ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.118.slv

Uradni list

Evropske unije

L 118

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
12. maj 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo

1

 

*

Uredba Sveta (EU) št. 408/2010 z dne 11. maja 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom

5

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 409/2010 z dne 11. maja 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Castaña de Galicia (ZGO))

6

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 410/2010 z dne 11. maja 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης (Exeretiko partheno eleolado Selino Kritis) (ZOP))

8

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 411/2010 z dne 10. maja 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom

10

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 412/2010 z dne 11. maja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

43

 

 

SKLEPI

 

 

2010/269/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 9. marca 2010 o pomoči za Farm Dairy C 45/08 (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1240)

45

 

 

2010/270/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 6. maja 2010 o spremembi delov 1 in 2 Priloge E k Direktivi Sveta 92/65/EGS glede vzorcev zdravstvenih spričeval za živali z gospodarstev ter za čebele in čmrlje (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2624)  ( 1 )

56

 

 

2010/271/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 11. maja 2010 o spremembi Priloge II k Odločbi 2008/185/ES glede vključitve Irske na seznam regij, na katerih se izvaja odobreni nacionalni program nadzora za bolezen Aujeszkega (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2983)  ( 1 )

63

 

 

SMERNICE

 

 

2010/272/EU

 

*

Smernica Evropske centralne banke z dne 21. aprila 2010 o TARGET2-Securities (ECB/2010/2)

65

 

 

IV   Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

 

 

2010/273/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 24. marca 2009 o državni pomoči C 47/05 (ex NN 86/05) Grčije za Hellenic Vehicle Industry S.A. (ELVO) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1476)  ( 1 )

81

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/1


UREDBA SVETA (EU) št. 407/2010

z dne 11. maja 2010

o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 122(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 122(2) Pogodbe predvideva možnost, da se lahko državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave, ponudi finančno pomoč Unije.

(2)

Takšne težave lahko povzroči resno poslabšanje mednarodne gospodarske in finančne situacije.

(3)

Doslej najhujša finančna kriza in gospodarski upad, ki sta zajela svet v zadnjih dveh letih, sta močno prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila močno poslabšanje položaja držav članic v smislu njihovih primanjkljajev in dolgov.

(4)

Poglobitev finančne krize je privedla do hudega poslabšanja pogojev najemanja posojil za več držav članic, ki ga ni mogoče pojasniti z osnovnimi ekonomskimi načeli. Če na tej točki nastale situacije ne začnemo obravnavati kot nujne, bi ta lahko postala resna grožnja finančni stabilnosti Evropske unije kot celote.

(5)

Da bi to izjemno situacijo lahko obravnavali onkraj nadzora držav članic, je nujno treba takoj vzpostaviti mehanizem za stabilizacijo na ravni Unije in tako ohraniti finančno stabilnost v Evropski uniji. Takšen mehanizem bi moral Uniji omogočiti usklajeno, hitro in učinkovito odzivanje na pereče težave, do katerih lahko pride v določeni državi članici. Njegova aktivacija bo v sklopu skupne podpore EU/Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

(6)

Glede na njihove specifične finančne posledice, odločitve o odobritvi finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo zahtevajo uporabo izvedbenih pooblastil, ki bi jih bilo treba podeliti Svetu.

(7)

V primeru aktivacije tega mehanizma bi bilo treba določiti stroge pogoje gospodarske politike, da se ohrani vzdržnost javnih financ države članice prejemnice in ponovno vzpostavi njena zmožnost, da se sama financira na finančnih trgih.

(8)

Komisija bi morala redno preverjati, ali izjemne okoliščine, ki ogrožajo finančno stabilnost Evropske unije kot celote, še vedno trajajo.

(9)

Obstoječi aranžma, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč državam članicam, ki niso članice euroobmočja, kakor je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (1), bi moral biti še naprej na voljo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj in obseg

Za ohranitev finančne stabilnosti Evropske unije ta uredba vzpostavlja pogoje in postopke, v skladu s katerimi se finančna pomoč Unije lahko odobri državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude gospodarske ali finančne težave, ob upoštevanju možne uporabe obstoječega aranžmaja, ki zagotavlja srednjeročno finančno pomoč za plačilne bilance državam članicam, ki niso članice euroobmočja, kakor je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 332/2002.

Člen 2

Oblika finančne pomoči Unije

1.   Finančna pomoč Unije za namene te uredbe pomeni posojilo ali kreditno linijo, odobreno zadevni državi članici.

V ta namen se v skladu s sklepom Sveta iz člena 3 Komisijo pooblasti, da v imenu Evropske unije najame posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah.

2.   Neporavnani zneski posojil ali kreditnih linij, odobrenih državam članicam po tej uredbi, so omejeni na kritje, razpoložljivo v okviru zgornje meje lastnih sredstev za odobritve plačil.

Člen 3

Postopek

1.   Država članica, ki prosi za finančno pomoč Unije, se s Komisijo v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) posvetuje glede ocene svojih finančnih potreb ter Komisiji in Ekonomsko-finančnemu odboru predloži osnutek programa za gospodarsko in finančno prilagoditev.

2.   Finančna pomoč Unije se odobri s sklepom, ki ga sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

3.   Sklep o odobritvi posojila vsebuje:

(a)

znesek, povprečni rok zapadlosti, formulo za izračunavanje cen, največje število obrokov, obdobje razpoložljivosti finančne pomoči Unije in druga podrobna pravila, potrebna za izvajanje pomoči;

(b)

splošne pogoje gospodarske politike, povezane s finančno pomočjo Unije, namenjeno ponovni vzpostavitvi zdrave gospodarske ali finančne situacije v državi članici prejemnici in njene zmožnosti, da se financira na finančnih trgih; te pogoje bo opredelila Komisija v posvetovanju z ECB, in

(c)

odobritev programa za prilagoditev, ki ga pripravi država članica prejemnica, s katerim bo izpolnila ekonomske pogoje, povezane s finančno pomočjo Unije.

4.   Sklep o odobritvi kreditne linije vsebuje:

(a)

znesek, pristojbino za razpoložljivost kreditne linije, formulo za izračunavanje cen, ki se uporablja za sproščanje sredstev, obdobje razpoložljivosti finančne pomoči Unije in druga podrobna pravila, potrebna za izvajanje pomoči;

(b)

splošne pogoje gospodarske politike, povezane s finančno pomočjo Unije, namenjeno ponovni vzpostavitvi zdrave gospodarske ali finančne situacije v državi članici prejemnici; te pogoje bo opredelila Komisija v posvetovanju z ECB, in

(c)

odobritev programa za prilagoditev, ki ga pripravi država članica prejemnica, s katerim bo izpolnila ekonomske pogoje, povezane s finančno pomočjo Unije.

5.   Komisija in država članica prejemnica skleneta memorandum o soglasju, v katerem so podrobno določeni splošni pogoji gospodarske politike, ki jih je določil Svet. Komisija pošlje memorandum o soglasju Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Komisija v posvetovanju z ECB ponovno preuči splošne pogoje gospodarske politike iz odstavkov 3(b) in 4(b) vsaj vsakih šest mesecev ter z državo članico prejemnico razpravlja o spremembah, ki bi lahko bile potrebne v njenem programu za prilagoditev.

7.   Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči o morebitnih prilagoditvah prvotnih splošnih pogojev gospodarske politike ter odobri revidiran program za prilagoditev, kot ga pripravi država članica prejemnica.

8.   Če je predvideno financiranje izven Unije, zlasti iz Mednarodnega denarnega sklada, za katerega so predvideni pogoji gospodarske politike, se zadevna država članica naprej posvetuje s Komisijo. Komisija preuči možnosti, ki so na voljo v okviru aranžmaja finančne pomoči Unije, ter skladnost predvidenih pogojev gospodarske politike z zavezami zadevne države članice glede izvajanja priporočil Sveta in sklepov Sveta, sprejetih na podlagi člena 121, člena 126 in člena 136 PDEU. Komisija o tem obvesti Ekonomsko-finančni odbor.

Člen 4

Odplačevanje posojila

1.   Posojilo se praviloma odplačuje obročno.

2.   Komisija redno preverja, ali je gospodarska politika države članice prejemnice skladna z njenim programom za prilagoditev in s pogoji, ki jih je Svet določil v skladu s členom 3(3)(b). V ta namen navedena država članica Komisiji zagotovi vse potrebne informacije in z njo v celoti sodeluje.

3.   Na podlagi ugotovitev takšnega preverjanja Komisija odloči o sprostitvi nadaljnjih obrokov.

Člen 5

Sprostitev sredstev

1.   Država članica prejemnica Komisijo vnaprej obvesti o svoji nameri, da bo črpala sredstva iz svoje kreditne linije. Podrobna pravila so določena v sklepu iz člena 3(4).

2.   Komisija redno preverja, ali je gospodarska politika države članice prejemnice skladna z njenim programom za prilagoditev in pogoji, ki jih je Svet določil v skladu s členom 3(4)(b). V ta namen ta država članica Komisiji zagotovi vse potrebne informacije in z njo v celoti sodeluje.

3.   Na podlagi ugotovitev takšnega preverjanja Komisija odloči o sprostitvi nadaljnjih sredstev.

Člen 6

Najemanje in dajanje posojil

1.   Posli najemanja in dajanja posojil iz člena 2 se izvajajo v eurih.

2.   O značilnostih zaporednih obrokov, ki jih sprosti Unija v okviru aranžmaja finančne pomoči, se pogajata država članica prejemnica in Komisija.

3.   Ko Svet sprejme odločitev o posojilu, je Komisija pooblaščena, da na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij najame posojilo v najugodnejšem času med načrtovanimi izplačili, da tako optimizira stroške financiranja in ohrani svoj ugled izdajatelja Unije na teh trgih. Zbrana sredstva, ki še niso bila izplačana, vedno ostanejo na namenskem gotovinskem računu ali računu vrednostnih papirjev, s katerimi se posluje skladno s pravili za izvenproračunske operacije, in se jih lahko uporabi samo za zagotavljanje pomoči državam članicam v okviru tega mehanizma.

4.   Kadar država članica prejme posojilo, ki vsebuje klavzulo o predčasnem vračilu, in se odloči uporabiti to možnost, Komisija sprejme potrebne ukrepe.

5.   Na prošnjo države članice prejemnice in kadar okoliščine dovoljujejo ugodnejšo obrestno mero posojil, lahko Komisija refinancira vsa ali del prvotnih posojil ali prestrukturira ustrezne finančne pogoje.

6.   Ekonomsko-finančni odbor se redno obvešča o poteku poslov iz odstavka 5.

Člen 7

Stroški

Stroške, ki jih ima Unija pri sklepanju in izvajanju vsakega posla, nosi država članica prejemnica.

Člen 8

Upravljanje posojil

1.   Komisija oblikuje potrebno ureditev za upravljanje posojil skupaj z ECB.

2.   Država članica prejemnica pri svoji nacionalni centralni banki odpre poseben račun za upravljanje prejete finančne pomoči Unije. Poleg tega glavnico in zapadle obresti za posojilo prenese na račun ECB štirinajst delovnih dni TARGET2 pred ustreznim rokom za plačilo.

3.   Brez poseganja v člen 27 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ima Evropsko računsko sodišče v zvezi z upravljanjem te pomoči pravico, da v državi članici prejemnici izvaja finančni nadzor ali revizije, za katere meni, da so potrebni. Komisija, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ima zlasti pravico poslati svoje uradnike ali ustrezno pooblaščene zastopnike, da v državi članici prejemnici izvajajo tehnični ali finančni nadzor ali revizije, ki so v zvezi s pomočjo po njenem mnenju potrebni.

Člen 9

Pregled in prilagoditev

1.   Komisija v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, in po potrebi vsakih šest mesecev po tem, Ekonomsko-finančnemu odboru in Svetu posreduje poročilo o izvajanju te uredbe in o nadaljevanju izjemnih okoliščin, ki upravičujejo sprejetje te uredbe.

2.   Po potrebi poročilo spremlja predlog za spremembe te uredbe s ciljem prilagoditve možnosti za dodelitev finančne pomoči, ne da bi to vplivalo na veljavnost že sprejetih sklepov.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Svet

Predsednica

Á. GONZÁLEZ-SINDE REIG


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/5


UREDBA SVETA (EU) št. 408/2010

z dne 11. maja 2010

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 215(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/232/SZVP z dne 26. aprila 2010 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru (1),

ob upoštevanju skupnega predloga Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4 Sklepa 2010/232/SZVP določa, da je prepovedan nakup, uvoz in prevoz določenih kategorij blaga iz Burme/Mjanmara v Unijo.

(2)

Člen 8 Sklepa 2010/232/SZVP določa, da se pomoč, ki ni humanitarne narave, ali programi razvojne pomoči ustavijo, pri čemer so predvidene izjeme za projekte in programe v podporo določenih ciljev.

(3)

Uredba (ES) št. 194/2008 (2) prepoveduje nakup, uvoz in prevoz kategorij blaga iz člena 2(2) Uredbe. Vendar bi bilo treba pojasniti, da se prepoved nakupa navedenega blaga v Burmi/Mjanmaru ne bi smela uporabljati, kadar je tak nakup izveden v okviru projekta ali programa humanitarne pomoči, ali projekta ali programa razvojne pomoči, ki ni humanitarne narave, ki podpira cilje iz člena 8(a), (b) in (c) Sklepa 2010/232/SZVP.

(4)

Uredbo (ES) št. 194/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Členu 2 Uredbe (ES) št. 194/2008 se doda naslednji odstavek:

„5.   Prepoved nakupa blaga za katerega veljajo omejitve iz odstavka (2)(b), se ne uporablja za projekte ali programe humanitarne pomoči ali projekte in programe razvojne pomoči, ki niso humanitarne narave, ki se v Burmi/Mjanmaru izvajajo v podporo:

(a)

človekovim pravicam, demokraciji, dobremu upravljanju, preprečevanju konfliktov in krepitvi civilne družbe;

(b)

zdravstvu in šolstvu, boju proti revščini, zlasti pa zadovoljitvi osnovnih potreb ter preživljanju najrevnejših in najbolj ogroženih skupin prebivalstva, ali

(c)

varstvu okolja in zlasti programom, usmerjenim proti neuravnoteženi, prekomerni sečnji, ki ima za posledico krčenje gozdov.

Zadevni pristojni organ, ki je naveden na spletnih straneh iz Priloge IV, predhodno odobri nakup zadevnega blaga, za katerega veljajo omejitve. Zadevna državna članica obvesti ostale države članic in Komisijo o kakršnem koli dovoljenju, odobrenem v skladu s tem odstavkom.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Svet

Predsednica

Á. GONZÁLEZ-SINDE REIG


(1)  UL L 105, 27.4.2010, str. 22.

(2)  UL L 66, 10.3.2008, str.1.


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/6


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 409/2010

z dne 11. maja 2010

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Castaña de Galicia (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Španije za registracijo imena „Castaña de Galicia“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 232, 26.9.2009, str. 22.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ŠPANIJA

Castaña de Galicia (ZGO)


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/8


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 410/2010

z dne 11. maja 2010

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης (Exeretiko partheno eleolado Selino Kritis) (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Grčije za registracijo imena „Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης“ (Exeretiko partheno eleolado Selino Kritis) objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 232, 26.9.2009, str. 27.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.5   Olja in maščobe (maslo, margarina, olja itd.)

GRČIJA

Εξαιρετικό Παρθένο Ελαιόλαδο Σέλινο Κρήτης (Exeretiko partheno eleolado Selino Kritis) (ZOP)


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/10


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 411/2010

z dne 10. maja 2010

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 194/2008 z dne 25. februarja 2008 o obnovitvi in okrepitvi omejevalnih ukrepov v zvezi z Burmo/Mjanmarom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 817/2006 (1) ter zlasti člena 18(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 194/2008 so navedene osebe, skupine in subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v skladu z navedeno uredbo.

(2)

V Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 194/2008 so navedena podjetja, ki so v lasti ali pod nadzorom vlade Burme/Mjanmara ali njenih članov ali z njimi povezanih oseb in za katere veljajo omejitve naložb v skladu z navedeno uredbo.

(3)

Sklep Sveta 2010/232/SZVP z dne 26. aprila 2010 (2) v prilogah II in III opredeljuje fizične in pravne osebe, za katere veljajo omejitve, kakor je določeno v členu 10 navedenega Sklepa, Uredba (ES) št. 194/2008 pa uveljavlja navedeni sklep v obsegu, v katerem je potrebno ukrepanje na ravni Unije. Prilogi VI in VII k Uredbi (ES) št. 194/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov iz te uredbe mora ta uredba začeti veljati z dnem objave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Priloga VI k Uredbi (ES) št. 194/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.   Priloga VII k Uredbi (ES) št. 194/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. maja 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

João VALE DE ALMEIDA

Generalni direktor za zunanje odnose


(1)  UL L 66, 10.3.2008, str. 1.

(2)  UL L 105, 27.4.2010, str. 22.


PRILOGA I

„PRILOGA VI

Seznam članov vlade Burme/Mjanmara ter z njimi povezanih oseb, subjektov in organov iz člena 11

Opombe

(1)

Vzdevki ali spremembe pri črkovanju so označeni s „tudi“.

(2)

„D. r.“ pomeni datum rojstva.

(3)

„K. r.“ pomeni kraj rojstva.

(4)

Če ni navedeno drugače, so vsi potni listi in osebne izkaznice iz Burme/Mjanmara.

A.   DRŽAVNI SVET ZA MIR IN RAZVOJ (SPDC)

#

Ime (in morebitni vzdevki)

Podatki za ugotavljanje identitete (funkcija/naziv, datum in kraj rojstva, številka potnega lista (št.p.l.)/osebne izkaznice (št.o.i.), soprog(a) ali sin/hči …)

Spol (M/Ž)

A1a

vrhovni poveljnik general Than Shwe

predsednik, d. r. 2.2.1933

M

A1b

Kyaing Kyaing

soproga vrhovnega poveljnika generala Than Shweja

Ž

A1c

Thandar Shwe

hči vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

Ž

A1d

major Zaw Phyo Win

soprog Thandar Shwe, namestnik direktorja izvoznega oddelka, Ministrstvo za trgovino

M

A1e

Khin Pyone Shwe

hči vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

Ž

A1f

Aye Aye Thit Shwe

hči vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

Ž

A1g

Tun Naing Shwe tudi Tun Tun Naing

sin vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja, lastnik podjetja J and J Company

M

A1h

Khin Thanda

soproga Tuna Nainga Shweja

Ž

A1i

Kyaing San Shwe

sin vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja, lastnik trgovin J's Donuts

M

A1j

dr. Khin Win Sein

soproga Kyainga Sana Shweja

Ž

A1k

Thant Zaw Shwe tudi Maung Maung

sin vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

M

A1l

Dewar Shwe

hči vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

Ž

A1m

Kyi Kyi Shwe tudi Ma Aw

hči vrhovnega poveljnika generala Thana Shweja

Ž

A1n

podpolkovnik Nay Soe Maung

soprog Kyi Kyi Shwe

M

A1o

Pho La Pyae (Polna luna) tudi Nay Shwe Thway Aung

sin Kyi Kyi Shwe in Naya Soeja Maunga, direktor Yadanabon Cybercityja

M

A2a

namestnik vrhovnega poveljnika general Maung Aye

podpredsednik, d. r. 25.12.1937

M

A2b

Mya Mya San

soproga namestnika vrhovnega poveljnika generala Maunga Ayeja

Ž

A2c

Nandar Aye

hči namestnika vrhovnega poveljnika generala Maunga Ayeja, soproga majorja Pyeja Aunga (D15g), lastnica Queen Star Computer Co.

Ž

A3a

general Thura Shwe Mann

poveljnik štaba, koordinator za posebne operacije (vojska, mornarica in zračne enote), d. r. 11.7.1947

M

A3b

Khin Lay Thet

soproga generala Thura Shwe Manna d. r. 19.6.1947

Ž

A3c

Aung Thet Mann tudi Shwe Mann Ko Ko

sin generala Thura Shwe Manna, podjetje Ayeya Shwe War (Wah) Company, 5, Pyay Road, Hlaing Township, Yangon, in solastnik RedLink Communications Co. Ltd, No. 20, Building B, Mya Yeik Nyo Royal Hotel, Pa-Le Road, Bahan Township, Yangon, d. r. 19.6.1977

M

A3d

Khin Hnin Thandar

soproga Aunga Theta Manna

Ž

A3e

Toe Naing Mann

sin generala Thure Shweja Manna, d. r. 29.6.1978, lastnik ponudnikov internetnih storitev Global Net in Red Link Communications Co. Ltd, No. 20, Building B, Mya Yeik Nyo Royal Hotel, Pa-Le Road, Bahan Township, Yangon

M

A3f

Zay Zin Latt

soproga Toeja Nainga Manna, hči Khina Shweja (J5a), d. r. 24.3.1981

Ž

A4a

generalporočnik Thein Sein

„predsednik vlade“, d. r. 20.4.1945, Pathein

M

A4b

Khin Khin Win

soproga generalporočnika Thein Seina

Ž

A5a

general (Thiha Thura) Tin Aung Myint Oo

(Thiha Thura je naziv.) „sekretar 1“, d. r. 29.5.1950, predsednik nacionalnega olimpijskega sveta in predsednik Gospodarskega sodelovanja v Mjanmaru

M

A5b

Khin Saw Hnin

soproga generalporočnika Thihe Thure Tina Aunga Myinta Ooja

Ž

A5c

stotnik Naing Lin Oo

sin generalporočnika Thiha Thura Tina Aunga Myinta Ooja

M

A5d

Hnin Yee Mon

soproga stotnika Nainga Lina Ooja

Ž

A6a

generalmajor Min Aung Hlaing

načelnik Urada za posebne operacije 2 (državi Kayah, Shan) od 23.6.2008

M

A6b

Kyu Kyu Hla

soproga generalmajorja Mina Aunga Hlainga

Ž

A7a

generalporočnik Tin Aye

načelnik vojaških arzenalov, vodja UMEHL

M

A7b

Kyi Kyi Ohn

soproga generalporočnika Tina Ayeja

Ž

A7c

Zaw Min Aye

sin generalporočnika Tina Ayeja

M

A8a

generalmajor Thar Aye tudi Tha Aye

načelnik Urada za posebne operacije 1 (Kachin, Chin, Sagaing) od maja 2009, d. r. 16.2 1945 (prej A11a)

M

A8b

Wai Wai Khaing tudi Wei Wei Khaing

soproga generalmajorja Thara Ayeja (prej A11b)

Ž

A8c

See Thu Aye

sin generalmajorja Thara Ayeja (prej A11c)

M

A9a

generalmajor Hla Htay Win

vodja usposabljanja oboroženih sil od 23.6.2008. (prej B1a), lastnik podjetja Htay Co. (sečnja in les)

M

A9b

Mar Mar Wai

soproga generalmajorja Hlaja Htaya Wina

Ž

A10a

generalmajor Ko Ko

načelnik Urada za posebne operacije 3 (Pegu, Iravadi, Arakan) od 23.6.2008

M

A10b

Sao Nwan Khun Sum

soproga generalmajorja Koja Koja

Ž

A11a

generalporočnik Khin Zaw

načelnik Urada za posebne operacije 4 (Karen, Mon, Tenas serim) od maja 2009, prej načelnik Urada za posebne operacije 6 od junija 2008 (prej G42a)

M

A11b

Khin Pyone Win

soproga generalporočnika Khina Zawa (prej G42b)

Ž

A11c

Kyi Tha Khin Zaw

sin generalporočnika Khina Zawa (prej G42c)

M

A11d

Su Khin Zaw

hči generalporočnika Khina Zawa (prej G42d)

Ž

A12a

generalporočnik Myint Swe

načelnik Urada za posebne operacije 5 (Rangun/Yangon)

M

A12b

Khin Thet Htay

soproga generalporočnika Myinta Sweja

Ž

A13a

Arnt Maung

upokojeni generalni direktor, Direktorat za verske zadeve

M

A14a

generalporočnik Ohn Myint

načelnik Urada za posebne operacije 6 (Naypyidaw in Mandalay) od maja 2009 (prej A8a)

M

A14b

Nu Nu Swe

soproga generalporočnika Ohna Myinta

Ž

A14c

Kyaw Thiha tudi Kyaw Thura

sin generalporočnika Ohna Myinta

M

A14d

Nwe Ei Ei Zin

soproga Kyawa Thihaja

Ž


B.   REGIONALNI POVELJNIKI

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s poveljstvom)

Spol (M/Ž)

B1a

generalmajor Win Myint

Rangun (Yangon)

M

B1b

Kyin Myaing

soproga generalmajorja Wina Myinta

Ž

B2a

generalmajor Yar Pyae tudi Ya Pyae, Ya Pye, Ya Pyrit, Yar Pye in Yar Pyrit

Vzhodno (država Shan (jug))

M

B2b

Thinzar Win Sein

soproga generalmajorja Yara Pyaeja tudi Yaja Pyaeja, Yaja Pyeja, Yaja Pyrita, Yara Pyeja in Yara Pyrita

Ž

B3a

generalmajor Myint Soe

Severozahodna divizija (Sagaing) in regionalni minister brez listnice

M

B4a

generalmajor Khin Zaw Oo

Obalna divizija (Tanintharyi), d. r. 24.6.1951

M

B5a

generalmajor Aung Than Htut

Severovzhodna država Shan (sever)

M

B5b

Cherry

soproga generalmajorja Aunga Thana Htuta

Ž

B6a

generalmajor Tin Ngwe

Centralna divizija (Mandalay)

M

B6b

Khin Thida

soproga generalmajorja Tina Ngweja

Ž

B7a

generalmajor Thaung Aye

Zahodno (država Rakhine)

M

B7b

Thin Myo Myo Aung

soproga generalmajorja Thaunga Ayeja

Ž

B8a

generalmajor Kyaw Swe

Jugozahodna divizija (Irrawaddy) in regionalni minister brez listnice

M

B8b

Win Win Maw

soproga generalmajorja Kyawa Sweja

Ž

B9a

generalmajor Soe Win

Severna država (Kachin)

M

B9b

Than Than Nwe

soproga generalmajorja Soeja Wina

Ž

B10a

generalmajor Hla Min

Južna divizija (Bago)

M

B11a

generalmajor Thet Naing Win

Jugovzhodna država (Mon)

M

B12a

generalmajor Kyaw Phyo

Trikotnik (Država Shan (vzhod))

M

B13a

generalmajor Wai Lwin

Naypyidaw

M

B13b

Swe Swe Oo

soproga generalmajorja Waia Lwina

Ž

B13c

Wai Phyo Aung

sin generalmajorja Waia Lwina

M

B13d

Oanmar Kyaw Tun tudi Ohnmar Kyaw Tun

soproga Waija Phyoja Aunga

Ž

B13e

Wai Phyo

sin generalmajorja Waia Lwina

M

B13f

Lwin Yamin

hči generalmajorja Waia Lwina

Ž


C.   NAMESTNIKI REGIONALNIH POVELJNIKOV

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s poveljstvom)

Spol (M/Ž)

C1a

brigadni general Kyaw Kyaw Tun

Rangun (Yangon)

M

C1b

Khin May Latt

soproga brigadnega generala Kyawa Kyawa Tuna

Ž

C2a

brigadni general Than Htut Aung

Center

M

C2b

Moe Moe Nwe

soproga brigadnega generala Thana Htuta Aunga

Ž

C3a

brigadni general Tin Maung Ohn

Severozahodno

M

C4a

brigadni general San Tun

Severno, d. r. 2.3.1951, Rangun/Yangon

M

C4b

Tin Sein

soproga brigadnega generala Sana Tuna, d. r. 27.9.1950, Rangoon/ Yangon

Ž

C4c

Ma Khin Ei Ei Tun

hči brigadnega generala Sana Tuna, d. r. 16.9.1979, direktorica Ar Let Yone Co. Ltd

Ž

C4d

Min Thant

sin brigadnega generala Sana Tuna, d. r. 11.11.1982, Rangoon/Yangon, direktor Ar Let Yone Co. Ltd

M

C4e

Khin Mi Mi Tun

hči brigadnega generala Sana Tuna, d. r. 25.10.1984, Rangoon/Yangon, direktorica Ar Let Yone Co. Ltd

Ž

C5a

brigadni general Hla Myint

Severovzhodno

M

C5b

Su Su Hlaing

soproga brigadnega generala Hlaja Myinta

Ž

C6a

brigadni general Wai Lin

Trikotnik

M

C7a

brigadni general Chit Oo

Vzhodno

M

C7b

Kyin Myaing

soproga brigadnega generala Chita Ooja

Ž

C8a

brigadni general Zaw Min

Jugovzhodno

M

C8b

Nyunt Nyunt Wai

soproga brigadnega generala Zawa Mina

Ž

C9a

brigadni general Hone Ngaing tudi Hon Ngai

Obalno

M

C9b

Wah Wah

soproga brigadnega generala Honeja Ngainga tudi Hona Ngaija

Ž

C10a

brigadni general Win Myint

(prej C7a) Južno

M

C10b

Mya Mya Aye

soproga brigadnega generala Wina Myinta

Ž

C11a

brigadni general Tint Swe

Jugozahodno

M

C11b

Khin Thaung

soproga brigadnega generala Tinta Sweja

Ž

C11c

Ye Min tudi Ye Kyaw Swar Swe

sin brigadnega generala Tinta Sweja

M

C11d

Su Mon Swe

soproga Yeja Mina

Ž

C12a

brigadni general Tin Hlaing

Zahodno

M

C12b

Hla Than Htay

soproga brigadnega generala Tina Hlainga

Ž


D.   MINISTRI

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno z ministrstvom)

Spol (M/Ž)

D1a

generalmajor Htay Oo

kmetijstvo in namakanje (od 18.9.2004) (prej zadruge od 25.8.2003), generalni sekretar USDA, k. r. Hintada, potni list št. DM 105413, št. o. i.: 10/Khatana (N) 009325

M

D1b

Ni Ni Win

soproga generalmajorja Htaya Ooja

Ž

D1c

Thein Zaw Nyo

kadet, sin generalmajorja Htaya Ooja M

M

D2a

brigadni general Tin Naing Thein

trgovina (od 18.9.2004), prej namestnik ministra za gozdarstvo, d. r. 1955

M

D2b

Aye Aye

soproga brigadnega generala Tina Nainga Theina

Ž

D3a

generalmajor Khin Maung Myint

gradbeništvo, tudi minister za električno energijo 2

M

D3b

Win Win Nu

soproga generalmajorja Khina Maunga Myinta

Ž

D4a

generalmajor Tin Htut

zadruge (od 15.5.2006)

M

D4b

Tin Tin Nyunt

soproga generalmajorja Tina Htuta

Ž

D5a

generalmajor Khin Aung Myint

kultura (od 15.5.2006)

M

D5b

Khin Phyone

soproga generalmajorja Khina Aunga Myinta

Ž

D6a

dr. Chan Nyein

izobraževanje (od 10.8.2005), prej namestnik ministra za znanost in tehnologijo, član izvršnega odbora USDA, d. r. 15.12.1944

M

D6b

Sandar Aung

soproga dr. Chana Nyeina

Ž

D7a

polkovnik Zaw Min

Električna energija (1) (od 15.5.2006), d. r. 10.1.1949

M

D7b

Khin Mi Mi

soproga polkovnika Zawa Mina

Ž

D8a

brigadni general Lun Thi

energetika (od 20.12.1997), d. r. 18.7.1940

M

D8b

Khin Mar Aye

soproga brigadnega generala Luna Thija

Ž

D8c

Mya Sein Aye

hči brigadnega generala Luna Thija

Ž

D8d

Zin Maung Lun

sin brigadnega generala Luna Thija

M

D8e

Zar Chi Ko

soproga Zina Maunga Luna

Ž

D9a

generalmajor Hla Tun

finance in prihodki (od 1.2.2003), d. r. 11.7.1951

M

D9b

Khin Than Win

soproga generalmajorja Hlaja Tuna

Ž

D10a

Nyan Win

zunanje zadeve (od 18.9.2004), prej namestnik vodje usposabljanja oboroženih sil, d. r. 22.1.1953

M

D10b

Myint Myint Soe

soproga Nyana Wina, d. r 15.1.1953.

