31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/1

(1)

Vzajemna pomoč med državami članicami pri izterjavi medsebojnih terjatev in terjatev Unije v zvezi z nekaterimi davki in drugimi ukrepi prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga. Zagotavlja fiskalno nevtralnost, državam članicam pa je omogočila, da odstranijo diskriminatorne zaščitne ukrepe v čezmejnih transakcijah, sprejete za preprečevanje goljufij in proračunskih izgub.

(2)

Ureditev vzajemne pomoči pri izterjavah je bila prvič določena v Direktivi Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin (3). Navedena direktiva in akti, ki so jo spreminjali, so bili kodificirani z Direktivo Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (4).

(3)

Medtem ko je bila ta ureditev s približevanjem veljavnih nacionalnih predpisov prvi korak k izboljšanim postopkom izterjave znotraj Unije, se je izkazala za neučinkovito pri izpolnjevanju zahtev notranjega trga, ki se je razvil v zadnjih 30 letih.

(4)

Za večjo zaščito finančnih interesov držav članic in nevtralnosti notranjega trga je treba razširiti področje uporabe vzajemne pomoči pri izterjavi na terjatve v zvezi z davki in carinami, ki še niso zajeti v okviru vzajemne pomoči pri izterjavi, medtem ko mora za obravnavanje povečanega števila zaprosil za pomoč in zagotavljanje boljših rezultatov ta pomoč hkrati postati učinkovitejša in uspešnejša, treba pa je olajšati tudi njeno izvajanje v praksi. Z namenom izpolnitve teh ciljev pa so potrebne pomembne prilagoditve, kajti sama sprememba veljavne Direktive 2008/55/ES ne bi bila zadostna. Navedeno direktivo bi bilo torej treba razveljaviti in nadomestiti z novim pravnim instrumentom, temelječim na dosežkih Direktive 2008/55/ES, ki pa po potrebi določa jasnejša in natančnejša pravila.

(5)

Jasnejša pravila bi morala spodbujati obsežnejšo izmenjavo podatkov med državami članicami. Prav tako bi morala zagotavljati, da so zajete vse pravne in fizične osebe v Uniji, hkrati pa bodo upoštevala vse večjo raznolikost pravnih ureditev, in sicer ne samo običajnih ureditev, kot so skladi in fundacije, temveč vse nove instrumente, ki jih v državah članicah uvedejo davkoplačevalci. Poleg tega bi morala omogočiti upoštevanje vseh možnih terjatev javnih organov v zvezi z davki, carinami, prelevmani, povračili in intervencijskimi ukrepi, vključno z vsemi denarnimi terjatvami do zadevnega davkoplačevalca ali do tretje strani, ki nadomeščajo prvotno terjatev. Jasnejša pravila so potrebna za boljšo opredelitev pravic in obveznosti vseh zadevnih strani.

(6)

Ta direktiva ne bi smela vplivati na pristojnost držav članic, da določijo ukrepe izterjave, ki so na voljo v skladu z njihovo notranjo zakonodajo. Vendar je treba zagotoviti, da razlike med nacionalnimi zakoni in pomanjkanje usklajevanja med pristojnimi organi ne ogrozijo celostnega delovanja sistema vzajemne pomoči, ki ga zagotavlja ta direktiva.

(7)

Vzajemna pomoč lahko vključuje naslednje: zaprošeni organ lahko organu prosilcu priskrbi podatke, ki jih ta potrebuje za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz države članice prosilke, in vroči dolžniku vse dokumente v zvezi z zadevnimi terjatvami, ki izhajajo iz države članice prosilke. Na zaprosilo organa prosilca lahko zaprošeni organ tudi izterja terjatve, ki izhajajo iz države članice prosilke, ali sprejme zavarovanje plačila terjatev, da se zagotovi izterjava teh terjatev.

(8)

S sprejetjem enotnega izvršilnega naslova v zaprošeni državi članici ter s sprejetjem enotnega standardnega obrazca za vročitev aktov in odločb v zvezi s terjatvijo bi rešili težave v zvezi s priznanjem in prevajanjem aktov, ki izvirajo iz druge države članice, saj so te težave glavni vzrok za neučinkovitost sedanjih ureditev pomoči.

(9)

Oblikovati bi bilo treba pravno podlago za izmenjavo podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila o posebnih davčnih povračilih. Zaradi učinkovitosti bi bilo treba davčnim uradnikom iz držav članic omogočiti tudi prisotnost ali sodelovanje pri administrativnih preiskavah v drugi državi članici. Zagotoviti bi bilo treba tudi bolj neposredno izmenjavo podatkov med službami, da se zagotovi hitrejša in učinkovitejša pomoč.

(10)

Glede na vedno večjo mobilnost na notranjem trgu in omejitve, ki jih Pogodba ali druga zakonodaja določa v zvezi z zagotovili, za katere lahko zaprosijo davkoplačevalci, ki niso nastanjeni na nacionalnem ozemlju, bi bilo treba povečati možnosti za zaprosila za izterjavo ali zavarovanje plačila terjatev v drugi državi članici. Ker je starost terjatve ključni dejavnik, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da zaprosijo za vzajemno pomoč, čeprav se domači načini izterjave še niso v celoti izkoristili, med drugim, če bi uporaba takšnih postopkov v državi članici prosilki povzročila nesorazmerne težave.

(11)

S splošno obveznostjo posredovanja zaprosil in dokumentov v digitalni obliki in po elektronski pošti ter z natančnimi pravili o jezikih, ki jih je treba uporabiti v zaprosilih in dokumentih, bi bilo treba državam članicam omogočiti hitrejše in enostavnejše obravnavanje zaprosil.

(12)

Med postopkom izterjave v zaprošeni državi članici lahko zadevna oseba izpodbija terjatev, vročitev, ki so jo izvedli organi države članice prosilke, ali njen izvršilni akt. Določiti bi bilo treba, da bi morala zadevna oseba v takšnih primerih sprožiti postopek pri pristojnem organu države članice prosilke in da bi moral zaprošeni organ začasno prekiniti vsak začeti postopek izvršitve – razen če organ prosilec zahteva drugače –, dokler pristojni organ države članice prosilke ne odloči o zadevi.

(13)

Da bi države članice spodbudili k namenitvi zadostnih sredstev za izterjavo terjatev drugih držav članic, bi bilo treba zaprošeni državi članici omogočiti, da od dolžnika izterja stroške v zvezi z izterjavo.

(14)

Učinkovitost bi bilo mogoče najbolje doseči tako, da bi lahko zaprošeni organ pri izvrševanju zaprosila za pomoč uporabil pooblastila, ki jih ima v skladu s svojimi nacionalnimi zakoni in ki veljajo za terjatve v zvezi z istimi ali podobnimi davki ali carinami. Če podobni davki ali carine ne obstajajo, bi bil najustreznejši postopek postopek, ki ga zagotavljajo zakoni zaprošene države članice in ki veljajo za terjatve v zvezi z davkom na osebne prejemke. Ta uporaba nacionalne zakonodaje na splošno ne bi smela veljati v zvezi s preferencami, ki veljajo za terjatve, ki izhajajo iz zaprošene države članice. Omogočiti pa bi bilo treba razširitev preferenc na terjatve drugih držav članic, ki temeljijo na sporazumu med zadevnimi državami članicami.

(15)

V zvezi z vprašanji o zastaranju je treba obstoječa pravila poenostaviti tako, da se zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnih rokov na splošno določi v skladu z veljavnimi zakoni v zaprošeni državi članici, razen kadar zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnih rokov ni mogoče v skladu z veljavnimi zakoni v zadevni državi.

(16)

Zaradi učinkovitosti je treba omogočiti, da se podatki, posredovani v okviru vzajemne pomoči, lahko uporabijo v državi članici, ki podatke prejme, za druge namene kakor so določeni v tej direktivi, če je to dovoljeno v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki zagotovi podatke, kot tudi države članice, ki jih prejme.

(17)

Direktiva ne bi smela preprečevati izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja širše pomoči, ki izhajajo iz dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov.

(18)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(19)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(20)

Ker ciljev te direktive, to je zagotovitve enotnega sistema pomoči pri izterjavi na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker te cilje zaradi potrebne enotnosti, učinkovitosti in uspešnosti lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(21)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

(a)

vsemi davki in carinami, ki jih obračuna država članica ali se obračunajo v njenem imenu ali jih obračunajo njeni teritorialni ali upravni pododdelki, vključno z lokalnimi organi, ali ki se obračunajo v imenu Unije;

(b)

povračili, intervencijskimi in drugimi ukrepi, ki so del sistema popolnega ali delnega financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vključno z zneski, ki bodo pobrani v zvezi s temi ukrepi;

(c)

prelevmani in drugimi carinami, predvidenimi v okviru skupne ureditve trga v sektorju sladkorja.

(a)

upravne kazni, globe, pristojbine in dodatne dajatve, ki so povezane s terjatvami, za katere se lahko zaprosi vzajemna pomoč v skladu z odstavkom 1, in ki jih naložijo upravni organi, pristojni za obračun zadevnih davkov ali carin ali za izvajanje administrativnih preiskav v zvezi z njimi, ali ki jih potrdijo upravni ali sodni organi na zahtevo navedenih upravnih organov;

(b)

pristojbine za potrdila in podobne dokumente, izdane v zvezi z upravnimi postopki, ki se nanašajo na davke ali carine;

(c)

obresti in stroške, povezane s terjatvami, za katere se lahko zaprosi vzajemna pomoč v skladu z odstavkom 1 ali točko (a) ali (b) tega odstavka;

(a)

obvezne prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo državi članici ali pododdelku države članice ali ustanovam za socialno varnost, ustanovljenim v skladu z javnim pravom;

(b)

pristojbine, ki niso navedene v odstavku 2;

(c)

dajatve pogodbene narave, kot je plačilo za javne storitve;

(d)

kazni za kazniva dejanja, naložene na podlagi javnega pregona, ali druge kazni za kazniva dejanja, ki niso zajete v točki (a) odstavka 2.

(a)

„organ prosilec“ pomeni centralni urad za zvezo, urad za zvezo ali službo za zvezo v državi članici, ki vloži zaprosilo za pomoč v zvezi s terjatvijo iz člena 2;

(b)

„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, urad za zvezo ali službo za zvezo v državi članici, kateri je predloženo zaprosilo za pomoč;

(c)

„oseba“ pomeni:

(d)

„prek elektronskih sredstev“ pomeni uporabo elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;

(e)

„omrežje CCN“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN), ki ga je razvila Unija za zagotavljanje vseh prenosov prek elektronskih sredstev med pristojnimi organi na področju carin in obdavčevanja.

(a)

ki jih ne bi mogel pridobiti za namene izterjave podobnih terjatev, nastalih v zaprošeni državi članici;

(b)

ki bi razkrili poslovno, industrijsko ali poklicno skrivnost;

(c)

katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost ali javni red v zaprošeni državi članici.

(a)

prisotni v uradih, kjer upravni organi zaprošene države članice opravljajo svoje naloge;

(b)

prisotni med administrativnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice;

(c)

pomagajo pristojnim uradnikom zaprošene države članice med sodnim postopkom v tej državi članici.

(a)

ime in priimek, naslov in druge ustrezne podatke za identifikacijo naslovnika;

(b)

namen vročitve in časovni okvir za izvedbo vročitve;

(c)

opis priloženega dokumenta ter vrsto in znesek zadevne terjatve;

(d)

naziv, naslov in druge kontaktne podatke;

(a)

kadar je očitno, da v državi članici prosilki ni sredstev, ki bi jih lahko izterjali, ali da takšni postopki ne bodo zagotovili plačila terjatve v celoti, in organ države prosilke razpolaga s posebnimi podatki, v skladu s katerimi ima zadevna oseba sredstva v zaprošeni državi članici;

(b)

če bi uporaba takšnih postopkov v državi članici prosilki povzročila nesorazmerne težave.

