3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/1

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 691/2010

z dne 29. julija 2010

o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 549/2004 zahteva, da se z izvedbenimi pravili določi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja.

(2)

Načrt izvedbe mora prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa z izboljšanjem celotne učinkovitosti navigacijskih služb zračnega prometa na ključnih področjih uspešnosti glede varnosti, okolja, zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti v skladu s področji, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM, vse skupaj z ozirom na prevladujoče varnostne cilje.

(3)	Načrt izvedbe mora zagotoviti kazalnike in zavezujoče cilje na ključnih področjih delovanja, pri čemer se v celoti dosegajo in vzdržujejo zahtevane varnostne stopnje, obenem pa se omogoča zastavljanje ciljev uspešnosti na drugih ključnih področjih uspešnosti.

(4)	Načrt izvedbe je treba določiti in upravljati z dolgoročnim pogledom na družbene cilje na visoki ravni.

(5)	Načrt izvedbe mora obravnavati navigacijske službe zračnega prometa s pristopom od izhoda na letalo do izhoda na letalo (gate-to-gate), vključno z letališči, z namenom izboljšanja celotne uspešnosti omrežja.

(6)	Soodvisnosti med nacionalnimi ravnmi in ravnmi funkcionalnih blokov zračnega prostora ter ravnijo omrežja in soodvisnosti med cilji uspešnosti, vse skupaj z ozirom na prevladujoče varnostne cilje, je treba pri pripravi in spremljanju načrta izvedbe natančno upoštevati.

(7)	Načrti izvedbe morajo v času trajanja referenčnega obdobja zavezovati države članice, da se dosežejo cilji enotnega evropskega neba in ravnovesje med potrebami vseh uporabnikov zračnega prostora in zagotavljanjem storitev, ki jih nudijo navigacijske službe zračnega prometa.

(8)	Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrta izvedbe. Države članice morajo zato zagotoviti učinkovito izvajanje teh dodatnih odgovornosti.

(9)	Načrti izvedbe morajo opisati ukrepe, kot so načrti pobud, namenjeni usmerjanju interesnih skupin k izboljšanju uspešnosti na nacionalni ravni, ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora in evropski ravni.

(10)

V okoliščinah, ki jih v času sprejetja načrtov izvedbe ni bilo mogoče predvideti in ki jih države članice ali organi, podvrženi ciljem uspešnosti, ne morejo rešiti ali nadzirati, mora postavitev ustreznih mehanizmov opozarjanja omogočiti izvajanje ustreznih ukrepov, namenjenih ohranjanju varnostnih zahtev ter trajnosti nudenja storitev.

(11)	Izvesti je treba posvetovanje z interesnimi skupinami na nacionalni ravni in/ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora ter na ravni Evropske unije.

(12)	Ob ustreznem upoštevanju dejstva, da je uspešnost vojaških misij, sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi največjega pomena za doseganje ciljev uspešnosti.

(13)	Načrt izvedbe ne sme posegati v določbe člena 13 Uredbe (ES) št. 549/2004, ki so namenjene varovanju bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike.

(14)

Ključne kazalnike delovanja je treba izbrati na podlagi specifičnosti in merljivosti ter zaradi omogočanja ugotavljanja odgovornosti za doseganje ciljev uspešnosti. Pridruženi cilji morajo biti dosegljivi, realni in hitri ter namenjeni učinkovitemu usmerjanju trajnostne uspešnosti navigacijskih storitev zračnega prometa.

(15)	Izvajanje zavezujočih ciljev uspešnosti s podporo spodbud, ki so lahko finančne narave, zahteva ustrezno povezavo z Uredbo Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (2).

(16)

Izdelava in izvajanje ključnih kazalnikov uspešnosti in ciljev uspešnosti zahtevata ustrezno skladnost z varnostnimi cilji in standardi iz Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (3) ter njenih pravil za izvajanje skupaj z ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela za doseganje in ohranjanje teh ciljev.

(17)	Med referenčnimi obdobji je treba izdelati učinkovit postopek spremljanja uspešnosti, da se v razvoju uspešnosti zagotovi izpolnjevanje ciljev in po potrebi sprejmejo novi ukrepi.

(18)

Pri sprejemanju vseevropskih ciljev uspešnosti za prvo referenčno obdobje mora Komisija ustrezno upoštevati dejansko finančno stanje izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki je zlasti posledica že sprejetih ukrepov za omejevanje stroškov, zlasti od leta 2009 ter morebitnih prevelikih ali premajhnih plačil pristojbin za zračne poti, ki so se izvedla v preteklih letih. Ustrezno je treba upoštevati tudi napredek, ki so ga obstoječi funkcionalni bloki zračnega prostora že dosegli.

(19)	V skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 549/2004 mora ta uredba veljati za funkcije mreže za upravljanje zračnega prometa iz člena 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) z ustrezno spremembo te uredbe.

(20)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in obseg

1.   Ta uredba določa potrebne ukrepe za izboljšanje celotne uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja za splošni zračni promet na področjih ICAO, EUR in AFI, kjer so za zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa odgovorne države članice z namenom, da bi izpolnjevale zahteve vseh uporabnikov zračnega prostora.

2.   Za namene zastavljanja ciljev ta uredba velja za navigacijske službe zračnega prometa, ki jih nudijo izvajalci služb zračnega prometa, določeni v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in izvajalci meteoroloških služb, če so določeni v skladu s členom 9(1) navedene uredbe.

3.   Države članice se lahko odločijo, da te uredbe ne uporabljajo pri navigacijskih službah zračnega prometa na terminalih na letališčih z manj kot 50 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto. O tem je treba obvestiti Komisijo. Če nobeno od letališč v državi članici ne doseže mejne vrednosti 50 000 premikov v komercialnem zračnem prevozu na leto, cilji uspešnosti veljajo kot minimalna zahteva za letališče z največ premiki v komercialnem zračnem prevozu.

4.   Če država članica meni, da so nekatere ali vse njene navigacijske službe zračnega prometa na terminalih zavezane tržnim pogojem v skladu s postopki, določenimi v členu 1(6) Uredbe (ES) št. 1794/2006, in s podporo nacionalnega nadzornega organa, najpozneje 12 mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja oceni, ali so pogoji iz Priloge I izpolnjeni. Če država članica ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, ne glede na število opravljenih premikov v komercialnem zračnem prometu, lahko s, da ne določi ugotovljenih stroškov po tej uredbi in da ne uporabi zavezujočih ciljev za stroškovno učinkovitost teh storitev.

5.   V skladu s členom 11(6)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 549/2004 in (členom 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004 ter brez poseganja v člen 4(2) te uredbe zastavljanje ciljev glede stroškovne učinkovitosti velja za vse ugotovljene stroške, ki se zaračunajo uporabnikom zračnega prostora.

6.   Države članice lahko uporabljajo to uredbo tudi:

(a)	v zračnem prostoru, ki spada pod njihovo odgovornost, v drugih področij ICAO pod pogojem, da o tem obvestijo Komisijo in druge države članice teh področij in brez poseganja v pravice in dolžnosti držav članic po Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (Čikaška konvencija);

(b)	za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki so prejeli dovoljenje za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa brez certifikata v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.

7.   Kljub določbam o varovanju informacij Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) in njenih izvedbenih uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 (7) in (ES) št. 1330/2007 (8) zahteve v zvezi z zagotavljanjem podatkov iz poglavja V veljajo za nacionalne organe, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč, letališke koordinatorje in letalske prevoznike pod pogoji iz Priloge IV.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„upravljavec letališča“ je „organ za upravljanje letališča“, kot je opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (9);

(b)	„podatki“ so informacije o kakovosti, količini in drugih pomembnih zadevah v zvezi z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih za namene izvajanja načrta izvedbe zbere in sistematično obdela Komisija ali pa to opravi nekdo drug v njenem imenu;

(c)	„kazalniki uspešnosti“ so kazalniki, ki se uporabljajo za namene spremljanja, primerjanja in pregledovanja uspešnosti;

(d)	„ključni kazalniki uspešnosti“ so kazalniki uspešnosti, ki se uporabljajo za namene zastavljanja ciljev uspešnosti;

(e)	„premiki v komercialnem zračnem prevozu“ so vsota vzletov in pristankov, ki vključujejo prevoz potnikov, tovora ali pošte, za najem ali plačilo, ki se izračuna na podlagi povprečja treh let pred sprejetjem načrta izvedbe, ne glede na najvišjo vzletno maso in število uporabljenih potniških sedežev;

(f)	„zavezujoč cilj“ je cilj uspešnosti, ki ga države članice sprejmejo kot del nacionalnega načrta izvedbe ali načrta izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora in ki je predmet sistema spodbud, ki zagotavlja nagrade, kazni in/ali korektivne ukrepe;

(g)	„letalski prevoznik“ je podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica v skladu z zakonodajo Evropske unije;

(h)	„predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ je vsaka pravna oseba ali subjekt, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa;

(i)	„ugotovljeni stroški“ so stroški, opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(j)

„nacionalni organi“ so regulativni organi na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, stroški za katere se lahko terjajo od uporabnikov zračnega prostora, če so namenjeni zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa pri uporabi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1794/2006;

(k)	„kultura pravičnosti“ je kultura, v kateri glavni upravljavci in drugi niso kaznovani za svoja dejanja, opustitve ali odločitve, če so v skladu z njihovimi izkušnjami ter usposabljanjem, v kateri pa se huda malomarnost, namerne kršitve in destruktivna dejanja ne tolerirajo;

(l)	„letališki koordinator“ je funkcija, ustanovljena na koordiniranih letališčih z uporabo Uredbe (EGS) št. 95/93;

(m)	„spremljanje uspešnosti“ je neprekinjen postopek zbiranja in analiziranja podatkov, da se izmeri dejanska uspešnost sistema glede na opredeljene cilje.

Člen 3

Organ za oceno uspešnosti

1.   Če Komisija sklene imenovati organ za oceno uspešnosti, da bi pomagala izvajati načrt izvedbe, to imenovanje velja za določeno obdobje v skladu z referenčnimi obdobji.

2.   Organ za oceno uspešnosti ima ustrezna pooblastila in nepristranskost za izvajanje nalog, ki jih določi Komisija, zlasti na ustreznih ključnih področjih uspešnosti.

3.   Organ za oceno uspešnosti pomaga Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, zlasti pri naslednjih nalogah:

(a)	zbiranje, pregledovanje, potrjevanje in objavljanje podatkov, povezanih z uspešnostjo;

(b)	opredelitev novih ali sprememba ključnih področij uspešnosti v skladu s področji, opredeljenimi v okviru uspešnosti iz osrednjega načrta ATM (upravljanje zračnega prometa), kot je navedeno v členu 8(1) in povezanih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)	za drugo referenčno obdobje in pozneje, opredelitev ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti, da se pokrijejo vsa ključna področja uspešnosti, uspešnost funkcij omrežja in navigacijskih služb zračnega prometa storitev med letom in storitev na terminalih;

(d)	vzpostavitev pregleda vseevropskih ciljev uspešnosti;

(e)	določitev mejnih vrednosti za aktiviranje mehanizmov opozarjanja iz člena 9(3);

(f)	ocena skladnosti sprejetih načrtov izvedbe, vključno s cilji uspešnosti, z vseevropskimi cilji;

(g)	po potrebi ocena skladnosti mejnih vrednosti opozarjanja, sprejetih z uporabo člena 18(3), z vseevropskimi mejnimi vrednostmi opozarjanja iz člena 9(3);

(h)	po potrebi ocena pregledanih ciljev uspešnosti ali korektivnih ukrepov, ki so jih sprejele zadevne države članice;

(i)	spremljanje, primerjanje in pregled uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa, na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora in na ravni Evropske unije;

(j)	spremljanje, primerjanje in pregled uspešnosti funkcij omrežja;

(k)	nenehno spremljanje celotne uspešnosti omrežja ATM, vključno s pripravo letnih poročil za Odbor za enotno evropsko nebo;

(l)	ocena doseganja ciljev uspešnosti ob koncu vsakega referenčnega obdobja v povezavi s pripravo naslednjega obdobja.