Ž

D11a

brigadni general Thein Aung

gozdarstvo (od 25.8.2003)

M

D11b

Khin Htay Myint

soproga brigadnega generala Theina Aunga

Ž

D12a

prof. dr. Kyaw Myint

zdravstvo (od 1.2.2003), d. r. 1940

M

D12b

Nilar Thaw

soproga prof. dr. Kyawa Myinta

Ž

D13a

generalmajor Maung Oo

notranje zadeve (od 5.11.2004) in minister za priseljevanje in prebivalstvo od februarja 2009, d. r. 1952

M

D13b

Nyunt Nyunt Oo

soproga generalmajorja Maunga Ooja

Ž

D14a

generalmajor Maung Maung Swe

socialno varstvo, pomoč in ponovna naselitev (od 15.5.2006)

M

D14b

Tin Tin Nwe

soproga generalmajorja Maunga Maunga Sweja

Ž

D14c

Ei Thet Thet Swe

hči generalmajorja Maunga Maunga Sweja

Ž

D14d

Kaung Kyaw Swe

sin generalmajorja Maunga Maunga Sweja

M

D15a

Aung Thaung

Industrija 1 (od 15.11.1997)

M

D15b

Khin Khin Yi

soproga Aunga Thaunga

Ž

D15c

major Moe Aung

sin Aunga Thaunga

M

D15d

dr. Aye Khaing Nyunt

soproga majorja Moa Aunga

Ž

D15e

Nay Aung

sin Aunga Thaunga, poslovnež, generalni direktor, Aung Yee Phyoe Co. Ltd in direktor IGE Co. Ltd

M

D15f

Khin Moe Nyunt

soproga Naya Aunga

Ž

D15g

major Pyi Aung tudi Pye Aung

sin Aunga Thaunga (poročen z A2c), direktor IGE Co.Ltd

M

D15h

Khin Ngu Yi Phyo

hči Aunga Thaunga

Ž

D15i

dr. Thu Nanda Aung

hči Aunga Thaunga

Ž

D15j

Aye Myat Po Aung

hči Aunga Thaunga

Ž

D16a

viceadmiral Soe Thein

Industrija 2 (od junija 2008) (prej G38a)

M

D16b

Khin Aye Kyin tudi Aye Aye

soproga viceadmirala Soeja Theina

Ž

D16c

Yimon Aye

hči viceadmirala Soeja Theina, d. r. 12.7.1980, trenutno v ZDA

Ž

D16d

Aye Chan

sin viceadmirala Soeja Theina, d. r. 23.9.1973

M

D16e

Thida Aye

hči viceadmirala Soeja Theina, d. r. 23.3.1979

Ž

D17a

brigadni general Kyaw Hsan

informacije (od 13.9.2002)

M

D17b

Kyi Kyi Win

soproga brigadnega generala Kyawa Hsana, vodja oddelka za informiranje Federacije za ženska vprašanja Mjanmara.

Ž

D18a

brigadni general Maung Maung Thein

živinoreja in ribolov

M

D18b

Myint Myint Aye

soproga brigadnega generala Maunga Maunga Theina

Ž

D18c

Min Thein tudi Ko Pauk

sin brigadnega generala Maunga Maunga Theina

M

D19a

brigadni general Ohn Myint

rudarstvo (od 15.11.1997)

M

D19b

San San

soproga brigadnega generala Ohna Myinta

Ž

D19c

Thet Naing Oo

sin brigadnega generala Ohna Myinta

M

D19d

Min Thet Oo

sin brigadnega generala Ohna Myinta

M

D20a

Soe Tha

državno načrtovanje in gospodarski razvoj (od 20.12.1997), d. r. 7.11.1944

M

D20b

Kyu Kyu Win

soproga Soeja Thaja, d. r. 3.11.1949

Ž

D20c

Kyaw Myat Soe tudi Aung Myat Soe

sin Soeja Thaja, d. r. 14.2.1973 / 7.10.1974, trenutno v Avstraliji

M

D20d

Wei Wei Lay

soproga Kyawa Myata Soeja, d. r. 12.9.1978 / 18.8.1975, trenutno v Avstraliji

Ž

D20e

Aung Soe Tha

sin Soeja Thaja, d. r. 5.10.1980

M

D20f

Myat Myitzu Soe

hči Soeja Thaja, d. r. 14.2.1973

Ž

D20g

San Thida Soe

hči Soeja Thaja, d. r. 12.9.1978

Ž

D20h

Phone Myat Soe

sin Soeja Thaja, d. r. 3.3.1983

M

D21a

polkovnik Thein Nyunt

napredek obmejnih področij, nacionalne etnične in razvojne zadeve (od 15.11.1997), župan Naypyidawa

M

D21b

Kyin Khaing tudi Kyin Khine

soproga polkovnika Theina Nyunta

Ž

D22a

generalmajor Aung Min

železniški promet (od 1.2.2003)

M

D22b

Wai Wai Thar tudi Wai Wai Tha

soproga generalmajorja Aunga Mina

Ž

D22c

Aye Min Aung

hči generalmajorja Aunga Mina

Ž

D22d

Htoo Char Aung

sin generalmajorja Aunga Mina

M

D23a

brigadni general Thura Myint Maung

verske zadeve (od 25.8.2003)

M

D23b

Aung Kyaw Soe

sin brigadnega generala Thure Myinta Maunga

M

D23c

Su Su Sandi

soproga Aunga Kyawa Soeja

Ž

D23d

Zin Myint Maung

hči brigadnega generala Thure Myinta Maunga

Ž

D24a

Thaung

znanost in tehnologija, (od novembra 1998), d. r. 6.7.1937, Kyaukse

M

D24b

May Kyi Sein

soproga Thaunga

Ž

D24c

Aung Kyi

sin Thaunga, d. r. 1971

M

D25a

brigadni general Thura Aye Myint

šport (od 29.10.1999)

M

D25b

Aye Aye

soproga brigadnega generala Thure Ayeja Myinta

Ž

D25c

Nay Linn

sin brigadnega generala Thure Ayeja Myinta

M

D26a

brigadni general Thein Zaw

minister za telekomunikacije, pošto in telegraf (od 10.5.2001)

M

D26b

Mu Mu Win

soproga brigadnega generala Theina Zawa

Ž

D27a

generalmajor Thein Swe

promet (od 18.9.2004) (prej v uradu predsednika vlade – od 25.8.2003)

M

D27b

Mya Theingi

soproga generalmajorja Theina Sweja

Ž

D28a

generalmajor Soe Naing

minister za hotelirstvo in turizem (od 15.5.2006)

M

D28b

Tin Tin Latt

soproga generalmajorja Soeja Nainga

Ž

D28c

Wut Yi Oo

hči generalmajorja Soeja Nainga

Ž

D28d

stotnik Htun Zaw Win

soprog Wut Yi Oo

M

D28e

Yin Thu Aye

hči generalmajorja Soeja Nainga

Ž

D28f

Yi Phone Zaw

sin generalmajorja Soeja Nainga

M

D29a

Aung Kyi

zaposlovanje/delo (imenovan za ministra za stike od 8.10.2007, odgovoren za stike z Aung San Suu Kyi)

M

D29b

Thet Thet Swe

soproga Aunga Kyija

Ž

D30a

Kyaw Thu

predsednik Odbora za izbor in usposabljanje javnih uslužbencev, d. r. 15.8.1949

M

D30b

Lei Lei Kyi

soproga Kyawa Thuja

Ž


E.   NAMESTNIKI MINISTROV

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno z ministrstvom)

Spol (M/Ž)

E1a

Ohn Myint

kmetijstvo in namakanje (od 15.11.1997)

M

E1b

Thet War

soproga Ohna Myinta

Ž

E2a

brigadni general Aung Tun

trgovina (od 13.9.2003)

M

E3a

brigadni general Myint Thein

gradbeništvo (od 5.1.2000)

M

E3b

Mya Than

soproga brigadnega generala Myinta Theina

Ž

E4a

Tint Swe

gradbeništvo (od 7.5.1998), d. r. 7.11.1936

M

E5a

generalmajor Aye Myint

obramba (od 15.5.2006)

M

E6a

brigadni general Aung Myo Min

izobraževanje (od 19.11.2003)

M

E6b

Thazin Nwe

soproga brigadnega generala Aunga Myoja Mina

Ž

E6c

Si Thun Aung

sin brigadnega generala Aunga Myoja Mina

M

E7a

Myo Myint

Električna energija 1 (od 29.10.1999)

M

E7b

Tin Tin Myint

soproga Myoja Myinta

Ž

E8a

brigadni general Than Htay

energetika (od 25.8.2003)

M

E8b

Soe Wut Yi

soproga brigadnega generala Thana Htaya

Ž

E9a

polkovnik Hla Thein Swe

finance in prihodki (od 25.8.2003), d. r. 8.3.1957

M

E9b

Thida Win

soproga polkovnika Hlaja Theina Sweja

Ž

E10a

brigadni general Win Myint

Električna energija (2)

M

E10b

Tin Ma Ma Than

soproga brigadnega generala Wina Myinta

Ž

E11a

Maung Myint

zunanje zadeve (od 18.9.2004), d. r. 21.5.1958, Mandalay

M

E11b

dr. Khin Mya Win

soproga Maunga Myinta, d. r. 21.1.1956

Ž

E12a

prof. dr. Mya Oo;

zdravstvo (od 16.11.1997), d. r. 25.1.1940

M

E12b

Tin Tin Mya

soproga prof. dr. Mye Ooja

Ž

E12c

dr. Tun Tun Oo

sin prof. dr. Mye Ooja, d. r. 26.7.1965

M

E12d

dr. Mya Thuzar

hči prof. dr. Mye Ooja, d. r. 23.9.1971

Ž

E12e

Mya Thidar

hči prof. dr. Mye Ooja, d. r. 10.6.1973

Ž

E12f

Mya Nandar

hči prof. dr. Mye Ooja, d. r. 29.5.1976

Ž

E13a

brigadni general Phone Swe

notranje zadeve (od 25.8.2003)

M

E13b

San San Wai

soproga brigadnega generala Phona Sweja

Ž

E14a

brigadni general Aye Myint Kyu

hotelirstvo in turizem (od 16.11.1997)

M

E14b

prof. Khin Swe Myint

soproga brigadnega generala Aya Myinta Kyuja

Ž

E15a

brigadni general Win Sein

priseljenci in prebivalstvo (od novembra 2006)

M

E15b

Wai Wai Linn

soproga brigadnega generala Wina Seina

Ž

E16a

brigadni general Thein Tun

Industrija 1 (dodatni namestnik ministra)

M

E17a

podpolkovnik Khin Maung Kyaw

Industrija 2 (od 5.1.2000)

M

E17b

Mi Mi Wai

soproga podpolkovnika Khina Maunga Kyawa

Ž

E18a

generalmajor Kyaw Swa Khine

Industrija 2 (od 24.10.2007) (prej G29a), (dodatni namestnik ministra)

M

E18b

Khin Phyu Mar

soproga generalmajorja Kyawa Sweja Khineja

Ž

E19a

polkovnik Tin Ngwe

napredek obmejnih področij, etnične in razvojne zadeve (od 25.8.2003)

M

E19b

Khin Mya Chit

soproga polkovnika Tina Ngweja

Ž

E20a

Thaung Lwin

železniški promet (od 16.11.1997)

M

E20b

dr. Yi Yi Htwe

soproga Thure Thaunga Lwina

Ž

E21a

brigadni general Aung Ko

verske zadeve, član centralnega izvršilnega odbora USDA (od 17.11.1997)

M

E21b

Myint Myint Yee tudi Yi Yi Myint

soproga brigadnega generala Thure Aunga Koja

Ž

E22a

Kyaw Soe

znanost in tehnologija (od 15.11.2004), d. r. 16.10.1944

M

E23a

polkovnik Thurein Zaw

državno načrtovanje in gospodarski razvoj (od 10.8.2005)

M

E23b

Tin Ohn Myint

soproga polkovnika Thureina Zawa

Ž

E24a

brigadni general Kyaw Myin

socialno varstvo, pomoč in ponovna naselitev (od 25.8.2003)

M

E24b

Khin Nwe Nwe

soproga brigadnega generala Kyawa Myina

Ž

E25a

Pe Than

železniški promet (od 14.11.1998)

M

E25b

Cho Cho Tun

soproga Peja Thana

Ž

E26a

polkovnik Nyan Tun Aung

promet (od 25.8.2003)

M

E26b

Wai Wai

soproga polkovnika Nyana Tuna Aunga

Ž

E27a

dr. Paing Soe

zdravstvo (dodatni namestnik ministra) (od 15.5.2006)

M

E27b

Khin Mar Aye

soproga dr. Painga Soeja

Ž

E28a

generalmajor Thein Tun

namestnik ministra za pošto in telekominikacije

M

E28b

Mya Mya Win

soproga Theina Tuna

Ž

E29a

generalmajor Kyaw Swa Khaing

namestnik ministra za Industrijo 2

M

E29b

Khin Phyu Mar

soproga Kyawa Swaja Khainga

Ž

E30a

generalmajor Thein Htay

namestnik ministra za obrambo

M

E30b

Myint Myint Khine

soproga generalmajorja Theina Htaya

Ž

E31a

brigadni general Tin Tun Aung

namestnik ministra za delo (od 7.11.2007

M


F.   DRUGA IMENOVANJA V ZVEZI S SEKTORJEM TURIZMA

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

F1a

Hla Htay

generalni direktor direktorata za hotelirstvo in turizem (generalni direktor hotelirskih in turističnih storitev v Mjanmaru do avgusta 2004)

M

F2a

Tin Maung Shwe

namestnik generalnega direktorja, direktorat za hotelirstvo in turizem

M

F3a

Soe Thein

generalni direktor, hotelirske in turistične storitve v Mjanmaru, od oktobra 2004 (prej generalni direktor)

M

F4a

Khin Maung Soe

generalni direktor

M

F5a

Tint Swe

generalni direktor

M

F6a

podpolkovnik Yan Naing

generalni direktor, Ministrstvo za hotelirstvo in turizem

M

F7a

Kyi Kyi Aye

direktorica za spodbujanje turizma, Ministrstvo za hotelirstvo in turizem

Ž

G.   VIŠJI ČASTNIKI

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

G1a

generalmajor Hla Shwe

namestnik generalovega pribočnika

M

G2a

generalmajor Soe Maung

sodnik pravobranilec

M

G2b

Nang Phyu Phyu Aye

soproga generalmajorja Soeja Maunga

Ž

G3a

generalmajor Thein Hteik tudi Hteik

generalni inšpektor

M

G4a

generalmajor Saw Hla

poveljnik vojaške policije

M

G4b

Cho Cho Maw

soproga generalmajorja Sawa Hlaja

Ž

G5a

generalmajor Htin Aung Kyaw

namestnik glavnega intendanta

M

G5b

Khin Khin Maw

soproga generalmajorja Htina Aunga Kyawa

Ž

G6a

generalporočnik Lun Maung

glavni revizor

M

G6b

May Mya Sein

soproga generalporočnika Luna Maunga

Ž

G7a

generalmajor Nay Win

vojaški pomočnik predsednika SPDC

M

G8a

generalmajor Hsan Hsint

general za vojaška imenovanja, d. r. 1951

M

G8b

Khin Ma Lay

soproga generalmajorja Hsana Hsinta

Ž

G8c

Okkar San Sint

sin generalmajorja Hsana Hsinta

M

G9a

generalmajor Hla Aung Thein

poveljnik vojaškega tabora, Rangun

M

G9b

Amy Khaing

soproga Hlaja Aunga Theina

Ž

G10a

generalporočnik Ye Myint

načelnik za vojaško-varnostne zadeve

M

G10b

Myat Ngwe

soproga generalporočnika Yeja Myinta

Ž

G11a

brigadni general Mya Win

načelnik, Višja šola za nacionalno obrambo

M

G12a

brigadni general Maung Maung Aye

načelnik, Višja šola za štabne častnike (od junija 2008)

M

G12b

San San Yee

soproga brigadnega generala Maunga Maunga Ayeja

Ž

G13a

brigadni general Tun Tun Oo

direktor za stike z javnostjo in psihološko vojno

M

G14a

generalmajor Thein Tun

direktor za zveze; član Upravnega odbora za sklicevanje nacionalnega konventa

M

G15a

generalmajor Than Htay

direktor za zaloge in promet

M

G15b

Nwe Nwe Win

soproga generalmajorja Thana Htaya

Ž

G16a

generalmajor Khin Maung Tint

direktor za varstvo tiskovin

M

G17a

generalmajor Sein Lin

direktor, Ministrstvo za obrambo (natančno delovno mesto neznano), prej direktor materialno-tehničnega oddelka

M

G18a

generalmajor Kyi Win

direktor topniškega in oklopnega oddelka, član uprave UMEHL

M

G18b

Khin Mya Mon

soproga generalmajorja Kyija Wina

Ž

G19a

generalmajor Tin Tun

direktor za vojaško inženirstvo

M

G19b

Khin Myint Wai

soproga generalmajorja Tina Tuna

Ž

G20a

generalmajor Aung Thein

direktor za ponovno naselitev

M

G20b

Htwe Yi tudi Htwe Htwe Yi

soproga generalmajorja Aunga Theina

Ž

G21a

brigadni general Than Maung

namestnik načelnika višje šole za nacionalno obrambo

M

G22a

brigadni general Win Myint

rektor Tehnološke akademije služb za obrambo

M

G23a

brigadni general Tun Nay Lin

rektor/načelnik, Medicinska akademija služb za obrambo

M

G24a

brigadni general Than Sein

načelnik, Bolnišnica služb za obrambo, Mingaladon, d. r. 1.2.1946, k. r. Bago

M

G24b

Rosy Mya Than

soproga brigadnega generala Thana Seina

Ž

G25a

brigadni general Win Than

direktor za javna naročila in generalni direktor Union of Myanmar Economic Holdings (prej generalmajor Win Hlaing, K1a)

M

G26a

brigadni general Than Maung

direktor službe za ljudsko milico in obmejne sile

M

G27a

Generalmajor Khin Maung Win

direktor za obrambno industrijo

M

G28a

brigadni general Win Aung

član odbora za izbor in usposabljanje javnih uslužbencev

M

G29a

brigadni general Soe Oo

član odbora za izbor in usposabljanje javnih uslužbencev

M

G30a

brigadni general Nyi Tun tudi Nyi Htun

član odbora za izbor in usposabljanje javnih uslužbencev

M

G31a

brigadni general Kyaw Aung

član odbora za izbor in usposabljanje javnih uslužbencev

M

G32a

generalporočnik Myint Hlaing

načelnik štaba (zračna obramba)

M

G32b

Khin Thant Sin

soproga generalporočnika Myinta Hlainga

Ž

G32c

Hnin Nandar Hlaing

hči generalporočnika Myinta Hlainga

Ž

G32d

Thant Sin Hlaing

sin generalporočnika Myinta Hlainga

M

G33a

generalmajor Mya Win

direktor topniškega oddelka, Ministrstvo za obrambo

M

G34a

generalmajor Tin Soe

direktor oddelka za oklepna vozila, Ministrstvo za obrambo

M

G35a

generalmajor Than Aung

direktor, Ministrstvo za obrambo, direktorat za zdravstveno osebje

M

G36a

generalmajor Ngwe Thein

Ministrstvo za obrambo

M

G37a

polkovnik Thant Shin

generalni direktor v uradu predsednika vlade

M

G38a

generalporočnik Thura Myint Aung

generalov pribočnik (prej B8a, napredoval iz jugozahodnega regionalnega poveljništva)

M

G39a

generalmajor Maung Shein

inšpekcija služb za obrambo in glavni revizor

M

G40a

generalmajor Tha Aye

Ministrstvo za obrambo

M

G41a

polkovnik Myat Thu

poveljnik, Rangun, vojaška regija 1 (severni Rangun)

M

G42a

polkovnik Nay Myo

poveljnik, vojaška regija 2 (vzhodni Rangun)

M

G43a

polkovnik Tin Hsan

poveljnik, vojaška regija 3 (zahodni Rangun)

M

G44a

polkovnik Khin Maung Htun

poveljnik, vojaška regija 4 (južni Rangun)

M

G45a

polkovnik Tint Wai

poveljnik, operacije kontrole in poveljevanja št. 4 (Mawbi)

M

G46a

San Nyunt

poveljnik, vojaško-varnostne zadeve, enota za vojaško podporo št. 2

M

G47a

podpolkovnik Zaw Win

poveljnik, bataljon Lon Htein, baza 3, Shwemyayar

M

G48a

major Mya Thaung

poveljnik, bataljon Lon Htein, baza 5, Mawbi

M

G49a

major Aung San Win

poveljnik, bataljon Lon Htein, baza 7, občina Thanlin

M


Mornarica

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

G50a

kontraadmiral Nyan Tun

glavni poveljnik (mornarica) od junija 2008, član uprave UMEHL (prej G39a)

M

G50b

Khin Aye Myint

soproga Nyana Tuna

Ž

G51a

komodor Win Shein

poveljnik, generalni štab usposabljanja za mornarico

M

G52a

komodor in brigadni general Thura Thet Swe

poveljnik, regionalno poveljništvo mornarice, regija Taninthayi

M

G53a

komodor Myint Lwin

poveljnik mornariške regije Iravadi

M


Vojaško letalstvo

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

G54a

generalporočnik Myat Hein

glavni poveljnik (zračne sile)

M

G54b

Htwe Htwe Nyunt

soproga generalporočnika Myata Heina

Ž

G55a

generalmajor Khin Aung Myint

načelnik štaba (zračne sile)

M

G56a

brigadni general Ye Chit Pe

štab glavnega poveljnika zračnih sil, Mingaladon

M

G57a

brigadni general Khin Maung Tin

načelnik letalske šole Shande, Meiktila

M

G58a

brigadni general Zin Yaw

načelnik letalskega oporišča Pathein, načelnik štaba (zračne sile), član uprave UMEHL

M

G58b

Khin Thiri

soproga brigadnega generala Zina Yawa

Ž

G58c

Zin Mon Aye

hči brigadnega generala Zina Yawa, d. r. 26.3.1985

Ž

G58d

Htet Aung

sin brigadnega generala Zina Yawa, d. r. 9.7.1988

M


Divizije lahke pehote (LID)

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

G59a

brigadni general Than Htut

11 LID

M

G60a

brigadni general Tun Nay Lin

22 LID

M

G61a

brigadni general Kyaw Htoo Lwin

33 LID, Sagaing

M

G62a

brigadni general Taut Tun

44 LID

M

G63a

brigadni general Aye Khin

55 LID, Lalaw

M

G64a

brigadni general San Myint

66 LID, Pyi

M

G65a

brigadni general Tun Than

77 LID, Bago

M

G66a

brigadni general Aung Kyaw Hla

88 LID, Magwe

M

G67a

brigadni general Tin Oo Lwin

99 LID, Meiktila

M

G68a

brigadni general Sein Win

101 LID, Pakokku

M

G69a

polkovnik Than Han

LID 66

M

G70a

podpolkovnik Htwe Hla

LID 66

M

G71a

podpolkovnik Han Nyunt

LID 66

M

G72a

polkovnik Ohn Myint

LID 77

M

G73a

podpolkovnik Aung Kyaw Zaw

LID 77

M

G74a

major Hla Phyo

LID 77

M

G75a

polkovnik Myat Thu

taktični poveljnik LID 11

M

G76a

polkovnik Htein Lin

taktični poveljnik LID 11

M

G77a

podpolkovnik Tun Hla Aung

taktični poveljnik LID 11

M

G78a

polkovnik Aung Tun

brigada 66

M

G79a

stotnik Thein Han

brigada 66

M

G79b

Hnin Wutyi Aung

soproga stotnika Theina Hana

Ž

G80a

podpolkovnik Mya Win

taktični poveljnik LID 77

M

G81a

polkovnik Win Te

taktični poveljnik LID 77

M

G82a

polkovnik Soe Htway

taktični poveljnik LID 77

M

G83a

podpolkovnik Tun Aye

poveljnik 702. bataljona lahke pehote

M

G84a

Nyan Myint Kyaw

poveljnik 281. pehotnega bataljona (država Mongyang Shan (vzhod))

