ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.090.slv

Uradni list

Evropske unije

L 90

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
10. april 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 297/2010 z dne 9. aprila 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 272/2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 298/2010 z dne 9. aprila 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1451/2007 v zvezi s podaljšanjem trajanja odstopanj, ki dovoljujejo dajanje biocidnih pripravkov v promet ( 1 )

4

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 299/2010 z dne 9. aprila 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

6

 

 

SKLEPI

 

 

2010/212/SZVP

 

*

Sklep Sveta 212/2010/SZVP z dne 29. marca 2010 o stališču Evropske unije na pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za leto 2010

8

 

 

2010/213/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 18. decembra 2009 o državni pomoči C 34/07 (ex N 93/06) v zvezi z uvedbo sistema davka na tonažo v korist mednarodnemu pomorskemu prevozu na Poljskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10376)  ( 1 )

15

 

 

Popravki

 

*

Popravek Sklepa Komisije 2009/488/ES, Euratom z dne 11. junija 2009 – Sklenitev memoranduma o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) (UL L 161, 24.6.2009)

27

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 297/2010

z dne 9. aprila 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 272/2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (1) ter zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Splošne ukrepe, ki dopolnjujejo skupne osnovne standarde na področju varovanja v civilnem letalstvu, je treba sprejeti na področju varnostnega pregleda, nadzora dostopa in drugega varnostnega nadzora kot tudi na področju prepovedanih predmetov, priznavanja enakovrednosti varnostnih standardov v tretjih državah, zaposlovanja in usposabljanja osebja, posebnih varnostnih postopkov in izvzetja iz varnostnega nadzora.

(2)

Ti splošni ukrepi so nujni za dosego skupne ravni varnosti letalstva v Evropski uniji, ki bo zagotovila zaščito potnikov pred dejanji nezakonitega vmešavanja. Glavni olajševalni ukrep, ki ga določa zakonodaja EU, je uvedba enega varnostnega pregleda. Zato je uskladitev metod varnostnega pregleda ključnega pomena za ohranitev enega varnostnega pregleda v EU, vključno s pregledom tekočin, aerosolov in gelov brez oviranja prednosti enotnega letalskega trga za državljane EU.

(3)

V delu A.3 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so opisane metode varnostnega pregleda, dovoljene za prtljago, tovor in pošto, ki so predvideni za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova. Občasno je treba sprejeti določbe za dodatne metode varnostnega pregleda, ki so se izkazale za učinkovite za varnostni pregled enega ali vseh vrst tovora, in zagotoviti pravno podlago za razvoj podrobnih izvedbenih ukrepov. Uporaba opreme za odkrivanje kovin se šteje za učinkovito metodo varnostnega pregleda za nekatere vrste tovora.

(4)

Uredba (ES) št. 272/2009 ne določa, da se tekočine, aerosoli in geli štejejo za kategorijo predmetov, za katere se lahko prepove vnos na varnostna območja omejenega gibanja in na krov zrakoplova. Namesto tega Uredba (ES) št. 272/2009 določa, da je treba na letališčih po vsej EU čim hitreje, vendar najpozneje do 29. aprila 2010, uvesti metode in tehnologije za zaznavanje tekočih eksplozivov.

(5)

Čas je, da se opustijo omejitve za tekočine, aerosole in gele in da se postopoma od prepovedi večine tekočin preide na sistem pregledovanja tekočih eksplozivov. Za ta namen so potrebne prehodne ureditve, ki bodo veljale po aprilu 2010 in bodo postopoma uvedle detekcijske metode in tehnologijo na vseh letališčih EU brez ogrožanja varnosti v letalstvu. Organi kazenskega pregona, katerih naloga je preprečevanje morebitnih terorističnih groženj v prihodnosti, zahtevajo vzpostavitev učinkovitega mehanizma, dokler letališča ne namestijo zanesljivih detektorjev. Zato je potreben nov pristop. To je treba doseči do 29. aprila 2013, tj. datuma, ko naj bi vsa letališča imela zmogljivosti za pregledovanje tekočin, aerosolov in gelov.

(6)

Kljub postopnemu izvajanju ukrepov pa lahko letališča namestijo in uporabljajo opremo prej, pod pogojem, da oprema izpolnjuje standarde, določene z izvedbeno zakonodajo, ki jo je sprejela Komisija. Tako bodo lahko letališča odhajajočim potnikom olajšala prenos tekočin, aerosolov in gelov, na primer z namestitvijo pregledovalne naprave za tekoče eksplozive na en pas za varnostno pregledovanje. Poleg tega lahko nekatera letališča namestijo napredne naprave pred določenimi roki.

(7)

Glede na potrebo po prožnosti o tem, kako izvajati varnostne ukrepe na letališčih, ostajajo skupni osnovni standardi o varnosti civilnega letalstva strogo tehnološko nevtralni. Države članice in letališča lahko iz razpoložljivih možnosti, naštetih v spremenjeni Uredbi (ES) št. 272/2009, izberejo tehnologije, ki se bodo namestile in ki bodo najučinkoviteje delovale na letališčih.

(8)

Letališča ali drugi subjekti, odgovorni za varovanje civilnega letalstva, morajo za delovanje opreme za pregledovanje in detekcijo tekočih eksploziv nabaviti in namestiti opremo, ki je preverjena, da ustreza tehničnim standardom, sprejetim v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008. Države članice morajo zagotoviti, da so vse predpisane zahteve sprejete za pravočasno namestitev te opreme in da izpolnjuje roke iz te uredbe.

(9)

V prehodnem obdobju morajo biti potniki jasno obveščeni, na katerih letališčih EU se izvaja pregledovanje tekočin. Letališča in letalski prevozniki morajo sodelovati za zagotovitev, da je odvzem tekočin, aerosolov in gelov zadnja možnost ukrepanja.

(10)

Splošne ukrepe, ki jih določa Uredba (ES) št. 272/2009, je treba spremeniti zaradi uvedbe pravil, ki bodo omogočala uporabo opreme za odkrivanje kovin za varnostno pregledovanje ročne prtljage, tovora in pošte, kjer je primerno, in odobrila postopno uvajanje ureditev, ki bodo dovoljevale vnos tekočin, aerosolov in gelov na varnostna območja omejenega gibanja in na krov zrakoplova in se bodo izvajale določen čas, tako da varnostni standardi ostanejo nespremenjeni.

(11)

Uredbo (ES) št. 272/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Razvoj tehnološke ali regulativne narave na ravni EU in mednarodni ravni lahko vpliva na roke iz te uredbe. Kjer je ustrezno, lahko Komisija predlaga revizijo, zlasti pri upoštevanju operabilnosti opreme in manjših ovir za potnike.

(13)

Uredba (ES) št. 300/2008 se začne v celoti uporabljati z datumom, ki je določen v izvedbenih pravilih, sprejetih v skladu s postopkoma iz člena 4(2) in 4(3) navedene uredbe, vendar najpozneje 29. aprila 2010. Ta uredba se zato začne uporabljati 29. aprila 2010 skupaj z Uredbo (ES) št. 300/2008 ter njenimi dopolnjevalnimi in izvedbenimi akti.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost civilnega letalstva, ustanovljenega s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 300/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 272/2009 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 29. aprila 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

(2)  UL L 91, 3.4.2009, str. 7.


PRILOGA

Priloga k Uredbi (ES) št. 272/2009 se spremeni:

1.

V delu A.3 se točki (f) in (g) nadomestita z naslednjim:

„(f)

naprave za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD);

(g)

simulacijska komora; ter

(h)

oprema za odkrivanje kovin.“

2.

Po delu B se doda del B1, kot sledi:

„DEL B1

Tekočine, aerosoli in geli

Dovoli se vnos tekočin, aerosolov in gelov na varnostna območja omejenega gibanja in na krov zrakoplova pod pogojem, da so varnostno pregledani ali izvzeti iz varnostnega pregleda v skladu z zahtevami izvedbenih pravil, sprejetih v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008.

1.

Do 29. aprila 2011 bo dovoljen vnos tekočin, aerosolov in gelov, kupljenih na letališču tretje države ali na krovu zrakoplova letalskega prevoznika države izven Skupnosti, na varnostna območja omejenega gibanja in na krov zrakoplova pod pogojem, da je tekočina zapakirana v vrečko, ki je v skladu s priporočenimi smernicami za varnostni nadzor Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, in da je na njej ustrezen dokaz, da je bila tekočina kupljena največ 36 ur prej na letališču ali na krovu zrakoplova. Varnostno se pregledajo v skladu z zahtevami izvedbenih pravil, sprejetih v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008.

2.

Do 29. aprila 2013 bodo vsa letališča varnostno pregledovala tekočine, aerosole in gele v skladu z zahtevami izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008.

3.

Države članice zagotovijo, da so vse predpisane zahteve pravočasno sprejete, da se omogoči namestitev opreme za pregledovanje tekočin, ki je v skladu z zahtevami iz izvedbenih pravil, sprejetih v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 300/2008, ter da so izpolnjeni roki iz odstavkov 1 in 2.

Potniki morajo biti jasno obveščeni, na katerih letališčih EU je dovoljen vnos tekočin, aerosolov in gelov na varnostna območja omejenega gibanja in na krov zrakoplova, ter o pogojih v zvezi s tem.“


10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/4


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 298/2010

z dne 9. aprila 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1451/2007 v zvezi s podaljšanjem trajanja odstopanj, ki dovoljujejo dajanje biocidnih pripravkov v promet

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) v Prilogi II določa izčrpen seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti v delovnem programu za sistematično pregledovanje aktivnih snovi, ki so že v prometu (v nadaljnjem besedilu: program pregledovanja), in prepoveduje dajanje v promet biocidnih pripravkov, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso uvrščene na seznam v navedeni prilogi oziroma v Prilogi I ali IA k Direktivi 98/8/ES.

(2)

Vendar Uredba (ES) št. 1451/2007 omogoča Komisiji, da odobri odstopanje od te prepovedi v primerih, ko država članica meni, da je aktivna snov nujno potrebna za zdravje, varnost ali varovanje kulturne dediščine ali je odločilnega pomena za delovanje družbe v odsotnosti tehnično in ekonomsko izvedljivih drugih možnosti ali nadomestkov, ki so sprejemljivi z okoljskega ali zdravstvenega vidika, ter določa, da lahko države članice dovolijo dajanje v promet aktivnih snovi, ki so sestavljene izključno iz hrane za ljudi ali živali in so namenjene za uporabo kot repelenti ali atraktanti vrste pripravkov 19.

(3)

Ta odstopanja se zdaj lahko uporabljajo do 14. maja 2010, ker je bilo za program pregledovanja v začetku predvideno, da bo potekal le do tega datuma.

(4)

Direktiva 98/8/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/107/ES (3), je podaljšala program pregledovanja do 14. maja 2014.

(5)

Zaradi doslednosti je primerno, da se trajanje odstopanj, ki so določena v členih 5 in 6 Uredbe (ES) št. 1451/2007, uskladi s trajanjem programa pregledovanja.

(6)

Uredbo (ES) št. 1451/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1451/2007 se spremeni:

1.

Člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Ob upoštevanju prejetih pripomb lahko Komisija odobri odstopanje od člena 4(1) in dovoli, da se da snov v promet v državah članicah prosilkah najdlje do datuma, navedenega v prvem pododstavku člena 16(2) Direktive 98/8/ES, če države članice:

(a)

zagotovijo, da je nadaljnja uporaba mogoča samo, če se pripravki, ki vsebujejo to snov, odobrijo za predvideno uporabo bistvenega pomena;

(b)

sklenejo, da je ob upoštevanju vseh dosegljivih podatkov smiselno predpostaviti, da nadaljnja uporaba nima nikakršnih nesprejemljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali ali na okolje;

(c)

ob odobritvi dovoljenja uvedejo vse primerne ukrepe za zmanjšanje tveganja;

(d)

zagotovijo, da se tovrstni dovoljeni biocidni pripravki, ki so ostali v prometu po 1. septembru 2006, ponovno označijo v skladu s pogoji za uporabo, ki so jih določile države članice v skladu s tem odstavkom, in

(e)

zagotovijo, kjer je potrebno, da si imetniki dovoljenj ali zadevne države članice prizadevajo najti druge možnosti za tovrstne uporabe ali da pripravljajo dosje, ki ga bodo predložile v skladu s postopkom, določenim v členu 11 Direktive 98/8/ES najpozneje dve leti pred datumom, navedenim v prvem pododstavku člena 16(2) Direktive 98/8/ES.“

2.

Prvi odstavek člena 6 se nadomesti z naslednjim:

„Z odstopanjem od člena 4(1) lahko države članice najdlje do datuma, navedenega v prvem pododstavku člena 16(2) Direktive 98/8/ES, dovolijo dajanje v promet aktivnih snovi, ki so sestavljene izključno iz hrane za ljudi ali živali in so namenjene za uporabo kot repelenti ali atraktanti vrste pripravkov 19.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

(3)  UL L 262, 6.10.2009, str. 40.


