ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.135.slv

Uradni list

Evropske unije

L 135

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
2. junij 2010


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep št. 477/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o razveljavitvi Odločbe Sveta 79/542/EGS o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 478/2010 z dne 1. junija 2010 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

3

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 479/2010 z dne 1. junija 2010 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede uradnih obvestil držav članic Komisiji v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

26

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 480/2010 z dne 1. junija 2010 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Spressa delle Giudicarie (ZOP))

36

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 481/2010 z dne 1. junija 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2011 v zvezi z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti ( 1 )

38

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 482/2010 z dne 1. junija 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

46

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

SKLEPI

2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1


SKLEP št. 477/2010/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. maja 2010

o razveljavitvi Odločbe Sveta 79/542/EGS o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 43(2) in 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih v zvezi z zdravstvenimi in veterinarskimi pregledi ob uvozu goveda, ovc, koz in prašičev ter svežega mesa ali mesnih proizvodov iz tretjih držav (3) je določila vzpostavitev seznama držav ali njihovih delov, iz katerih države članice odobrijo uvoz nekaterih živih živali in svežega mesa nekaterih živali.

(2)

Zato je bila sprejeta Odločba Sveta 79/542/EGS z dne 21. decembra 1976 o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa (4). Navedena odločba določa sanitarne pogoje za uvoz v Unijo živih živali, razen kopitarjev, in za uvoz svežega mesa takih živali, vključno s kopitarji, razen mesnih pripravkov. V prilogah I in II k navedeni odločbi so prav tako določeni seznami tretjih držav ali njihovih delov, iz katerih se lahko uvažajo nekatere žive živali in njihovo sveže meso v Unijo, ter vzorci veterinarskih spričeval.

(3)

Od datuma sprejetja navedene odločbe je bilo v drugih aktih Skupnosti določenih več novih zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnim zdravjem, vključno z Direktivo Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (5), in Direktivo Sveta 2004/68/ES z dne 26. aprila 2004 o določitvi predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za uvoz v Skupnost in tranzit skozi Skupnost nekaterih živih parkljarjev (6) ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (7), Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (8), Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (9), in Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (10).

(4)

Navedeni akti Skupnosti so nov regulativni okvir na tem področju, Direktiva 72/462/EGS pa je bila tudi razveljavljena z Direktivo 2004/68/ES.

(5)

Člen 20 Direktive 2004/68/ES določa, da izvedbena pravila, sprejeta v skladu z odločbami, sprejetimi za uvoz živih živali, mesa in mesnih proizvodov v skladu z Direktivo 72/462/EGS, med drugim z Odločbo 79/542/EGS, veljajo, dokler jih ne zamenjajo ukrepi, sprejeti po novem regulativnem okviru.

(6)

Poleg tega člen 4(3) Direktive 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv v zvezi s higieno živil in zdravstvenimi pogoji za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (11), določa, da se do sprejetja potrebnih določb na podlagi Uredbe (ES) št. 852/2004, Uredbe (ES) št. 853/2004, Uredbe (ES) št. 854/2004 ali Direktive 2002/99/ES še naprej uporabljajo pravila za izvajanje, sprejeta na podlagi Direktive 72/462/EGS.

(7)

Uredba Komisije (EU) št. 206/2010 z dne 12. marca 2010 o seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali delov, iz katerih se odobri vnos nekaterih živali in svežega mesa v Evropsko unijo, ter o zahtevah za izdajo veterinarskih spričeval (12), vključuje zahteve v zvezi z veterinarskimi spričevali in druge določbe, ki upoštevajo nov regulativni okvir in nadomeščajo tiste iz Odločbe 79/542/EGS. Z datumom začetka veljavnosti navedene uredbe bo zato Odločba 79/542/EGS zastarala in se ne bo več uporabljala.

(8)

Zaradi jasnosti in preglednosti zakonodaje Unije bi bilo treba Odločbo 79/542/EGS izrecno razveljaviti z učinkom od navedenega datuma –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Odločba 79/542/EGS se razveljavi z učinkom od 9. aprila 2010.

Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se štejejo kot sklicevanja na Uredbo (EU) št. 206/2010.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 19. maja 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

D. LÓPEZ GARRIDO


(1)  Mnenje z dne 16. decembra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 26. aprila 2010.

(3)  UL L 302, 31.12.1972, str. 28.

(4)  UL L 146, 14.6.1979, str. 15.

(5)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(6)  UL L 139, 30.4.2004, str. 321.

(7)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(8)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(9)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(10)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(11)  UL L 157, 30.4.2004, str. 33.

(12)  UL L 73, 20.3.2010, str. 1.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 478/2010

z dne 1. junija 2010

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Začetek preiskave

(1)

Komisija je 8. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske Unije  (2) (obvestilo o začetku), razglasila začetek protidampinškega postopka glede uvoza preje visoke trdnosti iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), Republike Koreje (Koreja) in Tajvana v Unijo (zadevne države).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 27. julija 2009 vložil Mednarodni odbor za svilo in sintetična vlakna (CIRFS) (pritožnik) v imenu proizvajalcev preje visoke trdnosti iz poliestra, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 60 %, celotne proizvodnje preje visoke trdnosti iz poliestra v Uniji. Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

1.2   Strani, ki jih zadeva postopek

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce Unije, ki so se pritožili, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, druge strani, za katere je znano, da jih stvar zadeva, ter predstavnike LRK, Koreje in Tajvana. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Pritožnik, drugi proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki v LRK, Koreji in Tajvanu, uvozniki in uporabniki so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in Koreji ter uvoznikov je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi znani proizvajalci izvozniki v LRK in Koreji ter uvozniki Unije pozvani, naj se od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(6)

Kot je razloženo v uvodnih izjavah od 22 do 27, je enajst proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Kar zadeva Korejo, so štirje proizvajalci izvozniki predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(7)

Na podlagi prejetih informacij sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov iz LRK ali skupin povezanih družb, ki imajo največji obseg izvoza v Unijo. Vsi zadevni proizvajalci izvozniki in njihovo združenje ter organi LRK so bili s tem seznanjeni in so se strinjali z izbiro vzorca.

(8)

V primeru Koreje so potrebne informacije za izvedbo vzorčenja predložili le štirje proizvajalci izvozniki. Glede na majhno število proizvajalcev izvoznikov, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

Da bi proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK in proizvajalcem izvoznikom, ki so take obrazce zahtevali, da bi lahko zaprosili za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, poslala obrazce zahtevka.

(10)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom iz LRK, organom LRK in pritožnikom. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(11)

Dva proizvajalca izvoznika, ki nista bila vključena v vzorec, ker nista izpolnjevala meril iz člena 17(1) osnovne uredbe, sta zahtevala individualno stopnjo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar se je presodilo, da bi individualna preiskava zadevnih proizvajalcev izvoznikov privedla do dodatnih obiskov na kraju samem in posebne analize ter bi tako bila preveč obremenjujoča in bi onemogočila pravočasno dokončanje preiskave. Zato je bilo začasno sklenjeno, da zahteve za individualno preiskavo navedenih proizvajalcev izvoznikov ni mogoče sprejeti.

(12)

Komisija je vprašalnike poslala vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku, to je štirim proizvajalcem Unije, desetim uvoznikom in 68 uporabnikom.

(13)

Izpolnjene vprašalnike je prejela od proizvajalcev Unije, ki so pritožbo vložili, in enega dodatnega proizvajalca Unije, ki je podpiral to preiskavo, dveh nepovezanih uvoznikov in 33 uporabnikov.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci v Uniji:

Brilen SA, Barbastro, Španija,

Performance Fibers, Bascharage, Luksemburg in njene povezane družbe Performance Fibers Longlaville, Longwy, Francija; Performance Fibers GmbH, Bad Hersfeld, Nemčija; Performance Fibers, Bobingen, Nemčija; Performance Fibers, Guben, Nemčija,

Polyester High Performance, Wuppertal, Nemčija,

Sioen, Mouscron, Belgija.

 

Uvozniki v Uniji:

Protex Advanced Textiles GmbH, Rosendahl, Nemčija.

 

Uporabniki v Uniji:

Autoliv Romania SA, Brasov, Romunija,

Guth & Wolf GmbH, Gütersloh, Nemčija,

Michelin, Clermont Ferrand, Francija,

Mitas AS, Praga, Češka republika.

 

Proizvajalci izvozniki v LRK

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co., Ltd, Shaoxing,

Zhejiang Hailide New Material Co., Ltd, Haining,

Zhejiang Unifull Industrial Fibre Co., Ltd, Huzhou.

 

Proizvajalci izvozniki v Koreji:

Hyosung Corporation, Seul,

Kolon Industries Inc, Seul,

KP Chemtech Corporation, Ulsan,

Samyang Corporation, Seul.

 

Proizvajalci izvoznik v Tajvanu:

Far Eastern Textile Co., Ltd, Taipei,

Shinkong Corporation, Tapei.

 

Povezani uvozniki v Uniji:

Hyosung Luxembourg SA, Luksemburg.

 

Proizvajalci v primerljivi državi:

Performance Fibers, Inc. and Performance Fibers Operations, Inc., Richmond, ZDA.

1.3   Obdobje preiskave

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2005 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(16)

Zadevni izdelek je preja visoke trdnosti iz poliestra (razen šivalne preje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz LRK, Koreje in Tajvana („zadevni izdelek“ ali „PVT“), trenutno uvrščena pod oznako KN 5402 20 00.

(17)

Zadevni izdelek ima odlične lastnosti in se uporablja za številne različne namene, kot so ojačitev pnevmatik, široke tkanine, transportni trakovi, vrvi za varnostne pasove, mreže in geosintetični izdelki.

(18)

Med potekom preiskave so nekatere strani trdile, da bi morali prejo, ki se uporablja pri proizvodnji pnevmatik, tako imenovano „visokomodulno nizko krčljivo“ prejo (HMLS) izključiti iz obsega preiskave. Trdili so, da ima HMLS drugačne lastnosti in namene uporabe v primerjavi z drugimi PVT.

(19)

Preiskava pa je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti, čeprav ima preja HMLS nekatere posebne lastnosti v primerjavi z drugimi PVT (npr. modul, krčenje, natezna trdnost in odpornost proti utrujanju). Zato se šteje, da sestavljajo en izdelek.

2.2   Podobni izdelek

(20)

Za izdelek, izvožen v Unijo iz LRK, Koreje in Tajvana, izdelek, ki ga kitajski proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO, proizvaja in prodaja na domačem trgu v Koreji in Tajvanu ter LRK in izdelek, ki ga izdelujejo in prodajajo v Uniji proizvajalci Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake namene uporabe. Zato se začasno šteje, da so podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   VZORČENJE

3.1   Vzorčenje uvoznikov

(21)

Glede na veliko število uvoznikov, ugotovljeno na podlagi pritožbe, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Vendar je bilo po proučitvi predloženih podatkov in glede na majhno število uvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, odločeno, da vzorčenje ni potrebno.

3.2   Vzorčenje za proizvajalce izvoznike iz LRK

(22)

Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki v LRK pozvani, da se javijo v roku 15 dni od začetka preiskave ter predložijo osnovne informacije o svojem izvozu in domači prodaji, svojih natančno opredeljenih dejavnostih v zvezi s proizvodnjo zadevnega izdelka ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb, vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka.

(24)

Za izbiro reprezentativnega vzorca so potekala tudi posvetovanja z organi LRK in združenjem proizvajalcev, tj. Kitajsko trgovinsko zbornico za uvoz in izvoz tekstila.

3.2.1   Predizbira sodelujočih proizvajalcev izvoznikov

(25)

Skupaj se je javilo in predložilo zahtevane informacije v navedenem roku iz obvestila o začetku enajst proizvajalcev izvoznikov, vključno s skupinami povezanih družb iz LRK. Vsi so poročali o izvozu zadevnega izdelka v Unijo v OP in izrazili željo po sodelovanju v vzorcu. Zato se je za teh enajst proizvajalcev izvoznikov štelo, da sodelujejo pri sedanji preiskavi (sodelujoči izvozniki proizvajalci).

(26)

Za proizvajalce izvoznike, ki se niso javili v prej omenjenem roku ali niso pravočasno predložili zahtevanih informacij, se je štelo, da ne sodelujejo pri preiskavi. Primerjava med podatki Eurostata o uvozu in obsegom izvoza zadevnega izdelka v Unijo, o katerem so za OP poročale družbe iz uvodne izjave 25, kaže, da je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov zelo visoko, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

3.2.2   Izbira vzorca sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(27)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza PVT v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec sestoji iz treh družb ali skupin povezanih družb, ki predstavljajo več kot 65 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bili vsi zadevni proizvajalci izvozniki in njihovo združenje ter organi LRK s tem seznanjeni in so se strinjali z izbiro vzorca.