M


Drugi brigadni generali

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

G85a

brigadni general Htein Win

oporišče Taikkyi

M

G86a

brigadni general Khin Maung Htay

poveljnik oporišča Meiktila

M

G87a

brigadni general Kyaw Oo Lwin

poveljnik oporišča Kalay

M

G88a

brigadni general Khin Zaw Win

oporišče Khamaukgyi

M

G89a

brigadni general Kyaw Aung

Južni MR, poveljnik oporišča Toungoo

M

G90a

brigadni general Myint Hein

Vojaško operativno poveljništvo – 3, oporišče Mogaung

M

G91a

brigadni general Tin Ngwe

Ministrstvo za obrambo

M

G92a

brigadni general Myo Lwin

Vojaško operativno poveljništvo – 7, oporišče Pekon

M

G93a

brigadni general Myint Soe

Vojaško operativno poveljništvo – 5, oporišče Taungup

M

G94a

brigadni general Myint Aye

Vojaško operativno poveljništvo – 9, oporišče Kyauktaw

M

G95a

brigadni general Nyunt Hlaing

Vojaško operativno poveljništvo – 17, oporišče Mong Pan

M

G96a

brigadni general Ohn Myint

Država Mon, član glavnega izvršnega odbora (CEC–Central Excutive Committee) USDA

M

G97a

brigadni general Soe Nwe

Vojaško operativno poveljništvo – 21, oporišče Bhamo

M

G98a

brigadni general Than Tun

poveljnik oporišča Kyaukpadaung

M

G99a

brigadni general Than Tun Aung

Regionalno operativno poveljništvo-Sittwe

M

G100a

brigadni general Thet Naing

poveljnik oporišča Aungban

M

G101a

brigadni general Thein Hteik

Vojaško operativno poveljništvo – 13, oporišče Bokpyin

M

G102a

brigadni general Thura Myint Thein

Taktično operativno poveljništvo v Namhsanu, zdaj generalni direktor Gospodarskega sodelovanja v Mjanmaru (MEC)

M

G103a

brigadni general Win Aung

poveljnik oporišča Mong Hsat

M

G104a

brigadni general Myo Tint

častnik s posebnimi nalogami, ministrstvo za promet

M

G105a

brigadni general Thura Sein Thaung

častnik s posebnimi nalogami, ministrstvo za socialno varstvo

M

G106a

brigadni general Phone Zaw Han

župan Mandalaya od februarja 2005 in predsednik razvojnega odbora mesta Mandalay, prej poveljnik v Kyaukmeju

M

G106b

Moe Thidar

soproga brigadnega generala Phona Zawa Hana

Ž

G107a

brigadni general Win Myint

poveljnik oporišča Pyinmana

M

G108a

brigadni general Kyaw Swe

poveljnik oporišča Pyin Oo Lwin

M

G109a

brigadni general Soe Win

poveljnik oporišča Bahtoo

M

G110a

brigadni general Thein Htay

podnačelnik oddelka za proizvodnjo vojaškega orožja, Ministrstvo za obrambo

M

G111a

brigadni general Myint Soe

poveljnik oporišča Rangun

M

G112a

brigadni general Myo Myint Thein

načelnik, Bolnišnica služb za obrambo Pyin Oo Lwin

M

G113a

brigadni general Sein Myint

predsednik Sveta za mir in razvoj divizije Bago (Pegu)

M

G114a

brigadni general Hong Ngai (Ngaing)

predsednik Sveta za mir in razvoj države Chin

M

G115a

brigadni general Win Myint

predsednik Sveta za mir in razvoj države Kayah

M

H.   VOJAŠKI ČASTNIKI, KI UPRAVLJAJO ZAPORE IN POLICIJO

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete (vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

H1a

brigadni general Khin Yi

generalni direktor policijskih sil v Mjanmaru, d. r. 29.12.1952

M

H1b

Khin May Soe

soproga brigadnega generala Khina Yija

Ž

H2a

Zaw Win

generalni direktor oddelka za zapore (Ministrstvo za notranje zadeve) od avgusta 2004, prej namestnik generalnega direktorja policijskih sil v Mjanmaru in nekdanji brigadni general

M

H2b

Nwe Ni San

soproga Zawa Wina

Ž

H3a

Aung Saw Win

generalni direktor, Urad za posebne preiskave

M

H4a

brigadni general policije Khin Maung Si

načelnik policije

M

H5a

podpolkovnik Tin Thaw

vodja vladnega tehničnega inštituta

M

H6a

Maung Maung Oo

vodja vojaško-varnostne skupine za zasliševanje v zaporu Insein

M

H7a

Myo Aung

direktor objektov za pridržanje v Rangunu

M

H8a

brigadni general policije Zaw Win

namestnik direktorja policije

M

H9a

podpolkovnik policije Zaw Min Aung

posebni oddelek

M


I.   ZDRUŽENJE ZA SKUPNO SOLIDARNOST IN RAZVOJ (USDA)

(višji uslužbenci USDA, ki niso omenjeni nikjer drugje)

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s položajem)

Spol (M/Ž)

I1a

brigadni general Aung Thein Lin tudi Aung Thein Lynn

župan Yangona in predsednik Odbora za razvoj mesta Yangon (sekretar) ter član centralnega izvršilnega odbora USDA, d. r. 1952

M

I1b

Khin San Nwe

soproga brigadnega generala Aunga Theina Lina

Ž

I1c

Thidar Myo

hči brigadnega generala Aunga Theina Lina

Ž

I2a

polkovnik Maung Par tudi Maung Pa

podžupan mesta Yangon, Oddelek za razvoj I (član centralnega izvršilnega odbora I)

M

I2b

Khin Nyunt Myaing

soproga polkovnika Maunga Para

Ž

I2c

Naing Win Par

sin polkovnika Maunga Para

M

I3a

Nyan Tun Aung

član centralnega izvršilnega odbora

M

I4a

Aye Myint

član izvršilnega odbora mesta Rangun

M

I5a

Tin Hlaing

član izvršilnega odbora mesta Rangun

M

I6a

Soe Nyunt

štabni častnik za vzhodni Yangon

M

I7a

Chit Ko Ko

predsednik Sveta za mir in razvoj v občini Mingala Taungnyunt

M

I8a

Soe Hlaing Oo

Sekretar Državnega sveta za mir in razvoj v občini Mingala Taungnyunt

M

I9a

stotnik Kan Win

vodja policijskih sil občine Mingala Taungnyunt

M

I10a

That Zin Thein

vodja odbora za razvojne zadeve občine Mingala Taungnyunta

M

I11a

Khin Maung Myint

vodja oddelka za priseljence in prebivalce občine Mingala Taungnyunta

M

I12a

Zaw Lin

sekretar USDA občine Mingala Taungnyunt

M

I13a

Win Hlaing

skupni sekretar USDA občine Mingala Taungnyunt

M

I14a

San San Kyaw

štabni častnik na Oddelku za informiranje in odnose z javnostmi Ministrstva za informiranje v občini Mingala Taungnyunt

Ž

I15a

generalporočnik Myint Hlaing

Ministrstvo za obrambo in član USDA

M

J.   OSEBE, KI IMAJO KORISTI OD VLADNE GOSPODARSKE POLITIKE, IN DRUGE OSEBE, POVEZANE Z REŽIMOM

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s podjetjem)

Spol (M/Ž)

J1a

Tay Za

Generalni direktor, Htoo Trading Co; Htoo Construction Co., d. r. 18.7.1964, št. o. i.: MYGN 006415,

lastnik nogometnega kluba Yangon United, oče: Myint Swe (d. r. 6.11.1924), mati: Ohn (d. r. 12.8.1934)

M

J1b

Thidar Zaw

Soproga Taya Zaja; d. r. 24.2.1964,

št. o. i. KMYT 006865,

starši: Zaw Nyunt (pokojni), Htoo (pokojna)

Ž

J1c

Pye Phyo Tay Za

sin Taya Zaja, d. r. 29.1.1987

M

J1d

Ohn

mati Taya Zaja, d. r. 12 8.1934

Ž

J2a

Thiha

brat Taya Zaja (J1a), d. r. 24.6.1960,

direktor Htoo Trading. distributer cigaret London (Myawaddy Trading)

M

J2b

Shwe Shwe Lin

soproga Thihaja

Ž

J3a

Aung Ko Win tudi Saya Kyaung

Kanbawza Bank tudi Myanmar Billion Group, Nilayoma Co. Ltd, East Yoma Co. Ltd in zastopnik cigaret London v državah Shan in Kayah ter lastnik nogometnega kluba Kanbawza

M

J3b

Nan Than Htwe tudi Nan Than Htay

soproga Aunga Koja Wina

Ž

J3c

Nang Lang Kham tudi Nan Lan Khan

hči Aunga Koja Wina, d. r. 1.6.1988

Ž

J4a

Tun Myint Naing tudi Steven Law, Htun Myint Naing, Htoon Myint Naing

Asia World Co., d. r. 15.5.1958 ali 27.8.1960, lastnik nogometnega kluba Magway

M

J4b

Ng Seng Hong tudi Seng Hong, Cecilia Ng ali Ng Sor Hon

soproga Tuna Myinta Nainga, izvršilna direktorica Golden Aaron Pte Ltd (Singapur)

Ž

J4c

Lo Hsing-han

oče Tuna Myinta Nainga tudi Stevena Lawa of Asia World Co., d. r. 1938 ali 1953

M

J5a

Khin Shwe

Zaykabar Co, d. r. 21.1.1952, glej tudi A3f

M

J5b

San San Kywe

soproga Khina Shweja

Ž

J5c

Zay Thiha

sin Khina Shweja, d. r. 1.1.1977, generalni direktor Zaykabar Co.Ltd

M

J5d

Nandar Hlaing

soproga Zaya Thihaja

Ž

J6a

Htay Myint

Yuzana Co., d. r. 6.2.1955, tudi Yuzana Supermarket, Yuzana Hotel, Yuzana Oil Palm Project in lastnik nogometnega kluba Southern Myanmar United

M

J6b

Aye Aye Maw

soproga Htaya Myinta, d. r. 17.11.1957

Ž

J6c

Win Myint

brat Htaya Myinta, direktor Yuzana Co., d. r. 29.5.1952

M

J6d

Lay Myint

brat Htaya Myinta, direktor Yuzana Co., d. r. 6.2.1955

M

J6e

Kyin Toe

brat Htaya Myinta, direktor Yuzana Co., d. r. 29.4.1957

M

J6f

Zar Chi Htay

hči Htaya Myinta, direktorica Yuzana Co., d. r. 17.2.1981

Ž

J6g

Khin Htay Lin

direktor, Yuzana Co., d. r. 14.4.1969

M

J7a

Kyaw Win

Shwe Thanlw Co. (edini distributerji pnevmatik Thaton pod ministrstvom za Industrijo 2)

M

J7b

Nan Mauk Loung Sai tudi Nang Mauk Lao Hsai

soproga Kyawa Wina

Ž

J8a

generalmajor (v pokoju) Nyunt Tin

nekdanji minister za kmetijstvo in namakanje, upokojen septembra 2004

M

J8b

Khin Myo Oo

soproga generalmajorja (v pokoju) Nyunta Tina

Ž

J8c

Kyaw Myo Nyunt

sin generalmajorja (v pokoju) Nyunta Tina

M

J8d

Thu Thu Ei Han

hči generalmajorja (v pokoju) Nyunta Tina

Ž

J9a

Than Than Nwe

soproga generala Soeja Wina, nekdanjega predsednika vlade (pokojni)

Ž

J9b

Nay Soe

sin generala Soeja Wina, nekdanjega predsednika vlade (pokojni)

M

J9c

Theint Theint Soe

hči generala Soeja Wina, nekdanjega predsednika vlade (pokojni)

Ž

J9d

Sabai Myaing

soproga Naya Soeja

Ž

J9e

Htin Htut

soprog Theint Theint Soe

M

J10a

Maung Maung Myint

generalni direktor Myangon Myint co Ltd

M

J11a

Maung Ko

direktor, rudarsko podjetje Htarwara

M

J12a

Zaw Zaw tudi Phoe Zaw

generalni direktor Max Myanmar, d. r. 22.10.1966

M

J12b

Htay Htay Khine (Khaing)

soproga Zawa Zawa

Ž

J13a

Chit Khaing tudi Chit Khine

generalni direktor skupine podjetij Eden in lastnik nogometnega kluba Delta United

M

J14a

Maung Weik

Maung Weik & Co Ltd

M

J15a

Aung Htwe

generalni direktor podjetja Golden Flower Construction

M

J16a

Kyaw Thein

direktor in partner Htoo Trading, d. r. 25.10.1947

M

J17a

Kyaw Myint

lastnik, Golden Flower Co.Ltd., 214 Wardan Street, Lamadaw, Yangon

M

J18a

Nay Win Tun

Ruby Dragon Jade and Gem Co. Ltd.

M

J19a

Win Myint

predsednik Federacije gospodarskih zbornic Zveze Mjanmar (Union of Myanmar Federation of Chambers of Commerce and Industry) in lastnik Shwe Nagar Min Co ter lastnik nogometnega kluba Zeya Shwe Myay

M

J20a

Eike (Eik) Htun tudi Ayke Htun, Aik Tun in Patric Linn

d.r. 21.10.1948, k. r. Mongkai, generalni direktor Olympic Construction Co. in Shwe Taung Development Co. Ltd (584, 5F High Tech Tower Corner 7th Street and Strand Road, Lanmadaw Township, Yangon) in Asia Wealth Bank

M

J20b

Sandar Tun

hči Eika Htuna, d. r. 23.8.1974, Yangon

Ž

J20c

Aung Zaw Naing

sin Eika Htuna

M

J20d

Mi Mi Khaing

sin Eika Htuna

M

J21a

„Dagon“ Win Aung

Dagon International Co. Ltd, d. r. 30.9.1953, k. r. Pyay, št. o. i.: PRE 127435

M

J21b

Moe Mya Mya

soproga „Dagona“ Wina Aunga, d. r. 28.8 1958, št. o. i.: B/ RGN 021998

Ž

J21c

Ei Hnin Pwint tudi Christabelle Aung

hči „Dagona“ Wina Aunga,

d.r. 22.2.1981,

direktorica Palm Beach Resort Ngwe Saung

Ž

J21d

Thurane Aung tudi Christopher Aung, Thurein Aung

sin „Dagona“ Wina Aunga, d. r. 23.7.1982

M

J21e

Ei Hnin Khine tudi Christina Aung

hči „Dagona“ Wina Aunga, d. r. 18.12.1983, trenutno v Združenem kraljestvu

Ž

J22a

Aung Myat tudi Aung Myint

Mother Trading

M

J23a

Win Lwin

Kyaw Tha Company

M

J24a

Dr. Sai Sam Tun

Loi Hein Co. v sodelovanju z Ministrstvom za Industrijo 1, lastnik nogometnega kluba Yadanabon

M

J25a

San San Yee (Yi)

Super One Group of Companies

Ž

J26a

Aung Zaw Ye Myint

lastnik of Yetagun Construction Co

M


Člani sodstva

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s podjetjem)

Spol (M/Ž)

J27a

Aung Toe

predsednik vrhovnega sodišča

M

J28a

Aye Maung

državni tožilec

M

J29a

Thaung Nyunt

pravni svetovalec

M

J30a

dr. Tun Shin

d.r. 2.10.1948, namestnik državnega tožilca

M

J31a

Tun Tun Oo tudi Htun Htun Oo

namestnik državnega tožilca

M

J32a

Tun Tun Oo

namestnik predsednika vrhovnega sodišča

M

J33a

Thein Soe

namestnik predsednika vrhovnega sodišča

M

J34a

Tin Aung Aye

sodnik vrhovnega sodišča

M

J35a

Tin Aye

sodnik vrhovnega sodišča

M

J36a

Myint Thein

sodnik vrhovnega sodišča

M

J37a

Chit Lwin

sodnik vrhovnega sodišča

M

J38a

sodnik Thaung Lwin

sodišče občine Kyauktada

M

J39a

Thaung Nyunt

sodnik, severno okrožno sodišče; tudi sekretar delovnega odbora za sklicevanje nacionalnega konventa

M

J40a

Nyi Nyi Soe

sodnik, zahodno okrožno sodišče,

naslov: No. (39) Ni-Gyaw-Da Street, (corner of Sake-Ta-Thu-Kha Street), Kyar-Kwet-Thit Ward, Tamway Township, Rangoon, Burma

M

J41a

Myint Kyine

vladni tožilec, severno okrožno sodišče

M

K.   PODJETJA V LASTI VOJSKE

Posamezniki

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s podjetjem)

Spol (M/Ž)

K1a

generalmajor (v pokoju) Win Hlaing

nekdanji generalni direktor, Union of Myanmar Economic Holdings, Myawaddy Bank

M

K1b

Ma Ngeh

hči generalmajorja (v pokoju) Wina Hlainga

Ž

K1c

Zaw Win Naing

generalni direktor banke Kambawza (Kanbawza) Ban, soprog Ma Ngeh (K1b) in nečak Aunga Koja Wina (J3a)

M

K1d

Win Htway Hlaing

sin generalmajorja (v pokoju) Win Hlainga, zastopnik podjetja KESCO

M

K2a

polkovnik Myo Myint

generalni direktor Union of Myanmar Economic Holding LTD (UMEHL)

M

K2b

Khin Htay Htay

soproga polkovnika Myoja Myinta

Ž

K3a

polkovnik Ye Htut

Myanmar Economic Corporation

M

K4a

polkovnik Myint Aung

generalni direktor Myawaddy Trading Co., d. r. 11.8.1949

M

K4b

Nu Nu Yee

soproga Myinta Aunga, laboratorijski tehnik, d. r. 11.11.1954

Ž

K4c

Thiha Aung

sin Myinta Aunga, zaposlen pri podjetju Schlumberger, d. r. 11.6.1982

M

K4d

Nay Linn Aung

sin Myinta Aunga, pomorščak, d. r. 11.4.1981

M

K5a

polkovnik Myo Myint

generalni direktor, Bandoola Transportation Co.

M

K6a

polkovnik (v pokoju) Thant Zin

generalni direktor, Myanmar Land and Development

M

K7a

podpolkovnik (v pokoju) Maung Maung Aye

generalni direktor Union of Myanmar Economic Holding Ltd (UMEHL)

M

K8a

polkovnik Aung San

generalni direktor, Hsinmin Cement Plant Construction Project

M

K9a

generalmajor Maung Nyo

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K10a

generalmajor Kyaw Win

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K11a

brigadni general Khin Aung Myint

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K12a

polkovnik Nyun Tun (pomorščak)

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K13a

polkovnik Thein Htay (v pokoju)

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K14a

podpolkovnik Chit Swe (v pokoju)

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K15a

Myo Nyunt

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K16a

Myint Kyine

upravni svet, Union of Myanmar economic holdings Ltd

M

K17a

podpolkovnik Nay Wynn

generalni direktor oddelka, Myawaddy trading

M


Vladne finančne institucije

#

Ime

Podatki za ugotavljanje identitete

(vključno s podjetjem)

Spol (M/Ž)

K18a

Than Nyein

guverner Centralne banke Mjanmara (pod Ministrstvom za finance)

M

K19a

Maung Maung Win

podguverner Centralne banke Mjanmara (pod Ministrstvom za finance)

M

K20a

Mya Than

v.d. generalnega direktorja banke Myanmar Investment and Commercial Bank (MICB)

M

K21a

Soe Min

generalni direktor MICB

M


Podjetja

#

Ime

Naslov

Direktor/lastnik/dodatni podatki

Datum vključitve na seznam

I.   UNION OF MYANMAR ECONOMIC HOLDINGS LTD. (UMEHL) tudi UNION OF MYANMA ECONOMIC HOLDINGS LTD.

K22a

Union of Myanmar Economic Holding Ltd tudi Union Of Myanma Economic Holdings Ltd. (UMEHL)

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

Predsednik: generalporočnik Tin Aye, generalni direktor: generalmajor Win Than

13.8.2009

A.   

PROIZVODNJA

K22b

Myanmar Ruby Enterprise tudi Mayanma Ruby Enterprise

24/26, 2ND fl, Sule Pagoda Road, Yangon (Midway Bank Building)

 

13.8.2009

K22c

Myanmar Imperial Jade Co. Ltd tudi Myanma Imperial Jade Co.

Ltd 24/26, 2nd fl, Sule Pagoda Road, Yangon (Midway Bank Building)

 

13.8.2009

K22d

Myanmar Rubber Wood Co. Ltd. tudi Myanma Rubber Wood Co. Ltd.

 

 

13.8.2009

K22e

Myanmar Pineapple Juice Production tudi Myanma Pineapple Juice Production

 

 

13.8.2009

K22f

Myawaddy Clean Drinking Water Service

4/A, No.3 Main Road, Mingalardon Tsp Yangon

 

13.8.2009

K22g

Sin Min (King Elephants) Cement Factory (Kyaukse)

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

polkovnik Maung Maung Aye, generalni direktor

13.8.2009

K22h

Tailoring Shop Service

 

 

13.8.2009

K22i

Ngwe Pin Le (Silver Sea) Livestock Breeding And Fishery Co.

1093, Shwe Taung Gyar Street, Industrial Zone Ii, Ward 63, South Dagon Tsp, Yangon

 

13.8.2009

K22j

Granite Tile Factory (Kyaikto)

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

 

13.8.2009

K22k

Soap Factory (Paung)

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

polkovnik Aung, generalni direktor

13.8.2009

B.   

TRGOVINA

K22l

Myawaddy Trading Ltd

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

polkovnik Myint Aung, generalni direktor

13.8.2009

C.   

STORITVE

K22m

Bandoola Transportation Co.Ltd.

399, Thiri Mingalar Road, Insein Tsp. Yangon in/ali Parami Road, South Okkalapa, Yangon

polkovnik Myo Myint, generalni direktor

13.8.2009

K22n

Myawaddy Travel Services

24-26 Sule Pagoda Road, Yangon

 

13.8.2009

K22o

Nawaday Hotel And Travel Services

335/357, Bogyoke Aung San Road, Pabedan Tsp. Yangon

polkovnik (v pokoju) Maung Thaung, generalni direktor

13.8.2009

K22p

Myawaddy Agriculture Services

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

 

13.8.2009

K22q

Myanmar Ar (Power) Construction Services tudi Myanma Ar (Power) Construction Services

189/191 Mahabandoola Road, Corner of 50th Street, Yangon

 

13.8.2009

MEŠANA PODJETJA

A.   

PROIZVODNJA

#

Ime

Naslov

Direktor/lastnik/dodatni podatki

Datum vključitve na seznam

K22r

Myanmar Segal International Ltd. tudi Myanma Segal International Ltd.

Pyay Road, Pyinmabin Industrial Zone, Mingalardon Tsp Yangon

Be Aung, direktor

13.8.2009

K22s

Myanmar Daewoo International tudi Myanma Daewoo International

Pyay Road, Pyinmabin Industrial Zone, Mingalardon Tsp Yangon

 

13.8.2009

K22t

Rothman Of Pall Mall

Myanmar Private Ltd. tudi

Rothman Of Pall Mall

Myanma Private Ltd.

No. 38, Virginia Park, No. 3,

Trunk Road, Pyinmabin

Industrial Zone, Yangon

direktor Lai Wei Chin

13.8.2009

K22u

Myanmar Brewery Ltd. tudi

Myanma Brewery Ltd.

No 45, No 3, Trunk Road

Pyinmabin Industrial Zone,

Mingalardon Tsp, Yangon

podpolkovnik (v pokoju) Ne Win,

predsednik tudi Nay Win

13.8.2009

K22v

Myanmar Posco Steel Co. Ltd.

tudi Myanma Posco Steel Co.

Ltd.

Plot 22, No. 3, Trunk Road,

Pyinmabin Industrial Zone,

Mingalardon Tsp Yangon

 

13.8.2009

K22w

Myanmar Nouveau Steel Co.

Ltd. tudi Myanma Nouveau

Steel Co. Ltd.

No. 3, Trunk Road,

Pyinmabin Industrial Zone,

Mingalardon Tsp Yangon

 

13.8.2009

K22x

Berger Paint Manufactoring

Co. Ltd.

Plot No. 34/A, Pyinmabin

Industrial Zone, Mingalardon

Tsp Yangon

 

13.8.2009

K22y

The First Automotive Co. Ltd.

Plot No. 47, Pyinmabin

Industrial Zone, Mingalardon

Tsp, Yangon

U Aye Cho in/ali podpolkovnik Tun Myint, generalni direktor

13.8.2009

B.   

STORITVE

K22z

National Development Corp.

3/A, Thamthumar Street, 7 Mile, Mayangone Tsp, Yangon

dr. Khin Shwe, predsednik

13.8.2009

K22aa

Hantha Waddy Golf Resort

and Myodaw (City) Club Ltd.

No 1, Konemyinttha Street, 7

Mile, Mayangone Tsp, Yangon

and Thiri Mingalar Road,

Insein Tsp, Yangon

 

13.8.2009

II.   MYANMAR ECONOMIC CORPORATION (MEC) tudi MYANMA ECONOMIC CORPORATION (MEC)

K23a

Myanmar Economic

Corporation (MEC) tudi

Myanma Economic

Corporation (MEC)

Shwedagon Pagoda Road

Dagon Tsp, Yangon

predsednik, generalporočnik Tin Aung

Myint Oo,

polkovnik Ye Htut ali brigadni general

Kyaw Win,

generalni direktor: brigadni general (v pokoju) Thura Myint Thein

13.8.2009

K23b

Myaing Galay (Rhino Brand

Cement Factory)

Factories Dept. Mec Head

Office, Shwedagon Pagoda

Road, Dagon Tsp, Yangon

polkovnik Khin Maung Soe

13.8.2009

K23c

Dagon Brewery

555/B, No 4, Highway Road,

Hlaw Gar Ward, Shwe Pyi

Thar Tsp, Yangon

 

13.8.2009

K23d

Mec Steel Mills (Hmaw Bi/Pyi/ Ywama

Factories Dept. Mec Head

Office, Shwedagon Pagoda

Road, Dagon Tsp, Yangon

polkovnik Khin Maung Soe

13.8.2009

K23e

Mec Sugar Mill

Kant Balu

 

13.8.2009

K23f

Mec Oxygen and Gases Factory

Mindama Road, Mingalardon Tsp, Yangon

 

13.8.2009

K23g

Mec Marble Mine

Pyinmanar

 

13.8.2009

K23h

Mec Marble Tiles Factory

Loikaw

 

13.8.2009

K23i

Mec Myanmar Cable Wire Factory tudi Mec Myanma Cable Wire Factory

No 48, Bamaw A Twin Wun Road, Zone (4), Hlaing Thar Yar Industrial Zone, Yangon

 

13.8.2009

K23j

Mec Ship Breaking Service

Thilawar, Than Nyin Tsp

 

13.8.2009

K23k

Mec Disposable Syringe Factory

Factories Dept, Mec Head Office, Shwedagon Pagoda Road, Dagon Tsp, Yangon

 

13.8.2009

K23l

Gypsum Mine

Thibaw

 

13.8.2009

III.   PODJETJA V LASTI DRŽAVE

K24a

Myanma Salt and Marine Chemicals Enterprise tudi Myanmar Salt and Marine Chemicals Enterprise

Thakayta Township, Yangon

generalni direktor: Win Htain (Ministrstvo za rudarstvo)

13.8.2009

K25a

Myanmar Defence Products Industry tudi Myanma Defence Products Industry

Ngyaung Chay Dauk

(Ministrstvo za obrambo)

13.8.2009

K26a

Myanma Timber Enterprise tudi Myanma Timber Enterprise

Myanma Timber Enterprise Head Office, Ahlone, Yangon and 504-506, Merchant Road, Kyauktada, Yangon

generalni direktor: Win Tun

13.8.2009

K27a

Myanmar Gems Enterprise tudi Myanma Gems Enterprise

(Ministry of Mines), Head Office Building 19, Naypyitaw

generalni direktor: Thein Swe

13.8.2009

K28a

Myanmar Pearls Enterprise tudi Myanma Pearls Enterprise

(Ministry of Mines), Head Office Building 19, Naypyitaw

generalni direktor: Maung Toe

13.8.2009

K29a

Myanmar Mining Enterprise Number 1 tudi Myanma Mining Enterprise Number 1

(Ministry of Mines), Head Office Building 19, Naypyitaw

generalni direktor: Saw Lwin

13.8.2009

K30a

Myanmar Mining Enterprise Number 2 tudi Myanma Mining Enterprise Number 2

(Ministry of Mines), Head Office Building 19, Naypyitaw

generalni direktor: Hla Theing

13.8.2009

K31a

Myanmar Mining Enterprise Number 3 tudi Myanma Mining Enterprise Number 1

(Ministry of Mines), Head Office Building 19, Naypyitaw

generalni direktor: San Tun

13.8.2009

K32a

Myanma Machine Tool and Electrical Industries (MTEI) tudi Myanmar Machine Tool and Electrical Industries (MTEI)

Block No. (12), Parami Road, Hlaing Township Yangon, Myanmar Telefon: 095-1-660437, 662324, 650822

generalni direktor: Kyaw Win

direktor: Win Tint

13.8.2009

K33a

Myanmar Paper & Chemical Industries tudi Myanma Paper & Chemical Industries

 

generalni direktor: Nyunt Aung

13.8.2009

K34a

Myanma General and Maintenance Industries tudi Myanmar General and Maintenance Industries

 

generalni direktor: Aye Mauk

13.8.2009

K35a

Road Transport Enterprise

(Ministry of Transport)

generalni direktor: Thein

Swe

13.8.2009

K36a

Inland Water Transport

No.50, Pansodan Street, Kyauktada Township, Yangon, Union of Myanmar

generalni direktor: Soe Tint

13.8.2009

K37a

Myanma Shipyards, tudi Myanmar Shipyards, Sinmalike

Bayintnaung Road, Kamayut Township Yangon

generalni direktor: Kyi Soe

13.8.2009

K38a

Myanma Five Star Line, tudi Myanmar Five Star Line

132-136, Theinbyu Road, P.O. Box,1221,Yangon

generalni direktor: Maung Maung Nyein

13.8.2009

K39a

Myanma Automobile and Diesel Engine Industries tudi Myanmar Automobile and Diesel Engine Industries

56, Kaba Aye Pagoda Road, Yankin Township, Yangon

generalni direktor: Hla Myint Thein

13.8.2009

K40a

Myanmar Infotech tudi Myanma Infotech

 

(Ministrstvo za poštne in telekomunikacijske zveze)

13.8.2009

K41a

Myanma Industrial Construction Services tudi Myanmar Industrial Construction Services

No. (1), Thitsa Road, Yankin

Township, Yangon, Myanmar

generalni direktor: Soe Win

13.8.2009

K42a

Myanmar Machinery and Electric Appliances Enterprise tudi Myanma Machinery and Electric Appliances Enterprise

Hlaing Township, Yangon

 

13.8.2009

IV.   MEDIJSKA PODJETJA V LASTI DRŽAVE, KI PODPIRAJO POLITIKO REŽIMA IN ŠIRIJO PROPAGANDO

K43a

Myanmar News and Periodicals Enterprise tudi Myanma News and Periodicals Enterprise

212 Theinbyu Road, Botahtaung Township, Yangon (tel: +95-1-200810, +95-1-200809)

generalni direktor: Soe Win (soproga: Than Than Aye, član MWAF)

13.8.2009

K44a

Myanmar Radio and Television (MRTV) tudi Myanma Radio and Television (MRTV)

Pyay Road, Kamayut Township, Yangon (tel: +95-1-527122, +95-1-527119)

generalni direktor: Khin Maung Htay (soproga: Nwe New, član MWAF)

13.8.2009

K45a

Myawaddy Television, Tatmadaw Telecasting Unit

Hmawbi Township, Yangon

(tel: +95-1-600294)

 

13.8.2009

K46a

Myanma Motion Picture Enterprise, tudi Myanmar Motion Picture Enterprise

 

generalni direktor: Aung Myo Myint (soproga: Malar Win, član MWAF)

13.8.2009“


PRILOGA II

„PRILOGA VII

Seznam podjetij, ki so v lasti ali pod nadzorom vlade Burme/Mjanmara ali njenih članov ali z njimi povezanih oseb, iz člena 15

Ime

Naslov

Direktor/lastnik/dodatni podatki

Datum vključitve na seznam

I.   UNION OF MYANMAR ECONOMIC HOLDING LTD. (UMEHL)

STORITVE

Myawaddy Bank Ltd

24-26 Sule Pagoda Road,

Yangon

brigadni general Win Hlaing (K1a, Priloga II) in U Tun Kyi, generalna direktorja

25.10.2004

II.   MYANMAR ECONOMIC CORPORATION (MEC)

Innwa Bank

554-556, Merchant Street,

Corner of 35th Street,

Kyauktada Tsp, Yangon

U Yin Sein, generalni direktor

25.10.2004

III.   PODJETJA V LASTI DRŽAVE

1.

