obdelavo bankovcev, ki jo je mogoče ločiti od drugih naprav za obdelavo bankovcev, kakor je opisano v Prilogi I;

6.	„skupni postopki testiranja“ pomenijo postopke testiranja, ki jih določi ECB in jih morajo NCB uporabiti, da bi testirale vrste naprav za obdelavo bankovcev;

„usposobljeni zaposleni“ pomenijo zaposlene pri obdelovalcih gotovine, ki: (a) poznajo različne javne zaščitne elemente eurobankovcev, ki jih določi in objavi Eurosistem, in so sposobni te elemente preverjati; ter (b) poznajo merila sortiranja, našteta v Prilogi IIIb, in so sposobni preverjati eurobankovce v skladu s temi merili;

8.	„ponarejeni eurobankovci“ pomenijo ponarejene eurobankovce, kakor so opredeljeni v členu 2(a) Uredbe (ES) št. 1338/2001;

„avtomat za dvig gotovine“ pomeni samopostrežno napravo, ki na podlagi uporabe bančne kartice ali drugih sredstev izda eurobankovce javnosti in bremeni bančni račun, na primer bankomat, ki izda gotovino. Kot avtomati za dvig gotovine štejejo tudi samopostrežne blagajne (self-checkout terminals – SCoT), s pomočjo katerih lahko javnost plača blago ali storitve z bančno kartico, gotovino ali drugimi plačilnimi instrumenti, in ki imajo funkcijo dviga gotovine;

10.	„pristojni nacionalni organi“ pomenijo organe, kakor so opredeljeni v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1338/2001;

11.	„neprimerni eurobankovci“ pomenijo eurobankovce, ki se na podlagi preverjanja primernosti iz člena 6 ocenijo kot neprimerni za ponovno dajanje v obtok;

12.	„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu(4)(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (4).

Člen 3

Splošna načela

1. Obveznost obdelovalcev gotovine, da preverijo pristnost in primernost eurobankovcev, se izvaja v skladu s postopki, določenimi v tem sklepu.

2. Če sta pri ponovnem dajanju istih eurobankovcev v obtok udeležena dva obdelovalca gotovine ali več, se obdelovalec gotovine, ki je odgovoren za preverjanje pristnosti in primernosti teh eurobankovcev, določi v skladu z nacionalnimi predpisi ali, kadar takšnih predpisov ni, v pogodbenih dogovorih med zadevnimi obdelovalci gotovine.

3. Preverjanje pristnosti in primernosti se izvede bodisi z vrsto naprave za obdelavo bankovcev, ki je bila uspešno testirana v NCB, bodisi ročno s strani usposobljenega zaposlenega.

4. Eurobankovci se lahko prek naprav, ki jih upravljajo stranke, ali prek avtomatov za dvig gotovine ponovno dajo v obtok samo, če sta bili njihova pristnost in primernost preverjeni z vrsto naprave za obdelavo bankovcev, ki je bila uspešno testirana v NCB, in so bili razvrščeni kot pristni in primerni. Vendar pa se ta zahteva ne uporablja za eurobankovce, ki jih je obdelovalcu gotovine neposredno dostavila NCB ali drug obdelovalec gotovine, ki je pristnost in primernost eurobankovcev že preveril na ta način.

5. Obdelovalci gotovine lahko naprave, ki jih upravljajo zaposleni, kadar se uporabljajo za preverjanje pristnosti in primernosti, in naprave, ki jih upravljajo stranke, dajo v obratovanje samo, če so bile uspešno testirane v NCB in so navedene na spletni strani ECB, kakor je določeno v členu 9(2). Naprave je treba uporabiti s standardnimi tovarniškimi nastavitvami, vključno z vsemi njihovimi posodobitvami, ki so bile uspešno testirane, razen če se NCB in obdelovalec gotovine dogovorita o strožjih nastavitvah.

6. Eurobankovci, katerih pristnost in primernost so preverili usposobljeni zaposleni, ne pa vrsta naprave za obdelavo bankovcev, ki je bila uspešno testirana v NCB, in so bili razvrščeni kot pristni in primerni, se lahko ponovno dajo v obtok samo prek okenca.

7. Ta sklep se ne uporablja za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev, ki ga izvajajo NCB.

Člen 4

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z napravami za obdelavo bankovcev

1. Razvrščanje eurobankovcev, ki se preverijo z napravo, ki jo upravljajo stranke, in ravnanje z njimi se izvaja v skladu s Prilogo IIa.

2. Razvrščanje eurobankovcev, ki se preverijo z napravo, ki jo upravljajo zaposleni, in ravnanje z njimi se izvaja v skladu s Prilogo IIb.

Člen 5

Odkrivanje ponarejenih eurobankovcev

Bankovce, katerih pristnost na podlagi razvrščanja, opravljenega v skladu s Prilogo IIa ali IIb, ali na podlagi ročnega preverjanja pristnosti, ki ga je opravil usposobljen zaposleni, ni bila potrjena, morajo obdelovalci gotovine nemudoma predati pristojnim nacionalnim organom v skladu z nacionalnimi predpisi, v vsakem primeru pa najkasneje v 20 delovnih dneh.

Člen 6

Odkrivanje neprimernih eurobankovcev

1. Preverjanje primernosti se izvaja v skladu z minimalnimi standardi, določenimi v prilogah IIIa in IIIb.

2. NCB lahko, potem ko obvesti ECB, določi strožje standarde za enega ali več apoenov eurobankovcev, če je to upravičeno, na primer zaradi poslabšanja kakovosti eurobankovcev, ki so v obtoku v njeni državi članici.

3. Neprimerni eurobankovci se predajo NCB ob upoštevanju nacionalnih predpisov.

Člen 7

Izjeme

1. NCB lahko oddaljenim podružnicam kreditnih institucij z majhnim obsegom gotovinskih poslov dovolijo, da usposobljeni zaposleni izvajajo ročno preverjanje primernosti eurobankovcev, ki so namenjeni za ponovno dajanje v obtok prek naprav, ki jih upravljajo stranke, ali prek avtomatov za dvig gotovine, pod pogojem, da se testiranje pristnosti izvede z vrsto naprave za obdelavo bankovcev, ki je bila uspešno testirana v NCB. Za pridobitev tega dovoljenja morajo kreditne institucije predložiti NCB v svoji državi članici dokazilo o oddaljenosti zadevne podružnice in o majhnem obsegu njenih gotovinskih poslov. Vsaka posamezna NCB zagotovi, da obseg eurobankovcev, ki se ročno preverijo na ta način, ne preseže 5 % celotnega obsega eurobankovcev, ki se letno izdajo prek naprav, ki jih upravljajo stranke, in prek avtomatov za dvig gotovine. NCB se odločijo, ali se zgornja meja 5 % uporablja na ravni vsake posamezne kreditne institucije ali na ravni vseh kreditnih institucij na nacionalni ravni.

2. V primeru izrednega dogodka, zaradi katerega se dobava eurobankovcev v državi članici občutno poslabša, lahko usposobljeni zaposleni pri obdelovalcu gotovine začasno in na podlagi strinjanja zadevne NCB, da gre za izreden dogodek, izvedejo ročno preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev, ki so namenjeni za ponovno dajanje v obtok prek naprav, ki jih upravljajo stranke, ali prek avtomatov za dvig gotovine.

Člen 8

Zaveze Eurosistema

1. Informacije, ki jih Eurosistem določi o eurobankovcih in njihovih strojno berljivih zaščitnih elementih, mora Eurosistem zagotavljati proizvajalcem pred izdajo nove serije bankovcev in po njej, da se jim omogoči izdelava naprav za obdelavo bankovcev, ki so sposobne prestati skupne postopke testiranja, in prilagoditev novim zahtevam.

2. Informacije, ki jih Eurosistem določi o eurobankovcih in njihovih javnih zaščitnih elementih, mora Eurosistem zagotavljati obdelovalcem gotovine pred izdajo nove serije eurobankovcev in po njej, da se njihovim zaposlenim omogoči potrebno usposabljanje.

3. Eurosistem podpira usposabljanje zaposlenih pri obdelovalcih gotovine, ki ga slednji izvajajo z namenom, da bi bili usposobljeni zaposleni sposobni preverjati pristnost in primernost eurobankovcev.

4. Eurosistem obvesti obdelovalce gotovine o grožnjah ponarejanja, kadar je to primerno, in lahko od njih zahteva sprejetje ukrepov, vključno z začasno prepovedjo ponovnega dajanja zadevnega apoena ali apoenov bankovcev v obtok.

5. Eurosistem obvesti proizvajalce naprav za obdelavo bankovcev o grožnjah ponarejanja, če je to primerno.

Člen 9

Skupni postopki Eurosistema za testiranje naprav za obdelavo bankovcev

1. Vrste naprav za obdelavo bankovcev se testirajo v NCB v skladu s skupnimi postopki testiranja.

2. Vse uspešno testirane vrste naprav za obdelavo bankovcev so v obdobju veljavnosti rezultatov testiranj iz odstavka 3 navedene na seznamu na spletni strani ECB. Vrsta naprave za obdelavo bankovcev, ki postane v tem obdobju nezmožna odkrivanja vseh ponarejenih eurobankovcev, s katerimi je Eurosistem seznanjen, se umakne s seznama v skladu s postopkom, ki ga določi ECB.

3. Kadar je posamezna vrsta naprave za obdelavo bankovcev uspešno testirana, so rezultati testiranja v celotnem euroobmočju veljavni eno leto od konca meseca, v katerem so bili objavljeni na spletni strani ECB, pod pogojem, da ta vrsta naprave za obdelavo bankovcev ohrani zmožnost odkrivanja vseh ponarejenih eurobankovcev, s katerimi je Eurosistem seznanjen v tem obdobju.

4. Eurosistem ne prevzame odgovornosti, če uspešno testirana vrsta naprave za obdelavo bankovcev ni zmožna razvrstiti eurobankovcev in ravnati z njimi v skladu s Prilogo IIa ali IIb.

Člen 10

Dejavnosti spremljanja in korektivni ukrepi Eurosistema

1. Ob upoštevanju zahtev nacionalnega prava so NCB pooblaščene, (i) da v prostorih obdelovalcev gotovine opravijo preglede na kraju samem, vključno z nenapovedanimi pregledi, da bi preverili njihove naprave za obdelavo bankovcev, zlasti zmožnost naprav, da preverijo pristnost in primernost eurobankovcev ter izsledijo domnevno ponarejene eurobankovce in eurobankovce, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena, do imetnika računa; in (ii) da preverijo postopke, ki urejajo delovanje in kontrolo naprav za obdelavo bankovcev, ravnanje s preverjenimi eurobankovci in kakršno koli ročno preverjanje pristnosti in primernosti.

2. Ob upoštevanju zahtev nacionalnega prava so NCB pooblaščene, da vzamejo vzorce obdelanih eurobankovcev, da bi jih preverile v svojih prostorih.

3. Kadar NCB med pregledom na kraju samem odkrije neskladnost z določbami tega sklepa, mora zahtevati, da obdelovalec gotovine sprejme korektivne ukrepe v določenem roku. Dokler neskladnost ni odpravljena, lahko NCB, ki je zahtevo postavila, v imenu ECB obdelovalcu gotovine prepove ponovno dajanje zadevnega apoena ali apoenov bankovcev v obtok. Če je neskladnost posledica neustreznega delovanja vrste naprave za obdelavo bankovcev, lahko to vodi do njenega umika s seznama iz člena 9(2).

4. Kadar obdelovalec gotovine ne sodeluje z NCB v zvezi s pregledom, se to šteje kot neskladnost.

Člen 11

Obveznosti poročanja

Da bi ECB in NCB lahko spremljale skladnost obdelovalcev gotovine s tem sklepom in nadzirale razvoj gotovinskega cikla, morajo obdelovalci gotovine (i) pisno, kar vključuje elektronska sredstva, obvestiti NCB, preden dajo posamezno vrsto naprave za obdelavo bankovcev v obratovanje; in (ii) zagotoviti NCB informacije, določene v Prilogi IV.

Člen 12

Stroški

1. Eurosistem obdelovalcem gotovine ne povrne stroškov, ki jim nastanejo pri izpolnjevanju tega sklepa.

2. Eurosistem obdelovalcem gotovine ne izplača nadomestil za dodatne stroške, ki jim nastanejo zaradi izdaje eurobankovcev s spremenjenimi ali novimi zaščitnimi elementi.

Člen 13

Končne določbe

1. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporabljati se začne 1. januarja 2011. Posamezna NCB se lahko odloči, da obdelovalcem gotovine v svoji državi članici ponudi prehodno obdobje za poročanje statističnih podatkov v skladu s Prilogo IV. Priloga IV se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2012.

2. Obdelovalci gotovine v državah članicah, ki bodo uvedle euro 1. januarja 2011 ali po tem datumu, imajo za uporabo tega sklepa na razpolago enoletno prehodno obdobje, ki teče od dneva uvedbe eura.

V Frankfurtu na Majni, 16. septembra 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 181, 4.7.2001, str. 6.

(2) Recikliranje eurobankovcev: okvir delovanja za odkrivanje ponaredkov in razvrščanje eurobankovcev v kreditnih institucijah in drugih profesionalnih uporabnikih gotovine glede na primernost bankovcev za uporabo v obtoku.

(3) Z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1).

(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

PRILOGA I

NAPRAVE ZA OBDELAVO BANKOVCEV

1. Splošne tehnične zahteve

1.1 Da bi naprava ustrezala opredelitvi naprave za obdelavo bankovcev, mora biti zmožna obdelati svežnje eurobankovcev, razvrstiti posamične eurobankovce in fizično ločiti eurobankovce glede na njihove razvrstitve brez poseganja upravljavca naprave, v skladu s prilogama IIa in IIb. Naprave za obdelavo bankovcev morajo imeti zahtevano število namenskih izhodnih enot in/ali druga sredstva, s katerimi se zagotovi zanesljivo ločevanje obdelanih eurobankovcev.

1.2 Naprave za obdelavo bankovcev morajo biti prilagodljive tako, da se zagotovi njihova zmožnost zanesljivega odkrivanja novih ponaredkov. Poleg tega morajo biti prilagodljive tako, da se omogoči nastavitev bolj ali manj strogih standardov sortiranja glede na primernost, če je to potrebno.

2. Kategorije naprav za obdelavo bankovcev

Naprave za obdelavo bankovcev so bodisi naprave, ki jih upravljajo stranke, bodisi naprave, ki jih upravljajo zaposleni:

Tabela 1

Naprave, ki jih upravljajo stranke

A. Naprave, ki jih upravljajo stranke ter omogočajo polog gotovine s sledenjem strank
1.	Vplačilni avtomati (cash-in machines – CIM)	Vplačilni avtomati strankam omogočajo, da z uporabo bančne kartice ali drugih sredstev položijo eurobankovce na svoje bančne račune, vendar nimajo nobene funkcije izdajanja gotovine. Vplačilni avtomati preverijo pristnost eurobankovcev in omogočajo sledljivost imetnika računa; preverjanja primernosti so neobvezna
2.	Vplačilno-izplačilni avtomati (cash-recycling machines – CRM)	Vplačilno-izplačilni avtomati strankam omogočajo, da z uporabo bančne kartice ali drugih sredstev položijo eurobankovce na svoje bančne račune in dvignejo eurobankovce s svojih bančnih računov. Vplačilno-izplačilni avtomati preverijo pristnost in primernost eurobankovcev ter omogočajo sledljivost imetnika računa. Pri dvigih lahko vplačilno-izplačilni avtomati uporabijo pristne in primerne eurobankovce, ki so jih položile druge stranke v prejšnjih transakcijah
3.	Kombinirani vplačilni avtomati (combined cash-in machines – CCM)	Kombinirani vplačilni avtomati strankam omogočajo, da z uporabo bančne kartice ali drugih sredstev položijo eurobankovce na svoje bančne račune in dvignejo eurobankovce s svojih bančnih računov. Kombinirani vplačilni avtomati preverijo pristnost eurobankovcev in omogočajo sledljivost imetnika računa; preverjanja primernosti so neobvezna. Pri dvigih kombinirani vplačilni avtomati ne uporabijo eurobankovcev, ki so jih položile druge stranke v prejšnjih transakcijah, ampak uporabijo samo eurobankovce, ki so bili vanje vloženi ločeno
B. Druge naprave, ki jih upravljajo stranke
4.	Izplačilni avtomati (cash-out machines – COM)	Izplačilni avtomati so avtomati za dvig gotovine, ki preverijo pristnost in primernost eurobankovcev, preden jih izdajo strankam. Izplačilni avtomati uporabijo eurobankovce, ki so jih vanje vložili obdelovalci gotovine ali drugi samodejni sistemi (npr. prodajni avtomati)

Tabela 2

Naprave, ki jih upravljajo zaposleni

1.	Naprave za sortiranje bankovcev (banknote processing machines – BPM)	Naprave za sortiranje bankovcev preverijo pristnost in primernost eurobankovcev
2.	Naprave za preverjanje pristnosti bankovcev (banknote authentication machines – BAM)	Naprave za preverjanje pristnosti bankovcev preverijo pristnost eurobankovcev
3.	Blagajniške vplačilno-izplačilne naprave (teller assistant recycling machines – TARM)	Blagajniške vplačilno-izplačilne naprave so vplačilno-izplačilni avtomati, ki jih upravljajo obdelovalci gotovine, ter ki preverijo pristnost in primernost eurobankovcev. Pri dvigih lahko blagajniške vplačilno-izplačilne naprave uporabijo pristne in primerne eurobankovce, ki so jih položile druge stranke v prejšnjih transakcijah. Poleg tega zagotavljajo varno hrambo eurobankovcev, obdelovalcem gotovine pa omogočajo knjiženje v dobro ali v breme bančnih računov strank
4.	Blagajniške naprave (teller assistant machines – TAM)	Blagajniške naprave so naprave, ki jih upravljajo obdelovalci gotovine, in ki preverijo pristnost eurobankovcev. Poleg tega zagotavljajo varno hrambo eurobankovcev, obdelovalcem gotovine pa omogočajo knjiženje v dobro ali v breme bančnih računov strank

Kadar stranke vložijo eurobankovce, namenjene za polog, v blagajniške vplačilno-izplačilne naprave ali blagajniške naprave, ali kadar vzamejo eurobankovce, ki jih izdajo te naprave, je treba te naprave šteti za naprave, ki jih upravljajo stranke, eurobankovce pa morajo razvrstiti in z njimi ravnati v skladu s Prilogo IIa.

