12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/1

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 1. marca 2010 sklenil črtati dve pravni osebi, skupini ali subjekta s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov.

(3)

Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti –

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/3

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/5

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 205/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/7

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske razprave za dosego morebitnega dogovora z zadevnimi državami članicami in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročila, ki so bila sestavljena ob koncu postopka.

(3)

V skladu z uredbama (ES) št. 1258/1999 in (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Evropske unije.

(4)

Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP).

(5)

Navesti je treba zneske, ki se ne pokrivajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

V primerih, na katere se nanaša ta sklep, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Evropske unije izključeni.

(7)

Ta sklep ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko sprejela na podlagi sodb Sodišča v zadevah, ki so 30. septembra 2009 še nerešene in se nanašajo na zadeve iz tega sklepa –

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/21

(1)

Odločba Komisije 2009/251/ES (2) zahteva, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni.

(2)

Odločba 2009/251/ES je bila sprejeta v skladu z določbami člena 13 Direktive 2001/95/ES, ki omejuje veljavnost Odločbe na največ eno leto, a dopušča njeno podaljšanje za dodatna obdobja, ki pa ne smejo biti daljša od enega leta.

(3)

Na podlagi pridobljenih izkušenj in ker ni trajnega ukrepa za ravnanje s potrošnikom namenjenimi proizvodi, ki vsebujejo dimetil fumarat, je treba podaljšati veljavnost Odločbe 2009/251/ES za dvanajst mesecev in jo ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/22

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se uporabljajo v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljevanju: sodelujoče države članice), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2)

Zaradi nedavnega dogajanja na trgih kolateraliziranih vrednostnih papirjev je nastala potreba po spremembi bonitetnega okvira Eurosistema (Eurosystem Credit Assessment Framework – ECAF), da se zagotovi izpolnjevanje zahteve Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov za vse primerno zavarovanje. Zlasti je treba spremeniti bonitetne zahteve za primernost kolateraliziranih vrednostnih papirjev za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, da bi se zagotovila skladnost s členom 18.1 Statuta ESCB, ki zahteva, da se kreditni posli s kreditnimi institucijami in drugimi udeleženci na trgu sklepajo na podlagi ustreznega zavarovanja posojil z vidika denarne politike Eurosistema. Poleg zgoraj navedenega je cilj sprememb dodatno prispevati k ponovni vzpostavitvi pravilnega delovanja trga kolateraliziranih vrednostnih papirjev.

(3)

Za izvajanje sklepa Sveta ECB z dne 22. oktobra 2009 je treba spremeniti Smernico ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) –

„—

Bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje. Za kolaterializirane vrednostne papirje, izdane 1. marca 2010 ali po tem datumu, Eurosistem zahteva vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo. Za ugotavljanje primernosti teh kolateraliziranih vrednostnih papirjev se uporablja ‚pravilo druge najboljše bonitetne ocene‘, ki pomeni, da mora poleg najboljše tudi druga najboljša razpoložljiva bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije dosegati bonitetni prag za kolateralizirane vrednostne papirje. Na osnovi tega pravila Eurosistem za primernost vrednostnega papirja zahteva za obe bonitetni oceni ob izdaji raven ‚AAA‘/‚Aaa,‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja pa raven ‚single A‘.

Od 1. marca 2011 morajo imeti za ohranitev primernosti vsi kolateralizirani vrednostni papirji, ne glede na datum njihove izdaje, vsaj dve bonitetni oceni katerih koli sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za izdajo, izpolnjeno pa mora biti tudi pravilo druge najboljše bonitetne ocene.

V primeru kolateraliziranih vrednostnih papirjev, ki so bili izdani pred 1. marcem 2010 in imajo samo eno bonitetno oceno, je treba dodatno pridobiti drugo bonitetno oceno pred 1. marcem 2011. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani pred 1. marcem 2009, morata obe bonitetni oceni dosegati raven ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja. Za kolateralizirane vrednostne papirje, ki so bili izdani med 1. marcem 2009 in 28. februarjem 2010, mora prva bonitetna ocena dosegati raven ‚AAA‘/‚Aaa‘ ob izdaji in ‚single A‘ ves čas obstoja vrednostnega papirja, druga bonitetna ocena pa mora dosegati raven ‚single A‘ ob izdaji (2) in tudi ves čas obstoja vrednostnega papirja.