Myanma Electric Power Enterprise

 

(Ministrstvo za električno energijo 2),

generalni direktor: dr. San Oo tudi Sann Oo

29.4.2008

2.

Electric Power Distribution Enterprise

 

(Ministrstvo za električno energijo 2),

generalni direktor: Tin Aung

27.4.2009

3.

Myanma Agricultural Produce Trading

 

generalni direktor: Kyaw Htoo (Ministrstvo za trgovino)

29.4.2008

4.

Myanmar Tyre and Rubber Industries

No. 30, Kaba Aye Pagoda Road, Mayangone Township, Yangon, Myanmar

(Ministrstvo za industrijo 2), generalni direktor: Oo Zune

29.4.2008

5.

Co-Operative Import Export Enterprise

 

(Ministrstvo za zadruge),

generalni direktor: Hla Moe

29.4.2008

IV.   DRUGA PODJETJA

1.

Htoo Trading Co

5 Pyay Road, Hlaing Township, Yangon

Tay Za (J1a, Priloga II)

10.3.2008

2.

Htoo Group of Companies

5 Pyay Road, Hlaing Township Yangon

 

 (1)

3.

Htoo Transportation Services

 

Tay Za

10.3.2008

4.

Htoo Furniture, tudi Htoo Wood Products, tudi Htoo Wood based Industry, tudi Htoo Wood

21 Thukha Waddy Rd, Yankin Township, Yangon And5 Pyay Road, Hlaing Township Yangon

Tay Za

29.4.2008

5.

Treasure Hotels and Resorts (vključno z: Myanmar Treasure Resort, Ngwe Saung; Myanmar Treasure Resort, Bagan; Myanmar Treasure Resort, Inle

No. 41, Shwe Taung Gyar Street, Bahan Township, Yangon

Tay Za

10.3.2008

6.

Aureum Palace Hotels And Resorts (vključno z: Aureum Palace Hotel and Resort, Ngapali; Aureum Hotel-Resort, Naypyitaw; Aureum Palace Hotel and Resort, Bagan; Aureum Palace Hotel and Resort, Pyin Oo Lwin; Aureum Resort and Spa, Ngwe Saung)

No. 41, Shwe Taung Gyar Street, Bahan Township, Yangon

Tay Za

10.3.2008

7.

Malikha Lodge, Putao; Popa Mountain Resort; Kandawgyi Hill Resort, Pyin Oo Lwin

No 41 Shwe Taung Gyar Street, bahan Township, Yangon

Tay Za

 (1)

8.

Espace Avenir

523, Pyay Road Kamayut Township, Yangon

Tay Za

 (1)

9.

Nogometni klub Yangon United

No. 718, Ywar Ma Kyaung Street, One Ward, Hlaing Township Yangon, Myanmar

Tay Za

 (1)

10.

Air Bagan

No. 56, Shwe Taung Gyar Street, Bahan Township, Yangon

 

10.3.2008

11.

Myanmar Avia Export

 

Tay Za

10.3.2008

12.

Pavo Aircraft Leasing PTE Ltd tudi Pavo Trading Pte Ltd.

 

Tay Za

29.4.2008

13.

Kanbawza Bank

Glavna pisarna: 615/1 Pyay Road, Kamaryut, Township, Yangon

Aung Ko Win (J3a, Priloga II)

10.3.2008

14.

Zaykabar Co

3 Main Road, Mingalardon Garden City, Mingalardon, Yangon

Predsednik: Khin Shwe (J5a, Priloga II), generalni direktor: Zay Thiha (J5c, Priloga II)

10.3.2008

15.

Shwe Thanlwin Trading Co

262 Pazundaung Main Road Lower, Pazundaung, Yangon

Kyaw Win (J7a, Priloga II)

10.3.2008

16.

Max Myanmar Co. Ltd (vključno z: Hotel Max, Chaungtha Beach; Royal Kumudra Hotel, Naypyitaw; Max Myanmar Construction Co. Ltd)

1 Ywama Curve, Bayint Naung Road, Blk (2), Hlaing Township, Yangon

U Zaw Zaw tudi Phoe Zaw (J12a, Priloga II), Daw Htay Htay Khaing (J12b, Priloga II), soproga Zawa Zawa, višji izvršni direktor, U Than Zaw

10.3.2008

17.

Hsinmin Cement Plant

Construction Project

Union of Myanmar Economic Holdings Ltd, Kyaukse

Polkovnik Aung San (K8a, Priloga II)

10.3.2008

18.

Ayer Shwe Wa (Wah, War)

5 Pyay Road, Hlaing Township, Yangon

Aung Thet Mann tudi Shwe Mann Ko Ko (A3c, Priloga II) in Tay Za

10.3.2008

19.

Myanmar Land And Development

 

polkovnik (v pokoju) Thant Zin (K6a, Priloga II)

10.3.2008

20.

Eden Group of Companies

30-31 Shwe Padauk Yeikmon Bayint Naung Road Kamayut Tsp Yangon

Chit Khaing tudi Chit Khine (J13a, Priloga II)

10.3.2008

21.

Eden Hotels and Resorts (vključno z: Marina Residence, Kaba Aye Pagoda Road, Yangon; The Tingaha Hotel, Naypyitaw; Aye Thar Yar Golf Resort, Taunggyi; Signature Restaurant and Garden Café Bistro, Yangon; Eden BBB Restaurant, Bagan)

Unit 107, Marina Residence Kaba Aye Pagoda Road Yangon

generalni direktor: Chit Khaing tudi Chit Khine (J13a, Priloga II)

 (1)

22.

Golden Flower Co. Ltd

214 Wardan Street, Lamadaw, Yangon

generalni direktor: Aung Htwe (J15a, Priloga II),

Lastnik: Kyaw Myint (J17a, Priloga II)

10.3.2008

23.

Maung Weik Et Co., Ltd.

334/344 2nd Floor, Anawratha Road, Bagan Bldg, Lamadaw, Yangon

Maung Weik (J14a, Priloga II)

10.3.2008

24.

National Development

Company Ltd.

3/A Thathumar Rd, Cor of Waizayantar Road, Thingangyun, Yangon

 

10.3.2008

25.

A1 Construction And Trading Co. Ltd

41 Nawady St, Alfa Hotel Building, Dagon, Yangon

Tel: 00-95-1-241905/245323/254812

Telefaks: 00 95 1 252806

E-naslov: aone@mptmail.net.mm

generalni direktor: U Yan Win

10.3.2008

26.

Asia World Co. Ltd

6062 Wardan Street, Bahosi Development, Lamadaw, Yangon And 61-62 Bahosi Development Housing, Wadan Street, Lanmadaw Township, Yangon

Tun Myint Naing tudi Steven Law (J4a, Priloga II)

10.3.2008

27.

Subsidiaries of Asia World:

 

Asia World Industries

 

Asia Light Co. Ltd.

 

Asia World Port

 

Management Co.

 

Ahlon Warves

61-62 Bahosi Development Housing, Wadan Street, Lanmadaw Township, Yangon

predsednik/direktor: Tun Myint Naing tudi Steven Law (J4a, Priloga II)

29.4.2008

28.

Leo Express Bus

23/25 Upper Pansodan Street, Aung San Stadium (East Wing),

Mingalar Taungnyunt Township, Yangon

predsednik/direktor: Tun Myint Naing tudi Steven Law (J4a, Priloga II)

 (1)

29.

Yuzana Co. Ltd

No 130 Yuzana Centre, Shwegondaing Road, Bahan Township, Yangon

Predsednik/direktor: Htay Myint (J6a, Priloga II)

10.3.2008

30.

Yuzana Construction

No 130 Yuzana Centre, Shwegondaing Road, Bahan Township, Yangon

Predsednik/direktor: Htay Myint (J6a, Priloga II)

10.3.2008

31.

Yuzana Hotels (vključno z: Yuzana Hotel, Yangon; Yuzana Garden Hotel, Yangon; Yuzana Resort Hotel, Ngwe Saung)

130, Shwegondine (Shwegondaing) Road

Bahan Township

Yangon

Predsednik/direktor: Htay Myint

 (1)

32.

Myangonmyint Co (podjetje v lasti USDA)

 

 

10.3.2008

33.

Dagon International/Dagon Timber Ltd,

262-264 Pyay Road

Dagon Centre

Sanchaung

Yangon

direktorja: ‚Dagon‘ Win Aung (J21a, Priloga II) in Daw Moe Mya Mya (J21b, Priloga II)

29.4.2008

34.

Palm Beach Resort

Ngwe Saung

V lasti Dagon International. Direktorji: ‚Dagon‘ Win Aung (J21a, Priloga II),

Daw Moe Mya Mya (J21b, Priloga II) in Ei Hnin Pwint tudi Chistabelle Aung (J21c, Priloga II)

29.4.2008

35.

IGE Co Ltd

No. 27-B, Kaba Aye Pagoda

Road, Bahan Township

Yangon

Tel: 95-1-558266

Faks: 95-1-555369

in

No. H-11, Naypyitaw,

Naypuitaw

Tel: 95-67-41-4211

direktorja Nay Aung (D15e, Priloga II) in Pyi (Pye) Aung (D15g, Priloga II) in

generalni direktor Win Kyaing

29.4.2008

36.

Aung Yee Phyo Co.

 

v lasti družine Aung Thaung (Ministrstvo za industrijo 1) (D15a, Priloga II)

27.4.2009

37.

Queen Star Computer Company

 

v lasti Nandar Aye (A2c, Priloga II), hčere Maunga Ayeja

27.4.2009

38.

Htay Co.

 

v lasti generalmajorja Hlaja Htayja Wina (A9a, Priloga II)

27.4.2009

39.

Mother Trading and Construction

77/78, Wadan Street,Bahosi

Ward, Lanmadaw, Yangon

Tel: 95-1-21-0514

E-naslov:

mother.trade@mptmail.net.mm

direktor: Aung Myat tudi Aung Myint (J22a, Priloga II)

29.4.2008

40.

Kyaw Tha Company and Kyaw Tha Construction Group

No. 98, 50th Street,

Pazundaung Township,

Yangon,

Tel: 95-1-296733

Telefaks: 95-1-296914

E-naslov:

kyawtha.wl@mptmail.net.mm

Spletna stran: http://www.kyawtha.com

direktor: U Win Lwin (J23a, Priloga II),

generalni direktor: Maung Aye

29.4.2008

41.

Ye Ta Khun (Yetagun) Construction Group

Yuzana Plaza West,

Tamwe Township

Yangoon

lastnik: Aung Zaw Ye Myint (J26a, Priloga II), sin generala Yeja Myinta (prej A9a)

29.4.2008

42.

J’s Donuts

26-28 Lanmadaw Street

Lanmadaw Tsp, Yangon

Tel: 95-1-710242

Junction 8 Shopping Centre 8th Mile Mayangon Tsp, Yangon

Tel: 95-1-650771

(2nd Floor.) Yuzana Plaza

Banyar Dala Road

Mingalar Taung Nyunt Tsp,

Yangon

Tel: 95-1-200747

173-175 Pansodan Street

Kyauktada Tsp, Yangon

Tel: 95-1-287525

381-383 Near Bogyoke Aung

San Market Shwebontha Street

Pabedan Tsp, Yangon

Tel: 95-1-243178

lastnik: Kyaing San Shwe(A1i, Priloga II), sin vrhovnega poveljnika Thana Shweja (A1a, Priloga II)

29.4.2008

43.

Sun Tac or Sun Tec Suntac Int'l Trading Co. Ltd.

151 (B) Thiri Mingalar Lane

Mayangon Township

Yangon

Tel: 01- 650021 654463

lastnik: Sit Taing Aung, sin Aunga Phona (nekdanji minister za gozdarstvo)

29.4.2008

44.

(MMS) Min Min Soe Group of Companies

23-A, Inya Myaing Street,

Bahan Tsp. Tel: 95-1-511098,

514262 E-naslov:

mms@mptmail.net.mm

delničar Kyaw Myo Nyunt (J8c Priloga II), sin generalmajorja Nyunta Tina, ministra za kmetijstvo (v pokoju) (J8a, Priloga II)

29.4.2008

45.

Myanmar Information and Communication Technology tudi Myanmar Infotech

MICT Park, Hlaing University

Campus

delni lastnik: Aung Soe Tha (D20e, Priloga II)

29.4.2008

46.

MNT (Myanmar New Technology)

 

lastnik: Yin Win Thu, partner:

Nandar Aye (A2c, Priloga II)

29.4.2008

47.

Forever Group

No (14 02/03), Olympic Tower I, Corner of Boaungkyaw

Street and Mahabandoola Street

Kyauktada Township.

Yangon.

Tel: 95-1-204013,

95-1-204107

e-naslov:

forevergroup@mptmail.net.mm

generalni direktor: Daw Khin Khin Lay, član upravnega sveta: Khin Maung Htay,

višji direktor: Kyaw Kyaw

29.4.2008


(1)  UL: Prosimo, vstavite datum objave tega sklepa.“


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/43


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 412/2010

z dne 11. maja 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. maja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Komisijo V imenu predsednika

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

65,5

TN

120,6

TR

73,2

ZZ

86,4

0707 00 05

EG

140,2

MA

41,0

MK

54,8

TR

118,3

ZZ

88,6

0709 90 70

TR

102,7

ZZ

102,7

0805 10 20

EG

48,5

IL

62,7

MA

53,2

TN

46,4

TR

51,4

US

67,7

ZZ

55,0

0805 50 10

TR

68,2

ZA

78,6

ZZ

73,4

0808 10 80

AR

87,0

BR

76,9

CA

119,3

CL

80,6

CN

78,9

CR

59,1

MK

22,1

NZ

113,0

US

126,3

UY

72,1

ZA

86,3

ZZ

83,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/45


SKLEP KOMISIJE

z dne 9. marca 2010

o pomoči za Farm Dairy C 45/08

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 1240)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/269/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (1) in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) te pogodbe,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo pripombe v skladu s tem členom, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   Postopek

(1)

Ob pregledu podatkov, ki so bili poslani v okviru zahtevka za izvzetje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (2), je Komisija pridobila informacije o pomoči, ki je bila ali bi bila dodeljena podjetju Farm Dairy Flevoland. Z dopisom z dne 29. junija 2004 (ref. AGR/16887) je Komisija Nizozemsko zaprosila za informacije o tem ukrepu.

(2)

Nizozemski organi so odgovorili z dopisom z dne 28. novembra 2005, evidentiranim 29. novembra 2005.

(3)

Z dopisom z dne 22. maja 2007 je Komisija zaprosila za dodatne informacije; Nizozemska je odgovorila z dopisom z dne 22. junija 2007, evidentiranim 25. junija 2007.

(4)

Ukrep je bil vpisan v register nepriglašenih pomoči pod številko NN 97/05.

(5)

Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila sprejeta 26. novembra 2008 in objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je ostale države članice in zainteresirane tretje strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnih pomočeh.

(6)

Nizozemska je pripombe poslala z dopisom z dne 19. januarja 2009, evidentiranim istega dne.

(7)

Komisija je pripombe Farm Dairy kot zainteresirane tretje strani prejela z dopisom z dne 18. maja 2009. Na prošnjo Farm Dairy za podaljšanje roka in ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je navedlo to podjetje, so bile dodatne priloge k dopisu z dne 18. maja 2009 Komisiji poslane z dopisom z dne 15. junija 2009, evidentiranim 18. junija 2009. Te pripombe so bile poslane nizozemskim organom z dopisom z dne 24. junija 2009. Nizozemski organi so odgovorili z dopisom z dne 17. julija 2009, evidentiranim istega dne.

(8)

Komisija je z dopisom z dne 18. septembra 2009 Nizozemski postavila dodatna vprašanja. Ta je z dopisom z dne 16. oktobra 2009 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor do 18. novembra 2009. Ta rok ji je bil odobren z dopisom z dne 10. novembra 2009. Nizozemska je z dopisom z dne 23. novembra, evidentiranim istega dne, predložila dodatne informacije.

II.   Opis

II.1.   Okoliščine ukrepa

(9)

Farm Dairy je podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Preselilo se je na sedanjo lokacijo v Lelystadu v pokrajini Flevoland, ki je zajeta v Cilju 1. Farm Dairy je 24. avgusta 1998 zaprosil za pomoč za naložbe v skladu s točko 3.3 enotnega programskega dokumenta (EPD) pokrajine Flevoland. Ob ustanovitvi podjetja je bilo predvideno, da bo ustvarilo neposredna in posredna delovna mesta v regiji.

(10)

Pokrajina je 23. septembra 1998 dala ugodno mnenje za zahtevek za pomoč. Pri svoji odločitvi se je med drugim oprla na dobre možnosti za ustvarjanje delovnih mest, koristi za okolje, znižanje stroškov prevoza mleka (do tedaj se je mleko, proizvedeno v Flevolandu, predelovalo zunaj pokrajine in celo v Belgiji) in predvideno donosnost podjetja. Farm Dairy je namreč nameraval skleniti pogodbe s proizvajalci mleka v Flevolandu in ugledno verigo veleblagovnic, kar bi zagotovilo prodajo mlečnih izdelkov. Farm Dairy je predvideval, da bo letno predelal 48 milijonov kilogramov mleka.

(11)

Pokrajina je na ministrstvu za kmetijstvo (Ministerie voor Landbouw, Natuur and Voedselkwaliteit, LNV) vložila zahtevek za sofinanciranje in zahtevek za oceno projekta. Mnenji pokrajine in ministrstva LNV o zahtevku za sofinanciranje sta se razhajali zlasti v zvezi z inovativnostjo projekta. Zato je IKC izdal drugo mnenje. V tem drugem mnenju, predloženem 17. decembra 1998, so kot dobre strani projekta navedeni zaposlovanje, prodajne možnosti in rentabilnost. Vendar je v tem mnenju presojeno, da projekt ni zelo inovativen. Proizvodni postopek sam po sebi namreč ni bil inovativen, čeprav je uporabljal najnovejšo tehnologijo, zato pa je projekt vseboval tržne inovacije. To drugo mnenje upošteva več meril, kot na primer razvoj regije in finančne obete projekta. Ker bo projekt koristil predvsem pokrajini (in manj državi kot celoti), je bil običajni porazdelitveni ključ za sofinanciranje nepovratnih sredstev spremenjen tako, da se je delež pokrajine povečal.

(12)

Po odločitvi LNV je pokrajina izdala odločbo, s katero Farm Dairy dodeljuje nepovratna sredstva v skupni višini 1 575 000 NLG (tj. 715 909 EUR), in podjetju Farm Dairy sporočila, da mu bo nepovratna sredstva dodelila 3. marca 1999. Nepovratna sredstva bi se financirala iz prispevkov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), države in pokrajine.

(13)

LNV se je zaradi dvoma, ali bo Evropska komisija odobrila pomoč, odločil, da ne dodeli javnih sredstev, in to sporočil pokrajini v dopisu z dne 14. septembra 1999.

(14)

Generalni direktorat za kmetijstvo je po opravljenem pregledu odločil, da se projekt ne more financirati na podlagi EPD in da zato ne bo dodeljen delež sredstev iz EKUJS. Komisija je pokrajini to odločitev sporočila v dopisu z dne 25. junija 1999.

(15)

Pokrajina se je vseeno odločila, da bo projekt financirala izključno iz pokrajinskih sredstev. Farm Dairy je bil z dopisom z dne 20. novembra 2000 obveščen o dokončni dodelitvi nepovratnih sredstev in njihovem izplačilu.

(16)

Na pobudo pokrajine Flevoland so se njeni predstavniki 23. februarja 2001 neuradno sestali z uradniki GD za kmetijstvo. Na srečanju so uradniki pojasnili, da Farm Dairy ni upravičen do pomoči, zato jo mora vrniti, da se sredstva lahko porabijo za kak drug projekt.

(17)

Pokrajina se je odločila, da bo podjetju Farm Dairy dodelila pomoč v obliki odškodnine zaradi preklica odločitve o dodelitvi pomoči. Višina odškodnine je bila enaka znesku, ki bi ga Farm Dairy prejel, če bi bila pomoč odobrena. Ker odločba o dodelitvi ni določala možnosti preklica pomoči, je pokrajina namreč ocenila, da jo ta odločba zavezuje in da mora dodeliti pomoč, sicer lahko Farm Dairy proti njej sproži sodni postopek. Pokrajina je podjetju Farm Dairy nadomestilo ponudila z dopisom z dne 10. maja 2001. Farm Dairy je ponudbo sprejel z dopisom z dne 21. maja 2001.

II.2.   Pravna podlaga

(18)

Sprva je bila pomoč dodeljena v okviru EPD pokrajine Flevoland kot pomoč za naložbe na podlagi točke 3.3 EPD. Nato je bila iz zgoraj navedenih razlogov pomoč dodeljena kot nadomestilo za izgubo zaradi odločitve o preklicu dodelitve pomoči.

II.3.   Znesek pomoči

(19)

Pomoč znaša 1 575 000 NLG ali 715 909 EUR. To je 8,5 % vseh naložb, ki znašajo 18 597 000 NLG ali 8 438 951 EUR.

II.4.   Upravičenec

(20)

Upravičenec je Farm Dairy Holding B.V. iz Lelystada. To je podjetje za proizvodnjo mlečnih izdelkov (tj. jogurtov in drugih mlečnih sladic).

II.5.   Trajanje ukrepa

(21)

Pomoč je bila dodeljena za obdobje od 1. oktobra 1998 do 1. maja 2000, ki se ujema z začetkom in koncem projekta Farm Dairy. Odločba o dodelitvi je bila sprejeta 3. marca 1999.

III.   Argumenti Komisije za sprožitev postopka pregleda

(22)

Komisija je sprožila postopek pregleda iz člena 108(2) PDEU, ker je resno dvomila v združljivost teh pomoči z notranjim trgom.

(23)

Komisija je predhodno zlasti proučila združljivost zadevnih ukrepov z vidika pomoči za naložbe in nadomestila za škodo.

(24)

Glede pomoči za naložbe je Komisija uporabila pravila, ki so veljala ob dodelitvi, tj. okvir za državno pomoč za naložbe v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov (4) (v nadaljnjem besedilu: okvir), ker je šlo za naložbo. Ta okvir na splošno izključuje pomoči za naložbe v sektorju kravjega mleka in izdelkov iz tega mleka, razen za izjeme iz točke 2.3 Priloge k Odločbi Komisije 94/173/ES z dne 22. marca 1994 o merilih izbora za naložbe za izboljšanje pogojev predelave in trženja kmetijskih in gozdnih proizvodov (5). Te izjeme med drugim zadevajo naložbe z velikim deležem inovacij. V zvezi s tem je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da nima dovolj podatkov za sklep, da zadevna pomoč izpolnjuje pogoje za uveljavljanje ene od predvidenih izjem. Točka 3(d) okvira pa določa, da je nekatere pomoči mogoče razglasiti za združljive, če so upravičene do sofinanciranja. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da v zadevnem primeru te možnosti ni mogoče uporabiti, ker je v dopisu Komisije Nizozemski z dne 25. junija 1999 zavrnjeno kakršno koli financiranje na podlagi EPD.

(25)

Komisija je proučila tudi argument nizozemskih organov, da je bila pomoč dodeljena kot nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi napake organov, ki so sprva dodelili pomoč, nato pa se je izkazalo, da je nezakonita in morda nezdružljiva. Komisija je sklenila, da podjetje, ki mu je bila dodeljena pomoč, ne more legitimno pričakovati, da je pomoč zakonita, če ni bila dodeljena po ustreznem postopku. Zato je izrazila dvom, da je sklep, da zadevni ukrep ni pomoč, mogoče ustrezno utemeljiti s tem, da gre za nadomestilo.

(26)

Ker nizozemski organi niso navedli nobene druge pravne podlage, je Komisija ugotovila, da dvomi o združljivosti zadevnih ukrepov ostajajo, in ocenila, da ni izključeno, da gre za pomoč za poslovanje.

IV.   Pripombe tretjih strani

(27)

Uvodoma Farm Dairy izraža presenečenje nad objavo odločitve o sprožitvi uradnega postopka pregleda. Farm Dairy je bil namreč prepričan, da je ta spis že dolgo zaključen. Nato se Farm Dairy pritožuje, da ni imel nobenega vpliva na dopisovanje med pokrajino Flevoland in Komisijo, ker je bil o preiskavi Komisije obveščen šele, ko je bil sprožen uradni postopek pregleda.

(28)

Pripombe Farm Dairy so predstavljene v štirih delih: prvič, splošne okoliščine ukrepa in legitimno pričakovanje upravičenca, drugič, uporaba ukrepov iz EPD Flevoland, tretjič, ocena z vidika Odločbe 94/173/ES in četrtič, izpodbijanje uporabe obrestnih obresti v primeru negativne odločbe z vračilom.