3.3   Individualna preiskava

(28)

Dva proizvajalca izvoznika, ki nista bila vključen v vzorec, ker nista izpolnjevala meril iz člena 17(1) osnovne uredbe, sta zahtevala določitev individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(29)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, je bil vzorec omejen na sprejemljivo število družb, ki jih je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Družbe, preiskane za namen preiskave dampinga za zadevne države, so navedene v uvodni izjavi 14. Glede na število preveritvenih obiskov, ki jih je bilo treba opraviti v prostorih teh družb, kar je v primeru LRK vključevalo preverjanje zahtevkov za TGO in izpolnjenih protidampinških vprašalnikov, se je menilo, da bi individualne preiskave bile preveč obremenjujoče in bi onemogočile pravočasno dokončanje preiskave.

(30)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da teh dveh zahtev za individualno preiskavo ni mogoče sprejeti.

4.   DAMPING

4.1   Splošna metodologija

(31)

Splošna metodologija, opisana v nadaljevanju, je bila uporabljena za vse proizvajalce izvoznike v Koreji, Tajvanu, proizvajalca izvoznika iz LRK, ki mu je bila odobrena TGO, in ob upoštevanju pojma primerljive države tudi za druga dva vzorčena proizvajalca izvoznika iz LRK, ki jima ni bila odobrena TGO. Predstavitev ugotovitev glede dampinga za vsako posamezno zadevno državo vsebuje zato samo zadeve, specifične za posamezno državo izvoznico.

4.1.1   Normalna vrednost

(32)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je prodaja podobnega izdelka na notranjem trgu vsakega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam reprezentativna, kar pomeni, ali je celoten obseg take prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza proizvajalca v Unijo.

(33)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelkov, ki so jih družbe z reprezentativno prodajo prodajale na notranjem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(34)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga zadevni proizvajalci izvozniki prodajajo na notranjem trgu in je primerljiv z vrsto izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je obseg prodaje na notranjem trgu dovolj reprezentativen za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo.

(35)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo vsake družbe lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To se je izvedlo tako, da je bil za vsako vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam.

(36)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki ali višji od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov na enoto, je bila normalna vrednost po vrstah proizvoda izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen za zadevno vrsto izdelka.

(37)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(38)

Kadar so bile vse vrste izdelkov prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovine.

(39)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, kakor tudi za vrste izdelka, ki niso bili prodani v reprezentativnih količinah na notranjem trgu, je Komisija uporabila konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(40)

Za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so bili nastali prodajni, splošni in administrativni (PSA) stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo na notranjem trgu podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave ustvaril vsak izmed zadevnih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, prišteti k povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Po potrebi so bili sporočeni proizvodni stroški in PSA-stroški prilagojeni, preden so se uporabili v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruiranju normalne vrednosti.

4.1.2   Izvozna cena

(41)

V vseh primerih, kjer je bil zadevni izdelek izvožen neodvisnim strankam v Unijo, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ko so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(42)

Kadar je prodaja potekala prek povezanega uvoznika, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnim strankam. V teh primerih so bile izvedene prilagoditve za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s carinami in dajatvami, kakor tudi razumno stopnjo za PSA-stroške in dobiček. Uporabili so se lastni PSA-stroški povezanega uvoznika, razumna stopnja dobička pa se je določila na podlagi stopnje, za katero je bilo v preiskavi ugotovljeno, da jo je dosegel neodvisni uvoznik zadevnega izdelka.

4.1.3   Primerjava

(43)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(44)

Da bi zagotovili nepristransko primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi.

4.1.4   Stopnja dampinga

(45)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

4.2   LRK

4.2.1   Ocena TGO

(46)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(47)

Le zaradi lažjega sklicevanja so na kratko povzeta naslednja merila:

1.

poslovne odločitve in stroški se oblikujejo v skladu s tržnimi razmerami in brez večjega vmešavanja države, pri čemer stroški glavnih vložkov v veliki meri odražajo tržne vrednosti;

2.

podjetja imajo en sam jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno pregledujejo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS) in se uporabljajo za vse namene;

3.

odsotnost znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

4.

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata pravno varnost in stabilnost;

5.

pretvorbe deviznih tečajev se opravljajo po tržnih stopnjah.

(48)

Vse vzorčene družbe so zahtevale TGO in so v navedenih rokih izpolnile obrazec zahtevka za TGO. Komisija je v prostorih zadevnih družb zbrala in preverila informacije, predložene v obrazcih zahtevka, in vse druge informacije, ki so se ji zdele pomembne.

(49)

Pri preveritvi je bilo ugotovljeno, da dva vzorčena proizvajalca izvoznika iz LRK nista izpolnjevala meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe za odobritev TGO.

(50)

Zlasti en vzorčen proizvajalec izvoznik ni izpolnjeval zahtev meril od 1 do 3. Prvič, ni mogel dokazati, da je svoje odločitve sprejemal kot odgovor na signale trga in brez znatnega vmešavanja države, ker so bile ugotovljene omejitve pri njegovih prodajnih dejavnostih, kot je obveznost prodati določeno količino zadevnega izdelka na notranjem trgu. Drugič, ni dokazal, da so bile njegove računovodske evidence revidirane v skladu z MRS. Preiskava je pokazala številne nedoslednosti in pomanjkljivosti v računovodskih izkazih vložnika in ugotovila določene kršitve načel MRS. Nazadnje so bila ugotovljena tudi izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, v obliki neustreznih vrednotenj glede pravice do uporabe zemljišč.

(51)

Drugi vzorčeni proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da izpolnjuje merili 1 in 3. Ni mogel dokazati, da svoje odločitve sprejema kot odgovor na signale trga in brez znatnega vmešavanja države, ker je bilo ugotovljeno, da obstajajo omejitve pri njegovih prodajnih dejavnostih, podobne tistim, ugotovljenim v uvodni izjavi 50, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da kljub obstoju uradne potrditve države ni prispeval dela kapitala. Ugotovljena so bila tudi izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, v obliki neustreznih vrednotenj glede pravice do uporabe zemljišč.

(52)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je dokazal, da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in mu je lahko bila odobrena TGO.

4.2.2   Individualna obravnava (IO)

(53)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato odobri IO.

(54)

Le zaradi lažjega sklicevanja so na kratko povzeta naslednja merila:

1.

v primeru podjetij ali skupnih podjetij, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, lahko izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino;

2.

izvozne cene in obseg izvoza ter prodajni pogoji se določajo prosto;

3.

večina deležev je v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki se pojavljajo v upravnem odboru ali na ključnih upravljavskih položajih, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države;

4.

pretvorbe menjalnega tečaja se opravljajo po tržni stopnji in

5.

država se ne vmešava toliko, da bi bilo omogočeno izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom dodelijo različne stopnje dajatve.

(55)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki niso izpolnili meril za TGO, so prav tako zaprosili za IO, če jim ne bi bila odobrena TGO.

(56)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno ugotovljeno, da naslednja dva proizvajalca izvoznika iz LRK, vključena v vzorec, izpolnjujeta vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe:

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co., Ltd,

Zhejiang Unifull Industrial Fibre Co., Ltd.

4.2.3   Primerljiva država

(57)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti v gospodarstvih v tranziciji normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (primerljiva država).

(58)

V obvestilu o začetku so bile Združene države (ZDA) predlagane kot ustrezna primerljiva država za namen določitve normalne vrednosti za LRK. Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe v zvezi s predlogom.

(59)

Številne strani so temu predlogu ugovarjale in predlagale uporabo Tajvana ali Koreje, ker so trdile, da so te države primernejše. Zadevni argumenti so bili naslednji:

(a)

proizvodni procesi in stroški v ZDA se znatno razlikujejo od tistih v LRK, ker so stroji, ki se uporabljajo v ZDA stari in zastareli, medtem ko je oprema, ki jo uporablja večina kitajskih proizvajalcev sodobna in temelji na najnovejši tehnologiji. Večina kitajskih, tajvanskih in korejskih proizvajalcev izvoznikov uporablja novejšo tehnologijo proizvodnje v enem koraku, zaradi česar so učinkovitejši od enakih ameriških proizvajalcev izvoznikov;

(b)

domneva, da naj bi tajvanski in korejski izvozniki blago prodajali po dampinških cenah, je za izbiro primerne primerljive države nepomembna;

(c)

pritožniki imajo povezane družbe v ZDA, zato ne bi bilo primerno, da se kot osnova za normalno vrednost uporabijo podatki, ki bi jih predložile povezane družbe;

(d)

konkurenčni pogoji v ZDA se razlikujejo od konkurenčnih pogojev, ki prevladujejo v LRK. Na trgu v ZDA ima monopol praktično en proizvajalec, medtem ko je v Tajvanu in Koreji število domačih proizvajalcev večje kot v LRK.

(60)

Komisija je proučila zgoraj navedene pripombe in ugotovila, da na splošno veljajo, kar zadeva izbiro primerljive države. Nadalje je bilo preiskano, ali bi Tajvan in Koreja lahko izpolnjevala pogoje kot možna tretja država s tržnim gospodarstvom za namene določitve normalne vrednosti za LRK.

(61)

Preiskava je zlasti pokazala, da je imel Tajvan višjo stopnjo primerljivosti končnih izdelkov z LRK. Ugotovljeno je bilo, da so proizvajalci izvozniki v Tajvanu s povezanimi proizvajalci navzoči tudi v LRK in da v obeh državah v bistvu poslujejo pod podobnimi pogoji.

(62)

Na podlagi tega se je menilo, da je za določitev normalne vrednosti za LRK v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe za primerljivo državo bolj primerno uporabiti Tajvan.

(63)

Po izbiri Tajvana kot primerljive države je bila normalna vrednost izračunana na osnovi podatkov, preverjenih v prostorih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v celoti sodelovali v preiskavi. Normalna vrednost je temeljila na ceni, ki se je plačevala ali se plačuje od prodaje, opravljene na tajvanskem notranjem trgu za primerljive vrste izdelkov, če je bilo zanje ugotovljeno, da se izdelujejo v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine. Tako je bilo v primeru več vrst izvoženih izdelkov.

4.2.4   Normalna vrednost

4.2.4.1   Vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki mu je bila odobrena TGO

(64)

Za večino domače prodaje vzorčenega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO, je bilo ugotovljeno, da je potekala v reprezentativnih količinah v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost za te vrste izdelkov je v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke na notranjem trgu LRK dejansko plačevale ali jih plačujejo v obdobju preiskave.

(65)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, kakor tudi za vrste izdelka, ki na notranjem trgu niso bile prodane v reprezentativnih količinah, je bilo treba normalno vrednost konstruirati, kakor je določeno v uvodni izjavi 40.

4.2.4.2   Vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki mu TGO ni bila odobrena

(66)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 57 do 63, se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni odobrena, določi na temelju cen ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom, v tem primeru Tajvanu.

(67)

Za druge vrste izvoženih izdelkov, ki v Tajvanu bodisi niso bili prodani v običajnem poteku trgovine bodisi jih tajvanski proizvajalci na svojem notranjem trgu niso prodajali v reprezentativnih količinah, je bilo treba normalne vrednosti konstruirati. Normalna vrednost je bila konstruirana na osnovi, določeni v uvodni izjavi 40.

4.2.5   Izvozna cena

(68)

Celotna prodaja zadevnega izdelka treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije je bila opravljena neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na osnovi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

4.2.6   Primerjava

(69)

Da bi zagotovili nepristransko primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile vsem preiskovanim proizvajalcem izvoznikom, če je bilo primerno in upravičeno, odobrene prilagoditve za razlike v stroških prevoza, stroških pomorskega prevoza in stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov ter za razlike v provizijah, popustih, rabatih in posrednem obdavčenju.

4.2.7   Stopnje dampinga

4.2.7.1   Za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike

(70)

Pri vzorčenih družbah se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(71)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene v odstotkih cene CIF meja Unije, brez plačane carine, naslednje:

Gospodarska družba

Začasna stopnja dampinga

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co., Ltd

9,3 %

Zhejiang Hailide New Material Co., Ltd

0

Zhejiang Unifull Industrial Fibre Co., Ltd

7,7 %

4.2.7.2   Za druge sodelujoče proizvajalce izvoznike

(72)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike brez upoštevanja stopnje proizvajalca izvoznika s stopnjo dampinga nič. Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 8,9 %.

(73)

Za vse ostale izvoznike iz LRK je Komisija najprej določila raven sodelovanja. Narejena je bila primerjava med celotnimi izvoznimi količinami, navedenimi v vzorčenih izpolnjenih vprašalnikih vseh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, in celotnim uvozom iz LRK, kot ga prikazujejo statistični podatki Eurostata o uvozu. Ugotovljen odstotek sodelovanja je bil 100 %. Na podlagi tega se je štelo, da je bila raven sodelovanja visoka, zato se je zdelo primerno, da se za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi stopnja dampinga na najvišji stopnji dampinga, določeni za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(74)

Na podlagi tega je bila začasno določena raven stopnje dampinga na ravni države 9,3 %.

