ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.223.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 223 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 53 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/1 |
SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,
z dne 24. junija 2010
o podpisu in začasni uporabi Protokola, ki spreminja Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi strani
(2010/465/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 100(2) v povezavi s členom 218(5) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi strani, podpisan 25. in 30. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je vključeval obveznost pogodbenic, da začneta pogajanja na drugi stopnji. |
(2) |
Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in pravno nasledila Evropsko skupnost. |
(3) |
Komisija je v skladu s členom 21 navedenega sporazuma v imenu Unije in držav članic s pogajanji dosegla Protokol, ki spreminja Sporazum o zračnem prometu (v nadaljnjem besedilu: Protokol). |
(4) |
Protokol je bil parafiran 25. marca 2010. |
(5) |
Protokol je v celoti skladen z zakonodajo Unije, zlasti s sistemom EU za trgovanje z emisijami. |
(6) |
Unija in države članice bi morale Protokol, ki ga je s pogajanji dosegla Komisija, podpisati s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve in ga začasno uporabljati, kolikor to dopušča njihovo notranje pravo. |
(7) |
Po potrebi je treba določiti postopke za odločanje o načinu prekinitve začasne uporabe Protokola in uvedbe ukrepov v skladu s členom 21(5) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom. Določiti je treba tudi postopke za mirovanje vzajemnega priznavanja regulativnih ugotovitev v zvezi s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika v skladu s členom 6a(2) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma, vključno s tistimi, ki zadevajo okolje, v skladu s členom 15(5) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom – |
SPREJELI NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis in začasna uporaba
1. Podpis Protokola, ki spreminja Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije, pod pogojem njegove sklenitve.
Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.
2. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.
3. Unija in njene države članice Protokol začasno uporabljajo od dne podpisa do začetka njegove veljavnosti, kolikor to dopušča njihovo notranje pravo.
4. Sklep o prekinitvi začasne uporabe Protokola in obvestilu Združenim državam Amerike o tem v skladu s členom 9(2) Protokola ter sklep o preklicu takega obvestila v imenu Unije in držav članic soglasno sprejme Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.
Člen 2
Mirovanje vzajemnega priznavanja
Sklep o mirovanju vzajemnega priznavanja regulativnih ugotovitev v zvezi s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika ter obvestilu Združenim državam o tem v skladu s členom 6a(2) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom, v imenu Unije in držav članic soglasno sprejme Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.
Člen 3
Skupni odbor
1. Unijo in države članice v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 18 Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom, zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.
2. Stališče Unije in njenih držav članic v skupnem odboru glede zadev, ki so v izključni pristojnosti Unije in ne zahtevajo sprejetja sklepa s pravnim učinkom, določi Komisija ter o njem vnaprej obvesti Svet in države članice.
3. Stališče Unije in njenih držav članic glede sklepov skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti Unije, sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, razen če veljavni postopki glasovanja, opredeljeni v Pogodbi, določajo drugače.
4. Stališče Unije in njenih držav članic glede sklepov skupnega odbora o zadevah, ki so v pristojnosti držav članic, sprejme Svet soglasno na predlog Komisije ali držav članic, razen če je država članica generalni sekretariat Sveta v enem mesecu po sprejetju takega stališča obvestila, da lahko s sklepom, ki ga sprejme skupni odbor, predvsem zaradi parlamentarnega pridržka za preučitev soglaša samo na podlagi soglasja svojih zakonodajnih organov.
5. Stališče Unije in držav članic v skupnem odboru zastopa Komisija, razen na področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic, ko stališče zastopa predsedstvo Sveta ali Komisija, če tako odloči Svet.
Člen 4
Sklepi v skladu s členom 21(5) Sporazuma
Sklep o prepovedi opravljanja dodatnih frekvenc ali vstopanja na nove trge v okviru Sporazuma za letalske prevoznike druge pogodbenice in obvestilo o tem Združenim državam Amerike ali o odobritvi preklica takega sklepa, sprejetega v skladu s členom 21(5) Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom, v imenu Unije in držav članic soglasno sprejme Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe.
Člen 5
Obveščanje Komisije
Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli zahtevah ali uradnih obvestilih, ki so jih predložile ali prejele v skladu s členom 15 Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom.
V Luxembourgu, 24. junija 2010
Za Svet
Predsednik
J. BLANCO LÓPEZ
PROTOKOL,
ki spreminja Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, podpisan 25. in 30. aprila 2007
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (v nadaljnjem besedilu: Združene države)
na eni strani in
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA
kot pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice)
ter EVROPSKA UNIJA
na drugi strani SO SE –
S CILJEM odprtja dostopa do trgov in doseganja čim večjih koristi za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti na obeh straneh Atlantika na podlagi okvira, ki ga je določil Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, podpisan 25. in 30. aprila 2007 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum);
OB IZPOLNJEVANJU pooblastila iz člena 21 Sporazuma za pospešena pogajanja o sporazumu na drugi stopnji, ki približuje ta cilj;
OB SPOZNANJU, da je na podlagi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, s 1. decembrom 2009 Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in da od tega dne vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti ter vsa sklicevanja nanjo v Sporazumu veljajo za Evropsko unijo –
DOGOVORILI O SPREMEMBI SPORAZUMA NA NASLEDNJI NAČIN:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V Sporazumu se člen 1 spremeni, kakor sledi:
1. |
za odstavkom 2 se vstavi naslednja nova opredelitev: „2a ‚ugotovitev državljanstva‘ pomeni ugotovitev, da letalski prevoznik, ki namerava opravljati letalske prevoze v skladu s tem sporazumom, izpolnjuje zahteve iz člena 4 v zvezi z lastništvom, dejanskim nadzorom in glavno poslovno enoto;“. |
2. |
za odstavkom 3 se vstavi naslednja nova opredelitev: „3a ‚,ugotovitev sposobnosti‘ pomeni ugotovitev, da ima letalski prevoznik, ki namerava opravljati letalske prevoze v skladu s tem sporazumom, zadostno finančno sposobnost in ustrezno upravljavsko znanje in izkušnje za opravljanje teh storitev ter je pripravljen upoštevati zakone, druge predpise in zahteve, ki urejajo opravljanje takih storitev;“. |
Člen 2
Vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev v zvezi z s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika
Za členom 6 se vstavi novi člen, ki se glasi kot sledi:
„Člen 6a
Vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev v zvezi s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika
1. Na podlagi prejema vloge za dovoljenje za opravljanje prevoza od letalskega prevoznika ene pogodbenice v skladu s členom 4 letalski organi druge pogodbenice priznajo vsako ugotovitev sposobnosti in/ali državljanstva, ki so jo opravili letalski organi prve pogodbenice v zvezi z navedenim letalskim prevoznikom, kakor da bi tako ugotovitev opravili lastni letalski organi, in ne opravljajo dodatnega poizvedovanja v teh zadevah, razen v primeru iz pododstavka (a) v nadaljevanju:
(a) |
če imajo po prejemu vloge za dovoljenje za opravljanje prevoza od letalskega prevoznika ali po izdaji takega dovoljenja letalski organi pogodbenice, ki je vlogo prejela, poseben razlog za pomislek, da kljub ugotovitvi, ki so jo opravili letalski organi druge pogodbenice, niso izpolnjeni pogoji, predpisani za izdajo ustreznih pooblastil ali dovoljenj v členu 4 tega sporazuma, morajo o tem nemudoma obvestiti navedene organe in navesti utemeljene razloge za svoj pomislek. V tem primeru lahko vsaka pogodbenica zahteva posvetovanja, ki morajo vključiti predstavnike ustreznih letalskih organov, in/ali dodatne informacije, ki so pomembne v zvezi s tem pomislekom, take zahteve pa je treba izpolniti takoj, ko je to izvedljivo. Če ostane zadeva nerešena, jo lahko vsaka pogodbenica predloži skupnemu odboru; |
(b) |
ta člen se ne uporablja za ugotovitve v zvezi z varnostnimi spričevali ali licencami; varnostnimi ureditvami; ali zavarovalniškim kritjem. |
2. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico prek skupnega odbora obvesti o vseh bistvenih spremembah meril, ki se uporabljajo za ugotovitve iz zgornjega odstavka 1, in sicer vnaprej, če je to izvedljivo, sicer pa čim prej po spremembi. Če pogodbenica prejemnica zahteva posvetovanja o kateri koli taki spremembi, se morajo posvetovanja v skupnem odboru opraviti v 30 dneh od take zahteve, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Če pogodbenica prejemnica na podlagi posvetovanj meni, da spremenjena merila druge pogodbenice ne bodo zadovoljiva za vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev, lahko drugo pogodbenico obvesti o mirovanju odstavka 1. Pogodbenica prejemnica lahko to mirovanje kadar koli prekliče. O tem se obvesti skupni odbor.“
Člen 3
Okolje
Člen 15 Sporazuma se črta in nadomesti z naslednjim:
„Člen 15
Okolje
1. Pogodbenici priznavata pomen varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike, skrbno tehtata stroške in koristi ukrepov za varstvo okolja pri razvijanju te politike ter po potrebi skupaj predlagata učinkovite svetovne rešitve. Zato nameravata pogodbenici sodelovati pri omejevanju ali zmanjševanju vpliva mednarodnega letalstva na okolje na gospodarsko sprejemljiv način.
2. Pri preučevanju predlaganih okoljskih ukrepov na regionalni, nacionalni ali lokalni ravni mora pogodbenica oceniti morebitne škodljive vplive na uresničevanje pravic iz tega sporazuma ter opraviti vse ustrezno za omilitev takih škodljivih vplivov, če so taki ukrepi sprejeti. Na zahtevo pogodbenice druga pogodbenica predloži opis teh ocen in ukrepov za omilitev.
