10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 113/2010

z dne 9. februarja 2010

o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi z zajetjem trgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in glede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 (1) ter zlasti člena 3(2), (3) in (4), člena 4(5), člena 5(2) in (4), člena 6(2) in (3) ter člena 8(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 471/2009 določa skupni okvir za sistematično pripravo evropskih statističnih podatkov v zvezi z blagovno menjavo z državami nečlanicami.

(2)	V izogib dvojnemu štetju trgovinskih tokov je treba okvir zunanjetrgovinske statistike uskladiti s posebnimi carinskimi postopki, določiti pa je treba tudi blago ali gibanja, ki so zaradi metodoloških razlogov izvzeta iz zunanjetrgovinske statistike.

(3)	Za usklajeno pripravo zunanjetrgovinske statistike je treba določiti podatke iz evidenc o uvozu in izvozu, vključno z oznakami, ki jih je treba uporabiti.

(4)	Zaradi metodoloških razlogov je treba uvesti določbe, ki se uporabljajo za posebno blago ali gibanja.

(5)	Za zagotovitev usklajene priprave statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in agregirane statistike blagovne menjave, razčlenjene po valuti računa, je treba opredeliti metodologijo za pripravo navedene statistike.

(6)	Za zagotovitev primerljivih in točnih podatkov je treba uvesti določbe v zvezi s prenosom podatkov držav članic Komisiji (Eurostatu) in revizijo statistike.

(7)	Oznake za vrsto posla je treba spremeniti in tako omogočiti identifikacijo blaga za oplemenitenje po pogodbi, ki je vrnjeno v začetno državo izvoznico.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe, ki omogočajo zagotavljanje statističnih podatkov, kadar carinski podatki zaradi nadaljnjih poenostavitev carinskih formalnosti in kontrol ne bi bili na voljo, zlasti poenostavitev v skladu s členom 116 Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (2).

(9)	Uredbo Komisije (ES) št. 1917/2000 z dne 7. septembra 2000, ki določa nekatere določbe za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 glede statistike o zunanji trgovini (3), je zato treba razveljaviti.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistične podatke v zvezi z blagovno menjavo z državami nečlanicami –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Izključeno blago in gibanja

Blago in gibanja iz Priloge I se izključijo iz zunanjetrgovinske statistike.

POGLAVJE 2

OPREDELITEV IN SPECIFIKACIJA PODATKOV

Člen 2

Oznake trgovinskega toka

Za podatke, izvedene iz carinskih evidenc, o trgovinskem toku se uporabijo naslednje oznake:

1	—	za evidentiranje uvoza,
2	—	za evidentiranje izvoza.

Člen 3

Referenčno obdobje

1. Kot referenčno obdobje se navedeta koledarsko leto in mesec, v katerem se blago uvozi ali izvozi.

Kadar je carinska deklaracija vir podatkov o uvozu in izvozu, se kot referenčno obdobje navedeta koledarsko leto in mesec, v katerem carinski organi prejmejo deklaracijo.

2. Podatek o referenčnem obdobju je šestmestna številčna oznaka, pri čemer prve štiri številke navajajo leto, zadnji dve pa mesec.

Člen 4

Statistična vrednost

1. Statistična vrednost temelji na vrednosti blaga v času in kraju, ko blago prečka mejo namembne države članice pri uvozu in države članice dejanskega izvoza pri izvozu.

Statistična vrednost se izračuna na podlagi vrednosti blaga iz odstavka 2 in po potrebi prilagodi stroškom prevoza in zavarovanja v skladu z odstavkom 4.

2. Glede na načela vrednotenja iz sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti) je vrednost blaga za uvoz ali izvoz:

(a)	v primeru prodaje ali nakupa, cena, ki je bila dejansko plačana ali se plačuje za uvoženo ali izvoženo blago, brez samovoljno določenih ali fiktivnih vrednosti;

(b)	v drugih primerih, cena, ki bi bila plačana v primeru prodaje ali nakupa.

Carinska vrednost se uporabi, če je bila določena v skladu s carinskim zakonikom za blago, sproščeno v prost promet.

3. Vrednost blaga, ki je vključeno v posle oplemenitenja, se na bruto osnovi določi na naslednji način:

(a)	vrednost neoplemenitenega blaga se določi za blago, namenjeno oplemenitenju;

(b)	vrednost neoplemenitenega blaga plus dodana vrednost dejavnosti oplemenitenja se določi za blago po oplemenitenju.

4. Vrednost iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi prilagodi na način, da statistična vrednost zajema le in v celoti stroške prevoza ter zavarovanja za dostavo blaga iz kraja odhoda:

(a)	do meje namembne države članice pri uvozu (vrednost tipa CIF);

(b)	do meje države članice dejanskega izvoza pri izvozu (vrednost tipa FOB).

5. Statistična vrednost je izražena v nacionalni valuti države članice, v kateri je bila vložena carinska deklaracija. Kadar je pretvorba valute potrebna zaradi izražanja statistične vrednosti v nacionalni valuti, se uporabi naslednji menjalni tečaj:

(a)	tečaj, ki se uporablja v skladu z določbami o pretvorbi tečaja iz carinskega zakonika v času prejetja carinske deklaracije; ali, če to ni mogoče;

(b)	referenčni tečaj, ki se uporablja v času uvoza ali izvoza blaga in ga je določila Evropska centralna banka za države članice, ki spadajo v euroobmočje, ali uradni tečaj, ki so ga določile države članice, ki ne spadajo v euroobmočje.

Člen 5

Količina

Podatki o količini se navedejo v:

(a)	neto masi, izraženi v kilogramih, ki je masa blaga brez embalaže, in

(b)	kjer je mogoče, v dodatni merski enoti, izraženi v zadevni merski enoti glede na veljavno kombinirano nomenklaturo.

Člen 6

Država članica uvoznica/izvoznica

1. Podatki o državah članicah uvoznicah ali izvoznicah se označijo v skladu z nomenklaturo držav in ozemelj za zunanjetrgovinsko statistiko Evropske unije in statistiko blagovne menjave med državami članicami, kakor jo je določila Komisija (v nadaljnjem besedilu: geonomenklatura).

2. Podatki o državi članici, v kateri je bila carinska deklaracija vložena, navajajo državo članico, na carinsko upravo katere je bila vložena carinska deklaracija, ali, če je bil uporabljen poenostavljeni postopek iz carinskega zakonika, na carinsko upravo katere je bila predložena dopolnilna deklaracija, vključno z zadevnim vpisom v evidenco deklaranta, če to dovolijo carinski organi.

3. Pri uvozu podatki o namembni državi članici navajajo državo članico, za katero je na začetku carinskega postopka znano, da bo blago odpremljeno brez kakršnega koli trgovinskega posla ali druge dejavnosti, ki bi spremenila njegov pravni status, v kateri koli vmesni državi članici.

Če to ni mogoče, podatki navajajo državo članico, v kateri se blago nahaja na začetku carinskega postopka.

Kadar je blago uvoženo z namenom oplemenitenja pod carinskim nadzorom, je namembna država članica država članica, v kateri je izvedena prva dejavnost oplemenitenja.

4. Pri izvozu podatki o državi članici dejanskega izvoza navajajo državo članico, za katero je na začetku carinskega postopka znano, da je blago iz nje odpremljeno brez kakršnega koli trgovinskega posla ali druge dejavnosti, ki bi spremenila njegov pravni status, v kateri koli vmesni državi članici pred začetkom carinskega postopka.

Kadar je blago izvoženo po oplemenitenju pod carinskim nadzorom, je država članica dejanskega izvoza država članica, v kateri je bila izvedena zadnja dejavnost oplemenitenja.

Člen 7

Države partnerice

1. Podatki o partnerskih državah se označijo v skladu z veljavno geonomenklaturo.

2. Pri uvozu podatki o državi porekla navajajo državo, v kateri je blago izdelano v celoti ali je bilo nazadnje bistveno predelano v skladu z določbami Carinskega zakonika o nepreferencialnem poreklu.

Podatki o državi odpreme/izvoza navajajo državo nečlanico, iz katere je bilo blago odpremljeno v namembno državo članico brez kakršnega koli trgovinskega posla ali druge dejavnosti, ki bi spremenila njegov pravni status, v kateri koli vmesni državi članici.

3. Pri izvozu podatki o zadnji znani namembni državi navajajo zadnjo državo nečlanico, za katero je na začetku carinskega postopka ali carinsko dovoljene rabe ali uporabe znano, da ji bo blago dobavljeno.

Člen 8

Oznaka blaga

Podatki o blagu so označeni:

(a)	glede na oznako blaga tarifne podštevilke TARIC pri uvozu;

(b)	glede na oznako blaga tarifne podštevilke kombinirane nomenklature pri izvozu.

Člen 9

Statistični postopek

1. Statistični postopek opredeljuje različne značilnosti, uporabljene za razločevanje trgovinskih poslov, zlasti glede na njihovo dajanje v carinski postopek.

2. Oznaka za statistični postopek je oznaka, pridobljena, če je to mogoče, iz štirimestne oznake, ki navaja deklarirani postopek v skladu s Carinskim zakonikom. Uporabljajo se naslednje oznake:

1	—	običajni uvoz ali izvoz,
2	—	uvoz ali izvoz v okviru carinskega postopka aktivnega oplemenitenja,
3	—	uvoz ali izvoz v okviru carinskega postopka pasivnega oplemenitenja,
9	—	uvoz ali izvoz, ki se ne evidentira iz carinskih deklaracij.

Člen 10

Vrsta posla

1. Vrsta posla opredeljuje različne značilnosti, ki so potrebne za določitev okvira blagovne menjave na podlagi carinskih deklaracij, da se uskladi statistika blagovne menjave za namene plačilne bilance in nacionalnih računov ter za druge značilnosti statističnega pomena.

2. Podatki o vrsti posla se označijo v skladu s Prilogo II. Države članice uporabijo oznake iz stolpca A ali kombinacijo oznak iz stolpca A ter njihovih podrazdelitev iz stolpca B iz navedene priloge.

Člen 11

Preferencialna obravnava pri uvozu

1. Podatki o preferencialni obravnavi so tarifni ukrepi, označeni z oznako za ugodnosti v skladu s klasifikacijo iz Carinskega zakonika.

2. Podatki se nanašajo na preferencialno obravnavo, ki jo uporabijo ali dodelijo carinski organi.

Člen 12

Vrsta prevoza

1. Podatki o vrsti prevoza na meji in vrsti notranjega prevoza so označeni v skladu s Prilogo III.

Vrsta prevoza na meji navaja aktivno prevozno sredstvo, s katerim naj bi pri izvozu blago zapustilo statistično ozemlje Evropske unije ter s katerim naj bi pri uvozu blago vstopilo na statistično ozemlje Evropske unije.

Vrsta notranjega prevoza, če je to mogoče, navaja aktivno prevozno sredstvo znotraj države, s katerim naj bi pri uvozu blago prispelo na kraj prihoda ali s katerim naj bi pri izvozu blago zapustilo kraj odhoda.

2. Za podatke o zabojniku se uporabijo naslednje oznake:

0	—	če se blago ne prevaža v zabojnikih, kadar prečka mejo statističnega ozemlja Evropske unije,
1	—	če se blago prevaža v zabojnikih, kadar prečka mejo statističnega ozemlja Evropske unije.

Člen 13

Identifikacija subjekta, ki trguje

Podatki o subjektu, ki trguje, so ustrezna identifikacijska številka, ki je pri uvozu dodeljena prejemniku/uvozniku in pri izvozu pošiljatelju/izvozniku.

Člen 14

Valuta računa

Podatki o valuti računa so, če je to mogoče, pridobljeni iz carinskih deklaracij in so označeni na naslednji način:

0	—	kadar je valuta navedena v nacionalni valuti države članice, ki ne spada v euroobmočje,
1	—	kadar je valuta navedena v eurih,
2	—	kadar je valuta navedena ameriških dolarjih,
3	—	kadar je valuta navedena v valuti, ki ni nacionalna valuta države članice, ki ne spada v euroobmočje, ter ni niti euro niti ameriški dolar.

POGLAVJE 3

PRIPRAVA STATISTIKE BLAGOVNE MENJAVE GLEDE NA ZNAČILNOSTI PODJETIJ IN STATISTIKE BLAGOVNE MENJAVE, RAZČLENJENE PO VALUTI RAČUNA

Člen 15

Priprava statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij

1. Nacionalni statistični organi pripravijo letno statistiko blagovne menjave glede na značilnosti podjetij.

2. Statistične enote so podjetja, kakor so opredeljena v Prilogi k Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (4).

3. Statistične enote se določijo s povezavo identifikacijske številke subjekta, ki trguje, v skladu s členom 13 in pravne enote poslovnega registra v skladu s spremenljivko 1.7a iz Priloge k Uredbi (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

4. Nacionalni statistični organi imajo dostop do registracijskih in identifikacijskih podatkov o gospodarskih subjektih, predloženih v skladu s carinskimi določbami Evropske unije, ki jim omogoča identifikacijo subjekta, ki trguje, in povezavo s poslovnim registrom. Organi, pristojni za dodelitev registracijske identifikacijske številke gospodarskega subjekta, na zahtevo nacionalnih statističnih organov zagotovijo dostop do podatkov iz Priloge 38d k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (6).

5. Pripravijo se naslednje značilnosti:

(a)	trgovinski tok;

(b)	statistična vrednost;

(c)	država partnerica;

(d)	oznaka blaga v skladu s področjem ali dvomestno ravnijo iz Priloge k Uredbi (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(e)	število podjetij;

(f)	dejavnost, ki jo podjetje izvaja, v skladu s področjem ali dvomestno ravnijo statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(g)	velikostni razred, ki se meri glede na število zaposlenih v skladu z opredelitvami značilnosti za strukturno statistiko podjetij iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 250/2009 (9).

6. Pripravijo se naslednji podatkovni nizi:

(a)	stopnje ujemanja med trgovinskimi in poslovnimi registri;

(b)	blagovna menjava glede na dejavnost in velikostni razred podjetja;

(c)	delež največjih podjetij v smislu vrednosti blagovne menjave glede na dejavnost;

(d)	blagovna menjava glede na partnersko državo in dejavnost;

(e)	blagovna menjava glede na število partnerskih držav in dejavnost;

(f)	blagovna menjava glede na blago in dejavnost.

7. Prvo referenčno leto za pripravo letne statistike je leto 2010. Države članice zagotovijo podatke za vsako naslednje koledarsko leto.

8. Statistika se posreduje v 18 mesecih po koncu referenčnega leta.

9. Države članice zagotovijo, da je statistika predložena na način, ki onemogoča identifikacijo podjetja ali subjekta, ki trguje, če jo izkazuje Komisija (Eurostat). Nacionalni statistični organi navedejo, na katere podatke vplivajo določbe o zaupnosti.

Člen 16

Priprava statistike blagovne menjave, razčlenjene po valuti računa

1. Nacionalni statistični organi pripravijo letno statistiko blagovne menjave, razčlenjene po valuti računa.

2. Statistika zajema naslednje značilnosti:

(a)	trgovinski tok;

(b)	statistična vrednost;

(c)	valuto računa v skladu z označevanjem iz člena 14;

(d)

skupno razčlenitev in razčlenitev izdelkov po blagovnih sektorjih in oddelkih veljavne Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije (SITC) z naslednjimi oznakami:

1	—	surovine brez nafte v skladu s sektorji 0-4 SITC, brez oddelka 33,
2	—	nafta v skladu z oddelkom 33 SITC,
3	—	proizvedeni izdelki, v skladu s sektorji 5-8 SITC.

3. Prvo referenčno leto za pripravo letne statistike je leto 2010. Države članice nato pripravijo podatke za vsako drugo koledarsko leto.

4. Statistika se posreduje Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih po koncu referenčnega leta.

5. Vir podatkov so informacije, evidentirane iz carinskih deklaracij v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 471/2009. Vendar pa če valuta računa za izvoz na carinski deklaraciji ni na voljo, država članica izvede raziskovanje za pripravo izvoza, razčlenjenega po valuti računa, s čimer zagotovi statistiko z natančnimi rezultati.

POGLAVJE 4

POSEBNO BLAGO ALI GIBANJA

Člen 17

Industrijski obrati

1. Za namene tega člena:

(a)	„industrijski obrat“ pomeni kombinacijo strojev, aparatov, naprav, opreme, instrumentov in materialov, ki skupaj tvorijo obsežne, nepremične enote za proizvodnjo blaga ali zagotavljanje storitev;

(b)	„sestavni del“ pomeni pošiljko za industrijski obrat, sestavljeno iz vrst blaga, ki spada v isto poglavje KN;

(c)

oznaka blaga za sestavni del je sestavljena na naslednji način:

(i)	prve štiri številke so 9880;

(ii)	peta in šesta številka ustrezata poglavju KN, v katerega spada blago sestavnega dela;

(iii)

sedma in osma številka sta 0.

2. Države članice lahko pripravijo statistiko o izvozu na ravni sestavnih delov pod pogojem, da celotna statistična vrednost zadevnega industrijskega obrata presega 3 milijone EUR, razen če gre za celovite industrijske obrate, namenjene ponovni uporabi. Priprava podatkov o količini ni obvezna.

Člen 18

Postopne pošiljke razstavljenega blaga

1. Za namene tega člena pomenijo „postopne pošiljke razstavljenega blaga“ dobavo sestavnih delov celotnega proizvoda v nesestavljenem ali razstavljenem stanju, ki je poslan v več obdobjih poročanja iz trgovinskih razlogov ali iz razlogov, povezanih s prevozom.

2. Obdobje poročanja za uvoze ali izvoze postopnih pošiljk razstavljenega blaga se lahko prilagodi, tako da se podatki poročajo samo enkrat, in sicer v mesecu, kadar je uvožena ali izvožena zadnja pošiljka.

Člen 19

Plovila in zrakoplovi

1. Za namene tega člena:

(a)	„plovilo“ pomeni plovilo, ki se šteje za morsko v skladu s poglavjem 89 KN, vlačilce, vojne ladje in plavajoče konstrukcije;

(b)	„zrakoplov“ pomeni letala, ki se uvrščajo pod oznaki KN 8802 30 in 8802 40;

(c)	„ekonomsko lastništvo“ pomeni pravico fizične ali pravne osebe, da zahteva nadomestilo, povezano z uporabo plovila ali zrakoplova v času ekonomske dejavnosti zaradi sprejetja s tem povezanega tveganja.

2. Zunanjetrgovinska statistika zajema samo naslednji uvoz in izvoz plovil in zrakoplovov:

(a)	prenos ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova s fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi nečlanici na fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici uvoznici; ta posel se obravnava kot uvoz;

(b)

prenos ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova s fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici izvoznici na fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi nečlanici; ta posel se obravnava kot izvoz. Če je plovilo novo ali zrakoplov nov, se izvoz evidentira v državi članici izgradnje;

(c)	uvoz ali izvoz plovil ali zrakoplovov pred ali po oplemenitenju po pogodbi, kot navaja opomba 2 Priloge II.

3. Zunanjetrgovinska statistika glede blagovne menjave plovil in zrakoplovov se pripravi na naslednji način:

(a)	za plovila se količina izrazi v številu kosov ali v kateri koli dodatni merski enoti, določeni v KN, za zrakoplove pa v neto masi in v dodatni merski enoti;

(b)	stroški prevoza in zavarovanja se ne vključijo v statistično vrednost;

(c)

partnerska država je:

(i)

pri uvozu država nečlanica, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je prenesla ekonomsko lastništvo plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež, ali pri izvozu država nečlanica, v kateri ima fizična ali pravna oseba, na katero se prenese ekonomsko lastništvo plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež, za gibanje blaga iz odstavkov 2(a) in (b);

(ii)	pri uvozu državo nečlanico izgradnje, če je plovilo novo ali zrakoplov nov in je bilo zgrajeno zunaj Evropske unije;

(iii)

pri uvozu država nečlanica, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež, ali pri izvozu država nečlanica, v kateri se izvaja oplemenitenje po pogodbi, za gibanja blaga iz odstavka 2(c);

(d)	obdobje poročanja za uvoz in izvoz iz odstavkov 2(a) in (b) je mesec, v katerem pride do prenosa ekonomskega lastništva.