3. Vrste naprav za obdelavo bankovcev

Eurosistem testira vrste naprav za obdelavo bankovcev. Vrste naprav za obdelavo bankovcev je mogoče med seboj ločiti glede na njihove specifične sisteme odkrivanja, programsko opremo in druge sestavne dele, ki služijo opravljanju njihovih temeljnih funkcionalnosti. Te so: (a) potrjevanje pristnosti eurobankovcev; (b) odkrivanje in ločevanje eurobankovcev, za katere se domneva, da so ponarejeni; (c) odkrivanje neprimernih eurobankovcev in njihovo ločevanje od primernih eurobankovcev, kjer to pride v poštev; in (d) sledenje strank, ki so vložile predmete, ki so prepoznani kot domnevno ponarejeni eurobankovci, in eurobankovce, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena, kjer to pride v poštev.

PRILOGA IIa

RAZVRŠČANJE EUROBANKOVCEV IN RAVNANJE Z NJIMI Z NAPRAVAMI, KI JIH UPRAVLJAJO STRANKE

Eurobankovci se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij in se fizično ločijo glede na kategorijo. Pri napravah, ki ne preverijo primernosti eurobankovcev, razlikovanje med kategorijama 4a in 4b ni potrebno.

Tabela 1

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z napravami, ki jih upravljajo stranke ter omogočajo polog gotovine s sledenjem strank

Kategorija

Značilnosti

Ravnanje

Predmeti, ki niso prepoznani kot eurobankovci

Predmeti niso prepoznani kot eurobankovci iz katerega koli od naslednjih razlogov:

—	ne gre za eurobankovce

—	gre za eurobankovcem podobne predmete

—	napačna podoba ali format

—	eden ali več velikih prepognjenih vogalov ali manjkajočih delov

—	napaka naprave pri vlaganju ali prenosu

Naprava vrne predmete stranki

Domnevno ponarejeni eurobankovci

Podoba in format sta prepoznana, vendar eden ali več zaščitnih elementov, ki jih je naprava preverila, ni zaznanih ali so očitno zunaj tolerance

Umaknitev iz obtoka

Eurobankovce je treba skupaj z informacijami o imetniku računa nemudoma, vendar najpozneje v 20 delovnih dneh po vložitvi v napravo predati pristojnim nacionalnim organom v preverjanje pristnosti. Znesek se ne sme knjižiti v dobro imetnika računa

Eurobankovci, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena

Podoba in format sta prepoznana, vendar zaradi odstopanj v kakovosti in/ali toleranci niso prepoznani vsi zaščitni elementi, ki jih je naprava preverila. V večini primerov gre za neprimerne eurobankovce

Umaknitev iz obtoka.

Eurobankovci se obdelajo ločeno in se nemudoma, vendar najkasneje v 20 delovnih dneh po vložitvi v napravo, predajo pristojnim nacionalnim organom v preverjanje pristnosti.

Informacije o imetniku računa se hranijo osem tednov po odkritju eurobankovcev z napravo. Te informacije se dajo na razpolago pristojnim nacionalnim organom na njihovo zahtevo. Druga možnost je, da se v dogovoru s pristojnimi nacionalnimi organi informacije, ki omogočajo sledljivost imetnika računa, predajo tem organom skupaj z eurobankovci.

Znesek se lahko knjiži v dobro imetnika računa

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in primerni

Vsa preverjanja pristnosti in primernosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat

Eurobankovci se lahko uporabijo za ponovno dajanje v obtok

Znesek se knjiži v dobro imetnika računa

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in neprimerni

Vsa preverjanja pristnosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat. Najmanj eno preverjeno merilo primernosti ni izpolnjeno

Eurobankovci se ne smejo uporabiti za ponovno dajanje v obtok in se vrnejo NCB.

Znesek se knjiži v dobro imetnika računa

Naprava stranki ne vrne eurobankovcev kategorij 2 in 3, če naprava omogoča preklic transakcije pologa. Takšni eurobankovci se lahko v primeru preklica transakcije zadržijo tako, da se shranijo v začasnem shranjevalniku v napravi.

NCB se lahko z obdelovalcem gotovine dogovori, da eurobankovcev kategorije 3 ni treba fizično ločiti od eurobankovcev kategorij 4a in 4b, ter da je treba v takšnem primeru z vsemi tremi kategorijami ravnati kot z eurobankovci kategorije 3.

Tabela 2

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z drugimi napravami, ki jih upravljajo stranke

Kategorija

Značilnosti

Ravnanje

(i)	Predmeti, ki niso prepoznani kot eurobankovci; ali

(ii)	domnevno ponarejeni eurobankovci; ali

(iii)

eurobankovci, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena

(i)

Predmeti niso prepoznani kot eurobankovci iz katerega koli od naslednjih razlogov:

—	ne gre za eurobankovce

—	gre za eurobankovcem podobne predmete

—	napačna podoba ali format

—	eden ali več velikih prepognjenih vogalov ali manjkajočih delov

—	napaka naprave pri vlaganju ali prenosu

(ii)	Prepoznani so kot domnevno ponarejeni eurobankovci, ker sta podoba in format prepoznana, vendar eden ali več zaščitnih elementov, ki jih je naprava preverila, ni zaznanih ali so očitno zunaj tolerance

(iii)

Gre za eurobankovce, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena, ker sta podoba in format prepoznana, vendar zaradi odstopanj v kakovosti in/ali toleranci niso prepoznani vsi zaščitni elementi, ki jih je naprava preverila. V večini primerov gre za neprimerne eurobankovce

Umaknitev iz obtoka

Predmete ali eurobankovce je treba nemudoma, vendar najkasneje v 20 delovnih dneh po odkritju z napravo, predati pristojnim nacionalnim organom v preverjanje pristnosti

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in primerni

Vsa preverjanja pristnosti in primernosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat

Eurobankovci se lahko izdajo strankam

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in neprimerni

Vsa preverjanja pristnosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat. Najmanj eno preverjeno merilo primernosti ni izpolnjeno

Eurobankovci se ne smejo izdati strankam in se vrnejo NCB

PRILOGA IIb

RAZVRŠČANJE EUROBANKOVCEV IN RAVNANJE Z NJIMI Z NAPRAVAMI, KI JIH UPRAVLJAJO ZAPOSLENI

Razvrščanje eurobankovcev in ravnanje z njimi z napravami, ki jih upravljajo zaposleni

Kategorija

Značilnosti

Ravnanje

(i)	Predmeti, ki niso prepoznani kot eurobankovci;

(ii)	domnevno ponarejeni eurobankovci; ali

(iii)

eurobankovci, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena

(i)

Predmeti niso prepoznani kot eurobankovci iz katerega koli od naslednjih razlogov:

—	ne gre za eurobankovce

—	gre za eurobankovcem podobne predmete

—	napačna podoba ali format

—	eden ali več velikih prepognjenih vogalov ali manjkajočih delov

—	napaka naprave pri vlaganju ali prenosu

(ii)	Prepoznani so kot domnevno ponarejeni bankovci, ker sta podoba in format prepoznana, vendar eden ali več zaščitnih elementov, ki jih je naprava preverila, ni zaznanih ali so očitno zunaj tolerance

(iii)

Naprava vrne predmete ali eurobankovce upravljavcu v nadaljnje ocenjevanje in ravnanje

(i)	predmeti, ki niso prepoznani kot eurobankovci: potem ko jih zaposleni vizualno oceni, se ločijo od domnevno ponarejenih eurobankovcev in od eurobankovcev, katerih pristnosti ni nedvoumno potrjena;

(ii)	domnevno ponarejeni eurobankovci; in

(iii)

eurobankovci, katerih pristnost ni nedvoumno potrjena: obdelajo se ločeno in se nemudoma, vendar najkasneje v 20 delovnih dneh po vložitvi v napravo, predajo pristojnim nacionalnim organom v končno preverjanje pristnosti.

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in primerni

Vsa preverjanja pristnosti in primernosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat

Eurobankovci se lahko uporabijo za ponovno dajanje v obtok.

Znesek se knjiži v dobro imetnika računa

Eurobankovci, ki so prepoznani kot pristni in neprimerni

Vsa preverjanja pristnosti, opravljena z napravo, dajo pozitiven rezultat. Najmanj eno preverjeno merilo primernosti ni izpolnjeno

Eurobankovci se ne smejo uporabiti za ponovno dajanje v obtok in se vrnejo NCB.

Znesek se knjiži v dobro imetnika računa

Posebna pravila razvrščanja in sortiranja za nekatere naprave, ki jih upravljajo zaposleni

1. Naprave za preverjanje bankovcev razvrstijo in fizično sortirajo eurobankovce v kategorije A, B1 in B2, kakor je določeno v Prilogi IIb, za kar so potrebne najmanj tri namenske izhodne enote, da ni potrebno poseganje upravljavca naprave.

2. Vendar pa lahko eurobankovce razvrstijo in sortirajo tudi naprave za preverjanje bankovcev, ki imajo samo dve namenski izhodni enoti, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

Preverjanja pristnosti in primernosti se opravijo istočasno, med enim samim prehodom bankovcev skozi napravo. Med tem prehodom skozi napravo se morajo vsi eurobankovci kategorije B1 sortirati v eno stacionarno izhodno enoto, medtem ko se morajo eurobankovci kategorij A in B2 sortirati v ločeno stacionarno izhodno enoto, ki nima fizičnega stika z nobenim eurobankovcem kategorije B1.

(b)

Če se ugotovi, da se v drugi izhodni enoti nahaja eurobankovec kategorije A, mora upravljavec ponovno spustiti eurobankovec(-ce) iz druge izhodne enote skozi napravo. Med tem drugim prehodom skozi napravo se morajo domnevno ponarejeni eurobankovci ločiti od eurobankovcev kategorije B2, tako da se sortirajo v ustrezno namensko izhodno enoto.

3. Naprave za preverjanje pristnosti bankovcev razvrstijo in fizično sortirajo eurobankovce v kategoriji A in B, za kar sta potrebni najmanj dve namenski izhodni enoti, da ni potrebno poseganje upravljavca naprave.

4. Vendar pa lahko eurobankovce razvrstijo in sortirajo tudi naprave za preverjanje pristnosti bankovcev, ki imajo samo eno namensko izhodno enoto, če so izpolnjene naslednje zahteve.

(a)	Naprava mora vsakokrat, ko obdela eurobankovec kategorije A, nemudoma ustaviti obdelavo in obdržati eurobankovec kategorije A v položaju, ki onemogoča vsakršen fizični stik z eurobankovci, katerih pristnosti je bila potrjena.

(b)	Rezultat preverjanja pristnosti se mora za vsak posamezen eurobankovec kategorije A izpisati na zaslonu.

(c)	Naprava mora ob ustavitvi obdelave preveriti prisotnost eurobankovca kategorije A, obdelavo pa je mogoče nadaljevati šele, ko upravljavec eurobankovec kategorije A fizično odstrani.

(d)	Pri vsaki ustavitvi postopka obdelave sme biti upravljavcu dosegljiv največ en eurobankovec kategorije A.

PRILOGA IIIa

MINIMALNI STANDARDI ZA SAMODEJNO PREVERJANJE PRIMERNOSTI EUROBANKOVCEV

Ta priloga določa minimalne standarde za samodejno preverjanje primernosti eurobankovcev z napravami za obdelavo bankovcev.

V okviru preverjanja primernosti so neprimerni vsi eurobankovci, ki imajo kakršno koli poškodbo, v zvezi s katero je opredeljena obvezna zahteva, kakor je določeno v nadaljevanju.

Sprejemljiva stopnja tolerance za preverjanja primernosti z napravami za obdelavo bankovcev je 5 %. To pomeni, da lahko naprave napačno razvrstijo in sortirajo kot primerne največ 5 % eurobankovcev, ki ne izpolnjujejo meril primernosti.

Tabela 1

Seznam meril sortiranja za samodejno sortiranje glede na primernost

Poškodba		Opredelitev
1.	Umazanija	Splošna razporeditev umazanije po celotnem eurobankovcu
2.	Madež	Lokalizirana koncentracija umazanije
3.	Popisan bankovec	Dodana podoba ali napis, ki je na kakršen koli način zapisan ali zaznamovan na eurobankovcu
4.	Razbarvan bankovec	Pomanjkanje barve na delu eurobankovca ali na celotnem eurobankovcu, npr. opran eurobankovec
5.	Raztrganina	Samo po sebi razumljivo
6.	Luknja	Samo po sebi razumljivo
7.	Okrnjenost	Eurobankovci, ki jim manjka del ali več delov vzdolž najmanj enega roba (v nasprotju z luknjami)
8.	Popravila	Deli enega ali več eurobankovcev, spojeni z lepilnim trakom, lepilom ali kako drugače
9.	Zmečkanine	Več naključnih pregibov
10.	Mlahavost	Strukturno poslabšanje, katerega posledica je izrazito pomanjkanje trdnosti
11.	Guba	Samo po sebi razumljivo
12.	Prepognjen vogal	Samo po sebi razumljivo

Nadaljnje informacije o merilih sortiranja

1. Umazanija

Umazanija poveča optično gostoto eurobankovcev. Naslednja tabela določa največje povečanje gostote pri mejnih vzorcih v primerjavi z novimi eurobankovci, ki jo lahko imajo eurobankovci, da se razvrstijo kot primerni:

Tabela 2

Stopnje optične gostote

Apoen	Največje povečanje gostote pri mejnem vzorcu v primerjavi z novimi eurobankovci	Filter
5 EUR	0,06	Škrlatni
10 EUR	0,06	Škrlatni
20 EUR	0,08	Škrlatni
50 EUR	0,07	Škrlatni
100 EUR	0,07	Škrlatni
200 EUR	0,04	Škrlatni
500 EUR	0,04	Škrlatni

Eurobankovci, ki ne izpolnjujejo teh meril, so neprimerni. NCB hranijo referenčne eurobankovce, ki kažejo stopnjo umazanije, ki izhaja iz teh meril. Denzitometrična merjenja referenčnih eurobankovcev temeljijo na naslednjih merilih:

—	Standard za merjenje gostote: ISO 5, dela 3 in 4

—	Standard za filtre: DIN 16536

—	Absolutna merjenja: standardna kalibracija (bela točka)

—	Polarizacijski filter: vključen

—	Odprtina: 3 mm

—	Osvetljenost: D65/2

—	Ozadje: standardna kalibracija z belo točko

Povečanje gostote pri referenčnem bankovcu je najvišja vrednost med povprečji najmanj štirih merilnih točk, ki se izmerijo na sprednji in zadnji strani bankovca na nepotiskani površini, kjer ni nobene spremembe zaradi vodnega znaka.

2. Madež

Eurobankovci z lokalizirano koncentracijo umazanije v velikosti najmanj 9 mm krat 9 mm na nepotiskani površini ali najmanj 15 mm krat 15 mm na potiskani površini so neprimerni.

3. Popisan bankovec

Trenutno ni nobene obvezne zahteve za odkrivanje popisanih bankovcev.

4. Razbarvan bankovec

Razbarvanje eurobankovcev se lahko pojavi, npr. če so bili oprani ali izpostavljeni agresivnim kemičnim sredstvom. Tovrstne neprimerne eurobankovce je mogoče odkriti s slikovnimi ali ultravijoličnimi detektorji.

5. Raztrganina

Eurobankovci z razprtimi raztrganinami, ki jih trak(-ovi) za prenos bankovcev v napravi delno ali v celoti ne prekrije(-jo), so neprimerni, če je velikost raztrganine večja od spodaj navedene.

Tabela 3

Raztrganina

Smer	Širina	Dolžina
Navpično	4 mm	8 mm
Vodoravno	4 mm	15 mm
Diagonalno	4 mm	18 mm (1)

6. Luknja

Eurobankovci z luknjami, ki jih trak(-ovi) za prenos bankovcev v napravi delno ali v celoti ne prekrije(-jo), so neprimerni, če je luknja večja od 10 mm2.

7. Okrnjenost

Eurobankovci, katerih dolžina je zmanjšana za najmanj 6 mm ali katerih širina je zmanjšana za najmanj 5 mm, so neprimerni. Vsa merjenja se nanašajo na razlike glede na nominalne dolžine in širine eurobankovcev.

8. Popravila

Popravljen eurobankovec je ustvarjen s spojitvijo delov eurobankovca(-ev), npr. z uporabo lepilnega traku ali lepila. Eurobankovec z lepilnim trakom, ki pokriva površino, večjo od 10 mm krat 40 mm, in je debelejši od 50 µm, je neprimeren.

9. Zmečkanine

Zmečkani eurobankovci se lahko običajno prepoznajo po zmanjšani stopnji njihove odsevnosti ali trdnosti. Tukaj ni nobene obvezne zahteve.

10. Mlahavost

Kolikor je mogoče, se eurobankovci z zelo malo trdnosti sortirajo kot neprimerni. Ker je mlahavost običajno povezana z umazanijo, mlahave eurobankovce praviloma odkrijejo tudi senzorji za umazanijo. Tukaj ni nobene obvezne zahteve.