3. Ko so okoljski ukrepi izoblikovani, se upoštevajo letalski okoljski standardi, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva v prilogah h Konvenciji, razen kadar so sporočene razlike. Pogodbenici uporabljata vse okoljske ukrepe, ki vplivajo na zračne prevoze po tem sporazumu v skladu s členom 2 in členom 3(4) tega sporazuma.
4. Pogodbenici potrjujeta zavzetost držav članic in Združenih držav za uporabo načela uravnoteženega pristopa.
5. Za nalaganje novih obveznih s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih, ki imajo več kot 50 000 premikov civilnih podzvočnih reaktivnih letal na koledarsko leto, veljajo naslednje določbe:
(a) |
Odgovorni organi pogodbenice zagotovijo možnost za upoštevanje stališč zainteresiranih strani v postopku odločanja. |
(b) |
Obvestilo o uvedbi kakršnih koli novih omejitev obratovanja se da drugi pogodbenici na voljo vsaj 150 dni pred začetkom veljavnosti te omejitve obratovanja. Drugi pogodbenici se na njeno zahtevo takoj predloži pisno poročilo, ki pojasnjuje razloge za uvedbo omejitve obratovanja, okoljski cilj, določen za letališče, in ukrepe, ki so bili upoštevani za doseganje tega cilja. Poročilo vključuje ustrezno oceno verjetnih stroškov in koristi različnih obravnavanih ukrepov. |
(c) |
Omejitve obratovanja so (i) nediskriminacijske, (ii) stroge le toliko, kolikor je potrebno za doseganje okoljskega cilja, določenega za posamezno letališče, (iii) nesamovoljne. |
6. Pogodbenici potrjujeta in spodbujata izmenjavo informacij in redni dialog med strokovnjaki, zlasti prek obstoječih komunikacijskih poti, za spodbujanje sodelovanja, ki je skladno z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi, pri obravnavanju vplivov mednarodnega letalstva na okolje ter rešitev za omilitev, vključno z:
(a) |
raziskavami in razvojem okolju prijazne letalske tehnologije; |
(b) |
izboljšanjem znanstvenega razumevanja vplivov emisij letalstva za boljšo podporo političnim odločitvam; |
(c) |
inovacijami v upravljanju zračnega prometa s ciljem zmanjšanja vplivov letalstva na okolje; |
(d) |
raziskavami in razvojem trajnostnih alternativnih goriv za letalstvo; ter |
(e) |
izmenjavo stališč o vprašanjih in možnostih na mednarodnih forumih, ki se ukvarjajo z vplivi letalstva na okolje, vključno z usklajevanjem stališč, kadar je to ustrezno. |
7. Na zahtevo pogodbenic skupni odbor ob pomoči strokovnjakov pripravi priporočila, ki obravnavajo vprašanja možnega prekrivanja in skladnosti tržno naravnanih ukrepov v zvezi z emisijami letalstva, ki jih izvajata pogodbenici, zaradi preprečevanja podvajanja ukrepov in stroškov ter zmanjševanja upravnih obremenitev za letalske prevoznike do možne mere. Za izvajanje takih priporočil velja notranja odobritev ali ratifikacija, kakršno potrebuje pogodbenica.
8. Če ena pogodbenica meni, da zadeva, ki se nanaša na varstvo okolja v letalstvu, vključno s predlaganimi novimi ukrepi, vzbuja pomisleke glede uporabe ali izvajanja tega sporazuma, lahko zaprosi za sestanek skupnega odbora, kot je določeno v členu 18, da se vprašanje preuči in se oblikujejo ustrezni odzivi na utemeljene pomisleke.“
Člen 4
Socialna razsežnost
Za členom 17 se vstavi novi člen, ki se glasi kot sledi:
„Člen 17a
Socialna razsežnost
1. Pogodbenici priznavata pomembnost socialne razsežnosti Sporazuma in ugodnosti, ki nastajajo, kadar odprte trge spremljajo visoki standardi dela. Priložnosti, ki jih ustvarja Sporazum, nimajo namena ogrožati standardov dela ali z delom povezanih pravic in načel, ki jih vsebuje ustrezna zakonodaja pogodbenic.
2. Pri izvajanju Sporazuma se pogodbenici zgledujeta po načelih iz odstavka 1, vključno z rednim obravnavanjem socialnih učinkov Sporazuma v skupnem odboru v skladu s členom 18 in razvojem ustreznih odzivov na utemeljene pomisleke.“
Člen 5
Skupni odbor
Odstavki 3, 4 in 5 člena 18 Sporazuma se črtajo in nadomestijo z naslednjim:
„3. Skupni odbor po potrebi pregleda celotno izvajanje Sporazuma, vključno z morebitnimi učinki omejitev letalske infrastrukture na uresničevanje pravic iz člena 3, posledicami ukrepov varovanja, sprejetih v skladu s členom 9, učinki na pogoje konkurence, vključno s tistimi na področju računalniških sistemov rezervacij, ter morebitnimi socialnimi posledicami izvajanja Sporazuma. Skupni odbor stalno obravnava tudi posamezna vprašanja ali predloge, ki po mnenju katere koli pogodbenice vplivajo ali bi lahko vplivali na operacije v skladu s Sporazumom, kakor so sporne regulativne zahteve.
4. Skupni odbor razvija tudi sodelovanje z:
(a) |
upoštevanjem možnih področij za nadaljnji razvoj Sporazuma, vključno s priporočilom za njegove spremembe; |
(b) |
upoštevanjem socialnih posledic Sporazuma, kakor se izvaja, ter razvojem ustreznih odzivov na utemeljene pomisleke; |
(c) |
vodenjem evidence vprašanj glede državnih subvencij ali pomoči, ki jih na skupnem odboru postavi katera koli pogodbenica; |
(d) |
soglasnim odločanjem o vseh zadevah v zvezi z uporabo odstavka 6 člena 11; |
(e) |
razvijanjem ureditev za vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev na zahtevo pogodbenic; |
(f) |
spodbujanjem sodelovanja med pristojnimi organi pogodbenic v prizadevanju za razvoj njihovih sistemov upravljanja zračnega prometa zaradi optimiranja interoperabilnosti in združljivosti navedenih sistemov, zmanjševanja stroškov ter povečevanja varnosti, zmogljivosti in okoljske učinkovitosti sistemov; |
(g) |
spodbujanjem pripravljanja predlogov za skupne projekte in pobude na področju varnosti letalstva, vključno s projekti s tretjimi državami; |
(h) |
spodbujanjem stalnega tesnega sodelovanja med pristojnimi organi pogodbenic za varnost letalstva, vključno s pobudami za razvoj varnostnih postopkov, ki spodbujajo povečevanje števila potnikov in tovora brez ogrožanja varnosti; |
(i) |
upoštevanjem, ali lahko ustrezni zakoni, drugi predpisi in prakse pogodbenic na področjih iz člena 9 Konvencije (Spodbujanje) vplivajo na uveljavljanje pravic po tem sporazumu; |
(j) |
krepitvijo izmenjav na strokovni ravni v zvezi z novimi zakonskimi ali regulativnimi pobudami in razvojem, vključno s tistimi na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti) ter varstva potrošnikov; |
(k) |
spodbujanjem posvetovanj, kadar je to ustrezno, o vprašanjih zračnega prometa, ki se obravnavajo v mednarodnih organizacijah in pri odnosih s tretjimi državami, vključno z obravnavo vprašanja sprejetja skupnega pristopa; in |
(l) |
sprejetjem soglasnih odločitev iz odstavka 3 člena 1 Priloge 4 in odstavka 3 člena 2 Priloge 4. |
5. Skupni cilj pogodbenic je čim bolj povečati koristi za uporabnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti na obeh straneh Atlantika z razširitvijo tega sporazuma na tretje države. Zato skupni odbor po potrebi preuči pogoje in postopke, vključno z morebitnimi spremembami tega sporazuma, ki bi bile potrebne za pristop dodatnih tretjih držav k temu sporazumu.“
Člen 6
Nadaljnja širitev priložnosti
Člen 21 se črta in nadomesti z naslednjim:
„Člen 21
Nadaljnja širitev priložnosti
1. Pogodbenici se zavezujeta k skupnemu cilju glede nadaljnjega odpravljanja ovir za dostop do trga zaradi doseganja čim večjih ugodnosti za potrošnike, letalske prevoznike, delovno silo in skupnosti na obeh straneh Atlantika, vključno z izboljšanjem dostopa svojih letalskih prevoznikov do svetovnih kapitalskih trgov, da bi se bolje odražalo dejansko stanje svetovne letalske industrije, krepitvijo sistema čezatlantskega zračnega prometa in vzpostavitvijo okvira, ki bo druge države spodbujal k odpiranju njihovih trgov zračnih prevozov.
2. Skupni odbor na podlagi skupnega cilja iz odstavka 1 in izpolnjevanja svojih pristojnosti iz člena 18 v zvezi z nadziranjem izvajanja tega sporazuma letno pregleduje razvoj dogodkov, vključno z zakonskimi spremembami iz tega člena. Za ta namen skupni odbor razvije postopek sodelovanja, vključno z ustreznimi priporočili za pogodbenici. Evropska unija in njene države članice omogočijo Združenim državam ali njihovim državljanom večinsko lastništvo in dejanski nadzor nad svojimi letalskimi prevozniki na podlagi vzajemnosti in potrditve skupnega odbora, da zakoni in drugi predpisi Združenih držav omogočajo državam članicam Evropske unije ali njihovim državljanom večinsko lastništvo in dejanski nadzor nad letalskimi prevozniki iz Združenih držav.