4.3   Koreja

4.3.1   Normalna vrednost

(75)

Za večino domače prodaje vrst izdelkov, ki so jih prodale vse štiri preiskovane družbe za uvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, da je potekala v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost za te vrste izdelkov je temeljila na cenah, ki so jih v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe neodvisne stranke na domačem trgu Koreje dejansko plačevale ali jih plačujejo v času preiskave.

(76)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, kakor tudi za vrste izdelka, ki niso bili prodajani v reprezentativnih količinah na notranjem trgu, je bilo treba normalno vrednost konstruirati. Vse štiri preiskovane družbe so imele domačo prodajo določenih vrst izdelkov, ki ni potekala v reprezentativnih količinah ali v običajnem poteku trgovine. V teh primerih je bila normalna vrednost konstruirana na osnovi, določeni v uvodni izjavi 40.

4.3.2   Izvozna cena

(77)

Del izvozne prodaje enega proizvajalca izvoznika je bil izveden neposredno povezanemu uvozniku v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cen, po katerih so bili izdelki prvič nadalje prodani neodvisnemu kupcu in v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi 42.

(78)

Preostali izvoz zadevnega izdelka navedenega proizvajalca izvoznika in ves izvoz treh drugih proizvajalcev izvoznikov je bil izveden neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Pri tem je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

4.3.3   Primerjava

(79)

Da bi zagotovili nepristransko primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile vsem preiskovanim proizvajalcem izvoznikom, če je bilo primerno in upravičeno, odobrene prilagoditve za razlike v stroških prevoza, stroških pomorskega prevoza in stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov ter za razlike v provizijah.

(80)

Vse štiri preiskovane družbe so zahtevale prilagoditev za povračilo dajatev v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe z utemeljitvijo, da so bile uvozne dajatve domnevno zaračunane za podoben izdelek, namenjen za potrošnjo v državi izvoznici, a so bile pozneje, ko je bil izdelek izvožen v Unijo, povrnjene ali neplačane.

(81)

Ta trditev se je štela za neutemeljeno, saj nobeni od štirih družb ni uspelo dokazati, da je bilo povračilo uvoznih dajatev podjetjem vezano na izvoz zadevnega izdelka v Unijo.

4.3.4   Stopnje dampinga

(82)

Kot je določeno s členom 2(11) osnovne uredbe, je bila za vsako družbo tehtana povprečna normalna vrednost, določena za vsako vrsto izdelka, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno za vsako ustrezno vrsto izdelka.

(83)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da so bile stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Unije, brez plačane carine, vseh zadevnih proizvajalcev izvoznikov v Koreji pod mejo de minimis 2 % v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(84)

Opozoriti je treba, da ob primerjavi z uvoznimi podatki Eurostata navedeni štirje korejski proizvajalci izvozniki predstavljajo celoto izvoza s poreklom iz navedene države. Zato je bil sprejet začasen sklep, da sprejetje protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz Koreje ni utemeljeno.

(85)

Če bodo te ugotovitve potrjene v nadaljnjem poteku preiskave, bo postopek glede Koreje zaključen.

4.4   Tajvan

4.4.1   Normalna vrednost

(86)

Za večino domače prodaje vrst izdelka, ki sta jih prodale obe preiskovani družbi za uvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, da je potekala v reprezentativnih količinah in v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost za te vrste izdelka je temeljila na dejanskih cenah, ki so jih v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe neodvisne stranke na notranjem trgu Tajvana dejansko plačevale ali jih plačujejo v času preiskave.

(87)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, kakor tudi za vrste izdelka, ki niso bili prodane v reprezentativnih količinah na notranjem trgu, je bilo treba konstruirati normalno vrednost. Obe preiskovani družbi sta imeli domačo prodajo nekaterih vrst izdelkov, ki ni potekala v reprezentativnih količinah ali v običajnem poteku trgovine. V teh primerih je bila normalna vrednost konstruirana na osnovi, določeni v uvodni izjavi 40.

4.4.2   Izvozna cena

(88)

Celotna prodaja zadevnega izdelka obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trgu Unije je bila opravljena neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

4.4.3   Primerjava

(89)

Da bi zagotovili nepristransko primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile vsem preiskovanim proizvajalcem izvoznikom, če je bilo primerno in upravičeno, odobrene prilagoditve za razlike v stroških prevoza, stroških pomorskega prevoza in stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kreditov ter za razlike v provizijah, popustih in rabatih.

4.4.4   Stopnje dampinga

(90)

Kot je določeno s členom 2(11) osnovne uredbe, je bila za vsako družbo tehtana povprečna normalna vrednost, določena za vsako vrsto izdelka, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno za vsako ustrezno vrsto izdelka.

(91)

Na tej osnovi so stopnje dampinga, izražene v odstotku uvozne cene CIF na meji Unije, brez plačane carine, naslednje:

Far Eastern Textiles Co., Ltd

3,9 %,

Shinkong Corporation

de minimis

(92)

V zvezi z uvozom s poreklom iz Tajvana je treba opozoriti, da ob primerjavi z uvoznimi podatki Eurostata, oba sodelujoča proizvajalca izvoznika predstavljata celoto izvoza s poreklom iz navedene države. Za Tajvan je bila določena stopnja dampinga na ravni države. Ugotovljeno je bilo, da je ta stopnja dampinga na ravni države pod mejo de minimis 2 %, določeno v členu 9(3) osnovne uredbe. Zato je bil sprejet začasen sklep, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz s poreklom iz Tajvana ni utemeljena.

(93)

Če bodo te ugotovitve potrjene v nadaljnjem poteku preiskave, bo postopek glede Tajvana zaključen.

5.   INDUSTRIJA UNIJE

5.1   Proizvodnja Unije

(94)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije v zvezi s proizvajalci Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih zagotovili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem.

(95)

Na podlagi tega se je ocenilo, da je proizvodnja Unije v OP znašala približno 121 000 ton. Ta vrednost je vključevala proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjeno proizvodnjo proizvajalcev, ki se v postopku niso javili (tihi proizvajalci). Zato so se z namenom določitve celotne proizvodnje in potrošnje Unije zaradi pomanjkanja kakršnih koli drugih informacij uporabili podatki v zvezi s tihimi proizvajalci, navedeni v pritožbi. Tihi proizvajalci so predstavljali približno 22 % celotne proizvodnje Unije v OP. Nobeden od znanih proizvajalcev Unije ni bil nevtralen ali nasprotoval začetku preiskave.

(96)

Obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so podprli pritožbo, je v OP znašal 94 000 ton, kar prestavlja približno 78 % celotne ocenjene proizvodnje Unije.

5.2   Opredelitev industrije Unije

(97)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 96, je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije, ki so podprli pritožbo in so se strinjali s sodelovanjem v preiskavi, predstavljali približno 78 % celotne proizvodnje Unije v OP. Ti proizvajalci zato predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

6.   ŠKODA

6.1   Potrošnja Unije:

(98)

Potrošnja je bila določena na podlagi podatkov Eurostata za skupni uvoz, celotno prodajo industrije Unije na trgu Unije, vključno z oceno prodaje tihih proizvajalcev.

(99)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 95, so se zaradi pomanjkanja katerih koli drugih informacij glede tihih proizvajalcev o njihovi proizvodnji in prodaji PVT med obravnavanim obdobjem namesto tega uporabili podatki v zvezi s temi proizvajalci, navedeni v pritožbi.

Tabela 1

Potrošnja Unije

2005

2006

2007

2008

OP

V tonah

221 277

233 969

265 826

241 258

205 912

Indeks

100

106

120

109

93

Vir: Eurostat, podatki o pritožbi in izpolnjeni vprašalniki.

(100)

Na splošno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Ugotovljeno je bilo, da se je potrošnja v obdobju med letoma 2005 in 2007 povečala za 20 %, zatem pa se je med letom 2007 in OP zmanjšala za 22 %. Zmanjšanje potrošnje v letu 2008 in OP je bilo posledica manjšega povpraševanja zaradi gospodarske krize, zlasti v drugi polovici leta 2008.

6.2   Uvoz iz zadevnih držav v Unijo

6.2.1   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(101)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz PVT s poreklom iz LRK, Tajvana oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(102)

Kar zadeva uvoz iz Tajvana in Koreje, kakor je navedeno zgoraj, je bilo začasno ocenjeno, da se v OP tajvanski in korejski uvoz nista izvajala po dampinških cenah.

(103)

Zaradi tega je bilo začasno sklenjeno, da se učinek uvoza iz Koreje in Tajvana ne kumulira z dampinškim uvozom iz LRK.

6.2.2   Dampinški uvoz iz LRK

(104)

Prav tako je treba navesti, da je bilo za enega proizvajalca izvoznika iz LRK, ki je bil vključen v vzorec, ugotovljeno, da ni izvajal dampinga svojih izdelkov na trgu Unije. V skladu s tem je treba njegov izvoz izključiti iz analize v zvezi z razvojem dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije.

(105)

Da bi se izognili kakršni koli možnosti za razkritje občutljivih poslovnih podatkov o navedenem proizvajalcu, se je zaradi zaupnosti zdelo primerno, da se iz javno dostopnih podatkov, npr. podatkov Eurostata, ki so prikazani spodaj, ne izključijo podatki o izvozniku, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne izvaja dampinga na trgu Unije.

(106)

Zato prva tabela spodaj vključuje celoten uvoz PVT s poreklom iz LRK, druga tabela pa kaže indeksirane podatke v zvezi z dampinškim uvozom na trg Unije v obravnavanem obdobju.

Tabela 2a

Dampinški uvoz iz LRK

2005

2006

2007

2008

OP

Količina (v tonah)

16 200

23 776

42 249

51 406

48 683

Indeks

100

147

261

317

301

Tržni delež

7,3 %

10,2 %

15,9 %

21,3 %

23,6 %

Indeks

100

139

217

291

323

Cene (EUR/tona)

1 871

1 622

1 522

1 571

1 548

Indeks

100

87

81

84

83

Vir: Eurostat.

(107)

Obseg celotnega uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju dramatično povečal za trikrat, medtem ko so se povprečne uvozne cene zmanjšale za 17 %. Zato se je tržni delež uvoza iz LRK znatno povečal, in sicer s 7,3 % leta 2005 na 23,6 % v OP. Preiskava je pokazala, da se je celo v obdobju med letom 2007 in OP, ko se je potrošnja zmanjšala za 22 %, obseg uvoza iz LRK povečal za 15 %, kar je privedlo do povečanja tržnega deleža za 7,7 odstotnih točk.

6.2.2.1   Obseg, cena in tržni delež dampinškega uvoza

Tabela 2b

Dampinški uvoz iz LRK

2005

2006

2007

2008

OP

Uvoz (v tonah)

 

 

 

 

 

Indeks

100

240

582

728

714

Tržni delež

 

 

 

 

 

Indeks

100

227

485

667

768

Cene (EUR/tona)

 

 

 

 

 

Indeks

100

67

61

63

61

Vir: Eurostat in odgovori na vprašalnik.

(108)

Obseg dampinškega uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju dramatično povečal, kar je privedlo do povečanja tržnega deleža za več kot sedemkrat. Poleg tega je preiskava pokazala, da je kljub zmanjšanju potrošnje v obdobju med letom 2007 in OP dampinški uvoz v OP pridobil precejšen tržni delež.

(109)

Povprečne cene dampinškega uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 39 % in so tako nelojalno nižale cene industrije Unije v OP, kakor je razloženo v nadaljevanju v uvodni izjavi 112.

6.2.2.2   Nelojalno nižanje cen

(110)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za uvoz iz LRK, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe dajatve in stroške po uvozu.

(111)

Stopnja sodelovanja kitajskih izvoznikov je bila visoka in je pomenila 69 % celotnega obsega izvoza iz LRK v Unijo v OP. Glede na dejstvo, da je bilo za enega kitajskega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da ne izvaja dampinga svojih izdelkov na trgu Unije, njegov uvoz ni bil upoštevan za namene analize nelojalnega nižanja cen.

(112)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz LRK in prodajan v Uniji nelojalno nižal cene industrije Unije za 24,2 %.

6.3   Gospodarski položaj industrije Unije

6.3.1   Uvodne opombe

(113)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalnikov za oceno položaja industrije Unije od leta 2005 do konca OP.