11. Guba

Zgubane eurobankovce lahko zaradi njihove zmanjšane dolžine ali širine odkrijejo senzorji, ki preverjajo velikost eurobankovcev. Poleg tega jih lahko odkrijejo senzorji za debelino. Vendar pa se zaradi tehničnih omejitev lahko prepoznajo in so neprimerne samo gube, ki izpolnjujejo merila, določena za okrnjenost, tj. gube, katerih posledica je zmanjšanje dolžine za več kot 6 mm ali zmanjšanje širine za več kot 5 mm.

12. Prepognjen vogal

Eurobankovec, ki ima prepognjen vogal s površino več kakor 130 mm2 in z dolžino krajšega roba več kakor 10 mm, je neprimeren.

(1) Dolžina se izmeri tako, da se od vrha raztrganine do roba bankovca, kjer se raztrganina začne, potegne ravna črta (pravokotna projekcija), ne pa z merjenjem dolžine same raztrganine.

PRILOGA IIIb

MINIMALNI STANDARDI ZA ROČNO PREVERJANJE PRIMERNOSTI EUROBANKOVCEV

Ta priloga določa minimalne standarde za ročno preverjanje primernosti eurobankovcev, ki ga opravijo usposobljeni zaposleni.

V okviru preverjanja primernosti so neprimerni vsi eurobankovci, ki imajo kakršno koli poškodbo iz spodnje tabele ali očitno opazno poškodbo na enem od vidnih zaščitnih elementov. Vendar pa se lahko zgubani eurobankovci in eurobankovci s prepognjenimi vogali ročno poravnajo, kjer je to mogoče. Preverjanja primernosti se opravijo z vizualnim pregledom posamičnega eurobankovca in ne zahtevajo uporabe nobenih orodij.

Seznam meril sortiranja za ročno preverjanje primernosti

Značilnost		Opis
1.	Umazanija	Vizualno opazna razporeditev umazanije po eurobankovcu
2.	Madež	Vizualno opazna lokalizirana koncentracija umazanije
3.	Popisan bankovec	Vizualno opazna dodana podoba ali napis, ki je na kakršen koli način zapisan ali zaznamovan na eurobankovcu
4.	Razbarvan bankovec	Vizualno opazno pomanjkanje barve na delu eurobankovca ali na celotnem eurobankovcu, npr. opran eurobankovec
5.	Raztrganina	Eurobankovec z najmanj eno raztrganino na robu
6.	Luknja	Eurobankovec z najmanj eno vizualno opazno luknjo
7.	Okrnjenost	Eurobankovec, ki mu manjka del ali več delov vzdolž najmanj enega roba (v nasprotju z luknjami), npr. manjkajoč vogal
8.	Popravilo	Deli enega ali več eurobankovcev, spojeni z lepilnim trakom, lepilom ali kako drugače
9.	Zmečkanine	Eurobankovec z več naključnimi pregibi, ki močno vplivajo na njegov izgled
10.	Mlahavost	Eurobankovec s strukturnim poslabšanjem, katerega posledica je izrazito pomanjkanje trdnosti
11.	Zguban eurobankovec	Eurobankovec, ki je zguban, vključno z eurobankovcem, ki ga ni mogoče poravnati
12.	Prepognjen vogal	Eurobankovec z najmanj enim očitno opaznim prepognjenim vogalom

PRILOGA IV

ZBIRANJE PODATKOV OD OBDELOVALCEV GOTOVINE

1. Cilji

Cilj zbiranja podatkov je, da se NCB in ECB omogoči spremljanje zadevnih dejavnosti obdelovalcev gotovine in nadziranje razvoja gotovinskega cikla.

2. Splošna načela

2.1 Podatki o napravah za obdelavo bankovcev se sporočajo samo v primerih, kadar se naprave uporabljajo za ponovno dajanje bankovcev v obtok.

2.2 Obdelovalci gotovine morajo NCB v svoji državi članici redno zagotavljati:

—	informacije o poslovalnicah, v katerih se obdeluje gotovina, kot so podružnice, ter

—	informacije o napravah za obdelavo bankovcev in avtomatih za dvig gotovine.

2.3 Poleg tega morajo obdelovalci gotovine, ki dajejo eurobankovce ponovno v obtok prek naprav za obdelavo bankovcev in prek avtomatov za dvig gotovine, NCB v svoji državi članici redno zagotavljati:

—	informacije o obsegu gotovinskih poslov (število obdelanih eurobankovcev), pri katerih so uporabljene naprave za obdelavo bankovcev in avtomati za dvig gotovine,

—	informacije o oddaljenih podružnicah kreditnih institucij z majhnim obsegom gotovinskih poslov, v katerih se preverjanje primernosti opravlja ročno.

3. Vrste podatkov in zahteve za poročanje

3.1 Zbrani podatki se glede na njihovo naravo delijo na glavne podatke in operativne podatke.

Glavni podatki

3.2 Glavni podatki obsegajo informacije o: (a) posamičnih obdelovalcih gotovine in njihovih napravah za obdelavo bankovcev in avtomatih za dvig gotovine, ki so v obratovanju; ter (b) oddaljenih podružnicah kreditnih institucij.

3.3 Glavni podatki se NCB zagotovijo na dan začetka uporabe tega sklepa, nato pa vsakih šest mesecev. Podatke, določene v obrazcu iz Dodatka 1, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki. V prehodnem obdobju lahko NCB zahtevajo mesečno poročanje, če je bila taka njihova praksa, preden je začel veljati ta sklep, ali četrtletno poročanje.

3.4 NCB se lahko iz razlogov spremljanja odloči za zbiranje podatkov na lokalni ravni, na primer na ravni podružnic.

3.5 NCB se lahko odloči, da iz zahtev za poročanje izvzame naprave za obdelavo eurobankovcev, ki se uporabljajo samo za obdelavo eurobankovcev, ki se izdajo prek okenca.

3.6 Podatke o oddaljenih podružnicah, določene v obrazcu iz Dodatka 3, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki.

Operativni podatki

3.7 Operativni podatki so podatki, ki jih obdelovalci gotovine zberejo med obdelavo eurobankovcev in njihovim ponovnim dajanjem v obtok.

3.8 NCB se lahko odloči, da iz obveznosti poročanja operativnih podatkov izvzame druge gospodarske subjekte v smislu člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2001, če je število eurobankovcev, ki jih ponovno dajo v obtok prek avtomatov za dvig bankovcev, pod pragom, ki ga določi NCB.

3.9 Podatki se zagotovijo vsakih šest mesecev. Podatki se sporočijo NCB najkasneje v dveh mesecih po zadevnem obdobju poročanja, tj. konec februarja in konec avgusta. Podatki se lahko zagotovijo z uporabo obrazca iz Dodatka 2. V prehodnem obdobju lahko NCB zahtevajo mesečno poročanje, če je bila taka njihova praksa, preden je začel veljati ta sklep, ali četrtletno poročanje.

3.10 Podatke zagotovijo obdelovalci gotovine, ki fizično obdelujejo eurobankovce. Če je obdelovalec gotovine preverjanje pristnosti in primernosti oddal v izvajanje drugemu obdelovalcu gotovine, mora podatke zagotoviti obdelovalec gotovine, določen v skladu s členom 3(2).

3.11 Obdelovalci gotovine morajo podatke sporočiti v obliki števila eurobankovcev (obseg), podatki morajo biti zbrani na nacionalni ravni in razčlenjeni po apoenih eurobankovcev. Za oddaljene podružnice kreditnih institucij se operativni podatki sporočajo ločeno.

3.12 NCB se lahko iz razlogov spremljanja odloči za zbiranje podatkov na lokalni ravni, na primer na ravni podružnic.

3.13 NCB se lahko odloči, da iz zahtev za poročanje izvzame eurobankovce, ki se obdelajo z napravami za obdelavo bankovcev in se izdajo prek okenca.

3.14 Od obdelovalcev gotovine, ki so preverjanje pristnosti in primernosti oddali v izvajanje drugemu obdelovalcu gotovine, se lahko zahteva, da NCB zagotovijo podrobne informacije o tem drugem obdelovalcu gotovine.

3.15 Podatke o oddaljenih podružnicah, določene v obrazcu iz Dodatka 3, je treba zagotoviti, vendar pa lahko NCB zahteva, da se zagotovijo v drugačni obliki, in se z obdelovalcem gotovine dogovori o zbiranju obsežnejših podatkov.

4. Zaupnost in objava podatkov

4.1 Glavni in operativni podatki se obravnavajo kot zaupni.

4.2 NCB in ECB se lahko odločijo, da na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu s to prilogo, objavijo poročila ali statistične podatke. Pri vsaki takšni objavi se podatki združijo na način, da nobenega podatka ni mogoče pripisati posameznemu poročevalcu.

DODATKA 1

OBRAZEC ZA POROČANJE

Glavni podatki

Te informacije je treba sporočiti:

[Ime NCB; kontaktni podatki za vprašanja; naslov]

1. Informacije o obdelovalcu gotovine

Ime obdelovalca gotovine:

Naslov sedeža:

Poštna številka:

Kraj:

Ulica:

Vrsta družbe:

—	Kreditna institucija

—	Menjalnica

—	Družba za prevoz gotovine, ki ni plačilna institucija

—	Trgovec (na drobno)

—

Igralnica

—	Drugo, vključno s plačilnimi institucijami, ki še niso zajete v eni izmed zgornjih kategorij (navesti)

Kontaktne osebe:

Imena:

Telefonske št.:

Št. telefaksa:

Elektronski naslovi:

Zunanji izvajalec (če pride v poštev)

Ime:

Naslov:

Poštna številka:

Kraj:

2. Naprave, ki jih upravljajo stranke

Vrsta	Proizvajalec (1)	Naziv naprave (1)	Opis (1) (sistem odkrivanja/verzija programske opreme)	Skupno število naprav v obratovanju
Vplačilni avtomati (CIM)
Vplačilno-izplačilni avtomati (CRM)
Kombinirani vplačilni avtomati (CCM)
Izplačilni avtomati (COM)
Blagajniške plačilno-izplačilne naprave (TARM) (2)
Blagajniške naprave (TAM) (2)

3. Naprave, ki jih upravljajo zaposleni

Vrsta	Proizvajalec (3)	Naziv naprave (3)	Opis (3) (sistem odkrivanja/verzija programske opreme)	Skupno število naprav v obratovanju
Naprave za sortiranje bankovcev (BPM)
Naprave za preverjanje pristnosti bankovcev (BAM)
Blagajniške plačilno-izplačilne naprave (TARM) (4)
Blagajniške naprave (TAM) (4)

4. Avtomati za dvig gotovine

Vrsta	Skupno število avtomatov v obratovanju
Bankomati
Samopostrežne blagajne (SCoT)
Drugo

(1) Ti podatki se vnesejo v skladu z ustreznimi vnosi na spletni strani ECB, razen če ECB da na razpolago enoznačno identifikacijsko številko.

(2) Uporabljene kot naprave, ki jih upravljajo stranke.

(3) Ti podatki se vnesejo v skladu z ustreznimi vnosi na spletni strani ECB, razen če ECB da na razpolago enoznačno identifikacijsko številko.

(4) Uporabljene izključno kot naprave, ki jih upravljajo zaposleni.

DODATKA 2

OBRAZEC ZA POROČANJE

Operativni podatki

1. Informacije o obdelovalcu gotovine

Ime obdelovalca gotovine
Obdobje poročanja

2. Podatki

Navedite podatke, zbrane na nacionalni ali regionalni ravni, kakor odloči NCB – brez oddaljenih podružnic.

	Skupno število obdelanih eurobankovcev (1)	Od tega eurobankovci, ki so sortirani kot neprimerni (1)	Od tega eurobankovci, ki so ponovno dani v obtok (2)
5 EUR
10 EUR
20 EUR
50 EUR
100 EUR
200 EUR
500 EUR

Število eurobankovcev, izdanih prek naprav, ki jih upravljajo stranke, in prek avtomatov za dvig gotovine

Za kreditne institucije so ti podatki obvezni.

(1) Ta postavka zajema tako naprave, ki jih upravljajo zaposleni, kot tudi naprave, ki jih upravljajo stranke.

(2) Izvzeti so eurobankovci, ki se vrnejo NCB, in eurobankovci, ki se ponovno dajo v obtok prek okenca in niso obdelani z napravo, ki jo upravljajo zaposleni.

DODATKA 3

ODDALJENE PODRUŽNICE KREDITNIH INSTITUCIJ

Te informacije zagotovijo samo kreditne institucije, ki imajo oddaljene podružnice iz člena 7(1).

1. Informacije o kreditni instituciji

Ime kreditne institucije
Obdobje poročanja

2. Podatki

Ime oddaljene podružnice	Naslov	Število eurobankovcev, izdanih prek naprav, ki jih upravljajo stranke, in prek avtomatov za dvig gotovine

9.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 267/21

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 16. septembra 2010

o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema

(ECB/2010/13)

(2010/598/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18.2 in prvim odstavkom člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se uporabljajo v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2)	ECB je pooblaščena, da sprejme potrebne smernice za izvajanje denarne politike Eurosistema, NCB pa so dolžne ravnati v skladu s temi smernicami.

(3)

Smernico ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) bi bilo treba spremeniti, da bo odražala spremembe opredelitve in izvajanja postopkov in operacij denarne politike Eurosistema. Najpomembneje od tega je: (a) pregledati in spremeniti okvir za obvladovanje tveganj pri kreditnih operacijah Eurosistema; (b) zagotoviti skladnost ravnanja v primerih neizpolnjevanja obveznosti; (c) izboljšati in okrepiti določbe o ukrepih, ki jih lahko Eurosistem po lastnem preudarku uporabi pri reševanju vprašanj glede finančne trdnosti nasprotne stranke; (d) omogočiti Svetu ECB, da odloči, da lahko ECB v izrednih okoliščinah centralizirano izvaja dokončne transakcije; (e) z namenom omejitve kreditnega in pravnega tveganja zmanjšati tveganje razveljavitve prodaje premoženja s tem, da se originatorji kolateraliziranih vrednostnih papirjev in finančno premoženje za zavarovanje terjatev iz kolateraliziranih vrednostnih papirjev omejijo na tiste iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP); (f) uvesti novo merilo primernosti za lastno uporabo kritih obveznic, neskladnih z direktivo UCITS (strukturiranih kritih obveznic), pri katerih finančno premoženje za zavarovanje terjatev predstavljajo stanovanjska posojila; (g) dodati nove pojme v Dodatek 2 k Prilogi I, nekatere pojme pa natančneje opredeliti; (h) spremeniti Dodatek 4 k Prilogi I, da bo odražal spremembe statističnih predpisov; (i) uskladiti določbe in uvesti druge manjše spremembe, ki povečujejo doslednost in preglednost –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Smernica ECB/2000/7 se spremeni:

1.	Priloga I k Smernici ECB/2000/7 se spremeni v skladu s prilogama I in II k tej smernici.

2.	Priloga II k Smernici ECB/2000/7 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej smernici.

Člen 2

Preverjanje

NCB pošljejo ECB najkasneje do 9. oktobra 2010 podrobnosti glede besedil in sredstev, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

Člen 3

Začetek veljavnosti

1. Ta smernica začne veljati dva dni po njenem sprejetju.

2. Prilogi I in III se uporabljata od naslednjega dne po objavi te smernice v Uradnem listu Evropske unije.

3. Priloga II se uporablja od 1. januarja 2011.

Člen 4

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

V Frankfurtu na Majni, 16. septembra 2010

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

PRILOGA I

Priloga I k Smernici ECB/2000/7 se spremeni:

1. V uvodu se opomba (1) nadomesti z naslednjim:

„(1)

Svet Evropske centralne banke v skladu s členom 282(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije uporablja besedo ‚Eurosistem‘ kot izraz, ki označuje tiste sestavne dele Evropskega sistema centralnih bank, ki opravljajo njegove temeljne naloge, tj. Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke tistih držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.“

2. Oddelek 1.1 se nadomesti z naslednjim:

„Evropski sistem centralnih bank (ESCB) sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke (NCB) držav članic Evropske unije (EU) (1). Dejavnosti ESCB se izvajajo v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ter Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB). ESCB vodijo organi odločanja ECB. Svet ECB je tako odgovoren za oblikovanje denarne politike, Izvršilni odbor pa je pooblaščen za izvajanje denarne politike v skladu s sklepi in smernicami, ki jih sprejme Svet ECB. Kolikor je možno in ustrezno ter s ciljem zagotoviti operativno učinkovitost ECB naloži NCB (2) opravljanje poslov, ki so sestavni del nalog Eurosistema. NCB lahko med članicami Eurosistema izmenjujejo posamezne informacije, kot so na primer operativni podatki v zvezi z nasprotnimi strankami, ki sodelujejo v operacijah Eurosistema, če je to potrebno za izvajanje denarne politike (3). Operacije denarne politike Eurosistema se izvajajo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah (4).

3. Oddelek 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„Poglavitni cilj Eurosistema je ohranjanje stabilnosti cen, kakor je opredeljeno v členu 127(1) Pogodbe. Če to ni v nasprotju z njegovim poglavitnim ciljem stabilnosti cen, mora Eurosistem podpirati splošne ekonomske politike v EU. Pri uresničevanju svojih ciljev mora Eurosistem ravnati po načelu odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov.“

4. Oddelek 1.3.1 se spremeni:

(a)

Uvodni del se nadomesti z naslednjim:

„Operacije odprtega trga imajo pomembno vlogo v denarni politiki Eurosistema, ko gre za uravnavanje obrestnih mer, uravnavanje likvidnosti na trgu in signaliziranje naravnanosti denarne politike. Eurosistem ima za izvajanje operacij odprtega trga na voljo pet vrst instrumentov. Najpomembnejši instrument so povratne transakcije (izvajajo se na podlagi repo pogodb ali zavarovanih posojil). Eurosistem lahko uporabi tudi dokončne transakcije, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutne zamenjave in zbiranje vezanih vlog. Operacije odprtega trga se izvajajo na pobudo ECB, ki tudi odloča o instrumentu, ki se bo uporabil, in pogojih za njegovo izvršitev. Lahko se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov (5). Glede na njihove cilje, rednost in postopke se lahko operacije odprtega trga Eurosistema razdelijo na naslednje štiri kategorije (glej tudi tabelo 1).