3. Na podlagi pisnega potrdila skupnega odbora v skladu z odstavkom 6 člena 18, da zakoni in drugi predpisi vsake pogodbenice dovoljujejo drugi pogodbenici ali njenim državljanom večinsko lastništvo in dejanski nadzor nad njenimi letalskimi prevozniki:
(a) |
oddelek 3 Priloge 1 k Sporazumu preneha veljati; |
(b) |
letalski prevozniki iz Združenih držav imajo pravico opravljanja rednega kombiniranega potniškega prometa med kraji v Evropski uniji in njenih državah članicah ter petimi državami, brez opravljanja prevoza v kraj na ozemlju Združenih držav. Te države določi skupni odbor v enem letu od datuma podpisa tega protokola. Skupni odbor lahko spremeni seznam ali poveča število teh držav; ter |
(c) |
besedilo člena 2 Priloge 4 k Sporazumu (‚Lastništvo in nadzor nad letalskimi družbami tretjih držav‘) preneha veljati, namesto tega pa začne veljati besedilo Priloge 6 k Sporazumu v zvezi z letalskimi prevozniki tretjih držav, ki so v lasti in pod nadzorom Združenih držav ali njihovih državljanov. |
4. Na podlagi pisnega potrdila skupnega odbora v skladu z odstavkom 6 člena 18, da zakoni in drugi predpisi Evropske unije in njenih držav članic v zvezi z nalaganjem s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih, ki imajo več kot 50 000 premikov civilnih podzvočnih reaktivnih letal letno, zagotavljajo, da ima Evropska komisija pooblastila za pregled postopka pred naložitvijo takih ukrepov in lahko, kadar ni prepričana o upoštevanju ustreznih postopkov v skladu z veljavnimi obveznostmi, pred naložitvijo ukrepov sproži ustrezen pravni spor v zvezi z zadevnimi ukrepi:
(a) |
imajo letalski prevozniki iz Evropske unije pravico opravljanja rednega kombiniranega potniškega prometa med kraji v Združenih državah in petimi dodatnimi državami, brez opravljanja prevoza v kraj na ozemlju Evropske unije in njenih držav članic. Te države določi skupni odbor v enem letu od datuma podpisa tega protokola. Skupni odbor lahko spremeni seznam ali poveča število teh držav in |
(b) |
besedilo člena 2 Priloge 4 k Sporazumu (‚Lastništvo in nadzor nad letalskimi družbami tretjih držav‘) preneha veljati, namesto tega pa začne veljati besedilo Priloge 6 k Sporazumu v zvezi z letalskimi prevozniki tretjih držav, ki so v lasti in pod nadzorom držav članic ali njihovih državljanov. |
5. Pogodbenica lahko na podlagi pisnega potrdila skupnega odbora, da izpolnjuje pogoje iz odstavkov 3 in 4, ki veljajo zanjo, zahteva posvetovanja na visoki ravni v zvezi z izvajanjem tega člena. Taka posvetovanja se začnejo v 60 dneh po datumu predložitve zahteve, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici storita vse potrebno za rešitev zadev, predloženih na posvetovanje. Če pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, z izidom posvetovanj ni zadovoljna, lahko po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da noben letalski prevoznik te pogodbenice ne opravlja dodatnih frekvenc ali vstopa na nove trge v skladu s tem sporazumom. Vsaka taka odločitev začne veljati v 60 dneh od datuma obvestila. V tem obdobju se lahko druga pogodbenica odloči, da noben letalski prevoznik prve pogodbenice ne opravlja dodatnih frekvenc ali vstopa na nove trge v skladu s tem sporazumom. Taka odločitev začne veljati isti dan kakor odločitev prve pogodbenice. Vsaka taka odločitev pogodbenice se lahko prekliče na podlagi dogovora pogodbenic, ki ga pisno potrdi skupni odbor.“
Člen 7
Prevoz, ki ga naroči vlada ZDA
Priloga 3 Sporazuma se v celoti črta in nadomesti z naslednjim:
„PRILOGA 3
O prevozu, ki ga naroči vlada ZDA
Letalske družbe Skupnosti imajo pravico prevažati potnike in tovor na rednih in čarterskih letih, za katere civilni oddelek, agencija ali pomožni organ vlade ZDA:
1. |
naroči prevoz zase ali naroči prevoz za izvajanje dogovora, po katerem plačilo zagotovi vlada ali pa se plačilo krije iz zneskov, ki so namenjeni za uporabo vladi; ali |
2. |
zagotovi prevoz v tujo državo ali za tujo državo, mednarodno ali drugo organizacijo brez povračila stroškov, |
in se ta prevoz opravi:
(a) |
med katerim koli krajem v Združenih državah in katerim koli krajem zunaj Združenih držav do obsega, ki ga za tak prevoz dovoljuje pododstavek 1(c) člena 3, razen – za potnike, ki so upravičeni do prevoza na podlagi pogodbenih prevoznin med parom mest – med kraji, za katere velja pogodbena prevoznina med parom mest; ali |
(b) |
med katerima koli krajema zunaj Združenih držav. |
Ta priloga se ne uporablja za prevoz, ki ga naroči ali financira minister za obrambo ali sekretar vojaškega oddelka.“
Člen 8
Priloge
Besedilo Dodatka k temu protokolu se priloži k Sporazumu kot Priloga 6.
Člen 9
Začasna uporaba
1. Pogodbenici se dogovorita o začasni uporabi Protokola od dneva podpisa do začetka njegove veljavnosti, če to dopušča veljavna nacionalna zakonodaja.
2. Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da ne bo več uporabljala tega protokola. V tem primeru ta protokol preneha veljati opolnoči po greenwiškem času na koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po datumu pisnega obvestila, razen če pogodbenici sporazumno ne umakneta obvestila pred potekom tega roka. Če začasna uporaba Sporazuma preneha v skladu z odstavkom 2 člena 25 Sporazuma, istočasno preneha tudi začasna uporaba tega protokola.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta protokol začne veljati na poznejšega od naslednjih datumov:
1. |
datum začetka veljavnosti Sporazuma, ter |
2. |
en mesec po datumu zadnje note v izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjuje, da so zaključeni vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega protokola. |
Za to izmenjavo diplomatskih not se diplomatske note iz Evropske unije in njenih držav članic ali vanje pošiljajo v Evropsko unijo ali iz nje, odvisno od posameznega primera. Diplomatska nota ali note Evropske unije in njenih držav članic vsebujejo sporočila vsake države članice, ki potrjujejo, da so zaključeni njeni postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega protokola.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
Съставено в Люксембург на двадесет и четвърти юни две хиляди и десета година.
Hecho en Luxemburgo, el veinticuatro de junio de dos mil diez.
V Lucemburku dne dvacátého čtvrtého června dva tisíce deset.
Udfærdiget i Luxembourg den fireogtyvende juni to tusind og ti.
Geschehen zu Luxemburg am vierundzwanzigsten Juni zweitausendzehn.
Kahe tuhande kümnenda aasta juunikuu kahekümne neljandal päeval Luxembourgis.
'Εγινε στo Λουξεμβούργο, στις είκοσι τέσσερις Ιουνίου δύο χιλιάδες δέκα.
Done at Luxembourg on the twenty-fourth day of June in the year two thousand and ten.
Fait à Luxembourg, le vingt-quatre juin deux mille dix.
Fatto a Lussemburgo, addì ventiquattro giugno duemiladieci.
Luksemburgā, divi tūkstoši desmitā gada divdesmit ceturtajā jūnijā.
Priimta du tūkstančiai dešimtų metų birželio dvidešimt ketvirtą dieną Liuksemburge.
Kelt Luxembourgban, a kétezer-tizedik év június havának huszonnegyedik napján.
Magħmul fil-Lussemburgu, fl-erbgħa u għoxrin jum ta' Ġunju tas-sena elfejn u għaxra.
Gedaan te Luxemburg, de vierentwintigste juni tweeduizend tien.
Sporządzono w Luksemburgu dnia dwudziestego czwartego czerwca roku dwa tysiące dziesiątego.
Feito no Luxemburgo, em vinte e quatro de Junho de dois mil e dez.
Întocmit la Luxemburg, la douăzeci și patru iunie două mii zece.
V Luxemburgu dňa dvadsiateho štvrtého júna dvetisícdesať.
V Luxembourgu, dne štiriindvajsetega junija leta dva tisoč deset.
Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäneljäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakymmenen.
Som skedde i Luxemburg den tjugofjärde juni tjugohundratio.
За Репyблика Бългaрия
Voor het Koninkrijk België
Pour le Royaume de Belgique
Für das Königreich Belgien
Deze handtekening verbindt eveneens het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.
Cette signature engage également la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.
Diese Unterschrift bindet zugleich die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.