4. Organi, pristojni za upravljanje registrov ladij in zrakoplovov, na zahtevo nacionalnih statističnih organov predložijo vse razpoložljive informacije za identifikacijo spremembe ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova med fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici in fizično ali pravno osebo s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi nečlanici.

Člen 20

Blago za oskrbo plovil in zrakoplovov

1. Za namene tega člena:

(a)	„oskrba plovil in zrakoplovov“ pomeni dobavo proizvodov za posadko in potnike ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme na plovilih ali zrakoplovih;

(b)	se šteje, da plovilo ali zrakoplov pripada državi, v kateri ima stalno prebivališče ali sedež fizična ali pravna oseba, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila ali zrakoplova, kakor je opredeljeno v členu 19(1)(c).

2. Zunanjetrgovinska statistika zajema izvoz blaga za oskrbo plovil in zrakoplovov države nečlanice iz ozemlja države članice izvoznice.

3. Države članice lahko za blago za oskrbo plovil ali zrakoplovov uporabljajo naslednje oznake blaga:

—	:	9930 24 00	:	blago iz poglavij 1 do 24 KN,
—	:	9930 27 00	:	blago iz poglavja 27 KN,
—	:	9930 99 00	:	drugam uvrščeno blago.

Posredovanje podatkov o količini ni obvezno, razen za blago iz poglavja 27 KN.

Uporabi se lahko tudi poenostavljena oznaka države partnerice „QS“.

Člen 21

Blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju ter z njih

1. Za namene tega člena:

(a)	„objekti in naprave na morju“ pomenijo opremo in sredstva, postavljene in mirujoče, ki so nameščeni na morju zunaj statističnega ozemlja katere koli države;

(b)	„blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju“ pomeni dobavo proizvodov za posadko ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme na objektih in napravah na morju;

(c)	„blago pridobljeno ali proizvedeno na objektih in napravah na morju“ pomeni proizvode, pridobljene iz morskega dna ali slojev pod njim ali izdelano na objektih in napravah na morju.

2. Zunanjetrgovinska statistika evidentira:

(a)

uvoz, kadar je blago dobavljeno iz/z:

(i)	države nečlanice na objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima država članica uvoznica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(ii)	objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima država nečlanica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, v državo članico uvoznico;

(iii)

objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima država nečlanica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, na objekte in naprave na morju na območju, na katerem ima država članica uvoznica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(b)

izvoz, kadar je blago dobavljeno v/na:

(i)	državo nečlanico z objektov in naprav na morju s sedežem na območju, na katerem ima država članica izvoznica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim;

(ii)	objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima država nečlanica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, iz države članice izvoznice;

(iii)

objekte in naprave na morju s sedežem na območju, na katerem ima država nečlanica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim, iz objektov in naprav na morju na območju, na katerem ima država članica izvoznica izključno pravico za izkoriščanje tega morskega dna ali sloja pod njim.

3. Države članice lahko za blago, dobavljeno na objekte in naprave na morju, uporabljajo naslednje oznake blaga:

—	:	9931 24 00	:	blago iz poglavij 1 do 24 KN,
—	:	9931 27 00	:	blago iz poglavja 27 KN,
—	:	9931 99 00	:	drugam uvrščeno blago.

Posredovanje podatkov o količini ni obvezno, razen za blago iz poglavja 27 KN.

Uporabi se lahko tudi poenostavljena oznaka države partnerice „QW“.

Člen 22

Morski proizvodi

1. Za namene tega člena:

(a)	„morski proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, minerale, blago, pobrano iz morja in vse druge proizvode, ki še niso iztovorjeni z morskega plovila;

(b)	se šteje, da plovilo pripada državi, v kateri ima stalno prebivališče ali sedež fizična ali pravna oseba, ki je nosilec ekonomskega lastništva plovila, kakor je opredeljeno v členu 19(1)(c).

2. Zunanjetrgovinska statistika zajema naslednji uvoz in izvoz morskih proizvodov:

(a)	iztovarjanje morskih proizvodov v pristaniščih države članice uvoznice ali njihov nakup, ki ga plovila držav članic uvoznic opravijo od plovil držav nečlanic. Ti posli se obravnavajo kot uvoz;

(b)	iztovarjanje morskih proizvodov v pristaniščih države nečlanice iz plovila države članice izvoznice ali njihov nakup, ki ga plovila države nečlanice opravijo od plovil države članice izvoznice. Ti posli se obravnavajo kot izvoz.

3. Partnerska država pri uvozu pomeni državo nečlanico, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je nosilka ekonomskega lastništva plovila, ki je zajelo morske proizvode, stalno bivališče oziroma sedež, pri izvozu pa državo nečlanico, v kateri so iztovorjeni morski proizvodi ali v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je nosilka ekonomskega lastništva plovila, ki je pridobilo morske proizvode, stalno bivališče oziroma sedež.

4. Če ne pride do nasprotij z drugimi akti prava Unije, imajo nacionalni statistični organi poleg podatkov iz carinskih deklaracij dostop do virov podatkov, kot so informacije iz deklaracij plovil, registriranih v nacionalnih registrih, o morskih proizvodih, iztovorjenih v državah nečlanicah.

Člen 23

Vesoljska vozila

1. Za namene tega člena:

(a)	„vesoljsko vozilo“ pomeni vozila, ki so zmožna potovati zunaj zemeljske atmosfere;

(b)	„ekonomsko lastništvo“ pomeni pravico fizične ali pravne osebe, da zahteva nadomestilo, povezano z uporabo vesoljskega vozila v času ekonomske dejavnosti zaradi sprejetja s tem povezanega tveganja.

2. Izstrelitev vesoljskega vozila, pri katerem se je preneslo ekonomsko lastništvo med fizično ali pravno osebo, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi nečlanici, in fizično ali pravno osebo, ki ima stalno prebivališče ali sedež v državi članici, se evidentira:

(a)	kot uvoz v državi članici, kjer ima novi lastnik stalno prebivališče ali sedež;

(b)	kot izvoz v državi članici izgradnje dokončanega vesoljskega vozila.

3. Za statistične podatke iz odstavka 2 veljajo naslednje posebne določbe:

(a)	podatki o statistični vrednosti so opredeljeni kot vrednost vesoljskega vozila brez stroškov prevoza in zavarovanja;

(b)	pri uvozu je partnerska država država nečlanica izgradnje dokončanega vesoljskega vozila, pri izvozu pa država nečlanica, v kateri ima novi lastnik stalno prebivališče ali sedež.

4. Če ne pride do nasprotij z drugimi akti prava Unije, imajo nacionalni statistični organi poleg podatkov iz carinskih deklaracij dostop do vseh razpoložljivih virov podatkov, potrebnih za zagotovitev skladnosti s tem členom.

Člen 24

Elektrika in plin

1. Nacionalni statistični organi lahko poleg carinskih deklaracij zahtevajo, da subjekti, ki imajo v lasti ali upravljajo prenosno omrežje za elektriko ali plin, neposredno zagotovijo ustrezne informacije za evidentiranje uvoza ter izvoza elektrike in plina med statističnim ozemljem države članice in države nečlanice.

2. Statistična vrednost, posredovana Komisiji (Eurostatu), lahko temelji na ocenah. Države članice v tem primeru predhodno obvestijo Komisijo (Eurostat) o uporabljeni metodologiji za oceno statistične vrednosti.

Člen 25

Vojaško blago

1. Zunanjetrgovinska statistika zajema uvoz in izvoz blaga, namenjenega vojaški uporabi.

2. Države članice lahko posredujejo manj podrobne podatke, kot je navedeno v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 471/2009, če gre za podatke, ki so vojaška skrivnost, v skladu z opredelitvami, veljavnimi v državi članici. Vendar pa se Komisiji (Eurostatu) posredujejo vsaj podatki o skupni mesečni statistični vrednosti uvoza in izvoza.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Posredovanje evropske statistike o uvozu in izvozu blaga

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so podatki, posredovani Komisiji (Eurostatu), izčrpni in skladni z merili kakovosti iz člena 9(1) Uredbe (ES) št. 471/2009.

2. Statistika, ki je posredovana Komisiji (Eurostatu), je izražena v nacionalni valuti države članice, ki pripravlja statistiko.

3. Če pride do revizije podatkov, ki so že bili posredovani Komisiji (Eurostatu), države članice revidirane podatke posredujejo najpozneje v naslednjem mesecu po tem, ko so ti na voljo.

Člen 27

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1917/2000 se razveljavi s 1. januarjem 2010.

Še naprej se uporablja za podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred 1. januarjem 2010.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 152, 16.6.2009, str. 23.

(2) UL L 145, 4.6.2008, str. 1.

(3) UL L 229, 9.9.2000, str. 14.

(4) UL L 76, 30.3.1993, str. 1.

(5) UL L 61, 5.3.2008, str. 6.

(6) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(7) UL L 145, 4.6.2008, str. 65.

(8) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(9) UL L 86, 31.3.2009, str. 1.

PRILOGA I

SEZNAM BLAGA IN GIBANJ, IZKLJUČENIH IZ ZUNANJETRGOVINSKE STATISTIKE

(a)	monetarno zlato;

(b)	plačilna sredstva, ki so zakonita plačilna sredstva, in vrednostni papirji, vključno s sredstvi, ki so plačila za storitve, kot so poštnina, davki, uporabnina;

(c)

blago za ali po začasni uporabi (npr. najem, posoja, operativni zakup), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

—	ni bila načrtovana ali izvedena nikakršna predelava,

—	pričakovano trajanje začasne uporabe ni ali naj ne bi presegalo 24 mesecev,

—	ni bila izvedena niti ni bila načrtovana sprememba lastništva;

(d)

blago, ki se giblje med:

—	državo članico in njenimi ozemeljskimi enklavami v državah nečlanicah ter

—	državo članico gostiteljico in ozemeljskimi enklavami držav nečlanic ali mednarodnih organizacij.

Ozemeljske enklave vključujejo veleposlaništva in nacionalne oborožene sile, nameščene zunaj ozemlja matične države;

(e)	blago, ki se uporablja kot nosilec uporabniku prilagojenih podatkov, vključno s programsko opremo;

(f)	programska oprema, prenesena z interneta;

(g)

brezplačno dobavljeno blago, ki ni predmet trgovinskega posla, če je edini namen gibanja blaga priprava ali podpora načrtovanemu kasnejšemu trgovinskemu poslu s prikazom značilnosti blaga ali storitev, kot so:

—	reklamni material,

—	trgovski vzorci;

(h)	blago za in po popravilu, nadomestni deli, ki so vgrajeni v okviru popravila, ter nadomeščeni okvarjeni deli;

(i)	prevozna sredstva, ki se med svojim delovanjem premikajo, vključno s sredstvi za izstrelitev vesoljskih vozil v času izstrelitve;

(j)	blago, ki se ustno prijavi carinskim organom kot komercialno blago, če njegova vrednost ne presega statističnega praga 1 000 EUR ali 1 000 kilogramov, ali je nekomercialno blago;

(k)	blago, sproščeno v prosti promet, potem ko je bilo predmet carinskih postopkov aktivnega oplemenitenja ali oplemenitenja pod carinskim nadzorom.

PRILOGA II

SEZNAM OZNAK ZA VRSTE POSLA

1.	posli, ki vključujejo dejanski ali nameravani prenos lastništva od rezidentov na nerezidente za finančno ali drugo nadomestilo (razen poslov pod 2, 7, 8)

1.	neposredni nakup/prodaja

2.	dobava za prodajo po ogledu ali po preizkusu, za konsignacijo ali s posredovanjem komisionarja

3.	barterski posli (nadomestilo v naravi)

4.	finančni zakup (nakup na odplačilo (1)

drugo

2.	brezplačno vračilo ali zamenjava blaga po registraciji prvotnega posla

1.	vračilo blaga

2.	zamenjava za vrnjeno blago

3.	zamenjava (npr. v garanciji) za blago, ki ni bilo vrnjeno

drugo

3.	posli, ki vključujejo prenos lastništva brez finančnega nadomestila ali nadomestila v naravi (npr. pošiljke pomoči)

4.	postopki z namenom oplemenitenja (2) po pogodbi (brez prenosa lastništva na predelovalca)

1.	blago, za katerega se pričakuje, da se bo vrnilo v začetno državo izvoznico

2.	blago, za katerega se ne pričakuje, da se bo vrnilo v začetno državo izvoznico

5.	postopki, ki sledijo oplemenitenju po pogodbi (brez prenosa lastništva na predelovalca)

1.	blago, ki se vrne v začetno državo izvoznico

2.	blago, ki se ne vrne v začetno državo izvoznico

6.	posebni posli, zabeleženi za nacionalne namene

7.	postopki v okviru skupnih obrambnih projektov ali drugih skupnih medvladnih proizvodnih programov

8.	posli, ki vključujejo dobavo gradbenega materiala in tehnične opreme v okviru splošne pogodbe o gradnji ali projektiranju, ki ne zahteva ločenega računa za blago, izda pa se račun za celotno pogodbeno vrednost

9.	drugi posli, ki jih ni mogoče uvrstiti pod druge oznake

1.	najem, izposoja, operativni zakup, ki presega 24 mesecev

drugo

(1) Finančni zakup vključuje posle, v katerih se obroki obračunajo tako, da pokrijejo vso ali skoraj vso vrednost blaga. Tveganje in koristi lastništva se prenesejo na zakupnika. Z iztekom pogodbe postane zakupnik zakoniti lastnik blaga.

(2) Oplemenitenje obsega posle (spreminjanje, izdelava, sestavljanje, izboljšava, prenova …) s ciljem proizvodnje novega ali resnično izboljšanega izdelka. To ne vključuje nujno spremembe uvrstitve izdelka. Dejavnosti oplemenitenja za lasten račun predelovalca niso zajeti v to oznako in se zabeležijo pod oznako 1 v stolpcu A.

PRILOGA III

OZNAČEVANJE VRSTE PREVOZA

Oznaka	Naziv
1	prevoz po morju
2	železniški prevoz
3	cestni prevoz
4	zračni prevoz
5	poštna pošiljka
7	transportne napeljave
8	prevoz po notranjih vodnih poteh
9	lastni pogon

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/12

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 114/2010

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 2229/2004 glede časovnega obdobja za predložitev mnenja EFSA o osnutkih poročil o pregledu v zvezi z aktivnimi snovmi, za katere obstajajo jasni znaki, da nimajo nobenih škodljivih učinkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 8(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 24b Uredbe Komisije (ES) št. 2229/2004 z dne 3. decembra 2004 o določitvi nadaljnjih podrobnih pravil za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (2) se navedena snov, za katero obstajajo jasni znaki, da se lahko pričakuje, da nima nobenih škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali ali na podtalnico oziroma nobenega nesprejemljivega vpliva na okolje, vključi v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS brez predhodnega posvetovanja z EFSA.

(2)	Kjer je bila aktivna snov vključena v skladu s členom 24b Uredbe (ES) št. 2229/2004 brez predhodnega posvetovanja z EFSA, člen 25a Uredbe predvideva, da EFSA predloži svoje mnenje o osnutkih poročil o pregledu najpozneje do 31. decembra 2010.

(3)

Glede na število aktivnih snovi, ki so bile vključene v skladu s členom 24b Uredbe (ES) št. 2229/2004, je treba EFSI zagotoviti več časa, da predloži svoje mnenje. Za zadevne aktivne snovi obstajajo jasni znaki, da nimajo nobenih škodljivih učinkov. Ob upoštevanje teh dejstev se zdi primerno spremeniti časovno obdobje, v katerem EFSA predloži svoje mnenje, do 31. decembra 2012.

(4)	Uredbo (ES) št. 2229/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 25a Uredbe (ES) št. 2229/2004, se besede „31. decembrom 2010“ nadomestijo z „31. decembrom 2012“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2) UL L 379, 24.12.2004, str. 13.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/13

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 115/2010

z dne 9. februarja 2010

o določitvi pogojev za uporabo aktiviranega aluminijevega oksida pri odstranjevanju fluorida iz naravnih mineralnih vod in izvirskih vod

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (1) in zlasti člena 4(1)(c) in člena 12(d) Direktive,

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2003/40/ES z dne 16. maja 2003 o uvedbi seznama, mejnih koncentracijskih vrednosti in zahtev v zvezi z označevanjem sestavin naravnih mineralnih vod ter pogojev za uporabo zraka, obogatenega z ozonom, za obdelavo naravnih mineralnih vod in izvirskih vod (2) določa najvišje mejne vrednosti fluorida v naravnih mineralnih vodah. Pri izvirskih vodah to mejo določa Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (3).

(2)	Da bi obdelovalci lahko izpolnjevali zahteve navedenih direktiv, je treba odobriti postopek za odstranjevanje fluorida iz naravnih mineralnih vod in izvirskih vod z uporabo aktiviranega aluminijevega oksida (v nadaljnjem besedilu „postopek odstranjevanja fluorida“).

(3)	Postopek odstranjevanja fluorida ne sme vplivati na nastajanje ostankov snovi v obdelani vodi, ki bi lahko pomenile tveganje za javno zdravje.

(4)	Postopek odstranjevanja fluorida je treba priglasiti pristojnim organom, da se jim omogoči nadzor, potreben za zagotavljanje pravilne uporabe postopka.

(5)	Uporaba postopka odstranjevanja fluorida mora biti navedena na oznaki obdelane vode.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Obdelava naravnih mineralnih vod in izvirskih vod z aktiviranim aluminijevim oksidom za odstranjevanje fluorida, v nadaljnjem besedilu „postopek odstranjevanja fluorida“, se odobri.

Naravne mineralne vode in izvirske vode so v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovane kot „vode“.

2. Postopek odstranjevanja fluorida se izvaja v skladu s tehničnimi zahtevami iz Priloge.

Člen 2

Ostanki, ki se sprostijo v vodo zaradi postopka odstranjevanja fluorida, so v skladu z najboljšimi praksami čim manjši, kolikor je tehnično izvedljivo, in ne pomenijo tveganja za javno zdravje. V ta namen mora obdelovalec uporabljati in spremljati ključne faze postopka, določene v Prilogi.

Člen 3

1. Uporaba postopka odstranjevanja fluorida se priglasi pristojnim organom najmanj tri mesece vnaprej.

2. Skupaj s priglasitvijo obdelovalec pristojnim organom sporoči ustrezne informacije, dokumentacijo in rezultate analiz postopka, iz katerih je razvidno, da je skladen z zahtevami iz Priloge.

Člen 4

Oznaka na vodi, obdelani s postopkom odstranjevanja fluorida, na oznaki v bližini analize sestavin vsebuje navedbo „voda, obdelana z odobreno tehniko adsorpcije“.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Proizvodi, dani v promet do 10. avgusta 2010, ki niso skladni s členom 4, se lahko še naprej dajejo v promet do 10. avgusta 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 164, 26.6.2009, str. 45.

(2) UL L 126, 22.5.2003, str. 34.

(3) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

PRILOGA

Tehnične zahteve za uporabo aktiviranega aluminijevega oksida pri odstranjevanju fluorida iz naravnih mineralnih vod in izvirskih vod

Ustrezno se izvajajo in spremljajo naslednje ključne faze postopka:

1.	Preden se aktivirani aluminijev oksid uporabi za obdelavo vode, se izvede postopek inicializacije, ki zajema uporabo kislih ali alkalnih kemikalij, da se odstranijo vsi ostanki, ter ponovno spiranje, da se odstranijo drobni delci.

Regeneracijski postopek se izvaja v časovnih presledkih enega tedna do štirih tednov, odvisno od kakovosti in pretoka vode. Zajema uporabo ustreznih kemikalij za odstranitev adsorbiranih ionov, da se ponovno vzpostavi adsorpcijska zmogljivost aktiviranega aluminijevega oksida in odstranijo morebitni nastali biofilmi. Ta postopek zajema tri stopnje:

—	obdelava z natrijevim hidroksidom, da se odstranijo fluoridni ioni in se nadomestijo s hidroksidnimi ioni,

—	obdelava s kislino za odstranitev ostankov natrijevega hidroksida in aktiviranje medija,

—	spiranje s pitno ali demineralizirano vodo in kondicioniranje z vodo kot zadnji korak za zagotovitev, da filter ne vpliva na skupno vsebnost mineralov v obdelani vodi.