(a)

podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, opis terjatve, vključno z njeno naravo, obdobje, ki ga terjatev zajema, vse datume, ki so pomembni za postopek izvršitve, ter znesek terjatve in njene sestavne dele, kot so glavnica, nastale obresti itd.;

(b)

ime in priimek ter druge ustrezne podatke za identifikacijo dolžnika;

(c)

naziv, naslov in druge kontaktne podatke:

(a)

praktične ureditve v zvezi z organizacijo stikov med centralnimi uradi za zvezo, drugimi uradi za zvezo in službami za zvezo iz člena 4(2), (3) in (4) iz različnih držav članic ter stikov s Komisijo;

(b)

načine komunikacije med organi;

(c)

obliko in druge podrobnosti standardnih obrazcev, ki se uporabljajo za namene iz člena 5(1), člena 8, člena 10(1), člena 12(1) in člena 16(1);

(d)

preračunavanje zneskov, ki se bodo izterjali, in nakazilo izterjanih zneskov.

(a)

število zaprosil za pridobitev podatkov, vročitev in izterjavo ali za zavarovanje plačila terjatev, ki jih vsako leto pošlje posamezni zaprošeni državi članici in prejme od posamezne države članice prosilke;

(b)

znesek terjatev, v zvezi s katerimi je vloženo zaprosilo za pomoč pri izterjavi, in izterjane zneske.

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/13

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 452/2007 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz likalnih desk s poreklom med drugim iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ukrepi zajemajo stopnjo dajatve ad valorem v višini 38,1 %, razen za pet izrecno navedenih družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(2)

Komisija je leta 2008 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled“). Zahtevek, po obsegu omejen na proučitev dampinga, je vložil kitajski proizvajalec izvoznik Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd., Guangzhou („Power Team“ ali „vložnik“). Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za vložnika, je 36,5 %.

(3)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile, in da so spremembe trajne. Vložnik je predložil dokaze prima facie, da za izravnavo dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(4)

Vložnik je zlasti trdil, da zdaj deluje v razmerah tržnega gospodarstva, t.j. da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Vložnik je zato trdil, da je treba normalno vrednost določiti v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Primerjava normalne vrednosti z njegovimi izvoznimi cenami v Evropsko unijo (EU) je pokazala, da je stopnja dampinga bistveno nižja od sedanje ravni ukrepa.

(5)

Zato je vložnik trdil, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temelji na prej vzpostavljeni stopnji dampinga, za izravnavo dampinga ni več potrebno.

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek vmesnega pregleda, zato je sklenila začeti vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na damping, ki se nanaša na vložnika (3).

(7)

Izdelek, ki ga zadeva vmesni pregled, je isti kot izdelek iz preiskave, na podlagi katere so bili uvedeni trenutni ukrepi („prvotna preiskava“), tj. likalne deske, prostostoječe ali ne, s sistemom za vsrkavanje odvečne pare ali brez njega in/ali z ogrevalnim sistemom, vključno z rokavniki in njihovimi bistvenimi deli, tj. podnožje, prevleka in odlagalna površina za likalnik, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščen v oznake KNex 3924 90 00 (4), ex 4421 90 98, ex 7323 93 90, ex 7323 99 91, ex 7323 99 99, ex 8516 79 70 in ex 8516 90 00.

(8)

Izdelek, proizveden in prodan na kitajskem domačem trgu, ter tisti, ki se izvaža v EU, kakor tudi tisti, ki se proizvaja in prodaja v Ukrajini (uporabljena kot primerljiva država), imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo, zato se štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(9)

Komisija je predstavnike industrije Unije, vložnika in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(10)

Komisija je vložniku poslala obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) in prejela odgovor v roku za ta namen. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritveni obisk v prostorih vložnika.

(11)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Opozoriti je treba, da je obdobje preiskave prvotne preiskave, na podlagi katere so bili uvedeni ukrepi, trajalo od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („prvotna preiskava“).

(12)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 člena 2 osnovne uredbe za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, tj. kadar se izkaže, da pri proizvodni in prodaji podobnega izdelka veljajo pogoji tržnega gospodarstva. Ta merila so povzeta tako:

(13)

Vložnik je zahteval TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in je bil pozvan, da izpolni obrazec zahtevka za TGO.

(14)

Preiskava je pokazala, da vložnik ni izpolnjeval merila za TGO iz prve alinee člena 2(7)(c) (merilo 1) osnovne uredbe glede stroškov za glavne vložke. Ugotovljeno je bilo, da je država po obdobju preiskave v prvotni preiskavi, tj. po letu 2005, uvedla izvozne omejitve na različne jeklene izdelke, vključno z glavno surovino za proizvodnjo likalnih desk, tj. jeklenimi ploščami, jeklenimi cevmi in jeklenimi žicami. Opozoriti pa je treba, da stroški teh surovin predstavljajo znatni delež skupnih stroškov surovin. Uvedba izvoznih dajatev je vplivala na zmanjšanje izvoza, s tem pa se je povečal obseg, ki je ostal na voljo na domačem trgu, kar je povzročilo nižje cene. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da so bile kitajskim proizvajalcem jekla (5) na voljo številne subvencijske sheme, javno dostopni računovodski podatki številnih proizvajalcev jekla pa potrjujejo, da kitajska država dejavno podpira razvoj jeklarskega sektorja v LRK.

(15)

Posledično so bile domače cene jekla v LRK med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom mnogo nižje od cen na drugih večjih svetovnih trgih, zlasti cen jekla v Severni Ameriki in severni Evropi (6), te cenovne razlike pa se ne dajo razložiti z nobeno konkurenčno prednostjo v proizvodnji jekla.

(16)

Poleg tega je bilo na podlagi informacij v dokumentih ugotovljeno, da je vložnik, ki je svoje surovine kupoval na domačem kitajskem trgu, imel koristi od umetno nizkih in izkrivljenih cen jekla.

(17)

Zato je bilo sklenjeno, da stroški večjih vlaganj družbe Power Team v glavnem ne odražajo tržne vrednosti. Posledično je bilo sklenjeno, da vložnik ni dokazal izpolnjevanja vseh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato mu ni bilo možno odobriti TGO.

(18)

Vlagatelju, državi izvoznici in industriji Unije je bila dana možnost predložiti pripombe k navedenim ugotovitvam. Vložnik in industrija Unije sta predložila pripombe.

(19)

Vložnik je pravočasno predstavil tri glavne argumente. Prvič je navedel, da so bile cene surovin družbe Power Team še vedno usklajene z domačimi cenami ter da je bila ta ugotovitev v prvotni raziskavi zadostna za izpolnitev merila 1. Posledično je družba menila, da je primerjava cen na kitajskem domačem trgu s cenami na drugih mednarodnih trgih jekla kršitev člena 11(9) osnovne uredbe. V tej zvezi je družba trdila, da je primerjava cen s cenami severnoevropskega in severnoameriškega trga jekla neustrezna. Vložnik je navedel, da obstajajo tudi cene drugih mednarodnih trgov, kot na primer turške izvozne cene, ki so nižje od domačih cen v LRK.

(20)

Vlagatelj je v prvotni preiskavi dejansko izpolnil merilo 1, merila 2 pa ne. Šteje pa se, da člen 11(9) osnovne uredbe ni kršen, saj metodologija za oceno, ali družba deluje v razmerah tržnega gospodarstva ter zlasti ali še vedno izpolnjuje merilo 1, ni bila spremenjena. V obeh preiskavah, prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom, je bilo ocenjeno, kako surovine odražajo tržne vrednosti. Eden od proučenih kazalnikov v obeh preiskavah so bile domače cene jekla, prvotna preiskava pa ni pokazala drugih pomembnejših dejavnikov, ki bi vplivali na cene surovin. Metodologija je tako ostala ista, ugotovitve pa so bile različne.

(21)

S preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so se razmere po obdobju prvotne preiskave, tj. od leta 2006, spremenile, saj je kitajska država z uveljavitvijo izvozne dajatve in ukinitvijo povračila izvoznega DDV uvedla številne ukrepe za preprečevanje izvoza jeklenih plošč, cevi in žic. To skupaj s prej navedenimi subvencijskimi shemami izkrivlja kitajske domače cene jekla, saj se je ugotovljena cenovna razlika med navedenimi cenami in domačimi cenami, objavljenimi za Severno Ameriko in severno Evropo, znatno povečala na okrog 30 %. Vložnik po razkritju ugotovitev TGO ni spodbijal te cenovne razlike.

(22)

V zvezi s trditvijo, da domače severnoameriške in severnoevropske cene jekla niso edine ustrezne cene, pa je treba opozoriti, da sta bila oba trga jekla izbrana za primerjavo cen, ker je poraba jekla na obeh trgih visoka in sta s številnimi dejavnimi proizvajalci konkurenčna trga. Tako se lahko upravičeno domneva, da so bile navedene domače cene reprezentativne za konkurenčne tržne cene. Poleg tega trditev, da bi bile turške izvozne cene nižje od kitajskih domačih cen, na tej stopnji ni bila nadalje utemeljena, tj. dejanske cene v roku niso bile predložene. Nadalje ni bilo pojasnjeno, zakaj bi bile turške izvozne cene ustreznejše, glede na očitno relativno majhen turški izvozni trg v primerjavi z domačim severnoameriškim in severnoevropskim trgom.

(23)

Družba je drugič trdila, da je bila pri uporabi prava EU diskriminirana, saj so nekatere kitajske jeklarske družbe v številnih drugih nedavnih primerih, pri katerih je jeklo predstavljalo večji vložek, izpolnile merilo 1. Vsi ti primeri so bili proučeni in ugotovljeno je bilo, da nobeni od družb, vpletenih v navedene primere, ni bila odobrena TGO, saj niso izpolnile vsaj enega od drugih meril člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zaradi upravne učinkovitosti zato ni bilo treba podrobneje obravnavati merila 1, kadar je bilo jasno, da družba ne bi izpolnila drugih pogojev. V nobenem od navedenih primerov Komisija ni sklenila, da ni izkrivljanj na kitajskem domačem trgu jekla, nasprotno, v nedavnih primerih TGO ni bila odobrena, kadar je bilo ugotovljeno izkrivljanje surovin (7).

(24)

Nenazadnje je vložnik trdil, da bi bila prilagoditev normalne vrednosti ustreznejša od neodobritve TGO. Prilagoditev normalne vrednosti pa se ne zdi ustrezna, saj eno od meril za odobritev TGO zahteva, da stroški večjih vlaganj odražajo tržno vrednost. Če to ni tako, pa se posledično TGO raje ne odobri, normalno vrednost pa nadomesti normalna vrednost primerljive države, zlasti če surovine predstavljajo tak znaten del stroškov vlaganj.

(25)

V sklepu nobena trditev družbe Power Team ni bila prepričljiva ali ni spremenila ugotovitev.

(26)

Industrija Unije je poudarila, da je kitajska država močno posegala v jeklarsko industrijo, kar je že spodbudilo EU in ZDA, da sta zahtevali posvetovanja v okviru STO za razrešitev tega vprašanja.

(27)

Na podlagi navedenega se potrdijo ugotovitve in sklep, da se TGO družbi Power Team ne more odobriti.

(28)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti spremembo Uredbe (ES) št. 452/2007, je vložnik predložil nadaljnje pripombe k ugotovitvam TGO.

(29)

Vložnik je v glavnem ponovil svojo trditev, da naj bi njegov glavni vložek odražal tržno vrednost v LRK ter da naj bi bile kitajske cene na splošno v skladu z drugimi mednarodnimi trgi. Medtem ko je vložnik priznal, da je bilo povišanje cen za glavni vložek v letu 2008 v LRK v primerjavi z drugimi mednarodnimi trgi jekla manj izrazito, pa je trdil, da to ni posledica izkrivljanja, temveč da so na nižje cene na kitajskem domačem trgu vplivali drugi povsem tržni dejavniki. Vložnik je poudaril povečano proizvodnjo v letu 2008 in navedel, da so obstoječe protidampinške in izravnalne dajatve proti izvozu večine jeklarskih surovin, proizvedenih v LRK, vplivale na to, da so kitajski proizvajalci znižali cene na domačem trgu.

(30)

Opozoriti je treba, da so dodatne informacije o ceni, ki jih je predložil vložnik, potrdile ugotovitev, da je bila glavna surovina za proizvodnjo likalnih desk v letu 2008 v povprečju znatno cenejša na kitajskem domačem trgu v primerjavi z drugimi večjimi svetovnimi trgi.