Za Českou republiku
På Kongeriget Danmarks vegne
Für die Bundesrepublik Deutschland
Eesti Vabariigi nimel
Για την Ελληνική Δημοκρατία
Por el Reino de España
Pour la République française
Thar cheann Na hÉireann
For Ireland
Per la Repubblica italiana
Για την Κυπριακή Δημοκρατία
Latvijas Republikas vārdā
Lietuvos Respublikos vardu
Pour le Grand-Duché de Luxembourg
A Magyar Köztársaság részéről
Għal Malta
Voor het Koninkrijk der Nederlanden
Für die Republik Österreich
W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej
Pela República Portuguesa
Pentru România
Za Republiko Slovenijo
Za Slovenskύ republiku
Suomen tasavallan puolesta
För Konungariket Sverige
For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
За Европейския съюз
Por la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l’Union européenne
Per l’Unione europea
Eiropas Savienības vārdā
Europos Sajungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Eurόpsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
For the United States of America
Dodatek k Protokolu
PRILOGA 6
Lastništvo in nadzor nad letalskimi prevozniki tretjih držav
1. |
Nobena pogodbenica ne uveljavlja razpoložljivih pravic iz dogovorov o zračnih prevozih s tretjo državo, da letalskim prevoznikom te tretje države zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja na podlagi dejstva, da imajo druga pogodbenica, njeni državljani ali oboji pretežni lastninski delež v tem letalskem prevozniku. |
2. |
Združene države ne uveljavljajo razpoložljivih pravic iz dogovorov o zračnih prevozih, da po podpisu tega sporazuma kateremu koli letalskemu prevozniku Kneževine Lihtenštajn, Švicarske konfederacije, članice ECAA ali katere koli afriške države, ki izvaja Sporazum o odprtem nebu, sklenjen z Združenimi državami po podpisu tega sporazuma, zavrnejo, prekličejo, začasno odvzamejo ali omejijo pooblastila ali dovoljenja na podlagi dejstva, da imajo država članica ali države članice, državljani te države ali držav ali oboji dejanski nadzor nad tem letalskim prevoznikom. |
3. |
Nobena pogodbenica ne uveljavlja razpoložljivih pravic iz dogovorov o zračnih prevozih s tretjo državo, da letalskim prevoznikom te tretje države zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja na podlagi dejstva, da imajo druga pogodbenica, njeni državljani ali oboji dejanski nadzor nad tem letalskim prevoznikom, če je zadevna tretja država uvedla evidenco o sodelovanju pri odnosih na področju zračnih prevozov z obema pogodbenicama. |
4. |
Skupni odbor vodi evidenco tretjih držav, ki so po mnenju obeh pogodbenic uvedle evidenco o sodelovanju pri odnosih na področju zračnih prevozov. |
Skupna izjava
Predstavniki Združenih držav ter Evropske unije in njenih držav članic so potrdili, da je treba Protokol, ki spreminja Sporazum o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, parafiran v Bruslju 25. marca 2010, overiti v drugih jezikih, bodisi z izmenjavo pisem pred podpisom Protokola, bodisi s sklepom skupnega odbora po podpisu Protokola.
Ta skupna izjava je sestavni del Protokola.
Za Združene države:
John BYERLY (podpisan)
25. marca 2010
Za Evropsko unijo in njene države članice:
Daniel CALLEJA (podpisan)
25. marca 2010
MEMORANDUM O POSVETOVANJIH
1. |
Delegaciji, ki zastopata Evropsko unijo in njene države članice ter Združene države Amerike, sta se sestali na srečanju v Bruslju, ki je potekalo od 23. do 25. marca 2010, da bi sklenili pogajanja na drugi stopnji o Sporazumu o zračnem prometu. Seznama delegacij sta v Dodatku A. |
2. |
Delegaciji sta dosegli sporazum ad referendum o Protokolu o spremembi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami in Združenimi državami Amerike, ki je bil podpisan 25. in 30. aprila 2007 („Protokol“, ki je priložen kot Dodatek B), in parafirali njegovo besedilo. Delegaciji nameravata predložiti osnutek Protokola v odobritev svojim pristojnim organom, da bi lahko sporazum začel veljati v bližnji prihodnosti. |
3. |
Sklicevanja na Sporazum in njegove člene, odstavke in priloge so v tem memorandumu sklicevanja na Sporazum, kakor bi bil spremenjen s Protokolom. |
4. |
Delegacija EU je potrdila, da je na podlagi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, s 1. decembrom 2009 Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in da od tega dne vse pravice in obveznosti Evropske skupnosti ter vsa sklicevanja nanjo v Sporazumu veljajo za Evropsko unijo. |
5. |
Delegaciji sta potrdili, da postopki za vzajemno priznavanje regulativnih ugotovitev v zvezi s sposobnostjo in državljanstvom letalskega prevoznika v novem členu 6a niso namenjeni spreminjanju pogojev, predpisanih z zakoni in drugimi predpisi, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za opravljanje mednarodnega zračnega prometa iz člena 4 Sporazuma. |
6. |
V zvezi s členom 9 sta delegaciji izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju med EU in ZDA na področju varnosti v letalstvu za doseganje, kadar koli je to mogoče, največjega vzajemnega zaupanja v varnostne ukrepe, ki so usklajeni z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi, da bi zmanjšali nepotrebno podvajanje takih ukrepov. |
7. |
Delegaciji sta opozorili na pričakovanja, da bo sodelovanje na področju varnosti vključilo redna posvetovanja o spremembah obstoječih zahtev pred njihovim izvajanjem, kadar je to mogoče; skrbno usklajevanje dejavnosti ocenjevanja letališč in inšpekcij letalskih prevoznikov, kadar je to možno in ustrezno; ter izmenjavo informacij o novih tehnologijah in postopkih na področju varnosti. |
8. |
Za izboljšanje učinkovite rabe razpoložljivih virov, povečevanje varnosti in spodbujanje povečevanja prometa sta delegaciji opozorili na koristnost hitrih in, kadar je le mogoče, usklajenih odzivov na nove nevarnosti. |
9. |
Delegaciji sta opozorili, da Protokol ne vpliva na določbe zadevnih konvencij, ki veljajo med državo članico in Združenimi državami glede preprečevanja dvojnega obdavčenja dohodkov in kapitala. |
10. |
V zvezi s členom 15(7) je delegacija EU opozorila na pričakovanja, da bi morala vprašanja, ki jih je treba obravnavati s kakršnim koli delom na tem področju, med drugim vključevati tudi okoljsko učinkovitost in tehnično celovitost zadevnih ukrepov, potrebo po preprečevanju izkrivljanja konkurence in povečanja emisij CO2 ter po potrebi ugotoviti, ali se ti ukrepi lahko medsebojno povežejo ali vključijo in kako se to lahko doseže. Delegacija ZDA je opozorila, da se pri pripravljanju priporočil med drugim pričakuje osredotočenje na skladnost s Čikaško konvencijo in promocijo ciljev Sporazuma. |
11. |
Delegaciji sta poudarili, da nobena določba Sporazuma nikakor ne vpliva na njuna pravna in politična stališča do različnih okoljskih vprašanj, povezanih z letalstvom. |
12. |
Pri ugotavljanju skupnih okoljskih ciljev sta delegaciji pripravili skupno izjavo o okoljskem sodelovanju, ki je kot Dodatek C priložena k temu memorandumu o posvetovanjih. |
13. |
Delegacija EU je povzela namero EU, da nadaljuje delo prek Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja zaradi določitve svetovnih ciljev zmanjšanja emisij za mednarodno letalstvo. |
14. |
Delegaciji ZDA in EU sta povzeli namere ZDA in EU glede dela prek Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da bi se obravnavale emisije toplogrednih plinov iz mednarodnega letalstva. Delegaciji sta opozorili tudi na prispevke industrije v podporo temu procesu. |
15. |
Delegaciji sta opozorili, da se sklicevanja na uravnotežen pristop v členu 15(4) nanašajo na Resolucijo A35-5, ki je bila soglasno sprejeta na 35. skupščini ICAO. Delegaciji sta poudarili, da so ustrezni in pomembni vsi vidiki načela uravnoteženega pristopa, ki jih določa ta resolucija, vključno z ugotovitvijo, da „imajo države ustrezne pravne obveznosti, obstoječe sporazume, veljavne zakone in vzpostavljene politike, ki lahko vplivajo na njihovo izvajanje uravnoteženega pristopa ICAO“. |
16. |
Obe delegaciji sta poudarili svojo podporo uporabi „Smernice za uravnoteženi pristop k letalskemu hrupu“ ICAO, ki je zdaj objavljena v dokumentu ICAO št. 9829 (2. izdaja). |
17. |
V zvezi s členom 15(5)(a) je delegacija EU opozorila, da je izraz „zainteresirane stranke“ opredeljen v členu 2(f) Direktive 2002/30/ES in pomeni „pravne ali fizične osebe, katere je prizadela ali bi jih utegnila prizadeti uvedba ukrepov za zmanjšanje hrupa, vključno z omejitvami obratovanja, ali vse pravne ali fizične osebe, ki imajo pri tem legitimni interes.“ Delegacija EU je opozorila tudi, da morajo države članice v skladu s členom 10 navedene direktive zagotoviti, da za uporabo členov 5 in 6 navedene direktive vzpostavijo postopke za posvetovanja z zainteresiranimi strankami v skladu z veljavnim nacionalnim pravom. |
18. |
Ob priznavanju izzivov, ki so povezani z naraščajočo čezmejno mobilnostjo delavcev in strukture podjetij, je delegacija EU opozorila, da Evropska komisija skrbno spremlja stanje in proučuje dodatne pobude za izboljšanje izvajanja, uporabe in uveljavljanja na tem področju. Delegacija EU je omenila tudi delo, ki ga je opravila Evropska komisija pri sporazumih nadnacionalnih družb, in navedla svojo pripravljenost za obveščanje skupnega odbora o teh in drugih povezanih pobudah, če je to potrebno. |
19. |
Delegacija ZDA je opozorila, da je v Združenih državah načelo, ki omogoča izbiro posameznega predstavnika za določen razred ali stroko zaposlenih pri letalskem prevozniku, pomagalo povečati pravice letalskih delavcev na letalih in letališčih do organiziranja ter pogajanja in uveljavljanja sklenitve kolektivnih pogodb. |
20. |
Delegaciji sta opozorili, da lahko v primeru, če bi pogodbenica uvedla ukrepe v nasprotju s Sporazumom, vključno s členom 21, druga pogodbenica izkoristi pravico do kakršnih koli primernih in sorazmernih ukrepov v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Sporazumom. |