4.   Na zahtevo Komisije organ za oceno uspešnosti predloži priložnostne informacije ali poročila o vprašanjih, povezanih z uspešnostjo.

5.   Organ za oceno uspešnosti lahko poroča Komisiji in ji predlaga načine za izboljšanje načrta.

6.   V zvezi z nacionalnimi nadzornimi organi:

(a)	organ za oceno uspešnosti za uspešno opravljanje svoje funkcije nenehnega spremljanja celotne uspešnosti omrežja ATM od nacionalnih nadzornih organov pridobi informacije, ki so potrebne v zvezi z nacionalnimi načrti izvedbe ali načrti izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora;

(b)

organ za oceno uspešnosti nacionalnim nadzornim organom na zahtevo pomaga z zagotavljanjem neodvisnega pogleda na nacionalna vprašanja uspešnosti ali vprašanja uspešnosti funkcionalnih blokov zračnega prostora, kot so na primer dejanska primerjava med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki delujejo v podobnih okoliščinah (primerjanje), analize sprememb uspešnosti v zadnjih 5 letih ali analize napovedi prihodnosti;

(c)

nacionalni nadzorni organi lahko zahtevajo pomoč organa za oceno uspešnosti pri opredeljevanju obsega okvirnih vrednosti za nacionalno zastavljanje ciljev ali zastavljanje ciljev funkcionalnih blokov zračnega prostora, ob upoštevanju evropske perspektive. Te vrednosti so na voljo nacionalnim nadzornim organom, izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavcem letališč in uporabnikom zračnega prostora.

7.   Organ za oceno uspešnosti ustrezno sodeluje z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu pri nalogah iz odstavka 3, kadar so te povezane z varnostjo, da se zagotovi skladnost s cilji in standardi, ki so določeni in se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008.

8.   Za izvajanje funkcij nenehnega spremljanja celotne uspešnosti mreže za upravljanje zračnega prometa, organ za oceno uspešnosti sklene ustrezne delovne dogovore z izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavci letališč, letališkimi koordinatorji in letalskimi prevozniki.

Člen 4

Nacionalni nadzorni organi

1.   Nacionalni nadzorni organi so odgovorni za izdelavo načrtov izvedbe, pregleda uspešnosti in spremljanja načrtov izvedbe ter ciljev na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Pri izvajanju teh nalog ukrepajo nepristransko, neodvisno in pregledno.

2.   Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti ali dostop do njih na vseh ključnih področjih uspešnosti za izvajanje nalog iz te uredbe, vključno s pooblastili za preiskovanje za izvajanje nalog iz člena 19.

3.   Če ima država članica več nacionalnih nadzornih organov, obvesti Komisijo, kateri nacionalni nadzorni organ je odgovoren za nacionalno koordinacijo in stike s Komisijo za izvajanje te uredbe.

Člen 5

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.   Države članice spodbujajo tesno sodelovanje med svojimi nacionalnimi nadzornimi organi, da se izdela načrt izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

2.   Če se države članice odločijo, da bodo sprejele načrt izvedbe na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, morajo:

(a)	zagotoviti skladnost načrta izvedbe s predlogo iz Priloge II;

(b)	obvestiti Komisijo, kateri nacionalni nadzorni organ ali telo je odgovorno za koordinacijo v funkcionalnem bloku zračnega prostora in stike s Komisijo za izvajanje načrta izvedbe;

(c)

sprejeti ustrezne dogovore, da zagotovijo: (i) določitev enega samega cilja za vsak ključni kazalnik uspešnosti; (ii) opredelitev in uporabo ukrepov iz točke (d) člena 11(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 med referenčnim obdobjem, če cilji niso izpolnjeni. V ta namen se uporabijo letne vrednosti iz načrta izvedbe; (iii) ustrezno določitev posledic izpolnjevanja ali neizpolnjevanja ciljev v funkcionalnem bloku zračnega prostora;

(d)	biti skupno odgovorne za doseganje ciljev uspešnosti, določenih za funkcionalni blok zračnega prostora;

(e)

če ni bilo vzpostavljeno skupno območje zaračunavanja v smislu člena 4 Uredbe (ES) št. 1794/2006, morajo združiti nacionalne cilje za stroškovno učinkovitost in v informacijo predložiti globalno številko, ki predstavlja prizadevanja za stroškovno učinkovitost na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora.

3.   Če država članica funkcionalnega bloka zračnega prostora ne sprejme načrta izvedbe s cilji na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora, mora Komisiji sporočiti informacije o zbranih ciljih uspešnosti s poudarkom na skladnosti na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora z vseevropskimi cilji uspešnosti.

Člen 6

Koordinacija z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA)

Pri uporabi člena 13a Uredbe (ES) št. 549/2004 in v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Komisija ustrezno sodeluje z EASA:

(a)	varnostni vidiki načrta izvedbe, vključno z izdelavo, pregledom in izvajanjem ključnih kazalnikov varnostne uspešnosti in vseevropskih ciljev varnostne uspešnosti ter zagotavljanje predlogov za ustrezna dejanja in ukrepe po sprožitvi mehanizma opozarjanja;

(b)	skladnost varnostnih ključnih kazalnikov uspešnosti in ciljev z izvajanjem evropskega programa za varnost v letalstvu, kot ga lahko sprejme Evropska unija.

Člen 7

Trajanje referenčnih obdobij

1.   Prvo referenčno obdobje za načrt izvedbe pokriva koledarska leta od 2012 do vključno 2014. Poznejša referenčna obdobja trajajo pet koledarskih let, razen če se s spremembo te uredbe odloči drugače.

2.   Isto referenčno obdobje velja za vseevropske cilje uspešnosti ter nacionalne načrte izvedbe in cilje ali načrte izvedbe ter cilje funkcionalnih blokov zračnega prostora.

Člen 8

Ključna področja in kazalniki uspešnosti

1.   Za namene zastavljanja ciljev lahko Komisija po postopku iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 sklene dodati in spremeniti ostala ključna področja uspešnosti po točki (b) člena 11(4) navedene uredbe.

2.   Za namene zastavljanja ciljev mora vsakemu ključnemu področju uspešnosti ustrezati en ključni kazalnik uspešnosti ali omejeno število ključnih kazalnikov uspešnosti. Uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa se oceni z zavezujočimi cilji za vsak ključni kazalnik uspešnosti.

3.   Ključni kazalniki uspešnosti za zastavljanje vseevropskih ciljev, izbrani za vsako ključno področje uspešnosti, so v oddelku 1 Priloge I.

4.   Ključni kazalniki uspešnosti za določanje ciljev uspešnosti za nacionalne ali funkcionalne bloke zračnega prostora so v oddelku 2 Priloge I.

5.   Ključnih kazalnikov uspešnosti med referenčnim obdobjem ni dovoljeno spreminjati. Spremembe se sprejmejo s spremembo te uredbe najpozneje šest mesecev pred sprejetjem novih vseevropskih ciljev uspešnosti.

6.   Poleg ključnih področij uspešnosti in ključnih kazalnikov uspešnosti iz tega člena lahko države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora določijo in uporabljajo dodatne kazalnike uspešnosti in povezane cilje poleg tistih, ki so določeni v oddelku 2 Priloge I, za lastno spremljanje uspešnosti in/ali kot del njihovih načrtov izvedbe. Dodatni kazalniki in cilji podpirajo doseganje vseevropskih ciljev in posledičnih ciljev na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Vključijo in opišejo lahko na primer civilno in vojaško ali meteorološko razsežnost načrta izvedbe. Dodatne kazalnike in cilje lahko spremljajo ustrezni sistemi spodbud, sprejeti na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

POGLAVJE II

PRIPRAVA NAČRTOV IZVEDBE

Člen 9

Vseevropski cilji uspešnosti

1.   Komisija sprejme vseevropske cilje uspešnosti po postopku iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 ob upoštevanju ustreznih prispevkov nacionalnih nadzornih organov in po posvetu z interesnimi skupinami, kot je navedeno v členu 10 te uredbe, in po potrebi z drugimi pomembnimi organizacijami ter Evropsko agencijo za varnost v letalstvu glede varnostnih vidikov uspešnosti.

2.   Vseevropske cilje predlaga Evropska komisija najpozneje petnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja in jih sprejme najpozneje dvanajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.

3.   Skupaj s sprejetjem vseevropskih ciljev uspešnosti Komisija za vsak ključni kazalnik uspešnosti opredeli mejne vrednosti opozarjanja, nad katerimi se lahko aktivirajo mehanizmi opozarjanja iz člena 18. Mejne vrednosti opozarjanja za ključne kazalnike uspešnosti stroškovne učinkovitosti pokrivajo gibanje prometa in stroškov.

4.   Komisija utemelji vsak vseevropski cilj uspešnosti z opisom predpostavk in razlogov za zastavljanje teh ciljev, kot je uporaba prispevkov nacionalnih nadzornih organov in drugih dejanskih podatkov, prometnih napovedi in, če je ustrezno, pričakovane ravni učinkovitih ugotovljenih stroškov za Evropsko unijo.

Člen 10

Izdelava načrtov izvedbe

1.   Nacionalni nadzorni organi na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora sestavijo načrte izvedbe, ki vsebujejo cilje, skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti, in merila za ocenjevanje, določena v Prilogi III. Dovoljen je samo en načrt izvedbe na državo članico ali na funkcionalni blok zračnega prostora, če se država članica odloči za izdelavo načrta izvedbe na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora v skladu s členom 5(1) in (2).

2.   V podporo pripravi načrtov izvedbe nacionalni nadzorni organi zagotovijo, da:

(a)	izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sporočijo pomembne elemente svojih poslovnih načrtov, pripravljenih v skladu z vseevropskimi cilji;

(b)	se izvede posvetovanje z interesnimi skupinami v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 549/2004 glede načrtov izvedbe in ciljev. Interesnim skupinam se predložijo ustrezne informacije najmanj tri tedne pred posvetovalnim sestankom.