6.3.2   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

Tabela 3

 

2005

2006

2007

2008

OP

Proizvodnja (v tonah)

145 854

145 916

144 053

124 807

94 027

Indeks

100

100

99

86

64

Zmogljivost (v tonah)

159 813

159 785

159 101

154 783

143 784

Indeks

100

100

100

97

90

Izkoriščenost zmogljivosti

91 %

91 %

91 %

81 %

65 %

Indeks

100

100

100

88

72

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(114)

Kot je prikazano v zgornji tabeli, se je proizvodnja industrije v Uniji v obravnavanem zmanjšala za 36 %. Poudariti je treba, da čeprav se je potrošnja Unije med letoma 2005 in 2007 povečala za 20 %, je proizvodnja industrije Unije v tem obdobju ostala stabilna, medtem ko se je med letom 2007 in OP znatno zmanjšala, skladno z zmanjšanjem potrošnje v Uniji.

(115)

Industrija Unije je v OP svojo proizvodno zmogljivost zmanjšala za približno 144 000 ton. Vendar se je zaradi stagniranja prodaje in manjšega obsega proizvodnje izkoriščenost razpoložljive zmogljivosti v OP zmanjšala z 91 % leta 2005 na 65 %. Največje zmanjšanje je bilo zabeleženo v obdobju med letom 2007 in OP.

6.3.3   Obseg prodaje in tržni delež

(116)

Podatki o prodaji v spodnji tabeli se nanašajo na obseg prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Unije.

Tabela 4

 

2005

2006

2007

2008

OP

Obseg prodaje (v tonah)

112 998

113 844

117 855

99 495

80 745

Indeks

100

101

104

88

71

Tržni delež

51,1 %

48,7 %

44,3 %

41,2 %

39,2 %

Indeks

100

95

87

81

77

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(117)

Čeprav se je potrošnja Unije med letoma 2005 in 2007 povečala za 20 %, je industrija Unije povečala obseg prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam na trgu Unije za samo 4 %. To pomeni, da industrija Unije v navedenem obdobju ni imela koristi od povečanja potrošnje. Poleg tega se je v preostanku obravnavanega obdobja ob zmanjšanju potrošnje Unije za 22 % obseg prodaje industrije Unije še bolj zmanjšal, tj. za 31 %. Posledično se je obseg prodaje industrije Unije nenehno in znatno zmanjševal in je izguba tržnega deleža v obravnavanem obdobju dosegla celo 11,9 odstotnih točk.

6.3.4   Povprečne cene na enoto industrije Unije

(118)

Povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, so se v obravnavnem obdobju zmanjšale za 9 %. Do glavnega zmanjšanja je prišlo med letom 2007 in OP, kar je sovpadalo z nenadno rastjo nizkocenovnega dampinškega izvoza iz LRK. Zaradi tega je morala industrija Unije zlasti v OP kljub povečanju cen surovin zmanjšati svoje prodajne cene.

Tabela 5

 

2005

2006

2007

2008

OP

Povprečna cena (EUR/tona)

2 592

2 595

2 565

2 510

2 350

Indeks

100

100

99

97

91

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(119)

Dejansko je bilo ugotovljeno, da so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije med letom 2005 in OP zvišali za 6 %. Do tega je prišlo v glavnem zaradi povečanja cene PET v obliki zrnc, ki je glavna surovina, ki se uporablja v proizvodnji PVT. Povprečna cena PET v obliki zrnc se je med letom 2005 in 2008 povečala za 12 %, zatem pa se je zmanjšala na raven, ki je enaka ravni iz leta 2005. Vendar je bila v tem obdobju industrija Unije prisiljena prodajati po nizkih cenah, da bi lahko bila konkurenčna nizkocenovnemu dumpinškemu uvozu. Zaradi tega so bile v OP prodajne cene industrije Unije znatno pod stroški.

6.3.5   Zaloge

(120)

Zaloge so predstavljale približno 15 % obsega proizvodnje v OP. Industrija Unije je svoj obseg zalog med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 9 %, zlasti med letom 2007 in OP. Vendar je treba to zmanjšanje zalog presojati ob upoštevanju nižje ravni dejavnosti po zmanjšanju industrije v Uniji.

Tabela 6

 

2005

2006

2007

2008

OP

Zaloge (v tonah)

15 004

16 828

17 402

16 844

13 727

Indeks

100

112

116

112

91

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

6.3.6   Zaposlenost, plače in produktivnost

Tabela 7

 

2005

2006

2007

2008

OP

Zaposlenost – ekvivalent polnega delovnega časa (FTE)

1 727

1 714

1 667

1 498

1 333

Indeks

100

99

96

87

77

Stroški dela (EUR/FTE)

41 089

41 996

42 083

48 499

43 538

Indeks

100

102

102

118

106

Produktivnost (enota/FTE)

84,4

85,1

86,4

83,3

70,5

Indeks

100

101

102

99

84

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(121)

Zaradi racionalizacije industrije Unije se je število zaposlenih med obravnavanim obdobjem znatno zmanjšalo za 23 %. Zmanjšanje produktivnosti je treba presojati ob upoštevanju splošne narave dejavnosti racionalizacije, kadar zmanjšanje števila zaposlenih sledi zmanjšanju proizvodnje šele po določenem časovnem zamiku. Kar zadeva stroške dela, so v obravnavanem obdobju nekoliko narasli, in sicer za 6 %.

6.3.7   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

Tabela 8

 

2005

2006

2007

2008

OP

Dobičkonosnost

3,0 %

–0,7 %

–1,1 %

–11,5 %

–13,3 %

Indeks

100

–22

–37

– 378

– 438

Denarni tok v 1 000 EUR

15 936

–1 407

824

–16 311

–14 597

Indeks

100

–9

5

– 120

– 141

Naložbe v 1 000 EUR

6 713

3 305

8 229

1 295

764

Indeks

100

49

123

19

11

Donosnost naložb

12,6 %

–29,4 %

–15,7 %

– 103,3 %

– 130,6 %

Indeks

100

– 233

– 124

– 819

–1 036

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(122)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije dramatično zmanjšala s 3-odstotnega dobička v letu 2005 na 13,3-odstotno izgubo v OP. Kljub dejstvu, da je potrošnja Unije med letoma 2005 in 2007 naraščala, industrija Unije zaradi nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK ni imela koristi od tega ugodnega razvoja.

(123)

Trend denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža razvoj dobičkonosnosti. Zato denarni tok v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje. Enako velja za donosnost naložb, za katero je bil v obravnavanem obdobju značilen podoben negativen razvoj v skladu z negativnimi rezultati, ki jih je industrija v Uniji dosegla v obravnavanem obdobju.

(124)

Zaradi tega je zmožnost industrije Unije za naložbe postala bolj omejena, saj se je denarni tok v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal. Posledično so se v obravnavanem obdobju naložbe zmanjšale za 89 %.

6.3.8   Rast

(125)

Čeprav je potrošnja Unije med letoma 2005 in 2007 narasla za 20 %, je industrija Unije uspela povečati obseg prodaje na trgu Unije za zgolj 4 % in zaradi tega ni imela koristi od večje potrošnje v Uniji. Če pogledamo razvoj v obravnavanem obdobju, je bil 29-odstotni upad obsega prodaje industrije Unije mnogo bolj izrazit kot 7-odstotno zmanjšanje potrošnje Unije. Zato se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije prav tako znatno zmanjšal za 12 odstotnih točk.

6.3.9   Višina dejanske stopnje dampinga

(126)

Stopnje dampinga za LRK, ki so navedene v poglavju o dampingu, so višje od de minimis stopnje. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza se učinek dejanskih stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

6.4   Sklep o škodi

(127)

Preiskava je pokazala, da se je večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja (– 36 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 28 %), obseg prodaje nepovezanim strankam na trgu Unije (– 29 %), tržni delež (– 12 odstotnih točk) in produktivnost (– 16 %) v obravnavanem obdobju poslabšala. Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok (– 241 %) in dobičkonosnost (– 16,3 odstotnih točk). To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala.

(128)

Ugotovljeno je bilo, da je do glavnih izgub prišlo v obdobju med letom 2008 in OP, ko so, kljub znatnemu zmanjšanju potrošnje Unije, na njenem trgu še vedno bili v velikih količinah prisotni uvoženi dampinški izdelki iz LRK, ki so v OP nelojalno zniževali cene industrije Unije za več kot 24 %.

(129)

Preiskava je pokazala tudi, da so proizvodni stroški industrije Unije dosegli svojo najvišjo raven v letu 2008, predvsem zaradi močnega zvišanja cen glavne surovine. Industrija Unije je v OP uspela ohraniti in nadzirati svoje proizvodne stroške z racionalizacijskimi prizadevanji in zaradi zmanjšanja cen PET, do katerega je prišlo predvsem v drugi polovici OP. Vendar glede na znatno nelojalno nižanje cen kitajskih izvoznikov v OP industrija Unije ni mogla povišati prodajnih cen na raven, ki bi pokrivala stroške. To je privedlo do znatnega poslabšanja njenega finančnega položaja v OP.

(130)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

7.   VZROČNOST

7.1   Uvod

(131)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil industriji Unije takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

7.2   Učinek dampinškega uvoza

(132)

Preiskava je pokazala, da se je dampinški uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju dramatično povečal, saj se je delež tega uvoza med letom 2005 in OP na trgu Unije povečal za več kot sedemkrat. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je v obdobju med 2008 in OP, ko se je potrošnja Unije zmanjšala za približno 15 %, obseg dampinškega uvoza iz LRK ostal visok in je celo povečal tržni delež za 15 %.

(133)

Med obravnavanim obdobjem se je industrija Unije spopadala z znatnim 29-odstotnim upadom obsega prodaje in posledično z izgubo tržnega deleža od 51,1 % do 39,2 %, kar pomeni skoraj 12 odstotnih točk. V obdobju med letom 2008 in OP se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za dve odstotni točki, medtem ko se je tržni delež dampinškega kitajskega uvoza povečal kljub upadanju povpraševanja na trgu Unije.

(134)

Kar zadeva cene dampinškega uvoza, so se te v obravnavanem obdobju zmanjšale za 39 % in so znatno nelojalno nižale cene, ki jih je na trgu Unije zaračunavala industrija Unije. To je industriji Unije preprečilo, da bi zvišala cene in pokrila višje cene surovin. Zaradi tega se je dobičkonosnost prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšala, kakor je razloženo v uvodni izjavi 122, in sicer s 3 % leta 2005 na – 13,3 % v OP.

(135)

Preiskava je prav tako pokazala, da je naraščajoč obseg nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK na splošno negativno vplival na trg, ker je nižal cene.

(136)

Zato se meni, da zaradi stalnega pritiska, ki se je izvajal z nizkocenovnim dampinškim uvozom iz LRK na trg Unije, industrija Unije ni mogla prilagoditi svojih prodajnih cen višjim stroškom surovin, zlasti v letu 2008, ko so bile cene PET najvišje. To pojasnjuje izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(137)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je nenadna rast nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije.

7.3   Učinek drugih dejavnikov

7.3.1   Razvoj povpraševanja na trgu Unije

(138)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 100, se je potrošnja PVT v Uniji med letoma 2005 in 2007 najprej povečala, potem pa se je leta 2008 in v OP zmanjšala. V obravnavanem obdobju je industrija Unije izgubila pomemben del tržnega deleža. Čeprav ni možno izključiti možnosti, da je ta negativni razvoj potrošnje Unije med letom 2008 in OP negativno vplival na položaj industrije Unije, je treba omeniti, da je istočasno kitajskim izvoznikom uspelo povečati tržni delež. Glede na to se meni, da poslabšanja gospodarskega položaja industrije Unije ni možno razlagati z zmanjšanim povpraševanjem, ampak ga je v glavnem povzročila nenadna rast dampinškega uvoza iz LRK in nelojalno nižanje cen kitajskih izvoznikov.

7.3.2   Cene surovine

(139)

Cene surovine, pretežno PET v obliki zrnc, so se znatno povečale med letoma 2005 in 2008, med drugo polovico OP pa so se znižale in do konca OP dosegle raven, enako letu 2005.

(140)

Preiskava je potrdila, da so proizvodni stroški industrije Unije za proizvodnjo PVT sledili enakemu trendu kot razvoj cen surovine in so se na splošno med obravnavanim obdobjem povečali za 6 %. Vendar bi lahko pričakovali, da se na trgu, na katerem veljajo pošteni pogoji trgovanja, to je brez škodljivega dampinga, cene redno prilagajajo tako, da upoštevajo razvoj različnih elementov proizvodnih stroškov. V tem primeru se to ni zgodilo. Dejansko je bila industrija Unije prisiljena zaračunavati nizke cene, da bi lahko tekmovala z nizkocenovnim uvozom iz LRK, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja njene dobičkonosnosti. Glede na to se začasno sklene, da je nelojalno nižanje cen kitajskih izvoznikov zniževalo cene na trgu Unije in je preprečevalo, da bi industrija Unije povečala prodajne cene, da bi pokrila stroške.