(b)

Tretja alinea se nadomesti z naslednjim:

„Operacije finega uravnavanja se izvajajo občasno s ciljem uravnavanja likvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer, zlasti z namenom izravnati učinke, ki jih imajo na obrestne mere nepričakovana nihanja likvidnosti na trgu. Operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavati morebitno likvidnostno neravnovesje, nastalo po dodelitvi v zadnji operaciji glavnega refinanciranja. Operacije finega uravnavanja se v prvi vrsti izvajajo kot povratne transakcije, lahko pa so tudi v obliki valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih vlog. Instrumenti in postopki, ki se uporabljajo pri izvajanju operacij finega uravnavanja, se prilagodijo glede na vrsto transakcije in posebne cilje, ki se jih želi doseči s temi operacijami. Operacije finega uravnavanja običajno izvajajo NCB s hitrimi avkcijami ali prek dvostranskih postopkov. Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja sama ECB.“

(c)

Četrta alinea se nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega lahko Eurosistem izvaja strukturne operacije z izdajami dolžniških certifikatov ECB, povratnimi transakcijami in dokončnimi transakcijami. Te operacije se izvajajo, kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema do finančnega sektorja (redno ali občasno). Strukturne operacije v obliki povratnih transakcij in izdaj dolžniških instrumentov izvajajo NCB prek standardnih avkcij. Strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij običajno izvajajo NCB prek dvostranskih postopkov. Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah strukturne operacije izvaja sama ECB.“

5. V tabeli 1 v oddelku 1.3 se v četrti vrstici tretjega stolpca besedilo „Izdaja dolžniških certifikatov“ nadomesti z besedilom „Izdaja dolžniških certifikatov ECB“.

6. Oddelek 1.4 se nadomesti z naslednjim:

„Okvir denarne politike Eurosistema je oblikovan tako, da zagotavlja udeležbo širokega kroga nasprotnih strank. Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB, lahko dostopajo do odprtih ponudb in sodelujejo v operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij in dokončnih transakcij. Eurosistem lahko izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v operacijah finega uravnavanja. Pri operacijah valutnih zamenjav (swap poslih), ki se izvajajo za namene denarne politike, se uporabljajo aktivni udeleženci na deviznem trgu. Krog nasprotnih strank za te operacije je omejen na tiste institucije, ki so ustanovljene v euroobmočju in so bile izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu.“

7. Oddelek 2.1 se spremeni:

(a)

Druga alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo predmet najmanj ene oblike nadzora s strani nacionalnih organov, ki je usklajen z zahtevami EU/EGP (6). Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu EU se kot nasprotne stranke lahko sprejmejo finančno trdne institucije v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki so predmet nadzora, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnih nacionalnih organov. Kot nasprotne stranke se lahko sprejmejo tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neusklajenega nadzora s strani pristojnih nacionalnih organov, po standardu primerljivega nadzoru, ki je usklajen z zahtevami EU/EGP, npr. v euroobmočju ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež zunaj EGP.

(b)

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Institucija lahko dostopa do odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema na podlagi standardnih avkcij samo prek NCB države članice, v kateri ima sedež. Če ima institucija poslovne enote (sedež ali podružnice) v več kakor eni državi članici, ima vsaka poslovna enota dostop do teh operacij prek NCB države članice, v kateri je ustanovljena, kar pa ne posega v dejstvo, da lahko protiponudbe ene institucije predloži samo ena poslovna enota (bodisi sedež bodisi izbrana podružnica) v vsaki državi članici.“

8. Oddelek 2.2 se spremeni:

(a)

Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene denarne politike, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne operacije velikega obsega v vseh tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki so ustanovljene v euroobmočju in izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopki, ki se uporabljajo pri izbiri nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, so predstavljeni v Dodatku 3.“

(b)

Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvaja sama ECB. V primerih, ko bi dvostranske operacije izvajala ECB, bi ta izbrala nasprotne stranke po sistemu kroženja izmed tistih nasprotnih strank v euroobmočju, ki so primerne za sodelovanje v hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah, s čimer bi se jim zagotovil enakopraven dostop.“

9. Oddelek 2.3 se spremeni:

(a)

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„To velja za primere kršitev (a) avkcijskih pravil, če nasprotna stranka ne prenese zadostnega finančnega premoženja ali denarnih sredstev (7) za poravnavo (na dan poravnave) zneska likvidnosti, ki ji je bil dodeljen v operaciji povečevanja likvidnosti – ali pa tega zneska do zapadlosti operacije ne zavaruje v ustreznih pozivih h kritju –, ali če ne prenese zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji umikanja likvidnosti; in (b) pravil za dvostranske transakcije, če nasprotna stranka ne prenese zadostnega primernega finančnega premoženja ali zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, dogovorjenega v dvostranskih operacijah, ali pa za še nezapadlo dvostransko transakcijo kadar koli pred zapadlostjo ne zagotovi dodatnega zavarovanja v ustreznih pozivih h kritju.

(b)

Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Poleg tega se lahko ukrep začasne izključitve nasprotne stranke, ki ne izpolnjuje obveznosti, uporabi tudi za podružnice iste institucije, ki so ustanovljene v drugih državah članicah. Izjemoma se lahko nasprotno stranko za določeno obdobje izključi iz sodelovanja v vseh prihodnjih operacijah denarne politike, kadar je to potrebno zaradi resnosti primera neizpolnjevanja obveznosti, na primer zaradi njegove pogostosti ali trajanja.“

10. Oddelek 2.4 se nadomesti z naslednjim:

„2.4 Začasna izključitev, omejitev ali trajna izključitev zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja ali dogodkov neplačila

V skladu s pogodbenimi ali zakonskimi ureditvami, ki jih uporablja zadevna NCB (ali ECB), lahko Eurosistem zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja nasprotne stranke začasno ali trajno izključi iz uporabe instrumentov denarne politike ali jim uporabo omeji.

Poleg tega se lahko začasna izključitev, omejitev ali trajna izključitev nasprotnih strank odobri v nekaterih izmed primerov, ki sodijo pod pojem ‚neplačilo‘ nasprotne stranke, kakor je opredeljen v pogodbenih ali zakonskih ureditvah, ki jih uporabljajo NCB.

Končno lahko Eurosistem zaradi razlogov skrbnega in varnega poslovanja tudi zavrne finančno premoženje, omeji uporabo finančnega premoženja ali uporabi dodatne odbitke za finančno premoženje, ki ga za zavarovanje pri kreditnih operacijah Eurosistema predložijo posamezne nasprotne stranke.“

11. Uvodni odstavek poglavja 3 se nadomesti z naslednjim:

„Operacije odprtega trga imajo pomembno vlogo v denarni politiki Eurosistema. Uporabljajo se za uravnavanje obrestnih mer, uravnavanje likvidnosti na trgu in signaliziranje naravnanosti denarne politike. Glede na njihove cilje, rednost in postopke se lahko operacije odprtega trga Eurosistema razdelijo na štiri kategorije: operacije glavnega reﬁnanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, operacije ﬁnega uravnavanja in strukturne operacije. Z vidika uporabljenih instrumentov so povratne transakcije glavni instrument operacij odprtega trga Eurosistema in se lahko uporabijo za vse štiri kategorije operacij, medtem ko se lahko dolžniški certiﬁkati ECB uporabijo za strukturne operacije umikanja likvidnosti. Strukturne operacije se lahko izvajajo tudi z dokončnimi transakcijami, tj. nakupi in prodajami. Poleg tega ima Eurosistem na razpolago dva druga instrumenta za izvajanje operacij ﬁnega uravnavanja: valutne zamenjave in zbiranje vezanih vlog. V nadaljevanju so podrobno predstavljene značilnosti posameznih vrst instrumentov za operacije odprtega trga, ki jih uporablja Eurosistem.“

12. V oddelku 3.1.4 se šesta alinea drugega odstavka nadomesti z naslednjim:

„običajno se izvajajo decentralizirano s strani NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije finega uravnavanja izvaja ECB);“

13. V oddelku 3.2 se četrta alinea četrtega odstavka nadomesti z naslednjim:

„običajno se izvajajo decentralizirano s strani NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah dokončne transakcije izvaja ECB);“

14. Oddelek 3.3 se spremeni:

(a)

Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika certifikata. Izdajo in hranijo se v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov. Ostale določbe v zvezi z dolžniškimi certifikati ECB bodo vsebovali pogoji za takšne certifikate.“

(b)

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški certiﬁkati ECB se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, ob zapadlosti pa se izplačajo v nominalnem znesku. Razlika med zneskom izdaje in odkupnim zneskom je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti certiﬁkata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija ‚dejansko število dni/360 dni v letu‘. Izračun zneska izdaje je prikazan v okvirju 1.“

(c)	Okvir 1 se nadomesti z naslednjim:

15. V oddelku 3.4 se peta alinea četrtega odstavka nadomesti z naslednjim:

„običajno se izvajajo decentralizirano s strani NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah valutne zamenjave v obliki dvostranskih postopkov izvaja ECB); in“

16. V oddelku 3.5 se peta alinea četrtega odstavka nadomesti z naslednjim:

„zbiranje vlog se običajno izvaja decentralizirano s strani NCB (Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih vlog v obliki dvostranskih postopkov (8) izvaja ECB); in

17. V oddelku 4.1 se opombi 1 in 2 v tretjem odstavku nadomestita z naslednjim:

„(1)

Decentralizirano tehnično infrastrukturo sistema TARGET je 19. maja 2008 nadomestil sistem TARGET2. Sistem TARGET2 sestavljajo enotna skupna platforma (prek katere se predložijo in obdelajo vsi plačilni nalogi ter prek katere se vsa plačila prejmejo na enak tehnični način) in, dokler to pride v poštev, lastni sistemi domačih računov NCB.

(2)	Poleg tega je dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja dovoljen samo nasprotnim strankam, ki imajo dostop do računa pri NCB, kjer se transakcija lahko poravna, na primer na enotni skupni platformi sistema TARGET2.“

18. Oddelek 4.2 se spremeni:

(a)

Na koncu tretjega odstavka (prvega odstavka pod naslovom„Pogoji dostopa“) se doda naslednja opomba (*):

„(*)	Poleg tega je dostop do odprte ponudbe mejnega depozita dovoljen samo nasprotnim strankam, ki imajo dostop do računa pri NCB, kjer se transakcija lahko poravna, na primer na enotni skupni platformi sistema TARGET2.“

(b)

Opomba 12 v sedmem odstavku (drugem odstavku pod naslovom „Dospelost in izračun obresti“) se nadomesti z naslednjim:

„(12)

Glej opombo 6 v tem poglavju.“

19. V oddelku 5.1.1 se okvir 3 nadomesti z naslednjim:

20. Oddelek 5.1.3 se spremeni:

(a)

Uvodni del prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Standardne avkcije Eurosistema se javno najavijo prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Poleg tega lahko NCB o avkciji neposredno obvestijo nasprotne stranke, ki nimajo dostopa do elektronskih medijev. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:“

(b)	Deseta alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim: „datum začetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum valutacije in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB);“

(c)	Sedemnajsta alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim: „nominalna vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB); in“

(d)	Osemnajsta alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim: „koda ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB).“

21. Oddelek 5.1.4 se spremeni:

(a)

Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do 10 protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki se lahko predložijo pri avkcijah z variabilno mero. Nasprotne stranke morajo v vsaki protiponudbi navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z NCB, in ustrezno obrestno mero (9) (10). Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratnik 0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero se morajo swap točke navesti v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratnik 0,01 swap točke.

(b)

Sedmi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Od nasprotnih strank se pričakuje, da imajo za kritje zneska, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno količino primernega ﬁnančnega premoženja (11). Pogodbene ali zakonske ureditve, ki jih uporablja zadevna NCB, dovoljujejo naložiti kazen, če nasprotna stranka ne prenese zadostne količine ﬁnančnega premoženja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji.

22. V oddelku 5.1.5 se tretji odstavek (drugi odstavek pod naslovom „Avkcije v eurih z variabilno mero“) nadomesti z naslednjim:

„Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, na katerih Eurosistem umika likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov ECB in zbiranje vezanih vlog), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo najprej, medtem ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo umakniti. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri (ceni) presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni (glej okvir 5). Pri izdaji dolžniških certiﬁkatov ECB se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik nominalne vrednosti dolžniških certifikatov ECB. Pri drugih operacijah umikanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro.“

23. Oddelek 5.1.6 se spremeni:

(a)

Uvodni del prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Rezultati standardnih in hitrih avkcij se javno objavijo prek elektronskih medijev in spletne strani ECB. Poleg tega lahko NCB o rezultatih dodelitve neposredno obvestijo nasprotne stranke, ki nimajo dostopa do elektronskih medijev. Javno sporočilo o rezultatih avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:“

(b)	Trinajsta alinea se nadomesti z naslednjim: „datum začetka in datum zapadlosti operacije (če je predvideno) ali datum valutacije in datum zapadlosti instrumenta (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB);“

(c)	Šestnajsta alinea se nadomesti z naslednjim: „nominalna vrednost certifikatov (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB); in“

(d)	Sedemnajsta alinea se nadomesti z naslednjim: „koda ISIN izdaje (pri izdaji dolžniških certifikatov ECB).“

24. V oddelku 5.2 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„NCB lahko izvajajo operacije na podlagi dvostranskih postopkov. Ti postopki se lahko uporabljajo za operacije ﬁnega uravnavanja na odprtem trgu in strukturne dokončne operacije (12). V širšem smislu so opredeljeni kot kateri koli postopki, v katerih Eurosistem izvede transakcijo z eno ali nekaj nasprotnimi strankami brez uporabe avkcijskega postopka. Tu lahko razlikujemo med dvema različnima vrstama dvostranskih postopkov: operacije, pri katerih Eurosistem neposredno stopi v stik z nasprotnimi strankami, in operacije, ki se izvajajo prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov.

25. V oddelku 5.3.1 se tabela 3 nadomesti z naslednjim:

„Tabela 3

Običajni datumi poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema (13)

Instrument denarne politike	Datum poravnave pri standardnih avkcijah	Datum poravnave pri hitrih avkcijah ali dvostranskih postopkih
Povratne transakcije	T + 1 (14)	T
Dokončne transakcije	—	V skladu s tržnimi običaji na trgu uporabljenega finančnega premoženja
Izdaja dolžniških certifikatov ECB	T + 2	—
Valutne zamenjave	—	T, T + 1 ali T + 2
Zbiranje vezanih vlog	—	T

26. V oddelku 5.3.2 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij (tj. operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije) se običajno poravnajo na prvi dan po trgovalnem dnevu, ko so odprti sistem TARGET2 in vsi ustrezni PSVP. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB pa se poravnava izvede na drugi dan po trgovalnem dnevu, ko so odprti sistem TARGET2 in vsi ustrezni PSVP. Eurosistem si načeloma prizadeva poravnati transakcije v zvezi s svojimi operacijami odprtega trga istočasno v vseh državah članicah z vsemi nasprotnimi strankami, ki so zagotovile zadostno ﬁnančno premoženje za zavarovanje terjatev. Vendar se lahko zaradi operativnih omejitev in tehničnih značilnosti PSVP časovna razporeditev na dan poravnave operacij odprtega trga znotraj euroobmočja med seboj razlikuje. Čas poravnave operacij glavnega in dolgoročnejšega reﬁnanciranja običajno sovpada s časom vračila prejšnje operacije z ustrezno zapadlostjo.“

27. V oddelku 6.1 se črta opomba 2 v drugem odstavku.

28. Oddelek 6.2.1 se spremeni:

(a)

Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani kolateralizirani vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	pridobitev takšnega finančnega premoženja mora urejati pravo države članice EU;

(b)

subjekt za posebne namene pri listinjenju ga mora pridobiti od originatorja ali posrednika na način, ki ga Eurosistem šteje za ‚pravo prodajo‘, izvršljivo proti tretjim osebam, ter mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov ali posrednika in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve ali posrednikove insolventnosti;

(c)	ustvari in izdajatelju proda ga originator ali, če je predvideno, posrednik, ustanovljen v EGP;

(d)

ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, tranš drugih kolateraliziranih vrednostnih papirjev (15). Poleg tega ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov, poslov zamenjav (swap) ali drugih izvedenih instrumentov (16) (17) ali sintetičnih vrednostnih papirjev; in

(e)

če gre za bančna posojila, morajo imeti dolžniki in upniki sedež (če so fizične osebe, pa morajo biti rezidenti) v EGP, zadevno zavarovanje, če pride v poštev, pa se mora nahajati v EGP. Pravo, ki ureja ta bančna posojila, mora biti pravo države EGP. Če gre za obveznice, morajo njihovi izdajatelji imeti sedež v EGP, izdane morajo biti v državi EGP po pravu države EGP in zadevno zavarovanje se mora nahajati v EGP (17).