ECB objavlja bonitetni prag za vsako sprejeto zunanjo bonitetno institucijo, kot je določeno v oddelku 6.3.1. (3)

12.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 63/24

(1)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 28. avgusta 2001, evidentiranim 29. avgusta 2001, na podlagi člena 88(3) Pogodbe Komisiji priglasilo določbe členov 99, 107, 110, 111, 112, 120, 122, 123, 124 ter 135(3) in (4) regionalnega zakona Sicilije št. 32 z dne 23. decembra 2000 v zvezi z določbami o izvajanju ROP 2000–2006 in reorganizaciji programov pomoči podjetjem (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 32/2000).

(2)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 17. maja 2002, evidentiranim 21. maja 2002, in dopisom z dne 10. oktobra 2002, evidentiranim 11. oktobra 2002, Komisiji poslalo dodatne podatke, ki jih je ta zahtevala od italijanskih organov v dopisih z dne 24. oktobra 2001 in 18. julija 2002.

(3)

Italijanski organi so z dopisom z dne 10. oktobra 2002 predložili dodatne podatke samo v zvezi s pomočjo na podlagi člena 123 zakona št. 32/2000, ker so bili ti nujni.

(4)

Pomoč na podlagi člena 123 zakona št. 32/2002 je bila ločena od ostalih pomoči, določenih v priglašenih členih, in je bila razglašena za združljivo s skupnim trgom v okviru dokumentacije o pomoči N 590/A/2001. (1)

(5)

Ker je dopis italijanskih organov z dne 10. oktobra 2002 zadeval le člen 123 zadevnega regionalnega zakona, je Komisija tem organom poslala opomin z dne 11. februarja 2003, v katerem jih je pozvala, naj odgovorijo še na druga vprašanja iz dopisa z dne 18. julija 2002.

(6)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 5. marca 2003, evidentiranim 6. marca 2003, Komisiji poslalo odgovor italijanskih organov na vprašanja iz dopisa z dne 18. julija 2002.

(7)

Komisija je, potem ko je preučila ta odgovor, italijanskim organom poslala dopis z dne 2. maja 2003, v katerem jih je prosila za dodatne podatke.

(8)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 13. avgusta 2003, evidentiranim 18. avgusta 2003, Komisiji poslalo odgovor italijanskih organov na dopis z dne 2. maja 2003. V tem odgovoru so italijanski organi Komisijo obvestili o umiku člena 111 zakona št. 32/2000 in jo prosili, naj sprejme ločeno odločbo v zvezi z nekaterimi členi zadevnega zakona.

(9)

Službe Komisije so v dopisu z dne 1. oktobra 2003 italijanskim organom pojasnile, da bo sprejeta odločba glede celotne dokumentacije o pomoči (N 590/B/2001), in jih prosile za nekaj pojasnil v zvezi z enim od členov zakona št. 32/2000.

(10)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 7. januarja 2004, evidentiranim 14. januarja 2004, Komisiji poslalo odgovor italijanskih organov na dopis z dne 1. oktobra 2003.

(11)

Komisija je z dopisom z dne 10. marca 2004 italijanske organe uradno pozvala k predložitvi nadaljnjih pojasnil, ki jih je zahtevala že med neformalnimi stiki.

(12)

Italijanski organi so z dopisom z dne 20. aprila 2004, evidentiranim 21. aprila 2004, in dopisom z dne 24. maja 2004, evidentiranim 25. maja 2004, Komisiji poslali pojasnila iz uvodne izjave 11.