10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/6


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 299/2010

z dne 9. aprila 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. aprila 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. aprila 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

160,8

JO

113,1

MA

135,9

TN

140,7

TR

115,0

ZZ

133,1

0707 00 05

JO

92,1

MA

75,2

TR

126,1

ZZ

97,8

0709 90 70

MA

64,6

TR

115,1

ZZ

89,9

0805 10 20

EG

48,9

IL

50,4

MA

49,9

TN

56,1

TR

65,2

ZZ

54,1

0805 50 10

EG

65,1

IL

66,2

TR

63,8

ZA

71,7

ZZ

66,7

0808 10 80

AR

94,9

BR

84,8

CA

112,7

CL

87,6

CN

73,9

MK

22,1

NZ

123,3

US

131,8

UY

74,3

ZA

82,6

ZZ

88,8

0808 20 50

AR

84,6

CL

111,3

CN

52,9

ZA

85,9

ZZ

83,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


SKLEPI

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/8


SKLEP SVETA 212/2010/SZVP

z dne 29. marca 2010

o stališču Evropske unije na pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za leto 2010

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija še vedno meni, da je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) glavni mejnik v globalnem sistemu neširjenja jedrskega orožja, bistvena podlaga za nadaljnjo jedrsko razorožitev v skladu s členom VI NPT in pomemben element pri okrepljenem razvoju uporabe jedrske energije v miroljubne namene.

(2)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki je podlaga za usmerjanje ukrepanja na tem področju. Svet je 8. decembra 2008 sprejel „Nove smernice za ukrepanje Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov“.

(3)

Evropski svet je 12. decembra 2008 potrdil izjavo Sveta o krepitvi mednarodne varnosti, v kateri je ponovno potrdil svojo zavezanost preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in z njim povezanih izstrelitvenih sistemov ter podprl konkretne in realistične pobude za razoroževanje, ki jih je Unija predstavila na generalni skupščini Združenih narodov.

(4)

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel Resolucijo 1540 (2004), v kateri je širjenje orožja za množično uničevanje in z njim povezanih izstrelitvenih sistemov opredelil kot grožnjo svetovnemu miru in mednarodni varnosti. Svet je 12. junija 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/419/SZVP (1), 14. maja 2008 pa Skupni ukrep 2008/368/SZVP (2); oba ukrepa sta namenjena podpori pri izvajanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004) ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje.

(5)

Varnostni svet Združenih narodov je na srečanju na ravni voditeljev držav ali vlad soglasno sprejel Resolucijo 1887 (2009), katere cilj je zagotoviti večjo varnost na svetovni ravni in ustvariti razmere za svet brez jedrskega orožja, v skladu s cilji NPT, s spodbujanjem mednarodne stabilnosti in ob spoštovanju načela, da je treba zagotoviti enako stopnjo varnosti za vse; Varnostni svet je pozval vse države, ki niso pogodbenice NPT, naj ji kot države brez jedrskega orožja pristopijo, ter vse pogodbenice, naj v celoti izpolnijo vse v njej določene obveznosti in zaveze ter sodelujejo, da bodo pogodbenice NPT na pregledni konferenci leta 2010 lahko uspešno okrepile pogodbo ter zastavile realne in uresničljive cilje na vseh treh področjih (neširjenje orožja, uporaba jedrske energije v miroljubne namene in razoroževanje).

(6)

Po letu 2004 je Svet sprejel več skupnih ukrepov za podporo dejavnostim Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, med drugim nazadnje Skupni ukrep 2008/314/SZVP (3).

(7)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel sklepe Sveta o prispevku EU v znesku do 25 milijonov EUR za vzpostavitev banke jedrskega goriva pod okriljem IAEA.

(8)

Svet je po letu 2006 sprejel več skupnih ukrepov o podpori dejavnostim pripravljalne komisije Organizacije iz Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov za okrepitev zmogljivosti opazovanja in preverjanja. Nazadnje ti ukrepi vključujejo Skupni ukrep 2008/588/SZVP (4). Svet si je prav tako prizadeval za čimprejšnji začetek veljavnosti in vsesplošno uporabo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT).

(9)

Predsednik Združenih držav je sklical vrh o jedrski varnosti, ki bo 13. aprila 2010; njegov cilj je okrepitev zaveze o prizadevanjih za jedrsko varnost na svetovni ravni in med drugim tudi obravnava nevarnosti jedrskega terorizma.

(10)

Na konferenci za pregled in podaljšanje NPT leta 1995, so pogodbenice sprejele sklepe o podaljšanju NPT za nedoločen čas, načelih in ciljih neširjenja jedrskega orožja in razoroževanja ter krepitvi preglednega postopka za NPT; sprejele so tudi resolucijo o Bližnjem vzhodu.

(11)

Na pregledni konferenci NPT leta 2000 je bil sprejet končni dokument.

(12)

Svet je 25. aprila 2005 sprejel Skupno stališče 2005/329/PESC (5) v zvezi s pregledno konferenco pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2005.

(13)

Pripravljalni odbor za pregledno konferenco NPT leta 2010 je zasedal trikrat, od 30. aprila do 11. maja 2007 na Dunaju, od 28. aprila do 9. maja 2008 v Ženevi in od 4. do 15. maja 2009 v New Yorku.

(14)

Glede na rezultate preglednih konferenc NPT iz let 2000 in 2005, razprave na treh zasedanjih pripravljalnega odbora za pregledno konferenco NPT v letu 2010 in na sedanje stanje bi bilo treba posodobiti in nadalje razviti cilje iz Skupnega stališča 2005/329/SZVP ter iz njega izhajajoče pobude –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Cilj Unije je krepitev mednarodnega sistema za preprečevanje širjenja jedrskega orožja; z ugodnimi in uravnoteženimi rezultati pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za leto 2010 (NPT) je treba zagotoviti očiten in realen napredek pri uresničevanju v njej določenih ciljev.

Za uresničitev tega cilja bi morala Unija sprejeti vrsto konkretnih, učinkovitih, pragmatičnih in sporazumnih ukrepov za okrepitev mednarodnih prizadevanj pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, spodbujanju razoroževanja ter zagotavljanju odgovornega razvoja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v državah, ki želijo razviti zmogljivosti na tem področju. V ta namen je Unija pripravila in pregledni konferenci NPT predložila delovni dokument, ki vključuje daljnosežne predloge EU o vseh treh področjih NPT (6) o neširjenju jedrskega orožja; ti predlogi bodo vključeni v ambiciozen akcijski načrt, ki bo sprejet na pregledni konferenci NPT leta 2010.

Člen 2

Na pregledni konferenci NPT leta 2010 si bo Unija prizadevala zagotoviti, da bodo države pogodbenice NPT (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) obravnavale naslednje prednostne naloge:

1.

ponovna potrditev zaveze vseh držav pogodbenic, da bodo uresničevale svoje obveznosti in cilje, določene v NTP, ter za vsesplošno veljavnost NTP;

2.

doslednejše izvajanje NPT na podlagi sprejetja vrste konkretnih, učinkovitih, pragmatičnih in sporazumnih ukrepov za pospešitev mednarodnih prizadevanj pri preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, spodbujanju razoroževanja in zagotavljanju odgovornega razvoja uporabe jedrske energije v miroljubne namene, ter napredek pri izvajanju resolucije o Bližnjem vzhodu, sprejete na pregledni konferenci NPT leta 1995;

3.

ponovna potrditev zaveze za postopke nadzora nad jedrskim orožjem in razoroževanjem, zlasti z globalnim zmanjšanjem zalog jedrskega orožja v skladu s členom VI NPT, ob upoštevanju posebne odgovornosti držav, ki imajo največje zaloge, ob hkratnem poudarjanju potrebe po konkretnem napredku na tem področju, in z dogovori o posebnih in hitrih ukrepih, med drugim o čimprejšnjem začetku veljavnosti Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) ter začetku pogajanj o Pogodbi o prepovedi cepljivih materialov (FMCT) na konferenci o razoroževanju, pri čemer je oboje nujno potrebno pri uresničevanju obveznosti in končnega cilja iz člena VI NPT;

4.

zagotovitev večje učinkovitosti in celovitosti sistema za preprečevanje širjenja orožja s sklenitvijo celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih in dodatnega protokola kot standarda za preverjanje v skladu s členom III NPT;

5.

krepitev NPT s skupnim dogovorom pogodbenic o učinkovitem odzivu v primeru odstopa države pogodbenice od NPT;

6.

spoštovanje NPT ob upoštevanju sedanjih glavnih izzivov v zvezi s preprečevanjem širjenja jedrskega orožja, zlasti v Demokratični republiki Koreji in Islamski republiki Iran, s skupnim dogovorom pogodbenic o odločnem in učinkovitem odzivu na primere kršenja;

7.

širše sprejetje in podpora koncepta odgovornega razvoja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in neširjenja orožja, ter večstranskih pristopov do jedrskega gorivnega ciklusa.

Člen 3

Za uresničitev cilja iz člena 1 in prednostnih nalog iz člena 2, Unija:

(a)

na pregledni konferenci NPT za leto 2010 prispeva k strukturiranemu in uravnoteženemu pregledu delovanja NPT in izvajanja zavez, ki so jih države pogodbenice prevzele v okviru Pogodbe, ter sodeluje pri določitvi področij, na katerih bi si morali v prihodnosti prizadevati za dodaten napredek, in načinih za dosego tega napredka, še zlasti v zvezi s pregledno konferenco NPT, ki bo leta 2015;

(b)

na podlagi okvira, vzpostavljenega z NPT, prispeva k oblikovanju soglasja, tako da podpre sklepe in resolucijo o Bližnjem vzhodu, ki so bili leta 1995 sprejeti na konferenci za pregled in podaljšanje NPT, in končni dokument pregledne konference NPT iz leta 2000 ter ob upoštevanju sedanjega stanja med drugim spodbuja naslednje bistvene elemente:

1.

prizadevanja za ohranitev celovitosti NPT ter okrepitev njenega vpliva in izvajanja;

2.

ugotovitev, da je NPT edinstven in nenadomestljiv večstranski sporazum za ohranjanje in utrjevanje svetovnega miru ter mednarodne varnosti in stabilnosti, saj vzpostavlja pravni okvir za preprečevanje širjenja jedrskega orožja in nadaljnji razvoj sistema preverjanja, ki zagotavlja, da države brez jedrskega orožja jedrsko energijo uporabljajo izključno v miroljubne namene, in je bistvena podlaga za nadaljnje jedrsko razoroževanje v skladu s členom VI Pogodbe, ter pomemben element pri nadaljnjem razvoju uporabe jedrske energije v miroljubne namene; pri tem je treba poudariti, da NPT s tremi področji, ki se medsebojno dopolnjujejo, pomeni zaščito skupnih varnostnih interesov vseh pogodbenic;

3.

poudarjanje dejstva, da je absolutno treba zagotoviti polno spoštovanje vseh določb NPT s strani vseh držav pogodbenic;

4.

poudarjanje, da morajo politike in strategije pogodbenic biti skladne z določbami NPT;

5.

prizadevanje za vsesplošni pristop k NPT; poziv vsem državam, ki niso pogodbenice NPT, naj čim prej pristopijo kot države brez jedrskega orožja, in v obdobju pred pristopom sprejmejo v njej določene pogoje in zaveze glede neširjenja in razoroževanja;

6.

zadovoljstvo zaradi prispevka civilne družbe pri spodbujanju načel in ciljev NPT;

RAZOROŽEVANJE

7.

ponovna potrditev zavezanosti prizadevanjem za večjo varnost na svetovni ravni in ustvarjanju pogojev za svet brez jedrskega orožja v skladu s cilji NPT; prepričanje, da so pri uresničevanju tega cilja pomembne tudi vmesne faze, ki lahko prinesejo večjo varnost za vse;

8.

zadovoljstvo zaradi precejšnjega zmanjšanja količine jedrskega orožja po koncu hladne vojne, med drugim tudi v dveh državah članicah Unije; poudarjanje potrebe po splošnem zmanjšanju zalog jedrskega orožja v prizadevanju za postopno, sistematično jedrsko razorožitev v skladu s členom VI NPT ob upoštevanju posebne odgovornosti držav, ki imajo največje zaloge; v tej zvezi tudi zadovoljstvo zaradi pogajanj o novem sporazumu START med Združenimi državami in Rusko federacijo; ponovno poudarjanje potrebe po večjem napredku pri zmanjšanju zalog orožja teh držav in zmanjšanju operativne pripravljenosti njihovih sistemov jedrskega orožja na najnižjo potrebno raven;

9.

glede nestrateškega jedrskega orožja:

(i)

poziv vsem državam pogodbenicam, ki imajo takšno orožje, da ga vključijo v postopke splošnega nadzora orožja in razoroževanja, katerih cilj je zagotoviti preverljivo in nepovratno zmanjšanje količin tega orožja in njegovo uničenje;