7.3.3   Lastna proizvodnja industrije Unije

(141)

Preiskava je pokazala, da je bil le en proizvajalec Unije, ki je sodeloval pri preiskavi, vertikalno integriran in da je bila lastna proizvodnja uporabljena za nadaljnjo predelavo v izdelke z dodano vrednostjo v industriji na koncu proizvodne verige. V preiskavi se v zvezi s proizvodnjo ni ugotovila nobena težava, povezana s temi izdelki s konca proizvodne verige. Dejansko je lastna uporaba med obravnavanim obdobjem ostala stabilna in je predstavljala približno 7 % obsega proizvodnje.

(142)

Na podlagi tega se je menilo, da lastna proizvodnja industrije Unije ni prispevala k poslabšanju finančnega stanja, zlasti ne v OP.

7.3.4   Izvoz industrije Unije

(143)

Čeprav je bila analiza škode in vzročne zveze osredotočena na položaj industrije Unije na trgu Unije, je bil proučen tudi izvoz industrije Unije kot možen drug dejavnik, ki bi lahko pojasnil ugotovljeno škodo. Analiza je pokazala, da je bil izvoz industrije Unije nepovezanim stranem med obravnavanim obdobjem še naprej skromen (približno 3 %). Zmanjšanje obsega izvoza s približno 18 000 ton leta 2005 na približno 7 000 ton v OP se lahko pojasni z manjšo proizvodnjo v istem obdobju. Vendar je bila izvozna cena višja od cene, ki jo je industrija Unije zaračunavala strankam na trgu Unije. Zato se je menilo, da z manjšim obsegom izvoza ni mogoče pojasniti stopnje škode, ki jo je utrpela industrija Unije, zlasti ne bistvenega zmanjšanja dobičkonosnosti v OP.

7.3.5   Uvoz iz drugih tretjih držav

(144)

Gibanja obsega uvoza in cen iz drugih tretjih držav med letom 2005 in OP so bila naslednja:

Tabela 9

Druge tretje države

2005

2006

2007

2008

OP

Uvoz (v tonah)

29 940

30 350

29 035

21 590

16 478

Indeks

100

101

97

72

55

Tržni delež

13,5 %

13,0 %

10,9 %

8,9 %

8,0 %

Indeks

100

96

81

66

59

Cena (EUR/tona)

2 635

2 700

2 584

2 606

2 585

Indeks

100

102

98

99

98

Vir: Eurostat.

(145)

Glavne druge tretje države, ki izvažajo PVT v Unijo, so Švica, Belorusija, Japonska in Tajska. Kot je prikazano v zgornji tabeli, je bil skupni obseg uvoza iz teh držav dokaj nizek glede na potrošnjo Unije in se je v obravnavanem zmanjšal za 45 %. Povprečne uvozne cene so v OP ostale stabilne in razmeroma visoke.

(146)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz teh drugih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

7.3.6   Uvoz iz Koreje in Tajvana

(147)

Kar zadeva uvoz iz Tajvana in Koreje, kakor je navedeno zgoraj, je bilo začasno ocenjeno, da se v OP tajvanski in korejski izvoz nista izvajala po dampinških cenah. Ta uvoz je prikazan v tabelah 10 in 11:

Tabela 10

Skupaj uvoz iz Koreje

2005

2006

2007

2008

OP

Količina (v tonah)

17 542

20 701

27 521

24 908

24 580

Indeks

100

118

157

142

140

Tržni delež

7,9 %

8,8 %

10,4 %

10,3 %

11,9 %

Indeks

100

112

131

130

151

Cene (EUR/tona)

2 105

1 958

1 912

1 911

1 780

Indeks

100

93

91

91

85

Vir: Eurostat.

(148)

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je v obravnavanem obdobju obseg uvoza iz Koreje v glavnem sledil podobnemu trendu kot potrošnja. Obseg uvoza se je povečal s 17 542 ton v 2005 na 24 580 ton v OP. To je povzročilo povečanje tržnega deleža z 7,9 % leta 2005 na 11,9 % v OP. Poudariti pa je treba, da se je obseg uvoza bistveno zmanjšal med letom 2007 in koncem OP.

(149)

Prav tako je treba poudariti, da so bile povprečne uvozne cene iz Koreje, čeprav so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 15 %, v tem celotnem obdobju višje od povprečnih uvoznih cen iz LRK.

Tabela 11

Skupaj uvoz iz Tajvana

2005

2006

2007

2008

OP

Količina (v tonah)

7 343

7 761

10 285

11 028

8 163

Indeks

100

106

140

150

111

Tržni delež

3,3 %

3,3 %

3,9 %

4,6 %

4,0 %

Indeks

100

100

117

138

119

Cene (EUR/tona)

1 968

1 734

1 608

1 678

1 687

Indeks

100

88

82

85

86

Vir: Eurostat.

(150)

Kar zadeva uvoz iz Tajvana, se je ta povečal s 7 343 ton v letu 2005 na 8 163 ton v OP, to je za 11 %. Istočasno se je tržni delež nekoliko povečal s 3,3 % v letu 2005 na 4 % v OP. Podobno kot pri korejskem uvozu se je tajvanski obseg uvoza bistveno zmanjšal v obdobju med letom 2007 in koncem OP.

(151)

Povprečne uvozne cene iz Tajvana so se obravnavanem obdobju zmanjšale za 14 %, vendar so v istem obdobju ostale precej višje od uvoznih cen iz LRK.

(152)

Na podlagi navedenega ni mogoče izključiti, da je uvoz iz Koreje in Tajvana do neke mere prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se ne zdi, da bi obseg uvoza in cene v OP bile na taki ravni, da bi lahko prekinile vzročno povezavo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

7.3.7   Drugi proizvajalci v Uniji

(153)

Analiza podatkov, ki se nanašajo na trg Unije, je pokazala, da drugi proizvajalci Unije med obravnavanim obdobjem niso pridobili tržnega deleža. Preiskava ni ugotovila nobene posebne težave glede konkurenčnosti med proizvajalci Unije oziroma nikakršnih učinkov, ki izkrivljajo trgovino in bi lahko pojasnili znatno škodo, ugotovljeno za industrijo Unije.

(154)

Na podlagi navedenega je bilo začasno sklenjeno, da proizvajalci, ki niso vključeni v opredelitev industrije Unije, niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

7.4   Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(155)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza s poreklom iz LRK med obravnavanim obdobjem bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah, ki so bile nižje od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za podobne vrste izdelka.

(156)

Ta povečani obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK sta sovpadala s splošnim večjim povpraševanjem v Uniji v obdobju med letoma 2005 in 2007 ter tudi z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. Poleg tega so med letom 2007 in OP, ko se je povpraševanje na trgu Unije zmanjšalo, kitajski izvozniki uspeli povečati svoj tržni delež. Istočasno je bil ugotovljen nadaljnji negativni razvoj tržnega deleža industrije Unije in glavnih kazalnikov gospodarskega stanja. Dejansko je v obravnavanem obdobju nenadna rast nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK, ki je nenehno nelojalno zniževal cene industrije v Uniji, privedel do zmanjšanja dobičkonosnosti za več kot 16 odstotnih točk, kar je imelo za posledico velike izgube v OP.

(157)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki ne zdijo takšni, da bi lahko prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(158)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

8.   INTERES UNIJE

8.1   Uvodna opomba

(159)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali tehtni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

8.2   Industrija Unije

(160)

Industrijo Unije predstavljajo štirje proizvajalci iz različnih držav članic Unije, ki neposredno zaposlujejo več kot 1 300 ljudi pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(161)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK. Opozoriti je treba, da so v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode zabeležili negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(162)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev na trgu Unije ponovno vzpostavili pošteni pogoji trgovanja, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen PVT tako, da bodo v njih upoštevani stroški različnih elementov in tržnih razmer. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila med obravnavanim obdobjem, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(163)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz PVT s poreklom iz LRK v interesu industrije Unije.

8.3   Uvozniki

(164)

Vprašalniki so bili poslani desetim uvoznikom v Uniji. V preiskavi sta sodelovala samo dva uvoznika iz Nemčije in Španije, ki sta predstavljala 15,4 % oziroma 0,2 % celotnega uvoza iz LRK. Glede prvega uvoznika je preiskava pokazala, da je uvažal samo iz LRK in da se je skoraj celoten njegov promet nanašal na zadevni izdelek. V najslabšem primeru bi protidampinška dajatev v višini 9 % privedla do znatnega zmanjšanja njegove dobičkonosnosti in bi lahko ta družba proizvajala z izgubo. Vendar se meni, da bi lahko z ozirom na svoj močan tržni položaj med nekaterimi velikimi uporabniki vsaj del povečanja stroškov prenesel na svoje stranke. Poleg tega bi se lahko preusmeril na druge vire nabave, vsaj dolgoročno. Kar zadeva drugega uvoznika, je zadevni izdelek predstavljal samo omejen delež njegovega celotnega poslovanja (0 – 5 %) in je kakršen koli negativen učinek predlaganih ukrepov tako verjetno zanemarljiv.

(165)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo sklenjeno, da čeprav bi uvedba začasnih protidampinških ukrepov negativno vplivala na enega od navedenih uvoznikov, naj bi bil ta uvoznik sposoben, da vsaj del povečanja stroškov prenese na svoje stranke in/ali da se preusmeri na druge vire nabave. Zato uvedba začasnih ukrepov na splošno ne bi smela imeti znatnega negativnega vpliva na uvoznike.

8.4   Uporabniki

(166)

Uporabniki PVT so pokazali velik interes za ta primer. Od 68 kontaktiranih uporabnikov jih je 33 sodelovalo v preiskavi. Ti sodelujoči uporabniki so predstavljali 25 % celotnega uvoza iz LRK. Te družbe so iz vse Unije in so navzoče v različnih industrijskih sektorjih, kot so pnevmatike in uporaba v avtomobilski industriji, vrvi in industrijska uporaba.

(167)

Zaradi jasnosti in ob upoštevanju, da bi uvedba začasnih ukrepov različno vplivala na uporabnike v odvisnosti od sektorja, v katerem opravljajo dejavnost, je bil vpliv ukrepov na uporabnike analiziran tako, da so bili razvrščeni v ločene industrijske sektorje, kakor je opisano v nadaljevanju.

(168)

Kar zadeva uporabnike v sektorju pnevmatik, so izpolnjene vprašalnike vrnili štirje proizvajalci pnevmatik. Po podatkih, ki so jih predložili proizvajalci pnevmatik, je bil delež PVT glede na stroške proizvodnje ene pnevmatike razmeroma omejen, v povprečju nižji od 1 %, povprečni dobiček dejavnosti proizvodnje pnevmatik pa je znašal približno 2 %. Za nobenega od sodelujočih uporabnikov ni bilo ugotovljeno, da uvaža zadevni izdelek iz LRK. Zato velja, da v primeru uvedbe začasnih protidampinških dajatev ukrepi za uvoz iz LRK na te uporabnike ne bi vplivali. Poleg tega obstajajo številni drugi viri nabave, če bi kateri koli uporabnik v tem sektorju uvažal iz LRK.

(169)

Za avtomobilski sektor (ki v glavnem proizvaja varnostne pasove in zračne blazine) je izpolnjene vprašalnike vrnilo šest uporabnikov. Teh šest družb je v OP predstavljalo 5 % celotnega uvoza PVT iz LRK. Na splošno je bilo ugotovljeno, da so v povprečju izdelki, pri katerih se uporablja PVT, predstavljali manj kot 4 % celotnega prometa teh družb in da je povprečni dobiček, dosežen v tej dejavnosti, znašal okoli 3 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je teh šest družb kupovalo PVT v glavnem od proizvajalcev v Uniji in je uvoz iz LRK predstavljal samo 11 % njihove nabave. Zato ni verjetno, da bi uvedba začasnih ukrepov na uvoz iz LRK resno prizadela avtomobilski sektor na splošno, saj je bilo ugotovljeno, da so te družbe dosegale dobiček in LRK ni bila glavni vir nabave.

(170)

Kar zadeva proizvajalce vrvi, so izpolnjene vprašalnike vrnili trije proizvajalci, kar predstavlja manj kot 1 % celotnega uvoza iz LRK v OP. Delež dejavnosti, v kateri se je uporabljal PVT, je znašal približno 18 % njihove celotne dejavnosti, dosežena povprečna stopnja dobička v tej dejavnosti pa je v OP znašala okoli 8 %. Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev na uvoz iz LRK verjetno samo nekoliko zmanjšala njihovo stopnjo dobička. Preiskava je prav tako pokazala, da je večina uvoza (66 %) v OP izvirala iz LRK, 20 % uvoza pa je izviralo iz Koreje. Zato ni verjetno, da bi bil ta sektor v primeru uvedbe ukrepov resno prizadet, saj je vpliv na stopnjo dobička omejen in obstajajo drugi viri nabave.