(13)

Komisija je z dopisoma z dne 21. junija 2004 (2) in 10. septembra 2004 (popravek prejšnjega dopisa, izdelan na podlagi pripomb italijanskih organov v dopisu, ki ga je poslalo Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji 7. julija 2004 in je bil evidentiran 12. julija 2004) (3) Italijo obvestila o odločitvi, da ne bo nasprotovala členu 99(2)(b) (glede kmetijskega sektorja) ter členom 107, 110 (4), 112, 120, 122 in 135 zakona št. 32/2000, da pa bo začela postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe, kar zadeva pomoč iz člena 99(2)(a) (glede kmetijskega sektorja) ter člena 124(1) in (2) (za nekatere skupine proizvajalcev) zadevnega zakona (5).

(14)

Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (6). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(15)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strani.

(16)

S členom 99(2)(a) zakona št. 32/2000 so določene dotacije prvo- in drugostopenjskim jamstvenim konzorcijem (consorzi fidi) (povedano drugače, jamstvenim konzorcijem in njihovim združenjem), ki nameravajo vzpostaviti ali dopolniti sklade za tvegane naložbe, da se zagotovijo poroštva za financiranje, ki ga omogočijo posojilne ustanove, lizinške družbe, družbe za prenos poslovnih posojil in parabančni organi (7).

(17)

Take dotacije, ki jih ni mogoče kumulirati z drugimi programi s podobnimi cilji, se financirajo iz dela zneska v višini 20 milijonov EUR, ki je namenjen za vse ukrepe na podlagi člena 99, in se dodelijo jamstvenim konzorcijem, ki se prijavijo zanje. Njihova vrednost ne sme presegati skupnega zneska, ki ga prispevajo člani in podporni organi konzorcija.

(18)

Poroštva v strogem pomenu naj bi upravičencem omogočila lažji dostop do posojila (ker je približno 70 % podjetij v kmetijskem sektorju na Siciliji malih podjetij, si nekatera od njih mogoče ne bi mogla zagotoviti zadostnega jamstva za kritje posojila ali pridobitev poroštva). Zanje je značilno, da:

(19)

S členom 124(1) in (2) zakona št. 32/2000 so določene zagonske dotacije za organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (11). Taka pomoč, ki se dodeli za pet let, pokriva 100 % stroškov zadevne organizacije v prvem letu in se mora v vsakem naslednjem letu zmanjšati za 20 %, tako da je ob koncu tega obdobja enaka nič. Poleg tega pomoči ni mogoče dodeliti po petem letu ali po tem, ko je organizacija priznana sedem let. Pomoč se financira iz dela zneska v višini 3 615 198 EUR, ki je namenjen za vse ukrepe na podlagi člena 124.

(20)

Italijanski organi so v dopisu z dne 13. avgusta 2003 navedli, da nameravajo zadevni zakon spremeniti tako, da se bo postopek dodelitve pomoči skladal s postopki iz Uredbe (EGS) št. 1035/72. Hkrati so poudarili, da se bodo lahko za pomoč potegovale le navedene organizacije:

(21)

Komisija je začela postopek iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi s pomočjo iz člena 99(2)(a) ter člena 124(1) in (2) zakona št. 32/2000 (v prvem primeru glede kmetijskega sektorja, v drugem pa glede organizacij ASPROSUD, Sicilia Verde in APRO FRUS), saj je dvomila o njeni združljivosti s skupnim trgom.

(22)

Kar zadeva pomoč iz člena 99(2)(a) zakona št. 32/2000 za kmetijski sektor, že samo načelo dodelitve poroštva vključuje obstoj posojila. Seznam programov, za katere se lahko uporabi določba o poroštvih, ki so ga na zahtevo Komisije poslali italijanski organi, je vključeval več programov, ki bi težko pridobili sredstva s posojili ob upoštevanju narave predvidenih ukrepov (na primer, težko je razumljivo, da lahko pomoči, namenjene kritju zavarovalnih premij v kmetijskem sektorju, prevzamejo obliko posojila).

(23)

Komisija je o združljivosti pomoči iz člena 99(2)(a) zakona št. 32/2000 s skupnim trgom podvomila tudi zato, ker je mogoče njeno dodelitev kumulirati z uporabo ukrepov, določenih v členu 124(1) in (2) tega zakona. Komisija se ni mogla izogniti dvomu o združljivosti te pomoči, saj je imela zadržke tudi glede upravičenosti pomoči iz člena 124(1) in (2).