IV.1.   Splošne okoliščine ukrepa

(29)

Farm Dairy je avgusta 1998 pokrajino Flevoland zaprosil za nepovratna sredstva v okviru EPD 1994–1999. Ta EPD je zlasti poudarjal, da je treba razširiti možnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov v pokrajini Flevoland. V tem okviru se je projekt Farm Dairy zdel še posebej obetaven, ker je imel namen zgraditi neodvisen obrat za predelavo mleka v Lelystadu.

(30)

Farm Dairy naknadno navaja pozitivne učinke izgradnje obrata v Lelystadu: nastanek konkurence na nizozemskem trgu mlečnih izdelkov, na katerem sta takrat prevladovala Friesland Coberco in Campina Melkunie; bližina dobaviteljev mleka; inovacije (sistem „make-to-order“); uvedba dvolitrske embalaže na nizozemskem trgu; večja zaposlenost v regiji Cilja 1; spodbujanje gospodarske rasti v regiji. Farm Dairy je takrat nameraval razviti linijo posebnih in inovativnih proizvodov na nizozemskem trgu.

(31)

Farm Dairy navaja, da sta pokrajina in ministrstvo za kmetijstvo (LNV) pozitivno ocenila zahtevek za nepovratna sredstva na podlagi neodvisnega mnenja IKC, v katerem je bilo ugotovljeno, da je projekt delno inovativen. Zato sta pokrajina Flevoland in Farm Dairy 24. februarja 1999 podpisala pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru ukrepa 3.3 EPD Flevoland. Farm Dairy poudarja, da ga je pokrajina Flevoland šele leta 2001 obvestila, da pomoč ni bila odobrena z vidika pravil o državnih pomočeh. Pokrajina je, da bi se izognila sodnemu postopku, predlagala plačilo nadomestila. Farm Dairy navaja, da je v odločitvi o sprožitvi postopka navedeno, da je bila nezdružljivost pomoči omenjena na pogovoru med pokrajino in Komisijo. Vendar je pokrajina povedala Farm Dairy, da je uradnik Komisije predlagal, da je mogoče izplačati nadomestilo. Farm Dairy navaja, da je glede na te elemente lahko legitimno pričakoval, da je spis zaključen.

(32)

V zvezi z intenzivnostjo pomoči Farm Dairy navaja, da je bila končna intenzivnost pomoči […] (6) % dejanskih stroškov naložb, v nasprotju s predvidenimi 8,5 % stroškov naložb. Ta odstotek je očitno nižji od dovoljenih odstotkov (na primer za mala in srednja podjetja).

IV.2.   Pripombe Farm Dairy k oceni z vidika EPD Flevoland

(33)

Pokrajina Flevoland je ta ukrep ocenila z vidika ukrepa 3.3 EPD Flevoland, namenjenega spodbujanju nove kmetijske dejavnosti s ciljem ustvarjanja delovnih mest in okoljskimi cilji. Farm Dairy je presenečen, da je Komisija ta ukrep opredelila kot ukrep, ki ga je treba oceniti z vidika točke 3.2 EPD Flevoland, ki se nanaša na Uredbo Sveta (EGS) št. 866/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju pogojev predelave in trženja kmetijskih proizvodov (7). Taka ocena pomeni, da je treba upoštevati pogoje za naložbe iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES.

(34)

Po mnenju Farm Dairy so pogoji iz točke 3.3 EPD Flevoland izpolnjeni: leta 2000 je Farm Dairy ustvaril 61 delovnih mest (namesto predvidenih 35 in vložil skupaj […] milijonov NLG namesto predvidenih 18,5). Poleg tega je bila naložba dobra za okolje: zaradi bližine dobaviteljev mleka sta se zmanjšala delež emisij CO2 in poraba goriva. Inovativna zasnova sistema „make-to-order“ je zmanjšala potrebo po hladilnih zmogljivostih, ki porabijo veliko energije.

(35)

Farm Dairy zaključi točko z navedbo, da bi Komisija morala odobriti nepovratna sredstva na podlagi ukrepa 3.3 namesto ukrepa 3.2 EPD Flevoland.

IV.3   Pripombe Farm Dairy k oceni z vidika Odločbe 94/173/ES

(36)

Najprej Farm Dairy meni, da je pomoč združljiva s pogoji iz točke 1.1 Odločbe 94/173/ES. Kot je navedeno zgoraj, je naložba namreč koristila okolju in je vključevala tehnološke inovacije. Poleg tega so zaradi bližine dobaviteljev mleka nižji vmesni stroški zbiranja mleka, centralizirano zasnovana proizvodna veriga v podjetju pa je omogočila neposredno distribucijo.

(37)

Nato Farm Dairy ocenjuje, da zadevna pomoč ustreza merilom iz točke 2.3 Priloge k zgoraj navedeni Odločbi 94/173/ES.

(38)

Farm Dairy zlasti trdi, da naložba vsebuje velik delež inovacij, prvič, ker notranji postopek podjetja temelji na sistemu „make-to-order“. To pomeni, da se surovina, tj. mleko, v podjetju predela v končni izdelek, ki se tam pakira in naloži na tovornjake hladilnike. Zato je potreba po uporabi logističnega centra za distribucijo manjša. Ta sistem omogoča tudi, da vnos mleka natančno ustreza knjigi naročil. Zato so stroški hlajenja, povezani s prevozom mleka iz obrata, dosti nižji. Farm Dairy poudarja svojo naložbo v moderne linije za pasterizacijo, ki imajo visok donos glede na porabljeno energijo. Ta proizvodni postopek je prispeval k visoki kakovosti izdelkov Farm Dairy.

(39)

Drugič, Farm Dairy navaja, da je uvedel tudi inovacije na ravni proizvodnje, s tem ko je na nizozemski trg uvedel dvolitrsko embalažo iz polietilena. Leta 1999 je bil Farm Dairy prva mlekarna, ki je dala na trg tako embalažo. Takrat je bila na voljo samo manjša embalaža iz kartona. Zato je Farm Dairy iz Združenih držav uvozil poseben stroj za proizvodnjo te embalaže. Leta 1999 ni bilo veliko povpraševanja po taki embalaži. Naraslo je šele leta 2004. Od leta 2004 Farm Dairy polni več kot […] milijonov litrov mleka v dvolitrsko embalažo, kar je […] % njegove celotne proizvodnje mleka. Farm Dairy k svojim trditvam prilaga članek, ki govori o tej inovaciji, in statistične podatke podjetja, ki kažejo naraščajoči delež mleka, ki se prodaja v dvolitrski embalaži med letoma 1999 in 2008.

(40)

Farm Dairy k svojim trditvam prilaga še poročilo z naslovom „Inovacije podjetja Farm Dairy v času zahteve EPD leta 1998“, ki ga je napisal […] , takratni […] pri konkurenčnem podjetju […] . Farm Dairy poudarja, da je v tem neodvisnem poročilu navedeno, da je bila uvedba dvolitrske embalaže iz polietilena na nizozemski trg prava revolucija, ker sta obe prevladujoči podjetji (Friesland-Coberco in Campina Melkunie) ovirali njeno uvedbo. Ta embalaža je imela v primerjavi z embalažo iz kartona, ki je bila takrat na voljo, številne prednosti. Farm Dairy je bil prvo podjetje, ki je na Nizozemskem uvedlo to embalažo. Poleg tega logistična zasnova podjetja (proizvodna veriga v enem podjetju) omogoča daljši čas hranjenja mleka, ker ni logističnih centrov za distribucijo in ker ni treba imeti širokih linij za oskrbo.

(41)

Farm Dairy predloži tudi preglednico, v kateri so stroški naložbe v proizvodnjo dvolitrske embalaže prikazani ločeno od ostalih stroškov naložbe. Med gradnjo Farm Dairy so bile zgrajene štiri polnilnice, od katerih je bila ena posebej namenjena polnjenju dvolitrske embalaže. Tudi ti stroški so bili prikazani ločeno od ostalih stroškov naložbe.

(42)

Farm Dairy navaja še, da je v času zahtevka za naložbo nameraval uvesti linijo posebnih izdelkov, smetano v lončkih in sadne jogurte, ter ustvariti druge sladice iz smetane in sadja.

(43)

Farm Dairy v odgovor na merilo iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES, ki se nanaša na gibanje povpraševanja, navaja, da povpraševanje obstaja predvsem v veleblagovnicah, ki so bile izjemno navdušene nad novim subjektom na trgu. Od vsega začetka je Farm Dairy imel pogodbe o dobavi z največjimi veleblagovnicami, ki poslujejo na Nizozemskem.

(44)

V zvezi z izjemo, ki se nanaša na nezadostne zmogljivosti in obstoj resničnih in dejanskih prodajnih možnosti, je odziv veleblagovnic, omenjen v triinštirideseti uvodni izjavi, jasno dokazoval, da so obstajale resnične in dejanske prodajne možnosti. Po navedbah Farm Dairy so nezadostne zmogljivosti razvidne iz odločbe nizozemskih organov za konkurenco (NMa) z dne 23. decembra 1998 v okviru prevzema mlekarne De Kievit s strani Friesland Coberco Dairy Foods. Nizozemska uvozi več mleka za predelavo, kot ga izvozi. Razlika med uvozom in izvozom kaže, da je 2,5 % mleka, predelanega na Nizozemskem, uvoženega. Farm Dairy iz vseh teh informacij sklepa, da zmogljivost trga svežega mleka ni presežena.

(45)

Farm Dairy še navaja, da so se dobavitelji mleka v Flevolandu odločili, da ne bodo več dobavljali odjemalcu Campina Melkunie, pač pa podjetju Comelco v Belgiji. Vendar sta prevzem Comelca s strani Campina Melkunie leta 1991 in njegova dokončna izvedba leta 1996 dobavitelje mleka prisilila v iskanje druge možnosti. Druga možnost je prišla leta 1999 s Farm Dairy.

(46)

Farm Dairy zaključi točko z navedbo, da je 10 let po nastanku dejstev težko najti natančnejše informacije in se sprašuje o trajanju postopka med Komisijo in Nizozemsko.

IV.4.   Plačilo obrestnih obresti

(47)

Farm Dairy se sklicuje na trajanje postopka in legitimno pričakovanje, da je spis zaključen, za izpodbijanje obrestnih obresti, ki tečejo od dodelitve pomoči dalje. Farm Dairy ne more odgovarjati za to, da je bil spis dolgo neaktiven, kar je povzročilo kopičenje obresti. Zato Farm Dairy predlaga, da se uporabi linearna obrestna mera, kajti če bi vedel, da je pomoč nezakonita, in če bi lahko izbiral, bi znesek povrnil že prej.

(48)

Farm Dairy se pri svoji zahtevi opira na sporočilo Komisije z dne 8. maja 2003, v katerem je navedeno, da do tega datuma ni bilo jasno, katero vrsto obrestne mere je treba uporabiti. Farm Dairy zaradi načela enakosti predlaga, naj Komisija odloči, da se za obdobje pred 8. majem 2003 obrestne obresti ne uporabijo.

V.   Pripombe Nizozemske

(49)

Nizozemska je z dopisom z dne 19. januarja 2009 predložila pripombe k odločitvi Komisije, da sproži postopek iz člena 108(2) PDEU zoper nepriglašeno pomoč. Nizozemska v odzivu samo navede, da nima dodatnih informacij, ker je vse predložila že v postopku predhodne preiskave.

(50)

Glede na pripombe Farm Dairy je Komisija kljub temu želela dodatna pojasnila. V ta namen je pozvala Nizozemsko, naj navede, ali je bila uvedba dvolitrskih steklenic taka inovacija, kot navaja Farm Dairy, in ali so nizozemski organi pri oceni projekta upoštevali ta vidik. V zvezi s postopkom „make-to-order“ je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe k informacijam Farm Dairy, da je bil ta postopek v času zahtevka za naložbo inovacija. Nazadnje je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe k temu, da so v času dodelitve pomoči obstajale resnične prodajne možnosti, zmogljivosti pa so bile nezadostne, ter v zvezi s tem predloži vse primerne študije ali dokumente.

(51)

V zvezi z uvedbo dvolitrske embalaže je Nizozemska navedla, da je bila leta 1999 to res inovacija. Pri tem se opira na študije, ki so jih izvedli TNO (8), Nederlandse Zuivel Organisatie (NZO) in […], veriga veleblagovnic. Nizozemska je predložila poročilo TNO ter dopisa NZO in […]. Iz teh informacij izhaja, da je bil Farm Dairy res prvo podjetje, ki je na nizozemski trg uvedlo dvolitrsko embalažo, in da je bila ta embalaža leta 1999 inovacija, kajti do tedaj je bilo mleko naprodaj v embalaži iz kartona s prostornino 1 liter ali l,5 litra.

(52)

V oceni, ki jo je opravil IKC, ta vidik ni bil upoštevan, pokrajina pa o njem ni bila obveščena. Nizozemska je navedla, da bi ta vidik nedvomno spremenil takratno mnenje IKC, tako da bi bilo mnenje o inovativnosti projekta drugačno. Ker IKC ne obstaja več, od njega ni mogoče zahtevati drugega mnenja.

(53)

Nizozemska je na zahtevo Komisije predložila podrobnosti o stroških, povezanih izključno z naložbo za uvedbo dvolitrske embalaže. Po teh podatkih je posebna naložba v dvolitrsko embalažo znašala 1 840 000 FL (tj. 834 956 EUR). Temu so nizozemski organi prišteli četrtino stroška za polnilnice, kajti ena od štirih polnilnic naj bi bila v celoti namenjena polnjenju dvolitrskih steklenic. To znaša 2 936 250 FL (tj. 1 332 412 EUR). Skupni znesek je torej 4 776 250 FL (tj. 2 167 367 EUR).

(54)

V zvezi z zasnovo „make-to-order“ je Komisija pozvala Nizozemsko, naj predloži pripombe glede njene inovativnosti in navede, ali bi pripombe Farm Dairy lahko spremenile prejšnjo oceno, v skladu s katero projekt ni zelo inovativen. Nizozemska je odgovorila, da je v skladu z mnenjem IKC projekt delno inovativen, ker ni vključeval inovativnih izdelkov, ampak tržne inovacije. Oceno je opravilo ministrstvo za kmetijstvo v okviru zahtevka za sofinanciranje. Vendar Nizozemska za utemeljitev inovativnosti projekta navaja še druge argumente: sistem „make-to-order“ je povečal učinkovitost dobave mleka, tako da ga je mogoče hraniti dalj časa, in to v deželi, kjer se uživa predvsem pasterizirano mleko (namesto steriliziranega, ki ima daljši rok uporabe). V zvezi z inovativnostjo sistema „make-to-order“ Nizozemska navaja tudi študijo TNO. V tej je navedeno, da je takrat prevladoval sistem „make-to-stock“, v katerem se vzdržuje določena zaloga, ki se nato proda. Čas dobave je krajši, vendar je manjša tudi odzivnost glede na potrebe kupcev, „kot so veleblagovnice“. Sistem „make-to-order“ pa ustreza tej potrebi po odzivnosti. Zato Nizozemska ugotavlja, da je ta zasnova inovativna.

(55)

V zvezi z obstojem prodajnih možnosti in neobstojem presežnih zmogljivosti Nizozemska navaja poročilo Rabobank International iz aprila 1999, v katerem je navedeno, da je uvoženega 2,5 % vsega predelanega mleka s kmetij. Če se upošteva še mleko iz mlekarne (tj. mleko, ki je pasterizirano, da je primerno za daljši prevoz), je uvoženega 10,5 % vsega predelanega mleka. Po mnenju Nizozemske to pomeni, da na Nizozemskem ni presežnih zmogljivosti. V zvezi z obstojem prodajnih možnosti Nizozemska pritrjuje analizi, ki jo je opravil Farm Dairy (glej uvodni izjavi 44 in 45). Poleg tega statistični podatki Farm Dairy kažejo prodajne možnosti. Tudi iz dopisa […] izhaja, da je Farm Dairy s prodajo dvolitrskih steklenic povečal svoj promet.

VI.   Presoja

(56)

Komisija ugotavlja, da so se členi 92, 93 in 94 Pogodbe ES (zdaj členi 107, 108 in 109 PDEU), ki so veljali ob dodelitvi pomoči, uporabljali za proizvodnjo mlečnih izdelkov in drugih mlečnih sladic na podlagi člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke (9).

VI.1.   Obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU

(57)

Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(58)

Ukrep, ki ga dodeli država članica: Ta pogoj je izpolnjen, ker je ukrep dodelila pokrajina Flevoland.

(59)

Ukrep, ki prizadene trgovino in izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco: Sektor mlečnih izdelkov je odprt za konkurenco na ravni Skupnosti (10), zato je občutljiv za kakršen koli ukrep v korist proizvodnje v kateri koli državi članici. Poleg tega je bil cilj v zadevnem primeru predelovati mleko v pokrajini Flevoland, pred tem pa se je del mleka predelal v Belgiji. Zato bi ta ukrep lahko izkrivljal konkurenco na trgu mleka in mlečnih izdelkov.

(60)

Ukrep, ki daje prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga: pomoč je dodeljena samo v korist podjetja Farm Dairy.

(61)

Zato Komisija ugotavlja, da ukrep spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU in je državna pomoč. Pripombe, prejete po sprožitvi postopka, te opredelitve niso ovrgle.

VI.2.   Opredelitev ukrepa kot nezakonita pomoč

(62)

Ker je bila pomoč dodeljena in izplačana brez predhodne priglasitve, gre za nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (11).

VI.3.   Presoja združljivosti pomoči

(63)

V zgoraj navedeni odločitvi o sprožitvi postopka sta navedeni dve možni utemeljitvi pomoči, ki so ju navedli nizozemski organi. Najprej, tj. ob dodelitvi pomoči, so navedli, da gre za pomoč za naložbo, ki bi morala spadati na področje EPD Flevoland (glej uvodno izjavo 0). Nato so organi pokrajine Flevoland to pomoč za naložbo spremenili v znesek nadomestila za izgubo, ki je nastala zaradi zavrnitve dodelitve pomoči. Informacije, ki jih je predložil Farm Dairy v okviru sprožitve postopka, bodo proučene v oddelku, ki obravnava združljivost pomoči kot pomoč za naložbo. Pregled združljivosti ukrepa pomoči bo opravljen v dveh delih: pregled združljivosti pomoči kot pomoči za naložbo (VI.3.1) in kot nadomestila (VI.3.2).

(64)

Komisija želi uvodoma proučiti argument, s katerim Farm Dairy izpodbija opredelitev Komisije, da je to ukrep, ki spada na področje točke 3.2 EPD Flevoland, čeprav je pokrajina Komisiji ta ukrep predstavila kot ukrep, ki spada na področje točke 3.3 EPD Flevoland (glej uvodno izjavo 33 in naslednje).

(65)

Najprej Komisija meni, da se ta razprava nanaša na dodelitev sredstev Skupnosti, kar ni predmet tega sklepa, ki proučuje ukrep, dodeljen izključno iz pokrajinskih sredstev, potem ko je bilo ministrstvo LNV seznanjeno s tem, da Komisija zavrača dodelitev sredstev Skupnosti. Ocena razlogov, zakaj je Komisija zavrnila dodelitev sredstev Skupnosti, ne spada v okvir tega sklepa in bi jo bilo treba izpodbijati v predpisanem roku v okviru postopkov za dodelitev sredstev Skupnosti. Komisija je z dopisom z dne 25. junija 1999 sporočila Nizozemski, da zavrača dodelitev sredstev Skupnosti, in ta je to vzela na znanje, ne da bi izpodbijala ukrep (12), zato te odločitve ni več mogoče izpodbijati v okviru tega sklepa.

(66)

Vendar Komisija opominja, da so merila za oceno ukrepov z vidika pravil o državni pomoči na področju naložb enaka kot merila za oceno z vidika točke 2.3 EPD. Pravila o državnih pomočeh, ki so se uporabljala ob dodelitvi pomoči, so namreč vključena v okvir in v točki 3(b) napotujejo na točko 1.2 in točko 2 Odločbe 94/173/ES. V tej odločbi so na splošno obravnavana merila Skupnosti za izbor naložb, ki so upravičene do financiranja Skupnosti na podlagi Uredbe (EGS) št. 866/90 in Uredbe Sveta (EGS) št. 867/90 z dne 29. marca 1990 o izboljšanju pogojev predelave in trženja gozdnih proizvodov (13). Namen tega je uskladiti financiranje Skupnosti in nacionalno financiranje. Vendar Komisija poudarja, da Odločbo 94/173/ES uporablja le, če se nanjo sklicuje okvir.

VI.3.1.   Pomoč za naložbo

(67)

Komisija je ukrepe proučila z vidika okvira, ki se je uporabljal ob dodelitvi pomoči, tj. 3. marca 1999.

(68)

Na podlagi točke 3(b) okvira pomoči za naložbe v korist naložb, navedenih v drugi in tretji alinei točke 1.2 Priloge k Odločbi 94/173/ES, ni mogoče šteti za združljive z notranjim trgom. Prav tako se naložbe, ki so izključene na podlagi točke 2 te priloge, štejejo za nezdružljive s skupnim trgom, če niso izpolnjeni posebni pogoji iz te točke.

(69)

Točka 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES določa, da so „[v] sektorju kravjega mleka in izdelkov iz tega mleka […] izključene naslednje naložbe:

[…]

naložbe, povezane z naslednjimi proizvodi: maslo, sirotka v prahu, mleko v prahu, masleno olje, laktoza, kazein in kazeinat,

naložbe, povezane s pripravo svežih izdelkov ali sirov, razen če proizvodnja vključuje velik delež inovacij v skladu s spremembami povpraševanja, in razen za proizvode, za katere so dokazane nezadostne zmogljivosti in obstajajo resnične in dejanske prodajne možnosti, ter proizvode, pripravljene po tradicionalnih ali ekoloških metodah, kot so opredeljene v predpisih Skupnosti.

Prepovedi iz zgornjih alinej ne zadevajo naslednjih naložb, če se zaradi njih ne povečajo zmogljivosti:

naložbe za uskladitev z zdravstvenimi standardi Skupnosti,

naložbe, katerih namen je varstvo okolja.“

(70)

A priori iz tega izhaja, da naložba v pripravo svežih izdelkov, kot se obravnava v tej zadevi, ni združljiva z notranjim trgom, razen če ne spada v eno od izjem iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES.

(71)

Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za katero od izjem iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173, je bilo eno glavnih vprašanj iz odločitve o sprožitvi postopka. Zato bodo v tem sklepu proučene tri izjeme: velik delež inovacij v proizvodnji, ki ustrezajo spremembam povpraševanja, nezadostne zmogljivosti in obstoj resničnih in dejanskih prodajnih možnosti ter priprava izdelkov po tradicionalnih ali bioloških metodah, kot so opredeljene v predpisih Skupnosti.

(a)   Merilo, ki se nanaša na velik delež inovacij, ustreznih glede na povpraševanje

(72)

Iz dokumentov, ki jih je Nizozemska predložila Komisiji leta 2005, je izhajalo, da proizvodni postopek glede na takratne informacije ni bil inovativen. Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, je IKC menil, da projekt ni popolnoma inovativen. Natančneje, za projekt je bilo ugotovljeno, da ni uvajal inovativnih proizvodov, ampak tržne inovacije, in da proizvodni postopek ni bil inovativen, je pa uporabljal najmodernejšo tehniko. Vendar je IKC glede na to, da so bili izpolnjeni ostali pogoji, ki jih je ocenjeval, ugotovil, da projekt izpolnjuje pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev, vendar je znižal delež teh sredstev (glej uvodno izjavo 11).

(73)

Vprašanje je, ali elementi, ki sta jih predložila Farm Dairy in Nizozemska v okviru tega postopka, lahko ovržejo takratno analizo, opravljeno med pregledom ocenjevalnih meril za nepovratna sredstva na podlagi EPD. Ti elementi (glej uvodne izjave od 36 do 46) so dokazali, da je bila naložba v novo dvolitrsko embalažo iz polietilena popolnoma inovativna in da je bil Farm Dairy prvo podjetje, ki je to embalažo proizvajalo in jo dalo na nizozemski trg. Poročilo, ki ga je v ta namen predložil Farm Dairy in v katerem je navedena inovativnost, se zdi verodostojno, ker ga je napisal strokovnjak iz tega sektorja, ki je takrat delal za konkurenčno podjetje. Zadevno poročilo ne izpodbija analize, ki sta jo takrat opravila IKC in ministrstvo LNV, ampak vsebuje element, ki pred odločitvijo o sprožitvi postopka ni bil posredovan Komisiji in ni bil naveden v dokumentih, ki so bili pred tem poslani Komisiji. Omenjena dvolitrska embalaža je že doživela velik uspeh na britanskem in ameriškem trgu. Farm Dairy je bilo prvo podjetje, ki je dalo na trg to vrsto embalaže. Nato se je izkazalo, da je Farm Dairy pionir, saj je dvolitrska embalaža na Nizozemskem postala običajna.

(74)

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije mora Komisija upoštevati različne predložene elemente in pridobiti vsa potrebna stališča, tako da zlasti od upravičencev zahteva informacije, da bi lahko sprejela odločitev na podlagi celostnega spoznanja relevantnih dejstev na datum sprejetja odločbe. (14)

(75)

V zadevnem primeru je Komisija Nizozemsko prosila za potrditev elementov, ki jih navaja Farm Dairy. Ta je potrdila navedbe Farm Dairy in predložila tri neodvisne dokumente (glej uvodne izjave od 51 do 53), ki dokazujejo inovativnost naložbe v dvolitrsko embalažo. Iz teh informacij po eni strani izhaja, da Nizozemska pri oceni inovativnosti ni upoštevala naložbe v dvolitrsko embalažo, nedvomno zato, ker je bil pregled opravljen na podlagi meril iz EPD in ne posebej na podlagi omenjenega okvira. Po drugi strani je Nizozemska vključila neodvisne strokovnjake, ki so poznali trg in način dajanja mlečnih izdelkov na trg. Študije teh strokovnjakov so pokazale, da je bilo podjetje Farm Dairy dejansko prvo podjetje, ki je dalo to vrsto embalaže na nizozemski trg.

(76)

Na podlagi teh novih elementov, ki so jih predložili organi in Farm Dairy po sprožitvi postopka, Komisija meni, da sta uvedba in proizvodnja dvolitrske embalaže inovativni.

(77)

V zvezi z zasnovo „make-to-order“ se postavlja podobno vprašanje: ali pojasnila Farm Dairy in Nizozemske lahko spremenijo presojo Komisije z začetka postopka?

(78)

V nasprotju z dvolitrsko embalažo je Nizozemska pri oceni, ki jo je izvedla ob zahtevku za nepovratna sredstva leta 1998, upoštevala zasnovo „make-to-order“. Takrat je bilo ugotovljeno, da proizvodni postopek sam po sebi ni bil inovativen, je pa uporabljal najmodernejšo tehniko ter bil učinkovit pri zmanjšanju porabe energije in koristen za okolje. Te argumente sta Nizozemska in Farm Dairy že navedla v prejšnjih dopisih. Za zasnovo „make-to-order“ ni bila dokazana nobena druga inovacija.

(79)

Treba je tudi preveriti, ali proizvodnja ustreza gibanju povpraševanja, kot določa prva izjema iz Odločbe 94/173/ES. Iz informacij, predloženih Komisiji (glej uvodno izjavo 43), izhaja, da so po teh izdelkih povpraševale predvsem veleblagovnice in da so bile sklenjene pogodbe z najmanj petimi veleblagovnicami. Komisija meni, da je to zanesljiv znak, da inovacija ustreza gibanju povpraševanja. To potrjuje dejstvo, da je […], na katerega se sklicuje Nizozemska (glej uvodno izjavo 55), z mlekom Farm Dairy močno povečal svoj promet.