21. |
V zvezi s členom 21(4) je delegacija EU opozorila, da bo pregled iz navedenega odstavka izvršila Evropska komisija po uradni dolžnosti ali enostransko. |
22. |
Delegaciji sta opozorili, da bodo prometne pravice iz člena 21(4)(a) dodatek k pravicam, ki jih Evropski uniji in njenim članicam dodeljuje člen 3 Sporazuma. |
23. |
Delegaciji sta izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem med Ministrstvom za promet ZDA in Evropsko komisijo, kakor je določeno v Sporazumu, s skupnim ciljem izboljšati medsebojno razumevanje zakonov, postopkov in praks konkurenčnih ureditev ene in druge pogodbenice ter vpliva, ki ga je imela ali bi ga lahko imela dejavnost zračnega prometa na konkurenčnost v sektorju. |
24. |
Delegaciji sta potrdili zavzetost organov, pristojnih za konkurenco, za dialog in sodelovanje ter za načelo preglednosti, ki je usklajeno z zakonskimi zahtevami, vključno z varovanjem zaupnih poslovnih informacij. Delegaciji sta potrdili tudi pripravljenost organov, pristojnih za konkurenco, da po potrebi zagotovijo smernice o postopkovnih zahtevah. |
25. |
Delegaciji sta opozorili, da mora vsaka komunikacija s skupnim odborom ali druga komunikacija v zvezi s sodelovanjem v skladu s Prilogo 2 spoštovati pravila, ki urejajo razkrivanje zaupnih ali tržno občutljivih informacij. |
26. |
V zvezi z odstavkom 4 Priloge 6 sta delegaciji izrazili pričakovanje, da bo skupni odbor v enem letu od podpisa Protokola pripravil ustrezna merila za ugotavljanje, ali so države uvedle evidenco o sodelovanju pri odnosih v zračnem prometu. |
27. |
Delegaciji sta pozdravili udeležbo predstavnikov Islandije in Norveške kot opazovalcev v delegaciji EU in opozorili, da bo skupni odbor nadaljeval delo pri pripravi predloga v zvezi s pogoji in postopki za pristop Islandije in Norveške k Sporazumu, kakor je bil spremenjen s Protokolom. |
28. |
Delegaciji sta izrazili pričakovanje, da bodo njuni pristojni letalski organi dovolili operacije v skladu s pogoji Sporazuma, kakor je spremenjen s Protokolom, na podlagi prijateljskih odnosov in vzajemnosti ali na upravni podlagi, od datuma podpisa Protokola. |
Za delegacijo Evropske unije in njenih držav članic
Daniel CALLEJA
Za delegacijo Združenih držav Amerike
John BYERLY
Dodatek C
Skupna izjava o sodelovanju na okoljskem področju
Delegaciji Združenih držav Amerike ter Evropske unije in njenih članic sta potrdili odločilni pomen obravnave vplivov mednarodnega letalstva na okolje. Izrazili sta skupno zavzetost za okoljske cilje, določene na 35. skupščini Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), in sicer prizadevanje za:
(a) |
omejitev ali zmanjšanje števila ljudi, na katere znatno vpliva hrup zrakoplovov; |
(b) |
omejitev ali zmanjšanje vpliva emisij letalstva na lokalno kakovost zraka in |
(c) |
omejitev ali zmanjšanje vpliva emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča letalstvo, na svetovno podnebje. |
Delegaciji sta potrdili izid 15. konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in köbenhavnskega dogovora, vključno s skupnim priznanjem znanstvenega stališča, da bi moralo biti povečanje svetovne temperature manjše od dveh stopinj Celzija.
Delegaciji sta potrdili močno željo in pripravljenost pogodbenic za skupno delo na podlagi napredka, doseženega na srečanju ICAO na visoki ravni o mednarodnem letalstvu in spremembi podnebja, s prizadevanjem za povezavo z mednarodnimi partnerji v ICAO pri skupnih naporih za določitev ambicioznejšega akcijskega programa, vključno z grobimi cilji, okvirom za tržno naravnane ukrepe ter upoštevanjem posebnih potreb držav v razvoju.
Obe strani sta opozorili na zavzetost za sodelovanje v odboru ICAO za varstvo okolja v letalstvu (CAEP), da se zagotovi pravočasna in učinkovita predložitev njegovega delovnega programa, vključno s sprejemom svetovnega standarda CO2 za zrakoplove ter drugimi ukrepi za spremembo podnebja, hrup in kakovost zraka.
Delegaciji sta poudarili pomembnost zmanjšanja vplivov letalstva na okolje z:
— |
nadaljnjim sodelovanjem pri programih posodabljanja upravljanja zračnega prometa NextGen in SESAR, vključno z atlantsko pobudo interoperabilnosti za zmanjšanje emisij (AIRE), |
— |
po potrebi s spodbujanjem in pospeševanjem razvoja in izvajanja novih tehnologij za zrakoplove in trajnostnih alternativnih goriv, tudi skozi Skupno tehnološko pobudo za čisto nebo, Stalni program nizke energije, emisij in hrupa (CLEEN), Pobudo za alternativna goriva za komercialno letalstvo (CAAFI) in pobudo Trajnostni način za alternativno gorivo in energijo v letalstvu (SWAFEA), ter |
— |
sodelovanjem z znanstveno skupnostjo, na primer prek Skupine CAEP za vplive in znanost za boljše razumevanje in kvantificiranje učinkov letalstva na okolje, kakor so učinki na zdravje in podnebje brez CO2. |
UREDBE
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/20 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 756/2010
z dne 24. avgusta 2010
o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog IV in V
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (1) ter zlasti členov 7(4)(a) in (5) ter 14 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (2), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja v imenu Evropske skupnosti (3). |
(2) |
Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, ki je bil ustanovljen na podlagi Konvencije, je po tem, ko je od Evropske unije in njenih držav članic, Norveške ter Mehike prejel predloge o snoveh, zaključil obravnavanje devetih predlaganih snovi, za katere se je ugotovilo, da izpolnjujejo merila Konvencije. Na četrtem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije od 4. do 8. maja 2009 (v nadaljnjem besedilu: COP4) je bilo sklenjeno, da se vseh devet snovi vključi v priloge h Konvenciji. |
(3) |
Prilogi IV in V Uredbe (ES) št. 850/2004 je treba spremeniti, da se bodo upoštevale nove snovi, ki so bile uvrščene na seznam COP4. |
(4) |
Na COP4 je bilo odločeno, da se klordekon, heksabromobifenil in heksaklorocikloheksane, vključno z lindanom uvrsti v Prilogo A (odprava) h Konvenciji. Navedene snovi so vključene v prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 zaradi njihove uvrstitve v Protokol. |
(5) |
Na COP4 je bilo odločeno, da se pentaklorobenzen uvrsti v Prilogo A (odprava) h Konvenciji. Zato je treba pentaklorobenzen vključiti v prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 in označiti ustrezne največje mejne koncentracije, določene z uporabo metodologije, ki se uporablja za določanje mejnih vrednosti za obstojna organska onesnaževala (v nadaljevanju: POP) v Uredbi Sveta (ES) št. 1195/2006 z dne 18. julija 2006 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (4) in Uredbi Sveta (ES) št. 172/2007 z dne 16. februarja 2007 o spremembi Priloge V k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (5). Navedene začasne največje mejne koncentracije je treba pregledati glede na rezultate študije o izvajanju določb o ravnanju z odpadki iz Uredbe (ES) št. 850/2004, ki se izvede v imenu Komisije. |
(6) |
Na COP4 je bilo odločeno, da se perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (v nadaljevanju: PFOS) uvrstijo v Prilogo B (omejevanje) h Konvenciji, z nekaterimi izjemami za posebne rabe. Uporaba PFOS je trenutno dovoljena za nekatere posebne rabe. Zaradi življenjske dobe izdelkov, ki vsebujejo PFOS, bodo ti izdelki še nekaj let v pretoku odpadkov, čeprav v manjšem obsegu. V določenem pretoku odpadkov se lahko pojavijo praktične težave z ugotavljanjem nekaterih materialov, ki vsebujejo PFOS. Podatki o količinah in koncentracijah PFOS v izdelkih in odpadkih trenutno še niso zadostni. Povečanje obveznosti v Uredbi (ES) št. 850/2004, da se uniči ali trajno pretvori vsebina POP v PFOS za odpadke, ki presegajo mejne koncentracije iz Priloge IV, ima lahko učinke na obstoječe sisteme recikliranja, ki bi lahko negativno vplivali na drugo okoljsko prednostno nalogo za zagotavljanje trajnostne rabe virov. Zato so PFOS uvrščeni v prilogi IV in V brez navajanja koncentracijskih vrednosti. |
(7) |
Na COP4 je bilo odločeno, da se tetrabromodifenil eter, pentabromodifenil eter, heksabromodifenil eter in heptabromodifenil eter (v nadaljnjem besedilu: polibromirani difeniletri) uvrstijo v Prilogo A (odprava) h Konvenciji. Dajanje v promet in uporaba pentabromodifenil etra in oktabromodifenil etra sta v Uniji omejena v skladu s Prilogo XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (6) z zgornjo mejo koncentracije 0,1 masnega %. Pentabromodifenil eter, heksabromodifenil eter, heptabromodifenil eter in tetrabromodifenil eter trenutno v Uniji niso v prometu, ker so omejeni z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2009 z dne 22. junija 2009 o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (7) in Direktivo 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (8). Vendar bodo zaradi življenjske dobe proizvodov, ki vsebujejo navedene polibromirane difeniletre, izrabljeni proizvodi, ki vsebujejo te snovi, še nekaj let v pretoku odpadkov. Ob upoštevanju praktičnih težav z ugotavljanjem materialov, ki vsebujejo polibromirane difeniletre, v frakciji mešanih odpadkov in trenutnega pomanjkanja izčrpnih znanstvenih podatkov o količinah in koncentracijah polibromiranih difeniletrov v izdelkih in odpadkih bi ogrozili obstoječe sisteme recikliranja in tako ovirali trajnostno rabo virov, če bi obveznost, da se uniči ali trajno pretvori vsebina POP v odpadkih z višjo vsebnostjo POP od mejnih koncentracij iz Priloge IV, razširili tudi na te nove snovi. Na COP4 je bil ta problem potrjen in dogovorjene so bile posebne izjeme za nadaljnje recikliranje odpadkov, ki vsebujejo polibromirane difeniletre s seznama, tudi če ima to lahko za posledico recikliranje POP. Zato mora Uredba (ES) št. 850/2004 odražati te izjeme. |