(ii)

dogovor o nujnosti sprejetja nadaljnjih ukrepov za izboljšanje preglednosti in krepitev zaupanja zaradi spodbujanja nadaljnjega jedrskega razoroževanja;

(iii)

spodbujanje Združenih držav in Ruske federacije pri nadaljnjem razvoju enostranskih predsedniških pobud iz let 1991/92 in pri vključevanju nestrateškega jedrskega orožja v naslednji krog dvostranskega zmanjšanja količin jedrskega orožja, s čimer bi znižali zgornjo mejo njunih zalog strateškega in nestrateškega jedrskega orožja;

10.

priznanje uporabe načela nepreklicnosti pri izvajanju vseh ukrepov na področju jedrskega razoroževanja in nadzora nad orožjem, kar ob upoštevanju navedenih pogojev prispeva k vzdrževanju in krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti;

11.

priznanje pomena, ki ga imajo z vidika jedrske razorožitve programi uničenja in odstranitve jedrskega orožja ter odstranitev cepljivih snovi, kakor so opredeljene v okviru svetovnega partnerstva G8;

12.

prizadevanja za preverljivost, preglednost in druge ukrepe jedrskih sil za vzpostavitev zaupanja, namenjene spodbujanju nadaljnjega napredka v razoroževanju; s tem v zvezi veselje zaradi večje preglednosti glede jedrskega orožja v nekaterih državah z jedrskim orožjem, med drugim tudi v dveh državah članicah Unije, ter poziv drugim državam, da storijo enako;

13.

ponovna potrditev zaveze za pogodbeni nadzor nad jedrskim orožjem in razoroževanjem ter poudarjanje potrebe po obnovitvi večstranskih prizadevanj in ponovni vzpostavitvi večstranskih instrumentov, zlasti konference o razoroževanju;

14.

poziv državam, naj nemudoma in brezpogojno podpišejo ter ratificirajo Pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov (CTBT), zlasti devetim preostalim državam, naštetim v Prilogi II CTBT, ki tega še niso storile, saj je CTBT bistven del režima jedrskega razorožitve in neširjenja jedrskega orožja, ter poziv k čimprejšnjemu začetku veljavnosti CTBT; s tem v zvezi veselje, ker so se Združene države nedavno zavezale k čimprejšnji ratifikaciji CTBT;

15.

do začetka veljavnosti CTBT poziv vsem državam, naj spoštujejo moratorij za jedrske poskuse, se vzdržijo ukrepov, ki bi bili v nasprotju z obveznostmi in določbami CTBT, in čim prej razgradijo vse jedrske poskusne naprave na način, ki bo pregleden in odprt za mednarodno skupnost; zadovoljstvo z delom, ki ga je opravila pripravljalna komisija Organizacije za CTBT, ter poudarjanje njegovega pomena, zlasti v zvezi z mednarodnim sistemom nadzorovanja;

16.

zadovoljstvo zaradi soglasnega sprejetja programa dela Konference za razorožitev v letu 2009 in na tej podlagi ponovni poziv za takojšnji začetek in hitro sklenitev pogajanj FMCT na podlagi dokumenta CD/1299 z dne 24. marca 1995 in v njem opredeljenega mandata, kot je dogovorjeno v Sklepu konference o razoroževanju za vzpostavitev delovnega programa zasedanja za leto 2009 z dne 29. maja 2009 (CD/1864);

17.

do začetka veljavnosti FMCT poziv vsem zadevnim državam, naj razglasijo in potrdijo takojšen moratorij na proizvodnjo cepljivih snovi za izdelavo jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih teles, obrate, namenjene proizvodnji cepljivih snovi za jedrsko orožje, pa naj razgradijo ali jih pretvorijo v obrate za izključno ne-eksplozivno uporabo; zadovoljstvo zaradi ukrepanja petih držav z jedrskim orožjem, zlasti tistih iz Unije, ki so sprejele sklep o ustreznih moratorijih in razgradnji takih obratov;

18.

poziv vsem zadevnim državam, naj sprejmejo primerne praktične ukrepe za zmanjšanje nevarnosti naključne jedrske vojne;

19.

prizadevanja za obravnavo vprašanja varnostnih zagotovil za države članice, ki nimajo jedrskega orožja in so pogodbenice;

20.

poziv državam, ki imajo jedrsko orožje, naj ponovno potrdijo obstoječa varnostna zagotovila Varnostnega sveta Združenih narodov iz Resolucije 984 (1995), v katerih je ta priznal, da takšna varnostna zagotovila krepijo sistem za preprečevanje širjenja jedrskega orožja; države naj tudi podpišejo ter ratificirajo ustrezne protokole k pogodbam o vzpostavitvi območij brez jedrskega orožja, sestavljenih po opravljenih potrebnih posvetovanjih v skladu s smernicami Komisije združenih narodov za razorožitev (UNDC) iz leta 1999, in jim tako priznajo pravico do varnostnih zagotovil na podlagi pogodb;

21.

poudarjanje nujnosti okrepitve splošnega nadzora nad orožjem in procesa razorožitve ter poziv k nadaljnjemu napredku pri vseh vidikih razoroževanja za krepitev svetovne varnosti;

22.

prizadevanja za začetek posvetovanj o Pogodbi za prepoved izstrelkov zemlja-zemlja kratkega in srednjega dometa;

23.

poziv k splošnemu pristopu k haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov in k učinkovitemu izvajanju tega kodeksa;

24.

poudarjanje pomena splošnega pristopa h Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju in Konvenciji o kemičnem orožju ter izvajanja teh konvencij, ter konvencij, ukrepov in pobud, ki prispevajo k nadzoru konvencionalnega orožja;

25.

prizadevanja za odpravo regionalne nestabilnosti in negotovosti ter vseh konfliktnih razmer, ki so pogosto vzrok številnih programov oborožitev;

NEŠIRJENJE OROŽJA

26.

priznanje, da so se v zadnjih letih pojavili veliki izzivi v zvezi s preprečevanjem širjenja jedrskega orožja, zlasti v Demokratični republiki Koreji in Islamski republiki Iran; pri tem je treba poudariti, da mora biti mednarodna skupnost pripravljena, da se nanje odzove, ter da je nanje treba odgovoriti z učinkovitim ukrepanjem;

27.

poudarjanje nujnosti okrepitve vloge Varnostnega sveta Združenih narodov kot končnega razsodnika, da bi lahko v skladu s statutom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) primerno ukrepal v primeru nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz NPT, vključno z uporabo nadzornih ukrepov;

28.

opominjanje na možne posledice, ki bi jih za mednarodni mir in varnost imel odstop od NPT; mednarodno skupnost je treba pozvati, naj se premišljeno in takoj odzove na vsako obvestilo o odstopu države od Pogodbe in njegovih posledicah; pri tem je treba poudariti zahtevo, da se mora na vsako obvestilo o odstopu države takoj in zlasti brez odlašanja odzvati Varnostni svet Združenih narodov; prav tako je v tej zvezi treba pozvati pogodbenice NTP, naj spodbujajo sprejetje ukrepov, med drugim tudi sporazume o ohranitvi ustreznih nadzornih ukrepov IAEA v zvezi z jedrskimi materiali, opremo, tehnologijo in obrati, ki se razvijajo v miroljubne namene;

29.

zahteve za prekinitev jedrskega sodelovanja z državami, za katere IAEA ne more v zadostni meri zagotoviti, da je njihov jedrski program zasnovan izključno v miroljubne namene; sodelovanje naj se prekine, dokler IAEA ne priskrbi teh zagotovil;

30.

poziv vsem državam na Bližnjem vzhodu, naj si med drugim prizadevajo za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničenje ter z njima povezanih izstrelitvenih sistemov, ki ga bo dejansko mogoče nadzirati, ter se vzdržijo sprejemanja ukrepov, ki bi onemogočali dosego tega cilja; treba je doseči dogovor o praktičnem izvajanju procesa in vanj vključiti vse države v regiji; cilj tega dogovora je pospešeno izvajanje resolucije o Bližnjem vzhodu;

31.

poziv pogodbenicam, zlasti tistim, ki imajo jedrsko orožje, naj v skladu z resolucijo o Bližnjem vzhodu iz leta 1995 razširijo sodelovanje in si v največji možni meri prizadevajo za vzpostavitev s strani regionalnih strani območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje ter z njima povezanih izstrelitvenih sistemov, ki ga bo mogoče nadzirati;

32.

upoštevanje dejstva, da je varnost v Evropi povezana z varnostjo v Sredozemlju, in v ta namen opredelitev izvajanja režima neširjenja jedrskega orožja v tej regiji kot prednostne naloge;

33.

priznanje pomena, ki ga za mir in varnost imajo območja brez jedrskega orožja, nastala na podlagi sporazumov, ki jih prosto sklepajo države zadevne regije v skladu s smernicami UNDC iz leta 1999;

34.

poudarjanje nujnosti okrepljenih prizadevanj za preprečitev nevarnosti jedrskega terorizma, povezanega z možnim dostopom teroristov do jedrskega orožja ali snovi, ki bi lahko bile uporabljene pri izdelavi radioloških „umazanih“ bomb, in v tej zvezi poudarjanje nujnosti spoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz resolucij 1540 (2004) in 1887 (2009) Varnostnega sveta združenih narodov, ter poziv k povečanju jedrske varnosti visokoradioaktivnih virov;

35.

poziv vsem državam, ki tega še niso storile, da podpišejo, ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo za preprečevanje jedrskega terorizma, ki je pomemben del mednarodnega pravnega okvira za odzivanje na grožnje jedrskega terorizma;

36.

glede na povečano grožnjo širjenja jedrskega orožja in terorizma podpora pobudi G8 za globalno partnerstvo ter dejavnostim IAEA in drugim večstranskim mehanizmom na tem področju, kot je varnostna pobuda proti širjenju orožja za množično uničevanje, svetovna pobuda za boj proti jedrskemu terorizmu in pobuda za zmanjšanje globalnih nevarnosti; zadovoljstvo zaradi varnostnih ciljev vrha za jedrsko varnost na svetovni ravni;

37.

priznanje, da celoviti sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatni protokoli odvračajo od širjenja jedrskega orožja in so današnji standard preverjanja;

38.

nadaljnja prizadevanja za splošno uporabo in krepitev sistema nadzornih ukrepov IAEA, da bi izboljšali odkrivanje kršitev obveznosti preprečevanja širjenja orožja, in sicer zlasti s tem, da vse zadevne države sprejmejo in izvajajo celovit sporazum o nadzornih ukrepih in dodatni protokol ter po potrebi protokol o manjših količinah ter nadaljnjo krepitev sistema nadzornih ukrepov;

39.

prizadevanja za dosego priznanja sklenitve in izvajanja celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih ter dodatnega protokola kot veljavnega standarda preverjanja na pregledni konferenci NPT 2010 in s strani Sveta guvernerjev IAEA skladno s členom III NPT;

40.

poudarjanje enkratne vloge, ki jo ima IAEA pri preverjanju, ali države spoštujejo svoje obveznosti glede preprečevanja širjenja jedrskega orožja;

41.

nadaljnje poudarjanje pomembne vloge IAEA, ki državam na zahtevo pomaga pri krepitvi varovanja jedrskih materialov, objektov in naprav, ter poziv državam, naj podpirajo IAEA;

42.

priznanje pomena učinkovitega in ustreznega nadzora nad izvozom v skladu z resolucijama Varnostnega sveta združenih narodov 1540 (2004) in 1887 (2009) ter odstavkom 2 člena III NPT;

43.

na nacionalni ravni izvajanje učinkovitega nadzora nad izvozom, prevozom, pretovarjanjem in nadaljnjim izvozom ter v ta namen izvajanje ustreznih zakonov in predpisov, poleg tega pa odločna mednarodna in nacionalna prizadevanja za preprečevanje financiranja širjenja orožja in nadzor nad dostopom do nematerialnih prenosov tehnologij;

44.

v skladu z Resolucijo 1540 (2004) Varnostnega sveta združenih narodov uveljavljanje učinkovitih kazenskih sankcij za širjenje orožja in s tem preprečevanje ilegalnega izvoza, prevoza in posredništva ter nedovoljenega trgovanja in z njim povezanega financiranja;

45.

spodbujanje Zanggerjevega odbora in Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga k izmenjavi izkušenj glede nadzora izvoza, pri čemer naj bi se vse države zgledovale po dogovorih, ki jih uporablja Zanggerjev odbor, smernicah Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga in njihovem izvajanju;

46.

opozarjanje na nujnost takojšne dokončne dopolnitve smernic Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, zlasti glede okrepljenega nadzora nad izvozom tehnologij bogatenja in predelave, ter prizadevanje v Skupini držav dobaviteljic jedrskega blaga, da bi pristop k dodatnem protokolu postal pogoj za dobavo jedrskega blaga;

47.

poziv državam pogodbenicam Konvencije o fizični zaščiti jedrskega materiala, naj čim prej ratificirajo spremembo Konvencije, da bi lahko čim prej začela veljati;

48.

spodbujanje razvoja tehnologij, ki so odporne proti širjenju in jih je mogoče zavarovati;

UPORABA JEDRSKE ENERGIJE V MIROLJUBNE NAMENE

49.

priznanje, da lahko države pogodbenice, v skladu s členom IV NTP in ob upoštevanju členov I, II in III NPT, uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene, med drugim za proizvodnjo električne energije, v industriji, zdravstvu in kmetijstvu;

50.

tudi v prihodnje zagotavljanje odgovornega razvoja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in preprečevanja širjenja orožja;

51.

v zvezi s tem spodbujanje držav pogodbenic NPT, da ponovno potrdijo načela in standarde za odgovoren razvoj uporabe jedrske energije v miroljubne namene ter jih spoštujejo;

52.

poudarjanje pomena nadaljevanja mednarodnega sodelovanja za okrepitev jedrske varnosti, varnega ravnanja z jedrskimi odpadki, radiološke varnosti in civilne jedrske odgovornosti ter poziv državam, ki še niso pristopile k vsem ustreznim konvencijam, naj to čim prej storijo in v celoti izpolnijo v njih določene obveznosti;

53.

podpora nacionalnim, dvostranskim in mednarodnim prizadevanjem za usposabljanje delovne sile, potrebne za zagotovitev odgovornega razvijanja uporabe jedrske energije v miroljubne namene v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in neširjenja orožja;

54.

trdno prepričanje v korist večstranskega pristopa do jedrskega gorivnega ciklusa, zaradi česar mehanizmi zagotavljanja varnosti posamično ali v povezavi z drugimi dopolnilnimi mehanizmi ne bi smeli ovirati sedanjega dobrega delovanja trga in bi morali upoštevati pravico do uporabe jedrske energije v miroljubne namene z zagotavljanjem preskrbe z jedrskim gorivom za države, ki razvijajo program jedrske energije v najboljših razmerah glede varnosti, zaščite in neširjenja orožja;

55.

priznanje, da je mogoče v okviru več pobud, vključno z ustanovitvijo banke nizko obogatenega urana pod nadzorom IAEA, vzpostaviti nadomestne mehanizme za zainteresirane države in olajšati oblikovanje dolgoročnih večstranskih rešitev;

56.

spodbujanje nadaljnjega dialoga in posvetovanj o nerešenih vprašanjih, sodelovanje pri njih ter večja podpora konceptu večstranskega pristopa do jedrskega gorivnega ciklusa.

Člen 4

Ukrepanje Unije za namene členov 1, 2 in 3 obsega:

(a)

demarše pri državah pogodbenicah, da bi podprle cilje iz členov 1, 2 in 3 tega sklepa, po potrebi pa tudi pri državah, ki niso pogodbenice NPT;

(b)

prizadevanja za dogovor med državami članicami o osnutkih predlogov o bistvenih zadevah, ki jih je treba v imenu Unije predložiti v obravnavo državam pogodbenicam NPT, in bodo lahko osnova za odločitve, sprejete v okviru pregledne konference NPT leta 2010;

(c)

izjave Unije, dane med splošno razpravo ter med razpravami v treh glavnih odborih in njihovih pomožnih organih pregledne konference NPT 2010.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 6

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 29. marca 2010

Za Svet

Predsednica

E. ESPINOSA


(1)  UL L 165, 17.6.2006, str. 30.

(2)  UL L 127, 15.5.2008, str. 78.

(3)  UL L 107, 17.4.2008, str. 62.

(4)  UL L 189, 17.7.2008, str. 28.

(5)  UL L 106, 27.4.2005, str. 32.

(6)  NPT/CONF.2010/PC.III/WP.26.


10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/15


SKLEP KOMISIJE

z dne 18. decembra 2009

o državni pomoči C 34/07 (ex N 93/06) v zvezi z uvedbo sistema davka na tonažo v korist mednarodnemu pomorskemu prevozu na Poljskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10376)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/213/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe (1),

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (2), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Poljska je z dopisom z dne 1. februarja 2006 (3) Komisijo uradno obvestila o sistemu davka na tonažo. Zadeva je vpisana pod številko N 93/06.

(2)

Službe Komisije so z dopisi 9. marca, 29. maja, 14. novembra 2006 in 11. aprila 2007 (4) zaprosile za dodatne informacije. Poljski organi so Komisiji odgovorili z dopisi 20. aprila, 9. maja in 6. septembra 2006 ter 5. januarja in 8. junija 2007 (5). Poleg tega je bil 19. januarja 2007 sestanek na tehnični ravni.

(3)

Z dopisom z dne 12. septembra 2007 (6) je Komisija Republiko Poljsko obvestila, da bo zaradi pomoči sprožila formalni postopek preiskave iz člena 88(2) Pogodbe ES (v nadaljnjem besedilu „odločitev o sprožitvi postopka“).

(4)

Poljska je svoje pripombe predložila z dopisom z dne 18. oktobra 2007 (7).

(5)

Odločitev Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (8). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o pomoči.

(6)

Komisija je prejela pripombe od ene zainteresirane strani (9). Posredovala jih je Poljski, vendar ta ni uporabila svoje pravice do odziva nanje.

(7)

Po sestanku med službami Komisije in poljskimi organi dne 14. januarja 2009 so se poljski organi z dopisom z dne 25. februarja 2009 (10) zavezali, da bodo v svojem sistemu davka na tonažo spremenili številna vprašanja, o katerih je Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave izrazila zaskrbljenost. Poljski organi so predložili dodatne informacije z dopisi 24. marca 2009 (11), 26. oktobra 2009 (12) in 9. decembra 2009 (13).

2.   PODROBNI OPIS POMOČI

2.1   Povzetek

(8)

Šteje se, da davek na tonažo v obliki pavšalnega zneska, izračunanega na podlagi tonaže plovil v ladjevju, ki se uporablja, nadomesti davek od dobička pravnih oseb ali dohodnino za lastnike ladij, ki delujejo v mednarodnem pomorskem prometu. Mednarodni pomorski promet je opredeljen kot prevoz med poljskim pristaniščem in tujim pristaniščem, med tujimi pristanišči ali prevoz med poljskimi pristanišči, vendar samo pod pogojem, da je slednji etapa daljšega prevoza, ki vključuje tudi tuje pristanišče. Dejavnosti na progah izključno znotraj Poljske (kabotaža) zato v skladu s sedanjim zakonom o davku na tonažo ne izpolnjujejo pogojev za davek na tonažo.

2.2   Sistem davka na tonažo

(9)

Poljski sistem davka na tonažo je opredeljen z Zakonom o davku na tonažo, sprejetim 24. avgusta 2006 (14). Zakon bo predvidoma začel veljati s 1. januarjem 2011, potem ko bo Komisija odobrila sistem.

(10)

Zakon o davku na tonažo omogoča upravljavcem ladij, ki so davčni zavezanci za davek na tonažo, oprostitev plačila davka na dobiček, kakor je opredeljeno v Zakonu z dne 31. januarja 1989 o finančnem upravljanju državnih podjetij (15), in Zakonu z dne 1. decembra 1995 o plačilih iz dobička, ki ga ustvarijo enočlanske družbe finančnega ministrstva (16), v zvezi s prihodki iz upravičenih dejavnosti. Upravljavci ladij imajo pravico do izbire davčne obravnave v okviru davka na tonažo na podlagi predložitve posebne izjave, s katero se odločijo za to vrsto obdavčitve.

(11)

V skladu s členom 5 Zakona o davku na tonažo se za vsako plovilo, za katero velja davek na tonažo, obdavčljiv dobiček, ki pripada upravičenim dejavnostim, določi kot pavšalni znesek, izračunan na podlagi neto tonaže plovila, kot je navedeno v nadaljevanju, na 100 neto ton (NT) in na začeto 24-urno obdobje ter v skladu z obdobjem obratovanja vseh tistih ladij upravljavca v zadevnem mesecu, katerih prihodek je vključen v davek na tonažo.

Neto zmogljivost plovila

Izračun pavšalnega prihodka

Do 1 000 NT

Znesek, ki ustreza 0,5 EUR na 100 NT

Od 1 001 do 10 000 NT

Znesek, ki ustreza 0,35 EUR na vsakih 100 NT, ki presegajo 1 000 NT

Od 10 001 do 25 000 NT

Znesek, ki ustreza 0,20 EUR na vsakih 100 NT, ki presegajo 10 000 NT

Od 25 001 NT

Znesek, ki ustreza 0,10 EUR na vsakih 100 NT, ki presegajo 25 000 NT

(12)

Za izračun se neto zmogljivost plovila zaokroži navzgor ali navzdol na naslednji način: zmogljivost manj kot 50 NT se ne upošteva, zmogljivost 50 NT ali več pa se zaokroži navzgor na najbližjih 100 NT.

(13)

Znesek predpisanega davka na tonažo se izračuna od davčne osnove po stopnji 19 %.

(14)

Znesek davka na tonažo se izračuna v EUR in plača v PLN ob uporabi srednjega menjalnega tečaja, ki ga objavi Nacionalna banka Poljske za zadnji dan meseca, za katerega se plača davek na tonažo. Znesek predpisanega davka na tonažo se izračuna brez odbitka kakršnih koli stroškov, ki so nastali pri pridobivanju takega prihodka.

(15)

V skladu s členom 8 Zakona o davku na tonažo se prihodki od prodaje upravičenega plovila, ki ga proda podjetje, zavezano za davek na tonažo, izločijo iz obsega prihodkov za davek na tonažo in obdavčijo po pavšalni stopnji 15 %, če se v treh letih v celoti ne porabijo za nakup, popravilo, posodobitev ali prilagoditev druge ladje.

(16)

Posameznikom ali članom partnerstva, ki so dohodninski zavezanci, naj bi bilo dovoljeno, da od zneska davka na tonažo, ki so ga neposredno plačali v ustreznem davčnem letu, odštejejo znesek prispevkov za zdravstveno zavarovanje (17) (člen 6 Zakona o davku na tonažo), od davčne osnove za davek na tonažo pa znesek prispevkov za socialno varstvo, ki so ga plačali v ustreznem davčnem letu (18) (člen 4(3) Zakona o davku na tonažo).

(17)

Poljski organi so se v svojem dopisu z dne 25. februarja 2009 zavezali, da bodo v Zakonu o davku na tonažo odpravili možnost odštevanja prispevkov za socialno varstvo in zdravstveno zavarovanje, če je lastnik ladje fizična oseba ali fizična oseba v partnerstvu (19). Zato se te možnosti za odštevanje ne bodo uporabljale in se bo za vse subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo, uporabljala ista metoda za izračun davčne osnove za davek na tonažo in zneska davka na tonažo, ki ga je treba plačati.

2.3   Merila za upravičenost

2.3.1   Upravičena plovila

(18)

V davek na tonažo se lahko vključijo samo morska plovila, vpisana v pomorski register Poljske. Upravičeno plovilo je plovilo, ki pluje pod poljsko zastavo in opravlja mednarodne pomorske prevoze ter je v skladu z vsemi zahtevami za plovbo po morju. Da bi se ladja upoštevala kot morska ladja, mora biti običajno potrjena kot morska ladja v skladu z Mednarodno konvencijo o tovornih črtah ali Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SOLAS) (20).

2.3.2   Upravičene dejavnosti

(19)

Dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo, so (21):

(i)

prevoz tovora in/ali potnikov;

(ii)

reševalne operacije na morju;

(iii)

pomorska vleka, pod pogojem, da vlačilec vsaj 50 % prihodka iz dejansko opravljenega dela v proračunskem letu pridobi z opravljanjem pomorskega prevoza in ne vleke do pristanišča in od pristanišča;

(iv)

poglabljanje dna, pod pogojem, da plavajoči bager vsaj 50 % prihodka iz dejansko opravljenega dela v teku leta pridobi s prevozom materiala po morju.

(20)

Poljski organi so se v svojem dopisu z dne 25. februarja 2009 zavezali, da bodo spremenili zgoraj navedeno tretjo in četrto določbo (22) z uvedbo merila, da mora za vključitev vleke in poglabljanja dna v sistem davka na tonažo vsak vlačilec ali plavajoči bager pomorski prevoz opravljati najmanj 50 % letnega obratovalnega časa v proračunskem letu.

(21)

Poleg tega člen 3(2) Zakona o davku na tonažo opredeljuje pomožne dejavnosti, ki se lahko vključijo v davek na tonažo pod pogojem, da so povezane z opravljanjem upravičenih storitev, določenih zgoraj.

(22)

Člen 3(3) Zakona o davku na tonažo določa seznam dejavnosti, ki nikoli ne izpolnjujejo pogojev za davek na tonažo, kot so raziskovanje morskega dna, ribištvo, gradnja, podvodna dela itd.

2.3.3   Upravičeni subjekti

(23)

Upravičena podjetja so prevozniki, ki izpolnjujejo določene pogoje.