(171)

Nekateri proizvajalci vrvi so trdili, da bi glede na to, da se PVT predvsem uporablja v drugih sektorjih, kot sta industrijski sektor in avtomobilska industrija, uvedba protidampinških ukrepov privedla do pomanjkanja vseh vrst PVT, ki ga uporabljajo proizvajalci vrvi, ker bi se naj proizvajalci Unije domnevno osredotočili najprej na velike trge in bi preostalim sektorjem dobavljali samo v primeru prostih zmogljivosti. Poudariti pa je treba, da so na voljo drugi viri nabave, vključno z industrijo Unije, Korejo in Tajvanom, kakor tudi druge tretje države, za katere ukrepi ne veljajo. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(172)

Glede uporabnikov, prisotnih znotraj sektorja industrijskih namenov uporabe, kot so strešne kritine, trakovi, pasovi in industrijske tkanine, je bilo prejetih 19 izpolnjenih vprašalnikov. Ti uporabniki so predstavljali 19 % celotnega uvoza iz LRK v OP. Na podlagi razpoložljivih informacij za ta sektor znaša delež dejavnosti, v katerih se uporablja PVT, 64 % celotne dejavnosti, medtem ko je povprečno doseženi dobiček znotraj te dejavnosti znašal 13 %. Vpliv protidampinških dajatev bo verjetno samo nekoliko zmanjšal povprečno stopnjo dobička, ki se dosega v tem sektorju. Preiskava je prav tako pokazala, da so ti uporabniki v glavnem kupovali od proizvajalcev v Uniji in iz LRK. Zato uvedba ukrepov na uvoz iz LRK ne bi smela imeti znatnega negativnega vpliva na ta sektor, če se upoštevata omejen vpliv na stopnjo dobička in obstoj drugih virov nabave.

(173)

Nekateri uporabniki so trdili, da bi uvedba protidampinški ukrepov nanje negativno vplivala na dva načina. Trdili so, da ne bi prišlo samo do pomanjkanja drugih razpoložljivih virov, temveč bi zadevne države prav tako preusmerile svoj izvoz z zadevnega izdelka na izdelke na koncu proizvodne verige.

(174)

Kar zadeva trditev, da ne bo na voljo drugih virov, se najprej poudarja, da zoper uvoz iz Koreje in Tajvana začasni ukrepi ne bodo uvedeni. Poleg tega so, kakor je navedeno v uvodni izjavi 171, na voljo drugi viri nabave iz drugih tretjih držav, za katere ukrepi ne veljajo. Drugič, glede dobave, ki jo zagotavlja industrija Unije, so bile v preiskavi dejansko ugotovljene nekatere pomanjkljivosti v dobavah nekaterih proizvajalcev Unije določenim uporabnikom. Vendar analiza ni razkrila dokazov, da bi do teh pomanjkljivosti prihajalo redno. Na podlagi navedenega in zlasti zaradi obstoja drugih razpoložljivih virov nabave, je bila trditev zavrnjena.

(175)

Kar zadeva trditev, da bodo proizvajalci PVT v zadevnih državah svoj uvoz preusmerili na trg na koncu prodajne verige, je treba poudariti, da začasni ukrepi zoper uvoz iz Koreje in Tajvana ne bodo uvedeni. Zato se ocenjuje, da bodo tudi v primeru, da kitajski izvozniki preusmerijo nekaj svojega izvoza na trg na koncu prodajne verige, uporabniki PVT sposobni ostati konkurenčni, ker bodo še vedno lahko nabavljali PVT od drugih dobaviteljev, za katere ukrepi ne veljajo. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(176)

Ob upoštevanju navedenega se zdi, da bo vpliv na uporabnike v različnih industrijskih sektorjih na splošno omejen, čeprav bodo ukrepi na uvoz iz LRK verjetno prizadeli nekatere uporabnike. Zato je bilo začasno sklenjeno, da morebiten učinek protidampinških ukrepov zoper uvoz PVT s poreklom iz LRK na podlagi dostopnih informacij zelo verjetno ne bo znatno prizadel uporabnikov zadevnega izdelka.

8.5   Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(177)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Skupnosti na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz PVT iz LRK.

9.   NEUVEDBA DAJATEV

(178)

Glede na ugotovitve, da so tehtane povprečne dampinške stopnje na ravni države za uvoz s poreklom iz Koreje in Tajvana de minimis, se za uvoz s poreklom iz teh držav začasne protidampinške dajatve ne uvedejo.

10.   PREDLOG ZA UVEDBO ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

10.1   Stopnja odprave škode

(179)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(180)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(181)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da mora dobiček, ki se ga lahko doseže brez dampinškega uvoza, temeljiti na letu 2005, ki je edino leto, ko je industrija Unije dosegala dobičke in je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Unije. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 3 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza.

(182)

Na podlagi tega se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Unije, kar zadeva podoben izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem zgoraj omenjene 3- odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(183)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave za vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK in neškodljivo ceno vrst izdelka, ki jih je industrija Unije prodajala na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

10.2   Začasni ukrepi

(184)

Glede na navedeno se meni, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(185)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse „druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(186)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj predložiti Komisiji (3) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(187)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(188)

Ugotovljene stopnje dampinga in škode so naslednje:

Gospodarska družba

Stopnja dampinga

Stopnja škode

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co., Ltd

9,3 %

57,1 %

Zhejiang Uniful Industrial Fibre Co., Ltd

7,7 %

57,6 %

Zhejiang Hailide New Material Co., Ltd

0

N.R.

Sodelujoče nevzorčene družbe

8,9 %

57,3 %

Vse druge družbe

9,3 %

57,6 %

11.   RAZKRITJE

(189)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim stranem, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra (razen šivalne preje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščena pod oznako KN 5402 20 00.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je naslednja:

Gospodarska družba

Dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Zhejiang Guxiandao Industrial Fibre Co., Ltd

9,3

A974

Zhejiang Unifull Industrial Fibre Co., Ltd

7,7

A975

Zhejiang Hailide New Material Co., Ltd

0

A976

Družbe s seznama v Prilogi

8,9

A977

Vse druge družbe

9,3

A999

3.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinah.

Člen 2

1.   Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane strani v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

2.   V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zadevne strani podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 213, 8.9.2009, str. 16.

(3)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat H, 1049 Bruselj, Belgija.


PRILOGA

SODELUJOČI KITAJSKI PROIZVAJALCI IZVOZNIKI, KI NISO VKLJUČENI V VZOREC

Dodatna oznaka TARIC A977

Ime družbe

Mesto

Hangzhou Huachun Chemical Fiber Co., Ltd

Hangzhou

Heilongjiang Longdi Co., Ltd

Harbin

Hyosung Chemical Fiber (Jiaxing) Co., Ltd

Jiaxing

Oriental Industies (Suzhou) Ltd

Suzhou

Shanghai Wenlong Chemical Fiber Co., Ltd

Shanghai

Shaoxing Haifu Chemistry Fibre Co., Ltd

Shaoxing

Sinopec Shanghai Petrochemical Company

Shanghai

Wuxi Taiji Industry Co., Ltd

Wuxi


2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/26


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 479/2010

z dne 1. junija 2010

o določitvi pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede uradnih obvestil držav članic Komisiji v sektorju mleka in mlečnih izdelkov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 192(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 192(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa izmenjavo vseh informacij, ki so potrebne za uporabo navedene uredbe, med državami članicami in Komisijo. Uredba Komisije (ES) št. 562/2005 (2) določa pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 (3) glede medsebojnega obveščanja med državami članicami in Komisijo v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.

(2)

Ker je bila Uredba (ES) št. 562/2005 že spremenjena, potrebne pa so še nadaljnje spremembe, zlasti posodobitev sklicevanj na druge uredbe, je zaradi jasnosti primerno Uredbo (ES) št. 562/2005 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(3)

Izvozna nadomestila in pomoč za posneto mleko, predelano v kazein, je mogoče določiti samo na podlagi informacij o spremembah cen na notranjem trgu in v mednarodni trgovini.

(4)

Treba je omogočiti primerjavo ponujenih cen za proizvode, zlasti za izračun nadomestil in zneskov pomoči. Treba je tudi izboljšati zanesljivost navedenih ponujenih cen s ponderiranjem podatkov.

(5)

Tedensko obveščanje Komisije o cenah bi moralo biti omejeno na tiste proizvode, za katere so ti podatki potrebni za natančno spremljanje trga mleka in mlečnih izdelkov, da se nacionalnim organom olajša in zmanjša upravno breme. Za druge proizvode bi moralo biti določeno mesečno obveščanje, obveščanje za proizvode, za katere ti podatki niso bistveni, pa bi bilo treba opustiti.

(6)

Uradna obvestila o cenah proizvodov, ki jih v posamezni državi članici proizvajajo manj kot trije proizvajalci, bi morala biti označena kot zaupna, uporablja pa jih lahko le Komisija, tako da se jih drugje ne sme razkriti.

(7)

Podatki o uvozu proizvodov, za katere se zahteva uvozno dovoljenje, so bistvenega pomena za boljši nadzor trga mleka in mlečnih izdelkov. V skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode ter o odprtju tarifnih kvot (4) se od 1. julija 2008 uvozna dovoljenja zahtevajo samo za preferencialni uvoz.

(8)

Člen 11(1)(b) in (c) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (5), določa obveščanje Komisije o količinah, zajetih v izdanih uvoznih dovoljenjih, in količinah, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih na podlagi uvoznih tarifnih kvot. Te horizontalne določbe se nanašajo na iste podatke, kot so zajeti v členu 7(1) in (6) Uredbe (ES) št. 562/2005. V novo uredbo se zato obveznost obveščanja o navedenih podatkih ne sme vključiti.

(9)

Člen 1(2)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (6) določa primere in proizvode, za katere je treba predložiti uvozna dovoljenja. Del K Priloge II k navedeni uredbi določa seznam mlečnih izdelkov, ki so uvoženi pod preferencialnimi pogoji, ki niso tarifne kvote, in za katere je treba predložiti uvozna dovoljenja. Za te proizvode je treba Komisiji poslati uradna obvestila.

(10)

Poglavje III naslova 2 Uredbe (ES) št. 2535/2001 določa, da se nekatere uvozne kvote določa s pomočjo potrdil „inward-monitoring arrangement“ IMA 1, ki jih izdajajo organi tretjih držav. Države članice obvestijo Komisijo o količini izdelkov, za katere so uvozna dovoljenja izdana na podlagi potrdil IMA 1. Izkušnje so pokazale, da takšno obveščanje ne zadostuje vedno za podroben nadzor takšnega uvoza na vsaki stopnji. Treba je določiti obveščanje o dodatnih informacijah.

(11)

Za natančen in podroben nadzor trgovinskih tokov za oceno učinkov nadomestil so potrebne informacije o izvozu izdelkov, za katere so določena nadomestila, zlasti o količinah, dodeljenih na podlagi razpisov.

(12)

Izvajanje Sporazuma o kmetijstvu, ki je bil sklenjen na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj (v nadaljevanju: Sporazum o kmetijstvu) in odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES (7), zahteva, da se predložijo dodatne in podrobnejše informacije o uvozu in izvozu, zlasti v zvezi z zahtevki za dovoljenja in načini uporabe dovoljenj z namenom, da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz Sporazuma o kmetijstvu. Za zagotavljanje popolnega izvajanja obveznosti iz tega sporazuma so potrebne tekoče informacije o izvoznih trendih.

(13)

Uredba Komisije (ES) št. 1187/2009 z dne 27. novembra 2009 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (8) določa posebna pravila za izvoz nekaterih mlečnih izdelkov v Kanado, Združene države Amerike in Dominikansko republiko. Treba je določiti obveščanje o ustreznih informacijah.

(14)

Uredba (ES) št. 1187/2009 uvaja posebne načine za odobritev nadomestil za sestavine s poreklom iz EU v topljenem siru, izdelanem po postopku aktivnega oplemenitenja. Treba je določiti obveščanje o ustreznih informacijah.

(15)

Večletne izkušnje, pridobljene z obdelavo informacij, ki jih je prejela Komisija, kažejo, da bi se nekatera uradna obvestila lahko zbirala manj pogosto, ne da bi se pri tem izgubile kakšne bistvene informacije.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UKREPI, VEZANI NA POMOČ ZA POSNETO MLEKO IN POSNETO MLEKO V PRAHU

Člen 1

1.   V primeru pomoči, dodeljene v skladu s členom 99(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki se uporablja v krmi, države članice najpozneje 20. dne v mesecu obvestijo Komisijo o naslednjih informacijah za prejšnji mesec:

(a)

količini posnetega mleka, ki se uporablja za izdelavo krmnih mešanic, zajeti v zahtevkih za pomoč, vloženih v zadevnem mesecu;

(b)

količini denaturiranega posnetega mleka v prahu, zajeti v zahtevkih za pomoč, vloženih v zadevnem mesecu;

(c)

količini posnetega mleka v prahu, ki se uporablja za izdelavo krmnih mešanic, zajeti v zahtevkih za pomoč, vloženih v zadevnem mesecu.