(8) |
V Uniji se zahtevajo enotne največje mejne koncentracije, da bi se preprečilo izkrivljanje na notranjem trgu. Za pentaklorobenzen so bile določene začasne največje mejne koncentracije v prilogah IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004, ki temeljijo na razpoložljivih podatkih in previdnostnem načelu. |
(9) |
Zaradi pomanjkanja izčrpnih znanstvenih podatkov o količinah in koncentracijah v izdelkih in odpadkih ter pomanjkanja scenarijev izpostavljenosti se na tej stopnji ne da določiti največjih mejnih koncentracij za PFOS in polibromirane difeniletre v prilogah IV in V Uredbe (ES) št. 850/2004. Glede na dodatne informacije, ki so na voljo, in pregled Komisije se bodo največje mejne koncentracije za devet POP predlagale ob upoštevanju ciljev Uredbe o POP. |
(10) |
V skladu s členom 22 Konvencije začnejo spremembe prilog A, B in C h Konvenciji veljati eno leto po datumu, ko depozitar seznani pogodbenice s sprejetjem sprememb, torej 26. avgusta 2010. Zato in zaradi usklajenosti se mora ta uredba uporabljati od istega datuma. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo Sveta 75/442/EGS (9). Ta uredba mora začeti veljati takoj – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Priloga IV k Uredbi (ES) št. 850/2004 se nadomesti s Prilogo I k tej uredbi.
2. Priloga V k Uredbi (ES) št. 850/2004 se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 26. avgusta 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. avgusta 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(2) UL L 209, 31.7.2006, str. 1.
(3) UL L 81, 19.3.2004, str. 35.
(4) UL L 217, 8.8.2006, str. 1.
(5) UL L 55, 23.2.2007, str. 1.
(6) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(7) UL L 164, 26.6.2009, str. 7.
(8) UL L 37, 13.2.2003, str. 19.
(9) UL L 194, 25.7.1975, str. 39.
PRILOGA I
„PRILOGA IV
Seznam snovi, za katere veljajo določbe o ravnanju z odpadki iz člena 7
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Mejna koncentracijska vrednost iz člena 7(4)(a) |
Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O |
|
|
|
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O |
|
|
|
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O |
|
|
|
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O |
|
|
|
Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri) |
|
|
|
Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) |
|
|
15 μg/kg (1) |
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis (4-klorofenil) etan) |
50-29-3 |
200-024-3 |
50 mg/kg |
Klordan |
57-74-9 |
200-349-0 |
50 mg/kg |
Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom |
58-89-9 |
210-168-9 |
50 mg/kg |
319-84-6 |
200-401-2 |
||
319-85-7 |
206-270-8 |
||
608-73-1 |
206-271-3 |
||
Dieldrin |
60-57-1 |
200-484-5 |
50 mg/kg |
Endrin |
72-20-8 |
200-775-7 |
50 mg/kg |
Heptaklor |
76-44-8 |
200-962-3 |
50 mg/kg |
Heksaklorobenzen |
118-74-1 |
200-273-9 |
50 mg/kg |
Klordekon |
143-50-0 |
205-601-3 |
50 mg/kg |
Aldrin |
309-00-2 |
206-215-8 |
50 mg/kg |
Pentaklorobenzen |
608-93-5 |
210-172-5 |
50 mg/kg |
Poliklorirani bifenili (PCB) |
1336-36-3 in druge |
215-648-1 |
50 mg/kg (2) |
Mireks |
2385-85-5 |
219-196-6 |
50 mg/kg |
Toksafen |
8001-35-2 |
232-283-3 |
50 mg/kg |
Heksabromobifenil |
36355-01-8 |
252-994-2 |
50 mg/kg |
(1) Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF v skladu s faktorji ekvivalence toksičnosti (TEF):
PCDD |
TEF |
2,3,7,8-TeCDD |
1 |
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
OCDD |
0,0003 |
PCDF |
TEF |
2,3,7,8-TeCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
PCDD |
TEF |
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
OCDF |
0,0003 |
(2) Kadar je primerno, se uporabi metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.“
PRILOGA II
Tabela v delu 2 Priloge V k Uredbi (ES) št. 850/2004 se nadomesti z naslednjo tabelo:
„Odpadki, kakor so razvrščeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES |
Največje koncentracijske vrednosti snovi s seznama v Prilogi IV (1) |
Postopek |
|||||||||||||
10 |
ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV |
Aldrin: največ 5 000 mg/kg, Klordan: največ 5 000 mg/kg, Klordekon: največ 5 000 mg/kg, DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis (4-klorofenil) etan): največ 5 000 mg/kg, Dieldrin: največ 5 000 mg/kg, Endrin: največ 5 000 mg/kg, Heptabromodifenil eter (C12H3Br7O), Heptaklor: največ 5 000 mg/kg, Heksabromobifenil: največ 5 000 mg/kg, Heksabromodifenil eter (C12H4Br6O), Heksaklorobenzen: največ 5 000 mg/kg, Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom: največ 5 000 mg/kg, Mireks: največ 5 000 mg/kg, Pentabromodifenil eter (C12H5Br5O), Pentaklorobenzen: največ 5 000 mg/kg, Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) (C8F17SO2X) (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri), Poliklorirani bifenili (PCB) (5): največ 50 mg/kg, Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) (6): največ 5 mg/kg, Tetrabromodifenil eter (C12H4Br6O), Toksafen: največ 5 000 mg/kg, |
Trajno skladiščenje se dovoli, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
||||||||||||
10 01 |
Odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav (razen tistih, ki so zajeti v poglavju 19) |
||||||||||||||
10 01 14 * (2) |
Pepel z rešetke, žlindra in kotlovni prah iz sosežiganja, pri katerem so prisotne nevarne snovi |
||||||||||||||
10 01 16 * |
Elektrofiltrski pepel iz sosežiganja, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
10 02 |
Odpadki iz železarske in jeklarske industrije |
||||||||||||||
10 02 07 * |
Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
||||||||||||||
10 03 |
Odpadki iz termične metalurgije aluminija |
||||||||||||||
10 03 04 * |
Žlindra iz primarnega taljenja |
||||||||||||||
10 03 08 * |
Žlindra z dodatkom soli pri sekundarnem taljenju |
||||||||||||||
10 03 09 * |
Črna žlindra iz sekundarnega taljenja |
||||||||||||||
10 03 19 * |
Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
10 03 21 * |
Drugi trdni delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi |
||||||||||||||
10 03 29 * |
Odpadki pri obdelavi žlindre z dodatkom soli in črne žlindre, ki vsebujeta nevarne snovi |
||||||||||||||
10 04 |
Odpadki iz termične metalurgije svinca |
||||||||||||||
10 04 01 * |
Žlindre iz primarnega in sekundarnega taljenja |
||||||||||||||
10 04 02 * |
Žlindra in posnemki iz prvega in drugega taljenja |
||||||||||||||
10 04 04 * |
Prah iz dimnih plinov |
||||||||||||||
10 04 05 * |
Drugi trdni delci in prah |
||||||||||||||
10 04 06 * |
Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov |
||||||||||||||
10 05 |
Odpadki iz termične metalurgije cinka |
||||||||||||||
10 05 03 * |
Prah iz dimnih plinov |
||||||||||||||
10 05 05 * |
Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov |
||||||||||||||
10 06 |
Odpadki iz termične metalurgije bakra |
||||||||||||||
10 06 03 * |
Prah iz dimnih plinov |
||||||||||||||
10 06 06 * |
Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov |
||||||||||||||
10 08 |
Odpadki iz termične metalurgije drugih barvnih kovin |
||||||||||||||
10 08 08 * |
Žlindra z dodatkom soli pri primarni in sekundarni proizvodnji |
||||||||||||||
10 08 15 * |
Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
10 09 |
Odpadki iz livarn železa |
||||||||||||||
10 09 09 * |
Prah iz dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
16 |
ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU |
||||||||||||||
16 11 |
Odpadki iz oblog in ognjevzdržnih materialov |
||||||||||||||
16 11 01 * |
Obloge in ognjevzdržni materiali na osnovi ogljika |
||||||||||||||
16 11 03 * |
Druge obloge in ognjevzdržni materiali iz metalurških postopkov, ki vsebujejo nevarne snovi |
||||||||||||||
17 |
ODPADKI IZ GRADBENIŠTVA IN RUŠENJA (VKLJUČNO Z ZEMLJO, IZKOPANO NA KONTAMINIRANIH LOKACIJAH) |
||||||||||||||
17 01 |
Beton, opeka, ploščice in keramika |
||||||||||||||
17 01 06 * |
Mešanica ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic in keramike, ki vsebujejo nevarne snovi |
||||||||||||||
17 05 |
Zemlja, vključno z zemljo, izkopano na kontaminiranih lokacijah, kamen ter zemeljski izkopi in blato |
||||||||||||||
17 05 03 * |
Anorganska frakcija zemlje in kamnov, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
17 09 |
Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja |
||||||||||||||
17 09 02 * |
Odpadki iz gradbeništva in rušenja, ki vsebujejo PCB, razen opreme, ki vsebuje PCB |
||||||||||||||
17 09 03 * |
Drugi odpadki iz gradbeništva in rušenja, ki vsebujejo nevarne snovi |
||||||||||||||
19 |
ODPADKI IZ OBRATOV ZA PREDELAVO ODPADKOV, OBRATOV ZA ČIŠČENJE ODPADNE VODE, KI SO V DRUGEM KRAJU, IN ODPADKI IZ PRIPRAVE PITNE VODE TER IZ INDUSTRIJSKE VODE |
||||||||||||||
19 01 |
Odpadki iz sežiganja ali pirolize odpadkov |
||||||||||||||
19 01 07 * |
Trdni odpadki iz obdelave odpadnih plinov |
||||||||||||||
19 01 11 * |
Pepel z rešetke ter žlindra, ki vsebujeta nevarne snovi |
||||||||||||||
19 01 13 * |
Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
19 01 15 * |
Kotlovni prah, ki vsebuje nevarne snovi |
||||||||||||||
19 04 |
Zastekljeni odpadki in odpadki iz zastekljevanja |
||||||||||||||
19 04 02 * |
Elektrofiltrski pepel in drugi odpadki iz obdelave dimnih plinov |
||||||||||||||
19 04 03 * |
Nevitrificirana trdna faza |
(1) Te mejne vrednosti se uporabljajo izključno za odlagališče nevarnih odpadkov in se ne uporabljajo za stalna podzemna skladišča nevarnih odpadkov, vključno z rudniki soli.