(24)

Prevoznik je v členu 2(3) Zakona o davku na tonažo opredeljen kot: (i) zasebnik posameznik (fizična oseba) ali pravna oseba, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež ali upravo na ozemlju Poljske; (ii) partner v civilnem partnerstvu, osebni družbi, komanditni družbi ali komanditni delniški družbi s sedežem, upravo ali stalnim prebivališčem na ozemlju Poljske; ali (iii) tuji podjetnik/podjetje v smislu Zakona z dne 2. julija 2004 o prostem opravljanju gospodarske dejavnosti (23), ki na Poljskem opravlja dejavnosti vključene v davek na tonažo (24), in izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

je neposredno vključen v plovbo in uporablja pomorska plovila v osebni lasti ali v lasti druge osebe ter ima veljavni dokument o skladnosti (25),

je lastnik plovila, vendar osebno ne pluje s svojim plovilom ali plovilom druge osebe,

upravlja plovilo druge osebe v imenu in za račun te osebe na pogodbeni osnovi in ima veljavni dokument o skladnosti (26).

(25)

V zvezi z zadnjim pogojem (upravljanje plovil) so se poljski organi z dopisom z dne 8. junija 2007 zavezali, da podjetjem za upravljanje dovolijo ugodnost iz davka na tonažo samo, če hkrati zagotavljajo vodenje posadke in tehnično upravljanje plovil.

(26)

Poleg tega so poljski organi z dopisom z dne 26. oktobra 2009 (27) pojasnili, da podjetja za upravljanje ladij izpolnjujejo vse zahteve iz sporočila Komisije, ki določa smernice o državni pomoči podjetjem za upravljanje ladij (v nadaljnjem besedilu: Smernice za upravljanje ladij) (28).

(27)

V zvezi s pogoji iz Smernic za upravljanje ladij, ki določajo, da bi morala podjetja za upravljanje ladij prispevati h gospodarstvu in zaposlovanju v Uniji (oddelek 5.1 Smernic), med upravljanimi ladjami in Unijo pa bi morala obstajati gospodarska povezava (oddelek 5.2 Smernic), so se poljski organi zlasti zavezali, da bo poljski Zakon o davku na tonažo zahteval, da se upravljanje ladij izvaja z ozemlja EU in da se v kopenskih dejavnostih ali na ladjah zaposlujejo v glavnem državljani EU. Poleg tega pa je upravljanje ladij, ki niso iz Unije, izključeno iz ugodnosti sistema davka na tonažo.

(28)

V zvezi z zahtevo glede upoštevanja mednarodnih standardov in standardov EU iz Smernic za upravljanje ladij (oddelek 5.3 Smernic) so poljski organi pojasnili, da je Poljska članica Mednarodne pomorske organizacije in da kot država članica EU izpolnjuje vse mednarodne in evropske standarde (29). Številni nacionalni zakonodajni akti zagotavljajo skladnost lastnikov ladij, upravljavcev ladij in drugih podjetij z mednarodnimi zahtevami (30), uporabo aktov pa zagotavljajo in nadzorujejo ustrezni javni organi.

(29)

V zvezi z zahtevo glede povezave z zastavo za upravljavce ladij (oddelek 5.4 Smernic za upravljanje ladij) so poljski organi poudarili, da stroga obveznost za lastnike ladij glede plutja pod poljsko zastavo v celoti velja tudi za upravljavce ladij.

(30)

V zvezi s posebnimi pogoji usposabljanja in socialnimi pogoji iz oddelka 6 Smernic za upravljanje ladij so poljski organi z dopisom z dne 9. decembra 2009 (31) prevzeli obveznost, da bodo od začetka veljavnosti sistema davka na tonažo od vsakega delodajalca pomorščakov, naj gre za lastnika ladje ali podjetje za upravljanje ladij, zahtevali, da spoštuje posebne določbe Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (32)  (33).

2.3.4   Strateško in tehnično upravljanje

(31)

V točki 33 odločitve o sprožitvi postopka je Komisija v zvezi s strateškim upravljanjem ugotovila, da „mora podjetje, ki je vključeno v davek na tonažo, sprejeti odločitve o znatni porabi in prodaji kapitala na Poljskem. Pri ocenjevanju teh zadev bodo poljski organi upoštevali mero, do katere osebje v tujini dela po navodilih osebja na Poljskem in poroča temu osebju. Pri ocenjevanju, ali se strateška funkcija izvaja na Poljskem, bo pomembna tudi lokacija sedeža, vključno z višjimi vodji, in kraj sprejemanja odločitev uprave in tehničnega vodstva“.

(32)

V zvezi s komercialnim upravljanjem je Komisija v točki 34 odločitve o sprožitvi postopka navedla, da bo „davčni organ preveril, ali načrtovanje poti, sprejemanje rezervacij za potnike ali tovor, oskrba ladij z živežem in gostinskimi storitvami, vodenje in usposabljanje osebja, tehnično upravljanje ladij, vključno z odločanjem o popravilih in vzdrževanju plovila, tečejo na Poljskem. Pomembno je tudi vzdrževanje podpornih zmogljivosti na Poljskem, kot so centri za usposabljanje, terminali itd., ter mera, do katere tuje poslovalnice ali podružnice delajo po navodilih osebja na Poljskem. Dejstvo, da je ladja vpisana, klasificirana, zavarovana ali financirana na Poljskem, lahko poveča pomen zgoraj določenih kazalcev. V vsakem primeru je treba opraviti oba dela preskusa, pregled strateškega upravljanja in komercialnega upravljanja“.

(33)

Po odločitvi o sprožitvi postopka so poljski organi pojasnili, da zahteve v točkah 33 in 34 odločitve o sprožitvi postopka niso točne in da so pogoji v zvezi z upravičenostjo prevoznikov v Zakonu o davku na tonažo dejansko alternativni in ne kumulativni. Dejansko člen 2(3)(a) in (b) Zakona o davku na tonažo določa, da je prevoznik (tj. zavezanec za davek na tonažo, če njegove dejavnosti izpolnjujejo pogoje) „fizična ali pravna oseba, partner v civilnem partnerstvu, osebni družbi, komanditni družbi, komanditni delniški družbi, ki mora imeti na Poljskem stalno prebivališče oziroma sedež ali upravo“. Z drugimi besedami, izpolnjen bi moral biti samo eden od naslednjih treh pogojev: (i) da se na Poljskem sprejemajo vse pomembnejše odločitve (vključno s komercialnim in strateškim upravljanjem), ali da je na Poljskem (ii) sedež ali (iii) stalno prebivališče višjega osebja.

(34)

Poljski organi so razložili tudi, da člen 2(3)(c) Zakona o davku na tonažo jasno določa, da je lahko prevoznik tudi tuji podjetnik (34), ki na Poljskem opravlja dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo. Da bi se lahko podjetja vključila v poljski sistem davka na tonažo, zato ni nujno, da delujejo samo iz Poljske, temveč lahko imajo svoje sedeže v drugih državah članicah Unije/EGP.

2.3.5   Uporaba zakupljenih plovil

(35)

Po odločitvi o sprožitvi postopka so poljski organi pojasnili, da se v skladu z Zakonom o davku na tonažo (člen 2(3)(a) do (c) Zakona) podjetja, ki omejujejo svoje dejavnosti na zakup ladij na podlagi časa ali določene poti, ne morejo vključiti v sistem davka na tonažo. Iz tega izhaja, da se lahko v davek na tonažo vključijo samo prevozniki, ki so lastniki ladij ali uporabljajo zakupljena plovila brez posadke ali so upravitelji.

2.3.6   Ukrepi za izločanje iz kroga upravičencev

(36)

Zakon o davku na tonažo predvideva številne ukrepe za izločanje, da ne bi prišlo do učinkov prelivanja v neupravičene dejavnosti na Poljskem ali v drugih državah. Namen teh ukrepov za izločanje iz kroga upravičencev je, da dejavnostim, ki ne izpolnjujejo pogojev, preprečijo uživanje ugodnosti sistema davka na tonažo (35).

2.3.7   Možnost „vse ali nič“

(37)

Člena 3 in 4 Zakona o davku na tonažo določata, da morajo lastniki ladij, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo, za omenjeni davek prijaviti vsa upravičena plovila in vse upravičene dejavnosti, ki se izvajajo na teh plovilih. Zato je selektivna uporaba sistema davka na tonažo (izbiranje najboljšega) popolnoma izključena.

(38)

To pravilo velja tudi za skupine podjetij. Vsa upravičena podjetja v skupini podjetij, ki so davčni zavezanci na Poljskem, se morajo vključiti v poljski sistem davka na tonažo za vse upravičene dejavnosti, kakor hitro se je zanj odločilo eno podjetje iz skupine.

(39)

V primeru združitve lastnikov ladij, od katerih je vsaj eden davčni zavezanec za davek na tonažo, ali kadar podjetje, ki je vključeno v davek na tonažo, kupi druge lastnike ladij, bo v skladu s členom 11 Zakona o davku na tonažo novo ustanovljena ladjarska družba zavezanka za davek na tonažo za vso svoje združeno ladjevje, ki izpolnjuje pogoje.

(40)

Poleg tega v primeru, če podjetje opusti dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo, Zakon o davku na tonažo določa, da se podjetje ne bo moglo ponovno odločiti za davek na tonažo pred pretekom treh davčnih let, ki se računajo od konca koledarskega leta, v katerem je prevoznik prekinil dejavnosti ali se odločil za izstop iz sistema davka na tonažo.

(41)

Poleg tega se podjetja, vključena v davek na tonažo, v določenem obdobju ne morejo „odločiti za izstop“ iz davka na tonažo. Namen tega obdobja, ki se imenuje „obdobje davka na tonažo“, je preprečiti lastnikom ladij, da bi izmenjevali obdobja vključenosti v davek na tonažo in obdobja vključenosti v davek od dobička pravnih oseb v skladu z višino svojih dolgov ali dobička. Zakon o davku na tonažo (člen 10 Zakona) trenutno določa petletno obdobje davka na tonažo.

(42)

Vendar so se poljski organi z dopisom z dne 23. februarja 2009 zavezali, da bodo spremenili Zakon o davku na tonažo s podaljšanjem tega obdobja na deset let. Zato bodo morala podjetja, ko se odločijo za vključitev v sistem davka na tonažo, v tem sistemu poslovati najmanj deset let.

2.4   Povezava z zastavo

(43)

Priglašen poljski sistem davka na tonažo ima izrecno povezavo z zastavo, to pomeni zahtevo, da se v davek na tonažo lahko vključijo samo plovila, navedena v pomorskem registru Poljske.

2.5   Trajanje sheme

(44)

Poljski organi so se z dopisom z dne 13. aprila 2006 zavezali, da bodo trajanje predlaganega sistema davka na tonažo omejili na deset let in bodo po tem obdobju ponovno priglasili vsako podaljšanje ali obnovitev sistema. Poleg tega so z dopisom z dne 9. decembra 2009 navedli, da bo sistem davka na tonažo začel veljati s 1. januarjem 2011.

2.6   Možno prekrivanje z drugimi shemami

(45)

V skladu s podatki, ki so na voljo Komisiji, na Poljskem trenutno ne obstaja shema pomoči v korist pomorskemu prevozu.

2.7   Letno poročanje

(46)

Poljski organi so se v svoji priglasitvi zavezali, da bodo Komisiji predložili letna poročila o stanju v zvezi s spremembami v registriranem poljskem ladjevju in zaposlovanjem pomorščakov na tem ladjevju ter o številu podjetij ali skupin, vključenih v sistem davka na tonažo.

3.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA PREISKAVE

(47)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija izrazila zaskrbljenost glede naslednjih petih elementov poljskega sistema davka na tonažo in njihove združljivosti z notranjim trgom:

dejstva, da sistem dovoljuje uživanje ugodnosti iz davka na tonažo fizičnim osebam, in tudi dejstva, da sistem dovoljuje fizičnim ali pravnim osebam, ki so dohodninski zavezanci in so se odločili za davek na tonažo, da od davka na tonažo odštejejo svoje prispevke za zdravstveno zavarovanje, od davčne osnove za omenjen davek pa prispevke za socialno varstvo,

vključitev vlačilcev in plavajočih bagrov v sistem davka na tonažo, kadar ta plovila opravljajo storitve pomorskega prevoza manj kot polovico svojega obratovalnega časa v proračunskem letu,

možnosti, da lastnik ladje prijavi v davek na tonažo plovila, za katera podjetje za svoj račun ali za račun tretje osebe ne zagotovi kumulativno naslednjih treh storitev: komercialnega in tehničnega upravljanja plovil ter vodenja posadk za tonažo, ki presega štirikratno tonažo plovil, za katera podjetje zagotavlja te tri storitve,

zahtev v zvezi s strateškim in tehničnim upravljanjem, ki določajo, da se vse pomembnejše odločitve dejansko sprejemajo na Poljskem in da bi morali biti na Poljskem višje osebje, sedež in uprava ter tehnično vodstvo, kar bi lahko povzročilo dejansko diskriminacijo in omejilo svobodo ustanavljanja sedeža za lastnike ladij iz druge države članice,

dejstva, da se lahko podjetja, vključena v davek na tonažo, odločijo za izstop iz sistema omenjenega davka že pet let po tem, ko so se zanj odločila.