3.	Kemikalije in reagenti, uporabljeni pri postopkih inicializacije in regeneracije, ustrezajo ustreznim evropskim standardom (1) ali veljavnim nacionalnim standardom glede čistosti kemijskih reagentov, ki se uporabljajo za obdelavo vode, namenjene za prehrano ljudi.

Aktivirani aluminijev oksid ustreza evropskemu standardu za izluževalne preskuse (EN 12902) (2), kar zagotavlja, da se v vodo ne spuščajo ostanki, ki povzročijo koncentracije nad mejnimi vrednostmi iz Direktive 2003/40/ES, ali, če jih navedena direktiva ne vsebuje, omejitvam iz Direktive 98/83/ES ali iz veljavne nacionalne zakonodaje. Skupno število aluminijevih ionov v obdelani vodi, ki nastanejo zaradi sprostitve aluminija, glavne sestavine aktiviranega aluminijevega oksida, ne presega 200 mikrogramov/l, kot je določeno v Direktivi 98/83/ES. To število se redno preverja v skladu z Direktivo Sveta.

5.	Pri izvajanju faz postopka je treba upoštevati dobro proizvodno prakso in načela HACCP iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (3) o higieni živil.

6.	Obdelovalec vzpostavi program spremljanja za zagotovitev pravilne uporabe faz postopka, zlasti glede ohranjanja bistvenih lastnosti vode in njene vsebnosti fluorida.

(1) Evropske standarde je razvil Evropski odbor za standardizacijo (CEN).

(2) Evropski standard EN 12902 (2004): Izdelki za obdelavo vode, namenjene za prehrano ljudi. Neorganski pomožni materiali in filtri.

(3) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/16

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 116/2010

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama prehranskih trditev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 8(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 8(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da so prehranske trditve na živilih dovoljene le, če so navedene v Prilogi k navedeni uredbi, v kateri so določeni tudi pogoji za njihovo uporabo.

(2)	Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da se po potrebi po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) sprejmejo spremembe navedene priloge.

(3)	Komisija je pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1924/2006 zaprosila Agencijo za mnenje o prehranskih trditvah in pogojih za njihovo uporabo za maščobne kisline omega-3, enkrat nenasičene maščobe, večkrat nenasičene maščobe in nenasičene maščobe.

(4)

Agencija je v mnenju, sprejetem 6. julija 2005 (2), sklenila, da so maščobne kisline omega-3, enkrat nenasičene maščobe, večkrat nenasičene maščobe in nenasičene maščobe pomembne pri prehrani. Nekatere nenasičene maščobe, kot na primer maščobne kisline omega-3, se včasih uživajo v manjših količinah od priporočenih. Zato lahko prehranske trditve, ki označujejo živila kot vir teh hranil, ali navajajo, da imajo živila visoko vsebnost teh hranil, pomagajo potrošnikom izbrati bolj zdrava živila. Vendar navedene prehranske trditve niso bile vključene v seznam iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006, kakor sta jo sprejela Evropski parlament in Svet, ker še ni bilo mogoče jasno določiti pogojev za njihovo uporabo.

(5)	Ker so pogoji za njihovo uporabo ob upoštevanju mnenja Agencije, sprejetega 30. junija 2009 (3), o označevanju priporočenega vnosa za omega-3 in omega-6 maščobne kisline zdaj jasni, je priporočljivo vključiti zadevne trditve v seznam.

(6)

Glede trditev „vir maščobnih kislin omega-3“ in „visoka vsebnost maščobnih kislin omega-3“ je treba pri pogojih za uporabo ločiti med vrstama maščobnih kislin omega-3, ki imata različni fiziološki vlogi in za kateri sta priporočeni različni količini uživanja. Poleg tega je treba pri pogojih za uporabo določiti najnižjo količino na 100 g in 100 kcal izdelka za zagotovitev, da so z navedenima oznakama označena le živila, ki zagotavljajo znatne količine maščobnih kislin omega-3.

(7)

Glede trditev „visoka vsebnost enkrat nenasičenih maščobnih kislin“, „visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin“ in „visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin“ je treba pri pogojih za uporabo zahtevati, da živilo vsebuje vsaj določeno količino nenasičenih maščob za zagotovitev, da navedena količina vedno ustreza bistveni količini, ki se vnese v telo pri njihovem uživanju v okviru uravnotežene prehrane.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1924/2006 se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2) The EFSA journal (2005) 253, 1–29.

(3) The EFSA journal (2009) 1176, 1–11.

PRILOGA

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1924/2006 se doda naslednje besedilo:

„VIR MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3

Trditev, da je živilo vir maščobnih kislin omega-3, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dovoljena le, kadar izdelek vsebuje vsaj 0,3 g alfa-linolenske kisline na 100 g in 100 kcal ali vsaj 40 mg eikozapentaenojske kisline in dokozaheksaenojske kisline skupaj na 100 g in na 100 kcal.

VISOKA VSEBNOST MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost maščobnih kislin omega-3, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dovoljena le, kadar izdelek vsebuje vsaj 0,6 g alfa-linolenske kisline na 100 g in na 100 kcal ali vsaj 80 mg eikozapentaenojske kisline in dokozaheksaenojske kisline skupaj na 100 g in na 100 kcal.

VISOKA VSEBNOST ENKRAT NENASIČENIH MAŠČOB

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost enkrat nenasičenih maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dovoljena le, kadar je vsaj 45 % maščobnih kislin v izdelku enkrat nenasičenih maščob in če enkrat nenasičene maščobe zagotavljajo več kot 20 % energijske vsebnosti izdelka.

VISOKA VSEBNOST VEČKRAT NENASIČENIH MAŠČOB

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost večkrat nenasičenih maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dovoljena le, kadar je vsaj 45 % maščobnih kislin v izdelku večkrat nenasičenih maščob in če večkrat nenasičene maščobe zagotavljajo več kot 20 % energijske vsebnosti izdelka.

VISOKA VSEBNOST NENASIČENIH MAŠČOB

Trditev, da ima živilo visoko vsebnost nenasičenih maščob, in katera koli trditev s podobnim pomenom za potrošnika je dovoljena le, kadar je vsaj 70 % maščobnih kislin v izdelku iz nenasičenih maščob in če nenasičene maščobe zagotavljajo več kot 20 % energijske vsebnosti izdelka.“

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/19

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 117/2010

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 904/2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določbah, potrebnih za izvajanje izvoznega postopka za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 904/2008 (2) določa metode, postopke in formule, ki se uporabljajo za izračun podatkov, dobljenih z analizo blaga, določenega v Prilogi IV k Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (3).

(2)

Uredbo (ES) št. 904/2008 je preučila skupina strokovnjakov, da bi ocenila, če navedena uredba upošteva znanstveni in tehnološki razvoj metod, ki jih določa. Študije in preskusi, ki so bili izvedeni v okviru navedene preiskave, kažejo, da določanje vsebnosti škroba (ali dekstrina) s hidrolizo z natrijevim hidroksidom ter določanje vsebnosti glukoze z uporabo encimske metode s spektrofotometrijo, kakor je zdaj predpisano za večino blaga, ne ustrezata več sedanjim tehničnim zahtevam in ju je zato treba posodobiti.

(3)

Zato je primerno določiti, da se mora določanje škroba (ali dekstrina) izvajati na encimski način z amilazo in amilazo glukozidazo ter da je treba vsebnost glukoze določati z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (ES) št. 900/2008 z dne 16. septembra 2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje uvoznih režimov za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (4), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 118/2010 (5).

(4)	Uredbo (ES) št. 904/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 2 Uredbe (ES) št. 904/2008 se točka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Škrob (ali dekstrin)

(dekstrin se izrazi kot škrob)

Pri vseh oznakah KN razen oznak KN 3505 10 10, 3505 10 90, 3505 20 10 do 3505 20 90 in 3809 10 10 do 3809 10 90 se vsebnost škroba (ali dekstrina) iz stolpca 3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1043/2005 izračuna z uporabo formule:

(Z – G) × 0,9,

pri čemer je

Z	=	vsebnost glukoze, določene z metodo iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 900/2008 (6);
G	=	vsebnost glukoze pred encimsko obdelavo, določene s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC).

2.	Za oznake KN 3505 10 10, 3505 10 90, 3505 20 10 do 3505 20 90 in 3809 10 10 do 3809 10 90 se vsebnost škroba (ali dekstrina) določi z metodo iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 900/2008.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 249, 18.9.2008, str. 9.

(3) UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(4) UL L 248, 17.9.2008, str. 8.

(5) Glej stran 21 tega Uradnega lista.

(6) UL L 248, 17.9.2008, str. 8.“

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/21

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 118/2010

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 900/2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje uvoznih režimov za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 900/2008 (2) določa formule, postopke in metode, ki se uporabljajo za določitev škroba/glukoze za izvajanje Prilog II in III k Uredbi Komisije (ES) št. 1460/96 z dne 25. julija 1996 o oblikovanju podrobnih pravil za izvajanje preferencialnih trgovinskih režimov, ki se uporabljajo za nekatero blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov, kakor je določeno v členu 7 Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 (3).

(2)

Uredbo (ES) št. 900/2008 je preučila skupina strokovnjakov, da bi ocenila, če navedena uredba upošteva znanstveni in tehnološki razvoj metod, ki jih določa. Študije in preskusi, ki so bili izvedeni v okviru navedene preiskave, kažejo, da določanje vsebnosti škroba/glukoze z raztapljanjem z natrijevim hidroksidom (pred encimsko razgradnjo v glukozo) in merjenje celotne vsebnosti glukoze z uporabo encimske metode s spektrofotometrijo, kakor je zdaj predpisano za večino blaga, ne ustrezata več sedanjim tehničnim zahtevam in ju je treba zato posodobiti.

(3)	Zato je primerno določiti, da je treba razgradnjo škroba/glukoze izvajati na encimski način z amilazo in amilazo glukozidazo in celotno vsebnost glukoze določati z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), ter opredeliti, kako naj se encimska metoda izvaja.

(4)	Uredbo (ES) št. 900/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 900/2008 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2) UL L 248, 17.9.2008, str. 8.

(3) UL L 187, 26.7.1996, str. 18.

PRILOGA

„PRILOGA I

Encimsko določanje škroba in produktov njegove razgradnje, vključno z glukozo, v prehrambenih proizvodih z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC)

1. Področje uporabe

Ta metoda opisuje določanje vsebnosti škroba in produktov njegove razgradnje, vključno z glukozo, v proizvodih za prehrano ljudi (v nadaljnjem besedilu: škrob). Vsebnost škroba se določa z uporabo kvantitativne analize glukoze s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) po encimski pretvorbi škroba in produktov njegove razgradnje v glukozo.

2. Opredelitev celotne vsebnosti glukoze in celotne vsebnosti glukoze, izražene s škrobom

Celotna vsebnost glukoze pomeni vrednost Z, kot je izračunana v točki 7.2.1 te priloge. Predstavlja vsebnost škroba in vseh produktov njegove razgradnje, vključno z glukozo.

Vsebnost škroba/glukoze, kot je opredeljena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1460/96, se izračuna na podlagi celotne vsebnosti glukoze Z in v skladu z opredelitvijo iz člena 2(1) te uredbe.

Vsebnost škroba (ali dekstrina), kot je opredeljena v stolpcu 3 Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005 (1), se izračuna na podlagi celotne vsebnosti glukoze Z v skladu z opredelitvijo iz točke 2.1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 904/2008 (2).

Vsebnost škroba iz točke 1 te priloge pomeni vrednost E, kot je izračunana v točki 7.2.2 te priloge. Izražena je v % (m/m) in enaka celotni vsebnosti glukoze Z, izražene s škrobom. Ta vrednost E ni v nasprotju z zgoraj omenjenimi izračuni.

3. Princip

Vzorci se homogenizirajo in dispergirajo v vodi. Škrob in produkti njegove razgradnje, prisotni v vzorcih, se encimsko pretvorijo v glukozo v dveh korakih:

1.	Škrob in produkti njegove razgradnje se delno pretvorijo v topne glukozne verige z uporabo termostabilne alfa-amilaze pri 90 °C. Za učinkovito pretvorbo morajo biti vzorci popolnoma raztopljeni ali v obliki suspenzije z zelo malimi trdnimi delci.

2.	Topne glukozne verige se pretvorijo v glukozo z uporabo amilaze glukozidaze pri 60 °C.

Proizvodi z visoko vsebnostjo beljakovin ali maščob se zbistrijo in prefiltrirajo.

Določanje sladkorjev se izvaja z analizo HPLC.

Ker lahko med encimsko obdelavo pride do delne inverzije saharoze, se določanje prostih sladkorjev izvaja prav tako z analizo HPLC, da se izračuna pravilna vsebnost glukoze.

4. Reagenti in druge snovi

Uporabijo se reagenti s priznano analitsko čistostjo in demineralizirana voda.

4.1 Glukoza, vsaj 99 %.

4.2 Fruktoza, vsaj 99 %.

4.3 Saharoza, vsaj 99 %.

4.4 Monohidrat maltoze, vsaj 99 %.

4.5 Monohidrat laktoze, vsaj 99 %.

4.6 Raztopina termostabilne alfa-amilaze (1,4-alfa-D-glukan-glukanohidrolaza) z aktivnostjo približno 31 000 U/ml (1 U bo sprostil 1,0 mg maltoze iz škroba v 3 minutah pri pH 6,9 in 20 °C). Ta encim lahko vsebuje majhno količino nečistoč (npr. glukoze ali saharoze) in drugih motečih encimov. Shranjevanje pri okoli 4 °C. Uporabijo se lahko tudi drugi viri alfa-alimaze za končno raztopino s primerljivo encimsko aktivnostjo.

4.7 Amiloglukozidaza (1,4-alfa-D-glukan glukohidrolaza) iz Aspergillus niger, prašek z aktivnostjo približno 120 U/mg ali približno 70 U/mg (1 U bo sprostil 1 mikromol glukoze iz škroba na minuto pri pH 4,8 in 60 °C). Ta encim lahko vsebuje majhno količino nečistoč (npr. glukoze ali saharoze) in drugih motečih encimov (npr. invertaze). Shranjevanje pri okoli 4 °C. Uporabijo se lahko tudi drugi viri amiloglukozidaze za končno raztopino s primerljivo encimsko aktivnostjo.

4.8 Cinkov acetat dihidrat, p.a.

4.9 Kalijev heksacianoferat (II) (K4[Fe(CN)]6.3H2O), posebno čist.

4.10 Natrijev acetat, brezvodni, p.a.

4.11 Ledocetna kislina, 96 % (v/v) (najmanj).

4.12 Natrijev acetat, pufer (0,2 mol/l). V čašo se natehta 16,4 grama natrijevega acetata (točka 4.10). Raztopi se v vodi in nato izpere v 1 000-mililitrsko merilno bučko. Razredči se z vodo do oznake; pH se uravna z ocetno kislino na 4,7 (z uporabo pH-metra (točka 5.7)). Ta raztopina se lahko uporablja največ šest mesecev in se hrani pri 4 °C.

4.13 Raztopina amiloglukozidaze. Pripravi se raztopina amiloglukozidaze v prahu (točka 4.7) z uporabo pufra natrijevega acetata (točka 4.12). Encimska aktivnost mora biti zadostna in v skladu z vsebnostjo škroba v količini vzorca (npr. aktivnost približno 600 U/ml se dobi iz 0,5 g praška amiloglukozidaze 120 U/mg (točka 4.7) v končni prostornini 100 ml za 1 g škroba v količini vzorca). Pripravi se za takojšnjo uporabo.

4.14 Referenčne raztopine. Pripravijo se vodne raztopine glukoze, fruktoze, saharoze, maltoze in laktoze, ki se praviloma uporabljajo v analizi sladkorjev HPLC.

4.15 Reagent za bistrenje (carrez I). V čaši se v vodi raztopi 219,5 grama cinkovega acetata (točka 4.8). Spere se v 1 000-mililitrsko merilno bučko in doda 30 ml ocetne kisline (točka 4.11). Temeljito se zmeša in razredči z vodo do oznake. Ta raztopina se lahko uporablja največ šest mesecev in se hrani pri sobni temperaturi. Za bistrenje se lahko uporabijo drugi reagenti, enakovredni raztopini carrez.

4.16 Reagent za bistrenje (carrez II). V čaši se v vodi raztopi 106,0 grama kalijevega heksacianoferata (II) (točka 4.9). Spere se v 1 000-mililitrsko merilno bučko. Temeljito se zmeša in razredči z vodo do oznake. Ta raztopina se lahko uporablja največ šest mesecev in se hrani pri sobni temperaturi. Za bistrenje se lahko uporabijo drugi reagenti, enakovredni raztopini carrez.

4.17 Mobilna faza HPLC. Pripravi se mobilna faza, ki se praviloma uporablja v analizi sladkorjev HPLC. Pri uporabi aminopropil silikagel kolone je npr. običajna mobilna faza zmes vode, primerne za HPLC, in acetonitrila.

5. Oprema

5.1 Standardne laboratorijske steklene posode.

5.2 Nagubani filtri, npr. 185 mm.

5.3 Filtri za brizgalke, 0,45 μm, primerni za vodne raztopine.

5.4 Stekleničke za vzorce, primerne za avtomatski vzorčevalnik HPLC.

5.5 Merilne bučke, 100 ml.

5.6 Plastične brizgalke, 10 ml.

5.7 pH-meter.

5.8 Analitska tehtnica.

5.9 Vodna kopel s termostatom, nastavljivim na 60 °C in 90 °C.

5.10 Oprema HPLC, primerna za analizo sladkorjev.

6. Postopek

6.1 Priprava vzorca za več vrst proizvodov

Proizvod se homogenizira.

6.2 Količina vzorca

Količina vzorca se oceni na podlagi navedbe sestavin in pogojev za analizo HPLC (koncentracija referenčne raztopine z glukozo) in ne presega:

Formula

Vzorec se natehta z natančnostjo 0,1 mg.

6.3 Slepi preskus

Za slepi preskus se izvede popolna analiza (kakor je opisana v točki 6.4) brez dodajanja vzorca. Rezultat slepega preskusa se uporabi za izračun vsebnosti škroba (točka 7.2).

6.4 Analiza

6.4.1 Priprava vzorcev

Vzorec se homogenizira s stresanjem ali mešanjem. Izbrana količina za analizo (točka 6.2) se natehta v merilno bučko (točka 5.5), nato se doda približno 70 ml tople vode.

Po raztapljanju ali suspendiranju se doda 50 mikrolitrov termostabilne alfa-amilaze (točka 4.6) in 30 min segreva pri 90 °C, npr. v vodni kopeli (točka 5.9). V vodni kopeli se nato čim hitreje ohladi na 60 °C in doda 5 ml raztopine amiloglukozidaze (točka 4.13). Pri vzorcih, ki bi lahko vplivali na pH reakcijske raztopine, se pH nadzoruje in po potrebi prilagodi na 4,6 do 4,8. Pustimo reagirati 60 min pri 60 °C. Vzorci se ohladijo na sobno temperaturo.

6.4.2 Bistrenje

Vzorce z visoko vsebnostjo beljakovin ali maščob je treba zbistriti z dodajanjem 1 ml carrez I (točka 4.15) vzorčni raztopini. Po stresanju se doda 1 ml carrez II (točka 4.16). Vzorec se ponovno strese.

6.4.3 Postopek za analizo HPLC

Vzorec v merilni bučki se razredči z vodo do oznake, nato se homogenizira in prefiltrira skozi nagubani filter (točka 5.2). Zbere se ekstrakt vzorca.

Ekstrakti se z brizgalko (točka 5.6), predhodno sprano z ekstraktom, prefiltrirajo skozi filter za brizgalke (točka 5.3). Filtrati se zberejo v stekleničkah (točka 5.4).

6.5 Kromatografija

HPLC se izvede tako, kot se praviloma izvaja pri analizi sladkorjev. Če analiza HPLC pokaže sledove maltoze, je to znak nepopolne pretvorbe škroba, kar povzroči premalo pridobljene glukoze.

7. Izračun in navajanje rezultatov

7.1 Izračun rezultatov HPLC

Za izračun vsebnosti škroba so potrebni rezultati dveh analiz HPLC, in sicer prisotnosti sladkorjev v vzorcu pred (‚prosti sladkorji‛) in po encimski obdelavi (kot je opisano za to metodo). Izvesti je treba tudi slepi preskus, da se lahko popravi rezultate za sladkorje, prisotne v encimih.

V analizi HPLC se površina vrha določi po integraciji, koncentracija pa se izračuna po umeritvi z referenčno raztopino (točka 4.14). Od koncentracije glukoze (g/100 ml) po encimski obdelavi se odšteje koncentracija glukoze (g/100 ml) v slepem poskusu. Vsebnost (g sladkorja/100 g vzorca) sladkorjev se nato izračuna z uporabo natehtanih količin vzorca, iz česar sledi:

analiza HPLC pred encimsko obdelavo, ki pokaže vsebnost (g/100 g) prostih sladkorjev:

—	glukoze G,

—	fruktoze F,

—	saharoze S.

analiza HPLC po encimski obdelavi, ki pokaže vsebnost (g/100 g) sladkorjev:

—	glukoze po popravku za slepi poskus (Ge cor),

—	fruktoze Fe,

—	saharoze Se.

7.2 Izračun vsebnosti škroba

7.2.1 Izračun celotne glukoze ‚Z‛

Če je količina fruktoze po encimski obdelavi (Fe) višja od količine fruktoze pred encimsko obdelavo (F), se saharoza, ki je prisotna v vzorcu, delno pretvori v fruktozo in glukozo. To pomeni, da je za glukozo, ki se sprosti, potreben popravek (Fe – F).

Z, končna vsebnosti glukoze po popravku, v g/100 g:

Z = (Ge cor) – (Fe – F)

7.2.2 Izračun celotne vsebnosti glukoze, izražene s škrobom

E, vsebnost ‚škroba‛ v g/100 g:

E = [(Ge cor) – (Fe – F)] × 0,9

8. Natančnost

V tej točki so navedene podrobnosti medlaboratorijskega preskusa glede podatkov o natančnosti metode, uporabljene na dveh vzorcih. Te podrobnosti odražajo zahteve glede izvajanja metode, opisane v tej prilogi.

Rezultati medlaboratorijskega preskusa (informativni podatki)

Medlaboratorijski preskus je bil opravljen leta 2008 v sodelovanju z evropskimi carinskimi laboratoriji.

Ocena podatkov o natančnosti je bila izvedena v skladu s Protokolom za načrtovanje, izvajanje in razlago študij izvajanja metode (Protocol for the design, conduct and interpretation of method-performance studies), W. Horwitz, (IUPAC technical report), Pure & Appl. Chem., Vol. 67, No 2, PP.331-343, 1995.

Podatki o natančnosti so zbrani v spodnji preglednici.

Vzorci 1čokoladni piškot v ploščici2piškot	Z vzorec 1	Z vzorec 2
Število laboratorijev	41	42
Število laboratorijev po izločitvi odstopanj	38	39
Povprečna vsebnost (%, m/m)	29,8	55,0
Standardni odklon ponovljivosti sr (%, m/m)	0,5	0,5
Standardni odklon obnovljivosti sR (%, m/m)	1,5	2,3
Meja ponovljivosti r (%, m/m)	1,4	1,4
Meja obnovljivosti R (%, m/m)	4,2	6,6“

(1) UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(2) UL L 249, 18.9.2008, str. 9.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/26

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 119/2010

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Uredbe (EU) št. 1233/2009 o določitvi posebnega ukrepa za podporo trga v sektorju mleka

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (1) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (2) ter zlasti člena 186 in člena 188(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 1233/2009 (3) so določeni zneski za podporo kmetovalcem, proizvajalcem mleka, ki jih je težko prizadela kriza v sektorju mleka. Ker so zneski določeni v eurih, je treba za zagotovitev enotne in istočasne uporabe po vsej Uniji določiti skupni datum za pretvorbo teh zneskov v nacionalno valuto za države članice, ki niso sprejele enotne valute. Zato je ustrezno, da se določi datum uveljavitve za menjalni tečaj v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2799/98.

(2)	Ob upoštevanju načela iz druge alinee člena 3(1) in meril iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2799/98 mora biti datum uveljavitve datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1233/2009.

(3)	Uredbo (EU) št. 1233/2009 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Da se kar najhitreje zagotovi enotna in istočasna uporaba po vsej Uniji, mora ta uredba začeti veljati nemudoma in se uporabljati od dneva začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1233/2009.

(5)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Uredbo (EU) št. 1233/2009 se za členom 3 vstavi naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Datum uveljavitve za menjalni tečaj glede zneskov iz Priloge je 17. december 2009.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 17. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(2) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(3) UL L 330, 16.12.2009, str. 70.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/27

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 120/2010

z dne 9. februarja 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. februarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	94,7
	MA	69,2
	TN	112,8
	TR	107,2
	ZZ	96,0
0707 00 05	JO	158,2
	MA	75,9
	TR	146,1
	ZZ	126,7
0709 90 70	MA	128,2
	TR	153,7
	ZZ	141,0
0709 90 80	EG	69,8
	MA	131,9
	ZZ	100,9
0805 10 20	EG	49,8
	IL	53,6
	MA	50,5
	TN	46,3
	TR	48,6
	ZZ	49,8
0805 20 10	IL	162,6
	MA	87,1
	ZZ	124,9
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	57,9
	EG	61,9
	IL	82,3
	JM	97,3
	MA	72,9
	PK	46,5
	TR	68,3
	ZZ	69,6
0805 50 10	EG	88,6
	IL	88,6
	TR	66,7
	ZZ	81,3
0808 10 80	CA	95,3
	CL	60,1
	CN	90,6
	MK	24,7
	US	125,8
	ZZ	79,3
0808 20 50	CN	28,7
	TR	84,8
	US	96,4
	ZA	109,0
	ZZ	79,7

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/29

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/6/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede živega srebra, prostega gosipola, nitritov in Mowrah, Bassia, Madhuca

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) in zlasti člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana.

(2)

V zvezi z živim srebrom je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v svojem mnenju z dne 20. februarja 2008 (2) navedla, da veljavna mejna vrednost za popolne krmne mešanice za ribe (0,1 mg/kg) in mejna vrednost za krmne mešanice, proizvedene s predelavo rib ali drugih morskih živali (0,5 mg/kg), nista usklajeni. V skladu z nedavnim razvojem pri sestavi krme vsebuje krma za ribe več ribjega olja in ribje moke, vendar je zaradi veljavnih pravnih določb ogrožena razpoložljivost teh pomembnih posamičnih krmil za proizvodnjo krme za ribe. Za rešitev te težave je primerno nekoliko zvišati mejno vrednost za krmo za ribe, to povišanje pa ne bo ogrozilo skladnosti gojenih rib z določenimi mejnimi vrednostmi za živo srebro. Dodatna ugotovitev navedenega mnenja je, da veljavna mejna vrednost za popolne krmne mešanice za pse in mačke ni dovolj varovalna. Zato je treba znižati navedeno mejno vrednost. Ker so kožuharji podobno občutljivi kot mačke, se mora navedena mejna vrednost uporabljati tudi zanje.

(3)

V zvezi z nitriti je EFSA v svojem mnenju z dne 25. marca 2009 (3) navedla, da je za prašiče in govedo kot vzorčni občutljivi vrsti za proizvodnjo živil varnostna meja, določena z ustrezno ravnjo brez opaženega škodljivega učinka (NOAEL), ustrezna. Dodatna ugotovitev je bila, da prisotnost nitritov v živalskih proizvodih ne ogroža zdravja ljudi. Nitriti so že dovoljeni do največje vsebnosti 100 mg/kg za uporabo kot konzervansi v popolnih krmnih mešanicah za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %, in za uporabo kot dodatki v silaži (4). Nitriti se zato ne obravnavajo kot nezaželena snov v takšnih popolnih krmnih mešanicah in v silaži. Zato v teh primerih ni treba uporabljati mejnih vrednosti.

(4)

V zvezi z gosipolom je EFSA v svojem mnenju z dne 4. decembra 2008 navedla, da veljavni mejni vrednosti za ovce, vključno z jagnjeti, in koze, vključno s kozlički, ne varujeta dovolj pred škodljivimi vplivi na zdravje živali. EFSA je poleg tega ugotovila, da je izpostavljenost ljudi prek uživanja živil živali, ki so bile krmljene s proizvodi iz semen bombaževca, verjetno nizka in ne bi povzročila škodljivih učinkov. Na podlagi navedenega mnenja je treba znižati mejni vrednosti za ovce, vključno z jagnjeti, in koze, vključno s kozlički.

(5)

V zvezi s saponini v Madhuca longifolia L. je EFSA v svojem mnenju z dne 29. januarja 2009 (5) navedla, da ni pričakovati nobenih škodljivih učinkov na zdravje živali zaradi zanemarljive izpostavljenosti ciljnih živali v Uniji. EFSA meni, da je izpostavljenosti ljudi saponinom Madhuca prek uživanja zanemarljiva, saj ljudje ne uživajo proizvodov iz Madhuca in Madhuca moka se v Uniji ne uporablja kot posamično krmilo. Zato je ustrezno črtati vrstico za Mowrah, Bassia, Madhuca.

(6)	Direktivo 2002/32/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. novembra 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2) Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije glede živega srebra kot nezaželene snovi v živalski krmi, The EFSA Journal (2008) 654, 1–76.

(3) Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije glede nitritov kot nezaželenih snovi v živalski krmi. The EFSA Journal (2009) 1017, 1–47.

(4) Register krmnih dodatkov Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, vnos za natrijev nitrit (psi, mačke) in natrijev nitrit v silaži, http://ec.europa.eu/food/food/animalnutrition/feedadditives/registeradditives_en.htm

(5) Mnenje znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranski verigi na zahtevo Evropske komisije glede saponinov v Madhuca Longifolia L. kot nezaželenih snovi v živalski krmi. The EFSA Journal (2009) 979, 1–36.

PRILOGA

Priloga I k Direktivi 2002/32/ES se spremeni:

Vrstica 4, živo srebro, se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„4.	Živo srebro (1) (2)

Posamična krmila,

0,1

razen:

—	krme, proizvedene iz rib ali s predelavo rib ali drugih morskih živali,

0,5

—	kalcijevega karbonata.

0,3

Krmne mešanice (dopolnilne in popolne),

0,1

razen:

—	mineralnih krmnih mešanic,

0,2

—	krmnih mešanic za ribe,

0,2

—	krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje.

0,3

Vrstica 5, nitriti, se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„5.

Nitriti

Posamična krmila,

15 (izraženi kot natrijev nitrit)

razen:

—	ribje moke,

30 (izraženi kot natrijev nitrit)

—

silaže.

—

Popolne krmne mešanice,

15 (izraženi kot natrijev nitrit)

razen:

—	popolnih krmnih mešanic za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

—“

Vrstica 9, prosti gosipol, se nadomesti z naslednjim:

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Največja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

(1)

(2)

(3)

„9.	Prosti gosipol

Posamična krmila,

razen:

—	semen bombaževca,

5 000

—	pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolne krmne mešanice,

razen:

—	popolnih krmnih mešanic za odraslo govedo,

500

—	popolnih krmnih mešanic za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

—	popolnih krmnih mešanic za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

—	popolnih krmnih mešanic za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen prašičkov).

60“

4.	Vrstica 32, „Mowrah, Bassia, Madhuca – Madhuca longifolia (L.) Macbr. (= Bassia longifolia L. = Illiped malabrorum Engl.) Madhuca indica Gmelin (= Bassia latifolia Roxb.)= Illipe latifolia (Roscb.) F. Mueller)“ se črta.

(1) Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(2) Mejne vrednosti se nanašajo na analitično določitev živega srebra, pri čemer se ekstrakcija izvaja 30 minut pri vrelišču v dušikovi kislini (5-odstotni masni delež). Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek enakovredni učinek ekstrakcije.“

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/33

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/7/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev magnezijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje magnezijev fosfid.

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja magnezijevega fosfida glede uporabe v 18. vrsti izdelkov, insekticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)	Nemčija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 26. oktobra 2007 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 17. septembra 2009 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo magnezijev fosfid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti magnezijev fosfid v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo magnezijev fosfid.

(6)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo scenarije uporabe ali izpostavljenosti in tista tveganja za predele in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven. Države članice bi morale, po potrebi, zlasti oceniti uporabo na prostem, ki ni bila obravnavana v oceni tveganja na ravni Unije.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 10(2)(i)(e) Direktive 98/8/ES pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo magnezijev fosfid in se uporabljajo kot insekticidi, uporaba dovoli samo usposobljenim strokovnjakom in da se uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ti ukrepi morajo biti usmerjeni k omejitvi tveganja izpostavljenosti uporabnikov magnezijevemu fosfidu na sprejemljivo raven.

(8)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (3) določa mejne vrednosti ostankov magnezijevega fosfida, ki so prisotni v ali na hrani in krmi. Na podlagi člena 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 396/2005 se mejne vrednosti ostankov uporabljajo za ostanke pesticidov, vključno s tistimi, ki lahko nastajajo kot posledica njihove uporabe kot biocidov. Države članice morajo ob izdaji dovoljenj za pripravke zagotoviti ustrezne preskuse za ugotavljanje ostankov, da bi omogočile oceniti tveganje za potrošnike. Nadalje morajo oznake in/ali varnostni listi dovoljenih proizvodov vsebovati navodila za uporabo, kot je upoštevanje karence, kar zagotavlja skladnost z določbami iz člena 18 Uredbe (ES) št. 396/2005.

(9)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov magnezijev fosfid, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 18. vrsti izdelkov, ki vsebujejo magnezijev fosfid, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2011.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

(3) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos za snov magnezijev fosfid, ki sprošča fosfin:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„26

magnezijev fosfid, ki sprošča fosfin

trimagnezijev difosfid

št. ES: 235-023-7

št. CAS: 12057-74-8

880 g/kg

1. februar 2012

31. januar 2014

31. januar 2022

Kadar je za določen pripravek to potrebno, države članice pri ocenjevanju vloge za izdajo dovoljenja za pripravek v skladu s členom 5 in Prilogo VI ocenijo tiste scenarije uporabe ali izpostavljenosti ter tista tveganja za predele in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije. Države članice, po potrebi, zlasti ocenijo uporabo na prostem.

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice zagotovijo ustrezne preskuse za ugotavljanje ostankov, da omogočijo potrošnikom oceno tveganja, in da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Pripravki se lahko dobavijo samo posebej usposobljenim strokovnjakom, ki jih edini lahko uporabljajo, v obliki pripravkov, pripravljenih za uporabo.

Zaradi ugotovljenih tveganj za uporabnike je treba uporabljati ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme in opreme za zaščito dihal, uporabo nanašalcev in pakiranje pripravka v obliki, ki izpostavljenost uporabnikov zmanjša na sprejemljivo raven. Pri uporabi v zaprtih prostorih vključujejo ukrepi tudi zaščito uporabnikov in delavcev med zaplinjevanjem, zaščito delavcev pri ponovnem vstopu v prostore (po končanem zaplinjevanju) in zaščito morebitnih navzočih pred uhajanjem plina.

Za pripravke, ki vsebujejo magnezijev fosfid in lahko puščajo ostanke v živilih ali krmi, morajo oznake in/ali varnostni listi dovoljenih proizvodov vsebovati navodila za uporabo, kot je upoštevanje karence, ki zagotavljajo skladnost z določbami iz člena 18 Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 70, 16.3.2005, str. 1.“).

(1) Za izvajanje skupnih načel iz Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/37

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/8/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev varfarin natrija kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja varfarin natrija glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Irska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 3. oktobra 2005 v skladu s členom 14(4) in 14(6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 17. septembra 2009 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo varfarin natrij, mogoče pričakovati, da za ljudi ne pomenijo tveganja, razen pri naključnih incidentih z otroki. Ugotovljeno je bilo tveganje za neciljne živali. Trenutno zaradi javnega zdravja in higiene varfarin natrij velja za nujnega. Zato je primerno vključiti varfarin natrij v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo varfarin natrij.

(6)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo varfarin natrij in se uporabljajo kot rodenticid, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali. Zato je treba za vse rodenticide, ki vsebujejo varfarin natrij, uvesti nekatere omejitve, kot na primer največjo koncentracijo, prepoved trženja aktivne snovi v izdelkih, ki niso že pripravljeni za uporabo, in uporabo averzivnih sredstev, druge pogoje pa bi morale za vsak primer posebej uvesti države članice.

(7)	Zaradi ugotovljenih tveganj je treba varfarin natrij vključiti v Prilogo I samo za pet let, pred njegovo ponovno vključitvijo pa je treba v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES izvesti primerljivo oceno tveganja.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov varfarin natrij, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)	Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam, da sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in predlagateljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo varfarin natrij, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2011.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 98/8/ES se doda snov varfarin natrij:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„33

Varfarin natrij

Natrijev 2-okso-3-(3-okso-1-fenilbutil) kromen-4-olat

Št. ES: 204-929-4

Št. CAS: 129-06-6

910 g/kg

1. februar 2012

31. januar 2014

31. januar 2017

Pred ponovno vključitvijo aktivne snovi v to prilogo je treba izvesti primerjalno oceno tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Nazivna koncentracija aktivne snovi ne presega 790 mg/kg, dovoljenje pa se izda samo za uporabo pripravljenih proizvodov.

2.	Pripravki vsebujejo averzivno sredstvo in po potrebi barvilo.

Primarna in sekundarna izpostavljenost ljudi, neciljnih živali in okolja se zmanjšata z upoštevanjem in uporabo vseh primernih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim po potrebi vključujejo omejitev pripravka za poklicno rabo, določitev največje velikosti embalaže ter določitev zahtev za uporabo vab, zaščitenih pred nepooblaščenimi posegi.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/40

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/9/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za razširitev vključitve aluminijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi na 18. vrsto izdelkov, opredeljenih v Prilogi V k navedeni uredbi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje aluminijev fosfid.

(2)

Z Direktivo Komisije 2009/95/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev aluminijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi (3) je bil aluminijev fosfid kot aktivna snov vključen v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES za uporabo v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja aluminijevega fosfida glede uporabe v 18. vrsti izdelkov, insekticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(4)	Nemčija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 26. oktobra 2007 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(5)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 17. septembra 2009 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(6)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo aluminijev fosfid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti aluminijev fosfid v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo aluminijev fosfid.

(7)

Na ravni Unije ni bila opravljena presoja vseh možnih uporab. Zato je primerno, da države članice ocenijo scenarije uporabe ali izpostavljenosti ter tista tveganja za predele in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Unije, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven. Države članice bi morale po potrebi zlasti oceniti uporabo na prostem, ki ni bila obravnavana v oceni tveganja na ravni Unije.

(8)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 10(2)(i)(e) Direktive 98/8/ES pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo aluminijev fosfid in se uporabljajo kot insekticidi, uporaba dovoli samo usposobljenim strokovnjakom in da se uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ti ukrepi morajo biti usmerjeni k omejitvi tveganja izpostavljenosti uporabnikov aluminijevemu fosfidu na sprejemljivo raven.

(9)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (4) določa mejne vrednosti ostankov aluminijevega fosfida, ki so prisotni v ali na hrani in krmi. Na podlagi člena 3(2)(c) Uredbe (ES) št. 396/2005 se mejne vrednosti ostankov uporabljajo za vse ostanke pesticidov, vključno s tistimi, ki lahko nastanejo kot posledica njihove uporabe kot biocidov. Države članice morajo ob izdaji dovoljenj za pripravke zagotoviti ustrezne preskuse za ugotavljanje ostankov, da bi se lahko ocenilo tveganje za potrošnike. Nadalje morajo oznake in/ali varnostni listi dovoljenih pripravkov vsebovati navodila za uporabo, določena v členu 18 Uredbe (ES) št. 396/2005.

(10)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov aluminijev fosfid, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(11)

(12)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 18. vrsti izdelkov, ki vsebujejo aluminijev fosfid, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(13)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(14)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2011.