(31)

Glede trditve, da so na to cenovno razliko vplivali povsem tržni dejavniki, tj. povečana proizvodnja v LRK, pa je treba opozoriti, da ta trditev ni bila ustrezno utemeljena, zlasti glede morebitne povezave med domnevnim povišanjem proizvodnje in razmerami na strani povpraševanja. Hkrati pa trditev vložnika, da se proti izvozu številnih jeklenih izdelkov iz LRK uporabljajo izravnalne dajatve, samo dokazuje, da so kitajski proizvajalci jekla dejansko prejemali subvencije.

(32)

Posledično trditve vložnika, da trg jekla v LRK ni izkrivljen, ni mogoče potrditi, dokončno pa se sklene, da se določitev TGO ne more preveriti, TGO pa se družbi Power Team ne more odobriti.

(33)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo iz člena 9(5) osnovne uredbe. Ta merila so povzeta tako:

(34)

Vložnik je poleg TGO zahteval tudi IO v primeru, da mu TGO ne bi bila odobrena.

(35)

Preiskava je pokazala, da vložnik izpolnjuje vsa navedena merila in sklene se, da je družbi Power Team treba odobriti IO.

(36)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se pri uvozu iz držav z netržnim gospodarstvom in v primerih, ko ni mogoče odobriti TGO, za države iz člena 2(7)(b) osnovne uredbe normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(37)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava znova uporabiti Turčijo, ki je že bila uporabljena kot primerljiva država v prvotni preiskavi, kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, toda v tem vmesnem pregledu ni sodeloval noben turški proizvajalec. Sodeloval pa je ukrajinski proizvajalec izvoznik, ki je bil del vzporedne preiskave v zvezi z drugim vmesnim pregledom. Zainteresirane stranke so bile o tem ustrezno obveščene in na tej stopnji ni bilo pripomb proti temu, da se Ukrajina uporabi kot primerljiva država.

(38)

Ker ni bilo očitnih razlogov proti izbiri Ukrajine kot primerljive države ter zlasti ker ni sodeloval noben proizvajalec iz tretje države, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, tj. na podlagi preverjenih informacij, ki jih je poslal sodelujoči proizvajalec v primerljivi državi.

(39)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi reprezentativna v primerjavi z izvozom vložnika v EU. Poleg tega so se primerljive domače prodaje (po potrebi prilagojene glede na fizikalne lastnosti) za vse izvozne vrste izdelka štele za reprezentativne, saj so predstavljale vsaj 5 % celotnega obsega izvoza v EU.

(40)

Komisija je nato z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste likalnih desk neodvisnim odjemalcem proučila, ali se domača prodaja v primerljivi državi vseh vrst likalnih desk, opravljena v reprezentativnih količinah, lahko šteje za običajni potek trgovine.

(41)

Domače prodajne transakcije so veljale za dobičkonosne, če je bila cena za enoto določene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Zato so bili določeni stroški proizvodnje za vsako vrsto izdelka, prodanega na domačem trgu primerljive države med OP.

(42)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja kot izračunani stroški proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(43)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje samo dobičkonosnih prodaj navedene vrste.

(44)

Po razkritju je vložnik pripomnil, da bi morala biti v primerih, ko dobičkonosne prodaje predstavljajo manj kot 10 % celotnega obsega prodaje določene vrste, uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(45)

Glede tega je treba opozoriti, da v tej preiskavi ni bilo primera, ko bi dobičkonosne prodaje predstavljale manj kot 10 %. Poleg tega se v takih primerih normalna vrednost ne določa več avtomatično.

(46)

V vseh primerih so zadevni izdelek za izvoz neodvisnim odjemalcem v Uniji prodali neodvisni trgovci v LRK, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, zlasti na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, prodan za izvoz v EU.

(47)

Po razkritju je vložnik menil, da bi bilo treba izvozno ceno določiti na podlagi prodajne cene neodvisnih kitajskih trgovcev, ki so jo zaračunali neodvisnim odjemalcem v EU, in ne, kakor je bilo narejeno, na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo za izdelek, kadar ga družba Power Team proda za izvoz neodvisnemu trgovcu v LRK. Takšen pristop pa ne bi bil v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, ki zahteva, da mora biti podlaga za določitev izvozne cene, kadar je izdelek prodan za izvoz, prva neodvisna transakcija. Zato se ta zahtevek zavrne.

(48)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cen franko tovarna. Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivale na cene in na primerljivost cen. Na podlagi tega so bila po potrebi odobrena in utemeljena nadomestila za fizikalne lastnosti, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške in stroške kredita. Glede na to, da je bila izvozna cena določena izključno na podlagi domače prodaje kitajskim trgovcem za izvoz, ni bilo razloga za nadomestilo zaradi razlik v obdavčevanju, saj je bila tudi normalna vrednost določena na podlagi domače prodaje v primerljivi državi, za katero je veljal podoben način obdavčevanja. Tako normalna vrednost kot izvozna cena sta bili zato izračunani na podlagi vrednosti brez DDV.

(49)

Po razkritju je vložnik menil, da združevanje vrst izdelka (ki je bilo dejansko izvedeno za namene primerjanja) vzbuja nekaj dvomov o pravilnosti primerjave cen.

(50)

Glede tega je treba opozoriti, da je bilo združevanje vrst izdelka v tej preiskavi identično združevanju, ki je bilo izvedeno v prvotni preiskavi, in je bilo nujno potrebno za večjo primerljivost izdelkov, ki jih je družba Power Team prodala za izvoz v Unijo, in izdelkov, prodanih na domačem trgu v primerljivi državi. Opozoriti je treba tudi, da vložnik ni nadalje utemeljil svoje trditve, zlasti glede tega, zakaj naj združevanje, kakor je bilo izvedeno (in obrazloženo v posebnem razkritju, naslovljenem na vložnika), ne bi bilo ustrezno. Zato se trditev zavrne.

(51)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala damping.

(52)

Stopnja dampinga za Power Team, izražena kot odstotek za neto ceno franko meja Unije, je bila 39,6 %.

(53)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučilo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko štejejo za trajne.

(54)

Glede tega je treba opozoriti, da TGO vložniku v prvotni preiskavi ni bila odobrena zaradi ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z njegovo računovodsko prakso. V tem pregledu je bilo sklenjeno, da je družba Power Team izpolnila to merilo. Kakor pa je navedeno, vložnik ni izpolnjeval merila za TGO iz prve alinee člena 2(7)(c) osnovne uredbe glede stroškov za glavne vložke. Posledično se okoliščine, vsaj kar se tiče TGO, za vložnika niso spremenile.

(55)

Vendar je bila na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni med preiskavo (tj. posamezne cene vložnika za izvoz v EU in normalna vrednost, določena v Ukrajini kot primerljivi državi), določena višja stopnja dampinga. Ta sprememba se šteje za pomembno, nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni pa za izravnavanje dampinga ne bi bilo več zadostno.

(56)

Glede na rezultate te preiskave v zvezi s pregledom se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka družbe Power Team, na 39,6 %.

(57)

V zvezi s stopnjo preostale dajatve je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja v prvotni preiskavi nizka. Tako je bila dajatev za nesodelujoče družbe določena na ravni, ki ustreza tehtani povprečni stopnji dampinga najbolj prodajanih vrst izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov z najvišjo stopnjo dampinga. Z uporabo iste metodologije in ob upoštevanju ustreznih podatkov vložnika je treba preostalo dajatev spremeniti na 42,3 %.

(58)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba Uredbe (ES) št. 452/2007, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe. Po preučitvi pripomb, ki so jih predložile stranke, so se končne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenile -

—

Vnos v zvezi z družbo Guangzhou Power Team Houseware Co. Ltd., Guangzhou v razpredelnici iz člena 1(2) se nadomesti z naslednjim:

—

Vnos v zvezi z drugimi družbami v LRK v razpredelnici iz člena 1(2) se nadomesti z naslednjim:

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/19

(1)

Člen 24 Uredbe (ES) št. 834/2007 določa, da je logotip Skupnosti ena od obveznih navedb za embalažo proizvodov, za katere se uporabijo izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave iz člena 23(1), in da je uporaba logotipa neobvezna za proizvode, uvožene iz tretjih držav. Člen 25(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 dovoljuje uporabo logotipa Skupnosti za označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene uredbe.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki proizvodnji kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih proizvodov in živil (2), ki jo nadomešča Uredba (ES) št. 834/2007, so pokazale, da logotip Skupnosti, namenjen uporabi na prostovoljni osnovi, ne izpolnjuje več ne pričakovanj izvajalcev v sektorju ne pričakovanj kupcev.

(3)

V Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (3) bi morala biti vključena nova pravila o logotipu. Ta pravila bi morala omogočati, da je logotip bolje prilagojen razvoju v sektorju, zlasti glede boljše prepoznavnosti ekoloških proizvodov, za katere veljajo predpisi EU o ekološki proizvodnji, pri kupcih.

(4)

Odkar je začela veljati Lizbonska pogodba, je primerno, da se namesto poimenovanja „logotip ekološke pridelave Skupnosti“ uporablja poimenovanje „logotip ekološke pridelave Evropske unije“.

(5)

Komisija je organizirala natečaj med študenti umetnosti in oblikovanja iz držav članic, da bi zbrala predloge za nov logotip, neodvisna žirija pa je naredila izbor in razvrstila najboljših 10 predlogov. Po dodatnem pregledu predlogov z vidika pravic intelektualne lastnine so bili imenovani trije najboljši predlogi logotipa, o katerih je nato od 7. decembra 2009 do 31. januarja 2010 potekalo internetno glasovanje. Predlagani logotip, ki ga je izbrala večina obiskovalcev spletne strani v tem obdobju, je treba sprejeti kot novi logotip ekološke pridelave Evropske unije.

(6)

Sprememba logotipa ekološke pridelave Evropske unije od 1. julija 2010 dalje ne bi smela povzročiti težav na trgu, zlasti pa je treba dovoliti, da se ekološki proizvodi, ki so bili že dani v promet, lahko prodajajo brez obveznih navedb iz člena 24 Uredbe (ES) št. 834/2007, če so zadevni proizvodi skladni z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007.

(7)

Da bi omogočili, da se logotip lahko uporablja takoj, ko postane obvezen na podlagi zakonodaje EU, ter da se zagotovijo učinkovito delovanje notranjega trga, poštena konkurenca in zaščita interesov potrošnikov, je bil novi logotip ekološke pridelave Evropske unije registriran kot kolektivna znamka ekološkega kmetovanja pri Uradu za intelektualno lastnino Beneluksa in je torej veljaven, uporaben in zaščiten. Logotip bo registriran tudi v registru Skupnosti in mednarodnem registru.

(8)

Člen 58 Uredbe (ES) št. 889/2008 določa, da mora biti navedba šifre nadzornega organa ali izvajalca nadzora nameščena neposredno pod logotip Skupnosti, ne določa pa natančne oblike zapisa in pripisovanja teh šifer. Za uveljavitev usklajene uporabe navedenih šifer je treba določiti podrobna pravila o obliki zapisa in pripisovanju teh šifer.

(9)

Uredbo (ES) št. 889/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

1.

v naslovu III se naslov poglavja I nadomesti z naslednjim:

„Logotip ekološke proizvodnje Evropske unije“;

2.

člen 57 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 57

Ekološki logotip EU

V skladu s členom 25(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 logotip ekološke proizvodnje Evropske unije (v nadaljevanju: ekološki logotip EU) sledi modelu, opredeljenemu v delu A Priloge XI k tej uredbi.

Ekološki logotip EU se uporablja, samo če je zadevni izdelek proizveden v skladu z zahtevami Uredbe (EGS) št. 2092/91 in njenih izvedbenih uredb ali Uredbe (ES) št. 834/2007 ter v skladu z zahtevami te uredbe.“;

3.

v členu 58(1) se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

4.

v členu 95 se odstavka 9 in 10 nadomestita z naslednjim:

„9.   Zaloge proizvodov, ki so bili proizvedeni, zapakirani in označeni pred 1. julijem 2010 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko še naprej dajejo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, dokler niso zaloge izčrpane.

10.   Embalažni material, skladen z Uredbo (EGS) št. 2092/91 ali Uredbo (ES) št. 834/2007, se lahko do 1. julija 2012 še naprej uporablja za proizvode, ki se dajo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če proizvod sicer izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 834/2007.“;

5.