3.   Načrti izvedbe vključujejo zlasti:

(a)	prometne napovedi, izražene v enotah služb, ki delujejo vsako leto referenčnega obdobja, z utemeljitvijo uporabljenih številk;

(b)	ugotovljene stroške za stroške navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih določijo države članice v skladu z določbami točk (a) in (b) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)	opis naložb, potrebnih za doseganje ciljev uspešnosti z opisom njihove ustreznosti v zvezi z evropskim osrednjim načrtom ATM, in njihovo skladnost z glavnimi področji in smernicami napredka ter spremembami, kot so v njem določene;

(d)	cilje uspešnosti na vsakem ustreznem ključnem področju uspešnosti, določenim v povezavi z vsakim ključnim kazalnikom uspešnosti, za celotno referenčno obdobje z letnimi vrednostmi, ki se uporabijo za spremljanje in spodbudne namene;

(e)	opis civilne in vojaške razsežnosti načrta glede uspešnosti prilagodljive uporabe zračnega prostora (FUA) za povečanje zmogljivosti z ustreznim upoštevanjem učinkovitosti vojaških misij ter po potrebi pomembnih kazalnikov uspešnosti in ciljev v skladu s kazalniki in cilji načrta izvedbe;

(f)	opis in utemeljitev, kako so cilji uspešnosti iz točke (d) usklajeni z vseevropskimi cilji uspešnosti in kako prispevajo k njihovemu uresničevanju;

(g)	jasno opredelitev različnih subjektov, ki so odgovorni za doseganje ciljev in njihove posebne prispevke;

(h)	opis spodbudnih mehanizmov za razne odgovorne subjekte za spodbujanje doseganja ciljev v referenčnem obdobju;

(i)	ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalni nadzorni organi za spremljanje doseganja ciljev uspešnosti;

(j)	opis rezultata posvetovanja z interesnimi skupinami, vključno z vprašanji, ki jih postavijo udeleženci, in dogovorjenimi ukrepi.

4.   Načrti izvedbe temeljijo na predlogi iz Priloge II in lahko, če se države članice tako odločijo v skladu s členom 8(6), vsebujejo dodatne kazalnike s povezanimi cilji.

Člen 11

Sistemi spodbud

1.   Sistemi spodbud, ki jih uporabijo države članice kot del svojih načrtov izvedbe, morajo biti skladni z naslednjimi splošnimi načeli:

(a)	morajo biti učinkoviti, sorazmerni, verodostojni in se med referenčnim obdobjem ne smejo spreminjati;

(b)	izvajati se morajo na nediskriminacijski in pregledni osnovi v podporo izboljšanju uspešnosti izvajanja storitev;

(c)	biti morajo del regulativnega okolja, ki je vsem interesnim skupinam znano vnaprej in se lahko uporablja med celotnim referenčnim obdobjem;

(d)	spodbujati morajo ravnanje subjektov, da zastavljajo cilje z namenom doseganja uspešnosti na visoki ravni in izpolnjujejo povezane cilje.

2.   Spodbude glede varnostnih ciljev morajo biti namenjene spodbujanju zahtevanih varnostnih ciljev, da se ti v celoti izpolnijo in ohranijo, obenem pa omogočajo izboljšanje na drugih ključnih področjih uspešnosti. Ne smejo biti finančne narave in sestavljeni morajo biti iz akcijskih načrtov z roki in/ali povezanih ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (10) in/ali izvedbenimi predpisi iz Uredbe (ES) št. 216/2008.

3.   Spodbude glede stroškovno učinkovitih ciljev morajo biti finančne narave in se morajo upravljati z ustreznimi določbami v odstavkih 1 in 2 člena 11 Uredbe (ES) št. 1794/2006. Sestavljati jih mora mehanizem za delitev tveganja na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora.

4.   Spodbude glede ciljev zmogljivosti morajo biti finančne ali druge narave, kot na primer korektivno ukrepanje z roki in povezani ukrepi z morebitnimi nagradami ali kaznimi, ki jih sprejmejo države članice. Če so spodbude finančne, se zanje uporabljajo določbe člena 12 Uredbe (ES) št. 1794/2006.

5.   Spodbude glede okoljskih ciljev morajo biti namenjene doseganju zahtevanih okoljskih ravni uspešnosti, obenem pa omogočati izboljšanje uspešnosti na drugih ključnih področjih uspešnosti. Lahko so finančne ali nefinančne, države članice pa jih določijo ob upoštevanju lokalnih okoliščin.

6.   Poleg tega lahko države članice na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora izdelajo ali odobrijo sisteme spodbud za uporabnike zračnega prostora, kot je določeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 1794/2006.

POGLAVJE III

SPREJEMANJE NAČRTOV IZVEDBE

Člen 12

Začetno sprejemanje načrtov izvedbe

Na podlagi predloga nacionalnih nadzornih organov države članice na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora sprejmejo svoje načrte izvedbe z zavezujočimi cilji uspešnosti in o tem poročajo Komisiji najpozneje šest mesecev po sprejetju vseevropskih ciljev.

Člen 13

Ocenjevanje načrtov izvedbe in pregled ciljev

1.   Komisija na podlagi meril iz Priloge III oceni načrte izvedbe, njihove cilje ter zlasti skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti in zadostni prispevek k njihovemu uresničevanju ter ustrezno upošteva razvoj razmer, do katerega lahko pride med datumom sprejetja vseevropskih ciljev in datumom ocene načrta izvedbe.

2.   Če so cilji uspešnosti v načrtu izvedbe skladni z vseevropskimi cilji in ustrezno prispevajo k njihovemu uresničevanju, Komisija o tem obvesti države članice najpozneje štiri mesece po prejetju načrta.

3.   Če cilji uspešnosti v načrtu izvedbe niso skladni z vseevropskimi cilji in ne prispevajo ustrezno k njihovemu uresničevanju, se lahko Komisija najpozneje štiri mesece po sprejetju načrta in po postopku iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 odloči za izdajo priporočila zadevni državi članici, da sprejme popravljene cilje uspešnosti. Takšna odločba se sprejme po posvetu z zadevno državo članico, v njej pa so jasno opredeljeni cilji, ki jih je treba popraviti, ter razlogi za oceno Komisije.

4.   V tem primeru mora zadevna država članica najpozneje dva meseca po izdaji priporočila ob ustreznem upoštevanju mnenja Komisije sprejeti popravljene cilje uspešnosti in ustrezne ukrepe za njihovo doseganje ter o tem obvestiti Komisijo.

Člen 14

Ocenjevanje popravljenih ciljev uspešnosti in sprejetje korektivnih ukrepov

1.   Komisija v dveh mesecih po obvestilu na podlagi meril iz Priloge III oceni popravljene cilje uspešnosti ter zlasti njihovo skladnost z vseevropskimi cilji uspešnosti in zadostni prispevek k uresničevanju le-teh.

2.   Če so popravljeni cilji iz člena 13(4) skladni z vseevropskimi cilji in ustrezno prispevajo k njihovemu uresničevanju, Komisija o tem obvesti države članice najpozneje dva meseca po prejetju popravljenih ciljev.

3.   Če popravljeni cilji uspešnosti in ustrezni ukrepi še vedno niso skladni z vseevropskimi cilji in ne prispevajo ustrezno k njihovemu uresničevanju, lahko Komisija najpozneje dva meseca po prejetju popravljenih ciljev in po postopku iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 sklene, da mora zadevna država članica sprejeti korektivne ukrepe.

4.   Takšen sklep natančno opredeljuje, katere cilje je treba popraviti, in navaja razloge za oceno Komisije. Lahko vsebuje pričakovano stopnjo uspešnosti za te cilje, da lahko zadevne države članice sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe, in/ali vključuje predloge za takšne ustrezne ukrepe.

5.   Najpozneje dva meseca po sklepu Komisije se sprejeti korektivni ukrepi zadevne države članice sporočijo Komisiji skupaj z elementi, ki ponazarjajo, kako se zagotavlja skladnost s sklepom Komisije.

Člen 15

Načrti izvedbe in cilji, sprejeti po začetku referenčnega obdobja

Načrti izvedbe ali korektivni ukrepi, sprejeti po začetku referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja postopkov iz členov 13 in 14, veljajo za nazaj od prvega dne referenčnega obdobja.

Člen 16

Sprememba vseevropskih ciljev

1.   Komisija se lahko v skladu po postopku iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 odloči za spremembo vseevropskih ciljev:

(a)	pred začetkom referenčnega obdobja, če ima trdne dokaze, da prvotni podatki, domneve in razlogi, ki so bili uporabljeni za prvotne vseevropske cilje, niso več veljavni;

(b)	med referenčnim obdobjem, kot posledica uporabe mehanizma opozarjanja iz člena 18.

2.   Sprememba vseevropskih ciljev lahko povzroči spremembo obstoječih načrtov izvedbe. V tem primeru lahko Komisija sklene ustrezno prilagoditi časovni razpored iz poglavij II in III te uredbe.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE DOSEGANJA USPEŠNOSTI

Člen 17

Nenehno spremljanje in poročanje

1.   Nacionalni nadzorni organi na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora in Komisija spremljajo izvajanje načrtov izvedbe. Če med referenčnim obdobjem cilji niso doseženi, nacionalni nadzorni organi uporabijo ustrezne ukrepe, opredeljene v načrtu izvedbe, z namenom izboljšanja stanja. V ta namen se uporabijo letne vrednosti v načrtu izvedbe.

2.   Če je Komisija priča znatnemu in nenehnemu upadanju uspešnosti v državi članici ali funkcionalnem bloku zračnega prostora, kar vpliva na druge države, ki so del enotnega evropskega neba in/ali celotnega evropskega zračnega prostora, lahko od zadevne države članice ali zadevnega nacionalnega nadzornega organa ali telesa ali zadevnega nadzornega organa ali telesa funkcionalnega bloka zračnega prostora zahteva, da opredeli, uporabi in sporoči Komisiji ustrezne ukrepe za doseganje ciljev, določenih v njihovem načrtu izvedbe.

3.   Države članice poročajo Komisiji o spremljanju načrtov izvedbe in ciljev, ki ga opravljajo njihovi nacionalni nadzorni organi ali nadzorni organi funkcionalnega bloka zračnega prostora, vsaj enkrat letno in kadar obstaja nevarnost, da cilji uspešnosti ne bodo doseženi. Komisija najmanj enkrat na leto poroča Odboru za enotno nebo o doseganju ciljev uspešnosti.

Člen 18

Mehanizmi opozarjanja

1.   Če so zaradi okoliščin, ki na začetku obdobja niso bile predvidljive in ki jih države članice ne morejo rešiti ali nadzirati, na ravni Evropske unije dosežene zgornje meje iz člena 9(3), Komisija pregleda stanje po posvetu z državo članico preko Odbora za enotno nebo in v treh mesecih pripravi predloge za ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo spremembo vseevropskih ciljev uspešnosti in posledično spremembo nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti funkcionalnega bloka zračnega prostora.

2.   Če so zaradi okoliščin, ki na začetku obdobja niso bile predvidljive in ki jih države članice ne morejo rešiti ali nadzirati, na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora dosežene zgornje meje iz člena 9(3), zadevni nacionalni nadzorni organ ali telo pregleda stanje s pomočjo Komisije in lahko v treh mesecih pripravi predloge za ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo spremembo nacionalnih ciljev uspešnosti ali ciljev uspešnosti funkcionalnega bloka zračnega prostora.

3.   Države članice se lahko na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora odločijo za sprejetje mejnih vrednosti opozarjanja, ki se razlikujejo od mejnih vrednosti iz člena 9(3), da se upoštevajo lokalne okoliščine in specifičnosti. V tem primeru se mejne vrednosti določijo v načrtih izvedbe in so skladne z mejnimi vrednostmi, sprejetimi po členu 9(3). Odstopanja je treba podpreti s podrobno obrazložitvijo. Kadar se mejne vrednosti aktivirajo, se uporabi postopek iz odstavka 2.

4.   Če izvajanje mehanizmov opozarjanja zahteva spremembo načrtov izvedbe in ciljev, to spremembo Komisija olajša z ustrezno prilagoditvijo časovnega razporeda po postopku iz poglavij II in III te uredbe.

Člen 19

Omogočanje spremljanja skladnosti

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa omogočijo inšpekcijske preglede in preiskave s strani Komisije in nacionalnih nadzornih organov, odgovornih za njihov pregled, s strani usposobljenega subjekta, ki deluje v imenu slednjega, ali s strani EASA, če je ustrezno, vključno z obiski krajev. Brez poseganja v pooblastila pregleda, ki jih prejmejo nacionalni nadzorni organi in EASA, lahko pooblaščene osebe:

(a)	v zvezi z vsemi ključnimi področji uspešnosti preučijo ustrezno dokumentacijo in vso drugo gradivo, pomembno za izdelavo načrtov izvedbe in ciljev;

(b)	kopirajo ali vzamejo izvlečke teh dokumentov;

(c)	zahtevajo ustno razlago na kraju samem.

Taki inšpekcijski pregledi in preiskave se izvedejo v skladu s postopki, ki veljajo v državi članici, v kateri naj bi se izvedli.

POGLAVJE V

ZBIRANJE, POTRJEVANJE, PREGLEDOVANJE, OCENJEVANJE IN OBJAVLJANJE INFORMACIJ, POVEZANIH Z USPEŠNOSTJO NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA ZA ENOTNO EVROPSKO NEBO

Člen 20

Zbiranje in potrjevanje podatkov za oceno uspešnosti

1.   Poleg podatkov, ki jih Komisija zbere že z drugimi instrumenti Evropske unije in ki se tudi lahko uporabijo za oceno uspešnosti, morajo nacionalni organi, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavci letališč, letališki koordinatorji in letalski prevozniki Komisiji zagotoviti podatke iz Priloge IV v skladu z zahtevami, določenimi v tej prilogi.

2.   Nacionalni organi lahko v celoti ali deloma prenesejo nalogo zagotavljanja podatkov na nacionalne nadzorne organe, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavce letališč in letališke koordinatorje ali opravljanje te naloge prerazporedijo, da se upoštevajo lokalne specifičnosti in obstoječi načini poročanja.

3.   Ponudniki podatkov sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo kakovost, potrditev in pravočasni prenos podatkov, vključno z dokazi o njihovih pregledih kakovosti in postopkih potrjevanja, razlagami določenih zahtev Evropske komisije v zvezi s kakovostjo podatkov in po potrebi z akcijskimi načrti za izboljšanje kakovosti podatkov. Podatki se zagotovijo zastonj, po potrebi v elektronski obliki in formatu, ki ga določi Komisija.

4.   Komisija oceni kakovost podatkov, poslanih v skladu z odstavkom 1, in jih potrdi. Če podatki ne omogočajo primerne ocene uspešnosti, lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe za oceno in izboljšanje kakovosti podatkov v sodelovanju z državami članicami in zlasti z njihovimi nacionalnimi nadzornimi organi.

5.   Za namene te uredbe se podatki iz prvega odstavka, povezani z uspešnostjo, ki so že bili dostavljeni Eurocontrolu, štejejo, da so že zagotovljeni Komisiji. Če to ni tako, se Komisija in Eurocontrol ustrezno dogovorita, da so podatki na voljo Komisiji v skladu z istimi zahtevami, kakor so opisane v odstavku 3.

6.   Kadar koli se opredelijo pomembne nove zahteve glede podatkov ali vse kaže na nezadostno kakovost podatkov, lahko Komisija izvede pilotne študije, ki jih prostovoljno izvedejo države članice pred uvedbo novih zahtev v zvezi s podatki na podlagi spremembe te uredbe. Pilotne študije se izvedejo, da se oceni izvedljivost pridobivanja zadevnih podatkov ob upoštevanju koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev enot poročanja.

Člen 21

Objavljanje informacij

1.   Komisija objavi splošne informacije za namene ciljev iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (11), zlasti s členom 4 in s členom 18 Uredbe (ES) št. 550/2004.

2.   Informacije, vključene v točki (a) člena 3(3), so javno dostopne zadevnim interesnim skupinam, zlasti z elektronskimi sredstvi.

3.   Letna poročila iz točke (k) člena 3(3) so javno dostopna. V Uradnem listu Evropske unije se objavijo sklici na ta poročila. Komisija lahko sklene, da bo zadevnim interesnim skupinam redno zagotavljala še druge splošne informacije, zlasti preko elektronskih sredstev.

4.   Vseevropski cilji iz člena 9 in sklic na sprejete načrte izvedbe iz poglavja III so javno dostopni in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Posamezni dostop do določenih informacij, kot so potrjeni podatki in statistike, se odobri ponudniku podatkov, ki je neposredno povezan z informacijami in dejavnostmi.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Pravna sredstva

Države članice zagotovijo, da so odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, ustrezno obrazložene in so predmet učinkovitega preverjanja in/ali pravnih sredstev.

Člen 23

Prehodni ukrepi

Če se države članice odločijo, da bodo v prvem referenčnem obdobju sprejele načrt izvedbe s cilji na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, morajo zagotoviti, da:

(a)	načrt nadomesti nacionalne načrte od 1. januarja v enem od let referenčnega obdobja;

(b)	trajanje načrta ne presega preostalega trajanja referenčnega obdobja;

(c)	načrt dokazuje, da so njegovi cilji uspešnosti vsaj tako ambiciozni kot konsolidacija prejšnjih nacionalnih ciljev.

Člen 24

Pregled načrta

Komisija pregleda učinkovitost postopka do 1. julija 2013. Komisija do konca leta 2014 pregleda načrt izvedbe in zlasti analizira učinek, učinkovitost in obseg tega sistema ob upoštevanju dela, ki ga je na tem področju opravila ICAO; take preglede nato redno ponavlja.

Člen 25

Spremembe Uredbe (ES) št. 2096/2005

Uredba (ES) št. 2096/2005 se spremeni:

1.

Oddelek 2.2 Priloge I se nadomesti z: „2.2   Organizacijsko vodenje Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa izdela poslovni načrt, ki pokriva obdobje najmanj petih let. Poslovni načrt: (a) določa splošne cilje izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa in njegovo strategijo za doseganje teh ciljev v skladu z njegovimi splošnimi dolgoročnimi načrti in ustreznimi zahtevami Evropske unije za razvoj infrastrukture ali druge tehnologije; (b) vsebuje ustrezne cilje uspešnosti glede varnosti, zmogljivosti, okolja in stroškovne učinkovitosti, kot je ustrezno. Informacije v odstavkih (a) in (b) so v skladu z nacionalnim načrtom izvedbe ali načrtom izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 in, kar se tiče varovanja podatkov, v skladu s programom državne varnosti iz spremembe 47B-A priloge 11 standarda 2.27.1 ICAO z dne 20. julija 2009, če je ustrezno. Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa zagotovi varnost in poslovno obrazložitev za večje naložbene programe, po potrebi tudi ocenjen učinek na ustrezne cilje uspešnosti iz točke (b) člena 2.2 in opredeli naložbe, ki izhajajo iz pravnih zahtev, povezanih z izvajanjem SESAR. Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa predloži letni načrt za prihodnje leto, ki nadalje določa značilnosti poslovnega načrta in opisuje kakršne koli spremembe. Letni načrt pokriva naslednje določbe o ravni in kakovosti storitev, kot so pričakovana raven zmogljivosti, varnosti, spoštovanja okolja in stroškovne učinkovitosti, kot je ustrezno: (a) informacije o izvajanju nove infrastrukture ali drugih razvojnih dosežkov in izjava o njihovem prispevku k izboljšanju uspešnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z ravnjo in kakovostjo storitev; (b) kazalnike uspešnosti, skladne z nacionalnim načrtom izvedbe ali načrtom izvedbe funkcionalnega bloka zračnega prostora iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, na podlagi katerih se lahko razumno ocenita raven uspešnosti in kakovost storitve; (c) informacije o predvidenih ukrepih za preprečevanje varnostnih tveganj, opredeljenih v varnostnem načrtu izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z varnostnimi kazalniki za spremljanje varnostnega tveganja in, po potrebi, s predvidenimi stroški ukrepov preprečevanja; (d) pričakovani kratkoročni finančni položaj izvajalca služb in kakršne koli spremembe poslovnega načrta ali vplivi nanj. Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa omogoči, da je vsebina dela poslovnega načrta, ki se nanaša na uspešnost, in vsebina letnega načrta na voljo Komisiji na zahtevo pod pogoji, ki jih določi nacionalni nadzorni organ v skladu z nacionalno zakonodajo.“

2.

Oddelek 9 Priloge I se nadomesti z naslednjim: „9.   ZAHTEVE GLEDE POROČANJA Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora biti sposoben ustreznemu nacionalnemu nadzornemu organu predložiti letno poročilo o dejavnostih. To poročilo vključuje finančne rezultate brez poseganja v člen 12 Uredbe (ES) št. 550/2004, operativne zmogljivosti ter katere koli druge pomembne dejavnosti in razvojne dosežke, zlasti na področju varnosti. Letno poročilo vključuje vsaj: — oceno ravni uspešnosti storitve, ki se izvaja, — uspešnost izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na cilje uspešnosti iz poslovnega načrta, pri čemer se dejanska uspešnost primerja z letnim načrtom na podlagi kazalnikov uspešnosti iz tega načrta, — razlago za odstopanje od ciljev in opredelitev ukrepov za zapolnitev morebitnih vrzeli med ręferenčnim obdobjem iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004, — razvojne dosežke pri delovanju in infrastrukturi, — finančne rezultate, če niso objavljeni posebej v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 550/2004, — informacije o postopku formalnega posvetovanja z uporabniki služb, — informacije o politiki človeških virov. Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa omogoči, da je vsebina letnega poročila na zahtevo dostopna Evropski komisiji in javnosti pod pogoji, ki jih določi nacionalni nadzorni organ v skladu z nacionalno zakonodajo.“

Člen 26

Začetek veljave

1.   Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Poglavje V se uporablja od 1. januarja 2011. Prvo referenčno obdobje se začne 1. januarja 2012.

---

(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(2)  UL L 341, 7.12.2006, str. 3.

(3)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

(4)  UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

(5)  UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(6)  UL L 167, 4.7.2003, str. 23.

(7)  UL L 294, 13.11.2007, str. 3.

(8)  UL L 295, 14.11.2007, str. 7.

(9)  UL L 14, 22.1.1993, str. 1.

(10)  UL L 335, 21.12.2005, str. 13.

(11)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

---

---

---

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/23

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 692/2010

z dne 30. julija 2010

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrstitvijo blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali ji dodaja dodatne pododdelke in se predpiše s posebnimi določbami Unije za uporabo tarifnih in drugih ukrepov pri blagovni menjavi.

(3)	Po navedenih splošnih pravilih se blago iz stolpca (1) razpredelnice iz Priloge uvrsti pod oznako KN, ki je označena v stolpcu (2), iz razlogov iz stolpca (3) navedene razpredelnice.

(4)

Po členu 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) je smiselno predvideti, da se ob upoštevanju predpisov, ki veljajo v Evropski uniji glede sistemov dvojne kontrole ter predhodnega in naknadnega nadzora nad tekstilnimi izdelki ob uvozu v Evropsko unijo, imetnik zavezujoče tarifne informacije, ki so jo izdali carinski organi držav članic glede uvrščanja blaga v kombinirano nomenklaturo in ki ni v skladu s to uredbo, lahko nanjo sklicuje še 60 dni.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu (1) razpredelnice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca (2) navedene razpredelnice.

Člen 2

Ob upoštevanju predpisov, ki v Evropski uniji veljajo glede sistemov dvojne kontrole ter predhodnega in naknadnega nadzora nad tekstilnimi izdelki ob uvozu v Evropsko unijo, se je na zavezujočo tarifno informacijo, ki so jo izdali carinski organi držav članic in ni v skladu s to uredbo, mogoče sklicevati v obdobju 60 dni na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/26

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 693/2010

z dne 2. avgusta 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 3. avgusta 2010.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/28

---

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 694/2010

z dne 2. avgusta 2010

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 689/2010 (4).

(2)	Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 3. avgusta 2010.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)  UL L 199, 31.7.2010, str. 21.

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/30

---

SKLEP SVETA

z dne 26. julija 2010

o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje

(2010/427/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 27(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropske komisije,

ob upoštevanju:

(1)

Namen tega sklepa je opredelitev organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ki je delovno samostojno telo Unije pod vodstvom visokega predstavnika, ustanovljeno s členom 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo. Ta sklep in zlasti sklicevanje na naziv „visoki predstavnik“ se razlaga v skladu z njegovimi različnimi funkcijami iz člena 18 PEU.

(2)	Unija v skladu z drugim pododstavkom člena 21(3) PEU skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija bosta ob pomoči visokega predstavnika zagotavljala to usklajenost in bosta v ta namen sodelovala.

(3)

ESZD bo visokemu predstavniku, ki je tudi podpredsednik Komisije in predsednik Sveta za zunanje zadeve, pomagala izpolnjevati njegove naloge vodenja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Unije in zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja Unije, kakor je navedeno predvsem v členih 18 in 27 PEU. ESZD bo visokemu predstavniku pomagala v njegovi funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta. ESZD bo visokemu predstavniku pomagala tudi v njegovi funkciji podpredsednika Komisije, in sicer glede njegovih pristojnosti znotraj Komisije pri obveznostih Komisije na področju zunanjih odnosov in glede usklajevanja drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge služb Komisije.

(4)

Ko ESZD prispeva k zunanjim programom sodelovanja Unije, bi si morala prizadevati zagotoviti, da programi izpolnjujejo cilje zunanjega delovanja, navedene v členu 21 PEU, zlasti v odstavku 2(d) navedenega člena, in da upoštevajo cilje razvojne politike Unije v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V tej zvezi bi se ESZD morala zavzemati tudi za uresničevanje ciljev evropskega soglasja o razvoju (1) in evropskega soglasja o humanitarni pomoči (2).

(5)	Iz Lizbonske pogodbe izhaja, da mora biti ESZD pripravljena za delovanje v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti navedene pogodbe, da se lahko izvajajo njene določbe.

(6)

Evropski parlament bo poleg zakonodajne in proračunske funkcije, kakor določata Pogodbi, v celoti opravljal tudi svojo funkcijo na področju zunanjega delovanja Unije, vključno s funkcijo političnega nadzora, kakor je določeno v členu 14(1) PEU. Poleg tega se bo visoki predstavnik v skladu s členom 36 PEU redno posvetoval z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, obenem pa bo tudi poskrbel, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo. Pri tem bo visokemu predstavniku pomagala ESZD. Posebna ureditev bi bila potrebna v zvezi z dostopom članov Evropskega parlamenta do tajnih dokumentov in podatkov na področju SZVP. Do sprejetja take ureditve se bodo uporabljale obstoječe določbe iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. novembra 2002 med Evropskim parlamentom in Svetom glede dostopa Evropskega parlamenta do občutljivih podatkov Sveta na področju varnostne in obrambne politike (3).

(7)

Visoki predstavnik ali njegov predstavnik bi morala izvajati naloge iz ustanovnih aktov Evropske obrambne agencije (4), Satelitskega centra Evropske unije (5), Inštituta Evropske unije za varnostne študije (6) in Evropske akademije za varnost in obrambo (7). ESZD bi morala navedenim subjektom zagotoviti podporo, ki jo trenutno zagotavlja generalni sekretariat Sveta.

(8)

Treba bi bilo sprejeti določbe o osebju ESZD in postopku njegovega zaposlovanja, če so take določbe potrebne za vzpostavitev organizacije in delovanja ESZD. Vzporedno bi bilo treba v skladu s členom 336 PDEU spremeniti Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (Kadrovski predpisi) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti (8) (CEOS) brez poseganja v člen 298 PDEU. ESZD bi bilo treba v zvezi z njenim osebjem obravnavati kot institucijo v smislu Kadrovskih predpisov in CEOS. Visoki predstavnik bo organ za imenovanja tako za uradnike, za katere veljajo Kadrovski predpisi, kot za uslužbence, za katere veljajo CEOS. O številu uradnikov in uslužbencev ESZD se bo vsako leto odločalo v proračunskem postopku, kar bo vključeno v organizacijsko shemo.

(9)	Osebje ESZD bi moralo pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevati zgolj interese Unije.

(10)

Zaposlovanje bi moralo temeljiti na podlagi odlik in ob tem zagotavljati primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Osebje ESZD bi moralo biti sestavljeno po načelu pomembne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Pregled, predviden za leto 2013, bi moral zajemati tudi to zadevo, po potrebi vključno s predlogi za dodatne posebne ukrepe za popravo morebitnih neravnovesij.

(11)

ESZD bodo v skladu s členom 27(3) PEU sestavljali uradniki generalnega sekretariata Sveta in Komisije, pa tudi osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. V ta namen bodo ustrezni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije preneseni na ESZD, skupaj z uradniki in začasnimi uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru takih oddelkov ali funkcij. Pred 1. julijem 2013 bodo v ESZD zaposleni izključno uradniki iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. Po navedenem datumu bi morali imeti vsi uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije možnost, da se prijavijo na prosta delovna mesta v ESZD.

(12)

ESZD lahko v posebnih primerih pomagajo napoteni nacionalni strokovnjaki s specialističnim znanjem, ki spadajo pod vodstvo visokega predstavnika. Napoteni nacionalni strokovnjaki na delovnih mestih ESZD ne bodo šteli kot del tretjine osebja iz držav članic, ki bi jo to moralo predstavljati glede na celotno osebje ESZD na ravni administratorjev (AD), ko bo ESZD dosegla polno zasedenost. Njihova premestitev v fazi vzpostavljanja ESZD ne bo samodejna, temveč bodo morali z njo soglašati organi oblasti njihove matične države članice. Ob poteku pogodbe napotenega nacionalnega strokovnjaka, ki je bil v skladu s členom 7 premeščen v ESZD, se zadevna funkcija spremeni v delovno mesto začasnega uslužbenca, če napoteni nacionalni strokovnjak opravlja funkcijo, ki ustreza funkciji, ki jo običajno opravlja osebje na ravni AD, pod pogojem, da je v organizacijski shemi predvideno potrebno delovno mesto.

(13)	Komisija in ESZD se bosta dogovorili o podrobni ureditvi izdajanja navodil Komisije za delegacije. V njih bi bilo treba določiti zlasti, da kadar bo Komisija dala navodila delegacijam istočasno zagotovi izvod teh navodil vodji delegacije in notranji službi ESZD.

(14)

Spremeniti bi bilo treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) (Finančna uredba), da se ESZD vključi v člen 1 Finančne uredbe s posebnim oddelkom v proračunu Unije. V skladu z veljavnimi pravili in kakor pri drugih institucijah bo del letnega poročila Računskega sodišča namenjen tudi ESZD, ESZD pa se bo odzivala na taka poročila. Za ESZD bodo veljali postopki v zvezi z razrešnico, kot je določeno v členu 319 PDEU in v členih 145 do 147 Finančne uredbe. Visoki predstavnik bo Evropskemu parlamentu zagotovil vso podporo, potrebno za uveljavitev pravice Evropskega parlamenta kot organa, ki da razrešnico. Izvajanje operativnega proračuna bo v pristojnosti Komisije v skladu s členom 317 PDEU. Odločitve, ki imajo finančne posledice, bodo zlasti skladne s pristojnostmi iz naslova IV Finančne uredbe, predvsem njenih členov 64 do 68 glede odgovornosti finančnih udeležencev in njenega člena 75 glede izdatkov.

(15)

Pri vzpostavitvi ESZD bi morali upoštevati načelo stroškovne učinkovitosti s ciljem proračunske nevtralnosti. V ta namen bo treba uporabiti prehodno ureditev in postopno krepitev zmogljivosti. Izogibati bi se bilo treba nepotrebnemu podvajanju nalog, funkcij in virov z drugimi strukturami. Uporabiti bi bilo treba vse priložnosti za racionalizacijo. Poleg tega bo potrebno omejeno število dodatnih delovnih mest za začasne uslužbence iz držav članic, ki jih bo treba financirati v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira.

(16)	Določiti bi bilo treba pravila za dejavnosti ESZD in njeno osebje v zvezi z varnostjo, varstvom tajnih podatkov in preglednostjo.

(17)	Opomniti je treba, da se Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije uporablja za ESZD, njene uradnike in druge uslužbence, za katere veljajo Kadrovski predpisi ali CEOS.

(18)	Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo imata še naprej enoten institucionalni okvir. Zato je bistveno zagotoviti usklajenost njunih zunanjih odnosov in omogočiti delegacijam Unije, da zastopajo Evropsko skupnost za atomsko energijo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

(19)	Visoki predstavnik bi moral do sredine leta 2013 pregledati organizacijo in delovanje ESZD, ki ga po potrebi spremljajo predlogi za revizijo tega sklepa. Taka revizija bi morala biti sprejeta najpozneje začetek leta 2014 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vrsta in področje uporabe

1.   Ta sklep vzpostavlja organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

2.   ESZD, ki ima sedež v Bruslju, je delovno samostojno telo Evropske unije, ločeno od generalnega sekretariata Sveta in Komisije, ter ima pravno sposobnost, ki je potrebna za izvajanje njenih nalog in doseganje njenih ciljev.

3.   ESZD deluje pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik).

4.   ESZD sestavljajo notranja služba in delegacije Unije v tretjih državah ter pri mednarodnih organizacijah.

Člen 2

Naloge

1.   ESZD pomaga visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih nalog, kot so določene predvsem v členih 18 in 27 PEU:

—

izpolnjevati nalogo vodenja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), da bi s svojimi predlogi prispeval k razvoju te politike, ki jo izvaja po pooblastilu Sveta, in nalogo zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja Unije,

—	v funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne posega v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta,

—	v funkciji podpredsednika Komisije, in sicer pri izpolnjevanju znotraj Komisije obveznosti Komisije na področju zunanjih odnosov in glede usklajevanja drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne posega v običajne naloge služb Komisije.

2.   ESZD pomaga predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije in Komisiji pri opravljanju njihovih nalog na področju zunanjih odnosov.

Člen 3

Sodelovanje

1.   ESZD pomaga in sodeluje z diplomatskimi službami držav članic ter z generalnim sekretariatom Sveta in službami Komisije, da se zagotovi usklajenost različnih področij zunanjega delovanja Unije in usklajenost teh področij z njenimi drugimi področji politik.

2.   ESZD in službe Komisije se pri izvrševanju svojih nalog, razen v zadevah s področja SVOP, medsebojno posvetujejo o vseh vprašanjih zunanjega delovanja Unije. ESZD sodeluje v pripravljalnem delu in postopkih v zvezi z akti, ki jih na tem področju pripravlja Komisija.

Ta odstavek se izvaja v skladu s poglavjem 1 naslova V PEU in členom 205 PDEU.

3.   ESZD lahko sklepa ureditve na ravni služb z ustreznimi službami generalnega sekretariata Sveta, Komisije ali drugimi uradi ali medinstitucionalnimi telesi Unije.

4.   ESZD nudi ustrezno podporo drugim institucijam in telesom Unije, zlasti Evropskemu parlamentu, ter z njimi sodeluje. Tudi ESZD lahko izkoristi podporo teh institucij in teles, vključno z agencijami, če je ustrezno, ter ima koristi od sodelovanja z njimi. Notranji revizor ESZD bo sodeloval z notranjim revizorjem Komisije, da se zagotovi skladna revizijska politika, s posebnim poudarkom na pristojnosti Komisije za operativne izdatke. Poleg tega ESZD sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 (10). Zlasti brez odlašanja sprejme sklep, ki je potreben v skladu z navedeno uredbo glede pogojev za notranje preiskave. Kakor določa navedena uredba, države članice, v skladu z nacionalnimi določbami, in institucije dajejo ustrezno podporo, da omogočijo uslužbencem OLAF-a, da opravijo svoje naloge.

Člen 4

Notranja služba ESZD

1.   ESZD upravlja izvršilni generalni sekretar, ki deluje pod vodstvom visokega predstavnika. Izvršilni generalni sekretar stori vse potrebno, da zagotovi nemoteno delovanje ESZD in tudi njeno upravno vodenje ter proračunsko upravljanje. Izvršilni generalni sekretar zagotavlja učinkovito usklajevanje tako med vsemi oddelki v notranji službi kot tudi z delegacijami Unije.

2.   Izvršilnemu generalnemu sekretarju pomagata dva namestnika generalnega sekretarja.

3.   Notranja služba ESZD je organizacijsko razdeljena v generalne direktorate.

(a)

Vključuje zlasti: — več generalnih direktoratov, ki jih sestavljajo geografski referati za vse države in regije sveta ter večstranski in tematski referati. Ti oddelki se po potrebi usklajujejo z generalnim sekretariatom Sveta in z ustreznimi službami Komisije, — generalni direktorat za upravne, kadrovske, proračunske in varnostne zadeve ter komunikacijski in informacijski sistem v okviru sistema ESZD, ki ga upravlja izvršilni generalni sekretar. Visoki predstavnik v skladu z običajnimi pravili zaposlovanja imenuje generalnega direktorja za proračun in upravo, ki je podrejen visokemu predstavniku. Visokemu predstavniku odgovarja za upravno vodenje in notranje proračunsko upravljanje ESZD. Sledi istim proračunskim postavkam in upravnim pravilom, ki se uporabljajo v delu oddelka III proračuna Unije, ki sodi v postavko 5 večletnega finančnega okvira, — direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij, vojaški štab Evropske unije in situacijski center Evropske unije, ki je umeščen pod neposredno pristojnost in odgovornost visokega predstavnika in ki mu pomagajo pri vodenju SZVP Unije v skladu z določbami Pogodbe, ob tem pa v skladu s členom 40 PEU upoštevajo druge pristojnosti Unije. Upoštevajo se specifičnost teh struktur in posebnosti pri njihovih nalogah, zaposlovanju in statusu osebja. Zagotovi se popolno usklajevanje med vsemi strukturami ESZD.

(b)

Notranjo službo ESZD sestavljajo še: — oddelek za strateško načrtovanje politike, — pravni oddelek v upravni pristojnosti izvršilnega generalnega sekretarja, ki tesno sodeluje s pravnima službama Sveta in Komisije, — oddelke za medinstitucionalne odnose, obveščanje in javno diplomacijo, notranjo revizijo in inšpekcijski nadzor ter varstvo osebnih podatkov.

4.   Visoki predstavnik imenuje predsednike pripravljalnih teles Sveta, ki jim predseduje predstavnik visokega predstavnika, vključno s predsednikom Političnega in varnostnega odbora, in sicer v skladu s podrobno ureditvijo iz Priloge II k Sklepu Sveta 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (11).

5.   Visokemu predstavniku in ESZD po potrebi pomagajo generalni sekretariat Sveta in ustrezni oddelki Komisije. V ta namen so med ESZD, generalnim sekretariatom Sveta in pristojnimi oddelki Komisije možne ureditve na ravni služb.

Člen 5

Delegacije Unije

1.   Odločitev o odprtju ali zaprtju delegacije sprejme visoki predstavnik s soglasjem Sveta in Komisije.

2.   Vsaka delegacija Unije deluje pod vodstvom vodje delegacije.

Vsi člani osebja so ne glede na status podrejeni vodji delegacije pri vseh svojih dejavnostih. Vodja delegacije odgovarja visokemu predstavniku za splošno upravljanje delovanja delegacije in za zagotavljanje usklajenosti vseh dejavnosti Unije.

Osebje delegacij sestavlja osebje ESZD in – kjer je ustrezno zaradi izvajanja proračuna in tistih politik Unije, ki niso v pristojnosti ESZD – osebje Komisije.

3.   Vodja delegacije prejema navodila od visokega predstavnika in ESZD in je odgovoren za njihovo izvršitev.

Delegacijam lahko v skladu s členom 221(2) PDEU daje navodila tudi Komisija, in sicer na tistih področjih, na katerih izvaja pristojnosti, ki jih Komisiji dodeljujeta Pogodbi; ta navodila se izvršujejo v okviru splošne odgovornosti vodje delegacije.

4.   Vodja delegacije v skladu s Finančno uredbo izvršuje operativna sredstva v povezavi s projekti Unije v zadevni tretji državi, če Komisija nanj prenese ustrezna pooblastila.

5.   Delovanje vsake delegacije redno ocenjuje izvršilni generalni sekretar ESZD; ocena zajema finančno in upravno revizijo. Izvršilni generalni sekretar ESZD lahko v ta namen zaprosi za pomoč ustreznih oddelkov Komisije. Poleg notranjih ukrepov ESZD OLAF izvaja svoje pristojnosti predvsem z izvajanjem ukrepov za preprečevanje goljufij v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999.

6.   Visoki predstavnik z državo gostiteljico, mednarodno organizacijo ali zadevno tretjo državo sklene potrebne ureditve. Visoki predstavnik zlasti sprejme ukrepe, ki so potrebni, da države gostiteljice delegacijam Unije, njihovemu osebju in lastnini podelijo privilegije in imunitete, ki so enaki tistim iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.

7.   Delegacije Unije imajo zadostne zmogljivosti za pomoč drugim institucijam Unije, zlasti Evropskemu parlamentu, pri stikih z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, pri katerih so zadevne delegacije akreditirane.

8.   Vodja delegacije je pooblaščen za zastopanje Unije v državi, v kateri je delegacija akreditirana, zlasti pri sklepanju pogodb in kot stranka v pravnih postopkih.

9.   Delegacije Unije tesno sodelujejo in izmenjujejo informacije z diplomatskimi službami držav članic.

10.   Delegacije Unije, ki delujejo v skladu s tretjim odstavkom člena 35 PEU, in na prošnjo držav članic tem nudijo podporo pri diplomatskih odnosih in pri zagotavljanju konzularne zaščite državljanom Unije v tretjih državah na način, ki je nevtralen glede virov.

Člen 6

Osebje

1.   Ta člen, razen odstavka 3, se uporablja brez poseganja v Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (Kadrovski predpisi) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti (CEOS), vključno s spremembami navedenih pravil, v skladu s členom 336 PDEU, da se prilagodijo potrebam ESZD.

2.   ESZD sestavljajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije, vključno z osebjem diplomatskih služb držav članic, ki so imenovani za začasne uslužbence.

Za to osebje se uporabljajo Kadrovski predpisi in CEOS.

3.   Po potrebi ESZD lahko v posebnih primerih pomaga omejeno število napotenih nacionalnih strokovnjakov s specialističnim znanjem.

Visoki predstavnik sprejme pravila, enaka tistim iz Sklepa Sveta 2003/479/ES z dne 16. junija 2003 o pravilih za domače izvedence in vojaške uslužbence, dodeljene Generalnemu sekretariatu Sveta (12), v skladu s katerimi so ESZD na voljo napoteni nacionalni strokovnjaki, da pomagajo s specialističnim strokovnim znanjem.

4.   Osebje ESZD pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevajo zgolj interese Unije. Brez poseganja v tretjo alineo člena 2(1) ter člena 2(2) in 5(3) ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj ESZD ali katerega koli telesa ali osebe razen visokega predstavnika. V skladu z drugim odstavkom člena 11 Kadrovskih predpisov osebje ESZD ne sme prejemati nikakršnih plačil iz katerega koli drugega vira izven ESZD.

5.   Pristojnosti, ki jih Kadrovski predpisi dodeljujejo organu za imenovanje in organu, ki je na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev pooblaščen za sklepanje pogodb, se dodelijo visokemu predstavniku, ki lahko te pristojnosti prenese v okviru ESZD.

6.   Zaposlovanje v ESZD temelji na podlagi odlik in ob tem zagotavlja primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Osebje ESZD je sestavljeno po načelu pomembne zastopanosti državljanov vseh držav članic. Pregled iz člena 13(3) vključuje tudi to zadevo, vključno s predlogi za dodatne posebne ukrepe za izboljšanje možne neuravnoteženosti.

7.   Uradniki Unije in začasni uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic imajo enake pravice in dolžnosti in so obravnavani enako, zlasti kar zadeva njihov dostop do vseh delovnih mest pod enakimi pogoji. Pri dodeljevanju dolžnosti na vseh področjih dejavnosti in politik, ki jih izvaja ESZD, ni razlikovanja med začasnimi uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, in uradniki Unije. V skladu z določbami Finančne uredbe države članice podpirajo Unijo pri izvrševanju finančnih odgovornosti začasnih uslužbencev ESZD, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, ki izhajajo iz odgovornosti iz člena 66 Finančne uredbe.

8.   Visoki predstavnik določi postopke za izbiro osebja ESZD, ki potekajo pregledno in temeljijo na podlagi odlik, s ciljem, da se službam zagotovi kar najbolj sposobno, učinkovito in neoporečno osebje, ob hkratnem zagotavljanju primerne geografske uravnoteženosti in zastopanosti na podlagi spola in pomembni zastopanosti državljanov vseh držav članic v ESZD. V postopku zaposlovanja na prosta delovna mesta v ESZD sodelujejo predstavniki držav članic, generalnega sekretariata Sveta in Komisije.

9.   Ko bo ESZD zapolnila vsa delovna mesta, bi moralo osebje iz držav članic iz prvega pododstavka odstavka 2, predstavljati vsaj tretjino osebja ESZD na ravni AD. Enako bi morali stalni uradniki Unije predstavljati vsaj 60 % vsega osebja ESZD na ravni AD, vključno z osebjem, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic, ki so postali stalni uradniki EU v skladu z določbami Kadrovskih predpisov. Visoki predstavnik Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o zapolnjenosti delovnih mest v ESZD.

10.   Visoki predstavnik določi pravila o mobilnosti, da se zagotovi visoko mobilnost članov osebja ESZD. Za osebje iz tretje alinee člena 4(3)(a) se uporablja posebna in podrobna ureditev. Načeloma vse osebje ESZD v rednih časovnih presledkih službuje v delegacijah Unije. Visoki predstavnik v ta namen vzpostavi ustrezna pravila.

11.   Vsaka država članica v skladu z veljavnimi določbami svoje nacionalne zakonodaje svojim uradnikom, ki postanejo začasni uslužbenci v ESZD, jamči takojšnjo vrnitev na delovno mesto po izteku službovanja v ESZD. To obdobje službovanja v skladu z določbami člena 50b CEOS ne presega osem let, razen če se v izjemnih okoliščinah in v interesu službe ne podaljša še za največ dve leti.

Uradniki Unije, ki službujejo v ESZD, se imajo pravico prijavljati na delovna mesta v svoji matični instituciji pod enakimi pogoji kot notranji kandidati.

12.   Z ustreznimi ukrepi se osebju ESZD zagotovi ustrezno skupno usposabljanje, ki temelji predvsem na obstoječih nacionalnih praksah in strukturah ter praksah in strukturah na ravni Unije. Visoki predstavnik v letu po začetku veljavnosti tega sklepa v ta namen sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 7

Prehodne določbe za osebje

1.   Ustrezni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije, navedeni v Prilogi, se prenesejo v ESZD. Uradniki in začasni uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru oddelkov ali funkcij iz Priloge, se premestijo v ESZD. Enako smiselno velja za pogodbeno in lokalno osebje v teh oddelkih in funkcijah. V ESZD se s soglasjem organov matične države članice premestijo tudi napoteni nacionalni strokovnjaki, ki delajo v teh oddelkih ali funkcijah.

Te premestitve začnejo učinkovati 1. januarja 2011.

V skladu s Kadrovskimi predpisi visoki predstavnik vsakega uradnika po njegovi premestitvi na ESZD razporedi na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza razredu tega uradnika.

2.   Postopki zaposlovanja osebja na delovna mesta, prenesena v ESZD, ki z dnem začetka veljavnosti tega sklepa še niso končani, ostanejo v veljavi: nadaljujejo in zaključijo se pod vodstvom visokega predstavnika v skladu z zadevnimi razpisi za prosta delovna mesta in veljavnimi pravili Kadrovskih predpisov ter CEOS.

Člen 8

Proračun

1.   Naloge odredbodajalca za oddelek ESZD splošnega proračuna Evropske unije se prenesejo v skladu s členom 59 Finančne uredbe. Visoki predstavnik sprejme notranja pravila za upravljanje ustreznih proračunskih postavk. Operativni izdatki ostajajo v Komisijinem oddelku proračuna.

2.   ESZD izvaja svoje pristojnosti v skladu s Finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, v mejah odobrenih sredstev, ki so ji bila dodeljena.

3.   Pri pripravljanju ocen upravnih izdatkov za ESZD se bo visoki predstavnik posvetoval s komisarjem, odgovornim za razvojno politiko, oziroma komisarjem, odgovornim za sosedsko politiko, glede na njuno pristojnost.

4.   V skladu s členom 314(1) PDEU sestavi ESZD ocene svojih izdatkov za naslednje finančno leto. Komisija združi te ocene v predlogu proračuna, ki lahko vsebuje različne ocene. Komisija lahko spremeni predlog proračuna, kakor je določeno v členu 314(2) PDEU.

5.   Da se zagotovi proračunska preglednost na področju zunanjega delovanja Unije, bo Komisija skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije proračunskemu organu posredovala delovni dokument, ki zgoščeno predstavlja vse izdatke, povezane z zunanjim delovanjem Unije.

6.   Za ESZD se uporabljajo postopki v zvezi z razrešnico iz člena 319 PDEU ter členov 145 do 147 Finančne uredbe. ESZD bo v tem smislu v celoti sodelovala z institucijami pri postopku razrešnice in po potrebi zagotovila dodatne potrebne informacije, vključno prek udeležbe na sestankih zadevnih organov.

Člen 9

Instrumenti in načrtovanje programov zunanjega delovanja

1.   Upravljanje programov Unije za zunanje sodelovanje je v pristojnosti Komisije brez poseganja v vlogi Komisije in ESZD pri načrtovanju programov, kakor je določeno v naslednjih odstavkih.

2.   Visoki predstavnik zagotovi splošno politično uskladitev zunanjega delovanja Unije, kar zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost zunanjega delovanja Unije zlasti prek naslednjih instrumentov zunanje pomoči:

—	instrumentom za razvojno sodelovanje (13),

—	Evropskim razvojnim skladom (14),

—	evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice (15),

—	Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva (16),

—	instrumentom za sodelovanje z industrializiranimi državami (17),

—	instrumentom za sodelovanje na področju jedrske varnosti (18),

—	instrumentom za stabilnost glede pomoči, ki jo določa člen 4 Uredbe (ES) št. 1717/2006 (19).

3.   ESZD zlasti prispeva k ciklu načrtovanja programov in upravljanja instrumentov iz odstavka 2 na podlagi ciljev politik, ki so določeni v teh instrumentih. Odgovorna je predvsem za pripravo naslednjih sklepov Komisije o strateških večletnih ukrepih v okviru cikla načrtovanja programov v zvezi s:

(i)	sredstvi, ki se dodelijo državam, da se določi finančni okvir vsake od regij, ob upoštevanju okvirne razčlenitve iz večletnih finančnih okvirov. Pri vsaki regiji se delež sredstev pridrži za regionalne programe;

(ii)	strateškimi načrti za države in regije;

(iii)

nacionalnimi in regionalnimi indikativnimi programi.

Visoki predstavnik in ESZD v skladu s členom 3 ves cikel določanja programov, načrtovanja in izvajanja instrumentov iz odstavka 2 sodelujeta z ustreznimi člani in službami Komisije brez poseganja v člen 1(3). Vsi predlogi sklepov se bodo pripravili po postopkih Komisije in bodo Komisiji predloženi v sprejetje.

4.   Vse predloge v zvezi z Evropskim razvojnim skladom in instrumentom za razvojno sodelovanje, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo ustrezne službe ESZD in Komisije pod pristojnostjo komisarja, pristojnega za razvojno politiko, in jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v sprejetje Komisiji.

Tematske programe razen Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti in dela instrumenta za stabilnost iz sedme alinee odstavka 2 pripravijo ustrezne službe Komisije pod vodstvom komisarja, pristojnega za razvojno politiko; kolegiju komisarjev se ti programi predstavijo s soglasjem visokega predstavnika in drugih pristojnih komisarjev.

5.   Vse predloge v zvezi z Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo ustrezne službe ESZD in Komisije, ki so podrejene komisarju, pristojnemu za sosedsko politiko, ki jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v sprejetje Komisiji.

6.   Ukrepi v okviru: proračuna SZVP; instrumenta za stabilnost razen dela iz sedme alinee odstavka 2; instrumenta za sodelovanje z industrializiranimi državami; ukrepov obveščanja in javne diplomacije, ter misije za opazovanje volitev, ki so v pristojnosti visokega predstavnika/ESZD. Komisija je odgovorna za njihovo finančno izvajanje pod vodstvom visokega predstavnika v njegovi funkciji podpredsednika Komisije. Oddelek Komisije, pristojen za to izvajanje, se nahaja skupaj z ESZD.

Člen 10

Varnost

1.   Visoki predstavnik po posvetovanju z odborom iz točke 3 oddelka I dela II Priloge k Sklepu Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (20) odloči o varnostnih pravilih ESZD in sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da ESZD učinkovito obvladuje tveganja za svoje osebje, materialna sredstva in podatke ter da izpolnjuje svoje dolžnosti glede skrbnosti v zvezi s tem. Ta pravila se uporabljajo za osebje ESZD v celoti in za vse osebje delegacij Unije ne glede na njihov upravni položaj ali poreklo.

2.   Do odločitve iz odstavka 1:

—	glede varovanja tajnih podatkov ESZD uporablja ukrepe varovanja tajnosti, določene v Prilogi k Sklepu 2001/264/ES,

—	glede drugih varnostnih vidikov ESZD uporablja Pravilnik Komisije o varnosti, določen v ustrezni Prilogi k Poslovniku Komisije (21).

3.   ESZD ima oddelek, odgovoren za varnostna vprašanja, ki mu pomagajo ustrezne službe držav članic.

4.   Visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe, da se v ESZD izvedejo varnostna pravila zlasti glede varovanja tajnih podatkov in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primerih, ko osebje ESZD ne izpolnjuje varnostnih pravil. V ta namen se ESZD za nasvete obrača na varnostni urad generalnega sekretariata Sveta, ustrezne službe Komisije in ustrezne službe držav članic.

Člen 11

Dostop do dokumentov, arhivov in varstvo podatkov

1.   ESZD uporablja pravila iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (22). Visoki predstavnik sprejme odločitev o izvedbenih pravilih v ESZD.

2.   Izvršilni generalni sekretar ESZD uredi arhive službe. Ustrezni arhivi oddelkov, prenesenih iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije, se prenesejo v ESZD.

3.   ESZD varuje posameznike pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (23). Visoki predstavnik sprejme odločitev o izvedbenih pravilih v ESZD.

Člen 12

Nepremičnine

1.   Generalni sekretariat Sveta in ustrezne službe Komisije storijo vse potrebno, da se ob prenosih iz člena 7 na ESZD lahko prenesejo tudi nepremičnine Sveta in Komisije, ki jih potrebuje za svoje delovanje.

2.   Pogoje, pod katerimi se nepremičnine dajo na voljo notranji službi ESZD in delegacijam Unije, kakor je primerno skupaj določijo visoki predstavnik in generalni sekretariat Sveta oziroma Komisija.

Člen 13

Končne in splošne določbe

1.   Za izvajanje tega sklepa so odgovorni visoki predstavnik, Svet, Komisija in države članice, ki v ta namen sprejmejo vse potrebne ukrepe.

2.   Visoki predstavnik do konca leta 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o delovanju ESZD. V navedenem poročilu je obravnavano zlasti izvajanje člena 5(3) in (10) ter člena 9.

3.   Visoki predstavnik do sredine leta 2013 pregleda organizacijo in delovanje ESZD, ki med drugim zajema izvajanje člena 6(6), (8) in (11). Pregled po potrebi spremljajo ustrezni predlogi za revizijo tega sklepa. V takem primeru Svet v skladu s členom 27(3) PEU najpozneje do začetka leta 2014 ta sklep revidira glede na pregled.

4.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Določbe o finančnem upravljanju in zaposlovanju začnejo učinkovati ob sprejetju potrebnih sprememb Kadrovskih predpisov, CEOS in Finančne uredbe ter sprememb proračuna. Visoki predstavnik, generalni sekretariat Sveta in Komisija se dogovorijo o ustreznih rešitvah, z državami članicami pa se opravijo posvetovanja, da se zagotovi nemoten prehod.

5.   V enem mesecu po začetku veljavnosti tega sklepa visoki predstavnik Komisiji predloži oceno prihodkov in odhodkov ESZD, vključno z organizacijsko shemo, da Komisija pripravi predlog spremembe proračuna.

6.   Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Nasproti evropskemu soglasju o humanitarni pomoči (COM/2007/0317 končno). Ni objavljeno v Uradnem listu.

(3)  UL C 298, 30.11.2002, str. 1.

(4)  Skupni ukrep Sveta 2004/551/SZVP z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi Evropske obrambne agencije (UL L 245, 17.7.2004, str. 17).

(5)  Skupni ukrep Sveta 2001/555/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije (UL L 200, 25.7.2001, str. 5).

(6)  Skupni ukrep Sveta 2001/554/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Inštituta Evropske unije za varnostne študije (UL L 200, 25.7.2001, str. 1).

(7)  Skupni ukrep Sveta 2008/550/SZVP z dne 23. junija 2008 o ustanovitvi Evropske akademije za varnost in obrambo (EAVO) (UL L 176, 4.7.2008, str. 20).

(8)  Uredba št. 31(EGS), 11(ESAE) o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 45, 14.6.1962, str. 1387/62).

(9)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(10)  Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(11)  UL L 322, 9.12.2009, str. 28.

(12)  UL L 160, 28.6.2003, str. 72.

(13)  Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

(14)  Uredba Sveta št. 5 o določitvi pravil glede pozivov in prenosov finančnih prispevkov, proračunskih ureditev in upravljanja z viri Razvojnega sklada za čezmorske države in ozemlja (UL 33, 31.12.1958, str. 681/58).

(15)  Uredba (ES) št. 1889/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (UL L 386, 29.12.2006, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 382/2001 z dne 26. februarja 2001 o izvajanju projektov spodbujanja sodelovanja ter trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in industrializiranimi državami Severne Amerike, Daljnega vzhoda, Avstralije in Oceanije (UL L 57, 27.2.2001, str. 10).

(18)  Uredba Sveta (Euratom) št. 300/2007 z dne 19. februarja 2007 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 81, 22.3.2007, str. 1).

(19)  Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).

(20)  UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

(21)  UL L 308, 8.12.2000, str. 26.

(22)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(23)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/41

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 28. julija 2010

o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 59122x1507xNK603 (DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 5138)

(Besedilo v francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/428/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Pioneer Overseas Corporation je 26. avgusta 2005 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Združenega kraljestva predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo 59122x1507xNK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)

Vloga zajema tudi dajanje na trg drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo 59122x1507xNK603 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje. Zato vloga v skladu s členom 5(5) in členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije, ki jih zahtevata prilogi III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2), ter informacije in ugotovitve o oceni tveganja, opravljeni po načelih iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES. Vloga vključuje tudi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 8. aprila 2009 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Menila je, da je koruza 59122x1507xNK603 enako varna kot gensko nespremenjena koruza glede možnih učinkov na zdravje človeka in živali ali okolje. Zato je ugotovila, da ni verjetno, da bi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo koruzo 59122x1507xNK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni v skladu z opisom v vlogi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), lahko škodljivo vplivalo na zdravje človeka ali živali ali okolje ob predvideni uporabi (3). EFSA je v mnenju preučila vsa posebna vprašanja in pomisleke držav članic s posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) navedene uredbe.

(4)	EFSA je v mnenju tudi ugotovila, da je načrt spremljanja okolja, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vložnik, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(5)	Ob upoštevanju teh vidikov je treba te proizvode odobriti.

(6)	Vsakemu GSO je treba dodeliti posebni identifikator v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(7)

Na podlagi mnenja EFSA za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo koruzo 59122x1507xNK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje, razen zahtev iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Da se zagotovi uporaba proizvodov v mejah odobritve iz tega sklepa, je treba pri označevanju krme, ki vsebuje GSO ali je iz njega sestavljena, ter drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo GSO ali so iz njega sestavljeni in za katere je bila predložena vloga za odobritev, jasno navesti, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje.

(8)

Imetnik odobritve mora Komisiji predložiti letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja za okoljske učinke. Navedeni rezultati se predstavijo v skladu z Odločbo Komisije 2009/770/ES z dne 13. oktobra 2009 o določitvi standardnih obrazcev za poročanje o rezultatih spremljanja namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje, kot proizvodov ali v proizvodih, namenjenih dajanju v promet, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Na podlagi mnenja EFSA ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev pri dajanju na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi in ravnanju, vključno z zahtevami za spremljanje uporabe živila in krme po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij v skladu s členom 6(5)(e) in členom 18(5)(e) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(10)	Vse ustrezne podatke iz odobritve proizvodov je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(11)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (6) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki so sestavljeni iz GSO ali jih vsebujejo.

(12)

O tem sklepu je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (7).

(13)	O ukrepih iz tega sklepa je bil opravljen posvet z vložnikom.

(14)	Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik.

(15)	Na sestanku z dne 29. junija 2010 Svet ni mogel sprejeti odločitve s kvalificirano večino niti za predlog niti proti njemu. Svet je sporočil, da so njegovi postopki s tem predlogom končani. Zato mora Komisija sprejeti ukrepe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gensko spremenjeni organizem in posebni identifikator

Gensko spremenjeni koruzi (Zea mays L.) 59122x1507xNK603, kakor je opredeljena v točki (b) Priloge k temu sklepu, se dodeli posebni identifikator DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6 v skladu z Uredbo (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Odobritev

Za namene člena 4(2) in člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se pod pogoji iz tega sklepa odobrijo naslednji proizvodi:

(a)	Živila in živilske sestavine, ki vsebujejo koruzo DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)	krma, ki vsebuje koruzo DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(c)	proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.

Člen 3

Označevanje

1.   Za namene zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„koruza“.

2.   Proizvodi iz člena 2(b) in (c), ki vsebujejo koruzo DAS-59122-7xDAS-Ø15Ø7xMON-ØØ6Ø3-6 ali so iz nje sestavljeni, in dokumenti, priloženi tem proizvodom, se označijo z besedami „ni za gojenje“.

Člen 4

Spremljanje učinkov na okolje

1.   Imetnik odobritve zagotovi, da se sprejme in izvaja načrt spremljanja učinkov na okolje iz točke (h) Priloge.

2.   Imetnik odobritve predloži Komisiji letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja v skladu z Odločbo 2009/770/ES.

Člen 5

Register Skupnosti

Podatki iz Priloge k temu sklepu se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je Pioneer Overseas Corporation, Belgija, ki zastopa Pioneer Hi-Bred International, Inc., Združene države.

Člen 7

Veljavnost

Ta sklep se uporablja 10 let od datuma uradnega obvestila.

Člen 8

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Pioneer Overseas Corporation, Avenue des Arts 44, B-1040 Bruselj – Belgija.

---

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(3)  http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question = EFSA-Q-2005-248

(4)  UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(5)  UL L 275, 21.10.2009, str. 9.

(6)  UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(7)  UL L 287, 5.11.2003, str. 1.

---

---

3.8.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/46

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 28. julija 2010

o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 x MON 810 (MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 5139)

(Besedilo v francoskem in nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/429/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) ter zlasti člena 7(3) in člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Monsanto Europe S.A. je 29. novembra 2005 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Češke predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo MON 88017 x MON 810, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)

Vloga zajema tudi dajanje na trg drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo MON 88017 x MON 810 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje. Zato vloga v skladu s členom 5(5) in členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije, ki jih zahtevata prilogi III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2), ter informacije in ugotovitve o oceni tveganja, opravljeni po načelih iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES. Vloga vključuje tudi načrt spremljanja učinkov na okolje v skladu s Prilogo VII k Direktivi 2001/18/ES.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) je 21. julija 2009 dala ugodno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Menila je, da je koruza MON 88017 x MON 810 enako varna kot gensko nespremenjena koruza glede možnih učinkov na zdravje človeka in živali ali okolje. Zato je ugotovila, da ni verjetno, da bi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo koruzo MON 88017 x MON 810, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni v skladu z opisom v vlogi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi), lahko škodljivo vplivalo na zdravje človeka ali živali ali okolje ob predvideni uporabi (3). EFSA je v mnenju preučila vsa posebna vprašanja in pomisleke držav članic s posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) navedene uredbe.

(4)	EFSA je v mnenju tudi ugotovila, da je načrt spremljanja okolja, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vložnik, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(5)	Ob upoštevanju teh vidikov je treba te proizvode odobriti.

(6)	Vsakemu GSO je treba dodeliti posebni identifikator v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(7)

Na podlagi mnenja EFSA za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo koruzo MON 88017 x MON 810, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, niso potrebne nobene druge zahteve za označevanje, razen zahtev iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Da se zagotovi uporaba proizvodov v mejah odobritve iz tega sklepa, je treba pri označevanju krme, ki vsebuje GSO ali je iz njega sestavljena, ter drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo GSO ali so iz njega sestavljeni in za katere je bila predložena vloga za odobritev, jasno navesti, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje.

(8)

Imetnik odobritve mora predložiti Komisiji letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja učinkov na okolje. Navedeni rezultati se predstavijo v skladu z Odločbo Komisije 2009/770/ES z dne 13. oktobra 2009 o določitvi standardnih obrazcev za poročanje o rezultatih spremljanja namernega sproščanja gensko spremenjenih organizmov v okolje, kot proizvodov ali v proizvodih, namenjenih dajanju v promet, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Na podlagi mnenja EFSA ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev pri dajanju na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev pri uporabi in ravnanju, vključno z zahtevami za spremljanje uporabe živila in krme po dajanju na trg, ali posebnih pogojev za varstvo posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij v skladu s členom 6(5)(e) in členom 18(5)(e) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(10)	Vse ustrezne podatke iz odobritve proizvodov je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003.

(11)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (6) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki so sestavljeni iz GSO ali jih vsebujejo.

(12)

O tem sklepu je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (7).

(13)	O ukrepih iz tega sklepa je bil opravljen posvet z vložnikom.

(14)	Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik.

(15)	Na sestanku z dne 29. junija 2010 Svet ni mogel sprejeti odločitve s kvalificirano večino niti za predlog niti proti njemu. Svet je sporočil, da so njegovi postopki s tem predlogom končani. Zato mora Komisija sprejeti ukrepe –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Gensko spremenjeni organizem in posebni identifikator

Gensko spremenjeni koruzi (Zea mays L.) MON 88017 x MON 810, kakor je opredeljena v točki (b) Priloge k temu sklepu, se dodeli posebni identifikator MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6 v skladu z Uredbo (ES) št. 65/2004.

Člen 2

Odobritev

Za namene člena 4(2) in člena 16(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 se pod pogoji iz tega sklepa odobrijo naslednji proizvodi:

(a)	živila in živilske sestavine, ki vsebujejo koruzo MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)	krma, ki vsebuje koruzo MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(c)	proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.

Člen 3

Označevanje

1.   Za namene zahtev za označevanje iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 je „ime organizma“„koruza“.

2.   Proizvodi iz člena 2(b) in (c), ki vsebujejo koruzo MON-88Ø17-3 x MON-ØØ81Ø-6 ali so iz nje sestavljeni, in dokumenti, priloženi tem proizvodom, se označijo z besedami „ni za gojenje“.

Člen 4

Spremljanje učinkov na okolje

1.   Imetnik odobritve zagotovi, da se sprejme in izvaja načrt spremljanja učinkov na okolje iz točke (h) Priloge.

2.   Imetnik odobritve predloži Komisiji letna poročila o izvajanju in rezultatih dejavnosti iz načrta spremljanja v skladu z Odločbo 2009/770/ES.

Člen 5

Register Skupnosti

Podatki iz Priloge k temu sklepu se vnesejo v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1829/2003.

Člen 6

Imetnik odobritve

Imetnik odobritve je Monsanto Europe S.A., Belgija, kot predstavnik Monsanto Company, Združene države.

Člen 7

Veljavnost

Ta sklep se uporablja 10 let od datuma uradnega obvestila.

Člen 8

Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Monsanto Europe S.A., Avenue de Tervuren 270-272, 1150 Bruselj, Belgija.

---

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

(2)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(3)  http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question = EFSA-Q-2006-020

(4)  UL L 10, 16.1.2004, str. 5.

(5)  UL L 275, 21.10.2009, str. 9.

(6)  UL L 268, 18.10.2003, str. 24.

(7)  UL L 287, 5.11.2003, str. 1.

---

---