4.   PRIPOMBE POLJSKE

(48)

Po sprejetju odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave so poljski organi predložili številna pojasnila v zvezi z dejstvi, opisanimi v odločitvi o sprožitvi postopka. Ta so ustrezno upoštevana v poglavju 2 tega sklepa in se zato v nadaljnjem besedilu Sklepa ne bodo ponavljala. V nadaljevanju so samo pripombe v zvezi z dvomi, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka.

(49)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija postavila vprašanje, ali je treba v sistem davka na tonažo vključiti fizične osebe. Poljski organi so trdili, da bi izključitev fizičnih oseb iz sistema davka na tonažo privedla do nezdružljivosti Zakona o davku na tonažo z Ustavo Poljske, ker ta zagotavlja enako obravnavo pred javnimi organi za vsakogar. Poleg tega poljska zakonodaja osebam, ki niso pravne osebe, ne preprečuje opravljanja pomorskega prevoza, zato so lahko lastniki ladij tudi fizične osebe.

(50)

V zvezi z vprašanjem, ali je možnost odštevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje od zneska davka na tonažo in prispevkov za socialno varstvo od davčne osnove za omenjeni davek združljiva z notranjim trgom, so poljski organi pojasnili, da je možnost odštevanja na voljo samo za fizične osebe. Menili so tudi, da to zmanjšanje izhaja iz dejstva, da se prispevki za socialno varstvo in zdravstveno zavarovanje nadomestijo s sistemom dohodnine. Za uveljavitev odbitkov ni pomembno, ali se dohodnina plača na podlagi dohodka ali prihodka. Prispevke za socialno varstvo in zdravstveno zavarovanje lahko odštejejo tudi davčni zavezanci, ki so se odločili za pavšalni znesek dohodnine na registracijo, v katerem je predmet obdavčitve prihodek. Poljski organi so tudi trdili, da dejstvo, da se davek na tonažo ne plača na podlagi dejanskega dohodka, ne bi smelo preprečiti možnosti za odštetje prispevkov za socialno varstvo od davčne osnove in prispevkov za zdravstveno zavarovanje od davka.

(51)

Poleg tega so poljski organi trdili, da bi prikrajšanje lastnikov ladij, ki so fizične osebe, za možnost odštetja prispevkov za socialno varnost od davčne osnove za davek na tonažo, prispevkov za zdravstveno zavarovanje pa od zneska omenjenega davka, privedlo do različnega pravnega in davčnega položaja lastnikov ladij v odvisnosti od tega, ali poleg opravljanja dejavnosti, ki so vključene v davek na tonažo, pridobivajo tudi druge dohodke, tj. iz najema in delovnega razmerja.

(52)

Poljski organi so pojasnili tudi, da sistem odbitkov zadeva samo osebe, ki opravljajo upravičene poslovne dejavnosti, ne pa tudi mornarje, ki jih te osebe zaposlujejo.

(53)

Ne glede na to so se poljski organi, kakor je navedeno v uvodni izjavi 17 tega sklepa, z dopisom z dne 25. februarja 2009 zavezali, da bodo spremenili svoj sistem davka na tonažo tako, da bodo iz Zakona o davku na tonažo odstranili možnost odštevanja prispevkov za socialno varstvo in zdravstveno zavarovanje, če je lastnik ladij fizična oseba ali fizična oseba v partnerstvu (tj. čl. 4(3) do (5), čl. 6 in čl. 12(3) Zakona).

(54)

V zvezi s predhodno oceno Komisije, da bi morala vključitev dejavnosti poglabljanja dna in vleke v davek na tonažo temeljiti na obratovalnem času vlačilca ali plavajočega bagra v proračunskem letu in ne na višini ustvarjenega dohodka, so poljski organi trdili, da vezanje možnosti obdavčitve določene dejavnosti z davkom na tonažo na čas obratovanja ne bo vedno odražala uporabe te dejavnosti med letom.

(55)

Po njihovem mnenju bi bilo primerneje obdržati sedanje rešitve, tj. upoštevanje deleža prihodkov iz dejavnosti, ki jih zajema davek na tonažo, v skupni višini prihodkov, ker v takih primerih obstaja možnost preveritve podatkov, vključenih v računovodske evidence, ki jih vodi davčni zavezanec. Poljski organi so navedli, da tako vrsto rešitev davčni zavezanec in davčni organ lažje nadzorujeta in da bi to moralo omogočiti odpravo nepooblaščene uporabe davka na tonažo za te vrste dejavnosti v razmerah, ko zahtevani pogoji niso izpolnjeni.

(56)

Ne glede na to so se poljski organi, kakor je navedeno v uvodni izjavi 20 tega sklepa, v odgovor na zaskrbljenost Komisije v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka raziskave z dopisom z dne 25. februarja 2009 zavezali, da bodo spremenili svoj davek na tonažo z uvedbo merila, da mora za vključitev vleke in poglabljanja dna v davek na tonažo vsak vlačilec in plavajoči bager opravljati pomorski prevoz najmanj 50 % svojega letnega obratovalnega časa v proračunskem letu.

(57)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija pojasnila, da bi bilo treba v davek na tonažo vključiti samo tista plovila, v zvezi s katerimi lastnik ladje zagotavlja vodenje posadke in tehnično upravljanje ladje ali pa komercialno upravljanje ladje, če tonaža omenjenih ladij ne presega štirikratne tonaže plovil, za katera lastnik ladje hkrati opravlja naslednje tri storitve, in sicer: tehnično upravljanje ladje, vodenje posadke in komercialno upravljanje. Poljski organi so trdili, da so svoj sistem davka na tonažo zasnovali na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet (36) (v nadaljnjem besedilu: Smernice), ki ne vsebujejo tako podrobnih pogojev, in jih zato ni bilo treba vključiti v določbe Zakona o davku na tonažo.

(58)

V zvezi z ladjami, zakupljenimi na podlagi časa ali določene poti, kakor je navedeno v uvodni izjavi 35 tega sklepa, so poljski organi pojasnili, da ne bodo vključene v davek na tonažo.

(59)

Glede zahtev v zvezi s strateškim in tehničnim upravljanjem, opisanih v odločitvi o sprožitvi postopka, da se vse pomembnejše odločitve dejansko sprejemajo na Poljskem in da bi morali biti na Poljskem višje osebje, sedež in uprava ter tehnično vodstvo, so poljski organi navedli, da te zahteve ne izhajajo iz določb Zakona o davku na tonažo. Po mnenju poljskih organov določbe Zakona o davku na tonažo ne predvidevajo ocene (pregleda) strateškega in komercialnega upravljanja.

(60)

Pojasnili so tudi, da so pogoji v zvezi s strateškim in komercialnim upravljanjem alternativni in ne kumulativni. Z drugimi besedami, izpolnjen mora biti samo eden od treh dejavnikov: (i) da se na Poljskem sprejemajo vse pomembnejše odločitve (vključno s komercialnim in strateškim upravljanjem), ali da je na Poljskem (ii) sedež ali (iii) stalno prebivališče višjega osebja.

(61)

Zato po mnenju poljskih organov ni nujno, da podjetja delujejo samo iz Poljske, da bi izpolnjevala pogoje za poljski sistem davka na tonažo, temveč lahko imajo svoje sedeže v drugih državah članicah Unije/EGP.

(62)

Glede svobode ustanavljanja sedeža so poljski organi razložili, da je lahko lastnik ladje tudi tuji podjetnik (37), ki na Poljskem opravlja dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo. Trdili so, da je v Poljskem ladijskem registru mogoče registrirati plovilo v lasti državljana države članice Evropske unije ali pravne osebe, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, pa tudi plovilo:

kadar je vsaj polovica plovila v lasti državljana države članice ali pravne osebe s sedežem v državi članici, če ima lastnik ladje stalno prebivališče ali sedež svojega glavnega obrata ali podružnice v državi članici (v Poljski ladijski register v Stalnem ladijskem registru se lahko vpiše na podlagi vloge vseh skupnih lastnikov),

kadar je v lasti kapitalske združbe z registriranim sedežem v tujini, v kateri ima državljan države članice Evropske unije ali pravna oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, delniški kapital, če ima lastnik ladje stalno prebivališče ali sedež svojega glavnega obrata ali podružnice v državi članici Evropske unije (v Poljski ladijski register v Stalnem ladijskem registru se lahko vpiše na podlagi vloge lastnika).

(63)

Poljski organi so pojasnili tudi, da lahko tuje osebe iz držav članic in držav EGP začnejo in opravljajo poslovne dejavnosti po istih načelih kot poljski podjetniki. Poleg tega lahko tudi državljani držav, ki niso članice EU/EGP, začnejo in opravljajo poslovne dejavnosti po istih načelih kot poljski državljani, če zakonito prebivajo na Poljskem. Poleg tega lahko tuji podjetniki (tuja oseba, ki opravlja poslovne dejavnosti v tujini) na Poljskem začnejo opravljati poslovne dejavnosti v obliki podružnic in ustanovijo predstavništva (v skladu z Zakonom o prostem opravljanju poslovne dejavnosti).

(64)

Podružnica je ločen in organizacijsko neodvisen del poslovnih dejavnosti, ki jih opravlja podjetnik zunaj podjetnikovega sedeža ali glavnega kraja poslovne dejavnosti. Poljski organi so trdili, da odpiranje podružnice tujega podjetnika ni zapleteno in od tujega podjetnika ne zahteva izpolnjevanja podrobnih pogojev. V zvezi s predstavništvi, ta lahko vključujejo samo dejavnosti v zvezi z oglaševanjem in promocijo tujega podjetnika.

(65)

Na podlagi navedenega so poljski organi v zvezi s predhodno oceno Komisije, da pogoji za strateško in komercialno upravljanje, ki jih vsebuje sistem davka na tonažo, na videz omejujejo možnosti za ustanavljanje odvisnih družb in morda povzročajo probleme dejanske diskriminacije ter omejujejo svobodo ustanavljanja sedeža, trdili, da je tak sklep neosnovan in ne temelji na veljavni zakonodaji.

(66)

V zvezi z obveznim petletnim obdobjem, ki je predvideno v prijavljenem sistemu, so poljski organi poudarili, da Smernice ne postavljajo pogojev glede obveznih obdobij.

(67)

Poleg tega je uvedba petletnega obdobja davka na tonažo zagotovila možnost za hitrejše doseganje učinka uvedenih predpisov, kakor je vračanje plovil, ki so v lasti poljskih lastnikov ladij, v uporabo pod poljsko zastavo, tj. zastavo Evropske unije.

(68)

Poljska je ugotovila, da bo v skladu z zavezo, da po desetih letih Evropski komisiji ponovno predloži sistem davka na tonažo kot shemo pomoči, podaljšanje obdobja davka na deset let povzročilo težave pri ustrezni analizi uvedenega sistema, ki jo je treba izdelati, preden Poljska ponovno predloži shemo.

(69)

Vseeno pa so se poljski organi, kakor je navedeno v uvodni izjavi 42 tega sklepa, pozneje zavezali, da bodo svoj sistem davka na tonažo spremenili tako, da bodo obdobje davka na tonažo za podjetja podaljšali na deset let.

5.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(70)

Na objavo obvestila v Uradnem listu, ki povzema Odločbo Komisije z dne 11. decembra 2007, se je odzvala samo ena zainteresirana stran, Bugsier Reederei- und Bergungsgesellschaft mbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Bugsier Reederei), z dopisom z dne 20. decembra 2007.

(71)

Po mnenju Bugsier Reederei vleka ne bi smela biti vključena v poljski sistem davka na tonažo. Po njihovem mnenju bi vključitev vleke lahko povzročila resno izkrivljanje konkurence v evropskem sektorju vleke.

6.   OCENA UKREPA

6.1   Izvajanje pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU

(72)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(73)

Prek sistema davka na tonažo poljski organi zagotavljajo ugodnost z zniževanjem davka od dobička pravnih oseb ali dohodnine, ki bi jo ta sektor sicer moral prenašati, z državnimi sredstvi, in s tem dajejo prednost posameznim podjetjem, ker je ukrep specifičen za sektor pomorskega prometa. Take ugodnosti bi lahko izkrivljale konkurenco in prizadele trgovino med državami članicami, ker se taki ladijski prevozi v glavnem izvajajo na svetovnem trgu, na katerem konkurirajo podjetja iz drugih držav članic.

(74)

Zato Komisija meni, da bi bilo treba priglašeno shemo označiti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

6.2   Pravna podlaga za oceno

(75)

V skladu s členom 107(3)(c) PDEU se lahko pomoč za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti šteje za združljivo z notranjim trgom, če ta pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, in zato zagotavlja možno podlago za izločitev iz splošne prepovedi državne pomoči. V tem primeru Komisija meni, da je člen 107(3)(c) PDEU ustrezna pravna podlaga, ki velja za priglašen sistem.