Priloga XI se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/23

(1)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Indijo v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu Skupnosti CXL, priloženem GATT 1994 (2), sprejet s Sklepom Sveta 2004/617/ES (3), določa, da je stopnja uvozne dajatve za oluščen riž nekaterih sort riža basmati s poreklom iz Indije nič.

(2)

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Pakistanom v skladu s členom XXVIII GATT 1994 o spremembi koncesij za riž, predvidenih na seznamu Skupnosti CXL, priloženem GATT 1994, (4) sprejet s Sklepom Sveta 2004/618/ES (5), določa, da je stopnja uvozne dajatve za oluščen riž nekaterih sort riža basmati s poreklom iz Pakistana nič.

(3)

Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 972/2006 (6) določa, da se navedena uredba uporablja za oluščen riž basmati, ki sodi pod eno od sort, ki so določene v Prilogi XVIII k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(4)

Člen 6(2) Uredbe (ES) št. 972/2006 določa, da če rezultati preizkusov uvoženega riža basmati, ki jih opravijo države članice, pokažejo, da analizirani proizvod ne ustreza navedbam na pripadajočem potrdilu o pristnosti, se za oluščen riž uporabi uvozna dajatev. V zvezi s tem ta določba ne navaja dovoljenega odstopanja za navzočnost riža, ki ne ustreza sortam iz Priloge XVIII k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Zaradi pogojev proizvodnje in trgovanja riža basmati je težko zagotoviti, da vsaka pošiljka 100-odstotno sestoji iz riža basmati, ki sodi pod eno od sort, ki so določene v Prilogi XVIII k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Da bi omogočili nemotene trgovinske tokove riža basmati v Evropsko unijo in hkrati upoštevali, da sistem nadzora Unije, ki temelji na preiskavi DNK, še ne deluje, lahko tako države članice uporabijo svoje nadzorne protokole, pri čemer na vsaki ravni odstopanja nastane vsaj 5-odstotna negotovost, je ustrezno, da se za navzočnost uvoženega dolgozrnatega riža basmati, ki ne ustreza nobeni od sort iz Priloge XVIII, dovoli 5-odstotno odstopanje.

(6)

Da bi pozitivni učinki tega ukrepa zajeli vse zadevne uvoznike, je treba zagotoviti, da bo odstopanje veljalo za celoten uvoz riža basmati, za katerega pristojni organi držav članic še niso sprejeli končne odločitve o upravičenosti pošiljk.

(7)

Uredbo (ES) št. 972/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/25

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 je bil vzpostavljen seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Evropski uniji iz poglavja II Uredbe (ES) št. 2111/2005 (2).

(2)

Nekatere države članice so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile informacije, ki so pomembne za posodobitev seznama Skupnosti. Pomembne podatke so predložile tudi tretje države. Seznam Skupnosti je zato treba posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike obvestila neposredno ali, kadar to ni bilo mogoče, prek organov, odgovornih za njihov regulativni nadzor, pri čemer je navedla bistvena dejstva in razloge, ki so podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Evropski uniji ali za spremembo pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam Skupnosti.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v dokumentacijo, ki so jo zagotovile države članice, ter jim omogočila, da predložijo pisne pripombe in v desetih delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu, ustanovljenemu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3).

(5)

Komisija, v posebnih primerih pa tudi nekatere države članice, se je posvetovala z organi, ki so odgovorni za regulativni nadzor zadevnih letalskih prevoznikov.

(6)

Odbor za varnost v zračnem prometu je poslušal predstavitve Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in Komisije o projektih tehnične pomoči, ki so se izvajali v državah, ki jih zadeva Uredba (ES) št. 2111/2005. Obveščen je bil o prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje, da bi se izboljšala upravna in tehnična zmogljivost organov za civilno letalstvo z namenom, da bi rešili morebitno neskladnost z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo.

(7)

Odbor za varnost v zračnem prometu je bil obveščen tudi o uveljavitvi ukrepov, ki so jih sprejele EASA in države članice, da bi zagotovile stalno plovnost in vzdrževanje zrakoplovov, ki so registrirani v Evropski uniji in jih upravljajo letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi za civilno letalstvo tretjih držav.

(8)

Uredbo (ES) št. 474/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Na podlagi rezultatov preverjanj na ploščadi, opravljenih v okviru programa SAFA na zrakoplovih nekaterih letalskih prevoznikov Evropske unije, ter posebnih inšpekcijskih pregledov za določeno področje in revizij, ki so jih opravili njihovi nacionalni organi za letalstvo, so nekatere države članice sprejele določene izvršilne ukrepe. O teh ukrepih so obvestile Komisijo in Odbor za varnost v zračnem prometu: pristojni organi Španije so 12. marca 2010 sprožili postopek za začasni preklic spričevala letalskega prevoznika Baleares Link Express, 12. januarja 2010 pa so začasno preklicali spričevalo letalskega prevoznika Euro Continental; pristojni organi Nemčije so 28. januarja 2010 začasno preklicali spričevalo letalskega prevoznika Regional Air Express; pristojni organi Združenega kraljestva so sporočili, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Trans Euro Air Limited 8. decembra 2009 začasno preklicano; pristojni organi Slovaške so pisno sporočili, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Air Slovakia 1. marca 2010 začasno preklicano.

(10)

Pristojni organi Latvije so obvestili Odbor za varnost v zračnem prometu, da so se 26. februarja 2010 na podlagi resnih pomislekov glede varnosti letalske dejavnosti in stalne plovnosti zrakoplova vrste IL-76, ki ga upravlja letalski prevoznik Aviation Company Inversija, odločili o umiku tega zrakoplova iz spričevala letalskega prevoznika, ki je bil v lasti Aviation Company Inversija, in da je bilo spričevalo 16. marca 2010 začasno preklicano.

(11)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1543/2006 je Komisija pridobila podrobne informacije o ukrepih, ki so jih sprejeli Air Koryo in pristojni organi Demokratične ljudske republike Koreje (GACA), ki so odgovorni za regulativni nadzor prevoznika Air Koryo, pri obravnavanju varnostnih pomanjkljivosti iz Uredbe (ES) št. 474/2006.

(12)

Komisija je decembra 2008 zaprosila GACA, da ji predloži korekcijski akcijski načrt prevoznika Air Koryo, ki bi pokazal, kako so bile odpravljene resne varnostne pomanjkljivosti, ugotovljene med preverjanji na ploščadi, opravljenimi pred vključitvijo prevoznika na seznam letalskih prevoznikov v Prilogi A, za katere velja prepoved opravljanja letov v Evropski uniji. Poleg tega je Komisija zahtevala zadevne informacije, ki naj bi pokazale, da GACA izvaja ustrezen nadzor nad Air Koryo v skladu z določbami ICAO.

(13)

GACA se je junija 2009 uradno odzvala in predložila dokumente, ki so vsebovali vse zahtevane informacije. Komisija in GACA sta si nato izmenjali več dopisov, s katerimi se je pojasnilo, kakšno stanje letalske varnosti mora Demokratična ljudska republika Koreja doseči.

(14)

Dokumenti, ki jih je zagotovila GACA, in razprave med Komisijo in GACA so pokazali, da je Air Koryo za zrakoplov Tupolev Tu 204-300 sposoben dokazati, da se lahko upravlja popolnoma v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi, vključno s stalno plovnostjo in letalsko dejavnostjo, in da je GACA sposobna zagotoviti nadzor nad letalskim prevoznikom v skladu z mednarodnimi standardi.

(15)

Za vse druge vrste zrakoplovov flote Air Koryo je GACA potrdila, da niso bili v celoti skladni z mednarodnimi standardi glede opreme zrakoplovov, zlasti sistema EGPWS, in da za te vrste GACA ni odobrila izvajanja letalskih dejavnosti v evropskem zračnem prostoru.

(16)

GACA je v celotnem obdobju sodelovala s Komisijo in ji brez zamud zagotavljala zahtevane informacije. Air Koryo je 18. marca 2010 pripravil predstavitev o pozitivnem razvoju družbe.

(17)

Glede na navedeno se v skladu s skupnimi merili ocenjuje, da bi bilo treba prevozniku Air Koryo dovoliti izvajanje letov v Evropsko unijo z dvema zrakoplovoma vrste Tupolev Tu-204 z registrskima oznakama P-632 in P-633 brez omejitev pri opravljanju letov. Ker pa ostali zrakoplovi v floti niso v skladu z zadevnimi zahtevami ICAO, se jim ne dovoli izvajanja letov v Evropsko unijo, dokler te zahteve ne bodo v celoti izpolnjene. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da je treba Air Koryo vključiti v Prilogo B. V EU lahko leti le z dvema zrakoplovoma vrste Tupolev Tu-204.

(18)

Pristojni organi Svazija so 17. decembra 2009 s pisno dokumentacijo zagotovili dokaze o umiku spričeval in operativnih licenc naslednjih letalskih prevoznikov: Aero Africa (PTY) Ltd, Jet Africa (PTY) Ltd, Royal Swazi National Airways, Scan Air Charter Ltd in Swazi Express Airways. Ti letalski prevozniki so prenehali z dejavnostjo 8. decembra 2009.

(19)

Glede na navedeno se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi bilo treba zgoraj navedene letalske prevoznike, licencirane v Svaziju, odstraniti iz Priloge A.

(20)

Kot so pokazali rezultati preiskav, ki so jih izvedli pristojni organi Francije in Evropske agencije za varnost v letalstvu, obstajajo preverjeni dokazi o resnih pomanjkljivostih pri letalskem prevozniku Bellview Airlines, certificiranem v Nigeriji.

(21)

Pristojni organi Francije (DGAC) so obvestili Komisijo, da je zgoraj omenjeni prevoznik imel v svoji floti dva zrakoplova vrste Boeing 737-200, registrirana v Franciji z registrskima oznakama F-GHXK in F-GHXL in katerih potrdili o plovnosti sta potekli maja oziroma avgusta 2008. Zato ta zrakoplova ne izpolnjujeta več zahteve glede plovnosti.

(22)

Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) je Komisiji sporočila, da je bil del 145 odobritve EASA.145.0172, ki ga je izdala tej organizaciji, 8. maja 2009 začasno preklican s takojšnjim učinkom zaradi neodpravljenih varnostnih pomanjkljivosti, ki zmanjšujejo varnostne standarde in resno ogrožajo varnost letenja, ter da se obravnava možnost razveljavitve odobritve.

(23)

Obstajajo dokazi, da je Bellview Airlines, certificiran v Nigeriji, prevzel dejavnosti od letalskega prevoznika Bellview Airlines, ki je bil certificiran v Sierri Leone ter 22. marca 2006 dodan v Prilogo A (4) in 14. novembra 2008 odstranjen (5), potem ko so pristojni organi Sierre Leone obvestili Komisijo o razveljavitvi spričevala letalskega prevoznika.

(24)

Zrakoplov vrste Boeing B737-200 z registrsko oznako 5N-BFN je bil 22. oktobra 2005 v Lagosu vpleten v nesrečo, v kateri je bil popolnoma uničen in je življenje izgubilo 117 ljudi. Pristojni organi Nigerije niso zagotovili podrobnih podatkov o nesreči in še niso izdali poročila o preiskavi nesreče.

(25)

Komisija je ob upoštevanju navedenih pomanjkljivosti začela posvetovanja s pristojnimi organi Nigerije, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti dejavnosti in plovnosti prevoznika Bellview Airlines ter zahtevala pojasnila v zvezi s stanjem in ukrepi, ki so jih pristojni organi in letalski prevoznik sprejeli za odpravo teh pomanjkljivosti.

(26)

Pristojni organi Nigerije so 19. februarja 2010 navedli, da prevoznik ima spričevalo, vendar je prenehal z dejavnostjo. Niso pa zagotovili informacij o statusu spričeval, ki jih ima letalski prevoznik, in statusu njegovih zrakoplovov.