Za primere, ko imajo originatorji ali, če je predvideno, posredniki sedež v euroobmočju ali v Združenem kraljestvu, je Eurosistem preveril, da v teh jurisdikcijah ni strogih določb o razveljavitvi prodaje premoženja. Če ima originator ali, če je predvideno, posrednik sedež v drugi državi EGP, se lahko kolateralizirani vrednostni papirji štejejo za primerne samo, če se Eurosistem prepriča, da bi bile njegove pravice ustrezno zavarovane pred določbami o razveljavitvi prodaje premoženja po pravu zadevne države EGP, ki jih Eurosistem šteje za pomembne. V ta namen je treba, preden se kolateralizirani vrednostni papirji lahko štejejo za primerne, predložiti neodvisno pravno oceno, ki vsebuje upoštevna pravila o razveljavitvi prodaje premoženja v tej državi, v obliki, sprejemljivi za Eurosistem (17). Eurosistem lahko za potrebe odločanja o tem, ali so njegove pravice ustrezno zavarovane pred pravili o razveljavitvi prodaje premoženja, zahteva druge dokumente, vključno s potrdilom o solventnosti v obdobju izpodbojnosti, ki ga zagotovi prevzemnik. Pravila o razveljavitvi prodaje premoženja, ki jih Eurosistem šteje za stroga in zato nesprejemljiva, vključujejo pravila, po katerih lahko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti doseže razveljavitev prodaje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev zgolj zato, ker je bila izvedena znotraj določenega obdobja (obdobja izpodbojnosti) pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca (originatorja/posrednika), in primere, ko lahko prevzemnik prepreči takšno razveljavitev samo, če lahko dokaže, da v času prodaje ni vedel za insolventnost prodajalca (originatorja/posrednika).

(b)

Šesti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kakor je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo ali podtranšo glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) zadnja utrpi škodo med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje. Pri strukturiranih izdajah, kjer prospekt predvideva dostavo obvestila o predčasni izpolnitvi in obvestila o izvršbi, je treba zagotoviti nepodrejenost tranše (ali podtranše) pri vrstnem redu poplačila tako v zvezi s obvestilom o predčasni izpolnitvi kot tudi v zvezi z obvestilom o izvršbi.“

(c)

V devetem odstavku (pod naslovom „Kraj izdaje“) se opomba 7 (prva opomba v tem odstavku) nadomesti z naslednjim:

„(7)

Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), izdanih 1. januarja 2007 ali po tem datumu prek MRVP Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, je, da so izdani v obliki novih zbirnih listin (new global notes) in deponirani pri skupnem shranjevalcu (common safekeeper), ki je MRVP ali, kjer je to primerno, CRVP, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili izdani v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) pred 1. januarjem 2007, in zamenljivi vrednostni papirji, ki so bili izdani pod isto kodo ISIN na ta datum ali po njem, ostanejo primerni do zapadlosti. Pogoj za primernost mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form) prek MRVP Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg po 30. septembru 2010, je, da so izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarnodnih dolžniških vrednostnih papirjev. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki zbirnih imenskih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti. Mednarnodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin (individual notes) ne bodo več primerni, če bodo izdani po 30. septembru 2010. Mednarodni dolžniški vrednostni papirji v obliki posamičnih listin, izdani na ta datum ali pred njim, ostanejo primerni do zapadlosti.“

(d)

Deseti odstavek (prvi odstavek pod naslovom „Postopki poravnave“) se nadomesti z naslednjim:

„Dolžniški instrument mora biti prenosljiv v nematerializirani obliki. Hraniti in poravnati se mora v euroobmočju prek računa, odprtega pri Eurosistemu ali pri PSVP, ki izpolnjuje standarde, določene s strani ECB, tako da obliko in vsebino ter realizacijo ureja pravo države članice.“

(e)

V dvanajstem odstavku (edinem odstavku pod naslovom „Sprejemljivi trgi“) se opomba 13 (zadnja opomba) nadomesti z naslednjim:

„(13)

Tržno finančno premoženje, ki je bilo sprejeto kot finančno premoženje z liste 2 in izdano pred 31. majem 2007 ter se z njim trguje na neorganiziranih trgih, ki trenutno izpolnjujejo zahteve Eurosistema glede varnosti in dostopnosti, ne pa tudi transparentnosti, ostane primerno do 31. decembra 2010 pod pogojem, da izpolnjuje druga merila primernosti, po tem datumu pa postane neprimerno. To ne velja za nekrito tržno finančno premoženje, izdano s strani kreditnih institucij, ki je bilo sprejeto kot finančno premoženje z liste 2 in je postalo neprimerno 31. maja 2007.“

(f)	Petnajsti odstavek (drugi odstavek pod naslovom „Kraj ustanovitve izdajatelja/garanta“) se nadomesti z naslednjim: „Garant mora biti ustanovljen v EGP, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za tržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je določeno v oddelku 6.3.2.“

29. Oddelek 6.2.2 se spremeni:

(a)

Druga alinea drugega odstavka (prvega odstavka pod naslovom „Bančna posojila“) se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta dolžnika/garanta: Primerni dolžniki in garanti so nefinančne družbe (18), osebe javnega sektorja ter mednarodne in nadnacionalne institucije. Vsak dolžnik je individualno in ločeno odgovoren za celotno poplačilo zadevnega bančnega posojila (sodolžniki, ki so skupno odgovorni za posamezno bančno posojilo, so izključeni).

(b)

Tretja alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Kraj ustanovitve dolžnika in garanta: Dolžnik mora biti ustanovljen v euroobmočju. Tudi garant mora biti ustanovljen v euroobmočju, razen če za izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov za netržno finančno premoženje jamstvo ni potrebno, kakor je opisano v oddelku 6.3.3. Ta zahteva ne velja za mednarodne in nadnacionalne institucije.“

(c)

Četrta alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Bonitetni standard: Kakovost bančnega posojila se oceni prek kreditne sposobnosti dolžnika ali garanta. Bančna posojila morajo izpolnjevati visoke bonitetne standarde, ki so opredeljeni v pravilih bonitetnega okvira Eurosistema (ECAF) za netržno finančno premoženje, kakor je opisano v oddelku 6.3.3.“

(d)

Sedma alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Pravo: Posojilno pogodbo ter pogodbo med nasprotno stranko in NCB o mobilizaciji bančnega posojila kot zavarovanje (‚pogodba o mobilizaciji‘) mora urejati pravo države članice. Poleg tega skupno število različnih prav, ki se uporabljajo za (i) nasprotno stranko, (ii) upnika; (iii) dolžnika, (iv) garanta (če je predvideno), (v) posojilno pogodbo in (vi) pogodbo o mobilizaciji, ne sme biti večje od dva.“

(e)

V osmi alinei drugega odstavka se opomba 20 nadomesti z naslednjim:

„(20)

Glej opombo 20 v tem poglavju.“

(f)	Četrta alinea tretjega odstavka (prvega odstavka pod naslovom „Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti (RMBD)“) se nadomesti z naslednjim: „Kraj ustanovitve izdajatelja. Izdajatelj mora biti ustanovljen v euroobmočju.“

(g)

Opomba 22 v šesti alinei tretjega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„(22)

Glej opombo 20 v tem poglavju.“

30. Oddelek 6.2.3 se spremeni:

(a)

Za petim odstavkom (tretjim odstavkom pod naslovom „Pravila glede uporabe primernega finančnega premoženja“) se vstavi naslednji odstavek:

„Za potrebe izvajanja denarne politike, zlasti za spremljanje izpolnjevanja pravil glede uporabe primernega finančnega premoženja v zvezi s tesnimi povezavami, si Eurosistem interno izmenjuje informacije o kapitalskih deležih, ki jih za te potrebe zagotavljajo nadzorni organi. Za te informacije veljajo enaki standardi zaupnosti, kakor jih uporabljajo nadzorni organi.“

(b)

Šesti odstavek (četrti odstavek pod naslovom „Pravila glede uporabe primernega finančnega premoženja“) se nadomesti z naslednjim:

„Zgornje določbe o tesnih povezavah ne veljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in osebo javnega sektorja iz EGP, upravičeno do odmerjanja davkov, ali kadar jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega sektorja iz EGP, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) direktive UCITS; ali (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kakor je to v primeru (i) netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov (RMBD), ki niso vrednostni papirji, ali (ii) strukturiranih kritih obveznic, pri katerih kritni sklad predstavljajo stanovanjska posojila, (tj. določenih kritih obveznic, ki jih Evropska komisija ni razglasila za skladne z direktivo UCITS), ki izpolnjujejo vsa merila za kolateralizirane vrednostne papirje, kakor so določena v oddelkih 6.2 in 6.3, in tudi naslednja dodatna merila (19):

—

Vsa stanovanjska posojila, ki predstavljajo zavarovanje za strukturirane krite obveznice, morajo biti denominirana v eurih; izdajatelj (ter dolžnik in garant, če sta pravni osebi) mora(-jo) imeti sedež v državi članici; finančno premoženje za zavarovanje terjatev se mora nahajati v državi članici; in pravo, ki ureja posojilo, mora biti pravo države članice.

—

Stanovanjska posojila so primerna za kritni sklad strukturiranih kritih obveznic, če je zanje zagotovljeno primerno jamstvo ali so zavarovana s hipoteko. Primerno jamstvo mora biti izplačljivo v 24 mesecih po neplačilu dolžnika posojila. Primerno jamstvo za potrebe takšnih posojil z jamstvom se lahko zagotovi v različnih pogodbenih oblikah, vključno z zavarovalnimi pogodbami, pod pogojem, da zavarovanje odobri oseba javnega sektorja ali finančna institucija pod javnim nadzorom. Garant za potrebe takšnih posojil z jamstvom ne sme imeti tesnih povezav z izdajateljem kritih obveznic in mora imeti oceno sprejete zunanje bonitetne institucije najmanj A+/A1/AH ves čas trajanja transakcije.

—	Visokokakovostno nadomestno finančno premoženje za zavarovanje se sprejme za največ 10 % kritnega sklada. Ta omejitev se lahko preseže samo po temeljiti preučitvi s strani zadevne NCB.

—	Delež posojila glede na vrednost nepremičnine lahko znaša največ 80 % pri vsakem posameznem primernem posojilu, ki se lahko financira z izdajo strukturiranih kritih obveznic. Izračun deleža posojila glede na vrednost nepremičnine mora temeljiti na konzervativni oceni tržne vrednosti nepremičnine.

—	Najmanjše obvezno presežno zavarovanje znaša 8 %.

—	Najvišji znesek posojila pri stanovanjskih posojilih je 1 milijon EUR.

—	Samostojna bonitetna ocena kritnega sklada mora ustrezati verjetnosti neplačila v obdobju enega leta na ravni 10 bazičnih točk v skladu s pragom ‚single A‘ (glej oddelek 6.3.1).

—	Dolgoročni spodnji prag ‚single A‘ (ocena ‚A-‘, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ‚A3‘, ki jo dodeli Moody's, ali ‚AL‘, ki jo dodeli DBRS) se mora uporabljati za izdajatelja in subjekte, ki so udeleženi v transakciji v zvezi s strukturiranimi kritimi obveznicami ali so pomembni zanjo.

—	Poleg tega morajo nasprotne stranke predložiti pravno mnenje ugledne odvetniške družbe, da so izpolnjeni naslednji pogoji.

—	Izdajatelj obveznic je kreditna institucija s sedežem v državi članici EU in ni subjekt za posebne namene, tudi če za te obveznice jamči kreditna institucija s sedežem v državi članici EU.

—	Izdajatelj/izdaja obveznic je v skladu s pravom države članice, kjer ima izdajatelj sedež ali kjer so bile obveznice izdane, pod posebnim javnim nadzorom, namenjenim zaščiti imetnikov obveznic.

—	V primeru insolventnosti izdajatelja imajo imetniki obveznic prednostno pravico do vračila glavnice in izplačila obresti iz naslova primernega finančnega premoženja (v kritnem skladu).

—	Denarni zneski, zbrani z izdajo obveznic, morajo biti naloženi (po pravilih vlaganja, določenih v dokumentaciji o obveznicah) v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, ki ureja krite obveznice, ali drugo zakonodajo, ki velja za zadevno finančno premoženje.

(c)

Tabela 4 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 4

Primerno finančno premoženje za operacije denarne politike Eurosistema

Merila primernosti

Tržno finančno premoženje (20)

Netržno finančno premoženje (21)

Vrsta finančnega premoženja

Dolžniški certifikati ECB

Drugi tržni dolžniški instrumenti (22)

Bančna posojila

RMBD

Bonitetni standard

Finančno premoženje mora izpolnjevati visoke bonitetne standarde. Izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov se oceni s pomočjo pravil bonitetnega okvira Eurosistema za tržno finančno premoženje (22)

Dolžnik/garant mora izpolnjevati visoke bonitetne standarde. Boniteta se oceni s pomočjo pravil bonitetnega okvira Eurosistema za bančna posojila

Finančno premoženje mora izpolnjevati visoke bonitetne standarde. Izpolnjevanje visokih bonitetnih standardov se oceni s pomočjo pravil bonitetnega okvira Eurosistema za RMBD

Kraj izdaje

EGP (22)

Se ne uporablja

Poravnava/postopki upravljanja

Kraj poravnave: euroobmočje

Instrumenti morajo biti centralno registrirani v nematerializirani obliki pri centralni banki ali PSVP, ki izpolnjuje minimalne standarde ECB

Postopki Eurosistema

Vrsta izdajatelja/dolžnika/garanta

Centralne banke

Javni sektor

Zasebni sektor

Mednarodne in nadnacionalne institucije

Javni sektor

Nefinančne družbe

Mednarodne in nadnacionalne institucije

Kreditne institucije

Kraj ustanovitve izdajatelja, dolžnika in garanta

Izdajatelj (22): EGP ali države skupine G10 zunaj EGP

Dolžnik: EGP

Garant (22): EGP

Euroobmočje

Sprejemljivi trgi

Organizirani trgi

Neorganizirani trgi, ki jih sprejema ECB

Se ne uporablja

Valuta

Euro

Najmanjši znesek

Se ne uporablja

Najmanjši dovoljeni znesek v času predložitve bančnega posojila

Med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011:

—	domača uporaba: izbira NCB,

—	čezmejna uporaba: enoten najmanjši dovoljeni znesek 500 000 EUR

Od 1. januarja 2012:

enoten najmanjši dovoljeni znesek 500 000 EUR v celotnem euroobmočju

Se ne uporablja

Pravo

Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih mora pridobitev finančnega premoženja za zavarovanje terjatev urejati pravo države članice EU. Pravo, ki ureja bančna posojila, s katerimi so terjatve zavarovane, mora biti pravo države EGP

Pravo, ki ureja posojilno pogodbo in mobilizacijo: pravo države članice

Skupno število različnih prav, ki se uporabljajo za

(a)	nasprotno stranko;

(b)

upnika;

(c)

dolžnika;

(d)	garanta (če je predvideno);

(e)	posojilno pogodbo; in

(f)	pogodbo o mobilizaciji, ne sme biti večje od dva

Se ne uporablja

Čezmejna uporaba

31. Oddelek 6.3.1 se spremeni:

(a)

Četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ko gre za zunanje bonitetne institucije, mora ocena temeljiti na javni bonitetni oceni. Eurosistem si pridržuje pravico, da lahko zahteva kakršna koli pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih morajo biti bonitetne ocene pojasnjene v javno dostopnem bonitetnem poročilu, in sicer v obliki podrobnega poročila pred prodajo ali poročila o novi izdaji, ki mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno sklada finančnega premoženja, analizo udeležencev v transakciji ter analizo vseh drugih relevantnih posebnosti transakcije. Poleg tega morajo zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje objavljati redna nadzorna poročila. Objavljanje teh poročil bi moralo biti usklajeno s pogostostjo in časovnim razporedom kuponskih plačil. Ta poročila morajo vsebovati vsaj najnovejše ključne podatke o transakciji (npr. sestavo sklada finančnega premoženja, udeležence v transakciji, kapitalsko strukturo) ter podatke o uspešnosti.“

(b)

Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov (‚bonitetni prag‘) Eurosistem uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni ‚single A‘ (23). Eurosistem obravnava verjetnost neplačila v obdobju enega leta v višini 0,10 % kot enakovredno bonitetni oceni ‚single A‘, kar se redno preverja. Bonitetni okvir Eurosistema upošteva opredelitev dogodka neplačila iz direktive o kapitalskih zahtevah (24). Eurosistem za vsako sprejeto zunanjo bonitetno institucijo objavlja najnižjo bonitetno oceno, ki dosega bonitetni prag, in jo redno preverja, vendar ne prevzema nobene odgovornosti za svojo oceno zunanje bonitetne institucije. Za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov za kolateralizirane vrednostne papirje Eurosistem uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni ‚triple A‘ (25) ob izdaji. Kolateraliziran vrednostni papir mora ves čas obstoja dosegati Eurosistemov spodnji prag ‚single A‘.

(c)

Sedmi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje je lahko izključeno z liste primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, če so ga izdali ali zanj jamčijo subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi za omejitev uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila EU v skladu s členom 75 Pogodbe ali država članica EU, ali pa je v zvezi s temi subjekti Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.“

32. Oddelek 6.3.2 se spremeni:

(a)

Druga alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje. Za kolaterializirane vrednostne papirje, izdane 1. marca 2010 ali po tem datumu, Eurosistem zahteva vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo. Za ugotavljanje primernosti teh vrednostnih papirjev se uporablja ‚pravilo druge najboljše ocene‘, ki pomeni, da mora poleg najboljše tudi druga najboljša razpoložljiva bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije dosegati bonitetni prag za kolateralizirane vrednostne papirje. Na osnovi tega pravila Eurosistem za primernost vrednostnega papirja zahteva za obe bonitetni oceni ob izdaji raven ‚AAA‘/‚Aaa‘, ves čas obstoja vrednostnega papirja pa raven“ single A„.

Od 1. marca 2011 morajo imeti za ohranitev primernosti vsi kolateralizirani vrednostni papirji, ne glede na datum njihove izdaje, vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo, izpolnjeno pa mora biti tudi pravilo druge najboljše ocene.

V primeru kolateraliziranih vrednostnih papirjev, ki so bili izdani pred 1. marcem 2010 in imajo samo eno bonitetno oceno, je treba pridobiti drugo oceno pred 1. marcem 2011. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani pred 1. marcem 2009, morata obe bonitetni oceni dosegati raven ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani med 1. marcem 2009 in 28. februarjem 2010, mora prva bonitetna ocena dosegati raven ‚AAA/Aaa‘ ob izdaji in raven ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja, druga bonitetna ocena pa mora dosegati raven ‚single A‘ ob izdaji (26) in tudi ves čas obstoja vrednostnega papirja.