2.   V primeru pomoči, dodeljene v skladu s členom 100 Uredbe (ES) št. 1234/2007 za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate, države članice najpozneje 20. dne v mesecu obvestijo Komisijo o količinah posnetega mleka, zajetih v zahtevkih za pomoč, vloženih v prejšnjem mesecu. Te količine so razčlenjene glede na kakovost izdelanega kazeina ali kazeinatov.

POGLAVJE II

CENE

Člen 2

1.   Države članice Komisijo najpozneje vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) v zvezi s cenami franko tovarna, ki so bile v prejšnjem tednu zabeležene za proizvode iz Priloge I.A, obvestijo o:

(a)

cenah za vsak proizvod iz točk 1 do 6 posebej, kadar nacionalna proizvodnja predstavlja 1 % ali več proizvodnje EU;

(b)

cenah za sire, ki predstavljajo 4 % ali več celotne nacionalne proizvodnje sira.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se upoštevata nacionalna proizvodnja masla iz točk 4 in 5 Priloge I.A ter proizvodnja tega masla v EU kot vsota proizvodnje obeh proizvodov iz navedenih točk.

2.   Države članice Komisijo najpozneje do 10. dne v mesecu v zvezi s cenami franko tovarna, ki so bile v prejšnjem mesecu zabeležene za proizvode iz Priloge I.B, obvestijo o:

(a)

cenah za vsak proizvod razen sirov posebej, kadar nacionalna proizvodnja predstavlja 2 % ali več proizvodnje EU;

(b)

cenah za sire, razen tistih iz odstavka 1(b), ki predstavljajo 8 % ali več celotne nacionalne proizvodnje sira, po vrsti sira.

3.   Države članice čim prej in najpozneje do konca meseca obvestijo Komisijo o:

(a)

cenah za surovo mleko pri pravi vsebnosti maščob in beljakovin, plačanih proizvajalcem mleka na njihovem ozemlju za dobave v prejšnjem mesecu;

(b)

ocenjenih cenah za dobave v tekočem mesecu, če so na voljo.

4.   Za namene tega člena je „cena franko tovarna“ cena, po kateri je proizvod kupljen od podjetja, brez davkov (DDV) in drugih stroškov (transportnih, nakladalnih, manipulativnih, skladiščnih, stroškov za palete, zavarovanje itd.). Cena se nanaša na prodajo, ki je bila fakturirana v referenčnem obdobju.

Člen 3

1.   Cene iz obvestil v skladu s členom 2 so izražene v ponderiranem povprečju v nacionalni valuti na 100 kg.

2.   Države članice ukrenejo vse potrebno, da zagotovijo reprezentativnost, točnost in popolnost podatkov iz obvestil o cenah. V ta namen države članice do 15. avgusta 2010 Komisiji predložijo poročilo na podlagi vzorca iz Priloge II. Kadar je treba katerega izmed elementov prejšnjega poročila posodobiti, se predloži novo poročilo.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da jim zadevni gospodarski subjekti posredujejo zahtevane informacije v ustreznih rokih.

4.   Države članice pred 15. avgustom 2010 z uporabo vzorcev iz prilog I.A in I.B Komisiji pošljejo naslednje podatke:

(a)

kadar se cene, o katerih se obvešča, nanašajo na proizvod, ki ga proizvajajo manj kot trije proizvajalci v državi članici, je treba v stolpec „opombe“ v prilogah I.A in I.B vpisati besedo „zaupno“. Taki podatki se bodo šteli za zaupne in bodo uporabljeni samo za zbirne namene;

(b)

za sire reprezentativno enoto pakiranja, za katero se obvešča o ceni;

(c)

kadar se cena nanaša na drugačno enoto pakiranja proizvoda, kot je navedena v stolpcu „reprezentativna enota pakiranja“ se za proizvode razen sirov v stolpec „opombe“ v prilogah I.A in I.B vpiše dejanska enota pakiranja za proizvod, za katerega se obvešča o ceni.

Države članice Komisijo obvestijo, vedno ko je treba posodobiti katerega izmed elementov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

POGLAVJE III

TRGOVINA

ODDELEK 1

Uvozi

Člen 4

Države članice Komisijo najpozneje 10. dne v mesecu za prejšnji mesec obvestijo o količinah mleka in mlečnih izdelkov iz dela K dela I Priloge II k Uredbi (ES) št. 376/2008, ki so bile uvožene pod preferencialnimi pogoji, ki niso tarifne kvote, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja, razvrščeno po oznakah KN in po oznaki države porekla.

Obvestila vključujejo obvestila o ničnih zahtevkih.

Člen 5

Najpozneje 31. marca za prejšnje leto države članice Komisijo obvestijo o naslednjih podatkih, razvrščenih po oznakah KN, v zvezi z uvoznimi dovoljenji, ki se izdajo ob predložitvi potrdila IMA 1, v skladu z naslovom 2 poglavja III oddelka 1 Uredbe (ES) št. 2535/2001 in z navedbo številk potrdila IMA 1:

(a)

količini izdelkov, ki jih potrdilo zajema, in datumu izdaje uvoznih dovoljenj;

(b)

količini izdelkov, za katere se je sprostila varščina.

Obvestila vključujejo obvestila o ničnih zahtevkih.

ODDELEK 2

Izvoz

Člen 6

1.   Države članice Komisijo vsak delovni dan do 18. ure obvestijo o naslednjih podatkih:

(a)

količinah, razvrščenih po oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke in po oznakah namembnega kraja, zajetih v zahtevkih, vloženih tisti dan za dovoljenja:

(i)

iz člena 1(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 376/2008, razen tistih iz členov 15 in 29 Uredbe (ES) št. 1187/2009;

(ii)

iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1187/2009;

(b)

po potrebi o tem, da ta dan ni bilo vloženih nobenih zahtevkov, razen v primerih, ko za katerega od proizvodov iz dela 9 Priloge I k Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (9) stopnja nadomestila ni določena, oziroma je določena stopnja nadomestila nič;

(c)

količinah, razvrščenih po uporabi in oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke in po oznakah namembnega kraja, zajetih v zahtevkih, vloženih tisti dan za začasna dovoljenja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1187/2009, z navedbo:

(i)

zadnjega dne za predložitev ponudb, skupaj s kopijo dokumenta, ki potrjuje javni razpis za zahtevane količine;

(ii)

količine proizvodov, zajetih v razpisu;

(d)

količinah, razvrščenih po oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke in po oznakah namembnega kraja, za katere so bila tisti dan nepreklicno izdana ali preklicana začasna dovoljenja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1187/2009, datumu začasnega dovoljenja in količini, ki jo dovoljenje zajema;

(e)

po potrebi o revidirani količini izdelkov, zajetih v razpisu iz točke (c) tega odstavka;

(f)

količinah, razvrščenih po oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke, zajetih v dovoljenjih z nadomestili, ki so bila izdana na podlagi člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1187/2009.

2.   Za obvestilo iz odstavka 1(c)(i), ko je na isti razpis prijavljenih več vlog, zadošča eno obvestilo za vsako državo članico.

Člen 7

1.   Države članice Komisijo pred 16. dnem v mesecu za prejšnji mesec obvestijo o naslednjih informacijah:

(a)

količinah, razvrščenih po oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke, zajetih v zahtevkih za dovoljenja, ki so bila preklicana na podlagi drugega pododstavka člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1187/2009;

(b)

neuporabljenih količinah iz dovoljenj, ki so prejšnji mesec potekla in bila vrnjena ter so bila izdana od 1. julija tekočega leta GATT, razvrščenih po oznakah nomenklature za izvozna nadomestila za mlečne izdelke;

(c)

količinah, razvrščenih po oznakah KN in po oznaki države porekla, za katere člen 28(2) Pogodbe ne velja in so uvožene za uporabo v proizvodnji izdelkov, zajetih v oznaki KN 0406 30, skladno s členom 12(5)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009 (10), in za katere je bilo izdano pooblastilo iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1187/2009;

(d)

količinah, razvrščenih po oznakah KN, za katere so bila izdana dovoljenja in v zvezi s katerimi ni bilo zahteve za nadomestilo, na podlagi člena 18 Uredbe (ES) št. 1187/2009.

2.   Države članice Komisijo pred 31. decembrom obvestijo o količinah, razvrščenih po oznakah KN, za katere so bila izdana dovoljenja za naslednje kvotno leto na podlagi člena 25 Uredbe (ES) št. 1187/2009.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 8

1.   Države članice pošljejo uradna obvestila iz te uredbe po elektronski poti, pri čemer uporabljajo metode, ki jim jih da na voljo Komisija.

2.   Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi vzorcev ali metod, ki jih pristojnim organom da na voljo Komisija. Ti vzorci in metode se prilagodijo in posodobijo po obvestitvi odbora iz člena 195(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali zadevnih pristojnih organov, kot je ustrezno.

Člen 9

Komisija državam članicam da na razpolago podatke, informacije in dokumente, ki jih predložijo.

Člen 10

Uredba (ES) št. 562/2005 se razveljavi.

Vendar Uredba (ES) št. 562/2005 še naprej velja za posredovanje podatkov, informacij in dokumentov, ki se nanašajo na obdobje pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razlaga kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 11

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 95, 14.4.2005, str. 11.

(3)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

(4)  UL L 341, 22.12.2001, str. 29.

(5)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(6)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(7)  UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

(8)  UL L 318, 4.12.2009, str. 1.

(9)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.

(10)  UL L 186, 17.7.2009, str. 1.


PRILOGA I.A

TEDENSKA URADNA OBVESTILA

Člen 2(1) Uredbe (EU) št. 479/2010

EVROPSKA KOMISIJA – GD AGRI.C.4 – ENOTA „PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA“

 

Država članica: …

 

Kontaktna oseba: …

 

Telefon: …

 

Telefaks: …

 

E-naslov: …


Proizvod

Oznaka KN

Reprezentativna enota pakiranja

Opombe

1.

Sirotka v prahu

0404 10 02

25 kg

 

2.

Posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti za intervencijo

0402 10 19

25 kg

 

3.

Polnomastno mleko v prahu

0402 21 19

25 kg

 

4.

Maslo – nesoljeno

0405 10 19

25 kg

 

5.

Maslo – nesoljeno

0405 10 11

250 g

 

6.

Masleno olje

0405 90 10

200 kg

 

7.

Cheddar, vsebnost maščobe v suhi snovi 45 do 50 %

0406 90 21

 (1)

 

8.

Gauda, vsebnost maščobe v suhi snovi 45 do 50 %

0406 90 78

 (1)

 

9.

Edamec, vsebnost maščobe v suhi snovi 40 do 45 %

0406 90 23

 (1)

 

10.

Ementalec, vsebnost maščobe v suhi snovi 45 do 50 %

0406 90 13

 (1)

 


(1)  Za sire se obvestilo nanaša na najbolj reprezentativno enoto pakiranja.


PRILOGA I.B

MESEČNA OBVESTILA

Člen 2(2) Uredbe (EU) št. 479/2010

EVROPSKA KOMISIJA – GD AGRI.C.4 – ENOTA „PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA“

Država članica: …

Kontaktna oseba: …

Telefon: …

Telefaks: …

E-naslov: …


Proizvod

Oznaka KN

Reprezentativna enota pakiranja

Opombe

1.

Posneto mleko v prahu za živalsko krmo

0402 10 19 ANIM

20 t

 

2.

Kazein

3501 10

25 kg (vreče)

 

3.

Siri:

 

 

 

 

 (1)

 

 

 (1)

 

 

 (1)

 

 

 (1)

 

 

 (1)

 


(1)  Za sire se obvestilo nanaša na najbolj reprezentativno enoto pakiranja.


PRILOGA II

Elementi za v poročilo o cenah surovega mleka in mlečnih izdelkov, ki se v skladu s členom 3 predloži Komisiji  (1)

1.

Organizacija in struktura trga:

splošen pregled strukture trga za zadevni proizvod

2.

Opredelitev proizvoda:

sestava izdelka (vsebnost maščobe, vsebnost suhe snovi, vsebnost vode v nemastni snovi), razred kakovosti, starost ali stopnja zorenja, pogoji glede predstavitve in embalaže (npr. v razsutem stanju, v 25-kilogramskih vrečah), druge značilnosti

3.

