ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.166.slv

Uradni list

Evropske unije

L 166

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
1. julij 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 573/2010 z dne 30. junija 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 574/2010 z dne 30. junija 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) 1 in 7 ( 1 )

6

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 575/2010 z dne 30. junija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

9

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 576/2010 z dne 30. junija 2010 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. julija 2010

11

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 577/2010 z dne 30. junija 2010 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

14

 

 

SKLEPI

 

 

2010/364/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 24. junija 2010 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza

16

 

 

2010/365/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji

17

 

 

2010/366/EU

 

*

Sklep Sveta z dne 29. junija 2010 o imenovanju romunskega člana Odbora regij

21

 

 

2010/367/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 25. junija 2010 o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4190)  ( 1 )

22

 

 

2010/368/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 30. junija 2010 o spremembi Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4313)  ( 1 )

33

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 573/2010

z dne 30. junija 2010

o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008 mora Komisija sprejeti podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz člena 4(1) in splošnih ukrepov, ki dopolnjujejo skupne osnovne standarde iz člena 4(2) navedene uredbe.

(2)

Če so med njimi občutljivi varnostni ukrepi, je treba slednje obravnavati kot tajne podatke EU v smislu Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (2), kot je določeno v točki (a) člena 18 Uredbe (ES) št. 300/2008, in se zato ne smejo objaviti. Te ukrepe je treba sprejeti ločeno s sklepom, naslovljenim na države članice.

(3)

Uredba (ES) št. 300/2008 se začne uporabljati v celoti z datumom, ki je določen v izvedbenih pravilih, sprejetih v skladu s postopki iz člena 4(2) in 4(3) navedene uredbe, vendar najpozneje 29. aprila 2010. Ta uredba se mora zato začeti uporabljati 29. aprila 2010, da se uskladi uporaba Uredbe (ES) št. 300/2008 in njenih izvedbenih aktov.

(4)

Uredbe Komisije (ES) št. 1217/2003 z dne 4. julija 2003 o določitvi skupnih zahtev za nacionalne programe obvladovanja kakovosti na področju varnosti civilnega letalstva (3), (ES) št. 1486/2003 z dne 22. avgusta 2003 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varnosti civilnega letalstva (4), (ES) št. 1138/2004 z dne 21. junija 2004 o uvedbi skupne opredelitve kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja na letališčih (5) in (ES) št. 820/2008 z dne 8. avgusta 2008 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, (6) ki so vse izvajale Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (7), je zato treba razveljaviti.

(5)

Člen 18 Uredbe (ES) št. 300/2008 dovoljuje, da so lahko ne glede na to, da Komisija praviloma objavi ukrepe, ki imajo neposreden vpliv na potnike, nekateri ukrepi, ki vsebujejo občutljive informacije glede varnosti letalstva, zaupni v skladu s Sklepom Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika, in se ne objavijo. Te ukrepe je treba sprejeti ločeno s sklepom, naslovljenim na države članice. Del sklepa, ki vsebuje občutljive varnostne ukrepe in postopke, se ne sme objaviti in se lahko da na voljo samo operaterjem in subjektom z upravičenim interesom. Takšni ukrepi zadevajo zlasti nekatere podrobne postopke in njihove izjeme glede tega, kako se nadzorujejo zrakoplovi, vozila, osebe, prtljaga, pošta in tovor ob vstopu na varnostno območje omejenega gibanja ali na tem območju, ter tehnične specifikacije za opremo za pregledovanje.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva, ustanovljenega s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba določa podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva, in splošne ukrepe, ki dopolnjujejo skupne osnovne standarde.

Člen 2

Izvedbena pravila

1.   Ukrepi iz člena 1 so opredeljeni v Prilogi.

2.   V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 nacionalni programi varovanja v civilnem letalstvu ustrezno upoštevajo to uredbo.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati in se uporabljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporabljala v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(3)  UL L 169, 8.7.2003, str. 44.

(4)  UL L 213, 23.8.2003, str. 3.

(5)  UL L 221, 22.6.2004, str. 6.

(6)  UL L 221, 19.8.2008, str. 8.

(7)  UL L 355, 30.12.2002, str. 1.


PRILOGA

Priloga k Uredbi (EU) št. 185/2010 (1) se spremeni:

A.

V poglavju 4 se doda točka 4.1.1.2(c):

„(c)

s psi za odkrivanje eksplozivov v kombinaciji s točko (a).“

B.

V poglavju 4 se doda točka 4.1.1.9:

„4.1.1.9

Psi za odkrivanje eksplozivov se lahko uporabljajo le kot dopolnilno sredstvo varnostnega pregleda.“

C.

V poglavju 4 se doda točka 4.1.2.3(d):

„(d)

s psi za odkrivanje eksplozivov v kombinaciji s točko (a).“

D.

V poglavju 5 se doda točka 5.1.1(e):

„(e)

psi za odkrivanje eksplozivov.“

E.

V poglavju 12 se doda točka 9:

„12.9   PSI ZA ODKRIVANJE EKSPLOZIVOV

12.9.1   Splošna načela

12.9.1.1

Pes za odkrivanje eksplozivov (EDD) je sposoben odkriti in nakazati določene in večje posamezne količine eksplozivne snovi.

12.9.1.2

Odkritje ni odvisno od oblike, položaja ali orientacije eksplozivnih snovi.

12.9.1.3

EDD v obliki pasivnega odziva nakaže odkritje eksplozivnih snovi iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.1.4

EDD in njegov vodnik lahko opravljata varnostne preglede, če sta bila odobrena posamezno in skupaj kot ekipa.

12.9.1.5

EDD in njegov vodnik opravita uvodno in periodično usposabljanje, da se naučita in ohranita zahtevane veščine ter po potrebi pridobita nove.

12.9.1.6

Pogoj za odobritev skupine EDD, ki jo sestavljajo pes za odkrivanje eksplozivov in vodniki, je uspešno opravljen tečaj usposabljanja.

12.9.1.7

Skupino EDD odobri pristojni organ ali se odobri v njegovem imenu v skladu z dodatkoma 12-E in 12-F ločenega sklepa Komisije.

12.9.1.8

Ko pristojni organ odobri skupino EDD, lahko opravlja varnostne preglede po metodi prostega iskanja ali metodi identifikacije po odvzetem vonju.

12.9.2   Standardi za EDD

12.9.2.1

Zahteve glede uspešnosti EDD so določene v Dodatku 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.2.2

Skupina EDD, ki opravlja varnostne preglede oseb, ročne prtljage, predmetov, ki jih nosijo osebe razen potnikov, vozil, zrakoplova, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na letališču ter varnostnih območij omejenega gibanja, izpolnjuje standard 1 za odkrivanje.

12.9.2.3

Skupina EDD, ki opravlja varnostne preglede oddane prtljage, pošte in materiala letalskega prevoznika, tovora in pošte, izpolnjuje standard 2 za odkrivanje.

12.9.2.4

Skupina EDD, odobrena za odkrivanje eksplozivnih snovi po metodi identifikacije po odvzetem vonju, se lahko uporabi samo za varnostne preglede tovora in za nobeno drugo področje iz standarda 2.

12.9.2.5

EDD, ki opravlja varnostne preglede eksplozivnih snovi, je opremljen s sredstvi, primernimi za edinstveno identifikacijo EDD.

12.9.2.6

EDD med opravljanjem nalog odkrivanja eksploziva vedno spremlja vodnik, ki je odobren za delo z EDD.

12.9.2.7

EDD, odobren za iskanje pa metodi prostega iskanja, ima samo enega vodnika. Enemu vodniku se lahko odobri vodenje največ dveh EDD.

12.9.2.8

EDD, odobren za iskanje po metodi identifikacije po odvzetem vonju, vodita največ dva vodnika na enega EDD.

12.9.3   Zahteve v zvezi z usposabljanjem

Splošne obveznosti glede usposabljanja

12.9.3.1

Usposabljanje skupine EDD obsega teoretično in praktično usposabljanje ter usposabljanja v realnih razmerah.

12.9.3.2

Vsebino tečajev usposabljanja določi ali potrdi pristojni organ.

12.9.3.3

Usposabljanje izvaja pristojni organ – ali pa se izvaja v njegovem imenu – z inštruktorji, kvalificiranimi v skladu s točko 11.5 Priloge k Uredbi (EU) št. 185/2010.

12.9.3.4

Psi, ki bodo usposobljeni za odkrivanje eksplozivov, se uporabljajo samo za ta namen.

12.9.3.5

Med usposabljanjem se uporabljajo pripomočki, ki predstavljajo eksplozivne snovi.

12.9.3.6

Usposabljanje se zagotovi vsem osebam, ki imajo opraviti s pripomočki za usposabljanje, da se prepreči kontaminacija.

Uvodno usposabljanje za skupine EDD

12.9.3.7

Skupina EDD opravi uvodno usposabljanje, ki temelji na merilih iz točke 12.9.3 ločenega Sklepa Komisije.

12.9.3.8

Uvodno usposabljanje za skupino EDD zajema praktično usposabljanje v predvidenem delovnem okolju.

Periodično usposabljanje za skupine EDD

12.9.3.9

EDD in njegov vodnik izpolnita zahteve v zvezi s periodičnim usposabljanjem individualno in skupaj kot ekipa.

12.9.3.10

S periodičnim usposabljanjem se ohranjajo obstoječe veščine, kot so se zahtevale na uvodnem usposabljanju, in veščine, pridobljene v skladu z dosežki na področju varnosti.

12.9.3.11

Periodično usposabljanje skupine EDD se izvaja vsaj vsakih šest tednov. Periodično usposabljanje traja najmanj štiri ure v vsakem šesttedenskem obdobju.

12.9.3.12

Točka 11 se ne uporablja, kadar se EDD vsaj vsak teden usposablja na področju prepoznavanja vseh snovi iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

Evidenca o usposabljanju za skupine EDD

12.9.3.13

Evidence za uvodno in periodično usposabljanje se hranijo za EDD in njegovega vodnika najmanj toliko časa, kolikor traja njihova pogodba o delu, in se na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu.

Operativno usposabljanje za skupine EDD

12.9.3.14

Kadar EDD opravlja naloge varnostnih pregledov, opravi operativno usposabljanje za zagotovitev ravni uspešnosti iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije.

12.9.3.15

Operativno usposabljanje se izvaja stalno in naključno v obdobju, ko se EDD uporablja za zadevne naloge, in z njim se ocenjuje uspešnost EDD pri odkrivanju z odobrenimi pripomočki za usposabljanje.

12.9.4   Postopki odobritve

12.9.4.1

Postopek odobritve zagotavlja, da se ocenijo naslednje veščine:

(a)

sposobnost EDD, da dosega raven uspešnosti odkrivanja iz Dodatka 12-D ločenega sklepa Komisije;

(b)

sposobnost EDD, da pasivno nakaže prisotnost eksplozivnih snovi;

(c)

sposobnost EDD in njegovih vodnikov, da učinkovito delajo kot ekipa, in

(d)

sposobnost vodnika, da pravilno vodi EDD, si razlaga in se ustrezno odzove na odziv EDD na prisotno eksplozivno snov.

12.9.4.2

V postopku odobritve se simulirajo vsa delovna okolja, v katerih dela skupina EDD.

12.9.4.3

Skupina EDD uspešno konča usposabljanje za vsako delovno okolje, za katero je potrebna odobritev.

12.9.4.4

Postopki odobritve se izvedejo v skladu z dodatkoma 12-E in 12-F ločenega sklepa Komisije.

12.9.4.5

Veljavnost obdobja odobritve je največ 12 mesecev.

12.9.5   Nadzor kakovosti

12.9.5.1

Za skupino EDD veljajo merila za nadzor kakovosti iz Dodatka 12-G ločenega sklepa Komisije.

12.9.6   Metodologija varnostnega pregleda

Nadaljnje podrobne zahteve so navedene v ločenem sklepu Komisije.“


(1)  UL L 55, 5.3.2010, str. 1.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/6


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 574/2010

z dne 30. junija 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) 1 in 7

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 28. januarja 2010 objavil spremembo mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 Omejeno izvzetje iz primerjalnih razkritij MSRP 7 za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (v nadaljnjem besedilu: sprememba MSRP 1). Ob zavedanju, da podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP, ne morejo uveljavljati oprostitve v zvezi s spremembo primerjalnih razkritij, predvidene v MSRP 7 za merjenja poštene vrednosti in likvidnostno tveganje, če se navedena primerjalna obdobja končajo pred 31. decembrom 2009, je namen spremembe MSRP 1 zagotoviti dodatno oprostitev za navedena podjetja.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da sprememba MSRP 1 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Sprejetje spremembe MSRP 1 posledično pomeni spremembe mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 7, da se zagotovi skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi.

(5)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(1)

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(2)

MSRP 7 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe MSRP 1 in MSRP 7, kakor so navedene v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z datumom začetka svojega prvega poslovnega leta, ki se začne po 30. juniju 2010.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 1

Sprememba MSRP 1 Omejeno izvzetje iz primerjalnih razkritij MSRP 7 za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP

MSRP 7

Sprememba MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org

OMEJENO IZVZETJE IZ PRIMERJALNIH RAZKRITIJ MSRP 7 ZA PODJETJA, KI PRVIKRAT UPORABIJO MSRP

(Sprememba MSRP 1)

Sprememba MSRP 1

Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.C člen.

DATUM UVELJAVITVE

39C

Z Omejenim izvzetjem iz primerjalnih razkritij MSRP 7 za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (Sprememba MSRP 1, ki je bil izdana januarja 2010) je bil dodan E.3 člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, ta podatek razkrije.

Dodatek E

Kratkoročna izvzetja iz MSRP

Dodajo se naslov, E.3 člen in opomba.

Razkritja glede finančnih instrumentov

E3

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporablja prehodne določbe iz 44.G člena MSRP 7. (1)

Dodatek

Sprememba MSRP 7

Finančni instrumenti: Razkritja

44.G člen se spremeni (novo besedilo je podčrtano in izbrisano besedilo je prečrtano) in doda se opomba.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

44G

Izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 7, izdane marca 2009), spremenjeni 27., 39. in B.11 člen ter dodani 27.A, 27.B, B10.A in B11.A–B11.F člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Razkritij, ki jih zahtevajo spremembe, podjetju ni treba zagotoviti za:

(a)

letno ali vmesno obdobje, vključno z izkazom stanja, predloženim v letnem primerjalnem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2009, ali

(b)

izjavo stanja na začetku najzgodnejšega primerjalnega obdobja na datum pred 31. decembrom 2009.

Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije. (2)


(1)  E.3 člen je bil dodan na podlagi Omejenega izvzetja iz primerjalnih razkritij MSRP 7 za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (Sprememba MSRP 1, ki je bil izdana januarja 2010). Da bi se izognili potencialni uporabi ugotovitev za nazaj in zagotovili, da podjetja, ki prvikrat uporabljajo MSRP, niso v slabšem položaju kot pripravljavci sedanjih MSRP, se je upravni odbor odločil, da je treba podjetjem, ki prvikrat uporabljajo MSRP, dovoliti, da uporabljajo iste prehodne določbe, ki so dovoljene za obstoječe pripravljavce računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MSRP, ki so vključeni v Izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 7).

(2)  44.G člen je bil spremenjen na podlagi Omejenega izvzetja iz primerjalnih razkritij MSRP 7 za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (Sprememba MSRP 1, ki je bil izdana januarja 2010). Upravni odbor je spremenil 44.G člen, da bi pojasnil svoje sklepe in nameravan prehod za Izboljšanje razkritij glede finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 7).


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/9


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 575/2010

z dne 30. junija 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

44,4

MK

31,8

TR

53,0

ZZ

43,1

0707 00 05

MK

41,0

TR

118,9

ZZ

80,0

0709 90 70

TR

106,7

ZZ

106,7

0805 50 10

AR

85,3

TR

97,3

US

84,1

ZA

94,5

ZZ

90,3

0808 10 80

AR

107,5

BR

90,2

CA

118,4

CL

95,2

CN

60,1

NZ

112,2

US

102,5

ZA

100,8

ZZ

98,4

0809 10 00

TR

231,7

ZZ

231,7

0809 20 95

TR

303,6

ZZ

303,6

0809 30

AR

133,5

TR

155,8

ZZ

144,7

0809 40 05

AU

258,9

IL

210,4

US

319,2

ZZ

262,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/11


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 576/2010

z dne 30. junija 2010

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. julija 2010

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. julija 2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. julija 2010 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. julija 2010

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

11,79

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

5,34

1005 90 00

KORUZA razen semenske (2)

5,34

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

11,79


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem ali Črnem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

16.6.2010-29.6.2010

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minneapolis

Chicago

Kotacija

170,70

111,08

Cena FOB ZDA

139,88

129,88

109,88

86,97

Premija za Zaliv

14,26

Premija za Velika jezera

40,50

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

26,36 EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

58,26 EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/14


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 577/2010

z dne 30. junija 2010

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 572/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)  UL L 163, 30.6.2010, str. 39.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 1. julija 2010

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

41,21

0,00

1701 11 90 (1)

41,21

2,54

1701 12 10 (1)

41,21

0,00

1701 12 90 (1)

41,21

2,24

1701 91 00 (2)

42,49

4,72

1701 99 10 (2)

42,49

1,59

1701 99 90 (2)

42,49

1,59

1702 90 95 (3)

0,42

0,27


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


SKLEPI

1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/16


SKLEP SVETA

z dne 24. junija 2010

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza

(2010/364/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2), v povezavi s členom 218(6)(a) in prvim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb obstoječih dvostranskih sporazumov s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla Sporazum z Republiko Albanijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k sklepu Sveta o pooblastilu Komisiji, da začne pogajanja s tretjimi državami o tem, da se nekatere določbe obstoječih dvostranskih sporazumov nadomestijo s sporazumom Skupnosti.

(3)

Sporazum je bil podpisan v imenu Skupnosti dne 5. maja 2006 ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta 2006/716/ES (1).

(4)

Evropska unija bi morala zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 uradno obvestiti Albanijo o tem, da je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(5)

Sporazum je treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza se odobri v imenu Unije (2).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo, pooblaščeno, da poda uradno obvestilo iz člena 8(1) Sporazuma in naslednje uradno obvestilo:

„Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost in s tem datumom izvaja vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti. Zato se v besedilu Sporazuma, kjer je potrebno, sklicevanja na ‚Evropsko skupnost‘ razumejo kot sklicevanja na ‚Evropsko unijo‘.“

V Luxembourgu, 24. junija 2010

Za Svet

Predsednik

J. BLANCO LÓPEZ


(1)  UL L 294, 25.10.2006, str. 51.

(2)  Sporazum med Evropsko skupnostjo in Svetom ministrov Republike Albanije o nekaterih vidikih zračnega prevoza je bil objavljen v UL L 294, 25.10.2006, str. 52, skupaj s sklepom o podpisu.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/17


SKLEP SVETA

z dne 29. junija 2010

o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji

(2010/365/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2005 in zlasti člena 4(2) Akta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 določa, da se tiste določbe schengenskega pravnega reda, ki niso navedene v Prilogi II k navedenemu aktu, uporabljajo v Bolgariji in Romuniji (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi članici) šele na podlagi posebnega sklepa Sveta v ta namen, ki se sprejme po preveritvi, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uporabo tega pravnega reda.

(2)

Svet je preveril, da zadevni državi članici zagotavljata zadovoljivo raven varstva podatkov z naslednjim:

Najprej so zadevnima državama članicama poslali obsežen vprašalnik, njuni odgovori pa so se zabeležili; nato so bili v skladu s schengenskimi postopki ocenjevanja na področju varstva podatkov, kakor so določeni v Sklepu Izvršnega odbora o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (SCH/Com-ex (98) 26 def.) (2), opravljeni obiski zadevnih držav članic zaradi preveritve in ocene.

(3)

Svet je 26. aprila 2010 sklenil, da zadevni državi članici izpolnjujeta pogoje s tega področja. Zato je mogoče določiti datum, s katerim se schengenski pravni red, ki se navezuje na schengenski informacijski sistem (SIS), v teh dveh državah članicah lahko začne uporabljati.

(4)

Začetek veljavnosti tega sklepa bi moral omogočiti, da se pravi podatki SIS posredujejo zadevnima državama članicama. Konkretna uporaba teh podatkov naj bi Svetu omogočila, da z veljavnimi schengenskimi postopki ocenjevanja, kakor so določeni v SCH/Com-ex (98) 26 def., preveri pravilno uporabo določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS, v zadevnih državah članicah. Ko bo to ocenjevanje opravljeno, bi moral Svet odločiti o odpravi kontrol na notranjih mejah z zadevnima državama članicama.

(5)

Treba bi bilo sprejeti ločeni sklep Sveta, s katerim bi določili datum za odpravo kontrol na notranjih mejah. Do datuma, določenega s tem sklepom, bi bilo treba uvesti nekatere omejitve glede uporabe SIS.

(6)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (3), ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(7)

Ta sklep predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (6) in členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (7)

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Določbe schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS, navedene v Prilogi I, se od 15. oktobra 2010 uporabljajo v Republiki Bolgariji in Romuniji med tema državama in v njunih odnosih s Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo,Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško in Švicarsko konfederacijo.

2.   Določbe schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS, navedene v Prilogi II, se od datuma, določenega v teh določbah, uporabljajo v Republiki Bolgariji in Romuniji med tema državama in v njunih odnosih s Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško in Švicarsko konfederacijo.

3.   Pravi SIS podatki se zadevnima državama članicama lahko posredujejo od 29. junija 2010.

Zadevni državi članici od 15. oktobra 2010 tako kot države članice, v katerih se schengenski pravni red že izvaja, lahko vnašata podatke v SIS in podatke SIS uporabljali ob upoštevanju določb odstavka 4.

4.   Do datuma odprave kontrol na notranjih mejah z zadevnima državama članicama ti državi članici:

(a)

nimata obveznosti zavrniti vstopa na svoje ozemlje držaljno tretjih držav, za katere je druga država članica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, ali jih izgnati;

(b)

ne dostopata do podatkov, ki jih urejajo določbe člena 96 Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija) (8).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije

V Luxembourgu, 29. junija 2010

Za Svet

Predsednica

E. ESPINOSA


(1)  Mnenje z dne 17. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 138.

(3)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(4)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(5)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(6)  UL L 53, 27.2.2008, str. 50.

(7)  UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(8)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.


PRILOGA I

Seznam določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in ki se v zadevnih državah članicah uporabljajo

1.

Kar zadeva določbe Schengenske konvencije:

člen 64 ter členi 92 do 119 Schengenske konvencije;

2.

Druge določbe v zvezi s SIS:

(a)

sklepi Izvršnega odbora, ustanovljenega s Schengensko Konvencijo:

Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembi finančne uredbe o C.SIS (SCH/Com-ex (97) 35) (1);

(b)

izjave Izvršnega odbora, ustanovljenega s Schengensko konvencijo:

(i)

Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi koncepta tujca (SCH/Com/Ex (96) decl 5) (2);

(ii)

Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com/Ex (99) decl 2 rev) (3);

(c)

drugi instrumenti:

(i)

Sklep Sveta 2000/265/ES z dne 27. marca 2000 o vzpostavitvi finančne uredbe za urejanje proračunskih vidikov upravljanja pogodb s strani namestnika generalnega sekretarja Sveta, sklenjenih v imenu nekaterih držav članic v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje „Sisnet“ (4);

(ii)

Priročnik SIRENE (5);

(iii)

Uredba Sveta (ES) št. 871/2004 z dne 29. aprila 2004 o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu (6), in vsi morebitni nadaljnji sklepi o dnevu začetka uporabe teh funkcij;

(iv)

Sklep Sveta 2005/211/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uvedbi nekaterih novih funkcij za schengenski informacijski sistem, vključno v zvezi z bojem proti terorizmu (7), in vsi morebitni nadaljnji sklepi o dnevu začetka uporabe teh funkcij;

(v)

Uredba (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah glede dostopa služb držav članic, odgovornih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, do schengenskega informacijskega sistema (8);

(vi)

Člen 5(4)(a) in določbe naslova II ter prilog, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem (SIS), Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (9);

(vii)

Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (10);

(viii)

Sklep Sveta (ES) št. 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (11).


(1)  UL L 239, 22.9.2000, str. 444.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 458.

(3)  UL L 239, 22.9.2000, str. 459.

(4)  UL L 85, 6.4.2000, str. 12.

(5)  Deli priročnika SIRENE so bili objavljeni v UL C 38, 17.2.2003, str. 1. Priročnik je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2006/757/ES (UL L 317, 16.11.2006, str. 1) in Sklepom Komisije 2006/758/ES (UL L 317, 16.11.2006, str. 41).

(6)  UL L 162, 30.4.2004, str. 29.

(7)  UL L 68, 15.3.2005, str. 44.

(8)  UL L 191, 22.7.2005, str. 18.

(9)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(10)  UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(11)  UL L 299, 8.11.2008, str. 43.


PRILOGA II

Seznam določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in ki se v zadevnih državah članicah uporabljajo od datuma, določenega v teh določbah

1.

Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1);

2.

Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2);

3.

Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3).


(1)  UL L 381, 28.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(3)  UL L 205, 7.8.2007, str. 63.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/21


SKLEP SVETA

z dne 29. junija 2010

o imenovanju romunskega člana Odbora regij

(2010/366/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 305 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga romunske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. decembra 2009 in 18. januarja 2010 sprejel sklepa 2009/1014/EU in 2010/29/EU o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Cristiana ANGHELA se je sprostilo mesto člana Odbora regij –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2015, se za člana Odbora regij imenuje:

Dl Romeo STAVARACHE

Primarul municipiului Bacău, județul Bacău

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 29. junija 2010

Za Svet

Predsednica

E. ESPINOSA


(1)  UL L 348, 29.12.2009, str. 22, in UL L 12, 19.1.2010, str. 11.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/22


SKLEP KOMISIJE

z dne 25. junija 2010

o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4190)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/367/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (1), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (2) ter zlasti člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužbe domače perutnine z virusi aviarne influence povzročajo dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizko patogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visoka patogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine.

(2)

Direktiva 2005/94/ES določa ukrepe za obvladovanje izbruhov visoko patogene aviarne influence (HPAI) in nizko patogene aviarne influence (LPAI), ki ju povzročijo virusi aviarne influence podtipov H5 in H7, kot je opredeljeno v navedeni direktivi, pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu. Direktiva 2005/94/ES določa tudi nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem virusov aviarne influence.

(3)

Direktiva 2005/94/ES določa, da države članice izvajajo obvezne programe nadzora. Cilj navedenih programov nadzora je opredelitev kroženja virusov LPAI pri perutnini, zlasti pri vodnih vrstah perutnine, preden se razširijo med populacijo perutnine, tako da se lahko sprejmejo nadzorni ukrepi za morebitno preprečitev mutacije v virus HPAI, kar bi lahko imelo hude posledice.

(4)

Direktiva 2005/94/ES določa tudi programe nadzora, ki jih je treba izvajati pri divjih pticah, da se na podlagi redno posodobljene ocene tveganja prispeva k obstoječemu znanju o tveganjih, ki jih predstavljajo divje ptice v zvezi s katerim koli virusom influence aviarnega izvora pri pticah.

(5)

Odločba Komisije 2007/268/EC z dne 13. aprila 2007 o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah ter o spremembi Odločbe 2004/450/ES (3) je bila sprejeta z namenom določitve smernic za izvajanje takih programov nadzora.

(6)

Izkušnje, pridobljene z izvajanjem programov nadzora v državah članicah, ter nova znanstvena dognanja in ugotovitve raziskav od datuma sprejetja navedene odločbe kažejo, da za nekatere vrste perutnine in kategorije reje perutnine v primerjavi z drugimi velja višja raven tveganja okužbe z virusi aviarne influence, tudi ob upoštevanju lege kmetijskega gospodarstva in drugih dejavnikov tveganja.

(7)

Zaradi nevarnosti vnosa virusa HPAI podtipa H5N1 iz jugovzhodne Azije v Evropo ob njegovi širitvi proti zahodu leta 2005 so bili sprejeti dodatni ukrepi za pripravljenost na bolezen in zgodnje odkrivanje navedenega tipa virusa pri perutnini in divjih pticah.

(8)

Odločba Komisije 2005/731/ES z dne 17. oktobra 2005 o določitvi dodatnih zahtev za nadzor aviarne influence pri prosto živečih pticah (4) zahteva, da države članice zagotovijo, da se pristojni organi uradno obvestijo o vsaki nenormalni umrljivosti ali večjih izbruhih bolezni, ki se pojavijo pri divjih pticah in zlasti divjih vodnih pticah. Prav tako je treba izvesti vzorčenje in laboratorijsko testiranje prisotnosti virusa aviarne influence.

(9)

V ta sklep je primerno vključiti zahteve iz Odločbe 2005/731/ES.

(10)

Od leta 2006 do leta 2009 je bilo za aviarno influenco vzorčenih in testiranih več kot 350 000 divjih ptic. V povprečju je bil v državah članicah nadzor izveden z vzorčenjem 75 % živih ptic in 25 % bolnih ali mrtvih ptic.

(11)

Testi za HPAI podtipa H5N1 so bili pri več kot 1 000 mrtvih ali bolnih pticah pozitivni, medtem ko so bili v navedenem štiriletnem obdobju testi za navedeni virus pozitivni samo pri petih pticah, ki so bile vzorčene kot zdrave žive ptice. Podtipi LPAI so bili skoraj izključno izolirani od vzorcev, odvzetih živim pticam.

(12)

Ugotovitve iz letnih poročil o nadzoru aviarne influence (5) v Uniji, ki jih pripravlja referenčni laboratorij EU za aviarno influenco, znanstvena mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) (6)  (7)  (8) ter delo nedavno ustanovljene delovne skupine za nadzor bolezni živali (TFADS) so poudarili, da je treba uvesti nekatere spremembe sedanje strategije nadzora pri perutnini in divjih pticah, da se nadalje spodbudi pristop, ki temelji na analizi tveganja in se šteje za najprimernejšo strategijo nadzora za obveščanje pristojnih organov za namene preprečevanja in obvladovanja bolezni, da se zaščitijo gospodarstva za rejo perutnine in drugih ptic v ujetništvu.

(13)

Z nadzorom, ki temelji na analizi tveganja, je treba dopolniti sisteme zgodnjega odkrivanja okužbe z aviarno influenco pri perutnini, na primer tiste, ki so že določeni v členu 2 Odločbe Komisije 2005/734/ES z dne 19. oktobra 2005 o določitvi ukrepov biološke varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na perutnino in druge ptice v ujetništvu ter zagotavljanje sistema zgodnjega odkrivanja na območjih z izrazitim tveganjem (9), ter v poglavju II(2) Priloge k Odločbi Komisije 2006/437/ES z dne 4. avgusta 2006 o odobritvi diagnostičnega priročnika za aviarno influenco v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (10).

(14)

Smernice za nadzor aviarne influence pri perutnini in divjih pticah iz Odločbe 2007/268/ES je zato glede na pridobljene izkušnje in znanstveni vpogled treba pregledati ter jih nadomestiti s smernicami iz tega sklepa.

(15)

Zaradi doslednosti zakonodaje Unije je treba vzorčenje in laboratorijsko testiranje izvajati v skladu s postopki iz Odločbe 2006/437/ES, razen če ni drugače določeno.

(16)

Zaradi doslednosti zakonodaje Unije je treba pri izvajanju programov nadzora pri divjih pticah v celoti upoštevati zahteve iz Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (11), zlasti v zvezi z metodo nadzora in postopki vzorčenja, opisanih v oddelkih 2 in 3 dela 1 Priloge II k temu sklepu.

(17)

Odločbi 2005/731/ES in 2007/268/ES je treba razveljaviti.

(18)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pristojni organi sklenejo ustrezne dogovore z organizacijami za opazovanje in obročkanje divjih ptic, lov in drugimi zadevnimi organizacijami, da zagotovijo, da so navedene organizacije obvezane nemudoma obvestiti pristojne organe o vsaki nenormalni umrljivosti ali večjih izbruhih bolezni, ki se pojavijo pri divjih pticah in zlasti divjih vodnih pticah.

Člen 2

1.   Takoj ko pristojni organ prejme kakršno koli uradno obvestilo iz člena 1 in kadar ni ugotovljen jasni vzrok za bolezen razen aviarne influence, države članice zagotovijo, da pristojni organ:

(a)

odvzame primerne vzorce mrtvih ptic in po možnosti drugih ptic, ki so bile v stiku z mrtvimi pticami;

(b)

na navedenih vzorcih opravi laboratorijske teste za odkrivanje virusa aviarne influence.

2.   Postopki vzorčenja in testiranja se izvajajo v skladu s poglavji od II do VIII Diagnostičnega priročnika za aviarno influenco, ki je bil odobren z Odločbo 2006/437/ES.

3.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo, če so rezultati laboratorijskih testov iz odstavka 1(b) na virus visoko patogene aviarne influence (HPAI) pozitivni.

Člen 3

Programi nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah, ki jih države članice izvajajo v skladu s členom 4(1) Direktive 2005/94/ES, ustrezajo smernicam iz prilog I in II k temu sklepu.

Člen 4

Pristojni organ brez poseganja v zahteve iz zakonodaje Unije zagotovi, da se Komisija vsakih šest mesecev obvešča o vseh pozitivnih in negativnih rezultatih seroloških in viroloških preiskav za aviarno influenco v okviru programov nadzora pri perutnini in divjih pticah. Prek spletnega sistema Komisije se predložijo vsako leto do 31. julija za predhodnih šest mesecev (od 1. januarja do 30. junija) in do 31. januarja za predhodnih šest mesecev (od 1. julija do 31. decembra).

Člen 5

Odločbi 2005/731/ES in 2007/268/ES se razveljavita.

Člen 6

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 25. junija 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(2)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(3)  UL L 115, 3.5.2007, str. 3.

(4)  UL L 274, 20.10.2005, str. 93.

(5)  Spletna stran Evropske komisije: http://ec.europa.eu/food/animal/diseases/controlmeasures/avian/eu_resp_surveillance_en.htm

(6)  The EFSA Journal (2005) 266, str. 1–21. Znanstveno mnenje o vplivih aviarne influence na zdravje in dobro počutje živali.

(7)  The EFSA Journal (2008) 715, str. 1–161. Znanstveno mnenje o vplivih aviarne influence na zdravje in dobro počutje živali in tveganjih njenega vnosa na gospodarstvih EU za rejo perutnine.

(8)  The EFSA Journal [2006] 357, str. 1–46. Znanstveno mnenje o pticah selivkah in njihovi možni vlogi pri širjenju visoko patogene aviarne influence.

(9)  UL L 274, 20.10.2005, str. 105.

(10)  UL L 237, 31.8.2006, str. 1.

(11)  UL L 20, 26.1.2010, str. 7.


PRILOGA I

Smernice o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini

1.   Cilji programov nadzora

Cilj programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini je obveščanje pristojnih organov o kroženju virusa aviarne influence z namenom obvladovanja bolezni v skladu z Direktivo 2005/94/ES v okviru celoletnega odkrivanja z aktivnim nadzorom za:

(a)

nizko patogeno aviarno influenco (LPAI) podtipov H5 in H7 pri kurah (Galliformes) (in sicer kokoših, puranih, pegatkah, fazanih, jerebicah in prepelicah) in ratitih, ki dopolnjuje druge obstoječe sisteme zgodnjega odkrivanja;

(b)

LPAI podtipov H5 in H7 ter visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) pri domačih vodnih pticah (in sicer racah, goseh in mlakaricah za obnovo populacije pernate divjadi).

2.   Metoda nadzora

Vzorčenje in serološko testiranje na gospodarstvih za rejo perutnine se izvajata z namenom odkrivanja prisotnosti protiteles proti aviarni influenci, kot je opredeljeno v Direktivi 2005/94/ES.

Navedeni aktivni nadzor dopolnjuje sisteme zgodnjega odkrivanja, ki so že uvedeni v državah članicah, kot je določeno v Odločbi 2005/734/ES in poglavju II Diagnostičnega priročnika za aviarno influenco, odobrenega z Odločbo Komisije 2006/437/ES (v nadaljnjem besedilu: Diagnostični priročnik), zlasti tiste sisteme, ki se izvajajo na gospodarstvih za rejo perutnine, za katere velja višja raven tveganja vnosa aviarne influence.

Za nadzor živalskih bolezni obstajata dve mednarodno priznani metodi, in sicer (a) nadzor, ki temelji na analizi tveganja, in (b) nadzor, ki temelji na reprezentativnem vzorčenju.

2.1   Nadzor, ki temelji na analizi tveganja

Nadzor, ki temelji na analizi tveganja, je priporočena metoda za ciljno usmerjeno in učinkovito izvajanje nadzora nad aviarno influenco.

Države članice, ki izberejo navedeno metodo, opredelijo zadevne poti tveganja za okužbe jat perutnine in okvir vzorčenja za gospodarstva za rejo perutnine, za katere velja višja raven tveganja okužbe z aviarno influenco.

Merila in dejavniki tveganja iz oddelka 4.1 niso dokončni, vendar nakazujejo, kako usmerjati vzorčenje in testiranje vrst perutnine in kategorije reje perutnine v različnih rejnih sistemih. Glede na posamezno zdravstveno stanje živali v zadevnih državah članicah jih je morda treba različno obravnavati.

2.2   Nadzor, ki temelji na reprezentativnem vzorčenju

Če država članica ne more izvesti zadostno utemeljene ocene poti tveganja za okužbo jat perutnine na svojem ozemlju, izvede nadzor, ki temelji na sistemu reprezentativnega vzorčenja. Število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine mora ustrezati številu iz preglednic 1 in 2 glede na vrste perutnine.

Vzorčenje za serološko testiranje za aviarno influenco se porazdeli po celotnem ozemlju države članice, tako da vzorci lahko veljajo za reprezentativne za celotno državo članico.

3.   Ciljne populacije

V program nadzora se vključi vzorčenje naslednjih vrst perutnine in rejnih kategorij:

(a)

kokoši nesnice;

(b)

kokoši nesnice iz proste reje;

(c)

piščanci za vzrejo;

(d)

purani za vzrejo;

(e)

race za vzrejo;

(f)

gosi za vzrejo;

(g)

pitovni purani;

(h)

pitovne race;

(i)

pitovne gosi;

(j)

gojena pernata divjad (kure – Galliformes), zlasti odrasle ptice, kot so matične ptice;

(k)

gojena pernata divjad (vodne ptice);

(l)

ratiti.

Vendar se v naslednjih določenih izjemnih okoliščinah lahko vključijo tudi naslednje kategorije perutnine:

(m)

brojlerji, toda samo ko: (i) so v velikem številu v prosti reji in (ii) zanje velja višja raven tveganja okužbe z aviarno influenco;

(n)

dvoriščne jate; na splošno imajo manjšo vlogo pri kroženju in širjenju virusa, njihovo vzorčenje pa zahteva veliko sredstev; vendar v nekaterih državah članicah za dvoriščne jate lahko velja višja raven tveganja aviarne influence zaradi njihovega velikega števila, njihove bližine komercialnim gospodarstvom za rejo perutnine, prisotnosti v lokalni/regionalni trgovini ter drugih meril in dejavnikov tveganja, kot so navedeni v oddelku 4.1, zlasti glede sestave vrst.

Kadar se za kategorijo reje perutnine predloži dobro argumentirana utemeljitev v zvezi z ravnjo tveganja (na primer za piščance za vzrejo, ki se gojijo pod strogimi pogoji biološke varnosti), se navedena kategorija lahko tudi izključi iz vzorčenja.

4.   Metoda nadzora, ki temelji na analizi tveganja

Izbiro nadzora, ki temelji na analizi tveganja, je treba določiti na podlagi analize na ravni države članice, pri čemer se upoštevajo vsaj naslednja merila in dejavniki tveganja:

4.1   Merila in dejavniki tveganja

4.1.1   Merila in dejavniki tveganja za vnos virusa na gospodarstva za rejo perutnine zaradi neposredne ali posredne izpostavljenosti divjim pticam, zlasti „ciljnim vrstam“

(a)

Gospodarstvo za rejo perutnine se nahaja v bližini vlažnih območij, ribnikov, močvirij, jezer, rek ali morske obale, kjer se lahko zbirajo divje vodne ptice selivke.

(b)

Gospodarstvo za rejo perutnine se nahaja na območju z veliko gostoto divjih ptic selivk, zlasti tistih ptic, ki so označene kot „ciljne vrste“ za odkrivanje HPAI H5N1 in vključene v del 2 Priloge II.

(c)

Gospodarstvo za rejo perutnine se nahaja v bližini počivališč in gojišč divjih vodnih ptic selivk, zlasti kadar so ta območja povezana s premiki ptic selivk na območja, kjer je znan pojav HPAI H5N1 pri divjih pticah ali perutnini.

(d)

Gospodarstva za rejo perutnine s prosto rejo ali gospodarstva za rejo perutnine, kjer se perutnina ali druge ptice v ujetništvu gojijo na prostem kjer koli, kjer se stik z divjimi pticami ne more zadovoljivo preprečiti.

(e)

Nizka raven biološke varnosti na gospodarstvu za rejo perutnine, vključno z metodo skladiščenja krme in uporabo površinskih voda.

4.1.2   Merila in dejavniki tveganja širjenja virusa znotraj gospodarstva za rejo perutnine in med gospodarstvi za rejo perutnine ter posledice (vpliv) širjenja aviarne influence s perutnine na perutnino in med gospodarstvi za rejo perutnine

(a)

Prisotnost več kot ene vrste perutnine na istem gospodarstvu za rejo perutnine, zlasti prisotnost domačih rac in gosi skupaj z drugimi vrstami perutnine.

(b)

Tip reje perutnine in vrste perutnine na gospodarstvu, za katerega so podatki o nadzoru pokazali povišano stopnjo odkrivanja okužbe z aviarno influenco v državi članici, na primer gospodarstva za rejo rac in pri perutnini, namenjeni za obnovo populacije pernate divjadi (zlasti gojene mlakarice).

(c)

Gospodarstvo za rejo perutnine se nahaja na območju z veliko gostoto gospodarstev za rejo perutnine.

(d)

Trgovinski tokovi, tudi uvoz in povezana pogostost neposrednih in posrednih premikov perutnine ter drugi dejavniki, vključno z vozili, opremo in osebami.

(e)

Prisotnost kategorij dolgožive perutnine in skupin različno stare perutnine na kmetijskem gospodarstvu (kot so nesnice).

4.2   Ciljno usmerjanje v ogrožene populacije

Raven ciljnega usmerjanja mora odražati število in lokalno tehtanje dejavnikov tveganja na gospodarstvu za rejo perutnine.

Pristojni organ lahko v svoji oceni pri pripravi metode nadzora upošteva druge dejavnike tveganja, ki morajo biti primerno označeni in utemeljeni v njihovem programu nadzora.

4.3   Ciljno usmerjanje v vzorčena gospodarstva za rejo perutnine

Preglednici 1 in 2 se lahko uporabita kot osnova za ugotavljanje števila vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine na ogroženo populacijo.

5.   Metoda reprezentativnega vzorčenja

Pri reprezentativnem vzorčenju iz oddelka 2.2 se število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine izračuna na podlagi podatkov iz preglednic 1 in 2 glede na vrste perutnine na gospodarstvu za rejo perutnine.

5.1   Število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine za serološko testiranje za aviarno influenco

5.1.1   Število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine (razen gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric)

Za vsako kategorijo reje perutnine, razen tistih za race, gosi in mlakarice, se število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine določi tako, da se pri 95-odstotnem intervalu zaupanja zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega gospodarstva za rejo perutnine, kadar je prevalenca okuženih gospodarstev za rejo perutnine vsaj 5-odstotna.

Vzorčenje se izvede v skladu s preglednico 1:

Preglednica 1

Število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine (razen gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric) v vsaki kategoriji reje perutnine

Število gospodarstev na kategorijo reje perutnine na državo članico

Število vzorčenih gospodarstev za rejo perutnine

Do vključno 34

Vsa

35–50

35

51–80

42

81–250

53

> 250

60

5.1.2   Število vzorčenih gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric  (1)

Število vzorčenih gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric se določi tako, da se pri 99-odstotnem intervalu zaupanja zagotovi identifikacija vsaj enega okuženega gospodarstva za rejo perutnine, če je prevalenca okuženih gospodarstev za rejo perutnine vsaj 5-odstotna.

Vzorčenje se izvede v skladu s preglednico 2:

Preglednica 2

Število vzorčenih gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric

Število gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric na državo članico

Število vzorčenih gospodarstev za rejo rac, gosi in mlakaric

Do vključno 46

Vsa

47–60

47

61–100

59

101–350

80

> 350

90

5.2   Število perutnine (ptic) za vzorčenje na gospodarstvu za rejo perutnine

Vrednosti iz točk 5.2.1 in 5.2.2 se uporabljajo za gospodarstva za rejo perutnine, vzorčena na podlagi nadzora, ki temelji na analizi tveganja, in na podlagi reprezentativnega vzorčenja.

5.2.1   Število ptic (razen rac, gosi in mlakaric) za vzorčenje na gospodarstvu za rejo perutnine

Število ptic za vzorčenje na gospodarstvu za rejo perutnine se določi tako, da se zagotovi 95-odstotna verjetnost identifikacije vsaj ene seropozitivne ptice, če je prevalenca seropozitivnih ptic ≥ 30-odstotna.

Vzorci krvi za serološke preiskave se odvzamejo v vseh kategorijah reje perutnine in pri vseh vrstah perutnine, in sicer se odvzamejo najmanj 5 do 10 pticam (razen rac, gosi in mlakaric) na gospodarstvo za rejo perutnine ter v primeru več kot enega prostora za rejo na gospodarstvu tudi iz različnih prostorov za rejo.

Če je na gospodarstvu več prostorov za rejo, se vzorci odvzamejo vsaj petim pticam na prostor.

5.2.2   Število rac, gosi in mlakaric za vzorčenje na gospodarstvu

Število rac, gosi in mlakaric za vzorčenje na gospodarstvu za rejo perutnine se določi tako, da se zagotovi 95-odstotna verjetnost identifikacije vsaj ene seropozitivne ptice, če je prevalenca seropozitivnih ptic ≥ 30-odstotna.

Na vsakem izbranem gospodarstvu za rejo perutnine se za serološko testiranje odvzame dvajset vzorcev krvi (2).

6.   Postopki vzorčenja za serološko testiranje

Časovno obdobje za vzorčenje na gospodarstvih za rejo perutnine sovpada s sezonsko rejo za vsako kategorijo reje perutnine, vzorčenje pa se lahko opravi tudi v klavnici. Ta praksa vzorčenja ne sme ogroziti pristopa, ciljno usmerjenega v tveganje, glede na merila in dejavnike tveganja iz oddelka 4.1.

Za optimizacijo učinkovitosti in v izogib nepotrebnemu vstopu oseb na gospodarstva za rejo perutnine se vzorčenje, kadar koli je to mogoče, kombinira z vzorčenjem za druge namene, na primer v okviru nadzora salmonele in mikoplazme. Vendar tako kombiniranje ne sme ogroziti zahtev za nadzor, ki temelji na analizi tveganja.

7.   Vzorčenje za virološko testiranje

Vzorčenje za virološko testiranje za aviarno influenco se ne uporablja kot alternativa za serološko testiranje in se mora opravljati samo v okviru preiskav po serološko pozitivnih rezultatih testiranja za aviarno influenco.

8.   Pogostost in obdobje testiranja

Vzorčenje gospodarstev za rejo perutnine se izvaja vsako leto. Vendar pa se države članice na podlagi ocene tveganja lahko odločijo za bolj pogosto vzorčenje in testiranje. To odločitev je treba podrobno utemeljiti v programu nadzora.

Vzorčenje se opravlja v skladu z odobrenim programom nadzora od 1. januarja do 31. decembra leta izvajanja navedenega programa.

9.   Laboratorijsko testiranje

Testiranje vzorcev izvajajo nacionalni referenčni laboratoriji za aviarno influenco (NRL) v državah članicah ali drugi laboratoriji, ki jih pooblastijo pristojni organi in ki so pod nadzorom NRL.

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z Diagnostičnim priročnikom, ki določa postopke za potrditev in diferencialno diagnozo aviarne influence.

Če pa država članica želi uporabiti laboratorijske teste, ki niso določeni v Diagnostičnem priročniku ali opisani v Priročniku diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali, mora ustreznost navedenih testov pred njihovo uporabo najprej potrditi referenčni laboratorij EU (EURL) na podlagi preverjenih podatkov.

Vse pozitivne serološke rezultate potrdijo NRL s testom inhibicije hemaglutinacije, in sicer z uporabo določenih sevov, ki jih priskrbi EURL:

(a)

za podtip H5:

(i)

začetni test s teal/England/7894/06 (H5N3);

(ii)

testiranje vseh pozitivnih vzorcev s chicken/Scotland/59(H5N1), da se izločijo protitelesa, navzkrižno reaktivna z N3;

(b)

za podtip H7:

(i)

začetni test s turkey/England/647/77 (H7N7);

(ii)

testiranje vseh pozitivnih rezultatov z African Starling/983/79 (H7N1), da se izločijo protitelesa, navzkrižno reaktivna z N7.

Vsem pozitivnim serološkim rezultatom morajo na gospodarstvu za rejo perutnine slediti epidemiološke preiskave in nadaljnje vzorčenje za testiranje z virološko metodo, da se ugotovi, ali je na gospodarstvu za rejo perutnine prisotna aktivna okužba z virusom aviarne influence. Ugotovitve vseh navedenih preiskav se sporočijo Komisiji.

Vsi izolati virusa aviarne influence se predložijo EURL v skladu z zakonodajo Unije glede na naloge in dolžnosti nacionalnih referenčnih laboratorijev, kot so določeni v Prilogi VII k Direktivi 2005/94/ES, razen če je bilo odobreno odstopanje v skladu z odstavkom 4(d) poglavja V Diagnostičnega priročnika. Virusi podtipa H5/H7 se nemudoma pošljejo EURL, na njih pa se opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI) v skladu z Diagnostičnim priročnikom.

Uporabljajo se posebni protokoli, ki jih EURL zagotovi za predložitev vzorcev in diagnostičnega materiala. Pristojni organ zagotovi dobro izmenjavo informacij med EURL in NRL.


(1)  Za odkrivanje gospodarstev za rejo rac in gosi s pozitivnimi rezultati velja višja raven zaupanja zaradi dokazov o manjši verjetnosti, da bodo s pasivnim nadzorom ali sistemi zgodnjega odkrivanja odkrili okuženo gospodarstvo za rejo rac in gosi v primerjavi z okuženim gospodarstvom za rejo kur (Galliformes).

(2)  Povečanje velikosti vzorca v primerjavi s 5.2.1 je nujno zaradi manjše občutljivosti diagnostičnega testa pri vodnih pticah.


PRILOGA II

DEL 1

Smernice o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri divjih pticah

1.   Cilji nadzora

Cilj programa nadzora za aviarno influenco pri divjih pticah je pravočasno odkritje HPAI podtipa H5N1 pri divjih pticah, da se zaščiti perutnina na gospodarstvih za rejo perutnine in zavaruje veterinarsko javno zdravje.

2.   Oblika nadzora

(a)

Nadzor, ki temelji na analizi tveganja, se izvaja kot „pasivni“ sistem nadzora z laboratorijskimi preiskavami umirajočih ali mrtvih divjih ptic, zlasti pa je usmerjen v preiskave vrst vodnih ptic.

(b)

Nadzor je posebej usmerjen v divje ptice, zlasti vodne ptice selivke, tj. „ciljne vrste“, za katere velja višja raven tveganja okužbe z virusom HPAI H5N1 in njegovega prenosa.

(c)

Nadzor je usmerjen na območja blizu morja, jezer in vodnih poti, kjer so bile najdene mrtve ptice, zlasti ko so ta območja v neposredni bližini gospodarstev za rejo perutnine in zlasti na območjih z visoko gostoto gospodarstev za rejo perutnine.

(d)

Za pripravo programa nadzora, pomoč pri identifikaciji vrst in optimizacijo vzorčenja, prilagojenega razmeram v posameznih državah, se zagotovi tesno sodelovanje med epidemiologi in ornitologi ter pristojnim organom za ohranjanje narave.

(e)

Dejavnosti nadzora se okrepijo z ozaveščanjem ter aktivnim iskanjem in spremljanjem mrtvih ali umirajočih divjih ptic, zlasti „ciljnih vrst“, če to zahtevajo epidemiološke razmere za virus HPAI H5N1. To se lahko sproži z odkritjem virusa HPAI H5N1 pri perutnini in/ali divjih pticah v sosednjih državah članicah in tretjih državah ali državah, ki so z zadevno državo članico povezane prek premikov divjih ptic selivk, zlasti „ciljnih vrst“. V navedenem primeru se upoštevajo posebni vzorci selitev in vrste divjih ptic, ki se med državami članicami lahko razlikujejo.

3.   Postopki vzorčenja

(a)

Postopki vzorčenja se izvajajo v skladu z Diagnostičnim priročnikom.

(b)

Kloakalni brisi in brisi sapnika/žrela in/ali tkiva mrtvih ali umirajočih divjih ptic se vzorčijo za molekularno detekcijo (PCR) in/ali izolacijo virusa.

(c)

Posebno pozornost je treba nameniti shranjevanju in prevozu vzorcev v skladu z odstavkoma 5 in 6 poglavja IV Diagnostičnega priročnika. Vsi izolati virusa aviarne influence pri divjih pticah se pošljejo EURL, razen če je bilo odobreno odstopanje v skladu z odstavkom 4(d) poglavja V Diagnostičnega priročnika. Virusi podtipa H5/H7 se nemudoma pošljejo EURL, na njih pa se opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI) v skladu z Diagnostičnim priročnikom.

(d)

Vzorčenje se ne opravlja po 31. decembru leta izvajanja programa nadzora.

4.   Laboratorijsko testiranje

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z Diagnostičnim priročnikom.

Testiranje vzorcev izvajajo NRL v državah članicah ali drugi laboratoriji, ki jih pooblastijo pristojni organi in ki so pod nadzorom NRL.

Če pa država članica želi uporabiti laboratorijske teste, ki niso določeni v Diagnostičnem priročniku ali opisani v Priročniku diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali, mora ustreznost navedenih testov pred njihovo uporabo najprej potrditi referenčni laboratorij EU (EURL) na podlagi preverjenih podatkov.

Izvede se začetno presejanje z metodo M gene PCR, ki mu najpozneje v dveh tednih sledi hitri test pozitivnih vzorcev za H5. V primeru pozitivnih rezultatov za H5 se čim prej analizira cepitveno mesto, da se ugotovi, ali gre za visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) ali nizko patogeno aviarno influenco (LPAI). Kadar se potrdi HPAI H5, je potrebna hitra nadaljnja analiza za določitev tipa N, tudi če se s tako analizo samo izloči N1.

5.   Nadaljnje ukrepanje

V primeru potrjenih pozitivnih primerov HPAI H5(N1) (1) se uporabijo nadzorni ukrepi iz Odločbe Komisije 2006/563/ES z dne 11. avgusta 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri prosto živečih pticah v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/115/ES (2).

Kot del epidemiološke preiskave je pomembno opredeliti območja, povezana z navedenimi primeri, da se po možnosti predvidijo nadaljnji vdori virusa aviarne influence, zlasti na območja, pomembna za rejo perutnine, kot so območja z visoko gostoto gospodarstev za rejo perutnine.

DEL 2

Seznam ciljnih vrst divjih ptic za vzorčenje in testiranje za aviarno influenco – „ciljne vrste“

Št.

Znanstveno ime

Splošno ime

1.

Accipiter gentilis

kragulj

2.

Accipiter nisus

skobec

3.

Anas acuta

dolgorepa raca

4.

Anas clypeata

žličarica

5.

Anas crecca

kreheljc

6.

Anas penelope

žvižgavka

7.

Anas platyrhynchos

mlakarica

8.

Anas querquedula

reglja

9.

Anas strepera

konopnica

10.

Anser albifrons albifrons

beločela gos (evropska rasa)

11.

Anser anser

siva gos

12.

Anser brachyrhynchus

kratkokljuna gos

13.

Anser erythropus

rdečenoga gos

14.

Anser fabalis

njivska gos

15.

Ardea cinerea

siva čaplja

16.

Aythya ferina

sivka

17.

Aythya fuligula

čopasta črnica

18.

Branta bernicla

grivasta gos

19.

Branta canadensis

kanadska gos

20.

Branta leucopsis

belolična gos

21.

Branta ruficollis

rdečevrata gos

22.

Bubo bubo

velika uharica

23.

Buteo buteo

kanja

24.

Buteo lagopus

koconoga kanja

25.

Cairina moschata

moškatna bleščavka

26.

Ciconia ciconia

bela štorklja

27.

Circus aeruginosus

rjavi lunj

28.

Cygnus columbianus

mali labod

29.

Cygnus cygnus

labod pevec

30.

Cygnus olor

labod grbec

31.

Falco peregrinus

sokol selec

32.

Falco tinnunculus

navadna postovka

33.

Fulica atra

črna liska

34.

Larus canus

sivi galeb

35.

Larus ridibundus

rečni galeb

36.

Limosa limosa

črnorepi kljunač

37.

Marmaronetta angustirostris

marmorna raca

38.

Mergus albellus

mala žagarica

39.

Milvus migrans

črni škarnik

40.

Milvus milvus

rjavi škarnik

41.

Netta rufina

tatarska žvižgavka

42.

Phalacrocorax carbo

veliki kormoran

43.

Philomachus pugnax

togotnik

44.

Pica pica

sraka

45.

Pluvialis apricaria

zlata prosenka

46.

Podiceps cristatus

čopasti ponirek

47.

Podiceps nigricollis

črnovrati ponirek

48.

Porphyrio porphyrio

afriška sultanka

49.

Tachybaptus ruficollis

mali ponirek

50.

Vanellus vanellus

priba


(1)  Ukrepi za nadzor bolezni se izvajajo na podlagi potrditve HPAI H5 in suma na N1.

(2)  UL L 222, 15.8.2006, str. 11.


1.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 166/33


SKLEP KOMISIJE

z dne 30. junija 2010

o spremembi Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4313)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/368/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1), zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/771/ES (2) usklajuje tehnične pogoje za uporabo spektra za številne vrste naprav kratkega dosega, vključno z napravami kot so alarmi, lokalna komunikacijska oprema, naprave za odpiranje vrat in medicinski vsadki. Naprave kratkega dosega so običajno izdelki široke potrošnje in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno prenašati in uporabljati prek meja; razlike v pogojih za dostop do spektra zato preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje škodljivega motenja drugih radijskih naprav in storitev.

(2)

Vendar se lahko zaradi hitrih tehnoloških sprememb in sprememb družbenih potreb pojavijo nove naprave kratkega dosega, zaradi česar bi bilo treba pogoje za uskladitev spektra redno posodabljati.

(3)

Komisija je 5. julija 2006 v skladu s členom 4(2) Odločbe 676/2002/ES Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT) trajno pooblastila za posodabljanje Priloge k Odločbi 2006/771/ES glede na tehnološki in tržni razvoj naprav kratkega dosega.

(4)

Usklajeni tehnični pogoji za naprave kratkega dosega iz Odločbe 2006/771/ES so že bili spremenjeni z odločbama Komisije 2008/432/ES (3) in 2009/381/ES (4), in sicer tako, da sta nadomestili njeno prilogo.

(5)

CEPT je v poročilu (5), ki ga je predložil novembra 2009 kot odgovor na zgoraj navedeno pooblastilo, Komisiji svetoval, naj spremeni nekatere tehnične vidike iz Priloge k Odločbi 2006/771/ES.

(6)

Prilogo k Odločbi 2006/771/ES je treba zato ustrezno spremeniti.

(7)

Oprema, ki deluje pod pogoji iz tega sklepa, mora biti v skladu tudi z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (6), da se zagotovi učinkovita uporaba spektra in prepreči škodljivo motenje, kar se izkaže z upoštevanjem usklajenih standardov ali izvedenimi nadomestnimi postopki za ocenjevanje skladnosti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radiofrekvenčni spekter –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/771/ES se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 30. junija 2010

Za Komisijo

Neelie KROES

Podpredsednica


(1)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2)  UL L 312, 11.11.2006, str. 66.

(3)  UL L 151, 11.6.2008, str. 49.

(4)  UL L 119, 14.5.2009, str. 32.

(5)  Poročilo CEPT št. 35, RSCOM 09-68.

(6)  UL L 91, 7.4.1999, str. 10.


PRILOGA

„PRILOGA

Usklajeni frekvenčni pasovi in tehnični parametri za naprave kratkega dosega

Vrsta naprave kratkega dosega

Frekvenčni pas (1)

Omejitev oddajne moči/poljske jakosti/gostote moči (2)

Dodatni parametri (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop ter zasedenost) (3)

Druge omejitve uporabe (4)

Rok za izvedbo

Nespecifične naprave kratkega dosega (5)

6 765–6 795 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

13,553–13,567 MHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

26,957–27,283 MHz

10 mW efektivne sevane moči (e.r.p.), kar ustreza 42 dBμA/m na 10 metrov

 

Videoaplikacije so izključene.

1. junij 2007

40,660–40,700 MHz

10 mW e.r.p.

 

Videoaplikacije so izključene.

1. junij 2007

Nespecifične naprave kratkega dosega

433,050–434,040 (6) MHz

1 mW e.r.p.

in gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo nad 250 kHz

Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.

Zvokovne in videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

10 mW e.r.p.

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

434,040–434,790 (6) MHz

1 mW e.r.p.

in gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo nad 250 kHz

Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.

Zvokovne in videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

10 mW e.r.p.

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 100 % pri medkanalskem razmiku do 25 kHz

Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.

Zvokovne in videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

Nespecifične naprave kratkega dosega

863,000–865,000 MHz

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

865,000–868,000 MHz

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

868,000–868,600 MHz

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %

Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

868,700–869,200 MHz

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

Nespecifične naprave kratkega dosega

869,400–869,650 (6) MHz

500 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

Medkanalski razmik mora biti 25 kHz, razen tega se lahko celoten pas uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo.

Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

869,700–870,000 (6) MHz

5 mW e.r.p.

Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.

Zvokovne in videoaplikacije so izključene.

1. junij 2007

25 mW e.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1 %

Analogne zvokovne aplikacije razen govornih so izključene. Analogne videoaplikacije so izključene.

1. november 2010

Nespecifične naprave kratkega dosega

2 400–2 483,5 MHz

10 mW ekvivalentne izotropne sevane moči (e.i.r.p.)

 

 

1. junij 2007

5 725–5 875 MHz

25 mW e.i.r.p.

 

 

1. junij 2007

24,150–24,250 GHz

100 mW e.i.r.p.

 

 

1. oktober 2008

61,0–61,5 GHz

100 mW e.i.r.p.

 

 

1. oktober 2008

Sistemi za širokopasovni prenos podatkov

2 400–2 483,5 MHz

100 mW e.i.r.p.

in gostota e.i.r.p. 100 W/100 kHz, kadar se uporablja modulacija s frekvenčnim skakanjem, oziroma gostota e.i.r.p. 10 mW/MHz, kadar se uporabljajo druge vrste modulacije.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.

 

1. november 2009

57,0–66,0 GHz

40 dBm e.i.r.p.

in 13 dBm/MHz gostote e.i.r.p

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.

Fiksne naprave, ki se uporabljajo na prostem, so izključene.

1. november 2010

Alarmni sistemi

868,600–868,700 MHz

10 mW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Celoten frekvenčni pas se lahko uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo.

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1,0 %

 

1. oktober 2008

869,250–869,300 MHz

10 mW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

 

1. junij 2007

869,300–869,400 MHz

10 mW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 1,0 %

 

1. oktober 2008

869,650–869,700 MHz

25 mW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

 

1. junij 2007

Socialni alarmi (8)

869,200–869,250 MHz

10 mW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

 

1. junij 2007

Induktivne naprave (9)

9,000–59,750 kHz

72 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. november 2010

59,750–60,250 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

60,250–70,000 kHz

69 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

70–119 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

119–127 kHz

66 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

127–140 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

140–148,5 kHz

37,7 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

148,5–5 000 kHz

V spodaj določenih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.

– 15 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz

Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dΒμΑ/m na 10 metrov.

 

 

1. oktober 2008

Inductive applications (cont.)

400–600 kHz

– 8 dBμA/m na 10 metrov

 

Ti pogoji uporabe veljajo samo za RFID (10)

1. oktober 2008

3 155–3 400 kHz

13,5 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

5 000–30 000 kHz

V spodaj navedenih posebnih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.

– 20 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz

Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dΒμΑ/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

6 765–6 795 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

7 400–8 800 kHz

9 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

10 200–11 000 kHz

9 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

Induktivne naprave

13 553–13 567 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. junij 2007

60 dBμA/m at 10 metres

 

Ti pogoji uporabe veljajo samo za RFID (10) in EAS (11)

1. oktober 2008

26 957–27 283 kHz

42 dBμA/m na 10 metrov

 

 

1. oktober 2008

Aktivni medicinski vsadki (12)

9–315 kHz

30 dBμA/m na 10 metrov

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

 

1. oktober 2008

30,0–37,5 MHz

1 mW e.r.p.

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

Ti pogoji uporabe veljajo samo medicinske membranske vsadke zelo majhne moči, ki se uporabljajo za merjenje krvnega tlaka.

1. november 2010

402–405 MHz

25 μW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 300 kHz.

Lahko se uporabljajo tudi druge tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, vključno s pasovnimi širinami, večjimi od 300 kHz, če zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES, da se zagotovi združljivo delovanje z drugimi uporabniki in zlasti z meteorološkimi radiosondami.

 

1. november 2009

Aktivni medicinski vsadki in njihovi periferni deli (13)

401–402 MHz

25 μW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 100 kHz.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

 

1. november 2010

405–406 MHz

25 μW e.r.p.

Medkanalski razmik: 25 kHz

Posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje pasovne širine do 100 kHz.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi omejitev obratovalnega ciklusa (7): 0,1 %

 

1. november 2010

Vsadki za živali (14)

315–600 kHz

– 5 dΒμΑ/m na 10 metrov

Omejitev obratovalnega ciklusa (7) : 10 %

 

1. november 2010

12,5–20,0 MHz

– 7 dΒμΑ/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz

Omejitev obratovalnega ciklusa (7): 10 %

Ti pogoji uporabe veljajo samo za naprave, ki se uporabljajo v zaprtih prostorih.

1. november 2010

Prenosniki nizke moči (15)

87,5–108,0 MHz

50 nW e.r.p.

Medkanalski razmik do 200 kHz

 

1. november 2010

Brezžične zvokovne naprave (16)

863–865 MHz

10 mW e.r.p.

 

 

1. november 2010

Naprave za radijsko ugotavljanje položaja (17)

2 400–2 483,5 MHz

25 mW e.i.r.p.

 

 

1. november 2009

17,1–17,3 GHz

26 dBm e.i.r.p.

Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, določene z usklajenimi standardi, sprejetimi z Direktivo 1999/5/ES.

Ti pogoji uporabe veljajo samo za zemeljske sisteme.

1. november 2009

Radar za sondiranje količine snovi v rezervoarju (18)

4,5–7,0 GHz

24 dBm e.i.r.p. (19)

 

 

1. november 2009

8,5–10,6 GHz

30 dBm e.i.r.p. (19)

 

 

1. november 2009

24,05–27,0 GHz

43 dBm e.i.r.p. (19)

 

 

1. november 2009

57,0–64,0 GHz

43 dBm e.i.r.p. (19)

 

 

1. november 2009

75,0–85,0 GHz

43 dBm e.i.r.p. (19)

 

 

1. november 2009

Krmiljenje modelov (20)

26 990–27 000 kHz

100 mW e.r.p.

 

 

1. november 2009

27 040–27 050 kHz

100 mW e.r.p.

 

 

1. november 2009

27 090–27 100 kHz

100 mW e.r.p.

 

 

1. november 2009

27 140–27 150 kHz

100 mW e.r.p.

 

 

1. november 2009

27 190–27 200 kHz

100 mW e.r.p.

 

 

1. november 2009

Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)

2 446–2 454 MHz

100 mW e.i.r.p.

 

 

1. november 2009

Cestna transportno-prometna telematika (RTTT)

76,0–77,0 GHz

55 dBm temenska e.i.r.p. in 50 dBm srednja e.i.r.p. in 23,5 dBm srednja e.i.r.p. za impulzne radarje

 

Ti pogoji uporabe veljajo samo za prizemne sisteme za vozila in infrastrukture.

1. november 2010


(1)  Države članice morajo dovoliti uporabo sosednjih frekvenčnih pasov iz te tabele kot en sam frekvenčni pas, pod pogojem, da so izpolnjeni posebni pogoji za vsakega od teh sosednjih frekvenčnih pasov.

(2)  Države članice morajo dovoliti uporabo spektra do vrednosti, navedenih za oddajno moč, poljsko jakost in gostoto moči v tej tabeli. V skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES lahko določijo manj stroge pogoje, tj. dovolijo uporabo spektra z višjo oddajno močjo, poljsko jakostjo ali gostoto moči.

(3)  Države članice lahko določijo samo te, ‚dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)‘ in ne smejo dodajati drugih parametrov ali zahtev za dostop do spektra in ublažitev motenj. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko v določenem polju v celoti izpustijo, ‚dodatne parametre (predpisi za razporeditev kanalov in/ali dostop do spektra ter zasedenost)‘ ali dovolijo višje vrednosti.

(4)  Države članice lahko uvedejo samo te, ‚druge omejitve uporabe‘ in ne smejo dodajati novih. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko eno od teh ali vse te omejitve izpustijo.

(5)  V to kategorijo spada vsaka naprava, ki izpolnjuje tehnične pogoje (npr. telemetrija, daljinsko upravljanje, alarmne naprave, splošni prenos podatkov in druge podobne uporabe).

(6)  Za ta frekvenčni pas morajo države članice omogočiti vse pogoje za nadomestno uporabo.

(7)  Obratovalni ciklus pomeni časovno razmerje v vsakem enournem obdobju, ko oprema aktivno oddaja. Ker lahko države članice v skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES določijo manj stroge pogoje, lahko za obratovalni ciklus dovolijo višjo vrednost.

(8)  Naprave za socialno alarmiranje se uporabljajo za pomoč starejšim ali invalidom v stiski.

(9)  V to kategorijo spadajo npr. naprave za imobilizacijo avtomobilov, identifikacijo živali, alarmni sistemi, kabelski detektorji, naprave za ravnanje z odpadki, za identifikacijo oseb, brezžične govorne povezave, naprave za nadzor dostopa, bližinska zaznavala, protivlomni sistemi, vključno z radiofrekvenčnimi protivlomnimi indukcijskimi sistemi, prenosom podatkov do ročnih naprav, avtomatično identifikacijo izdelkov, brezžičnimi krmilnimi sistemi in avtomatičnim cestninjenjem.

(10)  V to kategorijo spadajo induktivne naprave, ki se uporabljajo za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID).

(11)  V to kategorijo spadajo induktivne aplikacije, ki se uporabljajo za elektronski nadzor artiklov (EAS).

(12)  V to kategorijo spada radijski del aktivnih medicinskih vsadkov po Direktivi Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).

(13)  V to kategorijo spadajo sistemi, zasnovani za zagotavljanje negovorne digitalne komunikacije med aktivnimi medicinskimi vsadki, opredeljeni v opombi 128, in/ali naprave, ki jih nosi oseba na telesu, oziroma druge naprave, ki se uporabljajo za prenos časovno nekritičnih fizioloških podatkov o pacientu.

(14)  V to kategorijo spadajo oddajne naprave, ki so nameščene v telesu živali, da bi omogočile diagnosticiranje in/ali izvajanje terapije.

(15)  V to kategorijo spadajo naprave, ki povezujejo osebne zvokovne naprave, vključno z mobilnimi telefoni, ter sistemi za zabavo, ki se uporabljajo v vozilih ali doma.

(16)  Med naprave za brezžične zvokovne sisteme spadajo: brezžični mikrofoni, brezžični zvočniki, brezžične slušalke, brezžične prenosne naglavne slušalke za npr. prenosne predvajalnike za zgoščenke, prenosne kasetnike in radijske sprejemnike, ki jih nosi oseba, brezžične slušalke za uporabo v vozilu, npr. za uporabo pri radijskem sprejemniku ali mobilnem telefonu itn., ter ušesne slušalke za spremljanje in brezžični mikrofoni za uporabo na koncertih in drugih odrskih predstavah.

(17)  V to kategorijo spadajo naprave, ki se uporabljajo za ugotavljanje položaja, hitrosti in/ali drugih lastnosti določenega predmeta ali za pridobivanje informacij o teh parametrih.

(18)  Radarji za meritve nivoja v posodi (TLPR) so poseben tip naprav za radijsko ugotavljanje, ki se uporablja za merjenje nivoja v posodi. Nameščeni so v kovinskih ali železobetonskih posodah ali podobnih strukturah, izdelanih iz materialov s primerljivimi lastnostmi slabljenja. Posode se uporabljajo za shranjevanje snovi.

(19)  Omejitev moči velja za notranjost zaprte posode in ustreza spektralni gostoti – 41,3 dBm/MHz e.i.r.p. zunaj 500-litrske poskusne posode.

(20)  V to kategorijo spadajo naprave, ki se uporabljajo za krmiljenje modelov (v glavnem miniaturnih modelov vozil) po zraku, kopnem ali na vodni gladini oziroma pod njo.“