Naknadne zamenljive izdaje kolateraliziranih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot nove izdaje kolateraliziranih vrednostnih papirjev. Vsi kolateralizirani vrednostni papirji, izdani pod enako kodo ISIN, morajo izpolnjevati merila primernosti, ki veljajo na datum zadnje naknadne zamenljive izdaje. V primeru naknadnih zamenljivih izdaj kolateraliziranih vrednostnih papirjev, ki ne izpolnjujejo meril primernosti, ki veljajo na datum zadnje naknadne zamenljive izdaje, se šteje, da so neprimerni vsi kolateralizirani vrednostni papirji, izdani pod enako kodo ISIN. To pravilo ne velja za naknadne zamenljive izdaje kolateraliziranih vrednostnih papirjev, ki so bili na listi primernega finančnega premoženja Eurosistema na 10. oktober 2010, če je bila zadnja naknadna zamenljiva izdaja izvedena pred tem datumom. Naknadne nezamenljive izdaje vrednostnih papirjev se obravnavajo kot novi kolateralizirani vrednostni papirji.

(b)	Tretja podalinea tretje alinee prvega odstavka se nadomesti z naslednjim: „jamstvo mora urejati pravo države članice EU, mora biti pravno veljavno ter zavezujoče za garanta in izvršljivo zoper njega.“

(c)

Uvodni del prve alinee drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Izdajatelji ali garanti iz javnega sektorja euroobmočja. Če tržno ﬁnančno premoženje izda ali zanj jamči enota regionalne ravni države, lokalna oblast ali oseba javnega sektorja, ustanovljena v euroobmočju, kakor je določeno v direktivi o kapitalskih zahtevah, velja naslednji postopek:“

(d)

Druga alinea drugega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Izdajatelji ali garanti iz sektorja nefinančnih družb euroobmočja. Če za tržno finančno premoženje, ki so ga izdale ali zanj jamčijo neﬁnančne družbe (27), ustanovljene v euroobmočju, visokih bonitetnih standardov ni mogoče ugotoviti na podlagi bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za izdajo, izdajatelja ali garanta, se uporabijo pravila bonitetnega okvira Eurosistema za bančna posojila, nasprotne stranke pa lahko uporabijo tudi lasten interni bonitetni sistem, interni bonitetni sistem NCB ali bonitetna orodja zunanjih ponudnikov. Tržni dolžniški instrumenti, ki so jih izdale nefinančne družbe in so brez bonitetne ocene, niso vključeni na javno listo primernega tržnega ﬁnančnega premoženja.

33. Oddelek 6.3.3 se spremeni:

(a)

V točki (ii) prve alinee (Dolžniki ali garanti javnega sektorja) petega odstavka se opomba 35 nadomesti z naslednjim:

„(35)

Glej opombo 34 v tem poglavju.“

(b)

V točki (iii) prve alinee petega odstavka se opomba 36 nadomesti z naslednjim:

„(36)

Glej opombo 39 v tem poglavju.“

(c)

V drugi alinei (Dolžniki ali garanti iz sektorja nefinančnih družb) petega odstavka se opomba 37 (prva opomba v tej alinei) nadomesti z naslednjim:

„(37)

Če je nasprotna stranka kot vir bonitetne ocene izbrala zunanjo bonitetno institucijo, lahko uporabi pravilo prve najboljše ocene (glej opombo 34 v tem poglavju).“

(d)	Tretja alinea šestega odstavka se nadomesti z naslednjim: „jamstvo mora urejati pravo države članice EU, mora biti pravno veljavno ter zavezujoče za garanta in izvršljivo zoper njega.“

34. V oddelku 6.3.4 se štirinajsti odstavek (prvi odstavek pod naslovom „Bonitetna orodja zunanjih ponudnikov“) nadomesti z naslednjim:

„Ta vir vključuje subjekte, ki ocenjujejo boniteto dolžnikov predvsem s sistematično in mehanično uporabo kvantitativnih modelov, pri čemer poleg drugih informacij uporabljajo revidirane računovodske izkaze, njihove bonitetne ocene pa niso namenjene za razkritje splošni javnosti. Ponudnik bonitetnih orodij, ki želi sodelovati v bonitetnem okviru Eurosistema, mora predložiti zahtevo NCB v državi, kjer ima sedež, na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem, in priložiti dodatno dokumentacijo, kakor je določeno na obrazcu. Nasprotne stranke, ki želijo za potrebe bonitetnega okvira Eurosistema uporabiti določenega ponudnika bonitetnih orodij, ki ga Eurosistem ni sprejel, morajo predložiti zahtevo NCB v državi članici, kjer imajo sedež, na obrazcu, ki ga predpiše Eurosistem, in priložiti dodatno dokumentacijo, kakor je določeno na obrazcu. Eurosistem odloči, ali bo sprejel ponudnika bonitetnih orodij, na podlagi ocene skladnosti z merili sprejemljivosti, ki jih je sprejel Eurosistem (28).

35. V oddelku 6.4.1 se okvir 7 nadomesti z naslednjim:

36. Oddelek 6.4.2 se spremeni:

(a)

Tretja alinea se nadomesti z naslednjim:

„Eurosistem omeji uporabo nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih izda kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, s katerim je kreditna institucija v tesni povezavi, kakor je opredeljeno v oddelku 6.2.3. Takšno finančno premoženje lahko nasprotna stranka uporabi kot zavarovanje samo v takšnem obsegu, da vrednost, ki jo takšnemu zavarovanju pripiše Eurosistem, po uporabi odbitkov ne preseže 10 % skupne vrednosti zavarovanja, ki ga predloži ta nasprotna stranka, po upoštevanju odbitkov. Ta omejitev se za takšno finančno premoženje ne uporablja, če zanj jamči oseba javnega sektorja, ki ima pravico pobirati davke, ali če vrednost finančnega premoženja po odbitkih ne presega 50 milijonov EUR. V primeru združitve dveh ali več izdajateljev takšnega finančnega premoženja ali vzpostavitve tesne povezave med temi izdajatelji se v kontekstu te omejitve ti izdajatelji obravnavajo kot ena skupina izdajateljev samo eno leto po datumu združitve ali vzpostavitve tesne povezave.“

(b)

V tabeli 6 se opomba 4 nadomesti z naslednjim:

„(4)

V likvidnostno kategorijo II se uvršča samo tržno finančno premoženje, ki so ga izdali izdajatelji, ki jih je ECB klasificirala kot agencije. Tržno finančno premoženje, ki so ga izdale druge agencije, je vključeno v likvidnostno kategorijo III ali IV, odvisno od izdajatelja in vrste finančnega premoženja.“

37. Oddelek 6.6.1 se spremeni:

(a)

V drugem odstavku se opomba 52 nadomesti z naslednjim:

„(52)

Glej opombo 57 v tem poglavju.“

(b)

V tretjem odstavku se opomba 53 nadomesti z naslednjim:

„(53)

Glej opombo 57 v tem poglavju.“

38. V oddelku 6.7 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Nasprotne stranke, ki so podružnice kreditnih institucij s sedežem zunaj EGP ali Švice, takšnega finančnega premoženja ne morejo uporabiti kot zavarovanje.“

39. V oddelku 7.1 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Pri izvajanju obveznih rezerv je ECB zavezana, da ravna v skladu s cilji Eurosistema, kakor so opredeljeni v členu 127 Pogodbe in členu 2 Statuta ESCB, kar med drugim pomeni, da ne spodbuja znatne nezaželene delokacije ali zmanjševanja obsega finančnega posredništva.“

40. Oddelek 7.2 se nadomesti z naslednjim:

„Na podlagi člena 19.1 Statuta ESCB ECB od kreditnih institucij, ustanovljenih v državah članicah, zahteva, da imajo obvezne rezerve. To pomeni, da velja sistem obveznih rezerv Eurosistema tudi za v euroobmočju ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki nimajo sedeža v euroobmočju. Za zunaj euroobmočja ustanovljene podružnice kreditnih institucij, ki imajo sedež v euroobmočju, pa ta sistem ne velja.

Institucije bodo avtomatično izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, v katerem jim je bilo odvzeto dovoljenje za poslovanje oziroma so to dovoljenje vrnile, ali v katerem je pravosodni ali drug pristojni organ države članice sklenil sprožiti postopek prenehanja zadevne institucije. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 in Uredbo ECB/2003/9 lahko ECB iz sistema obveznih rezerv Eurosistema izvzame tudi druge institucije na nediskriminatorni osnovi, če zanje veljajo ukrepi reorganizacije, zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi za omejitev uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila EU v skladu s členom 75 Pogodbe ali država članica, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema, ali če cilji sistema obveznih rezerv Eurosistema ne bi bili doseženi z vključitvijo teh institucij v sistem obveznih rezerv. Če sklep o tovrstnih izjemah temelji na namenu sistema obveznih rezerv Eurosistema, ECB upošteva eno ali več naslednjih meril:

—	institucija ima dovoljenje zgolj za opravljanje funkcij s posebnim namenom;

—	institucija ima prepoved izvajanja aktivnih bančnih funkcij v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami; in/ali

—	institucija je zakonsko obvezana, da uporablja vse svoje vloge za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.

ECB oblikuje in vodi seznam institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv Eurosistema. ECB javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije ali zamrznitve sredstev oziroma drugih ukrepov za omejitev uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila EU v skladu s členom 75 Pogodbe ali država članica, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema (29). Nasprotne stranke se lahko zanesejo na te sezname pri odločanju, ali njihove obveznosti predstavljajo terjatve druge institucije, ki je ravno tako obveznik za obvezne rezerve. Seznami, dostopni javnosti po zaključku poslovanja na zadnji delovni dan Eurosistema v vsakem koledarskem mesecu, so veljavni za izračun osnove za rezerve za obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v koledarskem mesecu dva meseca pozneje. Seznam, objavljen ob koncu februarja, bi tako veljal za izračun osnove za rezerve za obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv, ki se začne v aprilu.

41. Oddelek 7.3 se spremeni:

(a)

V sedmem odstavku (drugem odstavku pod naslovom „Izračun obveznih rezerv“) se opomba 7 nadomesti z naslednjim:

„(7)

Za institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke kot skupini na agregirani osnovi v skladu z določbami okvira za poročanje za denarno in bančno statistiko ECB (glej Dodatek 4), bo priznana samo ena tovrstna olajšava skupini kot celoti, razen če institucije zagotovijo dovolj podrobne podatke o osnovi za rezerve in rezervnih imetjih, da omogočijo Eurosistemu, da preveri njihovo točnost in kakovost ter določi znesek obveznih rezerv vsake posamezne institucije v skupini.“

(b)

V okvirju 9 se opomba (*) nadomesti z naslednjim:

„(*)

Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (UL L 15, 20.1.2009, str. 14) izrecno zahteva poročanje o obveznostih iz naslova vlog po nominalni vrednosti. Nominalna vrednost pomeni znesek glavnice, za katero je dolžnik pogodbeno obvezan, da jo vrne upniku. Ta sprememba je bila potrebna zaradi Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih ﬁnančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1), ki je bila spremenjena tako, da omogoča vrednotenje nekaterih ﬁnančnih instrumentov po pošteni vrednosti.“

42. V oddelku 7.4 se drugi odstavek (prvi odstavek pod naslovom „Rezervna imetja“) nadomesti z naslednjim:

„Vsaka institucija mora imeti svoje obvezne rezerve na enem ali več računih rezerv pri NCB v državi članici, v kateri ima sedež. Za institucije z več kot eno poslovno enoto v državi članici je sedež institucije odgovoren za izpolnjevanje skupnih obveznih rezerv vseh domačih poslovnih enot te institucije (30). Institucija s poslovnimi enotami v več kot eni državi članici mora izpolnjevati obvezne rezerve pri NCB v vsaki državi članici, v kateri ima poslovno enoto, ustrezno svoji osnovi za rezerve v posamezni državi članici.

43. Dodatek 2 se spremeni:

(a)

Opredelitev „tesne povezave“ se nadomesti z naslednjim:

„Tesne povezave: stanje, ko je nasprotna stranka povezana z izdajateljem/dolžnikom/garantom primernega finančnega premoženja zaradi naslednjega dejstva: (a) nasprotna stranka ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta; ali (b) izdajatelj/dolžnik/garant ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke; ali (c) tretja oseba ima v lasti več kot 20 % kapitala nasprotne stranke in več kot 20 % kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta, in sicer bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več drugih podjetij.“

(b)

Opredelitev „kreditna institucija“ se nadomesti z naslednjim:

„Kreditna institucija: kreditna institucija v smislu člena 2 in člena 4(1) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (31), kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je pod nadzorom pristojnega organa; ali druga kreditna institucija v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet nadzora, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega nacionalnega organa.

(c)	Opredelitev „elektronski denar“ se črta.

(d)

Vstavi se opredelitev „likvidnostna podpora pri transakciji s kolateraliziranimi vrednostnimi papirji“:

„Likvidnostna podpora pri transakciji s kolateraliziranimi vrednostnimi papirji: katera koli značilnost strukture kolateraliziranega vrednostnega papirja, ki se lahko uporabi za kritje kakršnih koli morebitnih začasnih primanjkljajev v denarnem toku, ki nastanejo med trajanjem transakcije.“

(e)

Opredelitev „bonitetna orodja zunanjih ponudnikov (RT)“ se nadomesti z naslednjim:

„Bonitetna orodja zunanjih ponudnikov (RT): vir bonitetne ocene, opredeljen v bonitetnem okviru Eurosistema, ki ga ponujajo subjekti, ki ocenjujejo boniteto dolžnikov predvsem s sistematično in mehanično uporabo kvantitativnih modelov, pri čemer poleg drugih informacij uporabljajo revidirane računovodske izkaze, njihove bonitetne ocene pa niso namenjene za razkritje splošni javnosti. Te subjekte mora Eurosistem posamično sprejeti, preden postanejo del bonitetnega okvira Eurosistema.“

(f)	Opredelitev „Pogodba“ se nadomesti z naslednjim: „Pogodba: Pogodba o delovanju Evropske unije.“

44. Dodatek 4 se spremeni:

(a)

V oddelku 1 se na koncu naslova Uredbe (ES) št. 2533/98 doda naslednja opomba (*):

„(*)	UL L 318, 27.11.1998, str. 8.“

(b)

Prvi odstavek v oddelku 2 se nadomesti z naslednjim:

„Namen Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (32) je omogočiti ECB in v skladu s členom 5.2 Statuta ESCB tudi NCB – ki opravljajo to delo v največji možni meri – zbiranje statističnega gradiva, potrebnega za izpolnjevanje nalog ESCB in zlasti tiste naloge, ki zahteva opredelitev in izvajanje denarne politike Unije v skladu s prvo alineo člena 127(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Statistični podatki, zbrani v skladu z Uredbo ECB/2008/32, se uporabljajo za izdelavo konsolidirane bilance stanja sektorja monetarnih ﬁnančnih institucij (MFI), s poglavitnim ciljem zagotoviti ECB celovito statistično sliko denarnih gibanj, ki se nanašajo na agregirana finančna sredstva in obveznosti monetarnih finančnih institucij v sodelujočih državah članicah, ki se obravnavajo kot eno gospodarsko ozemlje.

(c)

Četrti odstavek v oddelku 2 se nadomesti z naslednjim:

„Drugič, obveznosti poročanja, določene v Uredbi ECB/2008/32, morajo upoštevati načela preglednosti in pravne varnosti. Razlog je v tem, da je navedena uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v celotnem euroobmočju. Obveznosti nalaga neposredno ﬁzičnim in pravnim osebam, ki jim ECB lahko naloži sankcije, kadar koli niso izpolnjene zahteve za poročanje ECB (glej člen 7 Uredbe (ES) št. 2533/98). Obveznosti poročanja so zato jasno opredeljene, kakršna koli prosta presoja ECB pri preverjanju ali prisilnem zbiranju statističnih podatkov pa sledi prepoznavnim načelom. Tretjič, ECB mora čim bolj zmanjšati s tem povezano breme poročanja, v skladu s statističnimi načeli, ki usmerjajo razvoj, pripravo in razširjanje statistike s strani ESCB (glej člen 3a Uredbe (ES) št. 2533/98). Ta načela so podrobneje opredeljena v javni zavezi ESCB o evropski statistiki, ki je objavljena na spletni strani ECB.“

(d)

Peti odstavek v oddelku 2 se nadomesti z naslednjim:

„Statistično gradivo, ki ga zbirajo NCB na podlagi Uredbe ECB/2008/32, se zato uporablja tudi za izračun osnove za rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (33).

(e)

Šesti odstavek v oddelku 2 se nadomesti z naslednjim:

„Uredba ECB/2008/32 zgolj na splošno opredeljuje dejansko poročevalsko populacijo, njene obveznosti poročanja in načela, v skladu s katerimi ECB in NCB običajno izvajajo svoja pooblastila, da preverijo ali prisilno zberejo statistične podatke. Podrobni statistični podatki, ki jih je treba sporočiti, da se izpolnijo zahteve ECB za statistično poročanje, in minimalni standardi, ki jih je treba upoštevati, so določeni v prilogah I do IV k Uredbi ECB/2008/32.“

(f)

Oddelek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Na seznam MFI se uvrščajo rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, in vse druge rezidenčne ﬁnančne institucije, ki zbirajo vloge in/ali vlogam podobne instrumente od oseb, ki niso MFI, ter za svoj račun (vsaj z ekonomskega vidika) odobravajo posojila in/ali vlagajo v vrednostne papirje. ECB oblikuje in vodi seznam institucij v skladu s to opredelitvijo in po načelih klasifikacije, ki so določena v Prilogi I k Uredbi ECB/2008/32. Pristojnost za oblikovanje in vodenje tega seznama MFI za statistične namene ima Izvršilni odbor ECB. MFI, ki so rezidenti euroobmočja, sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo. NCB imajo pravico odobriti odstopanja manjšim MFI v skladu s členom 8 Uredbe ECB/2008/32. Ta odstopanja NCB omogočajo, da uporabljajo metodo ‚rezanja repa‘.“

(g)

Oddelek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Za izdelavo konsolidirane bilance stanja morajo rezidenčne institucije, ki so v dejanski poročevalski populaciji, mesečno poročati statistične podatke o svoji bilanci stanja. Dodatni podatki se zahtevajo četrtletno. Statistični podatki, ki jih je treba poročati, so dodatno opredeljeni v Prilogi I k Uredbi ECB/2008/32. Zadevne statistične podatke zbirajo NCB, ki morajo opredeliti postopke poročanja.

Uredba ECB/2008/32 NCB ne preprečuje, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične podatke, potrebne za izpolnjevanje statističnih zahtev ECB, v širšem okviru statističnega poročanja, ki ga NCB oblikujejo znotraj svojih pristojnosti v skladu s pravom Unije, nacionalnim pravom ali uveljavljeno prakso, in ki služi drugim statističnim namenom. Vendar pa to ne bi smelo posegati v izpolnjevanje statističnih zahtev, določenih v Uredbi ECB/2008/32. V posebnih primerih se ECB za zadovoljitev svojih potreb lahko opira na statistične podatke, zbrane v te namene.

Posledica odstopanja, ki ga odobri NCB, kakor je opredeljeno zgoraj, je ta, da veljajo za manjše MFI manjše obveznosti poročanja (med drugim obsegajo samo četrtletno poročanje), ki so obvezne v zvezi z obveznimi rezervami in so določene v Prilogi III k Uredbi ECB/2008/32. Zahteve za tiste manjše MFI, ki niso kreditne institucije, so določene v členu 8 navedene uredbe. Kljub temu imajo MFI, ki se jim odobri odstopanje, možnost izpolnitve zahtev za polno poročanje.“

(h)

Odstavki od prvega do osmega odstavka v oddelku 5 se nadomestijo z naslednjim:

„Za čim manjše breme poročanja in v izogib podvajanju pri zbiranju statističnih podatkov se statistični podatki o bilanci stanja, ki jih poročajo MFI na podlagi Uredbe ECB/2008/32, uporabljajo tudi za izračun osnove za rezerve v skladu z Uredbo ECB/2003/9.

Poročevalske enote morajo za statistične namene poročati podatke svoji NCB v skladu z okvirom iz spodnje tabele 1, ki je del Priloge III k Uredbi ECB/2008/32. Polja v tabeli 1, ki so označena z ‚*‘, uporabljajo institucije poročevalke za izračun svoje osnove za rezerve (glej okvir 9 v poglavju 7).

Da bi se zagotovil pravilen izračun osnove za rezerve, za katero velja pozitivna stopnja rezerv, je potrebna podrobna razčlenitev za vezane vloge z zapadlostjo nad dvema letoma, vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma in repo obveznosti kreditnih institucij do sektorjev (‚domačih‘ in ‚iz drugih sodelujočih držav članic‘) ‚MFI‘, ‚kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB‘ in ‚države‘ ter do ‚ostalega sveta‘.

Poleg tega, odvisno od nacionalnih sistemov zbiranja podatkov in brez poseganja v popolno skladnost z opredelitvami in načeli klasiﬁkacije bilance stanja MFI iz Uredbe ECB/2008/32, lahko kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, alternativno sporočajo podatke, potrebne za izračun osnove za rezerve, razen tistih o tržnih instrumentih, v skladu s tabelo 1a, če to ne vpliva na postavke v krepkem tisku iz tabele 1.

Priloga III k Uredbi ECB/2008/32 vsebuje posebne in prehodne določbe ter določbe o združitvah, ki vključujejo kreditne institucije, v zvezi z uporabo sistema obveznih rezerv.

Priloga III k Uredbi ECB/2008/32 tako vključuje sistem poročanja za kreditne institucije na ‚repu‘. Kreditne institucije na repu morajo poročati vsaj četrtletne podatke, ki so potrebni za izračun osnove za rezerve v skladu s tabelo 1a. Te institucije zagotavljajo, da se poročanje v skladu s tabelo 1a v celoti ujema z opredelitvami in klasiﬁkacijami, ki se uporabljajo v tabeli 1. Podatki o osnovi za rezerve institucij na repu za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv temeljijo na podatkih ob koncu četrtletja, ki jih zberejo NCB.

Priloga III vsebuje tudi določbe o skupinskem poročanju kreditnih institucij na agregirani osnovi. Po prejemu dovoljenja ECB lahko kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve znotraj enega nacionalnega ozemlja, sporočajo statistične podatke o svoji konsolidirani osnovi za rezerve kot skupina, če so se vse zadevne institucije odpovedale uveljavljanju kakršne koli pavšalne olajšave za obvezne rezerve. Pavšalna olajšava pa se še naprej lahko uveljavlja za skupino kot celoto. Če je bilo skupini kreditnih institucij dovoljeno, da izpolnjuje obvezne rezerve prek posrednika, a ne uveljavlja takšnega skupinskega poročanja, lahko zadevna NCB pooblasti posrednika, da opravi agregirano statistično poročanje (razen glede osnove za rezerve) v imenu te skupine kreditnih institucij. V tem primeru lahko pavšalno olajšavo še naprej uveljavlja vsak član skupine. Vse zadevne institucije se ločeno uvrstijo na seznam MFI, ki ga vodi ECB.

Priloga vsebuje tudi določbe, ki se uporabljajo v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije. Izrazi ‚združitev‘, ‚prevzete institucije‘ in ‚prevzemna institucija‘ imajo takšen pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe ECB/2003/9. Za obdobje izpolnjevanja, v katerem je bila združitev izvršena, se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo in morajo biti izpolnjene, kakor je določeno v členu 13 navedene uredbe. Za nadaljnja obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv se obvezne rezerve prevzemne institucije izračunajo na podlagi osnove za rezerve in statističnih podatkov v skladu s posebnimi pravili (glej tabelo v Prilogi III k Uredbi ECB/2008/32), če to pride v poštev. Sicer se uporabljajo običajna pravila za poročanje statističnih podatkov in izračun obveznih rezerv, kakor je določeno v členu 3 Uredbe ECB/2003/9. Zadevna NCB lahko tudi dovoli prevzemni instituciji, da izpolni svojo obveznost poročanja statističnih podatkov po začasnih postopkih. To odstopanje od običajnih postopkov poročanja mora biti omejeno na najkrajši možni čas in v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot šest mesecev po izvršitvi združitve. To odstopanje ne posega v obveznost prevzemne institucije, da izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu z Uredbo ECB/2008/32, in, če to pride v poštev, svojo obveznost glede prevzema obveznosti poročanja prevzetih institucij.“

(i)

Oddelek 6 se nadomesti z naslednjim:

„Sama ECB in NCB običajno izvajajo svoje pooblastilo, da preverjajo in prisilno zbirajo statistične podatke, kadar koli niso izpolnjeni minimalni standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke. Ti minimalni standardi so določeni v Prilogi IV k Uredbi ECB/2008/32.“

(j)

Oddelek 7 se nadomesti z naslednjim:

„Ker uredba iz člena 34.1 Statuta ESCB ne podeljuje nobenih pravic in ne nalaga nobenih obveznosti državam članicam z odstopanjem (člen 42.1 Statuta ESCB) in Danski (člen 2 Protokola o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko) ter se ne uporablja za Združeno kraljestvo (člen 8 Protokola o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska), se Uredba ECB/2008/32 uporablja samo v sodelujočih državah članicah.

Člen 5 Statuta ESCB glede pooblastil ECB in NCB na področju statistike ter Uredba (ES) št. 2533/98 pa se uporabljata v vseh državah članicah. Iz tega, skupaj z drugo in tretjo alineo člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, izhaja obveznost nesodelujočih držav članic, da na nacionalni ravni oblikujejo in izvajajo vse ukrepe, ki jih štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih podatkov, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje in za pravočasno pripravo na statističnem področju, da bi tako postale sodelujoče države članice. Ta obveznost je jasno določena v členu 4 in uvodni izjavi 17 Uredbe (ES) št. 2533/98. Zaradi preglednosti je ta posebna obveznost ponovno izpostavljena v uvodnih izjavah Uredbe ECB/2008/32.“

(k)

Tabela se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 1

Mesečna stanja (34)

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Druge sodelujoče države članice

C. Ostali svet

D. Nerazporejeno

MFI (36)

Ne-MFI

MFI (36)

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: centralne nasprotne stranke (37)

od tega: DPFS

od tega: centralne nasprotne stranke (37)

od tega: DPFS

(a)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

(g)

(h)

(i)

(j)

(k)

(l)

(m)

(n)

(o)

(p)

(q)

(r)

(s)

(t)

OBVEZNOSTI

8	Gotovina v obtoku

Vloge

do 1 leta

nad 1 letom

od tega prenosljive vloge

od tega do 2 let

od tega sindicirana posojila

Euro

9.1e

Čez noč

od tega prenosljive vloge

9.2e

Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3e	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega nad 2 letoma (35)

9.4e

Repo

9x	Tuje valute

9.1x

Čez noč

9.2x

Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3x	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega nad 2 letoma (35)

9.4x

Repo

10	Delnice/enote SDT (36)

11	Izdani dolžniški vrednostni papirji

11e

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

nad 2 letoma

11x	Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

nad 2 letoma

12	Kapital in rezerve

13	Preostale obveznosti

POSTAVKE BILANCE STANJA

A. Domači

B. Druge sodelujoče države članice

C. Ostali svet

D. Nerazporejeno

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj (e)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124) (f)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj (p)

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124) (f)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: centralne nasprotne stranke (37)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

od tega: centralne nasprotne stranke (37)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

od tega: SP/NP (38)

SREDSTVA

Gotovina

1e	od tega v eurih

Posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

od tega: sindicirana posojila

od tega: repo

2e	od tega euro

—	od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

—	od tega posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

—	od tega obrestovana posojila po kreditnih karticah

3	Vrednostni papirji razen delnic

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

3x	Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

4	Delnice/enote SDT

5	Delnice in drugi lastniški kapital

6	Osnovna sredstva

7	Preostala sredstva

45. Dodatek 6 se spremeni:

(a)

Opombi 1 in 2 v uvodnem delu oddelka 1 se nadomestita z naslednjim:

„(1)

To velja, če nasprotna stranka ne prenese zadostne količine ﬁnančnega premoženja ali denarnih sredstev (v zvezi s pozivi h kritju, kjer pride v poštev) za poravnavo zneska likvidnosti, ki ji je bil dodeljen v operaciji povečevanja likvidnosti, na dan poravnave – ali pa tega zneska do zapadlosti operacije ne zavaruje v ustreznih pozivih h kritju –, ali če ne prenese zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji umikanja likvidnosti.

(2)

To velja, če nasprotna stranka ne prenese zadostnega primernega finančnega premoženja ali zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, dogovorjenega v dvostranskih operacijah, ali pa za še nezapadlo dvostransko transakcijo kadar koli pred zapadlostjo ne zagotovi dodatnega zavarovanja v ustreznih pozivih h kritju.“

(b)

Tretji odstavek v oddelku 1(a) se nadomesti z naslednjim:

„Za kršitve pravil, povezanih z uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (39), se denarne kazni izračunajo na podlagi vrednosti neprimernega ﬁnančnega premoženja (ali finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka ne sme uporabljati), ki: (i) ga je nasprotna stranka izročila NCB ali ECB; ali (ii) ga nasprotna stranka ni umaknila po več kot 20 delovnih dneh od trenutka, ko je primerno ﬁnančno premoženje za zavarovanje terjatev postalo neprimerno ali ga nasprotna stranka ne sme več uporabljati, pomnoženo s koeﬁcientom 1/360.

(c)	Drugi odstavek v oddelku 2.1 se nadomesti z naslednjim: „Te denarne kazni in ukrepi prepovedi dostopa veljajo, brez poseganja v oddelek 2.3, tudi za vsako naslednjo kršitev v posameznem 12-mesečnem obdobju.“

(d)	Drugi odstavek v oddelku 2.2 se nadomesti z naslednjim: „Te denarne kazni in ukrepi prepovedi dostopa veljajo, brez poseganja v oddelek 2.3, tudi za vsako naslednjo kršitev v posameznem 12-mesečnem obdobju.“

(1) Opozoriti je treba, da NCB držav članic, ki niso uvedle enotne valute v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, obdržijo svoja pooblastila na področju denarne politike v skladu z nacionalnim pravom in zato niso vključene v izvajanje enotne denarne politike.

(2) V celotnem dokumentu se izraz ‚NCB‘ nanaša na NCB držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo.

(3) Za te informacije velja zahteva po varovanju poslovne skrivnosti iz člena 37 Statuta ESCB.

(4) V celotnem dokumentu se izraz ‚država članica‘ nanaša na državo članico, ki je uvedla enotno valuto v skladu s Pogodbo.“

(5) Različni postopki za izvajanje operacij odprtega trga Eurosistema, tj. standardne avkcije, hitre avkcije in dvostranski postopki, so opredeljeni v poglavju 5. Pri standardnih avkcijah poteče največ 24 ur med najavo avkcije in pošiljanjem obvestil uspešnim ponudnikom. Standardnih avkcij se lahko udeležijo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1. Hitre avkcije se običajno izvedejo v časovnem okviru 90 minut. Eurosistem lahko za sodelovanje pri hitrih avkcijah izbere omejeno število nasprotnih strank. Izraz ‚dvostranski postopki‘ se nanaša na kateri koli primer, ko Eurosistem izvede transakcijo z eno ali nekaj nasprotnimi strankami, ne da bi pri tem uporabil avkcijske postopke. Dvostranski postopki vključujejo operacije, ki se izvedejo prek borz vrednostnih papirjev ali prek tržnih posrednikov.“

(6) Usklajen nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).“

(7) V zvezi s pozivi h kritju, kjer pride v poštev.“

(8) Vezane vloge se vodijo na računih pri NCB; to bi veljalo tudi v primeru, ko bi te operacije centralizirano izvajala ECB.“

(9) V zvezi z izdajo dolžniških certiﬁkatov ECB lahko ECB odloči, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestne mere. V takšnih primerih se morajo cene navesti kot odstotek nominalnega zneska.

(10) Pri valutnih zamenjavah z variabilno swap mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna stranka pripravljena skleniti posel z Eurosistemom, ter ustrezne swap točke.“

(11) Ali da imajo vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo v primeru operacij umikanja likvidnosti.“

(12) Svet ECB lahko odloči, da lahko v izrednih okoliščinah te operacije izvaja tudi sama ECB.“

(13) T se nanaša na trgovalni dan. Datum poravnave je na delovni dan Eurosistema.

(14) Če običajni datum poravnave za operacije glavnega ali dolgoročnejšega reﬁnanciranja sovpada z državnim praznikom, lahko ECB določi drug datum poravnave, z možnostjo poravnave na trgovalni dan. Datumi poravnave za operacije glavnega ali dolgoročnejšega reﬁnanciranja se določijo vnaprej v koledarju avkcij Eurosistema (glej oddelek 5.1.2).“

(15) Ta zahteva ne izključuje kolateraliziranih vrednostnih papirjev, pri katerih sta v strukturo izdaje vključena dva subjekta za posebne namene in je v zvezi s tema subjektoma za posebne namene izpolnjena zahteva po ‚pravi prodaji‘, tako da so dolžniški instrumenti, ki jih izda drugi subjekt za posebne namene, neposredno ali posredno podprti z izvirnim skladom finančnega premoženja, in da se vsi denarni tokovi iz finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, prenesejo s prvega na drugi subjekt za posebne namene.

(16) Ta omejitev ne zajema zamenjav, ki se uporabljajo pri transakcijah s kolateraliziranimi vrednostnimi papirji izključno za zavarovanje pred tveganji (hedging).

(17) Kolateralizirani vrednostni papirji, ki so na listi primernega tržnega finančnega premoženja na dan 10. oktober 2010, so izvzeti iz te zahteve in ostanejo primerni do 9. oktober 2011.

(18) Kakor so opredeljene v ESR 95.“

(19) Strukturirane krite obveznice, ki so bile predložene pred 10. oktober 2010 in ne izpolnjujejo teh meril, se lahko uporabljajo še do 31. marca 2011.“

(20) Podrobnosti so opisane v oddelku 6.2.1.

(21) Podrobnosti so opisane v oddelku 6.2.2.

(22) Bonitetni standard za tržne dolžniške instrumente brez bonitetne ocene, ki jih izdajo ali zanje jamčijo neﬁnančne družbe, se določi na podlagi bonitetnega vira, ki ga izbere posamezna nasprotna stranka v skladu s pravili bonitetnega okvira Eurosistema, ki veljajo za bančna posojila, kakor je opisano v poglavju 6.3.3. V primeru teh tržnih dolžniških instrumentov sta bili spremenjeni naslednji merili primernosti za tržno ﬁnančno premoženje: kraj ustanovitve izdajatelja/garanta: euroobmočje; kraj izdaje: euroobmočje.“

(23) ‚Single A‘ pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj ‚A-‘, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ‚A3‘, ki jo dodeli Moody's, ali ‚AL‘, ki jo dodeli DBRS.

(24) Ta obsega Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) in Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 201).