(76)

Pomoč v korist pomorskemu sektorju je treba zlasti preveriti v skladu s Smernicami, vključno s Smernicami za upravljanje ladij, ki določajo pravila za upravičenost vključitve vodenja posadke in tehničnega upravljanja ladij v davek na tonažo ali druge davčne ureditve.

6.3   Ocena združljivosti

(77)

Smernice določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice vzpostavljajo nekatere sheme državne pomoči, da podprejo svojo dejavnost pomorskega prometa pri doseganju splošnih ciljev, kot so:

izboljšanje varnega, učinkovitega, zanesljivega in okolju prijaznega pomorskega prometa,

spodbujanje vpisa ali ponovnega vpisa v registre držav članic,

prispevanje h konsolidaciji pomorskega grozda v državah članicah ob hkratnem ohranjanju celovitega konkurenčnega ladjevja na svetovnih trgih,

ohranjanje in izboljšanje pomorskega znanja ter zaščita in spodbujanje zaposlovanja za pomorščake EU/EGP ter

prispevanje k spodbujanju novih storitev na področju prevozov po morju na kratkih razdaljah na podlagi Bele knjige o prometni politiki Skupnosti.

(78)

Peti pododstavek oddelka 3.1 Smernic posebej omenja sisteme davka na tonažo med primeri davčnih ukrepov, ki „so bili prikazani za zaščito visoko kakovostnih delovnih mest na kopnem v pomorskem sektorju“ in se lahko zato štejejo za združljive z notranjim trgom.

(79)

Vendar pa Smernice določajo nekatera merila, ki jih morajo taki sistemi izpolniti, da bi se šteli za združljive z notranjim trgom.

(80)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija merila pregledala in o več merilih izrazila dvome. V nadaljevanju je končna ocena Komisije v zvezi z vsakim merilom.

6.4   Upravičenost fizičnih oseb do davka na tonažo; odbitek prispevkov za zdravstveno zavarovanje od davka na tonažo in prispevkov za socialno varstvo od davčne osnove v primeru fizičnih oseb, ki so zavezanci za davek na tonažo

(81)

V odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija izrazila dvom, ali se naj fizične osebe vključijo v davek na tonažo. Četrti pododstavek oddelka 3.1 Smernic navaja, da „sistem, ki nadomešča običajni sistem davka od dobička pravnih oseb z davkom na tonažo, je državna pomoč“ (38). Fizične osebe so dejansko pogosteje obdavčene z dohodnino kot z davkom od dobička pravnih oseb. Poleg tega so sistemi davka na tonažo, ki jih je doslej odobrila Komisija, zajemali samo nadomeščanje sistemov davka od dobička pravnih oseb s sistemi davka na tonažo.

(82)

Ne glede na to Komisija upošteva, da področje uporabe Smernic ni omejeno samo na pravne osebe, temveč vključuje vse možne subjekte, ki opravljajo pomorski promet. Dejansko prvi odstavek oddelka 2.1 Smernic določa, da „Smernice ne razlikujejo med vrstami upravičencev glede na njihovo pravno strukturo (naj gre za podjetja, partnerstva ali posameznike) in tudi ne med javnim in zasebnim lastništvom, pri vsakem sklicu na podjetje pa se upošteva, da vključuje vse druge vrste pravnih oseb“ (38). To je tudi v skladu s pristopom, ki ga uporablja konkurenčno pravo EU, ki se sklicuje samo na podjetja, ne glede na njihovo pravno obliko.

(83)

Poleg tega se fizične in pravne osebe ne bodo različno obravnavale, ker bo izračun davčne osnove za vse subjekte enak in bo zanje veljala ista stopnja 19 %.

(84)

Zato v skladu s smernicami ni razloga za različno obravnavanje fizičnih oseb, dvomi Komisije v zvezi s tem pa so manjši.

(85)

Poleg tega fizične osebe ne bodo smele dodatno znižati svojega predpisanega davka na tonažo (do ravni, ko se davka ne plača), ker na podlagi zaveze, ki so jo sprejeli poljski organi, fizične osebe ne bodo mogle odbiti prispevkov za socialno varstvo od davčne osnove za davek na tonažo in prispevkov za zdravstveno zavarovanje od zneska tega davka. To bo zagotovilo tudi enako raven plačila davka na tonažo za vse subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo, ne glede na njihovo pravno obliko (fizične ali pravne osebe, tuji podjetniki itd.).

(86)

V zvezi z možnostjo, da fizične osebe odštejejo prispevke za socialno varnost od davčne osnove za davek na tonažo, prispevke za zdravstveno zavarovanje pa od tega davka, Komisija upošteva zavezo, ki so jo sprejeli poljski organi, v skladu s katero bodo to možnost odstranili iz zakona. Ta zaveza vključuje tudi pravne osebe, ki so dohodninske zavezanke. Komisija pozdravlja to obvezo, saj bi taka možnost nasprotovala temeljnemu načelu davka na tonažo (ki nadomešča običajni dobiček, ki se izračuna z odštetjem dejanskih obremenitev od prihodkov, z domnevnim dobičkom) in zagotovila neupravičene prednosti. Lahko bi uvedla tudi neupravičeno razlikovanje pri obravnavi med fizičnimi osebami in pravnimi osebami.

(87)

Poleg tega Komisija meni, da opredelitev tujih in nacionalnih subjektov v členu 2(3) Zakona o davku na tonažo ne vzbuja zaskrbljenosti v zvezi z možno diskriminacijo med temi subjekti, ker izključuje vse možne neugodne učinke za tuje subjekte v zvezi z njihovo upravičenostjo do poljskega sistema davka na tonažo.

6.5   Glavne upravičene dejavnosti

(88)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Komisija meni, da je vključitev mednarodnega pomorskega prevoza tovora in/ali potnikov v davek na tonažo v skladu s Smernicami.

(89)

Poleg tega Komisija glede vključitve dejavnosti v zvezi s prevozom blaga in/ali potnikov v sistem davka na tonažo ugotavlja, da Smernice dejansko veljajo za podjetja, ki opravljajo pomorske storitve, tj. prevoz blaga ali potnikov po morju (39), zato Smernice izrecno vključujejo prevoz potnikov in/ali tovora kot storitve, ki izpolnjujejo pogoje za davek na tonažo. V zvezi z reševalnimi operacijami na morju (plovila za reševanje in prevoz oseb po morju) Komisija v skladu s svojo prakso odločanja (40) meni, da bi morale biti take storitve vključene v davek na tonažo, ker so pomožne storitve v pomorskem prometu in neposredno povezane z njim.

(90)

V zvezi z vleko Smernice v štirinajstem pododstavku oddelka 3.1 določajo, da je „vleka“ vključena v področje uporabe Smernic samo, če se več kot 50 % dejansko izvedene vlečne dejavnosti vlačilca med letom nanaša na „pomorski promet“. Čakalni čas se lahko sorazmerno pripiše k tistemu delu dejansko izvedene skupne dejavnosti vlačilca, ki se nanaša na „pomorski promet“.

(91)

V zvezi s poglabljanjem dna Smernice v šestnajstem pododstavku oddelka 3.1 določajo: „Vendar pa se lahko davčne ureditve za podjetja (kakor je davek na tonažo) uporabljajo za tiste plavajoče bagre, katerih dejavnost je vključena v ‚pomorski promet‘ – to je, prevoz izkopanega materiala po odprtem morju – z več kot 50 % njihovega letnega obratovalnega časa in samo v zvezi s takimi prevoznimi dejavnostmi.“

(92)

Omeniti je treba, da bodo spremembe Zakona o davku na tonažo glede vleke in poglabljanja dna, za katere so se zavezali poljski organi (41), povezale upravičenost vlačilca ali plavajočega bagra do vključitve v davek na tonažo z vprašanjem, ali se najmanj 50 % njihovega letnega obratovalnega časa nanaša na upravičene dejavnosti, s čemer bodo to zahtevo popolnoma uskladile z določbami Smernic.

(93)

Poleg tega sistem davka na tonažo v zvezi s poglabljanjem dna (četrta alinea člena 3(1) Zakona o davku na tonažo) uporablja opredelitev dejavnosti, ki jih opravljajo plavajoči bagri in se nanašajo na pomorski promet, tj. prevoz izkopanega materiala po morju, kar je v skladu z opredelitvijo iz Smernic. Komisija zato meni, da so merila za upravičenost poglabljanja dna v skladu s Smernicami.

(94)

Vendar pa v zvezi z vleko „pogoj, da je bilo najmanj 50 % [obratovalnega časa] (42) dejansko opravljenega dela vlačilca v teku leta porabljenega za opravljanje vlečnih storitev, razen vleke do pristanišča in od pristanišča ali v pristanišču“ (druga alinea člena 3(1) Zakona o davku na tonažo), ni popolnoma v skladu s Smernicami.

(95)

Dejansko ta določba izrecno izključuje vleko za vstop v pristanišče ali izstop iz njega ali vleko v pristanišču, kar je v skladu s Smernicami (43). Vendar pa se ne more izključiti, da se lahko v davek na tonažo vključijo druge vlečne storitve, kakor je vleka po celinskih vodah ali vleka po morju brez dostopa do pristanišča. To je v nasprotju z določbami Smernic, ki določajo, da je treba izpolnjevanje pogojev za davek na tonažo omejiti samo na tiste dejavnosti vlačilcev, ki pomenijo „pomorski promet“, tj. prevoz blaga ali potnikov po morju. V zadevi Komisija proti Grčiji  (44) je sodišče dodatno pojasnilo, da „Čeprav je vleka storitev, ki se običajno izvaja za plačilo, pa načeloma ne vključuje neposredno prevoza blaga ali potnikov po morju. Vključuje bolj pomoč pri premikanju plovila, opreme, ploščadi ali boje. Vlečno plovilo, ki pomaga drugemu plovilu […], pomaga plovilu, s katerim se prevažajo potniki ali blago, vendar samo po sebi ni prevozno plovilo“ (45). Zato se vlečne dejavnosti ne morejo šteti za pomorski promet. Iz tega izhaja, da bi se lahko v davek na tonažo vključile samo tiste storitve z vlačilci, ki neposredno vključujejo prevoz potnikov ali blaga po morju.

(96)

V skladu z zgornjim Komisija ne nasprotuje možnosti vključitve vlačilcev v davek na tonažo, pod pogojem, da se najmanj 50 % obratovalnega časa dejansko opravljenega dela vlačilca v teku leta porabi za opravljanje storitev, ki pomenijo pomorski promet.

6.6   Dejavnosti upravljanja

(97)

V zvezi s tehničnim upravljanjem in vodenjem posadk mora Komisija zagotoviti, da poljski sistem davka na tonažo izpolnjuje vse zahteve iz Smernic za upravljanje ladij. V zvezi s tem Komisija ugotavlja naslednje.

(98)

Prvič, v zvezi zahtevami, da bi morala podjetja za upravljanje ladij prispevati h gospodarstvu in zaposlovanju v Uniji (oddelek 5.1 Smernic) in da bi morala med upravljanimi ladjami in Unijo obstajati gospodarska povezava (oddelek 5.2 Smernic), so se poljski organi zavezali, da bo Zakon o davku na tonažo zahteval, da je treba upravljanje ladij izvajati z ozemlja EU in da se bodo v kopenskih dejavnostih ali na ladjah zaposlovali v glavnem državljani EU. Poleg tega pa je upravljanje ladij, ki niso iz Unije, izključeno iz ugodnosti sistema davka na tonažo. Zato Komisija meni, da so pogoji iz oddelkov 5.1 in 5.2 Smernic za upravljanje ladij izpolnjeni.

(99)

Drugič, Komisija priznava, da je Poljska članica Mednarodne pomorske organizacije in pogodbenica vseh ustreznih mednarodnih konvencij, ki jih je vgradila v svojo nacionalno zakonodajo. Poleg tega izpolnjuje vse svoje obveznosti, ki zadevajo ustrezno zakonodajo EU. Zato Komisija meni, da je sistem davka na tonažo v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, kakor določa oddelek 5.3 Smernic za upravljanje ladij.

(100)

Tretjič, Komisija meni, da je pogoj, da bi morali upravljavci ladij upravljati ladje, ki plujejo izključno pod poljsko zastavo, popolnoma v skladu z oddelkom 5.4 Smernic za upravljanje ladij.

(101)

Četrtič, Komisija ugotavlja, da čeprav bo poljski sistem davka na tonažo veljal samo za „popolne“ upravljavce ladij, tj. tiste, ki hkrati izvajajo vodenje posadke in tehnično upravljanje, bi morale zanje veljati tudi posebne zahteve iz oddelka 6 Smernic za upravljanje ladij, saj taki upravljavci izvajajo tudi vodenje posadke. Te zahteve zadevajo usposabljanje in tudi izboljšanje socialnih pogojev za pomorščake.