(24)

Nazadnje Komisija ni imela niti podatkov o tem, kako bodo italijanski organi preverili, da kumulacija potencialnega elementa pomoči, ki ga vsebujejo poroštva, in pomoči za programe, za katere je mogoče uporabiti taka poroštva, ne bo privedla do preseganja dopustnih odstotnih deležev pomoči v zvezi z zadevnimi programi.

(25)

Kar zadeva pomoč iz člena 124(1) in (2) zakona št. 32/2000, so italijanski organi pojasnili, da je bil njen izključni namen poravnati neodplačane dotacije organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EGS) št. 1035/72. Ta poroštva bi morala biti že plačana, vendar se to ni zgodilo, ker EKUJS ni zagotovil finančnega kritja za finančne obveznosti na ravni Italije.

(26)

Italijanski organi so dodali, da lahko pomoč prejmejo le subjekti, ki so pravico do nje pridobili pred 21. novembrom 1996 (datumom, ko je začela veljati Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (12), ki je nadomestila Uredbo (EGS) št. 1035/72) in jim ta pravica ni zapadla.

(27)

Komisija je ob preučevanju dokumentacije o pomoči lahko ugotovila, da se na podlagi člena 53 Uredbe (ES) št. 2200/96 vse pravice, ki so jih organizacije proizvajalcev pridobile pred začetkom veljavnosti navedene uredbe na podlagi člena 14 in naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72, ohranijo, dokler niso izčrpane, ter da je zato vsaka državna pomoč, dodeljena na podlagi člena 14 Uredbe (EGS) št. 1035/72, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, ipso iure združljiva s pravili, s katerimi je urejen skupni trg za sadje in zelenjavo, in je zato ni mogoče še dodatno preučevati z vidika pravil, ki se uporabljajo za državno pomoč (13).

(28)

Italijanski organi so na podlagi navedenih ugotovitev spremenili postopke dodelitve določenih pomoči, da bi jih uskladili z določbami Uredbe (EGS) št. 1035/72 (glej uvodni izjavi 19 in 20). Vendar je Komisija na podlagi seznama upravičencev, ki so ga predložili italijanski organi, ugotovila, da bo organizacijam, navedenim v uvodni izjavi 21, zagotovljena pomoč izplačana dolgo po izteku sedmih let po priznanju posameznih organizacij in zato ne bodo več izpolnjeni vsi pogoji iz člena 14 Uredbe (EGS) št. 1035/72 (z enim od njih je namreč določeno, da je treba pomoč izplačati v roku od pet do največ sedem let po priznanju), kar pomeni, da je treba pomoč preučiti z vidika členov 87 in 88 Pogodbe.

(29)

Ker je bila Uredba (EGS) št. 1035/72 razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2200/96, je Komisija na podlagi preučitve z vidika členov 87 in 88 Pogodbe ugotovila, da je dodelitev pomoči na podlagi določbe, ki več ne obstaja, organizacijam, katerih pravice so prenehale veljati (in zato ni mogoče uporabiti člena 53 Uredbe (ES) št. 2200/96, navedenega v uvodni izjavi 27), v nasprotju z delovanjem mehanizmov za skupno ureditev trga za sadje in zelenjavo, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 2200/96. Komisija na podlagi točke 3.2 smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju ne more v nobenem primeru odobriti pomoči, ki bi bila nezdružljiva z ureditvijo skupnega trga ali ki bi nasprotovala pravilnemu delovanju zadevne ureditve.

(30)

Komisija je morala zato podvomiti, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom.

(31)

Ti dvomi so bili podkrepljeni z dejstvom, da je pomoč, dodeljena v opisanih okoliščinah, retroaktivna pomoč, ki je izrecno prepovedana v točki 3.6 smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju zaradi popolnega pomanjkanja potrebnega spodbujevalnega elementa, ki mora biti prisoten v vseh pomočeh v kmetijskem sektorju (z izjemo kompenzacijskih pomoči).