(80)

Komisija zato meni, da so v zadevnem primeru za naložbo v dvolitrsko embalažo izpolnjeni pogoji za prvo izjemo, ker je naložba inovativna in ustreza gibanju povpraševanja. Komisija na podlagi informacij, predloženih po sprožitvi uradnega postopka pregleda, ne more ugotoviti, da pogoji za prvo izjemo ne bi bili izpolnjeni. Komisija namreč ni dolžna po uradni dolžnosti ugotavljati, katere informacije bi ji lahko bile predložene, ampak mora po eni strani pridobiti vsa potrebna stališča in se po drugi strani opreti na vse informacije, ki jih ima ob sprejetju odločitve. (15) Po eni strani je Komisija v zadevnem primeru začela postopek in z dopisom z dne 18. septembra 2009 pozvala Nizozemsko, naj potrdi določene elemente, ki jih Farm Dairy navaja v svojih pripombah. S tem je Komisija torej uporabila vsa sredstva, ki jih ima, za pridobitev informacij od tretjih oseb ali države članice. Po drugi strani se Komisija v tem sklepu opira na vse informacije, ki jih je prejela po sprožitvi postopka. Vendar ni bila predložena nobena nasprotna informacija, v skladu s katero naložba v dvolitrsko embalažo ni inovativna niti ustrezna glede na gibanje povpraševanja.

(81)

Glede na to, da so merila iz Okvira v povezavi z Odločbo 94/173/ES izpolnjena za inovativnost naložbe, povezane z dvolitrskimi steklenicami, ne pa za ostali del naložbe, je treba stroške za to naložbo ločiti od ostalih, da se zanje določi največja intenzivnost pomoči.

(82)

Nizozemski organi so navedli, da je posebna naložba v dvolitrsko embalažo znašala 1 840 000 FL (tj. 834 956 EUR). Temu so nizozemski organi prišteli četrtino stroška za polnilnice, kajti samo ena od štirih polnilnic bo v celoti namenjena polnjenju dvolitrskih steklenic. To znaša 2 936 250 FL (tj. 1 332 412 EUR). Skupni znesek je torej 4 776 250 FL (tj. 2 167 367 EUR) (glej uvodno izjavo 53). V skupni znesek ni vključen noben splošni strošek (na primer za stavbe ali zemljišča).

(83)

Zato je treba največjo intenzivnost pomoči oceniti z vidika teh upravičenih stroškov. Ob predložitvi zahtevka za naložbo je bil Flevoland regija Cilja 1, zato dodeljena pomoč lahko predstavlja do 75 % upravičenih stroškov. Dodeljena nepovratna sredstva v višini 715 909 EUR predstavljajo manj kot 75 % upravičenih stroškov. Zato je predlagana naložba združljiva s pravili o državnih pomočeh.

(b)   Obstoj prodajnih možnosti in nezadostne zmogljivosti

(84)

Ker so izpolnjeni pogoji za prvo izjemo iz točke 2.3 Priloge k Odločbi 94/173/ES in ker to omogoča, da se odobri celotna dodeljena pomoč, ni treba odločati o tem, ali so izpolnjeni pogoji za druge izjeme.

(c)   Priprava izdelkov po tradicionalnih ali ekoloških metodah, kot so opredeljene v predpisih Skupnosti

(85)

Tako kot za točko (b) zgoraj analiza tretje izjeme ni potrebna, ker je analiza prve izjeme pokazala, da je zadevna pomoč združljiva. Poleg tega ta točka ni ustrezna glede na zadevni naložbeni projekt, ki nikakor ne zadeva priprave izdelkov po tradicionalnih ali ekoloških metodah.

(86)

Sicer pa je Komisija proučila pomoč z vidika člena 3(d) zgoraj navedenega okvira, ki določa da „Komisija za vsak posamezni primer prouči vsak ukrep pomoči, ki bi moral biti izključen na podlagi tega okvira in teh ustreznih ukrepov, ki pa bi bil načeloma upravičen do sofinanciranja Skupnosti v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2328/91 (16).“ Iz dopisa, ki ga je Komisija 25. junija 1999 poslala Nizozemski, izhaja, da tega projekta ni mogoče financirati na podlagi EPD. Zato Komisija meni, da za navedeni ukrep ne velja odstopanje iz točke 3(d) navedenega okvira.

VI.3.2.   Drugi argumenti, proučeni ob sprožitvi postopka v zvezi z združljivostjo celotne pomoči

(87)

Komisija je ob sprožitvi postopka proučila nadomestilo za škodo zaradi zavrnitve dodelitve pomoči kot podlago za odobritev celotne naložbe. V fazi pred formalnim postopkom so nizozemski organi navedli, da je bila pomoč dodeljena kot nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi napake organov, ki so sprva dodelili pomoč, nato pa se je izkazalo, da je nezakonita in morda nezdružljiva.

(88)

Sodišče je navedlo, da plačilo odškodnine in obresti ni pomoč. (17) Pri tem se je Sodišče oprlo na dejstvo, da imajo državne pomoči bistveno drugačno pravno naravo kot morebitne odškodnine, ki bi jih nacionalni organi morali plačati posameznikom kot nadomestilo za škodo, ki so jim jo povzročili. Zato načeloma plačilo odškodnine upravičencu ne daje ugodnosti, ker gre samo za nadomestilo pravice, do katere je upravičen.

(89)

V zadevnem primeru je težko govoriti o upravičenčevi pravici do nadomestila, ker domnevna pravica vse od začetka temelji na nezakonitem ravnanju države članice. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da ob upoštevanju obveznosti nadzora, ki ga Komisija izvaja nad državnimi pomočmi v skladu s členom 108 PDEU, podjetja, ki jim je bila dodeljena pomoč, načeloma ne smejo legitimno pričakovati, da je pomoč zakonita, razen če je bila dodeljena ob upoštevanju postopka iz navedenega člena. Vesten gospodarski subjekt mora biti namreč navadno sposoben ugotoviti, ali je bil ta postopek spoštovan. (18)

(90)

V zadevnem primeru je treba tudi opozoriti, da bi dodelitev nadomestila pomenila izogibanje prepovedi dodeljevanja pomoči brez odobritve Komisije. Navedeno potrjuje dejstvo, da se je pokrajina Flevoland, ko je navedla, da je zadevna pomoč dodeljena kot odškodnina za upravno napako, jasno zavedala, da bi bilo treba pomoč pred izplačilom predložiti Komisiji v soglasje.

(91)

Zato Komisija meni, da celotne naložbe ni mogoče šteti za združljivo na podlagi dejstva, da naj bi bila zadevna pomoč nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel upravičenec.

VI.3.3.   Drugi argumenti, ki jih je Farm Dairy navedel v okviru sprožitve postopka

(92)

Farm Dairy je izpodbijal uporabo obrestnih obresti v primeru negativne odločbe Komisije z vračilom (glej uvodno izjavo 47). Ker je z zadevnim sklepom ugotovljena združljivost pomoči, ni vračila nezakonite pomoči, zato pripombe Farm Dairy niso več pomembne.

VII.   Ugotovitev

(93)

Nizozemska državna pomoč za Farm Dairy je združljiva v delu naložbe, ki zadeva novo dvolitrsko embalažo. Začetni znesek pomoči je preračun glede na delež tega dela naložbe v celotni naložbi in iz izračuna izhaja, da je dodeljena pomoč združljiva z zahtevami iz okvira za državno pomoč za naložbe v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov.

(94)

Kljub temu Komisija obžaluje, da je Nizozemska pomoč odobrila v nasprotju s členom 108(3) PDEU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Nizozemska državna pomoč za Farm Dairy v znesku 715 909 EUR je združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 9. marca 2010

Za Komisijo

Dacian CIOLOŞ

Član Komisije


(1)  S 1. decembrom 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člena 107 in 108 PDEU. Oba sklopa določb sta vsebinsko enaka. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU po potrebi razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES.

(2)  UL L 10, 13.1.2001, str. 20.

(3)  UL C 87, 16.4.2009, str. 5.

(4)  UL C 29, 2.2.1996, str. 4.

(5)  UL L 79, 23.3.1994, str. 29.

(6)  Zaupna informacija.

(7)  UL L 91, 6.4.1990 str. 1.

(8)  TNO je neodvisno svetovalno podjetje, katerega namen je doseči uporabnost znanstvenih raziskav, da bi se povečala inovativna sposobnost podjetij in javnih organov (www.tno.nl).

(9)  UL L 148, 28.6.1968, str. 13.

(10)  V skladu s sodno prakso Sodišča izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja zaradi državne pomoči praviloma dokazuje, da je glede na druga podjetja, ki niso prejela podobne pomoči, konkurenca izkrivljena (zadeva C-730/79, Recueil 1980, str. 2671, točki 11 in 12). V zvezi z obstojem trgovine znotraj Skupnosti na trgu z mlekom glej uvodne izjave 44, 45 in 55 zgoraj, za katere Komisija meni, da so utemeljeni.

(11)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(12)  Ministrstvo LNV v dopisu pokrajini Flevoland z dne 15. julija 1999 navede, da Komisija ni odobrila projekta in zato zavrača kakršno koli financiranje s strani LNV.

(13)  UL L 91, 6.4.1990, str. 7.

(14)  Sodba Sodišča prve stopnje z dne 9. septembra 2009 v zadevi T-369/06, Holland Malt proti Komisiji, točka 195 (še neobjavljena).

(15)  Zadeva T-369/06, op. cit., točke 195–198.

(16)  UL L 218, 6.8.1991, str. 1.

(17)  Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 27. septembra 1988 v združenih zadevah C-106/87 do C-120/87, Asteris AE proti Grčiji in EGS, Recueil 1988, str. 5515.

(18)  Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 14. januarja 1997 v zadevi C-169/95, Španija proti Komisiji, Recueil, str. I–135.


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/56


SKLEP KOMISIJE

z dne 6. maja 2010

o spremembi delov 1 in 2 Priloge E k Direktivi Sveta 92/65/EGS glede vzorcev zdravstvenih spričeval za živali z gospodarstev ter za čebele in čmrlje

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2624)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/270/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (1), in zlasti prvega odstavka člena 22 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10 Direktive 92/65/EGS določa zahteve zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovanje s psi, mačkami in belimi dihurji.

(2)

Del 1 Priloge E k navedeni direktivi določa vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje z živalmi z gospodarstev, vključno s psi, mačkami in belimi dihurji.

(3)

Uredba (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, in pravila, ki se uporabljajo za nadzor teh premikov. Uporablja se za premike vrst hišnih živali iz Priloge I k navedeni uredbi med državami članicami ali iz tretjih držav. Psi, mačke in beli dihurji so na seznamu v delih A in B navedene priloge.

(4)

Zahteve iz Uredbe (ES) št. 998/2003 se razlikujejo po namembni državi članici in državi članici ali tretji državi izvora.

(5)

Tretje države, ki uporabljajo pravila za netrgovske premike hišnih živali, ki so vsaj enakovredna pravilom iz Uredbe (ES) št. 998/2003, so navedene v oddelku 2 dela B Priloge II k navedeni uredbi.

(6)

Da se prepreči goljufivo prikrivanje trgovskih premikov kot netrgovske premike hišnih živali v smislu Uredbe (ES) št. 998/2003, točka (b) prvega odstavka člena 12 navedene uredbe določa, da se zahteve in pregledi iz Direktive 92/65/EGS uporabljajo za premike več kot petih hišnih živali, kadar živali v Unijo prispejo iz tretje države, ki ni navedena v oddelku 2 dela B Priloge II k navedeni Uredbi.

(7)

Poleg tega Uredba Komisije (EU) št. 388/2010 z dne 6. maja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z največjim številom nekaterih vrst hišnih živali, ki so lahko predmet netrgovskega premika (3), določa, da se zahteve in pregledi iz točke (b) prvega odstavka člena 12 Uredbe (ES) št. 998/2003 uporabljajo tudi za premike hišnih psov, mačk in belih dihurjev, če je skupno število živali za premik v državo članico iz druge države članice ali tretje države iz oddelka 2 dela B Priloge II k navedeni uredbi več kot pet.

(8)

Uredba (ES) št. 998/2003 določa tudi, da v prehodnem obdobju veljajo nekatere dodatne zahteve za netrgovske premike psov, mačk in belih dihurjev na ozemlje Irske, Malte, Švedske in Združenega kraljestva.

(9)

Direktiva 92/65/EGS se na navedene dodatne zahteve sklicuje samo v zvezi s trgovanjem s psi, mačkami in belimi dihurji, ki so namenjeni na Irsko, Švedsko ali v Združeno kraljestvo.

(10)

Vzorci spričeval za trgovanje znotraj Unije morajo biti združljivi s celovitim računalniškim veterinarskim sistemom „TRACES“, ki je bil razvit v skladu z Odločbo Komisije 2003/623/ES (4).

(11)

Za zagotovitev enotne uporabe zahtev in pregledov za netrgovske premike več kot petih psov, mačk in belih dihurjev v vse države članice, vključno z Malto, je treba prilagoditi vzorec zdravstvenega spričevala iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

(12)

Poleg tega je vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje z živimi čebelami (Apis mellifera) in čmrlji (Bombus spp.) znotraj Unije določen v delu 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

(13)

Navedeno spričevalo določa zahteve zdravstvenega varstva živali v zvezi s hudo gnilobo čebelje zalege za čebele in čmrlje. Te zahteve dovoljujejo le premike čebel in čmrljev z območij, ki so prosti navedene bolezni. V primeru izbruha bolezni je določeno tudi 30-dnevno mirovanje, ki se uporablja na območju treh kilometrov okoli izbruha.

(14)

Vendar se v večini primerov čmrlji gojijo v strukturah, ki so ločene od zunanjega okolja ter jih pristojni organ redno nadzoruje in pregleduje glede pojava bolezni. V nasprotju s kolonijami na prostem ni verjetno, da bi bila takšna gospodarstva, ki jih priznava in nadzoruje pristojni organ zadevne države članice, pod vplivom pojava hude gnilobe čebelje zalege v okolici polmera treh kilometrov iz dela 2 Priloge E.

(15)

Zato je treba spremeniti vzorec zdravstvenega spričevala za trgovanje znotraj Unije z živimi čebelami in čmrlji, da se uvedejo posebne zahteve zdravstvenega varstva živali v zvezi s čmrlji, ki so gojeni v strukturah, ločenih od zunanjega okolja.

(16)

Dela 1 in 2 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga E k Direktivi 92/65/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 6. maja 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

(2)  UL L 146, 13.6.2003, str. 1.

(3)  UL L 114, 7.5.2010, str. 3.

(4)  UL L 216, 28.8.2003, str. 58.


PRILOGA

Priloga E k Direktivi 92/65/EGS se spremeni:

1.

Del 1 se nadomesti z naslednjim:

„Del 1 –   Zdravstveno spričevalo za trgovanje z živalmi z gospodarstev (parkljarji, ptice, lagomorfi, psi, mačke in beli dihurji)

92/65 EI

Image

Image

Image

2.

Del 2 se nadomesti z naslednjim:

„Del 2 –   Zdravstveno spričevalo za trgovanje s čebelami in čmrlji

92/65 EII

Image

Image


12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/63


SKLEP KOMISIJE

z dne 11. maja 2010

o spremembi Priloge II k Odločbi 2008/185/ES glede vključitve Irske na seznam regij, na katerih se izvaja odobreni nacionalni program nadzora za bolezen Aujeszkega

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2983)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/271/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči (1) znotraj Skupnosti, ter zlasti člena 9(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 64/432/EGS določa pravila, ki se uporabljajo v trgovini z govedom in prašiči znotraj Skupnosti. Člen 9 navedene direktive določa merila za odobritev obveznih nacionalnih programov nadzora za nekatere nalezljive bolezni, vključno z boleznijo Aujeszkega.

(2)

Odločba Komisije 2008/185/ES z dne 21. februarja 2008 o dodatnih jamstvih za trgovino s prašiči v Skupnosti glede bolezni Aujeszkega in o merilih za zagotavljanje podatkov o tej bolezni (2) določa dodatna jamstva za premike prašičev med državami članicami. Ta jamstva so povezana z razvrstitvijo držav članic glede na njihov status bolezni.

(3)

Priloga II k Odločbi 2008/185/ES navaja države članice ali njihove regije, v katerih se izvajajo odobreni nacionalni programi nadzora za bolezen Aujeszkega.

(4)

Irska je Komisiji predložila dokazno dokumentacijo za status bolezni Aujeszkega v navedeni državi članici. Nacionalni programi nadzora za bolezen Aujeszkega se na Irskem izvajajo že več let.

(5)

Komisija je preučila dokumentacijo, ki jo je predložila Irska, in ugotovila, da nacionalni program nadzora v navedeni državi članici izpolnjuje merila iz člena 9(1) Direktive 64/432/EGS. Irsko je zato treba vključiti v seznam iz Priloge II k Odločbi 2008/185/ES.

(6)

Zaradi jasnosti je treba narediti določene manjše spremembe vnosa za Španijo v seznamu Priloge II k Odločbi 2008/185/ES.

(7)

Prilogo II k Odločbi 2008/185/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga II k Odločbi 2008/185/ES se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 11. maja 2010

Za Komisijo

John DALLI

Član Komisije


(1)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

(2)  UL L 59, 4.3.2008, str. 19.


PRILOGA

„PRILOGA II

Države članice ali njihove regije, v katerih se izvajajo odobreni nacionalni programi nadzora za bolezen Aujeszkega

Oznaka ISO

Država članica

Regije

BE

Belgija

Vse regije

ES

Španija

Ozemlje avtonomnih pokrajin Galicija, País Vasco, Asturija, Kantabrija, Navara, La Rioja

Ozemlje provinc León, Zamora, Palencija, Burgos, Valladolid in Ávila v avtonomni pokrajini Castilla y León

Ozemlje province Las Palmas v avtonomni pokrajini Kanarski otoki

HU

Madžarska

Vse regije

IE

Irska

Vse regije

IT

Italija

Pokrajina Bolzano

UK

Združeno kraljestvo

Vse regije na Severnem Irskem“


SMERNICE

12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/65


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 21. aprila 2010

o TARGET2-Securities

(ECB/2010/2)

(2010/272/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter zlasti členov 3.1, 12.1, 17, 18 in 22 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je 6. julija 2006 sklenil, da se v sodelovanju s centralnimi depotnimi družbami in drugimi udeleženci na trgu razišče možnost vzpostavitve nove službe Eurosistema za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v centralnobančnem denarju, ki bi se imenovala TARGET2-Securities (T2S). Kot del nalog Eurosistema v skladu s členi 17, 18 in 22 Statuta ESCB je cilj T2S olajšati integracijo potrgovalnih dejavnosti s ponudbo temeljne, nevtralne in brezmejne vseevropske poravnave denarja in vrednostnih papirjev v centralnobančnem denarju, tako da lahko centralne depotne družbe svojim strankam zagotovijo harmonizirane in standardizirane storitve poravnave po načelu dostava proti plačilu v integriranem tehničnem okolju s čezmejnimi zmožnostmi. Ker je zagotavljanje centralnobančnega denarja temeljna naloga Eurosistema, ima T2S naravo javne službe. Nacionalne centralne banke euroobmočja bodo zagotavljale storitve upravljanja z zavarovanjem in poravnavo v centralnobančnem denarju v T2S.

(2)

Člen 22 Statuta ESCB pooblašča Eurosistem za „zagotovitev učinkovitih in zanesljivih klirinških in plačilnih sistemov znotraj Unije“. Poleg tega poravnava v centralnobančnem denarju pomeni izogibanje likvidnostnim tveganjem in je zato bistvena za zanesljive potrgovalne dejavnosti v zvezi z vrednostnimi papirji in za finančni trg nasploh.

(3)

Svet ECB je 17. julija 2008 sklenil, da začne projekt T2S in zagotovi vire, ki so potrebni do njegovega zaključka. Na podlagi ponudbe centralnih bank Deutsche Bundesbank, Banco de España, Banque de France in Banca d‘Italia (v nadaljnjem besedilu: 4CB) je Svet ECB sklenil tudi, da bodo T2S razvijale in upravljale 4CB.

(4)

Svet ECB je sprejel Sklep ECB/2009/6 z dne 19. marca 2009 o ustanovitvi Odbora za program TARGET2-Securities (TARGET2-Securities Programme Board) (1), poenostavljenega organa upravljanja v Eurosistemu, ki bo pripravljal predloge za Svet ECB o ključnih strateških vprašanjih in izvrševal naloge izključno tehnične narave. Mandat Odbora za program T2S, ki ga vsebuje Priloga k Sklepu ECB/2009/6, predstavlja enega od temeljev upravljanja T2S. Centralne banke Eurosistema so Odbor za program T2S hkrati pooblastile za opravljanje nekaterih izvedbenih nalog, tako da bo lahko popolnoma operativen in bo lahko nastopal v imenu celotnega Eurosistema.

(5)

Ta smernica določa zlasti osnovne temelje programa T2S v njegovi fazi priprave specifikacij in razvoja. Predstavlja rezultat prej omenjenih sklepov Sveta ECB ter podrobneje določa zlasti vloge in odgovornosti Odbora za program T2S in 4CB ter njihovo medsebojno razmerje. V nadaljnjem razvoju programa T2S jo bodo dopolnili dodatni pravni akti in pogodbene ureditve, za katere je končno odgovoren Svet ECB.

(6)

Skladno s prej omenjenimi sklepi Sveta ECB temelji upravljanje programa T2S na treh ravneh. Na prvi ravni upravljanja je končno odločanje v zvezi s T2S v pristojnosti Sveta ECB, ki prevzema splošno odgovornost za program T2S in je v skladu s členom 8 Statuta ESCB organ odločanja za celoten Eurosistem. Na drugi ravni upravljanja je bil ustanovljen Odbor za program T2S, da pomaga organom odločanja ECB pri zagotavljanju uspešnega in pravočasnega zaključka programa T2S. Končno, 4CB sestavljajo tretjo raven upravljanja.

(7)

Ker se storitve T2S ponujajo centralnim depotnim družbam, je pomembno strukturirati razmerje z njimi za ves čas razvoja, migracije in nato delovanja T2S. V ta namen bo ustanovljena Skupina za stike s centralnimi depotnimi družbami. Nacionalne skupine uporabnikov so forumi za komuniciranje in sodelovanje s ponudniki in uporabniki storitev poravnave poslov z vrednostnimi papirji znotraj njihovega nacionalnega trga. Svetovalna skupina za T2S je forum za komuniciranje in sodelovanje med Eurosistemom in zunanjimi deležniki T2S.

(8)

T2S nima tržnega značaja in ni namenjen konkuriranju centralnim depotnim družbam ali drugim udeležencem na trgu. Glede na to se storitve T2S, čeprav je cilj finančnega režima T2S polno pokrivanje stroškov, ne ponujajo z namenom ustvarjanja dobička. O skupni investiciji v T2S za Eurosistem bo sprejeta interna odločitev, cilj odločitve o oblikovanju cen za storitve T2S pa bo polno pokrivanje stroškov. Poleg tega bi moral Eurosistem dosledno spoštovati načelo nediskriminacije v zvezi s centralnimi depotnimi družbami in si prizadevati za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za centralne depotne družbe, ki bodo svojo platformo za poravnavo prenesle na T2S.

(9)

T2S je tehničen mehanizem, ki ne bo na voljo zgolj za poravnavo v eurih, dostopen bo tudi NCB zunaj euroobmočja in drugim centralnim bankam, ki bi želele sodelovati tako, da bi dale svoje valute na voljo za poravnavo v centralnobančnem denarju v T2S, kakor je določeno v tej smernici –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   T2S temelji na enotni tehnični platformi, integrirani s sistemi centralnih bank za bruto poravnavo v realnem času. Je služba, ki jo Eurosistem zagotavlja centralnim depotnim družbam in omogoča temeljno, nevtralno in brezmejno poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji po načelu dostava proti plačilu v centralnobančnem denarju.

2.   Ta smernica določa pravila upravljanja programa T2S. Določa tudi glavne značilnosti programa T2S, pri čemer opredeljuje vloge in odgovornosti Odbora za program T2S in 4CB ter odnose med njimi v fazi priprave specifikacij in razvoja. Opredeljuje tudi glavne odločitve, ki jih mora v zvezi s T2S sprejeti Svet ECB. Poleg tega ta smernica določa osnovna načela za vsa naslednja vprašanja v zvezi s T2S: (a) finančni režim, pravice in jamstva; (b) kako bodo določeni dostop centralnih depotnih družb in pogodbeni odnosi z njimi; (c) kako postanejo valute, ki niso euro, primerne za uporabo v T2S; in (d) razvoj programa T2S.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici:

„centralna depotna družba“ pomeni subjekt, ki: (a) omogoča obdelavo in poravnavo transakcij z vrednostnimi papirji z vpisi na računih; (b) zagotavlja skrbniške storitve, npr. upravljanje korporacijskih dejanj in odkupov; in (c) ima dejavno vlogo pri zagotavljanju integritete izdaj vrednostnih papirjev,

„dostava proti plačilu“ pomeni mehanizem, ki povezuje prenos vrednostnih papirjev in prenos denarnih sredstev na način, s katerim se zagotovi, da se dostava vrednostnih papirjev opravi samo, če se opravi plačilo denarnih sredstev,

„NCB euroobmočja“ pomeni nacionalno centralno banko (NCB) države članice, katere valuta je euro,

„centralna banka Eurosistema“ pomeni bodisi NCB euroobmočja bodisi ECB, odvisno od primera,

„okvirni sporazum“ pomeni pogodbeni okvir, ki ga skleneta centralna depotna družba in Eurosistem za fazi razvoja in delovanja,

„splošne funkcijske specifikacije“ (General functional specifications – GFS) pomenijo splošen opis funkcijske rešitve, ki se razvije, da bi izpolnila zahteve uporabnikov T2S. Vključeval bo elemente, kot so funkcijska zgradba (domene, moduli in medsebojni vplivi), konceptualni modeli, podatkovni model ali proces toka podatkov,

„sporazum med ravnema 2 in 3“ pomeni sporazum o dobavi in upravljanju, ki ga uskladijo Odbor za program T2S in 4CB, odobri ga Svet ECB, nato pa ga podpišejo centralne banke Eurosistema in 4CB. Vsebuje dodatne podrobnosti o nalogah in odgovornostih 4CB, Odbora za program T2S in centralnih bank Eurosistema,

„država članica“ pomeni državo, ki je članica Unije,

„NCB zunaj euroobmočja“ pomeni NCB države članice, katere valuta ni euro,

„faza delovanja“ pomeni obdobje, ki se začne, ko prva centralna depotna družba migrira v T2S,

„druga centralna banka“ pomeni centralno banko države zunaj Unije,

„razpored plačil“ pomeni razpored, ki prikazuje zaporedje plačil obrokov za povrnitev stroškov 4CB,

„dogovor o ravni storitev“ pomeni tako dogovor, ki opredeljuje raven storitev, ki jih 4CB zagotavljajo Eurosistemu, kakor tudi dogovor, ki opredeljuje raven storitev, ki jih Eurosistem zagotavlja centralnim depotnim družbam, zvezi s T2S,

„faza priprave specifikacij in razvoja“ pomeni obdobje, ki se začne, ko Svet ECB potrdi URD, in konča z začetkom faze delovanja,

„poslovna aplikacija T2S“ pomeni programsko opremo, ki jo v imenu Eurosistema razvijajo in upravljajo 4CB z namenom, da se Eurosistemu omogoči zagotavljanje storitev T2S na platformi T2S,

„postopek upravljanja s spremembami in izdajami T2S“ pomeni niz pravil in postopkov, ki se uporabi vedno, kadar se sproži spreminjanje storitev T2S,

„finančni okvir T2S“ pomeni zgornjo mejo skupnih stroškov T2S, ki se povrnejo. Finančni okvir določa (a) za sodelujoče NCB najvišji znesek, ki ga plačajo za T2S, in (b) za 4CB znesek, ki jim ga sodelujoče NCB vrnejo ob dobavi, na podlagi dogovorjenega razporeda plačil,

„platforma T2S“ v tej smernici in ne glede na uporabo pojma platforma T2S v drugi dokumentaciji v povezavi s T2S pomeni strojno opremo in vse komponente programske opreme (tj. vso uporabljeno programsko opremo, razen poslovne aplikacije T2S), potrebne za delovanje in upravljanje poslovne aplikacije T2S,

„program T2S“ pomeni niz povezanih dejavnosti in dobav, ki so potrebne za razvoj T2S do popolne migracije vseh centralnih depotnih družb, ki so z Eurosistemom podpisale okvirni sporazum,

„Odbor za program T2S“ pomeni organ upravljanja v Eurosistemu, ustanovljen na podlagi Sklepa ECB/2009/6, katerega naloga je priprava predlogov za Svet ECB o ključnih strateških vprašanjih in izvrševanje nalog izključno tehnične narave v zvezi s T2S,

„račun projekta T2S“ pomeni račun T2S, ki se uporablja za zbiranje in razdeljevanje plačil obrokov, povračil stroškov in nadomestil. Račun projekta ima lahko podračune, da se ločijo različne vrste denarnih tokov. Nima proračunskega značaja,

„storitve T2S“ pomenijo storitve, ki jih bo Eurosistem zagotavljal centralnim depotnim družbam na podlagi okvirnega sporazuma,

„uporabniki T2S“ pomenijo pravne subjekte, ki so za namene T2S sklenili pogodbeno razmerje s centralnimi depotnimi družbami, ki so podpisale okvirni sporazum z Eurosistemom. Vključujejo tudi banke plačnice, ki so v pogodbenem razmerju s centralnimi bankami in finančni instituciji, ki poravnava v T2S, zagotavljajo likvidnost na namenskem denarnem računu za T2S prek računa v sistemu za bruto poravnavo v realnem času,

„podrobne funkcijske specifikacije za uporabnike“ (User detailed functional specifications – UDFS) pomenijo podroben opis funkcij upravljanja zunanjih tokov podatkov v zvezi s T2S (od aplikacije do aplikacije). Vključeval bo informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za prilagoditev ali razvoj svojih notranjih informacijskih sistemov za namen njihove povezave s T2S,

„priročnik za uporabnike“ pomeni dokument, ki opisuje, kako lahko uporabniki T2S uporabljajo vrsto funkcij programske opreme T2S, ki so na voljo v (zaslonskem) načinu od uporabnika do aplikacije,

„dokument z zahtevami uporabnikov“ (User requirements document – URD) pomeni dokument, ki navaja zahteve uporabnikov za T2S in ga je ECB objavila 3. julija 2008, z naknadnimi spremembami po postopku upravljanja s spremembami in izdajami T2S.