(2) Vsi odpadki označeni z zvezdico * veljajo kot nevarni v skladu z Direktivo 91/689/EGS in za njih veljajo določbe navedene direktive.
(3) UL L 182, 16.7.1999, str. 1.
(4) UL L 11, 16.1.2003, str. 27.
(5) Uporabi se metoda izračuna iz evropskih standardov EN 12766-1 in EN 12766-2.
(6) Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF v skladu s faktorji ekvivalence toksičnosti (TEF):
PCDD |
TEF |
2,3,7,8-TeCDD |
1 |
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
OCDD |
0,0003 |
PCDF |
TEF |
2,3,7,8-TeCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
PCDD |
TEF |
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
OCDF |
0,0003“ |
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/29 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 757/2010
z dne 24. avgusta 2010
o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede prilog I in III
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (1) ter zlasti člena 14(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 850/2004 v pravo Unije prenaša zaveze iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (2), in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (3) v imenu Evropske skupnosti. |
(2) |
Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, ki je bil ustanovljen v okviru Konvencije, je po tem, ko je od Evropske unije in njenih držav članic, Norveške ter Mehike prejel predloge o snoveh, zaključil obravnavanje devetih predlaganih snovi, za katere se je ugotovilo, da izpolnjujejo merila Konvencije. Na četrtem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije od 4. do 8. maja 2009 (v nadaljnjem besedilu: COP4) je bilo sklenjeno, da se vseh devet snovi vključi v priloge h Konvenciji. |
(3) |
Ob upoštevanju odločitev, sprejetih na COP4, je treba prilogi I in III k Uredbi (ES) št. 850/2004 dopolniti. Prilogo I k Uredbi (ES) št. 850/2004 je treba spremeniti, da se upošteva dejstvo, da se lahko snovi navedejo samo v Konvenciji. |
(4) |
Na COP4 je bilo odločeno, da se osem od teh snovi navede v Prilogi A (odprava) h Konvenciji. Deveta snov, perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (v nadaljnjem besedilu: PFOS), se po vsem svetu še vedno veliko uporabljajo, zato je bilo na COP4 odločeno, da se navedejo v Prilogi B (omejitev) z vrsto izjem. Uredba (ES) št. 850/2004 je strukturirana podobno s Prilogo I (prepoved) in Prilogo II (omejitev). Konvencija vsebuje obveznosti za prepoved ali omejitev proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza snovi iz njenih prilog A in B. S tem ko je snov, ki jo zajemajo sklepi COP4, navedena v Uredbi (ES) št. 850/2004, se obseg omejitve uskladi s sklepom COP4, saj Uredba (ES) št. 850/2004 poleg omejevanja dajanja na trg zajema tudi pogoje za proizvodnjo, uporabo in ravnanje z odpadki. |
(5) |
Dajanje na trg in uporaba PFOS je v Uniji omejena na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (4). Obstoječa omejitev PFOS v Uniji zajema v primerjavi s tistimi iz sklepa COP4 le nekaj izjem. PFOS je bila navedena tudi v Prilogi I k spremenjenemu Protokolu, ki je bil sprejet 18. decembra 2009. Zato je treba PFOS skupaj z drugimi osmimi snovmi navesti v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004. Odstopanja, ki so se uporabljala za PFOS, ko je bila ta navedena v Prilogi XVII, se prenesejo in navedejo v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004 samo z nekaj spremembami. Odstopanja so po potrebi odvisna od uporabe najboljše tehnike, ki je na voljo. Posebno odstopanje za uporabo PFOS kot omočil za uporabo v nadzorovanih sistemih galvanizacije je v skladu z odločbo COP4 časovno omejeno. Če je to tehnično upravičeno, se lahko rok podaljša pod pogojem, da to odobri Konferenca pogodbenic Konvencije. Države članice morajo vsaka štiri leta poročati o uporabi dovoljenih odstopanj. Evropska unija mora kot podpisnica Konvencije na podlagi poročil držav članic poročati Konferenci pogodbenic Konvencije. Komisija mora še naprej pregledovati preostala odstopanja in razpoložljivost varnejših alternativnih snovi ali tehnologij. |
(6) |
Določbe člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 850/2004 v zvezi s snovmi, ki se pojavljajo kot nenamerna sled onesnaževala, je treba opredeliti za PFOS, da se zagotovita usklajeno izvrševanje in nadzor navedene uredbe ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s Konvencijo. Na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 je bilo dovoljeno, da se PFOS uporablja v količinah, nižjih od določenih omejitev. Dokler niso na voljo dodatne informacije, so zgornje meje za PFOS iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 enake ravnem, pod katerimi smiselna uporaba PFOS v izdelkih ni mogoča ob zagotavljanju nadzora in izvrševanja z obstoječimi metodami. Zgornje meje naj bi torej omejile uporabo PFOS na raven, ki je enaka nenamerni sledi onesnaževala. Ta uredba mora za PFOS kot snovi ali v pripravkih določiti zgornjo omejitev na podobni ravni. Ta raven mora biti nižja kot raven iz Uredbe (ES) št. 1907/2006, da se izključi namerna uporaba. |
(7) |
Dajanje na trg in uporaba pentabromodifenil etra in oktabromodifenil etra je v Uniji omejena na podlagi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, ki določa zgornjo mejo koncentracije 0,1 masnega %, pod katero spojina ni omejena. Na COP4 je bila sprejeta odločitev, da se navedejo sorodne snovi v tržnih oblikah pentabromodifenil etrov in oktabromodifenil etrov, ki imajo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. Zaradi usklajenosti se mora navajanje v Uredbi (ES) št. 850/2004 zgledovati po pristopu v Prilogi XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 za tiste derivate, za katere je bilo na COP4 ugotovljeno, da imajo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal; zato je treba derivate heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra, tetrabromodifenil etra in pentabromodifenil etra navesti v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 850/2004. |
(8) |
Določbe člena 4(1)(b) Uredbe (ES) št. 850/2004 v zvezi s snovmi, ki se pojavljajo kot nenamerna sled onesnaževala je treba opredeliti za polibromirane difenil etre (poliBDE), da se zagotovita usklajeno izvrševanje in nadzor navedene uredbe ob hkratnem zagotavljanju skladnosti s Konvencijo. Ta uredba mora določiti trdno zgornjo mejo za določanje nenamernih sledi onesnaževal glede poliBDE v snoveh, pripravkih in izdelkih. Dokler niso na voljo dodatne informacije in pregled Komisije v skladu s cilji te uredbe, morajo zgornje meje za poliBDE iz Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 v izdelkih, proizvedenih iz recikliranih materialov, omejiti uporabo poliBDE na raven nenamernih sledi onesnaževal, pod katero smiselna uporaba poliBDE ni mogoča ob zagotavljanju nadzora in izvrševanja z obstoječimi metodami. Ta uredba mora za poliBDE kot snovi, v pripravkih ali izdelkih določiti zgornjo omejitev na podobni ravni. |
(9) |
Treba je navesti, da se prepoved iz člena 3 Uredbe (ES) št. 850/2004 ne uporablja za člene, ki zajemajo poliBDE in PFOS, ki so že v uporabi na datum začetka veljavnosti te uredbe. |
(10) |
DDT in heksaklorocikloheksan (HCH), vključno z lindanom, je treba navesti brez odstopanj. Del A Priloge I k Uredbi (ES) št. 850/2004 državam članicam dovoljuje, da obdržijo obstoječo proizvodnjo in uporabo DDT za proizvodnjo dikofola. Trenutno nobena država članica ne uporablja tega odstopanja. Poleg tega je bila vključitev dikofola v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (5) ter v Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (6) zavrnjena. To odstopanje je zato treba črtati. HCH, vključno z lindanom, je naveden v delu B Priloge I Uredbe (ES) št. 850/2004 z dvema posebnima odstopanjema za nekatere posebne uporabe. Odstopanji sta prenehali veljati 1. septembra 2006 in 31. decembra 2007 ter ju je zato treba črtati. |
(11) |
V skladu s odločitvami COP4 je treba pentaklorobenzen dodati v prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 850/2004, tako da začnejo zanj veljati splošna prepoved in določbe o zmanjšanju izpustov iz Uredbe. Klordekon in heksabromobifenil je treba prestaviti v del A Priloge I, saj sta zdaj navedena v obeh mednarodnih instrumentih. |
(12) |
V skladu s členom 22 Konvencije začnejo spremembe prilog A, B in C h Konvenciji veljati eno leto po datumu, ko depozitar seznani pogodbenice s sprejetjem sprememb, torej 26. avgusta 2010. Zato in zaradi usklajenosti se mora ta uredba uporabljati od istega datuma. Ta uredba mora torej začeti veljati nemudoma. |
(13) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 67/548/EGS – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi I in III k Uredbi (ES) št. 850/2004 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 26. avgusta 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. avgusta 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(2) UL L 209, 31.7.2006, str. 1.