(27)

Bellview Airlines je zaprosil za zaslišanje pred Odborom za varnost v zračnem prometu in je bil zaslišan 18. marca 2010 s pomočjo pristojnih organov Nigerije. Bellview Airlines je predložil spričevalo letalskega prevoznika z veljavnostjo do 22. aprila 2010 in sporočil, da je bilo to spričevalo začasno preklicano zaradi umika iz uporabe vseh zrakoplovov na tem spričevalu. Pristojni organi Nigerije so navedli, da je v skladu z veljavnimi nigerijskimi zakoni to spričevalo poteklo 4. decembra 2009, tj. 60 dni po prenehanju opravljanja letov zadnjega zrakoplova, vendar niso predložili dokazov, da je bilo spričevalo začasno preklicano ali razveljavljeno. Zato so bili pristojni organi Nigerije zaprošeni, da nujno predložijo a) pisno potrdilo o upravnem dejanju začasnega preklica ali razveljavitve spričevala letalskega prevoznika Bellview Airlines; b) pisno potrdilo, da je družba v postopku ponovne certifikacije s strani nigerijske uprave za civilno letalstvo; c) pisno potrdilo o uradni obvezi nigerijske uprave za civilno letalstvo, da bo Komisiji sporočila rezultate revizije ponovne certifikacije pred izdajo spričevala letalskega prevoznika.

(28)

Pristojni organi Nigerije so zahtevane informacije predložili 25. marca 2010. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da na tej stopnji niso potrebni nadaljnji ukrepi.

(29)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1144/2009 (6) so pristojni organi Egipta predložili štiri mesečna poročila za november in december 2009 ter januar in februar 2010, v katerih so predstavili stanje izvajanja načrta, ki so ga ti organi preverili. Poleg teh poročil, ki so bila usmerjena na preverjanja zrakoplova prevoznika Egypt Air na ploščadi, so bila 18. novembra predložena revizijska poročila o stalni plovnosti ter izvajanju letalskih dejavnosti in dejavnostih na letališču.

(30)

Pristojni organi Egipta so se tudi zavezali, da bodo še naprej zagotavljali informacije o tem, ali so bile zadovoljivo odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnih preverjanjih zrakoplova Egypt Aira na ploščadi v letih 2008, 2009 in 2010. V ta namen so na nekatere države članice, kjer je bil zrakoplov Egypt Aira predmet preverjanja na ploščadi, naslovile ustrezno korespondenco. Postopek odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti je v teku in se bo redno preverjal.

(31)

Evropska agencija za varnost v letalstvu je med 21. in 25. februarjem 2010, v skladu z Uredbo (ES) št. 1144/2009 (7), s pomočjo držav članic izvedla obisk. Med tem obiskom je bila opravljena ocena nadzora, ki jo je izvedla Egipčanska uprava za civilno letalstvo (ECAA), na splošno in zlasti med pregledom izvajanja načrta korekcijskih ukrepov in postopne odprave pomanjkljivosti s strani Egypt Aira. S tem ocenjevalnim obiskom so se pridobili dokazi, da je bila ECAA sposobna izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s standardi ICAO, tj. izvajanje nadzora nad prevozniki, katerim je bilo izdano spričevalo letalskega prevoznika, in ugotovljena so bila področja, ki jih je treba izboljšati: zlasti glede doslednega sistema za spremljanje ugotovitev, ugotovljenih med dejavnostmi nadzora, ki jih je izvedla ECAA, in usposabljanjem osebja za pridobitev licenc.

(32)

Ocenjevalni obisk je pokazal, da Egypt Air izvaja akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti. Na splošno ni bila odkrita nobena večja kršitev standardov ICAO. Komisija pozdravlja prizadevanja letalskih prevoznikov za dokončanje izvajanja ukrepov, potrebnih za izboljšanje stanja glede varnosti. Vendar glede na obseg načrta korekcijskih ukrepov letalskega prevoznika in potrebo po zagotavljanju trajnostih rešitev za številne predhodno ugotovljene varnostne pomanjkljivosti Komisija od pristojnih organov Egipta zahteva, da nadaljujejo s pošiljanjem mesečnih poročil o preverjanju izvajanja načrta korekcijskih ukrepov, vključno s korekcijskimi ukrepi za obravnavanje izsledkov, ugotovljenih med ocenjevalnim obiskom, in da zagotovijo informacije o vseh dejavnostih nadzora na področju stalne plovnosti, vzdrževanja in letalskih dejavnosti, ki jih ECAA izvaja s tem letalskim prevoznikom.

(33)

Države članice bodo še naprej preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani prevoznika Egypt Air s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008.

(34)

V ocenjevalni obisk so bili vključeni tudi številni drugi egipčanski letalski prevozniki. Sporočene so bile velike varnostne pomanjkljivosti pri letalskih prevoznikih AlMasria Universal Airlines in Midwest Airlines.

(35)

V primeru AlMasria Universal Airlines so bile sporočene velike pomanjkljivosti pri izvajanju letalskih dejavnosti in usposabljanju, zlasti glede kvalifikacij in znanja določenih operativnih vodij. To je še toliko bolj pomembno v primeru povečanja flote.

(36)

Z dopisom z dne 3. marca 2010 je bil letalski prevoznik AlMasria Universal Airlines pozvan, da predstavi svoje mnenje. AlMasria je 17. marca 2010 pripravil predstavitev Odboru za varnost v zračnem prometu, s katero je predstavil korekcijske ukrepe za obravnavanje pomanjkljivosti, ugotovljenih med ocenjevalnim obiskom. Z upoštevanjem načrta družbe o povečanju flote Komisija pristojne organe Egipta prosi, da pošiljajo mesečna poročila o preverjanju izvajanja korekcijskih ukrepov in zagotovijo informacije o vseh dejavnostih nadzora na področju stalne plovnosti, vzdrževanja in letalskih dejavnosti, ki jih ECAA izvaja s tem letalskim prevoznikom.

(37)

Države članice bodo preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani prevoznika AlMasria s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008.

(38)

V primeru prevoznika Midwest Airlines obstajajo preverjeni dokazi o varnostnih pomanjkljivostih pri pregledu mase in ravnotežja na letu Midwest Airlinesa, ki so jih odkrili italijanski pristojni organi. Na podlagi teh dokazov Italija prevozniku ni izdala dovoljenja za izvedbo leta (8). Poleg tega so bile med ocenjevalnim obiskom sporočene tudi velike pomanjkljivosti na področjih upravljanja letov in vzdrževanja, nadzora izvajanja letov in usposabljanja posadke ter upravljanja stalne plovnosti, kar vpliva na varnost. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da ta letalski prevoznik ni sposoben zagotoviti izvajanja letov in vzdrževanja v skladu s standardi ICAO. Egipčanska uprava za civilno letalstvo je med obiskom sporočila, da je sprejela ukrepe za začasno prekinitev opravljanja letov letalske družbe Midwest Airlines.

(39)

Z dopisom z dne 3. marca 2010 je bil letalski prevoznik Midwest Airlines povabljen, da pred Odborom za varnost v zračnem prometu predstavi svoje mnenje. Pristojni organi Egipta so 15. marca 2010 predložili dokaze, da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Midwest Airlines 28. februarja 2010 razveljavljeno.

(40)

Glede na ukrepe, ki jih je sprejela ECAA, ni potrebe po nadaljnjih ukrepih. ECAA mora pred izdajo spričevala letalskega prevoznika navedeni družbi Komisiji predložiti informacije o postopku in rezultatih ponovne certifikacije.

(41)

V skladu z Uredbo (ES) št. 715/2008 so države članice še naprej preverjale dejansko skladnost letalskega prevoznika Iran Air z ustreznimi varnostnimi standardi, in sicer z rednimi preverjanji na ploščadi, opravljenimi na zrakoplovih, ki pristajajo na letališčih Evropske unije. V letu 2009 so o takih pregledih poročali Avstrija, Francija, Nemčija, Švedska, Italija in Združeno kraljestvo. Rezultati teh pregledov so pokazali, da se je skladnost z mednarodnimi varnostnimi standardi v enem letu občutno zmanjšala.

(42)

Komisija je od pristojnih organov in družbe zahtevala informacije, na podlagi katerih bo preverila, kako se ugotovljene pomanjkljivosti odpravljajo. Letalski prevoznik Iran Air je februarja 2010 predložil akcijski načrt, ki upošteva pomanjkljivosti iz prejšnjega akcijskega načrta ter določa vzroke in specifične ukrepe za obravnavanje ugotovljenih pomanjkljivosti.

(43)

Vendar pa informacije, ki so jih predložili pristojni organi Irana (CAO-IRI), odgovorni za regulativni nadzor prevoznika Iran Air, kažejo, da niso uspeli dokazati, da so sprejeli učinkovite ukrepe za obravnavanje pomanjkljivosti, ugotovljenih med pregledi, ki so bili opravljeni v okviru programa SAFA. Poleg tega CAO-IRI ni uspel dokazati, da je sprejel primerne ukrepe za zmanjšanje velikega števila nesreč zrakoplovov, ki so registrirani v Iranu in jih je certificiral CAO-IRI.

(44)

Poleg tega je CAO-IRI februarja 2010 predložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je nadzor nad dejavnostjo Iran Aira na področju vzdrževanja in pregledov poletov pomanjkljiv in da je sistem za odpravljanje velikih varnostnih pomanjkljivosti neučinkovit. Podatki o nesrečah in incidentih, ki jih je predložil CAO-IRI, tudi kažejo, da so bili zrakoplovi Iran Aira v zadnjih 11 mesecih vpleteni v veliko število resnih incidentov, od katerih jih več kot polovica vključuje zrakoplov vrste Fokker 100. Vendar pa iz dokumentacije ni razvidno, ali je CAO-IRI sprejel nadaljnje ukrepe.

(45)

Marca 2010 je CAO-IRI predložil informacije, ki dokazujejo, da so bili izvedeni pregledi skladnosti prevoznika Iran Air z zahtevami glede vzdrževanja, vendar so ugotovitve pokazale na težave pri spremljanju stanja motorja in delovanju sistema kakovosti prevoznika.

(46)

Na srečanju Odbora za varnost v zračnem prometu 17. marca 2010 je letalski prevoznik priznal, da so se standardi poslabšali, vendar je potrdil, da so za odpravo težav s plovnostjo ustanovili center za nadzor vzdrževanja in odbor za pregled vzdrževanja, da so izboljšali varnostno usposabljanje v vseh oddelkih družbe, povečali aktivnost oddelka za zagotavljanje varnosti in kakovosti in v posameznih oddelkih družbe ustanovili odbore za varnost. Začeli so tudi z obširnim pregledom strukture družbe z namenom izboljšanja njene sposobnosti za zagotavljanje varnega delovanja. Rezultati preverjanj zrakoplovov Iran Aira na ploščadi, izvedenih od februarja 2010, so pokazali na občutno izboljšanje delovanja tega letalskega prevoznika.

(47)

Z upoštevanjem nedavnega velikega izboljšanja rezultatov SAFA, priznanja Iran Aira, da so izboljšanja potrebna, in ukrepov, ki so jih sprejeli za obravnavanje ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti, Komisija meni, da je treba zaradi velikega števila incidentov, v katere so vpleteni zrakoplovi Fokker 100, začasno ukiniti njihove lete v Evropsko unijo. Kar zadeva druge vrste zrakoplovov iz flote Iran Aira (predložitev s strani CAO/IRI dne 10. marca 2010), tj. Boeing 747 ter Airbus A300, A310 in A320, se njihovo delovanje ne sme povečati v primerjavi s sedanjo ravnjo (glede pogostnosti letov in destinacij), dokler ne bo Komisija potrdila obstoja jasnih dokazov, da so bile ugotovljene varnostne pomanjkljivosti uspešno odpravljene.

(48)

Iz teh razlogov se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da je treba tega letalskega prevoznika vključiti v Prilogo B in mu dovoliti opravljanje letov v Evropsko unijo le pod pogojem, da bo ostala sedanja raven njegovega delovanja nespremenjena (glede pogostnosti letov in destinacij) in da bo lete izvajal z istimi zrakoplovi kot zdaj. Poleg tega se floti zrakoplovov vrste Fokker 100 ne sme dovoliti izvajanja letov v Evropsko unijo.