Uporabljajo se od 1. februarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

(3) UL L 201, 1.8.2009, str. 54.

(4) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 20“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„830 g/kg

1. februar 2012

31. januar 2014

31. januar 2022

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Pripravki se lahko dobavijo samo posebej usposobljenim strokovnjakom, ki jih edini lahko uporabljajo, v obliki pripravkov, pripravljenih za uporabo.

Za pripravke, ki vsebujejo aluminijev fosfid in lahko puščajo ostanke v živilih ali krmi, morajo oznake in/ali varnostni listi dovoljenih pripravkov vsebovati navodila za uporabo, kot je upoštevanje čakalne dobe, kar zagotavlja skladnosti z določbami člena 18 Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 70, 16.3.2005, str. 1.).“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletnih straneh Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/44

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/10/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev brodifakuma kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja brodifakuma glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Italija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 5. junija 2005 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke 17. septembra 2009 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo brodifakum, mogoče pričakovati, da za ljudi ne pomenijo tveganja, razen pri naključnih incidentih z otroki. Ugotovljeno je bilo tveganje za neciljne živali in okolje. Vendar spadajo ciljni glodalci med škodljivce in bi zato lahko ogrožali javno zdravje. Poleg tega še ni bilo ugotovljeno, ali za brodifakum obstajajo ustrezne nadomestne snovi, ki bi bile enako učinkovite in okolju manj škodljive. Zato je upravičeno vključiti brodifakum v Prilogo I za omejeno obdobje, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se lahko izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo brodifakum.

(6)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se na ravni izdaje dovoljenja za pripravke, ki vsebujejo brodifakum in se uporabljajo kot rodenticidi, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali ter dolgoročne učinke snovi na okolje. Zato je treba uvesti nekatere splošne omejitve, kot na primer največjo koncentracijo, prepoved trženja aktivne snovi v pripravkih, ki se uporabljajo kot sredstvo za posipanje, ali v pripravkih, ki jih ni mogoče takoj uporabiti, in uporabo averzivnih sredstev, druge pogoje pa bi morale za vsak primer posebej uvesti države članice.

(7)

Zaradi ugotovljenih tveganj in lastnosti brodifakuma, ki je potencialno obstojen, se lahko kopiči v organizmih in je strupen ali je zelo obstojen in se zelo lahko kopiči v organizmih, ga je treba vključiti v Prilogo I samo za pet let, potem pa ga je mogoče ponovno vključiti vanjo le, če se v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES zanj izvede primerjalna ocena tveganja.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, tako da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov brodifakum, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov nasploh.

(9)

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo brodifakum, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Zato je treba Direktivo 98/8/ES ustrezno spremeniti.

(12)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 31. januarja 2011.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2012 dalje.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos za snov brodifakum:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„16

Brodifakum

3-[3-(4'-bromobifenil-4-il)-1,2,3,4-tetrahidro-1-naftil]-4-hidroksikumarin

Št. ES: 259-980-5

Št. CAS: 56073-10-0

950 g/kg

1. februar 2012

31. januar 2014

31. januar 2017

Zaradi lastnosti aktivne snovi, ki je potencialno obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena ali je zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, je treba zanjo pred njeno ponovno vključitvijo v to prilogo izvesti primerjalno oceno tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Nazivna koncentracija aktivne snovi v pripravkih ne presega 50 mg/kg, dovoljenje pa se izda samo za pripravke, ki se lahko takoj uporabijo.

2.	Pripravki morajo vsebovati averzivno sredstvo in po potrebi barvilo.

3.	Pripravki se ne smejo uporabljati kot sredstvo za posipanje.

Primarna in sekundarna izpostavljenost ljudi, neciljnih živali in okolja se zmanjšata z upoštevanjem in uporabo vseh primernih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo omejitev uporabe pripravka na zgolj poklicno, določitev največje velikosti embalaže ter določitev zahtev za uporabo vab, zaščitenih pred nepooblaščenimi posegi.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/47

DIREKTIVA KOMISIJE 2010/11/EU

z dne 9. februarja 2010

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev varfarina kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja varfarina glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Irska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 3. oktobra 2005 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 17. septembra 2009 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo varfarin, mogoče pričakovati, da za ljudi ne pomenijo tveganja, razen pri naključnih incidentih z otroki. Ugotovljeno je bilo tveganje za neciljne živali. Trenutno zaradi javnega zdravja in higiene varfarin velja za nujnega. Zato je primerno vključiti varfarin v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo varfarin.

(6)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenj za pripravek, ki vsebuje varfarin in se uporablja kot rodenticid, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali. Zato je treba za vse rodenticide, ki vsebujejo varfarin, uvesti nekatere omejitve, kot na primer največjo koncentracijo, prepoved trženja aktivne snovi v pripravkih, ki niso že pripravljeni za uporabo, in uporabo averzivnih sredstev, druge pogoje pa bi morale za vsak primer posebej uvesti države članice.

(7)	Zaradi ugotovljenih tveganj je treba varfarin vključiti v Prilogo I samo za pet let, pred njegovo ponovno vključitvijo pa je treba v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES izvesti primerljivo oceno tveganja.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov varfarin, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)	Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam, da sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in predlagateljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo varfarin, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2011.

Navedene predpise uporabljajo od 1. februarja 2012.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 98/8/ES se doda snov varfarin:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„32

Varfarin

(RS)-4-hidroksi-3-(3-okso-1-funilbutil)kumarin

Št. ES: 201-377-6

Št. CAS: 81-81-2

990 g/kg

1. februar 2012

31. januar 2014

31. januar 2017

Pred ponovno vključitvijo aktivne snovi v to prilogo je treba izvesti primerjalno oceno tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Nazivna koncentracija aktivne snovi ne presega 790 mg/kg, dovoljenje pa se izda samo za uporabo pripravljenih proizvodov.

2.	Pripravki vsebujejo averzivno sredstvo in po potrebi barvilo.

Primarna in sekundarna izpostavljenost ljudi, neciljnih živali in okolja se zmanjšata z upoštevanjem in uporabo vseh primernih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo omejitev pripravka za poklicno rabo, določitev največje velikosti embalaže ter določitev zahtev za uporabo vab, zaščitenih pred nepooblaščenimi posegi.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/50

SKLEP SVETA

z dne 25. januarja 2010

o razveljavitvi Sklepa 2009/471/ES in o spremljanju postopka posvetovanj z Islamsko republiko Mavretanijo na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES

(2010/73/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000 (1) in revidiranega v Luxembourgu 25. junija 2005 (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-ES), ter zlasti člena 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES,

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in postopkih, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (3), in zlasti člena 3 Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Islamska republika Mavretanija je uresničila skupno dogovorjeno rešitev za izhod iz ustavne krize, kakršna je bila določena z ustreznimi ukrepi iz Sklepa Sveta 2009/472/ES z dne 6. aprila 2009 o zaključku postopka posvetovanj z Islamsko republiko Mavretanijo na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (4).

(2)	Islamska republika Mavretanija je ponovno vzpostavila ustavni red.

(3)

Spodbuditi je treba vključujoč nacionalni dialog, ki bo povezal vse ustrezne in zainteresirane politične in socialne akterje, da bi se prispevalo k stabilnosti v državi in se preprečile nove razmere, ki bi kršile bistvene elemente iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, ter bi se ponovno vzpostavilo sodelovanje.

(4)

Zato bi bilo treba razveljaviti Sklep 2009/472/ES in z Islamsko republiko Mavretanijo znova vzpostaviti politični dialog, da bi se spodbudili okrepitev demokracije, preprečevanje protiustavnih zamenjav vlade, reforma institucij in vloge oboroženih sil, dobro politično in gospodarsko upravljanje, okrepitev pravne države in človekovih pravic ter bi se znova uravnotežile institucije in oblasti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep 2009/472/ES se razveljavi.

Člen 2

Politični dialog z Islamsko republiko Mavretanijo na podlagi člena 8 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES se izvaja v obliki, ki je določena v pismu, priloženemu k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 25. januarja 2012. Sklep se lahko po potrebi pregleduje na podlagi misij spremljanja Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. januarja 2010

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 376.

(4) UL L 156, 19.6.2009, str. 26.

PRILOGA

Spoštovani,

z zadovoljstvom ugotavljamo, da je Mavretanija z izvedbo večjega dela ukrepov, določenih v sporazumu iz Dakarja, znova vzpostavila ustavni red, katerega vrhunec je bila Vaše imenovanje za voditelja države. Zato Vam z veseljem potrjujemo, da je sodelovanje med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo znova v celoti vzpostavljeno.

Ugotavljamo, da so se različne politične strani podpisnice skladno členom 4-VII sporazuma iz Dakarja zavezale k poglobitvi vključujočega nacionalnega dialoga, da bi se utrdili narodna sprava in demokracija. Kot so navedli že člani mednarodne kontaktne skupine na svojem zadnjem srečanju 10. septembra 2009, bi bilo zaželeno, da ta dialog steče. Spodbudna pa je že pripravljenost različnih strani za sodelovanje v dialogu. Očitno je, da nekateri temeljni problemi, ki so bili navedeni med vzroki za državni udar z dne 6. avgusta 2008, še niso rešeni. Poudariti želimo zlasti naslednje ukrepe s seznama tem dialoga iz sporazuma iz Dakarja: okrepitev demokracije, preprečevanje protiustavnih zamenjav vlade, reformo institucij in vloge oboroženih sil, dobro politično in gospodarsko upravljanje, okrepitev pravne države in človekovih pravic ter ponovno uravnoteženje institucij in oblasti. Zaradi varnostnih groženj v Mavretaniji bi bilo treba v okviru tega dialoga obravnavati tudi varnostna vprašanja, vključno s povezavo med varnostjo in razvojem.

Vse teme, povezane s stabilnostjo Vaše države, vključno z zgoraj navedenimi, so zelo pomembne za Evropsko unijo. Ker so to področja skupnega interesa in glede na pomen sodelovanja Evropske unije v Mavretaniji na področjih upravljanja države, predlagamo, da se politični dialog med Mavretanijo in Unijo, predviden v členu 8 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES okrepi, da poteka redno in strukturirano. O obliki in okvirnih pravilih za ta dialog se bodo morali skupaj dogovoriti Vaša vlada in vodje diplomatskih misij Evropske unije pri Islamski republiki Mavretaniji.

Eden ciljev tega dialoga bo spodbujanje zgoraj omenjenega vključujočega nacionalnega dialoga in natančno spremljanje njegovih rezultatov. Menimo, da bo mogoče predhodne razmere in težave, ki so otežile začetek tega dialoga, rešiti, če bodo različne mavretanske strani razprave naravnale na prihodnost ter se ne ustavljale pri zahtevah in sporih glede nedavne zgodovine.

Naj zaključim, da bo Evropska unija podprla prizadevanja Mavretanije pri premagovanju socialno-ekonomskih in političnih težav, ki jo pestijo zaradi dolgega trajanja politične krize, povezane z državnim udarom avgusta 2008, zaradi svetovne gospodarske krize ter novih varnostnih in terorističnih groženj.

S spoštovanjem,

V Bruslju, 25. januarja 2010

Za Evropsko komisijo

José Manuel BARROSO

Za Svet Evropske unije

C. ASHTON

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/52

SKLEP KOMISIJE

z dne 4. februarja 2010

o spremembi Sklepa 2005/629/ES o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo

(2010/74/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 33(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep Komisije 2005/629/ES (2) ustanavlja Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo („STECF“), ki Komisiji zagotavlja visoko kvalificirano znanstveno mnenje.

(2)	Sklep 2005/629/ES določa postopke za imenovanje članov STECF, mandat članov, povabila zunanjih strokovnjakov, oblikovanje delovnih skupin in postopke za sprejetje poslovnika STECF. Te postopke je treba poenostaviti, da se bodo administrativne odločitve lahko sprejele na ustrezni ravni.

(3)	Da bi se preprečila zmeda z dnevnicami za zasebne strokovnjake, ki jih povabi Komisija, je treba dodatne pravice, ki se v skladu s Sklepom 2005/629/ES dodelijo članom STECF in zunanjim strokovnjakom, ki sodelujejo na sestankih STECF, poimenovati „nadomestilo“.

(4)	Sklep 2005/629/ES je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Sklep 2005/629/ES se spremeni:

1.	Odstavek 1 člena 4 se nadomesti z naslednjim: „1. Komisija imenuje člane STECF s seznama primernih kandidatov. Ta seznam se sestavi na podlagi objave javnega razpisa za zbiranje ponudb na spletni strani Komisije.“

2.	V členu 7 se izraz „Z dovoljenjem Komisije“ nadomesti s „Po posvetovanju z oddelkom Komisije, ki je odgovoren za to zadevo“.

3.	V členu 8 se izraz „Z dovoljenjem Komisije“ nadomesti s „Po posvetovanju z oddelkom Komisije, ki je odgovoren za to zadevo“.

Člen 9 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Povračila in nadomestilo“

(b)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Člani STECF in zunanji strokovnjaki so za udeležbo pri dejavnostih STECF upravičeni do nadomestila, kot je določeno v Prilogi.“

Člen 10 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. STECF se posvetuje z oddelkom Komisije, ki je odgovoren za to zadevo, preden organizira plenarna zasedanja STECF in njegovih delovnih skupin.“

(b)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Oddelek Komisije, ki je odgovoren za to zadevo, lahko k sodelovanju na sestankih STECF in njegovih delovnih skupin povabi strokovnjake, ki niso člani STECF in njegovih delovnih skupin.“

6.	V členu 11(1) se izraz „Z dovoljenjem Komisije“ nadomesti s „Po posvetovanju z oddelkom Komisije, ki je odgovoren za to zadevo“.

7.	Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

V Bruslju, 4. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 225, 31.8.2005, str. 18.

PRILOGA

„PRILOGA

NADOMESTILA

Člani STECF in zunanji strokovnjaki so za udeležbo pri dejavnostih STECF upravičeni do nadomestil, kakor sledi:

—

Prisotnost na plenarnih zasedanjih STECF in v delovnih skupinah STECF

EUR na polni dan	Plenarna zasedanja STECF	Delovne skupine STECF
Predsednik	300	300
Podpredsednik (1)	300	0
Drugi prisotni	250	250

Če je oseba prisotna samo dopoldne ali popoldne, znaša nadomestilo 50 % nadomestila za polni dan.

—

Poročila

EUR	Mnenja STECF na plenarnih zasedanjih ali dopisno (2)	Pripravljalna poročila (3) pred sestanki STECF in delovnih skupin
Poročevalec	300	300 (4)

(1) Samo za plenarna zasedanja STECF.

(2) Nadomestilo, ki se plača za sestavo mnenja.

(3) Povzetki, poizvedbe in splošne informacije.

(4) Nadomestilo se izplača v časovnem okviru, ki ga določi Komisija, kakor je navedeno v njenem predhodnem pisnem dogovoru, za največ 15 dni. Če je potrebno, lahko Komisija število dni tudi poveča.“

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/55

SKLEP KOMISIJE

z dne 5. februarja 2010

o finančnem prispevku Unije k usklajenemu programu spremljanja razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih živilih za neposredno uživanje v državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 592)

(2010/75/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), in zlasti člena 66 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (2) ter zlasti člena 5 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 882/2004 med drugim določa postopke, ki urejajo finančno podporo Unije za izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotavljanje uporabe Uredbe (ES) št. 882/2004.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni sta leta 2006 (3) in leta 2007 (4) izdala poročila o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in protimikrobni odpornosti v Uniji (poročila EFSA-ECDC). V skladu s temi poročili je bilo v 25 državah članicah v letu 2006 pri ljudeh evidentiranih 1 588 primerov listerioze (Listeria monocytogenes). Poleg tega je bilo v letu 2007 v 26 državah članicah evidentiranih 1 558 takšnih primerov. Poročila so nadalje pokazala znatno povečanje stopnje incidence takih primerov pri ljudeh v obdobju 2001–2006. Bolezen je pogosto resna in umrljivost je visoka.

(3)	Ker se Listeria monocytogenes lahko razmnožuje v različnih živilih pri temperaturi 2 do 4 °C, je pojavnost bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje z razmeroma dolgim rokom uporabnosti še posebej zaskrbljujoča.

(4)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (5) morajo nosilci živilske dejavnosti izpolnjevati merila za varnost živil za neposredno uživanje glede bakterije Listeria monocytogenes v okviru programov dobrih higienskih praks ter analiz tveganj kritičnih kontrolnih točk (sistema HACCP).

(5)	Poročila EFSA-ECDC so pokazala, da je bil največji delež neizpolnjevanja meril za bakterijo Listeria monocytogenes evidentiran pri siru in ribiških proizvodih za neposredno uživanje ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih.

(6)

Ljudje so okužbi z bakterijo Listeria monocytogenes izpostavljeni zlasti prek hrane. Zato je treba razširjenost in stopnjo kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes v ribiških proizvodih in sirih za neposredno uživanje ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih oceniti na usklajen in primerljiv način na podlagi usklajenega programa spremljanja na maloprodajni ravni v vseh državah članicah.

(7)	Na rast bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje pomembno vplivajo pH, aktivnost vode in temperatura shranjevanja izdelka. Za oceno rasti bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje pod različnimi temperaturnimi pogoji se lahko uporablja modeliranje.

(8)

Kadar v zakonodaji Unije ni nobenih ustreznih opredelitev, se za zagotovitev usklajenega pristopa pri opredelitvi sirov za neposredno uživanje uporabijo opredelitve iz Kodeksa splošnih standardov za sir (CODEX STAN 283-1978, sprememba 2008) in Kodeksa skupnih standardov za nezoreni sir, vključno s svežim sirom (CODEX STAN 221-2001, sprememba 2008), ki ju je izdala Komisija za Codex Alimentarius.

(9)	Direktiva 2003/99/ES določa, da se lahko za oceno tveganj in določitev izhodiščnih vrednosti v zvezi z zoonozami in njihovimi povzročitelji vzpostavijo usklajeni programi spremljanja, zlasti kadar so opredeljene posebne potrebe.

(10)	Delovna skupina EFSA za podatkovno zbirko za spremljanje zoonoz je maja 2009 sprejela poročilo o predlaganih tehničnih specifikacijah za usklajene programe spremljanja bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih kategorijah živil za neposredno uživanje v maloprodaji v EU (6).

(11)	Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v živilih za neposredno uživanje je treba odobriti finančni prispevek Unije za izvajanje takega usklajenega programa spremljanja.

(12)	Primerno je, da se povrnejo stroški laboratorijskega preskušanja, glede na določeno zgornjo mejo. Vsi drugi stroški, kot so na primer stroški vzorčenja, prevoza in upravni stroški, niso upravičeni do finančnega prispevka Unije.

(13)	Finančni prispevek Unije je treba odobriti, če se usklajeni program spremljanja izvaja v skladu s tem sklepom in če pristojni organi predložijo vse potrebne informacije v rokih, določenih s tem sklepom.

(14)

Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Unije, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (7) je menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, tisti, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži vlogo za povračilo.

(15)

Ta sklep je sklep o financiranju v smislu člena 75 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (finančna uredba) (8), člena 90 podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in člena 15 notranjih pravil za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

(16)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vsebina

Ta sklep vzpostavlja usklajen program spremljanja razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih kategorijah živil za neposredno uživanje iz člena 2 na maloprodajni ravni in določa pravila za finančni prispevek Unije državam članicam za njegovo izvajanje.

Člen 2

Obseg in trajanje usklajenega programa spremljanja

1. Države članice izvajajo usklajen program spremljanja za oceno razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v naslednjih kategorijah živil za neposredno uživanje v naključno izbranih vzorcih na maloprodajni ravni:

(a)	pakirane (nezamrznjene) hladno ali vroče dimljene ali marinirane ribe;

(b)	mehki ali polmehki siri, razen svežih sirov;

(c)	pakirani toplotno obdelani mesni izdelki.