(25) ‚Triple A‘ pomeni dolgoročno bonitetno oceno ‚AAA‘, ki jo dodeli Fitch, Standard & Poor’s ali DBRS, ali ‚Aaa‘, ki jo dodeli Moody's, če to ni na voljo, pa kratkoročno bonitetno oceno ‚F1+‘, ki jo dodeli Fitch, ‚A-1+‘, ki jo dodeli Standard & Poor's, ali ‚R-1H‘, ki jo dodeli DBRS.“

(26) V zvezi z drugo oceno zunanje bonitetne institucije bonitetna ocena ob izdaji pomeni bonitetno oceno takrat, ko jo je zunanja bonitetna agencija prvič izdala ali objavila.“

(27) Glej opombo 12 v tem poglavju.“

(28) Merila sprejemljivosti so navedena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“

(29) Seznami so dostopni javnosti na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“

(30) Če institucija nima sedeža v državi članici, v kateri je ustanovljena, mora določiti glavno podružnico, ki je potem odgovorna za izpolnitev skupnih obveznih rezerv vseh poslovnih enot institucije v zadevni državi članici.“

(31) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.“

(32) UL L 15, 20.1.2009, str. 14.“

(33) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“

(34) Celice, označene z‚*‘, se uporabijo za izračun osnove za obvezne rezerve. V zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji kreditne institucijei predložijo dokaz o obveznostih, ki se izvzamejo iz osnove za obvezne rezerve, ali uporabijo standardiziran odbitek s fiksno določenim odstotkom, ki ga določi ECB. Celice s tanko obrobo poročajo le kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve. Glej tudi posebna pravila o uporabi obveznih rezerv v Prilogi III k Uredbi ECB/2008/32.

(35) Poročanje te postavke je prostovoljno, dokler se ne določi drugače.

(36) Podatki pod to postavko so lahko predmet različnih postopkov zbiranja statističnih podatkov, ki jih določijo NCB v skladu s pravili iz dela 2 Priloge 1 k Uredbi ECB/2008/32.

(37) Centralne nasprotne stranke

(38) Samostojni podjetniki posamezniki/neinkorporirana partnerstva“

(39) Določbe, ki sledijo, se uporabljajo tudi v primerih, kadar (a) je nasprotna stranka uporabljala neprimerno finančno premoženje ali dajala napačne ali zastarele informacije, ki negativno vplivajo na vrednost zavarovanja, na primer informacije o neodplačanem znesku uporabljenega bančnega posojila; ali (b) nasprotna stranka uporablja finančno premoženje, ki je neprimerno zaradi tesnih povezav med izdajateljem/garantom in nasprotno stranko.“

PRILOGA II

Oddelka 6.3 in 6.4 Priloge I k Smernici ECB/2000/7 ter Dodatek 2 k navedeni prilogi se spremenijo:

1. Peti odstavek v oddelku 6.3.1 se nadomesti z naslednjim:

„Za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov (‚bonitetni prag‘) Eurosistem uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni bonitetne stopnje 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (1). Eurosistem obravnava verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini 0,40 % kot enakovredno bonitetni oceni bonitetne stopnje 3, kar se redno preverja. Bonitetni okvir Eurosistema upošteva opredelitev dogodka neplačila iz direktive o kapitalskih zahtevah (2). Eurosistem za vsako sprejeto zunanjo bonitetno institucijo objavlja najnižjo bonitetno oceno, ki dosega bonitetni prag, in jo redno preverja, vendar ne prevzema nobene odgovornosti za svojo oceno zunanje bonitetne institucije. V zvezi s kolateraliziranimi vrednostnimi papirji Eurosistem za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni ‚triple A‘ (3) ob izdaji. Kolateraliziran vrednostni papir mora ves čas obstoja dosegati Eurosistemov spodnji prag bonitetne stopnje 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (‚single A‘) (4). V zvezi z RMBD Eurosistem za določitev minimalnih zahtev glede visokih bonitetnih standardov uporablja referenčno vrednost, ki je enaka bonitetni oceni bonitetne stopnje 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (‚single A‘). Eurosistem obravnava verjetnost neplačila za obdobje enega leta v višini 0,10 % kot enakovredno bonitetni oceni bonitetne stopnje 2, kar se redno preverja.

2. Sedmi odstavek v oddelku 6.3.3 (edini odstavek pod naslovom „Netržni hipotekarni dolžniški instrumenti“) se nadomesti z naslednjim:

„Visoki bonitetni standardi za netržne hipotekarne dolžniške instrumente morajo biti skladni z bonitetno stopnjo 2 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema (5). Bonitetni okvir za te dolžniške instrumente, ki upošteva posebnosti posamezne jurisdikcije, bodo v ustreznih nacionalnih dokumentih opredelile NCB.

3. Drugi in tretji odstavek v oddelku 6.3.5 se nadomestita z naslednjim:

„Ponudnik bonitetnega sistema letno sestavi statična nabora primernih dolžnikov, tj. nabora, ki obsegata vse dolžnike iz podjetniškega in javnega sektorja, ki glede na dodeljeno bonitetno oceno izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

Statični nabor	Pogoj
Statični nabor za bonitetni stopnji 1 in 2	PD(i,t) (6)≤ 0,10 %
Statični nabor za bonitetno stopnjo 3	0,10 % < PD(i,t) ≤ 0,40 %

Vsi dolžniki, ki na začetku obdobja t izpolnjujejo enega od teh pogojev, so del ustreznega statičnega nabora v času t. Na koncu 12-mesečnega obdobja se izračuna realizirana stopnja neplačila za vsak statični nabor dolžnikov v času t. Ponudnik bonitetnega sistema mora Eurosistemu vsako leto predložiti število primernih dolžnikov, ki so v času t del posameznega statičnega nabora, in število tistih dolžnikov v statičnem naboru (t), pri katerih je v naslednjih 12 mesecih prišlo do neplačila.“

4. Oddelek 6.4.2 se spremeni:

(a)	Četrta alinea edinega odstavka se nadomesti z naslednjim: „Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V se uporablja enoten odbitek pri vrednotenju v višini 16 % ne glede na zapadlost ali strukturo kupona.“

(b)

Peta alinea edinega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Za posamezne kolateralizirane vrednostne papirje, krite bančne obveznice (Jumbo krite bančne obveznice, navadne krite bančne obveznice in druge krite bančne obveznice) in nezavarovane dolžniške instrumente kreditnih institucij, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.“

(c)

Tabela 6 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 6

Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje (7)

Kategorija I	Kategorija II	Kategorija III	Kategorija IV	Kategorija V
Dolžniški instrumenti enot centralne ravni države	Dolžniški instrumenti enot lokalne in regionalne ravni države	Navadne krite bančne obveznice	Dolžniški instrumenti kreditnih institucij (nezavarovani)	Kolateralizirani vrednostni papirji
Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralne banke (8)	Jumbo krite bančne obveznice (9)	Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo nefinančne družbe in drugi izdajatelji (10)	Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo finančne družbe, ki niso kreditne institucije (nezavarovani)
	Agencijski dolžniški instrumenti (10)	Druge krite bančne obveznice (11)
	Nadnacionalni dolžniški instrumenti

(d)

Sedma alinea edinega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja pri tržnih dolžniških instrumentih z variabilnim kuponom (12) v likvidnostnih kategorijah od I do IV, je enak odbitku, ki se uporablja pri instrumentih s fiksnim kuponom z zapadlostjo od nič do enega leta v likvidnostni kategoriji in bonitetni kategoriji, kamor je instrument uvrščen.

(e)

Tabela 7 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 7

Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki velja za primerno tržno finančno premoženje

		Likvidnostna kategorija
Boniteta	Preostala zapadlost (leta)	Kategorija I		Kategorija II (13)		Kategorija III (13)		Kategorija IV (13)		Kategorija V (13)
Boniteta	Preostala zapadlost (leta)	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument
Stopnji 1 in 2 (AAA do A-) (14)	0-1	0,5	0,5	1,0	1,0	1,5	1,5	6,5	6,5	16
	1-3	1,5	1,5	2,5	2,5	3,0	3,0	8,5	9,0
	3-5	2,5	3,0	3,5	4,0	5,0	5,5	11,0	11,5
	5-7	3,0	3,5	4,5	5,0	6,5	7,5	12,5	13,5
	7-10	4,0	4,5	5,5	6,5	8,5	9,5	14,0	15,5
	> 10	5,5	8,5	7,5	12,0	11,0	16,5	17,0	22,5
Stopnja 3 (BBB+ do BBB-) (14)	0-1	5,5	5,5	6,0	6,0	8,0	8,0	15,0	15,0	Ni primerno
	1-3	6,5	6,5	10,5	11,5	18,0	19,5	27,5	29,5
	3-5	7,5	8,0	15,5	17,0	25,5	28,0	36,5	39,5
	5-7	8,0	8,5	18,0	20,5	28,0	31,5	38,5	43,0
	7-10	9,0	9,5	19,5	22,5	29,0	33,5	39,0	44,5
	> 10	10,5	13,5	20,0	29,0	29,5	38,0	39,5	46,0

(f)

Tabela 8 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 8

Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki velja za primerne tržne dolžniške instrumente z obratno spremenljivo donosnostjo v kategorijah od I do IV

Boniteta	Preostala zapadlost (leta)	Kupon z obratno spremenljivo donosnostjo
Stopnji 1 in 2 (AAA do A-)	0-1	7,5
	1-3	11,5
	3-5	16,0
	5-7	19,5
	7-10	22,5
	> 10	28,0
Stopnja 3 (BBB+ do BBB-)	0-1	21,0
	1-3	46,5
	3-5	63,5
	5-7	68,0
	7-10	69,0
	> 10	69,5“

5. Oddelek 6.4.3 se spremeni:

(a)

Prvi dve alinei prvega odstavka se nadomestita z naslednjim:

„Za posamezna bančna posojila se uporabljajo posebni odbitki pri vrednotenju. Višina odbitka je odvisna od preostale zapadlosti, vrste plačila obresti (fiksna ali variabilna obrestna mera), bonitetne kategorije in metode vrednotenja, ki jo uporablja NCB (glej oddelek 6.5), kakor je opisano v tabeli 9 (15).

Pri bančnih posojilih z variabilno obrestno mero se uporablja takšen odbitek, kakor se uporablja pri bančnih posojilih s fiksno obrestno mero z zapadlostjo od nič do enega leta, ki imajo enako boniteto in za katere velja enaka metoda vrednotenja (vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB, ali glede na neodplačan znesek, ki ga določi NCB). Plačilo obresti se šteje kot plačilo po variabilni obrestni meri, če je obrestna mera vezana na referenčno obrestno mero in obdobje ponovnega določanja obrestne mere za to plačilo ni daljše od enega leta. Plačilo obresti, pri katerem obdobje ponovnega določanja presega eno leto, se šteje za plačilo s fiksno obrestno mero, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti bančnega posojila.

(b)

Tabela 9 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 9

Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki velja za bančna posojila s fiksno obrestno mero

		Metoda vrednotenja
Boniteta	Preostala zapadlost (leta)	Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje po teoretični ceni, ki jo določi NCB	Plačilo po fiksni obrestni meri in vrednotenje glede na neodplačan znesek, ki ga določi NCB
Stopnji 1 in 2 (AAA do A-)	0-1	8,0	10,0
	1-3	11,5	17,5
	3-5	15,0	24,0
	5-7	17,0	29,0
	7-10	18,5	34,5
	> 10	20,5	44,5
Stopnja 3 (BBB+ do BBB-)	0-1	15,5	17,5
	1-3	28,0	34,0
	3-5	37,0	46,0
	5-7	39,0	51,0
	7-10	39,5	55,5
	> 10	40,5	64,5“

(c)	Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim: „Za netržne hipotekarne dolžniške instrumente se uporablja odbitek pri vrednotenju v višini 24 %.“

6. Dodatek 2 se spremeni:

Opredelitev „zmanjšanje vrednosti“ se nadomesti z naslednjim:

„Zmanjšanje vrednosti: ukrep za obvladovanje tveganj, ki se uporablja pri finančnem premoženju za zavarovanje terjatev iz povratnih transakcij, pri čemer centralna banka izvede zmanjšanje teoretične vrednosti finančnega premoženja za določen odstotek, preden uporabi odbitek pri vrednotenju.“

(1) Usklajena lestvica bonitetnih ocen Eurosistema je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu). Bonitetna ocena bonitetne stopnje 3 pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj ‚BBB-‘, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ‚Baa3‘, ki jo dodeli Moody's, ali ‚BBB‘, ki jo dodeli DBRS.

(2) Ta obsega Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1) in Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 201).

(3) ‚Triple A‘ pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj ‚AAA‘, ki jo dodeli Fitch, Standard & Poor’s ali DBRS, ali ‚Aaa‘, ki jo dodeli Moody's, če to ni na voljo, pa kratkoročno bonitetno oceno najmanj ‚F1+‘ ki jo dodeli Fitch, ‚A-1+‘, ki jo dodeli Standard & Poor's, ali ‚R-1H‘, ki jo dodeli DBRS.

(4) ‚Single A‘ pomeni dolgoročno bonitetno oceno najmanj ‚A-‘, ki jo dodeli Fitch ali Standard & Poor's, ‚A3‘, ki jo dodeli Moody's, ali ‚AL‘, ki jo dodeli DBRS.“

(5) Kakor je opredeljena na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“

(6) PD(i,t) označuje verjetnost neplačila, ki jo bonitetni sistem dodeli dolžniku i v času t.

(7) Likvidnostno kategorijo na splošno določa klasifikacija izdajatelja. Vendar so ne glede na klasifikacijo izdajatelja vsi kolateralizirani vrednostni papirji vključeni v kategorijo V in vsi dolžniški instrumenti v obliki Jumbo kritih bančnih obveznic v kategorijo II, medtem ko so navadne krite bančne obveznice, druge krite bančne obveznice in drugi dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije, vključeni v kategoriji III in IV.

(8) Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, in dolžniški instrumenti, ki so jih NCB izdale pred uvedbo eura v njihovi državi članici, so uvrščeni v likvidnostno kategorijo I.

(9) Med Jumbo krite bančne obveznice se uvrščajo samo instrumenti z obsegom izdaje vsaj 1 milijarde EUR, za katere vsaj trije vzdrževalci trga redno nudijo nakupne in prodajne kotacije.

(10) V likvidnostno kategorijo II se uvršča samo tržno finančno premoženje, ki so ga izdali izdajatelji, ki jih je ECB klasificirala kot agencije. Tržno finančno premoženje, ki so ga izdale druge agencije, je vključeno v likvidnostno kategorijo III ali IV, odvisno od izdajatelja in vrste finančnega premoženja.

(11) Krite obveznice, ki niso skladne z direktivo UCITS, vključno s strukturiranimi kritimi obveznicami in kritimi obveznicami več izdajateljev, so vključene v likvidnostno kategotijo III.“

(12) Plačilo kupona šteje za plačilo po variabilni obrestni meri, če je kupon vezan na referenčno obrestno mero, in če obdobje ponovnega določanja kupona ni daljše od enega leta. Plačilo kupona, pri katerem obdobje ponovnega določanja presega eno leto, šteje za plačilo s fiksno donosnostjo, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti dolžniškega instrumenta.“

(13) Za posamezne kolateralizirane vrednostne papirje, krite bančne obveznice (Jumbo krite bančne obveznice, navadne krite bančne obveznice in druge krite bančne obveznice) in nekrite bančne obveznice, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.

(14) Ocene, kakor so opredeljene na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“

(15) Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri bančnih posojilih s plačilom obresti po fiksni obrestni meri, se uporabljajo tudi pri bančnih posojilih, kjer je plačilo obresti vezano na stopnjo inflacije.“

PRILOGA III

Priloga II k Smernici ECB/2000/7 se spremeni:

Oddelek I se spremeni:

1.	Točka 6(p) se nadomesti z naslednjim: „EU v skladu s členom 75 Pogodbe nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; ali“

2.	Točka 6(q) se nadomesti z naslednjim: „država članica nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; ali“

Točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja NCB, bi morali zagotoviti, da ima NCB, če pride do neizpolnitve obveznosti, pravico uporabiti naslednja sredstva: (a) začasna ali trajna izključitev nasprotne stranke iz sodelovanja pri operacijah na odprtem trgu ali omejitev tega sodelovanja; (b) začasna ali trajna izključitev nasprotne stranke iz dostopa do odprtih ponudb Eurosistema ali omejitev tega dostopa; (c) prekinitev vseh neizpolnjenih pogodb in transakcij; ali (d) zahteva po pospešeni izpolnitvi terjatev, ki še niso dospele ali so pogojene. Poleg tega ima lahko NCB pravico uporabiti naslednja sredstva: (a) uporaba vlog nasprotne stranke pri NCB za pobotanje s terjatvami do te nasprotne stranke; (b) začasna ustavitev izpolnjevanja obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev do nje ni poplačana; (c) zahteva po plačilu zamudnih obresti; ali (d) zahteva po plačilu nadomestila za vse izgube, ki jih je NCB utrpela, ker nasprotna stranka ni izpolnila svojih obveznosti. Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja NCB, bi morali zagotoviti, da je nacionalni centralni banki v primeru, če pride do neizpolnitve obveznosti, pravno omogočeno, da unovči finančno premoženje, zagotovljeno kot zavarovanje, brez nepotrebne zamude in na tak način, da ima NCB pravico unovčiti vrednost danega kredita, če nasprotna stranka takoj ne poravna svojega negativnega stanja. Da bi se zagotovilo enotno izvrševanje naloženih ukrepov, lahko Svet ECB odloči o sredstvih, vključno z začasno ali trajno izključitvijo iz sodelovanja pri operacijah na odprtem trgu in iz dostopa do odprtih ponudb Eurosistema ali omejitvijo tega sodelovanja oziroma dostopa.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.267.slv
Uradni list Evropske unije		L 267

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 9. oktober 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		SKLEPI
		2010/597/EU
	*	Sklep Evropske centralne banke z dne 16. septembra 2010 o preverjanju pristnosti in primernosti eurobankovcev ter njihovem ponovnem dajanju v obtok (ECB/2010/14)	1
		SMERNICE
		2010/598/EU
	*	Smernica Evropske centralne banke z dne 16. septembra 2010 o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2010/13)	21