(49)

Komisija bo še naprej natančno spremljala delovanje prevoznika Iran Air. Države članice bodo v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008 preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s prednostno razvrstitvijo okrepljenih preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika. Komisija namerava v sodelovanju z državami članicami in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu preverjati, kako uspešno CAO-IRI in Iran Air izvajata napovedane ukrepe, in sicer z obiski na kraju samem pred naslednjim srečanjem Odbora za varnost v zračnem prometu.

(50)

Revizija, ki jo je novembra 2006 v Sudanu izvedel ICAO v okviru USOAP, je pokazala, da organi, odgovorni za regulativni nadzor (SCAA), niso dovolj sposobni odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti. SCAA je marca 2008 obvestil Komisijo, da so bile na področju dejavnosti, plovnosti in osebnih dovoljenj odpravljene ali se še odpravljajo vse velike pomanjkljivosti. Decembra 2009 je SCAA obvestil Komisijo, da je bilo 70 % pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil USOAP, odpravljenih v skladu s priporočili ICAO.

(51)

Vendar pa so informacije, ki jih je Komisiji zagotovil SCAA decembra 2009 in marca 2010, pokazale, da veliko število ugotovitev ni bilo obravnavnih ali pa ukrepi, sprejeti za odpravo pomanjkljivosti, niso bili učinkoviti, zlasti na področju usposabljanja in kvalifikacij inšpektorjev za letalske dejavnosti in pri zagotavljanju, da imajo operaterji potrjen priročnik za usposabljanje.

(52)

Poleg tega je bilo z revizijo, ki jo je oktobra 2009 malo pred nesrečo zrakoplova Boeing 707 z registracijsko oznako ST-AKW izvedel SCAA pri Azza Air Transport, ugotovljeno, da letalski prevoznik ni izvedel številnih varnostnih ukrepov na področju usposabljanja, kar je bila pomembna ugotovitev revizije ICAO. SCAA je potrdil, da so spričevalo letalskega prevoznika obnavljali vsako leto od izdaje leta 1996.

(53)

10. decembra 2009 je SCAA tudi obvestil Komisijo, da mu je bilo julija 2008 izročeno spričevalo letalskega prevoznika Air West Company in da zato Air West Ltd ni bil več registriran imetnik spričevala letalskega prevoznika v Republiki Sudan. Zato se z upoštevanjem dejstva, da prevoznik nima več spričevala letalskega prevoznika in da zato na podlagi skupnih meril njegova operativna licenca ne velja več za veljavno, šteje, da Air West Ltd ni več letalski prevoznik.

(54)

Zaradi pomanjkanja napredka pri izvajanju korekcijskih ukrepov iz revizije USOAP in neuspešnosti SCAA pri zagotavljanju uspešnega izvajanja korekcijskih ukrepov se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da SCAA ni uspel dokazati, da lahko izvaja in uveljavlja zadevne varnostne standarde, zato mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Republiki Sudan, veljati prepoved opravljanja letov in jih je treba vključiti v Prilogo A.

(55)

Na podlagi pregleda stanja Albanian Airlines MAK novembra 2009 in v skladu z določbami iz Uredbe št. 1144/2009 (9) je bila Evropska agencija za varnost v letalstvu pooblaščena za izvedbo obširnega pregleda standardizacije v Albaniji, kar je opravila januarja 2010. Končno poročilo tega pregleda, izdano 7. marca 2010, je razkrilo velike pomanjkljivosti na vseh področjih, za katera je bila izvedena revizija: na področju plovnosti je bilo sporočenih 13 neskladnosti, od katerih jih je bilo šest povezanih z varnostjo; na področju izdajanja licenc in zdravstvenega stanja je bilo sporočenih 13 neskladnosti, od katerih so bile tri povezane z varnostjo; na področju letalskih dejavnosti je bilo odkritih devet neskladnosti, od katerih jih je bilo šest povezanih z varnostjo. Poleg tega je bilo v zvezi s spričevalom enega od dveh imetnikov spričevala ugotovljeno neposredno tveganje za varnost, ki je bilo po takojšnjem korekcijskem ukrepu DGCA odpravljeno med obiskom.

(56)

Pristojni organi Albanije (DGCA) so bili pozvani, da poročajo Odboru za varnost v zračnem prometu, kar so storili 18. marca 2010.

(57)

Odbor za varnost v zračnem prometu je ugotovil, da so pristojni organi Albanije (DGCA) EASA že predložili akcijski načrt. DGCA se poziva, da zagotovi, da bo ta akcijski načrt sprejemljiv za EASA, in sprejme potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje tega akcijskega načrta, pri čemer mora biti prednost dana odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila EASA in ki bodo ogrozile varnost, če ne bodo čim prej odpravljene.

(58)

Komisija bo zaradi potrebe po takojšnji obravnavi varnostnih pomanjkljivosti v Albaniji in ker DGCA ni sprejel obsežnih in učinkovitih ukrepov prisiljena izvesti svoje odgovornosti iz člena 21 Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Bolgarijo, Republiko Hrvaško, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Republiko Islandijo, Republiko Črno goro, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Misijo združenih narodov za začasno upravo na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (Sporazum ECAA) brez poseganja v ukrepe v okviru Uredbe (ES) št. 2111/2005.

(59)

TAAG Angolan Airlines lahko leti na Portugalsko le z zrakoplovi vrste Boeing 777-200 z registracijskimi oznakami D2-TED, D2-TEE in D2-TEF ter s štirimi zrakoplovi vrste Boeing B-737-700 z registracijskimi oznakami D2-TBF, D2-TBG, D2-TBH in D2-TBJ pod pogoji iz uvodne izjave (88) Uredbe (ES) št. 1144/2009 (10). Komisija je od pristojnih organov Angole (INAVIC) zahtevala, da predložijo informacije o nadzoru letalskega prevoznika TAAG Angolan Airlines, zlasti glede večjega nadzora poletov na Portugalsko, in o rezultatih.

(60)

INAVIC je Odbor za varnost v zračnem prometu obvestil, da je nadalje okrepil stalno spremljanje TAAG Angolan Airlinesa. V letu 2009 je izvedel 34 načrtovanih pregledov letalskega prevoznika. Poleg tega se pregledi na ploščadi sistematično opravljajo pred vsakim letom letalskega prevoznika v Evropo.

(61)

TAAG Angolan Airlines je zaprosil za zaslišanje pred Odborom za varnost v zračnem prometu, da bi lahko predstavil svoje novo stanje, in je bil zaslišan 18. marca 2010. Prevoznik je sporočil, da je decembra 2009 ponovno pridobil članstvo v IATA, in je Odboru zagotovil obširne informacije, ki kažejo na visoko raven njegovega izvajanja letov v Lizbono, na podlagi česar je zaprosil za dovoljenje za ponovno opravljanje letov v preostale države EU.

(62)

Pristojni organi Portugalske (INAC) so predložili oceno rezultatov preverjanj TAAG Angolan Airlinesa na ploščadi, ki so jih izvedli od ponovnega dovoljenja za opravljanje letov v Lizbono. INAC je sporočil, da je bilo od 1. avgusta 2009, ko so se leti ponovno začeli izvajati, opravljenih približno 200 takšnih pregledov. INAC je potrdil, da pri teh ni bilo ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti, da je zadovoljen z opravljanjem letov TAAG Angolan Airlinesa v Lizbono in iz nje ter da namerava predlagati razširitev opravljanja letov na ostale članice EU.

(63)

Prevoznik je tudi sporočil, da je v skladu z mednarodnimi varnostnimi standardi vložil sredstva v izboljšanje opreme pri svoji floti Boeing B737-200, in sicer v namestitev sistemov EGPWS, ELT406 in RVSM, vrat pilotske kabine, digitalnega zapisovalnika podatkov o letu in digitalnega letalskega vremenskega radarja, ter dodal, da je ta postopek še v teku in še ni zaključen pri vseh zrakoplovih v floti. Prevoznik je tudi sporočil, da namerava postopoma prenehati z uporabo zrakoplova vrste Boeing B747-300, predvsem zaradi slabše zanesljivosti delovanja.

(64)

Posledično se na podlagi skupnih meril ter z upoštevanjem priporočil iz odstavka 62 in pozitivnih rezultatov preverjanj na ploščadi ocenjuje, da mora TAAG ostati v Prilogi B za tri zrakoplove vrste Boeing B777 z registrskimi oznakami D2-TED, D2-TEE in D2-TEF ter štiri zrakoplove vrste Boeing B737-700 z registrskimi oznakami D2-TBF, D2-TBG, D2-TBH in D2-TBJ ter da je treba sedanje omejitve, ki dovoljujejo izvajanje letov le v Lizbono, razveljaviti. Vendar pa je treba pri izvajanju letov tega prevoznika v Evropsko unijo primerno preverjati učinkovito izpolnjevanje zadevnih varnostnih meril, in sicer s prednostno razvrstitvijo preverjanj zrakoplovov tega prevoznika na ploščadi v skladu z Uredbo št. 351/2008.

(65)

INAVIC je poročal o nadaljnjem napredku pri odpravljanju pomanjkljivosti, ki so ostale po zadnjem obisku EU za presojo varnosti junija 2009. INAVIC je zlasti posodobil angolske varnostne predpise za letalstvo, v katere je vključil zadnje spremembe standardov ICAO, okrepil program spremljanja in zaposlil dva dodatna kvalificirana inšpektorja za letalske dejavnosti.

(66)

INAVIC je poročal tudi o napredku pri ponovni certifikaciji letalskih prevoznikov Angole, ki naj bi se zaključila do konca leta 2010, ko naj bi, kot je določil INAVIC, ti prevozniki prenehali z opravljanjem dejavnosti, če ne bodo ponovno certificirani v skladu z angolskimi varnostnimi predpisi za letalstvo. Vendar pa razen TAAG Angolan Airlinesa ni bil ponovno certificiran še noben drug letalski prevoznik.

(67)

INAVIC je sporočil, da so nadzorne dejavnosti med potekom ponovne certifikacije pokazale na varnostne pomanjkljivosti in kršenje varnostnih predpisov, zaradi česar je INAVIC sprejel primerne izvršilne ukrepe. Zato je bilo spričevalo letalskega prevoznika Air Gemini razveljavljeno decembra 2009, spričevali letalskih prevoznikov PHA in SAL pa februarja 2010. Spričevala letalskih prevoznikov Giraglobo, Mavewa in Airnave so bila februarja 2010 začasno preklicana. Vendar pa INAVIC ni predložil dokazov o razveljavitvi teh spričeval.

(68)

Komisija spodbuja INAVIC, naj odločno nadaljuje postopek ponovne certifikacije letalskih prevoznikov Angole ob ustreznem upoštevanju morebitnih pomislekov glede varnosti, ugotovljenih v tem postopku. Na podlagi skupnih meril se ocenjuje, da morajo ostali letalski prevozniki, za katere je odgovoren INAVIC, in sicer Aerojet, Air26, Air Gicango, Air Jet, Air Nave, Alada, Angola Air Services, Diexim, Gira Globo, Heliang, Helimalongo, Mavewa, Rui & Conceicao, Servisair in Sonair ter Air Gemini, PHA in SAL ostati v Prilogi A.

(69)

Pristojni organi Ruske federacije so 19. februarja 2010 obvestili Komisijo, da so spremenili sklep z dne 25. aprila 2008, na podlagi katerega so 13 ruskim zrakoplovom, ki so navedeni na spričevalu, prepovedali opravljanje letov v Evropsko unijo. Ti zrakoplovi takrat niso imeli opreme za opravljanje mednarodnih letov v skladu s standardi ICAO (niso imeli opreme TAWS/E-GPWS) in/ali je njihovo potrdilo o plovnosti poteklo in/ali ni bilo obnovljeno.

(70)

Na podlagi novega sklepa je naslednjim zrakoplovom prepovedano opravljanje letov v Evropsko unijo, znotraj Unije in iz Unije:

(71)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1144/2009 so Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in države članice decembra 2009 izvedle obisk na kraju samem v Republiki Jemen, s katerim so preverile stanje glede varnosti pri prevozniku Yemenia z namenom, da se ugotovi njegova dejanska skladnost z mednarodnimi varnostnimi standardi in oceni zmožnost uprave CAMA za zagotavljanje nadzora nad varnostjo civilnega letalstva v Jemnu.