(32)

Nazadnje je Komisija podvomila tudi o veljavnosti trditve, da EKUJS ni zagotovil finančnega kritja za obveznosti na ravni Italije, saj sofinanciranje ustanovitve organizacij proizvajalcev pomeni, da se iz EKUJS samodejno povrne del zneska pomoči, odobrene v okviru skupne ureditve trga.

(33)

Stalno predstavništvo Italije pri Evropski uniji je z dopisom z dne 26. avgusta 2004, evidentiranim 30. avgusta 2004, dopisom z dne 24. novembra 2004, evidentiranim 26. novembra 2004, in dopisom z dne 26. oktobra 2005, evidentiranim 28. oktobra 2005, Komisiji poslalo odgovor italijanskih organov na začetek postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe v zvezi s pomočjo iz člena 99(2)(a) ter člena 124(1) in (2) zakona št. 32/2000 (v prvem primeru glede kmetijskega sektorja, v drugem pa glede organizacij ASPROSUD, Sicilia Verde in APRO FRUS).

(34)

Italijanski organi so z dopisom z dne 26. avgusta 2004 poslali spodaj navedene zahteve in pripombe glede pomoči iz člena 99(2)(a) zakona št. 32/2000:

(35)

Italijanski organi so v istem dopisu navedli spodnje pripombe glede pomoči iz člena 124(1) in (2) zakona št. 32/2000, kar zadeva tri organizacije, navedene v uvodni izjavi 21:

(36)

Italijanski organi so z dopisom z dne 24. novembra 2004 predložili kopijo člena 12 regionalnega zakona št. 15 z dne 5. novembra 2004 (v nadaljnjem besedilu: zakon št. 15/2004), s katerim sta bila med drugim spremenjena člena 99 in 124 zakona št. 32/2000.

(37)

Kar zadeva člen 99 zakona št. 32/2000, se je na podlagi člena 12(2) in (4) zakona št. 15/2004 povečalo število potencialnih upravičencev do določenih ukrepov, saj so bila mednje všteta tudi podjetja, ki niso vključena v organizacije in prevzamejo breme upravnih stroškov, povezanih z zagotovitvijo poroštva, s tem členom pa je bilo še določeno, da se lahko za obdobje med letoma 2000 in 2006 za ukrepe na podlagi navedenega člena nameni pomoč v višini največ 20 milijonov EUR.

(38)

Medtem je bil s členom 12(8) zakona št. 15/2004 v člen 124 zakona št. 32/2000 vstavljen nov odstavek 2, s katerim so bili postopki za dodelitev pomoči, opisani v uvodni izjavi 19 zgoraj, nadomeščeni s postopki, ki so v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 1035/72.

(39)

V novem odstavku 2, ki je bil vstavljen v člen 124 zakona št. 32/2000 namesto obstoječega odstavka, ki so ga italijanski organi spremenili (glej uvodno izjavo 20), je določeno:

„Taka pomoč bo v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 1035/72 obsegala največ 5 % (za prvo in drugo leto), 4 % (za tretje leto), 3 % (za četrto leto) in 2 % (za peto leto) vrednosti tržne proizvodnje, zajete v dejavnost organizacije proizvajalcev. Znesek pomoči nikakor ne sme preseči dejanskih stroškov ustanovitve in upravnega delovanja organizacije. Izplačati ni mogoče nobene pomoči v zvezi s stroški, nastalimi po petem letu ali več kot sedem let po priznanju.“

(40)

Italijanski organi so v dopisu, ki ga je Komisija prejela 26. oktobra 2005, navedli, da je bil člen 99(2)(a) zakona št. 32/2000 razveljavljen s členom 23 regionalnega zakona št. 11 z dne 21. septembra 2005, in sporočili, da umikajo ustrezno priglasitev.

(41)

V členu 87(1) Pogodbe je določeno, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(42)

Ukrepi, ki se preučujejo v obravnavani zadevi, so skladni s tako opredelitvijo, saj se financirajo iz državnih sredstev, dajejo prednost proizvodnji posameznega blaga (na primer sadja in zelenjave) in bi glede na položaj Italije na teh trgih lahko prizadeli trgovino (v letu 2005 je Italija brez agrumov proizvedla 11 443 000 ton sadja in s tem zasedla mesto največjega proizvajalca sadja v Evropski uniji).

(43)

Vendar so za nekatere ukrepe iz primerov, vključenih v člen 87(2) in (3) Pogodbe, mogoča odstopanja ter jih lahko štejemo za združljive s skupnim trgom.

(44)

Ob upoštevanju zgoraj opisanih ukrepov je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti le odstopanje iz člena 87(3)(c) Pogodbe, v katerem je določeno, da je mogoče kot združljivo s skupnim trgom šteti pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(45)

Komisija nadalje ugotavlja, da je bil člen 99(2)(a) zakona št. 32/2000 razveljavljen, ne da bi bil kdaj uporabljen (glede na odložilni učinek, povezan z začetkom postopka iz člena 88(2) Pogodbe), in da so italijanski organi umaknili ustrezno priglasitev. Zato je preučevanje upoštevnosti določb v zvezi z odstopanjem iz člena 87(3)(c) Pogodbe odveč.

(46)

Komisija glede pomoči iz člena 124(1) in (2) zakona št. 32/2000 ugotavlja, da so bili postopki za dodelitev pomoči usklajeni z Uredbo (EGS) št. 1035/72, kot je bila spremenjena s členom 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 3284/83 z dne 14. novembra 1983 o spremembi Uredbe (EGS) št. 1035/72 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (14), in sicer z določbami novega odstavka 2 člena 124 zakona št. 32/2000, ki je bil vstavljen s členom 12 zakona št. 15/2004.

(47)

Na datum sprejetja tega zakona je bila pomoč organizacijam proizvajalcev urejena z Uredbo (ES) št. 2200/96.

(48)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 27, se na podlagi člena 53 Uredbe (ES) št. 2200/96 vse pravice, ki so jih organizacije proizvajalcev pridobile pred začetkom veljavnosti navedene uredbe na podlagi člena 14 in naslova IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72, ohranijo, dokler niso izčrpane, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 14.

(49)

Določbe novega člena 124(2) zakona št. 32/2002, kot so bile vstavljene s členom 12 zakona št. 15/2004, se skladajo s pogoji iz člena 14 in v praksi zagotavljajo izključitev vseh organizacij proizvajalcev, ki ne izpolnjujejo teh pogojev. Ker so se v Uredbi (EGS) št. 1035/72 pravila glede državne pomoči uporabljala le v okviru, ki ga je določil Svet, in je ta uredba v členu 14 vsebovala določbo, ki se je uporabljala neposredno in s katero je bilo odobreno plačilo državne pomoči, če se je ta skladala z nekaterimi pogoji, ki so bili v danem trenutku izpolnjeni, zadevne državne pomoči ni mogoče več preučevati z vidika pravil, ki se uporabljajo za državno pomoč.

(50)

Zato so postali brezpredmetni tudi drugi dvomi, ki jih je izrazila Komisija ob začetku postopka.

(51)

Ker je bil člen 99(2)(a) zakona št. 32/2000 razveljavljen, Komisiji ni treba odločati o tem, ali je pomoč, določena v tem členu, združljiva s skupnim trgom. Zato je postal postopek, začet v zvezi s temi določbami, brezpredmeten in se lahko zaključi.

(52)

Ker je bila s členom 124(2) zakona št. 32/2000, kot je bil spremenjen s členom 12 zakona št. 15/2004, pomoč organizacijam proizvajalcev usklajena z določbami člena 14 Uredbe (EGS) št. 1035/72 ter se zato taka pomoč samodejno šteje za združljivo s pravili, ki se uporabljajo za skupno ureditev trga, in je torej ni več mogoče preučevati z vidika pravil, ki se uporabljajo za državno pomoč, je postal postopek, ki je bil začet v zvezi s tem, brezpredmeten in se prav tako lahko zaključi –