Kraj in postopek evidentiranja:

(a)

organ, odgovoren za statistiko o cenah (naslov, telefaks, e-naslov)

(b)

število točk evidentiranja in geografsko območje ali regija, na katero se cene nanašajo

(c)

metoda raziskave (npr. direkten nadzor pri prvih kupcih). Če cene določa odbor za trženje, je treba navesti, ali so ocenjene na podlagi mnenja ali dejstev. Če je uporabljen sekundarni material, je treba navesti vire (npr. uporaba tržnih poročil)

(d)

statistična obdelava cen, vključno s faktorji pretvorbe, ki so uporabljeni za pretvorbo mase proizvodov v reprezentativno maso iz Priloge I

4.

Proizvodnja:

letna (ocenjena) proizvodnja v državi članici

5.

Reprezentativnost:

delež evidentirane količine (npr. v % letne proizvodnje)

6.

Drugi pomembni vidiki


(1)  Poročilo se pošlje na naslednji naslov: Evropska Komisija – GD AGRI.C.4 – proizvodi živalskega izvora.


PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 562/2005

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 1

Člen 6(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 6(2)

Člena 2(3), 3(1)

Člen 6(3)

Člen 3(2)

Člen 6(4)

Člen 3(3)

Člen 6(5)

Člen 2(4)

Člen 3(4)

Člen 7(1)

Člen 7(2)

Člen 7(3)

Člen 7(4)

Člen 4

Člen 7(5)

Člen 4

Člen 7(6)

Člen 8

Člen 5

Člen 9(1)

Člen 6(1)

Člen 9(2)

Člen 6(2)

Člen 9(3)

Člen 10

Člen 11(a)

Člen 7(1)(a)

Člen 11(b)

Člen 7(1)(b)

Člen 11(c)

Člen 11(d)

Člen 7(1)(c)

Člen 11(e)

Člen 7(1)(d)

Člen 11(e)

Člen 7(2)

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 8

Člen 15

Člen 9

Člen 16

Člen 10

Člen 17

Člen 11

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Prilogi I.A in I.B

Priloga VII

Priloga VIII

Priloga IX

Priloga X

Priloga XI

Priloga XII

Priloga II

Priloga XIII

Priloga III


2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/36


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 480/2010

z dne 1. junija 2010

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Spressa delle Giudicarie (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Spressa delle Giudicarie“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2400/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2275/2003 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL L 327, 18.12.1996, str. 11.

(3)  UL L 336, 23.12.2003, str. 44.

(4)  UL C 238, 3.10.2009, str. 14.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3   Siri

ITALIJA

Spressa delle Giudicarie (ZOP)


2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/38


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 481/2010

z dne 1. junija 2010

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2011 v zvezi z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) (1) ter zlasti člena 15(2)(f) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1177/2003 je določila skupni okvir za sistematično pripravljanje statističnih podatkov Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih, ki obsegajo primerljive in aktualne presečne in longitudinalne podatke o dohodku ter o stopnji in strukturi revščine in socialne izključenosti na nacionalni in na ravni Evropske unije.

(2)

V skladu s členom 15(2)(f) Uredbe (ES) št. 1177/2003 so potrebni izvedbeni ukrepi v zvezi s seznamom ciljnih sekundarnih področij in spremenljivk, ki se vsako leto vključijo v presečno komponento EU-SILC. Seznam ciljnih sekundarnih spremenljivk, ki morajo biti vključene v modul v zvezi z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti, je treba določiti za leto 2011. Vključevati mora tudi oznake in opredelitve spremenljivk.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Seznam ciljnih sekundarnih spremenljivk, oznak spremenljivk in opredelitev za modul 2011 v zvezi z medgeneracijskim prenosom prikrajšanosti, ki bodo vključene v presečno komponento statistike Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC), je določen v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 165, 3.7.2003, str. 1.


PRILOGA

V tej uredbi se uporabljajo naslednja enota, način zbiranja podatkov, referenčno obdobje in opredelitve:

1.   Enota

Informacije se zagotovijo za vse sedanje člane gospodinjstva ali, če je ustrezno, za vse izbrane anketirance, stare več kot 24 in manj kot 60 let.

2.   Način zbiranja podatkov

Glede na vrsto informacij, ki jih je treba zbrati, so dovoljeni le osebni intervjuji ali informacije, pridobljene iz registrov. Izjemoma so dovoljeni intervjuji z osebami, ki odgovarjajo namesto tistih, ki so začasno odsotne ali nezmožne odgovarjati.

3.   Referenčno obdobje

Referenčno obdobje je čas, ko je bil intervjuvanec star okrog 14 let.

4.   Opredelitev pojmov

(1)   Oče: oseba, ki jo je intervjuvanec štel za svojega očeta, ko je bil star okrog 14 let. Na splošno gre za biološkega očeta, vendar če intervjuvanec šteje koga drugega za očeta v referenčnem obdobju, se morajo odgovori nanašati nanj, čeprav je biološki oče živ in znan.

(2)   Mati: oseba, ki jo je intervjuvanec štel za svojo mater, ko je bil star okrog 14 let. Na splošno gre za biološko mater, vendar če intervjuvanec šteje koga drugega za mater v referenčnem obdobju, se morajo odgovori nanašati nanjo, celo če je biološka mati živa in znana.

(3)   Gospodinjstvo: gre za gospodinjstvo, v katerem je anketiranec živel, ko je bil star okrog 14 let. Če so bili anketirančevi starši razvezani in so si delili skrbništvo (50 % časa bivanja mladoletnika pri vsakem od staršev), mora anketiranec izbrati svoje gospodinjstvo na objektivni osnovi, tako da upošteva svoj glavni naslov, ko je bil star okrog 14 let (tj. naslov iz registra prebivalstva in/ali svoje osebne izkaznice/potnega lista), ali na subjektivni osnovi, glede na to, kje se je čutil bolj doma, ko je bil star okrog 14 let. Za podrobnejše smernice si, prosim, oglejte dokument z naslovom „Opredelitev ciljnih spremenljivk: presečnih in longitudinalnih“ (EU-SILC 065 – 2010) – Enote (‘Description of target variables: Cross-sectional and Longitudinal’ (EU-SILC 065 – 2010 operation) — Units).

PODROČJA IN SEZNAM CILJNIH SPREMENLJIVK

 

Modul 2011

Medgeneracijski prenos prikrajšanosti

Ime spremenljivke

Šifra

Ciljna spremenljivka

Osnovni podatki

RB030

 

Osebna identifikacija

Identifikacijska številka

Osebna identifikacijska številka (OIŠ)

PT005

 

Osebno medgeneracijsko presečno ponderiranje

0+(Format 2,5)

Utež

Družinski podatki

PT010

 

Prisotnost staršev

1

Živel z obema staršema (ali osebe, ki jih je štel za starše)

2

Živel samo z očetom (ali osebo, šteto za očeta)

3

Živel samo z materjo (ali osebo, šteto za mater)

4

Živel v zasebnem gospodinjstvu brez obeh staršev

5

Živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji

PT010_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT020

 

Število odraslih

 

Število (dve števki) 0–99

PT020_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT030

 

Število otrok

 

Število (dve števki) 0–99

PT030_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT040

 

Število delovno aktivnih oseb v gospodinjstvu

 

Število (dve števki) 0–99

PT040_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT050

 

Leto rojstva očeta

 

Leto (štiri števke)

– 1

Ne vem

PT050_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT060

 

Država rojstva očeta

1

Rojen v trenutni državi prebivališča anketiranca (tj. državi, kjer se izvaja anketa)

2

Rojen v drugi državi EU-27

3

Rojen v drugi evropski državi

4

Rojen zunaj Evrope

– 1

Ne vem

PT060_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT070

 

Državljanstvo očeta

1

Trenutna država prebivališča anketiranca (tj. država, kjer se izvaja anketa)

2

Druga država EU-27

3

Druga evropska država

4

Zunaj Evrope

– 1

Ne vem

PT070_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT080

 

Leto rojstva matere

 

Leto (štiri števke)

– 1

Ne vem

PT080_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT090

 

Država rojstva matere

1

Rojena v trenutni državi prebivališča anketiranca (tj. državi, kjer se izvaja anketa)

2

Rojena v drugi državi EU-27

3

Rojena v drugi evropski državi

4

Rojena zunaj Evrope

– 1

Ne vem

PT090_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT100

 

Državljanstvo matere

1

Trenutna država prebivališča anketiranca (tj. država, kjer se izvaja anketa)

2

Druga država EU-27

3

Druga evropska država

4

Zunaj Evrope

– 1

Ne vem

PT100_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

Podatki v zvezi z izobrazbo

PT110

 

Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegel oče

0

Oče ni znal ne brati ne pisati v nobenem jeziku

1

Nižja stopnja (predšolska, osnovna ali nižja srednja izobrazba)

2

Srednja stopnja (višja srednja izobrazba ali posrednješolska neterciarna izobrazba)

3

Višja stopnja (prvo obdobje terciarne izobrazbe in drugo obdobje terciarne izobrazbe)

– 1

Ne vem

PT110_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT120

 

Najvišja raven izobrazbe, ki jo je dosegla mati

0

Mati ni znala ne brati ne pisati v nobenem jeziku

1

Nižja stopnja (predšolska, osnovna ali nižja srednja izobrazba)

2

Srednja stopnja (višja srednja izobrazba ali posrednješolska neterciarna izobrazba)

3

Višja stopnja (prvo obdobje terciarne izobrazbe in drugo obdobje terciarne izobrazbe)

– 1

Ne vem

PT120_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

Podatki v zvezi s poklicem

PT130

 

Poklicni status očeta

1

Zaposlen

2

Samozaposlen (vključno pomagajoči družinski član)

3

Brezposelni

4

Upokojen ali predčasno upokojen ali opustil samostojno dejavnost

5

Opravlja gospodinjska opravila in družinske obveznosti

6

Druga neaktivna oseba

– 1

Ne vem

PT130_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 3

Se ne uporablja (oče mrtev)

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT140

 

Vodstvene funkcije očeta

1

Ima vodstvene funkcije

2

Brez vodstvenih funkcij

– 1

Ne vem

PT140_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 2

Se ne uporablja (oče ne dela)

– 3

Se ne uporablja (oče mrtev)

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT150

 

Osnovna poklicna dejavnost očeta

 

ISCO-08(COM) šifra (1 števka)

– 1

Ne vem

PT150_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 2

Se ne uporablja (oče ne dela)

– 3

Se ne uporablja (oče mrtev)

– 4

Se ne uporablja (oče neznan)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT160

 

Poklicni status matere

1

Zaposlena

2

Samozaposlena (vključno pomagajoča družinska članica)

3

Brezposelna

4

Upokojena ali predčasno upokojena ali opustila samostojno dejavnost

5

Opravlja gospodinjska opravila in družinske obveznosti

6

Druga neaktivna oseba

– 1

Ne vem

PT160_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 3

Se ne uporablja (mati mrtva)

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT170

 

Vodstvene funkcije matere

1

Ima vodstvene funkcije

2

Brez vodstvenih funkcij

– 1

Ne vem

PT170_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 2

Se ne uporablja (mati ne dela)

– 3

Se ne uporablja (mati mrtva)

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT180

 

Osnovna poklicna dejavnost matere

 

ISCO-08(COM) šifra (1 števka)

– 1

Ne vem

PT180_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 2

Se ne uporablja (mati ne dela)

– 3

Se ne uporablja (mati mrtva)

– 4

Se ne uporablja (mati neznana)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

Podatki o premoženjskem stanju

PT190

 

Finančno stanje gospodinjstva

1

Zelo slabo

2

Slabo

3

Zmerno slabo

4

Zmerno dobro

5

Dobro

6

Zelo dobro

– 1

Ne vem

PT190_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT200

 

Shajanje z dohodki

1

Zelo težko

2

Težko

3

Z manjšimi težavami

4

Razmeroma lahko

5

Lahko

6

Zelo lahko

– 1

Ne vem

PT200_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let

PT210

 

Stanovanjski status

1

Lastnik

2

Najemnik

3

Stanovanje je imel na voljo brezplačno

– 1

Ne vem

PT210_F

1

Spremenljivka je vpisana

– 1

Manjkajoča vrednost

– 4

Se ne uporablja (živel v skupnem gospodinjstvu ali instituciji)

– 5

Anketiranec ni bil izbran

– 6

Ni del starostne skupine od 25 do 59 let


2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/46


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 482/2010

z dne 1. junija 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 2. junija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

51,1

MK

50,2

TN

92,7

TR

64,5

ZZ

64,6

0707 00 05

AL

41,0

MA

46,5

MK

54,8

TR

120,0

ZZ

65,6

0709 90 70

TR

111,5

ZZ

111,5

0805 50 10

AR

95,7

BR

112,1

TR

93,4

ZA

105,5

ZZ

101,7

0808 10 80

AR

89,4

BR

78,5

CA

80,1

CL

87,2

CN

73,5

IL

49,0

MK

26,7

NZ

121,3

US

140,3

UY

81,7

ZA

86,9

ZZ

83,1

0809 20 95

TR

534,1

ZZ

534,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.