ODDELEK II

UPRAVLJANJE PROGRAMA T2S

Člen 3

Ravni upravljanja

Upravljanje programa T2S temelji na treh ravneh, kakor je opisano v tem oddelku smernice. Raven 1 predstavlja Svet ECB, raven 2 predstavlja Odbor za program T2S in raven 3 predstavljajo 4CB.

Člen 4

Svet ECB

1.   Svet ECB je odgovoren za usmerjanje, celotno vodenje in kontrolo programa T2S. Odgovoren je tudi za sprejemanje končnih odločitev v zvezi s programom T2S in odloča o razporeditvi nalog, ki niso izrecno dodeljene ravnema 2 in 3.

2.   Svet ECB ima zlasti naslednje pristojnosti:

(a)

odgovornost za upravljanje programa T2S prek vseh naslednjih dejavnosti:

(i)

odločanje o vseh vprašanjih z zvezi z upravljanjem T2S; prevzemanje odgovornosti za celoten program T2S in posledično sprejemanje končnih odločitev, če pride do kakršnega koli spora;

(ii)

sprejemanje odločitev v posamičnih primerih o nalogah, dodeljenih Odboru za program T2S ali 4CB;

(iii)

dodeljevanje izvajanja naknadnih ali dodatnih posebnih nalog v zvezi s programom T2S Odboru za program T2S in/ali 4CB, pri tem pa tudi določanje, katere odločitve v tej zvezi pridrži sebi;

(iv)

sprejemanje vseh odločitev glede organizacije Odbora za program T2S;

(b)

obravnavanje zahtev članov Svetovalne skupine za T2S, predloženih v skladu s pravili Svetovalne skupine za T2S;

(c)

odločanje o osnovnem finančnem režimu T2S, in sicer:

(i)

o politiki oblikovanja cen za storitve T2S;

(ii)

o metodologiji določanja stroškov T2S;

(iii)

o finančnih ureditvah iz člena 12;

(d)

odločanje o pogojih za dostop centralnih depotnih družb;

(e)

potrjevanje in sprejemanje načrta programa T2S; spremljanje napredka programa T2S in odločanje o ukrepih za zmanjšanje kakršne koli zamude pri izvedbi T2S;

(f)

odločanje o osnovnih operativnih vidikih T2S, in sicer:

(i)

o operativnem okviru T2S, vključno s strategijo upravljanja ob izrednih dogodkih in v kriznih razmerah;

(ii)

o okviru informacijske varnosti v T2S;

(iii)

o postopku upravljanja s spremembami in izdajami T2S;

(iv)

o strategiji testiranja T2S;

(v)

o strategiji migracije v T2S;

(vi)

o okviru upravljanja s tveganji v T2S;

(g)

odobritev osnovnega pogodbenega okvira, in sicer:

(i)

sporazumov med ravnema 2 in 3;

(ii)

dogovorov o ravni storitev, usklajenih med Odborom za program T2S, centralnimi depotnimi družbami in centralnimi bankami Eurosistema ter 4CB;

(iii)

pogodb s centralnimi depotnimi družbami, ki so usklajene med Odborom za program T2S skupaj z centralnimi bankami Eurosistema in, na drugi strani, centralnimi depotnimi družbami;

(iv)

pogodb z NCB zunaj euroobmočja, drugimi centralnimi bankami ali drugimi pristojnimi denarnimi organi, vključno s pripadajočimi dogovori o ravni storitev;

(h)

odgovornost za sprejemanje ustreznih ukrepov, da se zagotovi uveljavitev pravil in načel pregleda;

(i)

odločanje o datumu začetka migracije centralnih depotnih družb v T2S.

Člen 5

Odbor za program T2S

1.   Sestava in mandat Odbora za program T2S sta določena v Sklepu ECB/2009/6. Odbor za program T2S je pristojen za izvajanje nalog, dodeljenih ravni 2 znotraj splošnega okvira, ki ga določi Svet ECB.

2.   Mandat Odbora za program T2S vključuje tudi:

(a)

obravnavanje in potrjevanje GFS, UDFS in priročnikov za uporabnike;

(b)

izvajanje operativnega okvira T2S, vključno s strategijo upravljanja ob izrednih dogodkih in v kriznih razmerah, znotraj parametrov, ki jih postavi Svet ECB;

(c)

usklajevanje sporazumov o udeležbi valut iz členov 18(1) in (2);

(d)

zagotavljanje informacij ustreznim organom, pristojnim za regulacijo in pregled;

(e)

usklajevanje sporazuma med ravnema 2 in 3 s 4CB, za odobritev na Svetu ECB.

Člen 6

4CB

1.   4CB razvijajo in upravljajo T2S ter zagotavljajo Odboru za program T2S informacije o svoji notranji organiziranosti in delitvi dela.

4CB izvajajo zlasti vse naslednje naloge:

(a)

priprava GFS, UDFS in priročnikov za uporabnike na podlagi URD in usmeritev Odbora za program T2S ter v skladu z načrtom programa T2S;

(b)

razvoj in postavitev T2S v imenu Eurosistema ter zagotavljanje tehničnih komponent T2S v skladu z načrtom programa T2S, URD, GFS, UDFS in drugimi specifikacijami in ravnmi storitev;

(c)

predajanje T2S na voljo Odboru za program T2S v skladu z odobrenimi roki, specifikacijami in ravnmi storitev;

(d)

predložitev naslednjega Odboru za program T2S za namen finančnih ureditev v T2S iz člena 12:

(i)

ocene stroškov, ki jih bodo imele z razvojem in upravljanjem T2S, v obliki, ki ustreznemu odboru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali Eurosistema in/ali zunanjemu revizorju omogoča presojo in/ali revidiranje,

(ii)

finančne ponudbe, vključno z vrsto ponudbe, razporedom plačil in obdobjem, na katero se nanaša;

(e)

pridobitev vseh dovoljenj, ki so potrebna, da se T2S postavi in upravlja, Eurosistemu pa omogoči opravljanje storitev T2S za centralne depotne družbe;

(f)

izvajanje sprememb T2S v skladu s postopkom upravljanja s spremembami in izdajami T2S;

(g)

v okviru svojih pristojnosti odgovarjanje na zahteve, ki jih oblikuje Svet ECB ali Odbor za program T2S;

(h)

zagotavljanje usposabljanja ter tehnične in operativne podpore za testiranja in migracijo, kar koordinira Odbor za program T2S;

(i)

usklajevanje sporazuma med ravnema 2 in 3 z Odborom za program T2S.

2.   4CB so solidarno odgovorne Eurosistemu za izvajanje svojih nalog. Odgovornost zajema goljufijo, naklep in hudo malomarnost. Ureditev odgovornosti se podrobneje opredeli v sporazumu med ravnema 2 in 3.

3.   Prenos zgoraj navedenih nalog s strani 4CB v izvajanje zunanjim izvajalcem ali podizvajalcem ne posega v odgovornost 4CB do Eurosistema in drugih deležnikov, z njim pa mora biti seznanjen Odbor za program T2S.

Člen 7

Odnosi z zunanjimi deležniki

1.   Svetovalna skupina za T2S je forum za komuniciranje in sodelovanje med Eurosistemom in zunanjimi deležniki v T2S. Svetovalna skupina za T2S poroča Odboru za program T2S, v izjemnih primerih pa lahko predloži zadeve Svetu ECB.

Svetovalni skupini za T2S predseduje predsednik Odbora za program T2S. Sestava in mandat Svetovalne skupine za T2S sta določena v Prilogi k tej smernici.

Svetovalna skupina opravlja svojo funkcijo v skladu s poslovnikom, ki ga potrdi Svet ECB.

2.   Skupina za stike s centralnimi depotnimi družbami je forum za komuniciranje in sodelovanje s centralnimi depotnimi družbami. Pospešuje pripravo in usklajevanje okvirnega sporazuma med Eurosistemom na eni strani in centralnimi depotnimi družbami, ki so pripravljene sodelovati v T2S, na drugi strani. Skupini za stike s centralnimi depotnimi družbami predseduje predsednik Odbora za program T2S. Sestava in mandat Skupine za stike s centralnimi depotnimi družbami sta določena v Prilogi.

3.   Nacionalne skupine uporabnikov so forumi za komuniciranje in sodelovanje s ponudniki in uporabniki storitev poravnave poslov z vrednostnimi papirji znotraj njihovih nacionalnih trgov, da se podpirata razvoj in izvedba T2S ter oceni vpliv T2S na nacionalne trge. Nacionalnim skupinam uporabnikom predsedujejo zadevne NCB. Sestava in mandat nacionalnih skupin uporabnikov sta določena v Prilogi.

Člen 8

Dobro upravljanje

1.   Centralne banke Eurosistema v izogib nasprotju interesov med Eurosistemovima funkcijama zagotavljanja storitev T2S in regulacije zagotovijo, da:

(a)

člani Odbora za program T2S ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih pregleda, ki jih izvaja njihova centralna banka v zvezi s T2S, kakor je določeno v Poslovniku Odbora za program T2S, ki ga je potrdil Svet ECB. Ti člani ne smejo biti člani Odbora za plačilne in poravnalne sisteme (PSSC), Odbora za informacijsko tehnologijo (ITC) ali Odbora Eurosistema za koordinacijo projektov IT (EISC);

(b)

obstaja ločitev med pregledom T2S in operativnimi dejavnostmi T2S.

2.   Za Odbor za program T2S veljajo zahteve po poročanju, kontrola in revidiranje, kakor je opredeljeno v tej smernici. Revizije v zvezi z razvojem, upravljanjem in stroški T2S se sprožijo in vodijo na osnovi načel in ureditev, določenih v politiki Sveta ECB za revidiranje v ESCB, ki velja v času izvajanja zadevne revizije.

Člen 9

Sodelovanje in informiranje

1.   4CB in Odbor za program T2S medsebojno sodelujejo, si izmenjujejo informacije ter zagotavljajo vzajemno tehnično in drugo podporo med razvojem programa T2S.

2.   4CB, druge centralne banke Eurosistema in Odbor za program T2S se medsebojno nemudoma obveščajo o vseh zadevah, ki bi lahko bistveno vplivale na razvoj ali postavitev T2S, in si prizadevajo omejiti vsa s tem povezana tveganja.

3.   Odbor za program T2S četrtletno poroča Svetu ECB o razvoju programa T2S. Osnutki poročil se pošljejo v pripombe odboroma PSSC in EISC, preden se prek Izvršilnega odbora predložijo Svetu ECB.

4.   Odbor za program T2S seznanja člane odbora PSSC z dnevnimi redi, povzetki in zadevno dokumentacijo o svojih sejah, s čimer tem članom omogoči predložitev prispevkov, kadar je to potrebno.

5.   Odbor za program T2S in kateri koli pristojni odbor ESCB se lahko na pobudo katerega koli od njiju med seboj posvetujeta, kadar je to potrebno.

6.   4CB zagotavljajo Odboru za program T2S redna poročila o programu T2S.

7.   Vsebina in podroben postopek v zvezi z obveznostmi poročanja Odbora za program T2S in 4CB sta podrobneje določena v sporazumu med ravnema 2 in 3.

ODDELEK III

FINANČNI REŽIM

Člen 10

Politika oblikovanja cen

1.   Politiko oblikovanja cen za T2S usmerjajo osnovna načela neprofitnosti, polnega pokrivanja stroškov in nediskriminacije v odnosu do centralnih depotnih družb.

2.   Odbor za program T2S v 6 mesecih od sprejetja te smernice predloži Svetu ECB predlog politike oblikovanja cen za storitve T2S, ki vključuje splošne postopke in poročilo o skladnosti T2S s ciljema delovanja na neprofitni osnovi in doseganja polnega pokrivanja stroškov, vključno z oceno vseh posledičnih finančnih tveganj, ki bi se jim Eurosistem lahko izpostavil. O politiki oblikovanja cen se bo razpravljalo s centralnimi depotnimi družbami in uporabniki, preden se bo predložila Svetu ECB.

Člen 11

Metodologija za določanje stroškov in računovodstvo

1.   Za T2S veljata skupna metodologija določanja stroškov v Eurosistemu in Smernica ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (2), razen če Svet ECB sklene drugače.

2.   Odbor za program T2S v zelo zgodnji fazi vključi ustrezne odbore ESCB/Eurosistema v ocenjevanje pravilnega izvajanja:

(a)

skupne metodologije določanja stroškov v Eurosistemu pri ocenah stroškov T2S in izračunih letnih stroškov T2S ter

(b)

Smernice ECB/2006/16 s strani ECB in 4CB pri priznavanju stroškov in sredstev T2S.

Člen 12

Finančne ureditve

1.   Odbor za program T2S predloži Svetu ECB predlog finančnega okvira T2S, ki vključuje stroške T2S, tj. stroške 4CB in ECB v zvezi z razvojem, vzdrževanjem in upravljanjem T2S.

2.   Predlog vključuje tudi:

(a)

vrsto ponudbe;

(b)

razpored plačil;

(c)

obdobje, na katero se nanaša;

(d)

mehanizem delitve stroškov;

(e)

stroške kapitala.

3.   O finančnih ureditvah odloči Svet ECB.

Člen 13

Plačila

1.   V ECB se vodi račun projekta T2S v imenu Eurosistema. Račun projekta T2S nima proračunskega značaja, uporablja pa se za zbiranje in razdeljevanje vseh predplačil, plačil obrokov in povračil v zvezi s stroški T2S ter nadomestil za uporabo T2S.

2.   Odbor za program T2S upravlja z računom projekta T2S v imenu Eurosistema. Pod pogojem, da so dobave 4CB preverjene in sprejete, Odbor za program T2S odobri plačilo posameznega obroka 4CB v skladu z razporedom plačil, ki ga odobri Svet ECB in je določen v sporazumu med ravnema 2 in 3.

Člen 14

Pravice Eurosistema v zvezi s T2S

1.   Poslovna aplikacija T2S je v izključni lasti Eurosistema.

2.   V ta namen 4CB podelijo Eurosistemu potrebna dovoljenja v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, da Eurosistemu omogočijo zagotavljanje celotnega nabora storitev T2S centralnim depotnim družbam po veljavnih pravilih, na enotnih ravneh storitev in na enakopravni osnovi. 4CB Eurosistemu povrnejo škodo v primeru kakršnih koli zahtevkov, ki jih sprožijo tretje osebe v povezavi s kršenjem takšnih pravic intelektualne lastnine.

3.   Podrobnosti glede pravic Eurosistema v zvezi s T2S se dogovorijo med 4CB in Odborom za program T2S v sporazumu med ravnema 2 in 3. Pravice organov, ki so podpisali sporazum o udeležbi valute, kakor je opredeljen v členu 18, se določijo v tem sporazumu.

ODDELEK IV

CENTRALNE DEPOTNE DRUŽBE

Člen 15

Pogoji za dostop centralnih depotnih družb

1.   Centralne depotne družbe so primerne za dostop do storitev T2S, če:

(a)

so bile sporočene Evropski komisiji v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (3) ali, v primeru centralnih depotnih družb iz jurisdikcije zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), delujejo v pravnem in regulativnem okviru, ki je enakovreden okviru, veljavnemu v Uniji;

(b)

so jim pristojni organi izdali pozitivno oceno glede izpolnjevanja priporočil CESR/ESCB za sisteme poravnave vrednostnih papirjev (Recommendations for Securities Settlement Systems);

(c)

dajo na zahtevo vsak vrednostni papir/ISIN, za katerega so centralna depotna družba izdajateljica (ali tehnična izdajateljica), na voljo drugim centralnim depotnim družbam v T2S;

(d)

se zavežejo, da bodo drugim centralnim depotnim družbam v T2S ponujale osnovne skrbniške storitve brez diskriminacije;

(e)

se zavežejo drugim centralnim depotnim družbam v T2S, da bodo izvajale poravnavo v centralnobančnem denarju v T2S, če bo zadevna valuta na voljo v T2S.

2.   Pravila v zvezi s pogoji za dostop centralnih depotnih družb bodo vključena v pogodbene dogovore med centralnimi bankami Eurosistema in centralnimi depotnimi družbami.

3.   ECB na svoji spletni strani vodi seznam centralnih depotnih družb, ki so bile sprejete k poravnavi v T2S.

Člen 16

Pogodbeni odnosi s centralnimi depotnimi družbami

1.   Pogodbe med centralnimi bankami Eurosistema in centralnimi depotnimi družbami, vključno z dogovori o ravni storitev, so popolnoma harmonizirane.

2.   Odbor za program T2S skupaj s centralnimi bankami Eurosistema uskladi pogodbe s centralnimi depotnimi družbami.

3.   Pogodbe s centralnimi depotnimi družbami odobri Svet ECB, nato pa posamezno pogodbo podpiše centralna banka Eurosistema v državi sedeža centralne depotne družbe ali ECB za centralne depotne družbe s sedežem zunaj euroobmočja, v obeh primerih v imenu in za račun vseh centralnih bank Eurosistema. V primeru Irske bo pogodbo podpisala centralna banka Eurosistema v državi članici, ki je sistem za poravnavo vrednostnih papirjev sporočila Evropski komisiji v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES.

Člen 17

Skladnost z regulativnimi zahtevami

1.   Odbor za program T2S si prizadeva podpirati stalno skladnost centralnih depotnih družb z ustreznimi pravnimi in regulativnimi zahtevami ter zahtevami, ki izvirajo iz pregleda.

2.   Odbor za program T2S preuči, ali bi morala ECB izdati priporočila, ki bi spodbujala prilagoditve predpisov za zagotovitev enakih pravic dostopa centralnih depotnih družb do storitev T2S, in pripravi s tem povezane predloge za Svet ECB.

ODDELEK V

VALUTE, KI NISO EURO

Člen 18

Pogoji za primernost za vključitev v T2S

1.   Valuta EGP, ki ni euro, je primerna za uporabo v T2S pod pogojem, da NCB zunaj euroobmočja, druga centralna banka ali drug organ, ki je odgovoren za to valuto, z Eurosistemom sklene sporazum o udeležbi valute, primernost te valute pa je potrdil tudi Svet ECB.

2.   Valuta, ki ni valuta EGP, je primerna za uporabo v T2S pod pogojem, da je primernost te valute potrdil Svet ECB, če:

(a)

pravni in regulativni okvir ter okvir za pregled, ki veljajo za poravnavo v tej valuti, zagotavljajo v bistvenih elementih enako ali višjo stopnjo pravne varnosti kakor okvir, ki velja v Uniji;

(b)

bi imela vključitev te valute v T2S pozitiven učinek na prispevek T2S k trgu poravnave poslov z vrednostnimi papirji v Uniji;

(c)

druga centralna banka ali drug organ, ki je odgovoren za to valuto, z Eurosistemom sklene obojestransko zadovoljiv sporazum o udeležbi valute.

3.   V skladu z mandatom Odbora za program T2S so NCB zunaj euroobmočja lahko zastopane v Odboru za program T2S.

ODDELEK VI

RAZVOJ PROGRAMA T2S

Člen 19

Načrt programa T2S

1.   Po sprejetju te smernice Odbor za program T2S predlaga Svetu ECB načrt programa T2S, ki temelji na URD ter je sestavljen iz strukturiranega seznama dobav in dejavnosti v zvezi s programom T2S, skupaj z njihovimi soodvisnostmi ter predvidenimi datumi začetka in zaključka.

2.   Na podlagi predlogov Odbora za program T2S Svet ECB oceni, potrdi in sprejme načrt programa T2S.

3.   Odbor za program T2S na podlagi načrta programa T2S oblikuje podroben časovni razpored programa, v katerem določi mejnike programa T2S. Časovni razpored se objavi in sporoči deležnikom v T2S.

4.   Če obstaja resno tveganje, da mejnik programa T2S ne bo dosežen, Odbor za program T2S o tem nemudoma obvesti Svet ECB in predlaga ukrepe za zmanjšanje kakršne koli zamude pri izvajanju programa T2S.

ODDELEK VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Sporazum med ravnema 2 in 3

1.   Sporazum med ravnema 2 in 3 ob upoštevanju te smernice določa dodatne podrobnosti glede nalog in odgovornosti 4CB, Odbora za program T2S in centralnih bank Eurosistema.

2.   Predlog sporazuma med ravnema 2 in 3 se predloži v odobritev Svetu ECB, nato pa ga podpišejo Eurosistem in 4CB.

Člen 21

Reševanje sporov

1.   Če spora v zvezi z zadevo, ki jo ureja ta smernica, ni mogoče rešiti z dogovorom med prizadetimi strankami, lahko katera koli prizadeta stranka predloži zadevo v odločanje Svetu ECB.

2.   V sporazumu med ravnema 2 in 3 se določi, da lahko Odbor za program T2S ali 4CB predložijo kakršen koli spor v zvezi s sporazumom med ravnema 2 in 3 Svetu ECB.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 1. maja 2010.

Člen 23

Naslovniki in izvedbeni ukrepi

Ta smernica velja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 21. aprila 2010

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 102, 22.4.2009, str. 12.

(2)  UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.


PRILOGA

SVETOVALNA SKUPINA ZA T2S

Mandat in sestava

1.   Mandat in pristojnosti

Mandat Svetovalne skupine za TARGET2-Securities (T2S) (svetovalna skupina) obsega:

(a)

podporo Eurosistemu pri pregledu splošnih specifikacij (General Specifications – GS) in podrobnih funkcijskih specifikacij za uporabnike (User Detailed Functional Specifications – UDFS), da se zagotovi njihova popolna skladnost z dokumentom z uporabniškimi zahtevami (User Requirements Document – URD);

(b)

podporo Eurosistemu pri pregledu kakršnih koli zahtev za spremembo URD;

(c)

svetovanje glede podrobnejše opredelitve pravne podpore za GS in UDFS;

(d)

podporo Eurosistemu pri podrobnejši opredelitvi okvira za oblikovanje cen;

(e)

nadaljevanje dela v zvezi s harmonizacijo na področju poravnave poslov z vrednostnimi papirji v povezavi s T2S;

(f)

podpiranje prizadevanj za izvajanje na trgu;

(g)

svetovanje in podporo pri izvajanju dogovora in politik, ki prispevajo k uspešnosti in cenovni učinkovitosti okolja T2S za potrgovalne storitve med T2S in centralnimi depotnimi družbami, ter s tem spodbujanje zavezanosti centralnih depotnih družb in uporabnikov na trgu, da prenesejo stanja in poravnalne aktivnosti v T2S;

(h)

svetovanje o vprašanjih migracije in delitvi v faze.

2.   Sestava

2.1

Svetovalno skupino sestavljajo predsednik, sekretar, polnopravni člani in opazovalci.

2.2

Kadar predsednik to oceni za primerno, lahko po lastni presoji v posamičnih primerih povabi na seje svetovalne skupine dodatne strokovnjake in o tem obvesti svetovalno skupino.

3.   Polnopravni člani

3.1

Polnopravni člani imajo pravico sodelovati pri odločitvah svetovalne skupine.

3.2

Vsaki skupini, ki je primerna za polnopravno članstvo v skladu z odstavkom 3.3, se dodeli enako število polnopravnih članov. Število polnopravnih članov iz vsake druge skupine deležnikov je enako številu polnopravnih članov iz skupine deležnikov iz centralnih bank.

3.3

Za polnopravnega člana svetovalne skupine je primeren predstavnik katere koli od naslednjih skupin:

(a)

centralne banke – ECB in vsako nacionalno centralno banko (NCB) euroobmočja zastopa en polnopravni član. Ko država članica sprejme euro, tudi njena NCB sodeluje kot polnopravna članica v svetovalni skupini od dneva vstopa v euroobmočje. Centralno banko zunaj euroobmočja, ki je sklenila vključiti svojo valuto v T2S, prav tako zastopa en polnopravni član od dneva sprejetja takšnega sklepa. Evropska komisija je kot javni organ polnopravna članica in se šteje kot članica iz skupine centralnih bank.

(b)

centralne depotne družbe – vsaka skupina centralnih depotnih družb, ki jo lahko sestavlja več centralnih depotnih družb, ali vsaka centralna depotna družba, odvisno od primera, ki poravnava transakcije v eurih in/ali transakcije v svoji nacionalni valuti, ki ni euro, je polnopravna članica svetovalne skupine in lahko imenuje enega predstavnika, če je izpolnila naslednje pogoje:

če je izrazila podporo T2S,

če je pripravljena z Eurosistemom skleniti pogodbeno razmerje,

če je izrazila namero za uporabo T2S, ko bo začel delovati.

V skladu z odstavkom 3.2 in odstavkom 3.3(a) je število predstavnikov centralnih depotnih družb enako številu predstavnikov centralnih bank. Tako imajo večje skupine centralnih depotnih družb in večje centralne depotne družbe več predstavnikov, odvisno od njihovega obsega poravnav. Število dodatnih predstavnikov določijo centralne depotne družbe, ki so zastopane v svetovalni skupini, in predsednik svetovalne skupine v skladu z d’Hondtovo metodo proporcionalnega zastopanja.

(c)

uporabniki – odbor za imenovanja izbere člane iz skupnosti uporabnikov na podlagi prijav, ki jih prejme sekretar, po vnaprej določenem ključu:

najmanj enajst polnopravnih članov, ki zastopajo velike poslovne banke, dejavne v poslih z vrednostnimi papirji v valutah, ki so primerne za poravnavo v T2S, ne glede na njihov kraj ustanovitve,

najmanj dva polnopravna člana, ki zastopata mednarodne investicijske banke,

najmanj dva polnopravna člana, ki zastopata banke, dejavne na področju poravnave poslov z vrednostnimi papirji za svoje lokalne stranke,

najmanj enega polnopravnega člana, ki zastopa centralno nasprotno stranko.

4.   Opazovalci

4.1

Opazovalci imajo pravico udeležbe na sejah svetovalne skupine, ne smejo pa sodelovati pri njenem procesu odločanja.

4.2

Za opazovalca v svetovalni skupini je primeren en predstavnik vsake od naslednjih skupin/institucij:

(a)

Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje;

(b)

Evropsko bančno združenje (European Banking Federation);

(c)

Evropska skupina hranilnic (European Savings Bank Group);

(d)

Evropsko združenje zadružnih bank (European Association of Co-operative Banks);

(e)

Evropski forum za storitve v zvezi z vrednostnimi papirji (European Securities Services Forum);

(f)

Evropsko združenje borz (Federation of European Securities Exchanges);

(g)

centralne depotne družbe, ki podpirajo T2S in jih upravljajo NCB;

(h)

predsedniki podskupin svetovalne skupine.

4.3

Centralne banke Eurosistema, ki bodo postavile in upravljale platformo T2S (4CB), lahko imenujejo po enega predstavnika vsake centralne banke za sodelovanje v svetovalni skupini v vlogi opazovalca. Ti predstavniki predstavljajo svoja stališča svetovalni skupini na enoten način.

5.   Postopki imenovanja

5.1

Za polnopravne člane in opazovalce veljajo naslednji postopki imenovanja:

(a)

predstavnika centralne banke imenuje guverner/predsednik te centralne banke v skladu s statutom te centralne banke;

(b)

predstavnika centralne depotne družbe imenuje vodja te centralne depotne družbe;

(c)

predstavnika uporabnikov predlagajo zadevne organizacije na podlagi poimenskih prijav. Določi jih odbor za imenovanja v skladu z ustreznimi postopki in merili tega odbora;

(d)

opazovalca imenuje vodja posamezne skupine/institucije.

5.2

Vsak imenovani mora imeti primerne izkušnje in ustrezno tehnično znanje. Za imenovane morajo subjekti, ki jih imenujejo, zagotoviti, da bodo imeli na voljo dovolj časa za dejavno vključevanje v delo svetovalne skupine.

5.3

Vsako imenovanje je treba pisno potrditi sekretarju.

6.   Udeležba

6.1

Polnopravni člani in opazovalci v svetovalni skupini sodelujejo v svetovalni skupini izključno osebno. Njihova prisotnost na sejah svetovalne skupine se razume kot znak njihove zavezanosti projektu.

6.2

Polnopravni člani in opazovalci imajo pravico določiti namestnika (z enako ravnjo izkušenj in znanja), ki se v izjemnih primerih ob odsotnosti prej navedenih udeležuje sej svetovalne skupine in lahko izraža stališča, v primeru polnopravnih članov pa tudi glasuje v njihovem imenu kot pooblaščenec za oddajo glasu. Zadevni polnopravni člani in opazovalci o tem obvestijo sekretarja dovolj časa vnaprej.

6.3

Kadar polnopravni član ali opazovalec zapusti subjekt, ki ga zastopa, njegovo članstvo preneha s takojšnjim učinkom.

6.4

Predsednik svetovalne skupine zahteva, da organizacija, pristojna za imenovanje, ali odbor za imenovanja, odvisno od primera, določi nadomestnega člana vsakokrat, kadar polnopravni član ali opazovalec odstopi ali mu preneha članstvo, v skladu z ustreznim postopkom imenovanja iz člena 5.

7.   Predsednik

7.1

Predsednik mora biti višji vodstveni uslužbenec ECB in ga imenuje Svet ECB. Predsednik ima pravico določiti namestnika, ki ga nadomešča v izjemnih okoliščinah.

7.2

Predsednik je odgovoren za organizacijo sej svetovalne skupine in predseduje tem sejam. V tej funkciji odloča o dnevnem redu sej, pri čemer upošteva prispevke članov svetovalne skupine, in odloča o tem, kateri dokumenti se pošljejo svetovalni skupini.

7.3

Predsednik odloča o tem, ali tema sodi v pristojnost svetovalne skupine (v skladu z odstavkom 1.2), in ustrezno obvesti svetovalno skupino, če odloči, da zadeva ne spada v pristojnost svetovalne skupine.

7.4

Predsednik opravlja vse funkcije, določene v sklepu Sveta ECB, in druge funkcije, ki jih nanj naknadno prenese svetovalna skupina.

7.5

Predsednik imenuje predsednike in redne člane podskupin, ki se ustanovijo pod okriljem svetovalne skupine.

7.6

Predsednik je edina oseba, ki svetovalno skupino zastopa navzven. Svetovalno skupino je treba ustrezno obvestiti pred vsakim pomembnim primerom zunanjega zastopanja, ki ga opravi predsednik v imenu svetovalne skupine. O vsakem zunanjem komuniciranju svetovalne skupine mora biti ta obveščena dovolj časa vnaprej.

8.   Sekretariat

8.1

Sekretar mora biti visoko izkušen zaposleni v ECB in ga imenuje predsednik. Predsednik lahko določi namestnika, ki sekretarja nadomešča v izjemnih okoliščinah.

8.2

ECB sekretarju zagotavlja operativno in tajniško podporo.

8.3

Sekretar deluje po usmeritvah predsednika. Naloge sekretarja vključujejo zlasti:

(a)

pomoč predsedniku pri opravljanju njegovih dolžnosti;

(b)

organiziranje sej in pripravo povzetkov sej;

(c)

pomoč pri pripravi osnutkov dokumentov, ki jih sprejema svetovalna skupina;

(d)

opravljanje vloge koordinatorja pri posvetovanjih;

(e)

organiziranje zunanjega komuniciranja v zvezi z delom svetovalne skupine in drugih skupin (kot je objava dokumentov svetovalne skupine);

(f)

izvrševanje drugih funkcij, ki mu jih dodeli ta poslovnik, svetovalna skupina ali predsednik, odvisno od primera.

8.4

Sekretar je po uradni dolžnosti član odbora za imenovanja. Sodeluje lahko tudi v podstrukturah svetovalne skupine.

8.5

Sekretar nima pravice sodelovati pri odločitvah svetovalne skupine.

9.   Delovni postopki

9.1

Svetovalna skupina se praviloma sestaja enkrat na četrtletje. Dodatne seje lahko skliče predsednik, njihove datume pa je treba sporočiti svetovalni skupini dovolj časa vnaprej. Seje načeloma potekajo v prostorih ECB.

9.2

Delovni jezik je angleščina.

9.3

Začasni zaključki glede glavnih rezultatov seje svetovalne skupine se objavijo na spletni strani ECB v treh delovnih dneh po seji. Za objavo teh začasnih zaključkov, ki se označijo kot začasni, je odgovoren predsednik, brez udeležbe svetovalne skupine. Sekretar po vsaki seji svetovalne skupine pripravi tudi seznam aktivnosti, kjer se navedejo naloge in roki, ki so bili dodeljeni med to sejo. Osnutek povzetka seje svetovalne skupine pripravi sekretar in ga pošlje članom svetovalne skupine v šestih delovnih dneh po seji. Pripombe članov svetovalne skupine na osnutek povzetka morajo biti prejete v treh delovnih dneh. Končni povzetek se objavi potem, ko ga potrdi svetovalna skupina. Nadomesti začasne zaključke predsednika, ki se po objavi povzetka odstranijo s spletne strani. V povzetku se navedejo obravnavane teme in rezultati razprav.

9.4

Svetovalna skupina deluje na odprt in pregleden način.

Dnevni red seje in dokumenti za obravnavo (vključno s prispevki podstruktur svetovalne skupine) se pošljejo članom in objavijo na spletni strani ECB najmanj pet delovnih dni pred sejo. Svetovalna skupina po lastnem preudarku odloči, ali bo med sejo obravnavala tudi dokumente, ki so bili poslani manj kot pet dni pred to sejo. Pripombe in drugi prispevki, ki jih prejme sekretar najmanj tri delovne dni pred sejo, se posredujejo svetovalni skupini in načeloma tudi objavijo na spletni strani ECB. Dokumenti zaupne narave (kot so dokumenti, prejeti od udeležencev na trgu pod pogojem zaupnosti, ali dokumenti, ki jih kot zaupne oceni predsednik) se ne objavijo.

9.5

Odločitve svetovalne skupine so v obliki nasvetov, ki se pošljejo neposredno organom odločanja ECB, tj. Svetu ECB in Izvršilnemu odboru, ali v obliki zaključkov v zvezi z organizacijo dela svetovalne skupine ali podskupin.

9.6

Vsak nasvet organom odločanja ECB se praviloma sprejme s konsenzom članov svetovalne skupine, ki sodelujejo pri odločitvah svetovalne skupine. Če konsenza ni mogoče doseči, lahko predsednik sklene oceniti stopnjo podpore posameznemu nasvetu tako, da vpraša vse polnopravne člane svetovalne skupine, ki sodelujejo pri odločanju svetovalne skupine, ali soglašajo s predlogom ali ne. Stopnja podpore se sporoči organom odločanja ECB. V primeru več predlogov nasvetov o isti temi se organom odločanja ECB sporočijo samo tisti predlogi, ki jih podpira najmanj sedem polnopravnih članov svetovalne skupine (ali njihovih namestnikov). Polnopravni člani ne smejo podpreti več kot enega predloga o isti temi. V zvezi z izredno pomembnimi vprašanji lahko sedem polnopravnih članov zahteva, da se njihovo manjšinsko stališče nemudoma predloži organom odločanja ECB.

9.7

Svetovalna skupina lahko ustanovi podstrukture, ki ji nudijo podporo pri delu v zvezi s: (a) tehnično izvedbo zahtev uporabnikov, (b) usklajevanjem glede zadev, povezanih s T2S, (c) pravnimi vprašanji v zvezi s T2S ali (d) katerim koli drugim področjem, kjer svetovalna skupina oceni, da potrebuje posebno podporo. Mandate takšnih podstruktur opredeli in sprejme svetovalna skupina.

Svetovalna skupina lahko ustanovi podskupine, ki zajemajo vse skupine deležnikov v T2S in so dolgoročnejše narave. Dodatno lahko svetovalna skupina ustanovi tudi delovne skupine, ki ne zajemajo nujno vseh deležnikov v T2S in/ali so kratkoročnejše narave. Poleg tega lahko svetovalna skupina ali projektna ekipa za T2S v posamičnih primerih skliče delavnice za obravnavo posameznih tem.

Odločitve svetovalne skupine v zvezi z organizacijo dela podstruktur se sprejemajo s konsenzom, če konsenz ni dosežen, pa z glasovanjem z navadno večino.

9.8

Svetovalna skupina mora zagotoviti, da dobi širok krog udeležencev na trgu in organov priložnost podati prispevke svetovalni skupini, ter da so ti subjekti obveščeni o njenih posvetovanjih. Sekretar je koordinator vseh takšnih posvetovanj, pomagajo pa mu projektna ekipa za T2S v ECB in po potrebi drugi zaposleni v ECB.

V ta namen se v vsaki državi ustanovi nacionalna skupina uporabnikov kot povezava med nacionalnim trgom in svetovalno skupino. Nacionalne skupine uporabnikov lahko predložijo predloge ali zaključke svetovalni skupini prek sekretarja.

Svetovalna skupina mora uporabiti ustrezna sredstva, da se posvetuje z udeleženci na trgu in organi ter drugimi deležniki in zainteresiranimi stranmi, npr. s pomočjo nacionalnih skupin uporabnikov, javnih posvetovanj, okroglih miz, tematskih sestankov in informativnih srečanj ali objave poročil o odzivih na posvetovanja.

Pri vseh posvetovanjih mora biti praviloma predvideno najmanj tri tedne časa za dajanje pripomb, razen če predsednik svetovalne skupine sklene drugače.

10.   Linije poročanja in razmerje z odbori Evropskega sistema centralnih bank (ESCB)

10.1

Svet ECB lahko na lastno pobudo ali na zahtevo daje splošne usmeritve svetovalni skupini.

10.2

Svetovalna skupina predloži svoje nasvete v preučitev neposredno organom odločanja ECB.

10.3

Svetovalna skupina lahko na lastno pobudo ali na zahtevo podskupine daje usmeritve v zvezi z delom, ki se opravlja skladno z mandatom, neposredno tej podskupini prek njenega predsednika.

10.4

Svetovalna skupina se prek svojega predsednika lahko posvetuje z odborom ESCB ali njegovo(-imi) podskupino(-ami) o posebnih tehničnih vprašanjih, za katera je ta odbor pristojen in usposobljen (kot so pravna vprašanja v zvezi s T2S). Za vsako takšno posvetovanje se načeloma določi rok najmanj treh tednov, razen če je zaradi posebnih okoliščin potreben krajši rok. Predsednik tudi zagotovi, da se delo svetovalne skupine ne prekriva z mandatom odbora ESCB.

SKUPINA ZA STIKE S CENTRALNIMI DEPOTNIMI DRUŽBAMI

Mandat in sestava

1.   Obseg mandata

Skupina za stike s centralnimi depotnimi družbami (skupina za stike) pospešuje pripravo in usklajevanje okvirnega sporazuma med Eurosistemom na eni strani in centralnimi depotnimi družbami, ki so pripravljene sodelovati v T2S, na drugi strani. Okvirni sporazum je dokument, ki ga Svet ECB ponudi vsem evropskim centralnim depotnim družbam. Zajema fazi razvoja in delovanja T2S. Podpisala ga bo vsaka centralna depotna družba posebej.

2.   Sestava

Skupino za stike sestavljajo sponzorji projekta v centralnih depotnih družbah ter člani in namestniki članov Odbora za program T2S.

Sponzorje projekta imenujejo uprave tistih centralnih depotnih družb, ki so 16. julija 2009 z Eurosistemom podpisale memorandum o soglasju ali so naknadno enostransko izjavile, da ga sprejemajo. Vsak član iz centralne depotne družbe lahko določi namestnika, ki ga lahko nadomešča v primeru odsotnosti. V primeru odsotnosti tako sponzorja projekta kot tudi njegovega namestnika centralna depotna družba ni zastopana. Članov Odbora za program T2S in njihovih namestnikov se v primeru njihove odsotnosti ne more nadomestiti.

Skupini za stike predseduje predsednik Odbora za program T2S. Predsednik ob uskladitvi s centralnimi depotnimi družbami (1) odloča o pogostosti, obliki in dnevnem redu sej; (2) vabi zunanje strokovnjake in/ali člane projektne ekipe za T2S na seje o posameznih temah. Poročevalec je član projektne ekipe za T2S v ECB. On (1) usklajuje organizacijo sej in pravočasno pošiljanje potrebnih dokumentov; (2) pomaga predsedniku pri pripravah na seje skupine; (3) pripravlja osnutke rezultatov sej; (4) pomaga predsedniku pri vodenju odnosov z ustreznimi (pod)skupinami.

3.   Delovni postopki, sodelovanje in podpora

Delovni postopki

Skupina za stike si prizadeva sprejemati svoje zaključke s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči na dveh zaporednih sejah, se razhajanja skrbno dokumentirajo. V takšnem primeru je Odbor za program T2S odgovoren, da poda predlog Svetu ECB. Centralne depotne družbe, ki se ne strinjajo s predlogom Odbora za program T2S, imajo možnost izraziti odklonilno mnenje.

Sodelovanje med Svetovalno skupino za T2S (svetovalno skupino) in skupino za stike

Predsednik skupine za stike redno obvešča svetovalno skupino o napredku v procesu usklajevanj glede okvirnega sporazuma.

Kjer je to potrebno, skupina za stike (po možnosti prek podskupine projektnih vodij (Project Managers sub-group – PMSG) in delovne skupine za pogodbena vprašanja (Task Force on Contractual Issues – TCI)) prejema prispevke od obstoječih podstruktur svetovalne skupine.

Podpora skupini za stike

Skupini za stike zagotavljata podporo:

PMSG, ki odgovarja za pripravo poslovnega prispevka k usklajevanjem (kar med drugim vključuje vprašanja glede funkcij, tehnike in načrtovanja).

TCI, ki skupini za stike zagotavlja pravno podporo in v tej vlogi „prevaja“ poslovni prispevek skupine za stike in PMSG v ustrezno pravno obliko.

Skupina za stike opredeli mandat teh dveh delovnih skupin in postavi okvirni načrt njunega delovanja.

NACIONALNA SKUPINA UPORABNIKOV

Mandat in sestava

1.   Uvod

Nacionalna skupina uporabnikov združuje ponudnike in uporabnike storitev poravnave poslov z vrednostnimi papirji znotraj njihovega nacionalnega trga z namenom podpore razvoja in izvedbe TARGET2-Securities (T2S). Ustvarja forum za vključevanje udeležencev na nacionalnem trgu v delo Svetovalne skupine za T2S (svetovalna skupina) ter vzpostavlja formalno povezavo med svetovalno skupino in nacionalnim trgom. Projektni ekipi za T2S služi za izmenjavo mnenj, svetovalni skupini pa daje prispevke v povezavi z vsemi zadevami, ki jih ta obravnava. V tej vlogi lahko tudi predlaga zadeve v obravnavo svetovalni skupini.

Nacionalne skupine uporabnikov se lahko vključujejo v proces upravljanja s spremembami URD in imajo lahko pomembno vlogo pri ocenjevanju takšnih zahtev z vidika delovanja nacionalnega trga. Nacionalne skupine uporabnikov bi morale sprejeti načelo T2S, da se poskuša izogibati vključevanju nacionalnih posebnosti v T2S, in dejavno spodbujati harmonizacijo.

2.   Mandat

Mandat nacionalnih skupin uporabnikov obsega

ocenjevanje vplivov funkcionalnosti T2S in zlasti kakršnih koli sprememb zahtev uporabnikov T2S na njihov nacionalni trg; pri tem bi bilo treba skrbno upoštevati koncept „vitkega T2S“, katerega cilj je izogibati se nacionalnim posebnostim in spodbujati harmonizacijo,

opozarjanje svetovalne skupine na bistvene pomisleke nacionalnega trga,

seznanjanje vseh segmentov nacionalne skupnosti na področju vrednostnih papirjev s T2S,

podpiranje članov svetovalne skupine pri zastopanju nacionalne skupnosti.

3.   Sestava

Nacionalne skupine uporabnikov sestavljajo predsednik, sekretar in člani.

Predsednik nacionalne skupine uporabnikov naj bi bil po možnosti polnopravni član ali opazovalec v svetovalni skupini. To vlogo bo običajno izvajal visok uradnik zadevne nacionalne centralne banke. V primeru, da zadevna centralna banka ne zagotovi ali določi predsednika nacionalne skupine uporabnikov, ga imenuje predsednik svetovalne skupine, ki si glede tega prizadeva doseči konsenz med glavnimi udeleženci na zadevnem trgu. Če predsednik ni član svetovalne skupine, bi moral član svetovalne skupine opravljati usklajevanje med svetovalno skupino in predsednikom nacionalne skupine uporabnikov, da se zagotovi tesna povezava med svetovalno skupino in nacionalno skupino uporabnikov.

Sekretarja nacionalne skupine uporabnikov v državah euroobmočja zagotovi zadevna nacionalna centralna banka; v drugih državah sekretarja nacionalne skupine uporabnikov imenuje predsednik nacionalne skupine uporabnikov. Od sekretarja se pričakuje, da se udeležuje rednih informativnih sestankov, ki jih za sekretarje nacionalnih skupin uporabnikov organizira projektna ekipa za T2S.

Člani nacionalne skupine uporabnikov so ustrezni člani svetovalne skupine in opazovalci v njej (ali od njih imenovani visoki predstavniki, ki jih odobri predsednik nacionalne skupine uporabnikov) ter dodatne osebe, ki imajo znanje in ugled, da lahko v splošnem zastopajo vse kategorije uporabnikov in ponudnikov na nacionalnem trgu. Člani nacionalne skupine uporabnikov so tako lahko centralne depotne družbe, borzni posredniki, banke, investicijske banke, skrbniki, izdajatelji in/ali njihovi zastopniki, centralne nasprotne stranke, borze in večstranski sistemi trgovanja, zadevna nacionalna centralna banka, regulativni organi in ustrezna bančna združenja.

4.   Delovni postopki

Nacionalne skupine uporabnikov se ukvarjajo samo z vprašanji, ki zadevajo T2S. Spodbujajo se, da od ekipe za T2S dejavno zahtevajo pojasnila v zvezi s tekočimi zadevami in pravočasno zagotavljajo nacionalna stališča o zadevah, za katera zaprosi sekretar svetovalne skupine ali jih izpostavi nacionalna skupina uporabnikov. Ekipa za T2S nacionalnim skupinam uporabnikov redno zagotavlja informacije in organizira sestanke s sekretarji nacionalnih skupin uporabnikov, da se krepi sodelovanje med nacionalnimi skupinami uporabnikov in ekipo za T2S.

Nacionalne skupine uporabnikov si bodo prizadevale imeti redne seje, usklajene s koledarjem sej svetovalne skupine, tako da lahko svetujejo nacionalnim članom svetovalne skupine. Vendar pa takšni nasveti za nobenega člana svetovalne skupine niso zavezujoči. Nacionalne skupine uporabnikov lahko dajejo tudi pisne prispevke svetovalni skupini prek njenega sekretarja in pozivajo člana svetovalne skupine, da predstavi svoje stališče.

Sekretar nacionalne skupine uporabnikov si prizadeva, da razpošlje dnevni red in vse potrebne dokumente za razpravo na seji nacionalne skupine uporabnikov najmanj pet delovnih dni pred sejo. Povzetki sej nacionalne skupine uporabnikov se objavijo na spletni strani T2S – in, če je to ustrezno, na spletni strani zadevne NCB – v angleščini in katerem koli drugem jeziku Unije v treh tednih po vsaki seji.

Člani nacionalnih skupin uporabnikov bodo objavljeni na spletni strani T2S. Nacionalne skupine uporabnikov bodo na spletni strani T2S objavile tudi kontaktne naslove elektronske pošte nacionalnih skupin uporabnikov, tako da udeleženci na nacionalnih trgih vedo, na koga se morajo obrniti, da izrazijo svoja stališča.


IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

12.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/81


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 24. marca 2009

o državni pomoči C 47/05 (ex NN 86/05) Grčije za Hellenic Vehicle Industry S.A. (ELVO)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1476)

(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/273/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1),

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Komisija je z dopisom z dne 27. maja 2002 prejela pritožbo, da so grški organi domnevno dodelili državno pomoč družbi ELVO – Hellenic Industry S.A. (v nadaljnjem besedilu „ELVO“).

(2)

Komisija je po obsežni izmenjavi mnenj z grškimi organi z dopisom z dne 7. decembra 2005 Grčijo obvestila, da se je odločila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES glede pomoči.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči.

(4)

Komisija ni od zainteresiranih strank prejela nobene pripombe.

(5)

Grčija je pripombe v zvezi z odločitvijo Komisije o sprožitvi postopka predložila z dopisom z dne 1. marca 2006. Grčija je predložila dodatne informacije z dopisi z dne 26. julija 2006, 28. julija 2006, 2. avgusta 2006, 22. junija 2007, 2. julija 2007, 31. avgusta 2007, 6. septembra 2007, 18. oktobra 2007, 22. februarja 2008 in 20. avgusta 2008.

(6)

Uradniki Komisije in grški organi so se v prisotnosti predstavnikov družbe ELVO sestali 4. maja 2007.

2.   DEJSTVA

2.1   Upravičenec

(7)

Družba ELVO iz Soluna v Grčiji proizvaja vojaška vozila, civilna vozila in rezervne dele. Družba ELVO je glavni dobavitelj motornih vozil za grške oborožene sile.

(8)

Glede na informacije, ki so na voljo, proizvaja družba naslednje vrste vozil: avtobuse, trolejbuse, prekucnike, smetarska vozila, cisterne za vodo, gasilska vozila, snežne pluge, transportne zrakoplove, vozila za prevoz žerjavov, traktorje, tovornjake, priklopna vozila, športna terenska vozila, tanke in oklepna vozila.

(9)

Družba je bila ustanovljena leta 1972 kot Steyr Hellas S.A., proizvajalec traktorjev, tovornjakov, koles in motorjev. Leta 1987 se je družba preimenovala v ELVO, grška vlada pa je postala glavni delničar.

(10)

Družba Mytilineos Holdings S.A. je pridobila 43 % družbe ELVO s pogodbo o prodaji deleža z dne 29. avgusta 2000, sklenjeno po javnem razpisu (ta prodaja je v nadaljnjem besedilu: delna privatizacija). Zdaj je v lasti grške vlade 51 % družbe ELVO.

(11)

V družbi ELVO je zdaj zaposlenih približno 672 oseb (podatki iz leta 2007). Njen letni promet je leta 2007 znašal 84 milijonov EUR.

2.2   Podporni ukrepi

2.2.1   Odpis davčnih obveznosti v skladu z zakonom 2771/1999

(12)

V skladu s členom 15(3) zakona 2771/1999, sprejetega 16. decembra 1999, je Grčija družbi ELVO oprostila vse dolgove do javne blagajne v zvezi z davki in fiskalnimi kaznimi za obdobje 1988–1998 (v nadaljnjem besedilu: odpis davčnih obveznosti A). Grški organi navajajo, da je to ustrezalo odpisu v višini 1 193 753 186 GRD (tj. 3 503 310,89 EUR) (3), ki jih je družba ELVO dolgovala javni blagajni.

(13)

Grški organi so v pripombah na odločitev Komisije, da sproži postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, Komisijo obvestili še o dveh drugih ukrepih v podporo družbi ELVO.

2.2.2   Odpis davčnih obveznosti v skladu z zakonom 1892/90

(14)

Grški organi so s sklepom (4), sprejetim v skladu s členom 49 zakona 1892/90, družbi ELVO odpisali davke v višini 3 546 407,89 EUR (v nadaljnjem besedilu: odpis davčnih obveznosti B). To je ustrezalo davčnim obveznostim, ki jih je imela družba ELVO od leta 1998 (leto prejšnje davčne revizije) do prodaje družbi Mytilineos. Odpis se je izvedel tako, da je davčna uprava izplačala povračilo za davke, ki jih je prej plačala družba ELVO. To povračilo je bilo razdeljeno na naslednji način:

2 912 380,90 EUR je zadevalo DDV, ki ga je plačala družba ELVO po delni privatizaciji, vendar je zapadel v obdobju med 1. januarjem 2000 in delno privatizacijo 29. avgusta 2000. Ta znesek so grški organi povrnili v dveh obrokih 7. novembra 2002 (900 000 EUR) in 6. februarja 2004 (2 012 318,90 EUR).

Davkom, ki jih je plačala družba ELVO za poslovna leta 1998, 1999 in 2000 (do delne privatizacije), je ustrezalo 634 088,99 EUR. Grčija ni navedla točnega datuma vračila.

2.2.3   Jamstvo za posojilo

(15)

Leta 1997 je nemška banka Bayerische Hypo und Vereinsbank AG družbi ELVO odobrila posojilo v višini 23 008 134,635 EUR. To posojilo je bilo zavarovano z državnim jamstvom Grčije (v nadaljnjem besedilu: jamstvo za posojilo). Družba ELVO jamstva ni zavarovala s premoženjem, ampak je državi plačala provizijo v višini 1 % zneska. Grški organi so Komisijo obvestili, da je bilo posojilo porabljeno za financiranje proizvodnje v okviru programov javnih naročil ministrstva za obrambo, in sicer za proizvodnjo […] (5) za grško vojsko.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA V SKLADU S ČLENOM 82(2)

(16)

Kot je navedeno zgoraj, je Komisija z dopisom z dne 7. decembra 2005 obvestila Grčijo, da je v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES sprožila postopke glede odpisa davčnih obveznosti A, za katerega je menila, da pomeni državno pomoč. Komisija je imela pomisleke glede združljivosti s skupnim trgom na podlagi naslednjih ugotovitev.

(17)

V okviru izmenjave mnenj pred odločitvijo o sprožitvi postopka je Grčija trdila, da velja za dejavnost družbe ELVO v celoti člen 296 Pogodbe ES, ker je družba ELVO proizvajala predvsem vojaška vozila za grške oborožene sile. Vendar je Komisija ugotovila, da je družba ELVO proizvajala tudi civilna in večnamenska vozila. Grčija ni prikazala, da se je odpis davčnih obveznosti izvedel le v korist vojaške proizvodnje družbe ELVO in da je bil nujen za bistvene obrambne interese Grčije.

(18)

Zato je Komisija menila, da se je za vojaško proizvodnjo, za katero velja člen 296 Pogodbe ES, izkoristil le del finančne podpore, dodeljene družbi ELVO, in da je treba pomoč, dodeljeno za proizvodnjo, za katero ta člen ne velja, preiskati v okviru postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES.

(19)

V istem dopisu je Komisija v skladu s členom 10(3) Uredbe Sveta št. 659/1999 (6) Grčiji naročila, naj ji predloži informacije o več zadevah, med drugim:

informacije o vsaki drugi finančni podpori, ki je bila družbi ELVO zagotovljena iz javnih sredstev;

dokaze, da so bili računi stroškov in prihodkov v zvezi s civilno proizvodnjo (vključno z večnamensko) in vojaško proizvodnjo ločeni ter da je pomoč koristila le vojaški proizvodnji;

podatke o ločitvi prometa na kategorije proizvodov (civilni, večnamenski in vojaški).

4.   PRIPOMBE GRŠKIH ORGANOV

(20)

Grčija je glede odločitve Komisije, da sproži postopek preiskave, predložila naslednje pripombe.

4.1   Drugi ukrepi pomoči

(21)

Grčija je Komisijo po njeni odredbi seznanila z odpisom davčnih obveznosti B in jamstvom za posojilo, kot je navedeno zgoraj. Grčija je navedla, da družba ELVO ni prejela nobene druge podpore iz javnih sredstev.

4.2   Pomen člena 296 Pogodbe ES<