(3) UL L 81, 19.3.2004, str. 35.
(4) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(5) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(6) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
PRILOGA
1. |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 850/2004 se nadomesti z besedilom: „PRILOGA I Del A – Snovi, navedene v Konvenciji in Protokolu, ter snovi, navedene samo v Konvenciji
Del B – Snovi, ki so navedene samo v Protokolu
|
2. |
V Prilogi III se doda naslednja snov: „Pentaklorobenzen (št. CAS 608-93-5)“ |
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/37 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 758/2010
z dne 24. avgusta 2010
o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora v zvezi s snovjo valnemulin
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,
ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki jih je oblikoval Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 je treba določiti mejne vrednosti ostankov za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Evropski uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo pri živinoreji. |
(2) |
Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (2). |
(3) |
Valnemulin je trenutno vključen v razpredelnico 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 kot dovoljena snov za mišičje, jetra in ledvice prašičev. |
(4) |
Evropski agenciji za zdravila je bil predložen zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za valnemulin na kunce. |
(5) |
Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil razširitev navedenega vnosa na mišičje, jetra in ledvice kuncev. |
(6) |
Vnos za valnemulin v razpredelnici 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 je zato treba spremeniti in vključiti kunce. |
(7) |
Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevne zainteresirane strani sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z novimi mejnimi vrednosti ostankov. |
(8) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 24. oktobra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. avgusta 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.
(2) UL L 15, 20.1.2010, str. 1.
PRILOGA
Vnos za valnemulin v razpredelnici 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 se nadomesti z naslednjim:
Farmakološko aktivna snov |
Marker ostanek |
Živalska vrsta |
MRL |
Ciljna tkiva |
Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009) |
Terapevtska razvrstitev |
„valnemulin |
valnemulin |
prašiči, kunci |
50 μg/kg |
mišičje |
NI VNOSA |
učinkovine proti infekcijam/antibiotiki“ |
500 μg/kg |
jetra |
|||||
100 μg/kg |
ledvice |
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/39 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 759/2010
z dne 24. avgusta 2010
o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora v zvezi s snovjo tildipirozin
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 14 v povezavi s členom 17 Uredbe,
ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za zdravila, ki jih je oblikoval Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 je treba določiti mejne vrednosti ostankov za farmakološko aktivne snovi, ki so namenjene uporabi v Evropski uniji v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil ali v biocidnih proizvodih, ki se uporabljajo pri živinoreji. |
(2) |
Farmakološko aktivne snovi in njihova razvrstitev glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora so določene v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (2). |
(3) |
Evropski agenciji za zdravila je bil predložen zahtevek za določitev mejnih vrednosti ostankov za tildipirozin za govedo in prašiče. |
(4) |
Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil določitev začasnih mejnih vrednosti ostankov za tildipirozin za mišičje, maščevje, jetra in ledvice goveda, razen za živali, katerih mleko je namenjeno za prehrano ljudi. Začasna mejna vrednost ostankov za mišičje se ne sme uporabljati na mestu vbrizgavanja, kjer mejne vrednosti ostankov ne smejo presegati 11 500 μg/kg. |
(5) |
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropska agencija za zdravila preuči uporabo mejnih vrednosti ostankov, določenih za farmakološko aktivno snov v posameznih živilih, za druga živila, pridobljena iz iste živalske vrste, ali uporabo mejne vrednosti ostankov za farmakološko aktivno snov za eno ali več živalskih vrst tudi za druge živalske vrste. Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil ekstrapolacijo začasnih mejnih vrednosti ostankov za tildipirozin z goveda na koze. |
(6) |
Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini je priporočil določitev mejnih vrednosti ostankov za tildipirozin za mišičje, kožo, maščevje, jetra in ledvice prašičev. Začasna mejna vrednost ostankov za mišičje se ne sme uporabljati na mestu vbrizgavanja, kjer mejne vrednosti ostankov ne sme presegati 7 500 μg/kg. |
(7) |
Razpredelnico 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 je zato treba spremeniti in vključiti snov tildipirozin za govedo, koze in prašiče. Začasne mejne vrednosti ostankov iz navedene razpredelnice za tildipirozin za govedo, koze in prašiče morajo prenehati veljati 1. januarja 2012. |
(8) |
Primerno je določiti razumen rok, da lahko zadevne zainteresirane strani sprejmejo ukrepe, ki so morda potrebni za uskladitev z novimi mejnimi vrednosti ostankov. |
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (EU) št. 37/2010 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 24. oktobra 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. avgusta 2010
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 11.
(2) UL L 15, 20.1.2010, str. 1.
PRILOGA
V razpredelnici 1 v Prilogi k Uredbi (EU) št. 37/2010 se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednja snov:
Farmakološko aktivna snov |
Marker ostanek |
Živalska vrsta |
MRL |
Ciljna tkiva |
Druge določbe (v skladu s členom 14(7) Uredbe (ES) št. 470/2009) |
Terapevtska razvrstitev |
„tildipirozin |
tildipirozin |
govedo, koze |
400 μg/kg |
mišičje |
Ni za uporabo pri živalih, katerih mleko se prideluje za prehrano ljudi. Mejna vrednost ostankov za mišičje se ne uporablja na mestu vbrizgavanja, kjer mejne vrednosti ostankov ne presegajo 11 500 μg/kg. Začasne MRL prenehajo veljati 1. januarja 2012. |
makrolid“ |
200 μg/kg |
maščevje |
|||||
2 000 μg/kg |
jetra |
|||||
3 000 μg/kg |
ledvice |
|||||
prašiči |
1 200 μg/kg |
mišičje |
Mejna vrednost ostankov za mišičje se ne uporablja na mestu vbrizgavanja, kjer mejne vrednosti ostankov ne presegajo 7 500 μg/kg. Začasne MRL prenehajo veljati 1. januarja 2012. |
|||
800 μg/kg |
koža in maščevje |
|||||
5 000 μg/kg |
jetra |
|||||
10 000 μg/kg |
ledvice |
25.8.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 223/42 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 760/2010
z dne 24. avgusta 2010
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 25. avgusta 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. avgusta 2010
Za Komisijo V imenu predsednika
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
TR |
103,0 |
ZZ |
103,0 |
|
0707 00 05 |
TR |
132,5 |
ZZ |
132,5 |
|
0709 90 70 |
TR |
122,5 |
ZZ |
122,5 |
|
0805 50 10 |
AR |
113,6 |
CL |
123,2 |
|
TR |
151,3 |
|
UY |
118,5 |
|
ZA |
139,7 |
|
ZZ |
129,3 |
|
0806 10 10 |
BA |
91,2 |
EG |
281,8 |
|
TR |
120,1 |
|
ZZ |
164,4 |
|
0808 10 80 |
AR |
114,0 |
BR |
66,8 |
|
CL |
91,6 |
|
CN |
65,6 |
|
NZ |
90,0 |
|
US |
119,5 |
|
UY |
95,9 |
|
ZA |
94,6 |
|
ZZ |
92,3 |
|
0808 20 50 |
AR |
115,4 |
CL |
150,5 |
|
CN |
80,6 |
|
TR |
133,1 |
|
ZA |
94,5 |
|
ZZ |
114,8 |
|
0809 30 |
TR |
135,8 |
ZZ |
135,8 |
|
0809 40 05 |
BA |
59,9 |
IL |
160,9 |
|
XS |
59,4 |
|
ZA |
191,2 |
|
ZZ |
117,9 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.