2. Vzorčenje za usklajen program spremljanja iz odstavka 1 se izvaja od 1. januarja 2010 do najpozneje 31. decembra 2010.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„živila za neposredno uživanje“ pomenijo živila za neposredno uživanje, opredeljena v členu 2(g) Uredbe (ES) št. 2073/2005;

2.	„rok uporabnosti“ pomeni rok uporabnosti, opredeljen v členu 2(f) Uredbe (ES) št. 2073/2005;

3.	„serija“ pomeni serijo, opredeljeno v členu 2(e) Uredbe (ES) št. 2073/2005;

„maloprodaja“ pomeni prodajo na drobno, opredeljeno v členu 3(7) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9); vendar za namene tega sklepa maloprodaja zajema samo prodajalne, supermarkete in druge podobne prodajne obrate, ki prodajajo neposredno končnemu potrošniku, ne zajema pa distribucijskih terminalov ali centrov, dostavljavcev pripravljene hrane, obratov javne prehrane v zavodih, tovarniških menz, restavracij in drugih podobnih prehrambnih storitvenih obratov ter trgovin na veliko.

5.	„predelava“ pomeni predelavo, opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (10);

6.	„mesni izdelki“ pomenijo mesne izdelke, opredeljene v točki 7.1 Priloge k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (11);

7.	„država proizvodnje“ pomeni državo, navedeno na identifikacijski oznaki, kot je določena v točki 6 dela B oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;

8.	„pakirana živila“ pomenijo živila, katerih celotna površina je prekrita s prepustnim ali neprepustnim embalažnim materialom za preprečitev neposrednega stika živila z okoljem;

9.	„živila, pakirana v modificirani atmosferi“ pomenijo živila, ki so zapakirana in hermetično zatesnjena po odstranitvi zraka iz pakiranja ter njegovi nadomestitvi z natančno določeno mešanico plinov ogljikovega dioksida, kisika in/ali dušika;

10.	„vakuumsko pakirana živila“ pomenijo živila, ki so zapakirana in hermetično zatesnjena po odstranitvi zraka iz pakiranja;

11.	„dimljene ribe“ pomenijo ribe, zorene z dimljenjem;

12.	„marinirane ribe“ pomenijo ribe, obdelane v soli in sladkorju brez toplotne obdelave;

13.	„zoreni siri“ pomenijo sire, ki niso pripravljeni za uživanje v kratkem času po izdelavi, ampak jih je treba hraniti toliko časa na takšni temperaturi in pod takšnimi drugimi pogoji, da pride do potrebnih biokemičnih in fizičnih sprememb, značilnih za to vrsto sira;

14.	„mehki siri“ pomenijo sire, ki imajo odstotek vlage v nemaščobni snovi večji od 67 %;

15.	„polmehki siri“ pomenijo sire, ki so po teksturi le malo trši od mehkih sirov. Ti siri imajo odstotek vlage v nemaščobni snovi od 62 do 67 %. Polmehki siri so na otip čvrsti, vendar elastični.

16.	„zoreni siri s plesnijo“ pomenijo sire, pri katerih je zorenje doseženo predvsem z razvojem značilne rasti plesni v notranjosti in/ali na površini sira;

17.	„siri, zoreni pod plastjo skorje“ pomenijo sire, pri katerih je med zorenjem ali po njem skorja obdelana ali naravno kolonizirana z želenimi kulturami mikroorganizmov, na primer Penicillium candidum ali Brevibacterium linens. Plast, ki nastane, tvori del skorje;

18.	„siri, zoreni v razsolu“ pomenijo sire, ki se do prodaje ali pakiranja starajo in hranijo v solnici;

19.	„sveži siri“ pomenijo sirnini podobne sire, ki ne zorijo, na primer skuto, mocarelo in rikoto. Sveži siri niso vključeni v ta usklajeni program spremljanja.

Člen 4

Vzorčenje, analize in evidentiranje podatkov držav članic

1. Vzorčenje izvaja pristojni organ ali pa se izvaja pod njegovim nadzorom.

2. Nacionalni referenčni laboratoriji za bakterijo Listeria monocytogenes izvajajo analize na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnost vode.

3. Pristojni organ lahko za izvajanje analiz na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnosti vode imenuje laboratorije, ki niso nacionalni referenčni laboratoriji, vendar so akreditirani in izvajajo uradni nadzor bakterije Listeria monocytogenes.

4. Vzorčenje in analize iz odstavkov 1, 2 in 3, kakor tudi evidentiranje vseh zadevnih podatkov, se izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Priloge I.

5. Število vzorcev, ki se odvzame za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje v vsaki državi članici, je določeno v Prilogi II.

Člen 5

Zbiranje, ocena, poročanje in uporaba podatkov na ravni Unije

1. Država članica zbere in oceni rezultate vzorčenja in analiz na bakterijo Listeria monocytogenes, pH in aktivnost vode iz člena 4(1), (2) in (3) tega sklepa.

Ti rezultati in njihova ocena, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, se vključi v končno poročilo o zaključku usklajenega programa spremljanja, ki se posreduje Komisiji do 31. maja 2011.

2. Komisija do 31. decembra 2009 določi obliko podatkovnega kataloga in obrazcev za zbiranje podatkov, ki jih pristojni organi uporabijo za pripravo poročila iz odstavka 1.

3. Komisija končna poročila iz odstavka 1 posreduje Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), ki jih pregleda, pripravi vzorčne modele za napoved skladnosti z merili za varnost živil za bakterijo Listeria monocytogenes in mikrobiološko rast pod različnimi pogoji shranjevanja in v šestih mesecih izda zbirno poročilo.

4. Za vsako uporabo podatkov, ki jih predložijo države članice, v druge namene kot za usklajeni program spremljanja, je potreben predhodni dogovor z državami članicami.

5. Podatki in rezultati so javno dostopni v obliki, ki zagotavlja zaupnost posameznih rezultatov.

Člen 6

Pogoji za dodelitev finančnega prispevka Unije

1. Finančni prispevek Unije v skupnem znesku 1 555 300 EUR iz proračunske postavke 17 04 02 za stroške analiz iz člena 4(2) se državam članicam dodeli do najvišjega skupnega zneska za sofinanciranje iz Priloge III.

2. Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se izplača državam članicam, če se usklajeni program spremljanja izvede v skladu z zadevnimi določbami zakonodaje Unije, vključno s pravili o konkurenci in oddaji javnih naročil, in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:

končno poročilo o zaključku usklajenega programa spremljanja je treba Komisiji predložiti pred 31. majem 2011; poročilo mora vsebovati:

(i)	vse informacije in podatke iz dela D Priloge I;

(ii)	dokazila o izdatkih za analize, ki so jih imele države članice; ta dokazila morajo zajemati vsaj informacije in podatke iz Priloge IV.

3. V primeru prepozne predložitve končnega poročila iz odstavka 2 se finančni prispevek Unije s 1. julijem 2011 zmanjša za 25 %, s 1. avgustom 2011 za 50 %, in s 1. septembrom 2011 za 100 %.

Člen 7

Najvišji zneski povračila

Najvišji zneski finančnega prispevka Unije za povračilo stroškov državam članicam za vsako analizo ne presegajo:

(a)	60 EUR za vsako analizo za ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes;

(b)	60 EUR za vsako analizo za ugotavljanje števila bakterij Listeria monocytogenes;

(c)	15 EUR za vsako analizo pH;

(d)	20 EUR za vsako analizo aktivnosti vode (aw).

Člen 8

Menjalni tečaj za izdatke

Kadar so izdatki države članice izraženi v valuti, ki ni euro, zadevna država članica to valuto preračuna v eure, pri čemer uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži vlogo.

Člen 9

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 5. februarja 2010

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

(3) The EFSA Journal (2007) 130.

(4) The EFSA Journal (2009) 223.

(5) UL L 338, 22.12.2005, str 1.

(6) The EFSA Journal (2009) 300, str. 1–66.

(7) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(10) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(11) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

PRILOGA I

(v skladu s členom 4(4))

DEL A

OKVIRNI POGOJI ZA VZORČENJE

1. Izdelki za vzorčenje

Na maloprodajni ravni se vzorčijo naslednje kategorije živil za neposredno uživanje:

1.1 Pakirane (nezamrznjene) hladno ali vroče dimljene ali marinirane ribe

Izdelki iz te kategorije morajo biti pakirani vakuumsko ali v modificirani atmosferi.

Ribe so lahko filetirane ali ne. Pakirane so lahko cele ribe, polovice rib ali deli rib. Ribe so lahko v koži ali brez nje.

1.2 Mehki ali polmehki siri, razen svežih sirov

V to kategorijo spadajo siri, izdelani iz surovega, toplotno obdelanega ali pasteriziranega mleka katere koli živalske vrste. Sir je lahko zoren, zoren pod plastjo skorje, zoren s splesnijo ali zoren v razsolu.

Sir je lahko pakiran, vključno v tanki ovojnini, ali nepakiran v maloprodaji, vendar pakiran na mestu prodaje potrošnikom.

1.3 Pakirani toplotno obdelani mesni izdelki

1.3.1

Izdelki iz te kategorije morajo biti toplotno obdelani ter nato obdelani in pakirani vakuumsko ali v modificirani atmosferi.

1.3.2

Med izdelke v tej kategoriji spadajo nepakirani mesni izdelki ter mesni izdelki v prepustni tanki ovojnini, ki so bili med toplotno obdelavo in pakiranjem narezani ali drugače obdelani. Po toplotni obdelavi so bili izdelki lahko tudi dimljeni.

V to kategorijo spadajo zlasti:

(a)	hladni, kuhani mesni izdelki: mesni izdelki, ki značilno zajemajo cele anatomske kose ali večji del obdelanih anatomskih kosov (npr. kuhana narezana šunka in kuhan piščančji file);

(b)

klobase;

(c)

paštete.

1.3.3

V to kategorijo ne spadajo:

(a)	mesni izdelki, sušeni po toplotni obdelavi, kakor so zračno sušene mesne rezine;

(b)	mesni izdelki, toplotno obdelani v neprepustni embalaži, brez poznejše obdelave;

(c)	fermentirani mesni izdelki, vključno s fermentiranimi klobasami.

2. Model vzorčenja

Za usklajeni program spremljanja se uporabi shema proporcionalnega stratificiranega vzorčenja, po kateri se vsaki državi članici dodeli število vzorcev, ki je sorazmerno s številom prebivalcev v tej državi članici.

2.1 Načrt vzorčenja

2.1.1

Vsaka država članica mora pripraviti načrt vzorčenja na podlagi večstopenjskega vzorčenja po skupinah:

(a)	prvo raven predstavljajo večja mesta za vzorčenje;

(b)	drugo raven predstavljajo maloprodajne prodajalne za vzorčenje;

(c)	tretjo raven predstavljajo različni živilski izdelki znotraj vsake od treh kategorij živil za neposredno uživanje za vzorčenje.

2.1.2

Načrt vzorčenja pripravi pristojni organ in mora zajemati:

(a)	velemesta/mesta, vključena v usklajeni program spremljanja;

(b)	vrste zajetih maloprodajnih prodajaln ter odstotek vzorcev, ki se odvzamejo po vsaki kategoriji;

(c)	časovnico vzorčenja skozi vse leto.

2.1.3

Kadar so na voljo zadevni podatki iz trženja, mora načrt vzorčenja zajemati tudi:

(a)	vrste izdelkov, ki se vzorčijo znotraj vsake od treh kategorij živil za neposredno uživanje;

(b)	število vzorcev, ki se odvzamejo od vsake vrste izdelkov iz (a).

2.1.4

Države članice pripravijo načrt vzorčenja po pravilih, opisanih v nadaljevanju, in na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov iz trženja. Ti podatki iz trženja ali pomoč pri pridobivanju podatkov so pogosto na voljo pri nacionalnem trgovinskem združenju. Če podatkov iz trženja ni, se za vnos podatkov v načrt vzorčenja na osrednji ravni uporabi najboljša ocena tržnih deležev. Če ni kakršnih koli zanesljivih podatkov iz trženja, je morda potrebno, da pristojni organ izbiro vrste izdelka za vzorčenje znotraj kategorije prepusti izvajalcu vzorčenja na terenu.

2.2 Izbira ciljanih kategorij maloprodajnih prodajaln

Pristojni organi izberejo maloprodajne prodajalne, v katerih se bo izvajalo vzorčenje. Značilne vrste maloprodajnih prodajaln, ki se vključijo v vzorčenje, so: supermarketi, majhne prodajalne, specializirane delikatesne prodajalne in tržnice (kot so kmečke ali podeželske tržnice).

Če največja kategorija prodajaln (na primer supermarketov) oskrbuje vsaj 80 % trga kategorije živil za neposredno uživanje, je treba vzorčiti samo te prodajalne. V nasprotnem primeru se doda druga največja kategorija prodajaln, dokler ni pokritega vsaj 80 % trga.

Pri izvajanju vzorčenja po načrtu vzorčenja je število vzorcev, odvzetih za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje iz vsake vrste maloprodajnih prodajaln, sorazmerno tržnemu deležu zadevne vrste prodajaln znotraj ciljanih vrst prodajaln.

2.3 Izbira velemest ali mest za vzorčenje

Vzorčenje poteka v velikih velemestih/mestih. Vzorčiti je treba vsaj dve veliki velemesti/mesti v vsaki državi članici.

Velemesta/mesta, v katerih poteka vzorčenje, morajo skupaj zajeti vsaj 30 % prebivalcev države članice. Če pa je v načrtu zajetih osem največjih velemest/mest, je pokritost prebivalcev lahko nižja od 30 %.

2.4 Izbira časovnega razporeda vzorčenja

Stopnja kontaminacije živil za neposredno uživanje z bakterijo Listeria monocytogenes se med letom lahko spreminja. Za zagotovitev natančnih rezultatov usklajenega programa spremljanja je njegovo trajanje razdeljeno v 12 enomesečnih obdobij, v katerih je treba odvzeti enake količine vzorcev.

2.5 Izbira živil za neposredno uživanje znotraj treh glavnih kategorij vzorčenja

Živila za neposredno uživanje znotraj treh kategorij živil za neposredno uživanje, ki se vzorčijo, se izberejo na podlagi podatkov iz trženja in podrobno opišejo v načrtu vzorčenja.

Zaradi raznolikosti izdelkov znotraj kategorije morda ne bo mogoče z visoko stopnjo zanesljivosti oceniti tržnega deleža. V takem primeru lahko pristojni organi dajo izvajalcem vzorčenja navodilo, naj sire za vzorčenje izbirajo na podlagi ocenjenega prispevka k tržnemu deležu, v skladu z nacionalnim načrtom vzorčenja. Podatki za tako vzorčenje se lahko črpajo iz podatkov o prometu, ki jih predložijo uprave v lokalni maloprodaji, ali iz bolj splošnih podatkov o prevladujočem deležu na trgu, npr. glede na razstavljeno blago v posamezni maloprodajni prodajalni. S takim pristopom naj bi pristojni organi zagotovili nekatere usmeritve o približnem tržnem deležu pomembnejših vrst živil znotraj kategorij, da bi se kar najbolj približali vzorcu, reprezentativnemu za trg, npr. o sirih, pridobljenih iz surovega/pasteriziranega mleka.

DEL B

ZBIRANJE VZORCEV IN PREVOZ

1. Vrsta in podrobnosti vzorca

Vzorci se odvzamejo naključno izmed živil na prodajnih policah za kupce, pri čemer mora vsak tehtati najmanj 100 g. Ob obisku maloprodajne prodajalne je mogoče odvzeti več kot en vzorec iz vsake od treh kategorij živil za neposredno uživanje. Vendar pa se sme v okviru enega obiska vzorčiti največ po pet serij iz vsake kategorije.

Za vzorčenje se zbirajo samo zapakirana in nedotaknjena (zatesnjena) pakiranja, kakor jih je zapakiral proizvajalec. V primeru sirov je za vzorčenje dovoljeno zbirati tudi izdelke, zapakirane v maloprodajni prodajalni.

Izdelki, zbrani za vzorčenje, morajo biti označeni z nalepko, da je mogoče evidentirati informacije in podatke o izdelkih. Podatki na nalepki vključujejo naslednje:

(a)	podrobnosti o državi proizvodnje;

(b)	številko serije;

(c)	rok trajanja;

(d)	navodila o temperaturnih pogojih shranjevanja, če so na voljo;

(e)	druge podatke, ki se običajno navajajo na nalepkah pakiranih živil za neposredno uživanje.

Če na nalepki ni vseh podatkov iz točk (a) do (d), oseba, ki izvaja vzorčenje, pridobi manjkajoče podatke na izdelku in na nalepki od lastnika ali vodje maloprodajne prodajalne in/ali jih poišče na veleprodajnem pakiranju.

Če nalepka na živilu za neposredno uživanje ni jasna ali je kako drugače poškodovana, se izdelek ne izbere za vzorčenje. Iz vsake serije vzorčenih dimljenih ali mariniranih rib se zbereta po dva vzorca. Podatke na nalepki, kakor sta številka serije ter datum, do katerega je izdelek dovoljeno prodajati, je treba dobro pregledati in se prepričati, da oba vzorca izvirata iz iste serije. Enega od teh dveh vzorcev je treba analizirati na dan prejema vzorca v laboratoriju, drugega pa ob izteku roka uporabnosti.

Pri mehkih in polmehkih sirih ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih se odvzame samo po en vzorec iz serije in se analizira ob izteku roka uporabnosti.

Vzorce je treba shraniti v ločenih vrečkah za vzorčenje in jih takoj poslati v laboratorij za analize.

Na vseh stopnjah je treba izvajati previdnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije opreme, uporabljene med vzorčenjem, prevozom in shranjevanjem, z bakterijo Listeria monocytogenes.

2. Podatki o vzorcu

Vsi pomembni razpoložljivi podatki o vzorcu se evidentirajo na obrazcu za vzorčenje, za katerega pristojni organ pripravi vzorčni obrazec. Obrazec za vzorčenje vedno spremlja vzorec. Za vzorce sira, zapakirane v maloprodajni prodajalni, se po potrebi zaprosi za zahtevane podatke na izdelku ter na nalepki in/ali pa se ti podatki poiščejo na veleprodajnem pakiranju.

Ko so vzorci zbrani, se izmeri temperatura na površini pakiranih vzorcev in evidentira na obrazcu za vzorčenje.

Vsak vzorec na pripadajočem obrazcu za vzorčenje mora biti označen z neponovljivo številko, ki se uporablja od vzorčenja do preskušanja. Za te namene uporabi pristojni organ sistem edinstvenega številčenja.

3. Prevoz vzorcev

Vzorci se prevažajo v hladilnih posodah in hranijo pri temperaturi 2 do 8 °C ter so zaščiteni pred zunanjo kontaminacijo med prevozom.

Vsi vzorci živil za neposredno uživanje morajo biti dostavljeni v laboratorij v 24 urah po vzorčenju.

V izjemnih razmerah lahko čas prevoza presega 24 ur. Vendar prevoz ne sme presegati 48 ur in pod nobenim pogojem ne sme priti do tega, da bi se preskušanje izdelka, zbranega za vzorčenje, izvajalo po izteku roka, dovoljenega za prodajo izdelka.

DEL C

PRIPRAVA VZORCA IN ANALITIČNE METODE

1. Sprejem vzorca

1.1 Splošna pravila

Laboratoriji pri sprejemu vzorca pregledajo podatke, ki jih je na obrazcu za vzorčenje zabeležila oseba, ki je vzorčila, in izpolnijo ustrezne oddelke obrazca. Vsi prejeti vzorci se pregledajo za zagotovitev, da je embalaža, uporabljena za prevoz, pred shranjevanjem nepoškodovana. Vzorci, ki imajo ob prejemu temperaturo, višjo od 8 °C, se zavrnejo, razen, če je bila temperatura v prodajalni višja od 8 °C.

Brez poseganja v točko 1.2 se vsi vzorci do izteka njihovega roka uporabnosti hranijo na hladnem.

Kadar je treba vzorce hraniti do izteka njihovega roka uporabnosti, morajo biti hranjeni na hladnem:

(a)	pri temperaturi shranjevanja, navedeni na nalepki embalaže. Če je na nalepki navedeno temperaturno območje, mora biti vzorec shranjen na zgornji meji temperaturnega območja;

(b)

če na nalepki ni navedena določena temperatura shranjevanja, mora biti vzorec hranjen pri:

(i)	najvišjih temperaturah hlajenja, ki jih določa veljavna zakonodaja ali smernice v državi članici, v kateri je bil vzet vzorec, s toleranco ± 2 °C;

(ii)	8 °C (± 2 °C), kjer takšna zakonodaja ali smernice ne obstajajo.