(102)

V zvezi s tem Komisija priznava, da so se poljski organi zavezali, da bodo od vsakega delodajalca pomorščakov, naj gre za lastnika ladij ali podjetje za upravljanje ladij, zahtevali, da spoštuje posebne določbe Konvencije o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 (46). Zato bo poljski sistem davka na tonažo izpolnil obveznosti iz oddelka 6 Smernic za upravljanje ladij, naložene vodjem posadk.

(103)

V skladu z navedenim Komisija ugotavlja, da so zahteve v zvezi s podjetji za upravljanje v Zakonu o davku na tonažo v skladu s Smernicami za upravljanje ladij.

(104)

Komisija upošteva pojasnila poljskih organov v zvezi s pogoji za strateško in komercialno upravljanje (47) ter potrjuje, da so pogoji v zvezi s tem upravljanjem v sistemu davka na tonažo dejansko alternativni in ne kumulativni. Da bi tako upravljanje izpolnjevalo pogoje za davek na tonažo, je treba izpolniti samo enega od naslednjih treh pogojev: (i) da se vse odločitve sprejemajo na Poljskem, ali (ii) je na Poljskem sedež ali (iii) ima višje osebje stalno prebivališče na Poljskem.

(105)

Zato za podjetja, da bi izpolnjevala pogoje za davek na tonažo, ne bo nujno, da delujejo samo iz Poljske, temveč lahko imajo svoje sedeže v drugih državah članicah Unije/EGP.

(106)

V skladu z navedenim Komisija meni, da pogoji v zvezi s strateškim in komercialnim upravljanjem iz poljskega sistema davka na tonažo ne bodo preprečevali podjetjem iz drugih držav ES/EGP uživanja ugodnosti iz poljskega davka na tonažo. Poleg tega so ti pogoji sorazmerni zastavljenemu cilju, da se preverja, ali podjetja, vključena v davek na tonažo, dejansko prispevajo h gospodarskim dejavnostim in zaposlovanju na Poljskem, kar je v skladu s Smernicami.

(107)

Komisija upošteva pojasnila poljskih organov v zvezi z zahtevami, ki urejajo vključitev zakupljenih plovil v sistem davka na tonažo.

(108)

V zvezi s tem Komisija potrjuje, da je odločitev, da se v sistem davka na tonažo ne vključijo podjetja, ki omejujejo svoje dejavnosti samo na zakup ladij na podlagi časa in/ali določene poti, v skladu s Smernicami.

(109)

Poljski organi so razložili tudi, da bodo pogoje za vključitev v davek na tonažo izpolnjevali vključili samo tisti upravljavci, ki hkrati izvajajo komercialno upravljanje, tehnično upravljanje in vodenje posadk v zvezi z določenim zakupljenim plovilom. Komisija zato razume, da bodo pogoje za davek na tonažo izpolnjevala samo zakupljena plovila brez posadke, ki so edina vrsta zakupljenih plovil, za katera se uveljavlja vse tri storitve. Zato Komisija nima pomislekov glede vključitve zakupljenih plovil brez posadke v davek na tonažo, ker so taka plovila za namene sistemov davka na tonažo izenačena z lastnimi plovili.

6.7   Ukrepi za izločanje iz kroga upravičencev

(110)

Komisija potrjuje svojo začetno ugotovitev v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave (48), da ukrepi za izločanje v zvezi s preveritvijo transakcij v skupini na podlagi tržnega načela ter vodenje ločenega knjigovodstva za upravičene in neupravičene dejavnosti zadostujejo za preprečevanje vsakega možnega prelivanja v dejavnosti, ki niso ladijski prevozi, in davčne utaje.

(111)

Zato bo Komisija v nadaljevanju ocenila samo pravila v zvezi z „možnostjo vse ali nič“.

(112)

Zakonodaja o davku na tonažo določa, da morajo izbiro o vključitvi v prijavljen sistem sprejeti skupaj vsa podjetja – zavezanci za davek na Poljskem – ki so del skupine podjetij, za vse svoje upravičene dejavnosti.

(113)

Pravila, postavljena za primer združitve, ki jih pojasnjuje uvodna izjava 39 tega sklepa, zagotavljajo, da bi se moral novo ustanovljeni ladijski prevoznik odločiti za vključitev v davek na tonažo, če je bil vsaj en od lastnikov ladij, udeleženih v združitvi, zavezanec za davek na tonažo.

(114)

V zvezi s pravili o prenehanju dejavnosti, ki omejujejo podjetja pri ponovni vključitvi v davek na tonažo, dokler ne pretečejo tri davčna leta, Komisija meni, da so dobro oblikovana za preprečevanje „izbiranja najboljšega“, tako da podjetja v različnih obdobjih svojih gospodarskih dejavnosti ne bodo mogla izbirati med davkom od dobička pravnih oseb ali davkom na tonažo glede na to, kateri davčni sistem je ugodnejši.

(115)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je obveza glede spremembe sistema davka na tonažo tako, da bi morala podjetja obdržati plovila v sistemu davka na tonažo za obdobje desetih let, v skladu z obstoječimi sistemi davka na tonažo, ki jih je Komisija že odobrila, in tako odgovarja na zaskrbljenost Komisije v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(116)

Komisija zato meni, da obravnavan sistem davka na tonažo izpolnjuje merilo možnosti „vse ali nič“, ki velja za upravičene dejavnosti.

6.8   Spoštovanje zgornje meje pomoči

(117)

Poglavje 11 Smernic navaja, da „skupni znesek pomoči, dodeljene v skladu s poglavji 3 do 6 [to je, davek na tonažo, oprostitev plačila dohodnine in socialnih prispevkov za pomorščake, pomoč za podporo posadki, naložbe in regionalna pomoč], ne bi smel preseči skupnega zneska davkov in socialnih prispevkov, zbranih od ladijskih prevozov in pomorščakov“.

(118)

V skladu s podatki, ki so jih predložili poljski organi, na Poljskem ne obstaja shema pomoči, ki bi lahko dodajala državno pomoč k ugodnostim tega sistema. Zato Komisija ugotavlja, da se bo spoštovala zgornja meja pomoči iz poglavja 11 Smernic.

6.9   Poročila

(119)

Poljski organi so se strinjali, da bodo Komisiji predložili letna poročila o izvajanju sistema davka na tonažo in njegovih učinkih na ladjevje, registrirano v Uniji, ter na zaposlovanje pomorščakov Unije, kakor zahteva poglavje 12 Smernic –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pomoč, katere izvajanje načrtuje Poljska na podlagi Zakona o davku na tonažo Poljske, je združljiva z notranjim trgom, če je izpolnjen pogoj iz člena 2.

Člen 2

Dejavnosti vleke izpolnjujejo pogoje za vključitev v davek na tonažo pod pogojem, da je bilo najmanj 50 % obratovalnega časa dejansko opravljenega dela vsakega vlačilca v teku leta porabljenega za opravljanje storitev, ki se štejejo za pomorski promet.

Člen 3

Poljska v dveh mesecih od uradnega obvestila o tem sklepu obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih za uskladitev s Sklepom.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 18. decembra 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 PDEU. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem sklepu je treba sklicevanje na člena 107 in 108 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 87 in 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.

(2)  UL C 300, 12.12.2007, str. 22.

(3)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2006) A/12656.

(4)  Referenčne oznake TREN(2006) D/204393, D/210227, D/223420 in TREN(2007) D/307010.

(5)  Evidentirani so pod referenčnimi oznakami TREN(2006) A/19774, A/22657, A/31398 in TREN(2007) A/21073, A/34300.

(6)  Evidentiran je pod referenčno oznako C(2007) 4016.

(7)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2007) A/45675.

(8)  Glej opombo 2.

(9)  Evidentirane so pod referenčno oznako TREN(2007) A/51337.

(10)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/10443.

(11)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/13527.

(12)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/34359.

(13)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/38744.

(14)  Uradni list 2006, št. 183, točka 1353.

(15)  Uradni list 1992, št. 6, točka 27, kakor je bila spremenjena.

(16)  Uradni list št. 154, točka 792.

(17)  Kakor je opredeljeno v Zakonu z dne 27. avgusta 2004 o zdravstvenih storitvah, ki se financirajo iz javnih sredstev; Uradni list št. 210, točka 2135, kakor je bila spremenjena.

(18)  Kakor je opredeljeno v Zakonu z dne 13. oktobra 1998 o sistemu socialnega varstva; Uradni list 2007, št. 11, točka 74, kakor je bila spremenjena.

(19)  Prim. čl. 4(3)-(5), čl. 6 in čl. 12(3) Zakona.

(20)  Konvencijo SOLAS je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO) v Londonu, 1. novembra 1974 (se izvaja na Poljskem, Uradni list št. 61, točka 18 in 319), skupaj s protokolom k tej konvenciji, v Londonu, 17. februarja 1978 (se izvaja na Poljskem, Uradni list 1984, št. 61, točki 320 in 321, ter 1986, št. 35, točka 177).

(21)  Člen 3.1 Zakona o davku na tonažo.

(22)  Vključeni sta v drugo in četrto alineo člena 3(1) Zakona o davku na tonažo

(23)  Uradni list št. 173, točka 1807, kakor je bila spremenjena.

(24)  Glej oddelek 2.3.2 zgoraj.

(25)  Dokument o skladnosti se izda v skladu s Konvencijo SOLAS prevozniku, ki izpolnjuje zahteve Mednarodnega kodeksa ravnanja za varno upravljanje ladij in za preprečevanje onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ISM). Kodeks ISM je sprejel IMO s sklepom A.741(18) (se izvaja na Poljskem, Uradni list ministra za infrastrukturo 2005, št. 4, točka 28).

(26)  Glej opombo 25.

(27)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/34359.

(28)  UL C 132, 11.6.2009, str. 6.

(29)  Poljska je zlasti država pogodbenica konvencij SOLAS, MARPOL in STCW, z vsemi njihovimi spremembami.

(30)  Zlasti Zakon o pomorski varnosti iz leta 2000 (s spremembami), Zakon o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1995 (s spremembami), Zakon o pomorski opremi iz leta 2004, Zakon o zaposlovanju na trgovskih ladjah iz leta 1991 (s spremembami), Zakon o pomorskem kodeksu iz leta 2001 (s spremembami).

(31)  Evidentiran je pod referenčno oznako TREN(2009) A/38744

(32)  V pravo EU je vključena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF), o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30).

(33)  Ta pogoj se bo vključil v notranji predpis o izvajanju Zakona o davku na tonažo.

(34)  V smislu določb poljskega Zakona z dne 2. julija 2004 o prostem opravljanju gospodarske dejavnosti, Dz U. št. 173, točka 1807, kakor je bila spremenjena.

(35)  Glejte oddelke 2.7.4–2.7.9 odločitve o sprožitvi postopka.

(36)  UL C 13, 17.1.2004, str. 3.

(37)  V smislu določb poljskega Zakona z dne 2. julija 2004 o prostem opravljanju gospodarske dejavnosti, Dz U. št. 173, točka 1807, kakor je bila spremenjena.

(38)  Dodan je poudarek.

(39)  Glej tretji pododstavek oddelka 2 Smernic in Uredbo Sveta (EGS) št. 4055/86 z dne 22. decembra 1986 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami (UL L 378, 31.12.1986, str. 1) ter Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu znotraj držav članic (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7).

(40)  Glej zlasti državno pomoč N 330/05 – Litva – Pomoč ladjarskim družbam – Sistem davka na tonažo, sprejeto dne 19.7.2006 (UL C 90, 25.4.2007, str. 11); državno pomoč N 114/04 – Italija – Sistem davka na tonažo za pomorski promet, sprejeto dne 20.10.2004 (UL C 136, 3.6.2005, str. 42).

(41)  Glej uvodno izjavo 20 tega sklepa.

(42)  Besedilo je predstavljeno v obliki, ki se bo uporabila po spremembi, ki jo načrtujejo poljski organi.

(43)  Zlasti pri štirinajstem pododstavku oddelka 3.1 Smernic, ki navaja, da: „dejavnosti vleke, ki se med drugim opravljajo v pristaniščih ali vključujejo pomoč plovilu z lastnim pogonom, da doseže pristanišče, ne pomenijo ‚pomorskega prometa‘ “.

(44)  C-251/04 z dne 11. januarja 2007.

(45)  Prim. odstavek 31 sodbe.

(46)  V pravo EU je vključena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF), o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30).

(47)  Glej uvodne izjave 31–34 tega sklepa.

(48)  Glej zlasti uvodni izjavi 102–104 odločitve.


Popravki

10.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 90/27


Popravek Sklepa Komisije 2009/488/ES, Euratom z dne 11. junija 2009 – Sklenitev memoranduma o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN)

( Uradni list Evropske unije L 161 z dne 24. junija 2009 )

Stran 15, za točko 10:

besedilo:

„Sestavljeno v dveh izvodih v Bruslju, dne 17. junija 2009

Za CERN

Torsten ÅKESSON

Predsednik Sveta CERN

Rolf-Dieter HEUER

Generalni director CERN

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije

se glasi:

„Sestavljeno v dveh izvodih v …, dne …

Za Evropsko komisijo

Za CERN

…“