(72)

Ocenjevalni obisk je pokazal, da je CAMA sposobna izvajati učinkovit nadzor nad Yemenia Yemen Airwaysem in zagotoviti, da so letalski prevozniki, katerim izda spričevalo, sposobni varnega izvajanja letov v skladu s standardi ICAO, ter da sta nadzor in spremljanje izvajanja letov Yemenia Yemen Airways primerna za zagotovitev, da se leti izvajajo v skladu z zahtevami, ki izvirajo iz spričevala letalskega prevoznika.

(73)

Glede na rezultate ocenjevalnega obiska na tej stopnji niso potrebni nadaljnji ukrepi. Komisija bo še naprej natančno spremljala delovanje prevoznika in spodbuja pristojne organe Jemna k nadaljevanju prizadevanj pri preiskavi nesreče letalskega prevoznika Yemenia Yemen Airways, let 626, ki se je zgodila 30. junija 2009. Države članice bodo v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008 preverjale dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika.

(74)

Obstajajo preverjeni dokazi o nezadostni sposobnosti organov, odgovornih za nadzor letalskih prevoznikov, certificiranih na Filipinih, za odpravo varnostnih pomanjkljivosti in nezadostni dokazi o skladnosti z veljavnimi varnostnimi standardi ICAO ter priporočenimi praksami letalskih prevoznikov, certificiranih v Republiki Filipini, na kar kažejo rezultati revizije, ki jo je oktobra 2009 na Filipinih izvedel ICAO v okviru splošnega pregleda varnostnih standardov (USOAP), in dekategoriziranje Filipinov s strani pristojnih organov Združenih držav Amerike.

(75)

Na podlagi revizije, izvedene oktobra 2009 na Filipinih v okviru USOAP, je ICAO vse države pogodbenice Čikaške konvencije obvestil o pomislekih zaradi obstoja velikih varnostnih pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnostni nadzor nad prevozniki in zrakoplovi, registriranimi na Filipinih (11), v skladu s katerimi 47 letalskih prevoznikov na Filipinih, vključno z mednarodnimi letalskimi prevozniki, deluje s spričevali letalskega prevoznika, ki so bila izdana v skladu z razveljavljenimi upravnimi odločbami. Pristojni organi Filipinov niso sprejeli nobenega izvedbenega ali prehodnega načrta za certificiranje ostalih letalskih prevoznikov v skladu s predpisi za civilno letalstvo, ki so nadomestili te upravne določbe. Poleg tega pristojni organi Filipinov že več kot eno leto ne izvajajo preverjanj letalskih prevoznikov. Načrti korekcijskih ukrepov, ki so jih ti organi predlagali ICAO, se niso šteli za zadovoljive za odpravo tega velikega vprašanja varnosti, ki ostaja nerešeno.

(76)

Poleg tega Zvezna uprava za letalstvo Ministrstva za promet Združenih držav Amerike (FAA) v okviru programa IASA uvršča to državo v kategorijo II glede varnosti, kar pomeni, da Republika Filipini ne izpolnjuje mednarodnih varnostnih standardov, ki jih je določil ICAO.

(77)

Resni pomisleki glede varnosti, ki jih je objavil ICAO, kažejo, da načrt korekcijskih ukrepov, ki so ga pristojni organi Filipinov predstavili Komisiji 13. oktobra 2008 (12) in katerega rok za izvedbo je bil 31. marec 2009, ni bil izveden in da pristojni organi Filipinov načrta niso bili sposobni izvesti do roka.

(78)

Komisija se je z upoštevanjem resnih pomislekov glede varnosti, ki jih je objavil ICAO, posvetovala s pristojnimi organi Filipinov in izrazila svojo zaskrbljenost glede varnosti izvajanja dejavnosti vseh letalskih prevoznikov, ki so licencirani v navedeni državi, in zahtevala pojasnila glede ukrepov, ki so jih izvedli pristojni organi navedene države za odpravo ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti.

(79)

Pristojni organi Filipinov (CAAP) so med januarjem in marcem 2010 predložili dokumentacijo, niso pa zagotovili zahtevanih informacij in zlasti dokazov, da se varnostne pomanjkljivosti ustrezno odpravljajo.

(80)

Odbor za varnost v zračnem prometu je 18. marca 2010 zaslišal CAAP, ki je potrdil, da bo 20 letalskih prevoznikov še naprej delovalo s spričevali, ki so bila izdana v skladu z razveljavljenimi upravnimi odločbami, in sicer do njihovega ponovnega certificiranja ali najpozneje 1. decembra 2010. Ti prevozniki so: Aerowurks Aerial Spraying Services, Airtrack Agricultural Corp., Asia Aircraft Overseas, Philippines Inc., Aviation Technology Innovators Inc., Bendice Transport Management Inc., Canadian Helicopter Philippines Inc., CM Aero, Cyclone Airways, INAEC Aviation Corp., Macro Asia Air Taxi Services, Omni Aviation, Corp., Philippine Agricultural Aviation Corp., Royal Air Charter Services Inc., Royal Star Aviation Inc., Southstar Aviation Company, Subic International Air Charter Inc. in Subic Seaplane Inc.. Poleg tega je CAAP potrdil, da veliko število teh prevoznikov še naprej deluje s pretečenimi spričevali, in sicer v skladu z začasnimi izvzetji, na podlagi katerih jim ni treba imeti zadevnega spričevala. Zlasti letalski prevoznik Pacific East Asia Cargo Airlines Inc. s koriščenjem izvzetja od zahteve glede skladnosti s spričevalom, ki je bilo izdano 16. decembra 2009 za največ 90 dni in je poteklo 16. marca 2010, še naprej izvaja mednarodne prevoze tovora z velikimi zrakoplovi vrste Boeing B727, čeprav je njegovo spričevalo, izdano 31. marca 2008 v skladu z razveljavljenimi upravnimi odločbami, poteklo 30. marca 2009. CAAP ni uspel potrditi, da je ta izvajalec prenehal delovati 18. marca 2010.

(81)

CAAP je sporočil, da je naslednjih devet spričeval poteklo ali niso bila obnovljena: Beacon, Corporate Air, Frontier Aviation Corp., Mora Air Service Inc., Pacific Airways Corp., Pacific Alliance Corp., Topflite Airways Inc., World Aviation Corp. in Yokota Aviation Corp. Vendar pristojni organi niso predložili dokazov, da so bila spričevala teh prevoznikov razveljavljena in da so ti prevozniki zato prenehali obstajati.

(82)

CAAP je navedel, da je v začetku leta 2009 začel postopek ponovne certifikacije in da je 21 letalskih prevoznikov že bilo ponovno certificiranih v skladu s predpisi za civilno letalstvo, ki so začeli veljati leta 2008. Ti prevozniki so: Air Philippines Corp., Aviatour's Fly'n Inc., Cebu Pacific Air, Chemtrad Aviation Corp., Far East Aviation Services, F.F. Cruz & Company Inc., Huma Corp., Interisland Airlines Inc., Island Aviation, Lion Air Inc., Mindanao Rainbow Agricultural Development Services, Misibis Aviation and Development Corp., Philippine Airlines, South East Asian Airlines Inc., Spirit of Manila Airlines Corp., TransGlobal Airways Corp., WCC Aviation Company, Zenith Air Inc. in Zest Airways Inc.. Vendar pa CAAP ni uspel dokazati stabilnosti tega postopka ponovne certifikacije. CAAP ni zagotovil popolnih certifikatov vseh teh prevoznikov, saj iz spričeval letalskih prevoznikov zlasti ni bilo mogoče razbrati številke in registrskih oznak naslednjih prevoznikov, ki so bili ponovno certificirani: Zest Airways Inc., Lion Air, Inc., Aviatour's Fly'sn Inc., Misibis Aviation in Development Corp. Poleg tega CAAP ni uspel zagotoviti revizije, ki bi se izvedla pred certificiranjem, ali dokazov, da so bile pred ponovno certifikacijo izvedene zadostne preiskave izvajanja letov in vzdrževanja prevoznikov, s katerimi bi dokazal učinkovito izvajanje potrjenih priročnikov in skladnost izvajanja letov in vzdrževanja teh prevoznikov z veljavnimi varnostnimi predpisi. CAAP tudi ni uspel dokazati, da se nad ponovno certificiranimi letalskimi prevozniki izvaja nadzor, saj načrti nadzora, zasnovani za plovnost in licenciranje v letu 2010, niso vključevali nobenih rokov za načrtovane dejavnosti.

(83)

Prevoznik Philippines Airlines je zaprosil za zaslišanje pred Odborom za varnost v zračnem prometu in je bil zaslišan 18. marca 2010. Letalski prevoznik je predstavil svojo dejavnost in postopek ponovne certifikacije, izvedene v letu 2009 do izdaje novega spričevala letalskega prevoznika 9. oktobra 2009, ki zagotavlja skladnost s predpisi za civilno letalstvo, ki so začeli veljati leta 2008. Prevoznik je predstavil preverjanja, ki jih je izvedel pred ponovno certifikacijo, in potrdil, da so bila usmerjena na pregled in odobritev novih priročnikov in postopkov. Prevoznik je tudi navedel, da pred ponovno certifikacijo ni bil predmet obširne revizije CAAP na kraju samem in prav tako ne njegovo izvajanje letov ter da se bo revizija še izvedla. Philippines Airlines je sporočil, da ne izvaja letov v EU in da za njegovo izvajanje letov v ZDA zaradi dekategorizacije s strani Zvezne uprave ZDA za letalstvo veljajo omejitve ter da ne sme izvajati letov na dodatnih progah niti zamenjati zrakoplovov na progah, na katerih sedaj izvaja lete.

(84)

Prevoznik Cebu Pacific je zaprosil za zaslišanje pred Odborom za varnost v zračnem prometu in je bil zaslišan 18. marca 2010. Letalski prevoznik je predstavil svojo dejavnost in postopek ponovne certifikacije, izvedene v letu 2009 do izdaje novega spričevala letalskega prevoznika 25. novembra 2009, ki zagotavlja skladnost s predpisi za civilno letalstvo, ki so začeli veljati leta 2008. Prevoznik je predstavil preverjanja, ki jih je izvedel pred ponovno certifikacijo, in zlasti potrdil, da pridobljeni certifikat vključuje novo odobritev za prevoz nevarnega blaga, medtem ko CAAP tega ni revidiral. Vendar pa je prevoznik izjavil, da po lastni volji te odobritve ne izvaja. Cebu Pacific je izjavil, da zaradi dekategorizacije Filipinov s strani Zvezne uprave ZDA za letalstvo ne sme izvajati letov v ZDA. Prevoznik je še izjavil, da ne namerava izvajati letov v EU.

(85)

Komisija pozdravlja nedavna prizadevanja teh dveh prevoznikov za zagotovitev varnega izvajanja letov in priznava, da sta sprejela notranje ukrepe za povečanje varnosti. Komisija je pripravljena obiskati ta prevoznika v sodelovanju z državami članicami in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, s čimer bo preverila njuno upoštevanje mednarodnih varnostnih standardov.

(86)

Komisija pozdravlja tudi nedavna prizadevanja pristojnih organov za reformo sistema civilnega letalstva na Filipinih in ukrepe, sprejete za odpravo varnostnih pomanjkljivosti, ki sta jih sporočila FAA in ICAO. Vendar bo do začetka učinkovitega izvajanja primernih korekcijskih ukrepov za odpravo resnih pomislekov, ki jih je izdal ICAO glede varnosti na podlagi skupnih meril veljalo, da pristojni organi Filipinov na tej stopnji niso sposobni izvajati in uveljavljati zadevnih varnostnih standardov pri nobenem od letalskih prevoznikov, ki so pod njihovim regulativnim nadzorom. Zato je treba vsem letalskim prevoznikom, certificiranim na Filipinih, prepovedati opravljanje letov in jih vključiti v Prilogo A.

(87)

Vendar pa Komisija meni, da je država z nedavnimi spremembami v upravi CAAP in takojšnjimi konkretnimi ukrepi nove uprave, vključno z zaposlitvijo 23 kvalificiranih inšpektorjev in okrepljeno tehnično podporo, ki jo je zagotovil ICAO, pokazala pripravljenost za čim hitrejše obravnavanje varnostnih pomanjkljivosti, ki sta jih ugotovila FAA in ICAO, in čim hitrejšo uspešno odpravo teh pomanjkljivosti. Komisija je pripravljena podpreti prizadevanja Filipinov, in sicer z ocenjevalnim obiskom, s katerim bo ocenila tudi učinkovitost prevoznikov pri zagotavljanju varnosti, s čimer se bodo odpravile ugotovljene resne varnostne pomanjkljivosti.