Če se rok uporabnosti izdelka izteče med koncem tedna ali nacionalnim praznikom, mora biti vzorec analiziran zadnji delovni dan pred iztekom roka uporabnosti.

1.2 Posebna pravila glede dimljenih in mariniranih rib

Eden izmed dveh vzorcev se analizira v 24 urah po sprejemu v laboratoriju. Če vzorec ni analiziran takoj po sprejemu, mora biti pred analizo hranjen na hladnem v laboratoriju pri 3 °C (± 2 °C).

Drugi vzorec se hrani na hladnem do izteka roka uporabnosti.

2. Priprava vzorca in začetne suspenzije

V vseh fazah se je treba izogniti navzkrižni kontaminaciji med vzorci in okoljem. Vzorce se po opravljenih laboratorijskih analizah zavrže. Če je analiza prekinjena, na primer zaradi nesprejemljivih odstopanj v postopku analize, je treba pridobiti nove vzorce.

Za začetno redčenje se vzame celoten vzorec ali reprezentativen del vzorca, težek 100 do 150 g. Vzorec živila se vzame tako, da zajema površino, ki odraža delež, ki bi bil zaužit (npr. 20 % skorje/površine in 80 % notranjosti). Če je zapakiran izdelek narezan, se reprezentativni vzorec vzame iz več kot ene rezine. Testni vzorec se nareže na majhne koščke in z uporabo sterilnega instrumenta in aseptično tehniko prenese v gnetilno vrečko. Iz te zmesi se za štetje uporabi 10 gramov, za prisotnost pa 25 gramov vzorca.

K volumnu preiskovanega vzorca (10g) se doda 9-kratni volumen (90 ml) raztopine za redčenje in vsebino 1 do 2 minuti homogenizira v peristaltičnem gnetilniku.

Puferirana peptonska voda, kot je opisana v EN ISO 11290-2 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 2: tehnika štetja kolonij“, se lahko uporabi kot raztopina za redčenje za splošno uporabo.

Za redčenje sira se uporabi raztopina natrijevega citrata, kot je opisana v EN ISO 6887-5 „Mikrobiologija živil in krme – priprava vzorcev, začetnih suspenzij in desetkratnih razredčin za mikrobiološke preiskave – del 5: posebna pravila za pripravo mleka in mlečnih izdelkov“.

Ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes se izvaja v skladu z:

(a)

pri vzorcih dimljenih in mariniranih rib je treba izvesti dva sklopa analize:

(i)	takoj po odvzemu vzorca na maloprodajni ravni in

(ii)	ob izteku roka uporabnosti;

(b)	pri vzorcih mehkih in polmehkih sirov in toplotno obdelanih mesnih izdelkih mora biti analiza izvedena samo ob izteku roka uporabnosti.

2.1 Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes

Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes se izvaja v skladu s spremenjeno različico EN ISO 11290-1:1996 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 1: metoda ugotavljanja prisotnosti“.

2.2 Ugotavljanje števila bakterij Listeria monocytogenes

Ugotavljanje števila bakterij Listeria monocytogenes se izvaja v skladu z EN ISO 11290-2:1998 „Mikrobiologija živil in krme – Horizontalna metoda za ugotavljanje prisotnosti in števila bakterij Listeria monocytogenes – del 2: metoda štetja“ in njene spremembe EN ISO 11290-2:1998/Amd 1:2004 „Sprememba gojišča za ugotavljanje števila“.

Če je vzorec kontaminiran, se za večino izdelkov pričakuje, da je stopnja kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes nizka. Da se omogoči ocena nizkih številk v vzorcih (med 10 in 100 cfu/g), se po 1 ml osnovne razredčine testira dvakrat, kot je navedeno v EN ISO 11290-2:1998/Amd 1:2004:

(a)	razporedite po površini treh plošč s premerom 90 mm ali

(b)	razporedite po površini ene plošče s premerom 140 mm.

Zaradi možnosti višje stopnje kontaminacije z bakterijo Listeria monocytogenes je treba 0,1 ml osnovne razredčine razporediti po površini ene plošče, da se omogoči štetje do 1,5 × 104 cfu/g. Uporabiti je treba eno ploščo, kot določa ISO 7218:2007 „Mikrobiologija živil in krme – splošne zahteve in smernice za mikrobiološke preiskave“.

3. Analiza pH in aktivnosti vode (aw) dimljenih in mariniranih rib

3.1 Določanje pH

Določanje pH vzorca se izvaja v skladu z EN ISO 2917:1999 „Meso in mesni izdelki – meritve pH – referenčna metoda“.

Analiza mora biti izvedena na vzorcu, testiranem ob sprejemu v laboratorij. Za merjenje pH vzorca se priporoča nedestruktivna tehnika, navedena v metodi ISO.

Rezultat mora biti poročan zaokrožen na 0,05 enote pH.

3.2 Določanje aktivnosti vode (aw)

Določanje aktivnosti vode v vzorcu (aw) se izvaja v skladu z EN ISO 21807:2004 „Mikrobiologija živil in krme – določanje aktivnosti vode“.

Analiza mora biti izvedena na vzorcu, testiranem ob sprejemu v laboratorij. Metoda je uporabna v območju od 0,999 do 0,9000 in meja ponovljivosti ustreza standardnemu odklonu 0,002.

Poročana vrednost vsebuje vsaj dvomestno število.

4. Shranjevanje izolatov

En potrjen sev bakterije Listeria monocytogenes iz pozitivnega vzorca se shrani za morebitno nadaljnjo študijo tipizacije. Če so sevi bakterije Listeria monocytogenes pridobljeni tako pri metodi ugotavljanja prisotnosti kot pri metodi štetja, se shranijo samo izolati iz metode štetja.

Izolate hranijo nacionalni referenčni laboratoriji z uporabo ustreznih metod za zbiranje kultur, da zagotavljajo obstoj sevov za tipizacijo vsaj dve leti.

DEL D

POROČANJE

1. Splošne določbe

Podatki, ki jih morajo sporočati države članice, če so na voljo ali dostopni, so sestavljeni iz dveh obsežnih kategorij:

(a)	pregleda usklajenega programa spremljanja in rezultatov; pregled mora imeti obliko besednega poročila;

(b)	posameznih podrobnih podatkov za vsak vzorec, preskušan kot del načrta vzorčenja; ti podatki morajo biti predloženi kot neobdelani podatki, pri čemer se uporabijo „podatkovni katalog“ in obrazci za zbiranje podatkov iz člena 5(2).

2. Podatki, vključeni v pregled usklajenega programa spremljanja in rezultati:

(a)	ime države članice;

(b)	datum začetka in konca vzorčenja in analize;

(c)

število analiziranih vzorcev živil za neposredno uživanje, zbranih v maloprodajnih prodajalnah:

(i)	mehki in polmehki siri;

(ii)	pakirane dimljene in marinirane ribe;

(iii)

pakirani toplotno obdelani mesni izdelki;

(d)	splošni rezultati: razširjenost in delež vzorcev, ki presegajo mejo 100 cfu/g bakterije Listeria monocytogenes v mehkih in polmehkih sirih, dimljenih in mariniranih ribah ter toplotno obdelanih mesnih izdelkih, zajetih v usklajenem programu spremljanja;

(e)

opis trgov za mehke in polmehke sire, dimljene in marinirane ribe ter toplotno obdelane mesne izdelke v državi članici:

(i)	skupna absolutna velikost trga (če je na voljo);

(ii)	tržni delež različnih vrst maloprodajnih prodajaln, kot so supermarketi, majhne prodajalne, specializirane delikatesne prodajalne in ulične tržnice (če je na voljo);

(iii)

tržni delež uvoženih (trgovina znotraj Unije in uvoz iz tretjih držav) in domačih izdelkov (če je na voljo);

(iv)	tržni delež različnih vrst izdelkov (če je na voljo);

(f)	vzorčene maloprodajne prodajalne: vrsta zajetih kategorij prodajaln: npr. supermarketi, majhne prodajalne itd.;

(g)	geografska porazdelitev vzorčenja – zajeta velemesta/mesta (% zajetih prebivalcev);

(h)	opis postopka naključnega vzorčenja maloprodajnih prodajaln: naključna izbira meseca;

(i)	pripombe o splošni reprezentativnosti programa vzorčenja;

(j)	priprava preskusnega vzorca, uporabljenega za merjenje pH;

(k)	analitska metoda, uporabljena za določanje aktivnosti vode (aw).

3. Podatki, ki jih je treba vključiti v posamezne podrobne podatke za vsak vzorec:

(a)

vrsta vzorca:

(i)	pakirani mehki in polmehki siri;

(ii)	pakirane dimljene in marinirane ribe;

(iii)

pakirani toplotno obdelani mesni izdelki;

(b)

podvrsta vzorca:

(i)	siri, pridobljeni iz surovega/toplotno obdelanega/pasteriziranega mleka;

(ii)	siri, pridobljeni iz kravjega/kozjega/ovčjega/bivoljega/mešanega mleka;

(iii)

siri, zoreni pod plastjo skorje, zoreni s plesnijo, zoreni v razsolu ali drugi zoreni siri;

(iv)	narezani in nenarezani izdelki;

(v)	hladno/vroče dimljene ali marinirane ribe;

(vi)	vrsta rib;

(c)	konzervansi, uporabljeni pri dimljenih ali mariniranih ribah (kakor je navedeno na nalepki);

(d)	sirova skorja, vključena v analizo vzorca (da/ne, če da, potem tudi delež);

(e)	koda laboratorija, vključenega v začetno analizo;

(f)	datum zbiranja vzorcev;

(g)	rok uporabe vzorčenega izdelka;

(h)	datum proizvodnje/pakiranja (če je na voljo);

(i)	temperatura na površini vzorca v maloprodajni prodajalni;

(j)	temperatura shranjevanja v laboratoriju do izteka roka uporabnosti;

(k)	analiza takoj po vzorčenju (samo za dimljene in marinirane ribe) / po izteku roka uporabnosti;

(l)	datum pričetka analize v laboratoriju;

(m)	ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes: kvalitativni rezultati (odsotnost/prisotnost v 25 g);

(n)	ugotavljanje števila bakterije Listeria monocytogenes: kvantitativni rezultati (cfu/g);

(o)	pH (samo dimljene in marinirane ribe);

(p)	aktivnost vode (aw) (samo dimljene in marinirane ribe);

(q)	koda velemesta/mesta;

(r)	koda maloprodajne prodajalne;

(s)

vrsta maloprodajnega obrata:

(i)	supermarket;

(ii)	majhna prodajalna/neodvisen prodajalec na drobno;

(iii)

specializirane delikatesne prodajalne;

(iv)	ulična tržnica/kmečka tržnica;

(t)	Država proizvodnje: kakor je bila ugotovljena s preverjanjem identifikacijske oznake na pakiranju ali v komercialnih dokumentih;

(u)

predpakirano:

(i)	pakirano v modificirani-zaščitni atmosferi;

(ii)	vakuumsko pakirano;

(iii)

pakirano na maloprodajni ravni (samo za sire);

(v)	organoleptična kakovost vzorca.

PRILOGA II

Število vzorcev, ki jih je treba odvzeti za vsako kategorijo živil za neposredno uživanje v državah članicah

(iz člena 4(5))

Država članica	Prebivalstvo na dan 1.1.2008 (podatki EUROSTAT)		Enotna velikost stratificiranega vzorca
Država članica	N (milijoni)	%	Na kategorijo živil in stopnjo analize (1)	Celotna velikost vzorca
Belgija – BE	10,7	2,1	60	240
Bolgarija – BG	7,6	1,5	60	240
Češka – CZ	10,4	2,1	60	240
Danska – DK	5,576	1,1	60	240
Nemčija – DE	82,2	16,5	400	1 600
Estonija – EE	1,3	0,3	30	120
Irska – IE	4,4	0,9	30	120
Grčija – EL	11,2	2,3	60	240
Španija – ES	45,3	9,1	200	800
Francija – FR	63,8	12,8	400	1 600
Italija – IT	59,6	12,0	400	1 600
Ciper – CY	0,8	0,2	30	120
Latvija – LV	2,3	0,5	30	120
Litva – LT	3,4	0,7	30	120
Luksemburg – LU	0,5	0,1	30	120
Madžarska – HU	10,0	2,0	60	240
Malta – MT	0,4	0,1	30	120
Nizozemska – NL	16,4	3,3	60	240
Avstrija – AT	8,3	1,7	60	240
Poljska – PL	38,1	7,7	200	800
Portugalska – PT	10,6	2,1	60	240
Romunija – RO	21,5	4,3	60	240
Slovenija – SI	2,0	0,4	30	120
Slovaška – SK	5,4	1,1	60	240
Finska – FI	5,3	1,1	60	240
Švedska – SE	9,2	1,8	60	240
Združeno kraljestvo – UK	61,2	12,3	400	1 600
EU skupaj	497,5	100,0	3 020	12 080

(1) Za dimljene in marinirane ribe: zbereta se dva vzorca iz vsake serije. Eden od vzorcev se analizira na dan sprejema v laboratoriju, drugi pa ob izteku roka uporabnosti (glej točko 1.2 dela C Priloge I).

PRILOGA III

Najvišji finančni prispevek Unije državam članicam

(v EUR)
Država članica	Najvišji skupni znesek za sofinanciranje analiz
Država članica	Ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes	Določanje števila bakterij Listeria monocytogenes	pH	Aktivnost vode	Skupaj
Belgija – BE	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Bolgarija – BG	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Češka – CZ	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Danska – DK	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Nemčija – DE	96 000	96 000	6 000	8 000	206 000
Estonija – EE	7 200	7 200	450	600	15 450
Irska – IE	7 200	7 200	450	600	15 450
Grčija – EL	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Španija – ES	48 000	48 000	3 000	4 000	103 000
Francija – FR	96 000	96 000	6 000	8 000	206 000
Italija – IT	96 000	96 000	6 000	8 000	206 000
Ciper – CY	7 200	7 200	450	600	15 450
Latvija – LV	7 200	7 200	450	600	15 450
Litva – LT	7 200	7 200	450	600	15 450
Luksemburg – LU	7 200	7 200	450	600	15 450
Madžarska – HU	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Malta – MT	7 200	7 200	450	600	15 450
Nizozemska – NL	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Avstrija – AT	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Poljska – PL	48 000	48 000	3 000	4 000	103 000
Portugalska – PT	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Romunija – RO	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Slovenija – SI	7 200	7 200	450	600	15 450
Slovaška – SK	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Finska – FI	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Švedska – SE	14 400	14 400	900	1 200	30 900
Združeno kraljestvo – UK	96 000	96 000	6 000	8 000	206 000
EU skupaj	724 800	724 800	45 300	60 400	1 555 300

PRILOGA IV

Potrjeno finančno poročilo o izvajanju usklajenega programa spremljanja bakterije Listeria monocytogenes v izbranih kategorijah živil za neposredno uživanje

Poročevalno obdobje: od …do …

Izjava o stroških usklajenega programa spremljanja, ki so upravičeni do finančnega prispevka Unije

Referenčna številka sklepa Komisije o finančnem prispevku Unije: …

Nastali stroški	Število preskusov	Skupni stroški analiz, nastali med poročevalnim obdobjem (nacionalna valuta)
Analize za ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes
Analize za določanje števila bakterij Listeria monocytogenes
Analize za določanje pH
Analize za določanje aktivnosti vode (aw)

Izjava upravičenca

Potrjujem, da

—	so zgoraj omenjeni stroški resnični, da so nastali med izvajanjem nalog, predpisanih v Sklepu 2010/75/EU, in so bili bistveni za ustrezno izvajanje navedenih nalog;

—	so vsa dokazila o stroških na voljo za revizijo;

—	za ta usklajen program spremljanja ni bil zahtevan drug prispevek Unije.

Datum: …

Oseba, odgovorna za finance: …

Podpis: …

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/70

SKLEP KOMISIJE

z dne 9. februarja 2010

o odobritvi prehodnega obdobja za izvajanje Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic, kar zadeva Češko, Nemčijo, Grčijo, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 735)

(Besedilo v češkem, nemškem, grškem, poljskem, portugalskem in slovenskem jeziku je edino verodostojno)

(2010/76/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (1) ter zlasti členov 5(2) in člena 7(1) Uredbe,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Slovenija vložila 25. novembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Češka vložila 17. decembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Nemčija vložila 19. decembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Grčija vložila 2. decembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Avstrija vložila 19. decembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Portugalska vložila 22. decembra 2008,

ob upoštevanju zahteve, ki jo je Poljska vložila 31. decembra 2008,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija lahko v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 762/2008 državam članicam odobri prehodno obdobje za izvajanje navedene uredbe, kadar uporaba te uredbe zahteva velike prilagoditve njihovih nacionalnih sistemov in bi morebiti povzročila znatne praktične težave.

(2)	Takšna prehodna obdobja je treba, na njihovo zahtevo, odobriti Češki, Nemčiji, Grčiji, Avstriji, Poljski, Portugalski in Sloveniji.

(3)	V skladu z Uredbo (ES) št. 762/2008 država članica, ki je uporabljala prehodno obdobje, med trajanjem odobrenega prehodnega obdobja še naprej uporablja določbe Uredbe (ES) št. 788/96.

(4)	V skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 762/2008 se podatki o strukturi sektorja ribogojstva iz Priloge V predložijo vsaka tri leta.

(5)	Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za statistiko kmetijstva, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS (2) –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Prehodna obdobja glede predložitve podatkov, navedenih v prilogah II, III in IV k Uredbi (ES) št. 762/2008

Za namene izvajanja člena 5(1) Uredbe (ES) št. 762/2008:

1.	se Češki odobri prehodno obdobje, ki se zaključi 31. decembra 2009. Prvo referenčno koledarsko leto je leto 2009;

2.	se Portugalski odobri prehodno obdobje, ki se zaključi 31. decembra 2010. Prvo referenčno koledarsko leto je leto 2010;

3.	se Nemčiji, Grčiji, Avstriji, Poljski in Sloveniji odobri prehodno obdobje, ki se zaključi 31. decembra 2011. Prvo referenčno koledarsko leto je leto 2011.

Člen 2

Prehodna obdobja glede predložitve podatkov, navedenih v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 762/2008

Za namene izvajanja člena 5(2) Uredbe (ES) št. 762/2008 se Češki, Nemčiji, Grčiji, Avstriji, Poljski, Portugalski in Sloveniji odobri prehodno obdobje, ki se zaključi 31. decembra 2011. Prvo referenčno koledarsko leto je leto 2011.

Člen 3

Prehodna obdobja glede letnega poročila o oceni kakovosti

Prehodna obdobja iz členov 1 in 2 te odločbe, se smiselno uporabljajo za namene izvajanja člena 6 Uredbe (ES) št. 762/2008.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko in Republiko Slovenijo.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije

(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 1.

(2) UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/72

SKLEP KOMISIJE

z dne 9. februarja 2010

o določitvi novega roka za predložitev dosjeja za terbutrin, ki ga je treba preučiti v okviru 10-letnega programa dela iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 752)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/77/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje terbutrin za vrste pripravkov 7, 9 in 10.

(2)	Prvotni udeleženec, ki je priglasil terbutrin za vrste pripravkov 7, 9 in 10, je odstopil od programa pregledovanja. Zato je Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1451/2007 o tem obvestila države članice. Navedeno obvestilo je bilo objavljeno v elektronski obliki 22. junija 2007.

(3)	V treh mesecih po elektronski objavi navedenega obvestila so tri podjetja izrazila zanimanje za prevzem vloge udeležencev za terbutrin in sicer za eno ali več vrst pripravkov 7, 9 in 10 v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1451/2007.

(4)

V skladu s členom 9(2)(d) Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bil 31. oktober 2008 rok za predložitev popolnega dosjeja za vrsto pripravkov 7, 9 in 10. V skladu z drugim pododstavkom člena 12(3) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisija dovoli zainteresirani osebi, da prevzame vlogo udeleženca, ki je odstopil, po potrebi se lahko odloči podaljšati rok za predložitev popolnega dosjeja.

(5)	Zaradi nesporazuma glede roka je primerno podaljšati rok za predložitev dosjeja za terbutrin za vrste pripravkov 7, 9 in 10 do 1. marca 2010.

(6)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Novi rok za predložitev dosjeja za terbutrin (št. ES 212-950-5; št. CAS 886-50-0) za vrste pripravkov 7, 9 in 10 je 1. marec 2010.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/73

SKLEP KOMISIJE

z dne 9. februarja 2010

o prilagoditvi mejnih vrednosti iz člena 157(b) in člena 158(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe

(2010/78/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zlasti člena 271 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1177/2009 (2) so se spremenile mejne vrednosti, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (3).

(2)	Zaradi skladnosti je treba zato določiti mejne vrednosti iz člena 157(b) in člena 158(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(3)	Ker se mejne vrednosti, spremenjene z Uredbo (ES) št. 1177/2009, uporabljajo od 1. januarja 2010, je treba ta sklep prav tako uporabljati od 1. januarja 2010. Zato je treba določiti, da začne ta sklep veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(4)

Sklep Komisije 2004/121/ES z dne 6. februarja 2004 o prilagoditvi mejnih vrednosti iz člena 157(b) in člena 158(1)(a) in (c) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Finančne uredbe (4), Sklep Komisije 2006/103/ES z dne 14. februarja 2006 o prilagoditvi mejnih vrednosti iz točke (b) člena 157 in točk (a) in (c) člena 158(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (5) in Sklep Komisije 2008/102/ES z dne 1. februarja 2008 o prilagoditvi mejnih vrednosti iz točke (b) člena 157 in člena 158(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (6) so zastareli in jih je zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Mejne vrednosti, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil, izražene v eurih, se določijo, kakor je navedeno spodaj:

—	4 845 000 EUR v členu 157(b),

—	125 000 EUR v členu 158(1)(a),

—	193 000 EUR v členu 158(1)(b),

—	4 845 000 EUR v členu 158(1)(c).

Člen 2

Sklepi 2004/121/ES, 2006/103/ES in 2008/102/ES se razveljavijo.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

V Bruslju, 9. februarja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(2) UL L 314, 1.12.2009, str. 64.

(3) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(4) UL L 36, 7.2.2004, str. 58.

(5) UL L 46, 16.2.2006, str. 52.

(6) UL L 36, 9.2.2008, str. 5.

10.2.2010

Uradni list Evropske unije

L 37/74

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. oktobra 2009

o spremembi odločb 2006/679/ES in 2006/860/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemoma vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7787)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/79/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) ter zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju priporočila Evropske agencije za železniški promet (ERA-REC-38-2009-ERTMS) z dne 24. aprila 2009 o posodobitvi Priloge A k TSI v zvezi z vodenjem, upravljanjem in signalizacijo železniških sistemov za visoke in konvencionalne hitrosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/679/ES z dne 28. marca 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (2) določa tehnično specifikacijo za interoperabilnost (TSI) v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

(2)

Odločba Komisije 2006/860/ES z dne 7. novembra 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (3) določa TSI v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti.

(3)

V skladu s členom 2 Odločbe Komisije 2008/386/ES z dne 23. aprila 2008 o spremembi Priloge A k Odločbi 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ter Priloge A k Odločbi 2006/860/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (4) se specifikacije ETCS dopolnijo s posodobljenimi skupnimi specifikacijami preskusov.

(4)	V Prilogi A k odločbama 2006/679/ES in 2006/860/ES je treba posodobiti več tehničnih dokumentov ter jih tako prilagoditi tehničnemu napredku.

(5)	Odločbi 2006/679/ES in 2006/860/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora za interoperabilnost in varnost železnice, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Seznam obveznih specifikacij in seznam specifikacij informativne narave iz Priloge A k Odločbi 2006/679/ES in Priloge A k Odločbi 2006/860/ES se nadomestita s seznamom obveznih specifikacij in seznamom specifikacij informativne narave iz priloge k tej odločbi. V Prilogi H k TSI, priloženi k Odločbi 2006/679/ES, in v Prilogi H k TSI, priloženi k Odločbi 2006/860/ES, se opombe, ki se nanašajo na Odločbo 2002/731/ES, izbrišejo.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. aprila 2010.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. oktobra 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

(2) UL L 284, 16.10.2006, str. 1.

(3) UL L 342, 7.12.2006, str. 1.

(4) UL L 136, 24.5.2008, str. 11.

PRILOGA

SEZNAM OBVEZNIH SPECIFIKACIJ

Zaporedna številka	Referenca	Ime dokumenta	Različica
1	ERA/ERTMS/003204	ERTMS/ETCS Functional Requirement Specification	5.0
2	Namerno črtano
3	UNISIG SUBSET-023	Glossary of Terms and Abbreviations	2.0.0
4	UNISIG SUBSET-026	System Requirement Specification	2.3.0
5	UNISIG SUBSET-027	FFFIS Juridical Recorder-Downloading Tool	2.3.0
6	UNISIG SUBSET-033	FIS for Man-Machine Interface	2.0.0
7	UNISIG SUBSET-034	FIS for the Train Interface	2.0.0
8	UNISIG SUBSET-035	Specific Transmission Module FFFIS	2.1.1
9	UNISIG SUBSET-036	FFFIS for Eurobalise	2.4.1
10	UNISIG SUBSET-037	Euroradio FIS	2.3.0
11	Rezervirano 05E537	Off line key management FIS
12	UNISIG SUBSET-039	FIS for the RBC/RBC Handover	2.3.0
13	UNISIG SUBSET-040	Dimensioning and Engineering rules	2.3.0
14	UNISIG SUBSET-041	Performance Requirements for Interoperability	2.1.0
15	ERA SUBSET-108	Interoperability-related consolidation on TSI annex A documents	1.2.0
16	UNISIG SUBSET-044	FFFIS for Euroloop sub-system	2.3.0
17	Namerno črtano
18	UNISIG SUBSET-046	Radio In-fill FFFS	2.0.0
19	UNISIG SUBSET-047	Track-side-Trainborne FIS for Radio In-Fill	2.0.0
20	UNISIG SUBSET-048	Trainborne FFFIS for Radio In-Fill	2.0.0
21	UNISIG SUBSET-049	Radio In-fill FIS with LEU/Interlocking	2.0.0
22	Namerno črtano
23	UNISIG SUBSET-054	Assignment of Values to ETCS variables	2.0.0
24	Namerno črtano
25	UNISIG SUBSET-056	STM FFFIS Safe Time Layer	2.2.0
26	UNISIG SUBSET-057	STM FFFIS Safe Link Layer	2.2.0
27	UNISIG SUBSET-091	Safety Requirements for the Technical Interoperability of ETCS in Levels 1 & 2	2.5.0
28	Rezervirano	Reliability – Availability Requirements
29	UNISIG SUBSET-102	Test specification for Interface „k“	1.0.0
30	Namerno črtano
31	UNISIG SUBSET-094	UNISIG Functional Requirements for an On-board Reference Test Facility	2.0.2
32	EIRENE FRS	GSM-R Functional Requirements Specification	7
33	EIRENE SRS	GSM-R System Requirements Specification	15
34	A11T6001 12	(MORANE) Radio Transmission FFFIS for EuroRadio	12
35	ECC/DC(02)05	ECC Decision of 5 July 2002 on the designation and availability of frequency bands for railway purposes in the 876-880 and 921-925 MHz bands
36a	Namerno črtano
36b	Namerno črtano
36c	UNISIG SUBSET-074-2	FFFIS STM Test cases document	1.0.0
37a	Namerno črtano
37b	UNISIG SUBSET-076-5-2	Test cases related to features	2.3.1
37c	UNISIG SUBSET-076-6-3	Test sequences	2.3.1
37d	UNISIG SUBSET-076-7	Scope of the test specifications	1.0.2
37e	Namerno črtano
38	06E068	ETCS marker board definition	1.0
39	UNISIG SUBSET-092-1	ERTMS EuroRadio Conformance Requirements	2.3.0
40	UNISIG SUBSET-092-2	ERTMS EuroRadio Test cases Safety Layer	2.3.0
41	Rezervirano UNISIG SUBSET 028	JRU Test Specification
42	Namerno črtano
43	UNISIG SUBSET 085	Test Specification for Eurobalise FFFIS	2.2.2
44	Rezervirano	Odometry FIS
45	UNISIG SUBSET-101	Interface „K“ Specification	1.0.0
46	UNISIG SUBSET-100	Interface „G“ specification	1.0.1
47	Rezervirano	Safety Requirements and Requirements to Safety Analysis for Interoperability for the Control-Command and Signalling Sub-System
48	Rezervirano	Test specification for mobile equipment GSM-R
49	UNISIG SUBSET-059	Performance requirements for STM	2.1.1
50	UNISIG SUBSET-103	Test specification for EUROLOOP	1.0.0
51	Rezervirano	Ergonomic aspects of the DMI
52	UNISIG SUBSET-058	FFFIS STM Application Layer	2.1.1
53	Rezervirano AEIF-ETCS-Variables-Manual	AEIF-ETCS-Variables-Manual
54	Namerno črtano
55	Rezervirano	Juridical recorder baseline requirements
56	Rezervirano 05E538	ERTMS Key Management Conformance Requirements
57	Rezervirano UNISIG SUBSET-107	Requirements on pre-fitting of ERTMS on-board equipment
58	UNISIG SUBSET-097	Requirements for RBC-RBC Safe Communication Interface	1.1.0
59	Rezervirano UNISIG SUBSET-105	Requirements on pre-fitting of ERTMS track side equipment
60	Rezervirano UNISIG SUBSET-104	ETCS version management
61	Rezervirano	GSM-R version management
62	Rezervirano UNISIG SUBSET-099	RBC-RBC Test specification for Safe Communication Interface
63	UNISIG SUBSET-098	RBC-RBC Safe Communication Interface	1.0.0

SEZNAM SPECIFIKACIJ INFORMATIVNE NARAVE

Specifikacije tipa „1“ predstavljajo trenutno stanje na področju priprave določene obvezne specifikacije, za katero še vedno velja „pridržek“.

Specifikacije tipa „2“ posredujejo dodatne informacije, ki utemeljujejo zahteve v obveznih specifikacijah in zagotavljajo pomoč pri njihovi uporabi.

Zaporedna številka B32 je namenjena enotnim sklicevanjem v dokumentih iz Priloge A. Ker se uporablja le za redakcijo in podporo prihodnjim spremembam navedenih dokumentov, ni označena kot „Tip“ in ni povezana z obveznim dokumentom iz Priloge A.

Dokumenti B25, B27, B28, B29 in B30 se uporabljajo samo za GSM-R DMI. Za ETCS DMI se uporablja samo B34.

Zaporedna številka	Referenca	Ime dokumenta	Različica	Tip
B1	EEIG 02S126	RAM requirements (chapter 2 only)	6	2 (zaporedna številka 28)
B2	EEIG 97S066	Environmental conditions	5	2 (zaporedna številka A5)
B3	UNISIG SUBSET-074-1	Methodology for testing FFFIS STM	1.0.0	2 (zaporedna številka 36)
B4	EEIG 97E267	ODOMETER FFFIS	5	1 (zaporedna številka 44)
B5	O_2475	ERTMS GSM-R QoS Test Specification	1.0.0	2
B6	UNISIG SUBSET-038	Off-line Key Management FIS	2.1.9	1 (zaporedna številka 11)
B7	UNISIG SUBSET-074-3	FFFIS STM test specification traceability of test cases with Specific Transmission Module FFFIS	1.0.0	2 (zaporedna številka 36)
B8	UNISIG SUBSET-074-4	FFFIS STM Test Specification Traceability of testing the packets specified in the FFFIS STM Application Layer	1.0.0	2 (zaporedna številka 36)
B9	UNISIG SUBSET 076-0	ERTMS/ETCS Class 1, Test plan	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B10	UNISIG SUBSET 076-2	Methodology to prepare features	2.3.0	2 (zaporedna številka 37)
B11	UNISIG SUBSET 076-3	Methodology of testing	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B12	UNISIG SUBSET 076-4-1	Test sequence generation: Methodology and Rules	1.0.2	2 (zaporedna številka 37)
B13	UNISIG SUBSET 076-4-2	ERTMS ETCS Class 1 States for Test Sequences	1.0.2	2 (zaporedna številka 37)
B14	UNISIG SUBSET 076-5-3	On-Board Data Dictionary	2.3.0	2 (zaporedna številka 37)
B15	UNISIG SUBSET 076-5-4	SRS v.2.2.2 Traceability	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B16	UNISIG SUBSET 076-6-1	UNISIG test data base	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B17	UNISIG SUBSET 076-6-4	Test Cases Coverage	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B18	Namerno črtano
B19	UNISIG SUBSET 077	UNISIG Causal Analysis Process	2.2.2	2 (zaporedna številka 27)
B20	UNISIG SUBSET 078	RBC interface: Failure modes and effects analysis	2.4.0	2 (zaporedna številka 27)
B21	UNISIG SUBSET 079	MMI: Failure Modes and Effects Analysis	2.2.2	2 (zaporedna številka 27)
B22	UNISIG SUBSET 080	TIU: Failure Modes and Effects Analysis	2.2.2	2 (zaporedna številka 27)
B23	UNISIG SUBSET 081	Transmission system: Failure Modes and Effects Analysis	2.3.0	2 (zaporedna številka 27)
B24	UNISIG SUBSET 088	ETCS Application Levels 1&2 – Safety Analysis	2.3.0	2 (zaporedna številka 27)
B25	TS50459-1	Railway applications – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 1 – Ergonomic principles of ERTMS/ETCS/GSM-R Information	2005	2 (zaporedna številka 51)
B26	Namerno črtano	nadomeščeno z B34
B27	TS50459-3	Railway applications – Communication, signalling and processing systems – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 3 – Ergonomic arrangements of ERTMS/GSM-R Information	2005	2 (zaporedna številka 51)
B28	TS50459-4	Railway applications – Communication, signalling and processing systems – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 4 – Data entry for the ERTMS/ETCS/GSM-R systems	2005	2 (zaporedna številka 51)
B29	TS50459-5	Railway applications – Communication, signalling and processing systems – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 5 – Symbols	2005	2 (zaporedna številka 51)
B30	TS50459-6	Railway applications – Communication, signalling and processing systems – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 6 – Audible Information	2005	2 (zaporedna številka 51)
B31	Rezervirano EN50xxx	Railway applications – European Rail Traffic Management System – Driver Machine Interface – part 7 – Specific Transmission Modules		2 (zaporedna številka 51)
B32	Rezervirano	Guideline for references		Ne obstaja
B33	EN 301 515	Global System for Mobile communication (GSM); Requirements for GSM operation in railways	2.1.0	2 (zaporedni številki 32, 33)
B34	ERA-ERTMS-015560	ERTMS/ETCS Driver Machine Interface	2.3	1 (zaporedna številka 51)
B35	Rezervirano UNISIG SUBSET-069	ERTMS Key Management Conformance Requirements		1 (zaporedna številka 56)
B36	04E117	ETCS/GSM-R Quality of Service user requirements – Operational Analysis	1	2 (zaporedna številka 32)
B37	UNISIG SUBSET-093	GSM-R Interfaces – Class 1 requirements	2.3.0	1 (zaporedni številki 32, 33)
B38	UNISIG SUBSET-107A	Requirements on pre-fitting of ERTMS on-board equipment	1.0.0	2 (zaporedna številka 57)
B39	UNISIG SUBSET-076-5-1	ERTMS ETCS Class 1 Feature List	2.3.1	2 (zaporedna številka 37)
B40	UNISIG SUBSET-076-6-7	Test Sequences Evaluation and Validation	1.0.2	2 (zaporedna številka 37)
B41	UNISIG SUBSET-076-6-8	Generic train data for test Sequences	1.0.1	2 (zaporedna številka 37)
B42	UNISIG SUBSET-076-6-10	Test Sequence Viewer (TSV)	3.0.8	2 (zaporedna številka 37)
B43	04E083	Safety Requirements and Requirements to Safety Analysis for Interoperability for the Control-Command and Signalling Sub-System	1.0	1 (zaporedna številka 47)
B44	04E084	Justification Report for the Safety Requirements and Requirements to Safety Analysis for Interoperability for the Control-Command and Signalling Sub-System.	1.0	2 (zaporedna številka B43)
B45	ERA/ERTMS/003205	Traceability Of Changes To ETCS FRS	0.1	2 (zaporedna številka 1)
B46	UNISIG SUBSET-099	RBC-RBC Safe Communication Interface Test Specifications	1.0.0	1 (zaporedna številka 62)

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.037.slv
Uradni list Evropske unije		L 37

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 10. februar 2010

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi z zajetjem trgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij in glede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 114/2010 z dne 9. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 2229/2004 glede časovnega obdobja za predložitev mnenja EFSA o osnutkih poročil o pregledu v zvezi z aktivnimi snovmi, za katere obstajajo jasni znaki, da nimajo nobenih škodljivih učinkov ( 1 )	12
	*	Uredba Komisije (EU) št. 115/2010 z dne 9. februarja 2010 o določitvi pogojev za uporabo aktiviranega aluminijevega oksida pri odstranjevanju fluorida iz naravnih mineralnih vod in izvirskih vod ( 1 )	13
	*	Uredba Komisije (EU) št. 116/2010 z dne 9. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama prehranskih trditev ( 1 )	16
	*	Uredba Komisije (EU) št. 117/2010 z dne 9. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 904/2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določbah, potrebnih za izvajanje izvoznega postopka za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi	19
	*	Uredba Komisije (EU) št. 118/2010 z dne 9. februarja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 900/2008 o določitvi analiznih metod in drugih tehničnih določb, potrebnih za izvajanje uvoznih režimov za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov	21
	*	Uredba Komisije (EU) št. 119/2010 z dne 9. februarja 2010 o spremembi Uredbe (EU) št. 1233/2009 o določitvi posebnega ukrepa za podporo trga v sektorju mleka	26
		Uredba Komisije (EU) št. 120/2010 z dne 9. februarja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	27
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2010/6/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede živega srebra, prostega gosipola, nitritov in Mowrah, Bassia, Madhuca ( 1 )	29
	*	Direktiva Komisije 2010/7/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev magnezijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	33
	*	Direktiva Komisije 2010/8/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev varfarin natrija kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	37
	*	Direktiva Komisije 2010/9/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za razširitev vključitve aluminijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi na 18. vrsto izdelkov, opredeljenih v Prilogi V k navedeni uredbi ( 1 )	40
	*	Direktiva Komisije 2010/10/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev brodifakuma kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	44
	*	Direktiva Komisije 2010/11/EU z dne 9. februarja 2010 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev varfarina kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	47
		SKLEPI
		2010/73/EU
	*	Sklep Sveta z dne 25. januarja 2010 o razveljavitvi Sklepa 2009/471/ES in o spremljanju postopka posvetovanj z Islamsko republiko Mavretanijo na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES	50
		2010/74/EU
	*	Sklep Komisije z dne 4. februarja 2010 o spremembi Sklepa 2005/629/ES o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo	52
		2010/75/EU
	*	Sklep Komisije z dne 5. februarja 2010 o finančnem prispevku Unije k usklajenemu programu spremljanja razširjenosti bakterije Listeria monocytogenes v nekaterih živilih za neposredno uživanje v državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 592)	55
		2010/76/EU
	*	Sklep Komisije z dne 9. februarja 2010 o odobritvi prehodnega obdobja za izvajanje Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic, kar zadeva Češko, Nemčijo, Grčijo, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 735)	70
		2010/77/EU
	*	Sklep Komisije z dne 9. februarja 2010 o določitvi novega roka za predložitev dosjeja za terbutrin, ki ga je treba preučiti v okviru 10-letnega programa dela iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 752) ( 1 )	72
		2010/78/EU
	*	Sklep Komisije z dne 9. februarja 2010 o prilagoditvi mejnih vrednosti iz člena 157(b) in člena 158(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe	73

	IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	2010/79/ES
*	Odločba Komisije z dne 19. oktobra 2009 o spremembi odločb 2006/679/ES in 2006/860/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemoma vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7787) ( 1 )	74


	(1) Besedilo velja za EGP