(88)

Ne glede na svoje izrecne zahteve Komisija do zdaj ni prejela dokazil o tem, da drugi letalski prevozniki, vključeni na seznam Skupnosti, ki je bil posodobljen 26. novembra 2009, in organi, odgovorni za regulativni nadzor nad temi prevozniki, v celoti izvajajo ustrezne korekcijske ukrepe. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da morajo za te letalske prevoznike še naprej veljati prepoved opravljanja letov (Priloga A) ali omejitve pri opravljanju letov (Priloga B), odvisno od primera.

(89)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost zračnega prometa –

1.

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge A k tej uredbi.

2.

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge B k tej uredbi.

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/50

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/52

(1)

V skladu s členom 27 Direktive 2004/17/ES je bilo naročnikom, katerih dejavnosti so bile odkrivanje ali pridobivanje nafte oziroma plina v Združenem kraljestvu, dovoljeno, da namesto običajnih predpisov uporabljajo nadomestni režim. Ta drugačni režim je določal statistične obveznosti ter obveznost spoštovanja načel nediskriminacije in konkurenčne oddaje javnih naročil na področju dobave, gradbenih del in storitev, zlasti glede informacij o nameravanih javnih naročilih, ki jih naročnik zagotovi gospodarskim subjektom.

(2)

Mehanizem iz člena 30, ki se nanaša na odstopanje od določb Direktive 2004/17/ES za določene gospodarske subjekte pod določenimi pogoji, se uporablja tudi za te zmanjšane obveznosti v skladu s členom 27 Direktive.

(3)

Shell je 15. oktobra 2009 Komisiji po elektronski pošti poslal prošnjo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. V skladu s prvim pododstavkom člena 30(5) je Komisija 21. oktobra 2009 z dopisom o tem obvestila organe Združenega kraljestva, ti pa so nanj odgovorili po elektronski pošti 16. novembra 2009. Komisija je 17. novembra 2009 od Shella po elektronski pošti zahtevala dodatne informacije, ki jih je ta poslal po elektronski pošti 25. novembra 2009.

(4)

Prošnja, ki jo je vložil Shell, zadeva odkrivanje ter izkoriščanje nafte in plina v Angliji, na Škotskem in v Walesu. V skladu s predhodnimi odločbami Komisije o združitvah (2) so bile v prošnji navedene tri ločene dejavnosti Shella, in sicer:

V skladu z navedenimi odločbami Komisije pomeni „proizvodnja“ za namene tega sklepa tudi „razvoj“, tj. vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prihodnjo proizvodnjo (naftne ploščadi, naftovodi, naftni terminali itd.).

(5)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da naročila, katerih namen je omogočanje opravljanja dejavnosti, za katere se uporablja Direktiva 2004/17/ES, niso predmet navedene direktive, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica za odprtje zadevnega sektorja ali njegovega dela izvajala in uporabila ustrezno zakonodajo EU.

(6)

Ker Združeno kraljestvo izvaja in uporablja Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (3), se v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) Direktive 2004/17/ES šteje, da je dostop do trga neomejen. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi.

(7)

Za namene ocene, ali so ustrezni gospodarski subjekti izpostavljeni neposredni konkurenci na trgih, ki jih zadeva ta sklep, se upoštevata tržni delež glavnih akterjev in stopnja koncentracije na teh trgih. Ker se razmere po dejavnostih, na katere se nanaša ta sklep, med seboj razlikujejo, se za vsako posamezno dejavnost ali trg pripravi ločena ocena.

(8)

Ta sklep ne posega v uporabo predpisov glede konkurence.

(9)

Za vse tri dejavnosti, na katere se nanaša navedena prošnja (odkrivanje nafte in zemeljskega plina, proizvodnja nafte in proizvodnja zemeljskega plina), se je v predhodnih odločbah Komisije, navedenih v uvodni izjavi 4, štelo, da predstavljajo ločene proizvodne trge. Zato jih je treba preučiti ločeno.

(10)

Glede na uveljavljeno prakso Komisije (4) se odkrivanje nafte in zemeljskega plina štejeta za en proizvodni trg, ker na začetku odkrivanja ni mogoče ugotoviti, ali se bo našla nafta ali zemeljski plin. Komisija je v svoji dolgoletni praksi tudi potrdila, da ima navedeni trg svetovne geografske razsežnosti.

(11)

Tržni deleži gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z odkrivanjem, se lahko merijo glede na tri spremenljivke: kapitalske naložbe, dokazane rezerve in načrtovano proizvodnjo. Uporaba kapitalskih naložb za merjenje tržnih deležev gospodarskih subjektov na trgu odkrivanja se je izkazala za neprimerno med drugim zaradi velikih razlik med zahtevanimi ravnmi naložb, ki so potrebne na različnih geografskih območjih. Tako so za raziskovanje nafte in plina v Severnem morju potrebne večje naložbe kot npr. na Bližnjem vzhodu.

(12)

Ponavadi sta bila za ocenjevanje tržnih deležev gospodarskih subjektov v tem sektorju uporabljena ostala dva parametra, tj. delež dokazanih rezerv in načrtovana proizvodnja (5).

(13)

Po razpoložljivih podatkih (6) je bilo 31. decembra 2008 na svetu 385 milijard standardnih kubičnih metrov ekvivalenta nafte (v nadaljnjem besedilu: Sm3 (oe)) dokazanih rezerv nafte in plina. Shellov delež teh rezerv je znašal 1,759 milijarde Sm3 (oe), kar pomeni 0,46-odstotni tržni delež. 1. januarja 2009 so skupne dokazane rezerve nafte in plina v Veliki Britaniji malo presegle 0,88 milijarde Sm3 (oe) (7) oziroma nekoliko več kot 0,22 %. Shellov delež je pri tem še manjši. Po razpoložljivih podatkih obstaja med dokazanimi rezervami nafte in plina ter načrtovano proizvodnjo neposredna povezava. Nobeden od razpoložljivih podatkov ne nakazuje, da bi bil Shellov tržni delež bistveno drugačen, če bi ga izmerili glede na načrtovano proizvodnjo in ne glede na dokazane rezerve. V uvodnih izjavah 14 in 17 so navedeni tržni deleži Shella in njegovih glavnih konkurentov pri proizvodnji nafte oziroma plina. Glede na povezave med dokazanimi rezervami in dejansko proizvodnjo se lahko te številke razume tudi kot pokazatelj stanja konkurence na zadevnem trgu. Trg odkrivanja ni zelo koncentriran. Poleg družb v lasti držav je za trg značilna prisotnost dveh drugih mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih akterjev, tako imenovanih „super velikih“ (BP in ExxonMobil), ter nekaj tako imenovanih „velikih“. Ti elementi kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci.

(14)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije (8) je razvoj in proizvodnja (surove) nafte ločen proizvodni trg svetovnih geografskih razsežnosti. Po razpoložljivih podatkih (9) je leta 2008 svetovna proizvodnja nafte znašala 81 820 milijonov sodčkov dnevno. Istega leta je Shell proizvedel skupno 1 771 milijonov sodčkov dnevno, kar ustreza 2,16-odstotnemu tržnemu deležu. Za namene te analize je pomembno upoštevati stopnjo koncentracije in zadevni trg v celoti. Glede tega Komisija ugotavlja, da je za trg proizvodnje surove nafte značilna prisotnost velikih družb v lasti držav in dveh drugih mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih akterjev (tako imenovanih „super velikih“, BP in ExxonMobil, katerih deleža v proizvodnji nafte sta leta 2008 znašala 3,08 % za prvega in 2,32 % za drugega) ter nekaj tako imenovanih „velikih“ (10). Ti dejavniki kažejo, da je na trgu več akterjev, med katerimi lahko predvidevamo, da obstaja učinkovita konkurenca.

(15)

V eni od predhodnih odločb (11) o dobavi plina iz rafinerij končnim uporabnikom je Komisija razlikovala med zemeljskim plinom z nizko kalorično v vrednostjo (LCV) in zemeljskim plinom z visoko kalorično vrednostjo (HCV). Komisija je tudi preučila, ali naj se dobava utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) obravnava ločeno od dobave plinovodnega zemeljskega plina (12). V eni od poznejših odločb (13), ki se med drugim nanaša na razvoj in proizvodnjo zemeljskega plina, pa Komisija ni pojasnila, ali so za namene navedene odločbe obstajali ločeni trg plina z nizko kalorično vrednostjo (LCV), plina z visoko kalorično vrednostjo (HCV) in utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), saj „sprejeta opredelitev ne vpliva na končno oceno“. Za namene tega sklepa lahko vprašanje ostane nepojasnjeno tudi iz naslednjih razlogov:

(16)

V predhodnih odločbah (14) je Komisija glede geografskega trga štela, da ta obsega evropski gospodarski prostor (EGP), verjetno pa tudi Rusijo in Alžirijo.

(17)

Po razpoložljivih podatkih (15) je skupna proizvodnja plina v EU leta 2008 znašala 190,3 milijarde Sm3, v EGP pa v istem letu 289,5 milijarde Sm3. Shell je leta 2008 proizvedel 37,60 milijarde Sm3 ter tako imel 12,99-odstotni tržni delež. Leta 2008 je proizvodnja v Rusiji in Alžiriji dosegla 601,7 oziroma 86,5 milijarde Sm3. Skupna proizvodnja EGP, Rusije in Alžirije je znašala 976,7 milijarde Sm3, pri čemer je Shell imel 3,85-odstotni delež. Tudi stopnja koncentracije na trgu proizvodnje zemeljskega plina je nizka, če upoštevamo prisotnost „super velikih“ (ExxonMobil in BP s tržnima deležema med [10 in 20] % oziroma [5 in 10] %) in „velikih“ (Statoil in Total s tržnima deležema med [10 in 20] % oziroma [5 in 10] %) ter pritisk dveh družb v lasti držav, tj. ruskega Gazproma in alžirskega Sonatracha (s tržnima deležema med [30 in 40] % oziroma [10 in 20] % (16). To so dodatni dokazi za neposredno izpostavljenost konkurenci.

(18)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 5 do 17, je treba pogoj neposredne izpostavljenosti iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES v Angliji, na Škotskem in v Walesu šteti za izpolnjenega za naslednje storitve:

(19)

Ker se ocenjuje, da je pogoj neomejenega dostopa na trg izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES, kadar naročniki v Angliji, na Škotskem ali v Walesu oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev, navedenih v točkah (a) do (c) uvodne izjave 18, ali kadar so na teh geografskih območjih organizirani natečaji za opravljanje te dejavnosti, ne bi smela uporabljati.

(20)

Ta sklep temelji na pravnih dejstvih in dejanskem stanju od oktobra do decembra 2009, kakor je razvidno iz podatkov, ki so jih predložili Shell in organi Združenega kraljestva. Sklep se lahko spremeni, če bi bistvene spremembe pravnega ali dejanskega stanja povzročile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni –

(a)

odkrivanje nafte in zemeljskega plina;

(b)

proizvodnja nafte in

(c)

proizvodnja zemeljskega plina.

31.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/56

(1)

Odločba Komisije 2003/135/ES z dne 27. februarja 2003 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah v Nemčiji, v zveznih deželah Spodnja Saška, Severno Porenje-Vestfalija, Porenje-Pfalz in Posarje (2), je bila sprejeta kot eden izmed številnih ukrepov za boj proti klasični prašičji kugi.

(2)

Nemčija je Komisijo obvestila o nedavnem razvoju navedene bolezni pri divjih prašičih na nekaterih območjih v zveznih deželah Severno Porenje-Vestfalija in Porenje-Pfalz.

(3)

Navedene informacije kažejo, da je bila klasična prašičja kuga pri divjih prašičih na nekaterih območjih na jugu zvezne države Porenje-Pfalz in v regiji Eifel izkoreninjena. Zato na navedenih območjih ni več treba izvajati načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah.

(4)

Odločbo 2003/135/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –