6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/1

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za dovoljenje za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za manganov kelat hidroksianaloga metionina kot krmnega dodatka za piščance za pitanje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 15. septembra 2009 (2) in v mnenju z dne 15. aprila 2008 (3) navedla, da manganov kelat hidroksianaloga metionina za piščance za pitanje nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. V skladu z mnenjem z dne 15. aprila 2008 se lahko uporaba navedenega pripravka šteje kot vir razpoložljivega mangana in izpolnjuje merila za nutritivni dodatek za piščance za pitanje. Agencija priporoča ustrezne ukrepe za varnost uporabnikov. Meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/4

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. V skladu s členom 10 navedene uredbe je treba dodatke, dovoljene v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2), ponovno oceniti.

(2)

Kalijev diformat v trdni obliki je bil v skladu z Direktivo 70/524/EGS začasno dovoljen kot krmni dodatek za svinje z Uredbo Komisije (ES) št. 1200/2005 z dne 26. julija 2005 o trajnem dovoljenju za nekatere dodatke v krmi in začasnem dovoljenju za novo uporabo že dovoljenih dodatkov v krmi (3). Naveden dodatek je bil naknadno vpisan v register krmnih dodatkov Skupnosti kot obstoječ proizvod v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(3)

V skladu s členom 10(2) in v povezavi s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za ponovno oceno navedenega dodatka, da se navedeni dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 15. septembra 2009 (4) navedla, da dodatek nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da njegova uporaba lahko izboljša prirejo živali. Agencija priporoča ustrezne ukrepe za varnost uporabnikov. Meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Agencija je potrdila tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena navedenega dodatka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Zato je treba črtati določbe o navedenem pripravku v Uredbi (ES) št. 1200/2005.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (2) določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih.

(2)

Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je na zahtevo Komisije 4. aprila 2006 sprejel posodobljeno znanstveno mnenje v zvezi z ohratoksinom A (OTA) v hrani (3), v katerem je ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj določil sprejemljiv tedenski vnos v višini 120 ng/kg TT.

(3)

Uredba (ES) št. 1881/2006 določa, da se bo za primerno določitev mejne vrednosti OTA v živilih, kot so suho sadje, razen suhega grozdja, kakav in kakavovi proizvodi, začimbe, mesni izdelki, surova kava, pivo in sladki koren, ter pregled obstoječih mejnih vrednosti, zlasti za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku, upoštevalo nedavno mnenje EFSA.

(4)

Na podlagi mnenja, ki ga je sprejela EFSA, se obstoječe mejne vrednosti zdijo primerne za varovanje javnega zdravja in se morajo ohraniti. V zvezi z živili, ki še niso zajeta v Uredbi (ES) št. 1881/2006, se je štelo za potrebno in ustrezno, da se za varovanje javnega zdravja določijo mejne vrednosti ohratoksina A v tistih živilih, ki znatno prispevajo k izpostavljenosti OTA (za celotno prebivalstvo ali ranljivo skupino prebivalstva ali znaten del prebivalstva), ali za tista živila, ki ne prispevajo nujno k izpostavljenosti OTA, vendar obstajajo dokazi, da ti izdelki vsebujejo zelo visoko vrednost OTA. Primerno je sprejetje mejne vrednosti v teh primerih za preprečevanje vnosa teh zelo onesnaženih živil v prehranjevalno verigo.

(5)

Na podlagi razpoložljivih podatkov se zdi, da za varovanje javnega zdravja ni treba določiti mejne vrednosti OTA v suhem sadju, razen suhega grozdja, kakavu in kakavovih proizvodih, mesnih izdelkih, vključno z užitnimi klavničnimi odpadki in proizvodi iz krvi, in likerskem vinu, ker ne prispevajo znatno k izpostavljenosti OTA in ta živila le redko vsebujejo visokih vrednosti OTA. V primeru surove kave in piva se prisotnost OTA nadzoruje že na primernejši stopnji prehranjevalne verige (pražena kava oziroma slad).

(6)

Zelo visoke vrednosti OTA so bile večkrat opažene v začimbah in sladkem korenu. Zato je primerno določiti mejno vrednost za začimbe in sladki koren.

(7)

Nedavni dokazi kažejo, da nekatere glavne države proizvajalke začimb, ki izvažajo v Unijo, ne izvajajo preventivnih ukrepov in uradnega nadzora za nadzorovanje prisotnosti ohratoksina A v začimbah. Za varovanje javnega zdravja je primerno nemudoma vzpostaviti mejno vrednost za ohratoksin A v začimbah. Da bi državam proizvajalkam omogočili vzpostavitev preventivnih ukrepov in ne bi povzročali nesprejemljivih motenj v trgovanju, se določi višja mejna vrednost, veljavna kratkoročno, za omejeno časovno obdobje, preden se začne uporabljati mejna vrednost, ki odraža vrednost, doseženo z uporabo dobre prakse. Preden začne veljati strožja vrednost, je primerno, da se v različnih regijah proizvajalkah na svetu oceni doseganje vrednosti za ohratoksin A z uporabo dobre prakse.

(8)

Primerno je, da se nadaljuje spremljanje OTA v živilih, za katera ni bila določena mejna vrednost, in se v primeru rednih ugotovitev nenavadno visokih vrednosti OTA šteje za primerno določitev mejne vrednosti OTA v teh živilih.

(9)

Uredbo (ES) št. 1881/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Točka 2.2.11 se nadomesti z naslednjimi točkami:

2.

Doda se naslednja opomba:

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/9

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/11

(1)

Odločba Komisije 2008/396/ES (2) in Odločba Komisije 2009/87/ES (3) sta za proračunsko leto 2007 potrdili obračune vseh plačilnih agencij, razen obračunov grške plačilne agencije OPEKEPE, italijanske plačilne agencije ARBEA, malteške plačilne agencije MRAE, portugalskih plačilnih agencij IFADAP in IFAP ter finske plačilne agencije MAVI.

(2)

Po prejemu novih podatkov in dodatnih preverjanjih lahko Komisija zdaj sprejme sklep o celovitosti, točnosti in verodostojnosti obračunov, ki so jih predložile grška plačilna agencija OPEKEPE, malteška plačilna agencija MRAE, portugalski plačilni agenciji IFADAP in IFAP ter finska plačilna agencija MAVI.

(3)

Prvi pododstavek člena 10(2) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4) določa, da se zneski, ki se izterjajo od vsake države članice ali se ji plačajo, v skladu s sklepom o potrditvi obračunov iz prvega pododstavka člena 10(1) navedene uredbe določijo tako, da se predplačila, izplačana med zadevnim proračunskim letom, tj. 2007, v skladu z odstavkom 1 odštejejo od izdatkov, priznanih za isto leto. Takšni zneski se odštejejo od predplačil za izdatke oziroma se jim prištejejo, in sicer od drugega meseca, ki sledi mesecu, ko je bil sprejet sklep o potrditvi obračunov.

(4)

V skladu s členom 32(5) Uredbe (ES) št. 1290/2005, 50 % finančnih posledic zaradi neizvršene izterjatve krije zadevna država članica, 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti, če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi. Člen 32(3) navedene uredbe zahteva od držav članic, da Komisiji skupaj z letnimi računovodskimi izkazi predložijo poročilo o postopkih izterjav zaradi nepravilnosti. Natančna pravila o izvajanju obveznosti držav članic glede poročanja o zneskih za izterjavo so določena v Uredbi (ES) št. 885/2006. Priloga III k navedeni uredbi vključuje model tabel 1 in 2, ki so ju morale leta 2008 predložiti države članice. Na podlagi tabel, ki jih izpolnijo države članice, mora Komisija sprejeti sklep glede finančnih posledic, ki nastanejo, če se izterjave niso izvršile v štirih oziroma osmih letih. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(5)

V skladu s členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se lahko države članice odločijo, da postopka izterjave ne bodo izvajale. Takšno odločitev je mogoče sprejeti le, če je skupna vsota že obstoječih in verjetnih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo. Če je bil ta sklep sprejet v štirih letih po prvi upravni ali sodni ugotovitvi ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, se 100 % finančnih posledic neizterjave krije iz proračuna Skupnosti. V poročilu iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1290/2005 se navedejo zneski, za katere se je država članica odločila, da jih ne bo izterjala, in razlogi za takšno odločitev. Za te zneske se ne bremenijo zadevne države članice in se zato krijejo iz proračuna Skupnosti. Ta sklep ne vpliva na prihodnje odločitve o skladnosti v skladu s členom 32(8) navedene uredbe.

(6)

Pri potrditvi obračunov zadevnih plačilnih agencij mora Komisija upoštevati zneske, ki so jih zadevne države članice že zadržale na podlagi Odločbe 2008/396/ES in Odločbe 2009/87/ES.

(7)

V skladu s členom 30(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005 ta sklep ne posega v poznejše sklepe Komisije, s katerimi se iz financiranja Skupnosti izvzamejo izdatki, ki niso bili izvršeni v skladu s predpisi Skupnosti –

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/14

(1)

Skupina nacionalnih strokovnjakov za oblikovanje predpisov na visoki ravni (v nadaljnjem besedilu: skupina), ki je bila ustanovljena s Sklepom Komisije 2006/210/ES (1), je posvetovalna skupina nacionalnih strokovnjakov na visoki ravni za boljše oblikovanje predpisov.

(2)

Predsednik Komisije je napovedal, da bo boljše oblikovanje predpisov ostalo med pomembnejšimi nalogami političnega programa Komisije (2).

(3)

Forum za razpravo o boljšem oblikovanju predpisov in spodbujanju sodelovanja z državami članicami na področju boljšega oblikovanja predpisov ima pomembno vlogo za nadaljnje izvajanje tega programa.

(4)

Zato je treba mandat skupine podaljšati za tri leta.

(5)

Sklep 2006/210/ES je treba ustrezno spremeniti.

(6)

Da bi skupina lahko nadaljevala svoje delo, začne ta sklep veljati 1. januarja 2010 –

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/15

(1)

V skladu s členom 47(1) in členom 53 Direktive 2006/43/ES lahko pristojni organi držav članic od 29. junija 2008 revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, predložijo pristojnim organom tretje države le, če je Komisija te organe priznala za ustrezne ter če med njimi in pristojnimi organi zadevnih držav članic obstajajo vzajemni delovni dogovori. Zato je treba določiti, kateri pristojni organi tretjih držav so ustrezni za namen predložitve revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, pristojnim organom tretje države.

(2)

Predložitev revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, pristojnim organom tretje države kaže na velik javni interes v zvezi z izvajanjem neodvisnega javnega nadzora. V skladu s tem se mora vsaka taka predložitev s strani pristojnih organov držav članic opraviti zgolj za namen izvajanja pristojnosti javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti ter preiskav revizorjev in revizijskih podjetij s strani pristojnih organov zadevne tretje države. Za osebe, ki so ali so bile zaposlene pri pristojnih organih tretje države, ki so prejemniki podatkov, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti.

(3)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (2) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to direktivo. Kadar predložitev revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, spodaj navedenim pristojnim organom tretjih držav vključuje razkritje osebnih podatkov, je treba pri taki predložitvi vedno upoštevati določbe Direktive 95/46/ES. Države članice z delovnimi dogovori v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES med svojimi pristojnimi organi in pristojnimi organi tretjih držav zagotovijo, da slednji ne bodo nadalje razkrivali osebnih podatkov iz predloženih revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, brez predhodnega soglasja pristojnih organov zadevnih držav članic. V zvezi s tem sklepom je bilo opravljeno posvetovanje z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(4)

Ustreznost pristojnih organov tretje države je treba oceniti glede na zahteve o sodelovanju iz člena 36 Direktive 2006/43/ES ali enake reprezentativne rezultate. Zlasti je treba ustreznost oceniti glede na pristojnosti pristojnih organov zadevne tretje države, ukrepe za zaščito pred kršitvijo pravil o zaupnosti in poslovni skrivnosti, ki so jih sprejeli, ter njihovo sposobnost sodelovanja s pristojnimi organi držav članic, ki jo urejajo njihovi zakoni in drugi predpisi.

(5)

Ker revizorje in revizijska podjetja družb Skupnosti, ki so izdale vrednostne papirje v Kanadi, na Japonskem ali v Švici oziroma so del skupine, ki v navedenih državah izdaja obvezne konsolidirane računovodske izkaze, urejajo nacionalne zakonodaje navedenih držav, je treba odločiti, ali lahko pristojni organi držav članic revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, predložijo pristojnim organom navedenih držav zgolj za namene izvajanja njihovih pristojnosti javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti ter preiskav revizorjev in revizijskih podjetij.

(6)

Ocene ustreznosti za namene člena 47 Direktive 2006/43/ES so se opravile za pristojne organe Kanade, Japonske in Švice. Odločitve glede ustreznosti je za navedene organe treba sprejeti na podlagi navedenih ocen.

(7)

Kanadski odbor za javno odgovornost (Public Accountability Board) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, ki prepovedujejo in kaznujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu s strani njegovih trenutnih ali nekdanjih zaposlenih. Predložene revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, bi uporabil zgolj za namene, povezane z javnim nadzorom, zunanjim zagotavljanjem kakovosti ter preiskavami revizorjev in revizijskih podjetij. V skladu z zakoni in drugimi predpisi Kanade lahko revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo kanadski revizorji ali revizijska podjetja, predloži pristojnim organom katere koli države članice. Na podlagi tega je treba Kanadski odbor za javno odgovornost priznati za ustreznega za namene člena 47(1) Direktive 2006/43/ES.

(8)

Japonska agencija za finančne storitve (Financial Services Agency) ter njen Nadzorni odbor pooblaščenih javnih računovodij in revizorjev (Certified Public Accountants and Auditing Oversight Board) sta pristojna za javni nadzor, zagotavljanje zunanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Ta sklep bi moral zajemati samo pristojnosti Agencije za finančne storitve za preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Japonska agencija za finančne storitve ter Nadzorni odbor pooblaščenih javnih računovodij in revizorjev Japonske zagotavljata ustrezne zaščitne ukrepe, ki prepovedujejo in kaznujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu s strani njunih trenutnih ali nekdanjih zaposlenih, ter bi predložene revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, uporabila zgolj za namene, povezane z javnim nadzorom, zunanjim zagotavljanjem kakovosti ter preiskavami revizorjev in revizijskih podjetij. V skladu z zakoni in drugimi predpisi Japonske lahko revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo japonski revizorji ali revizijska podjetja, predložita pristojnim organom katere koli države članice. Na podlagi tega je treba Japonsko agencijo za finančne storitve ter Nadzorni odbor pooblaščenih javnih računovodij in revizorjev Japonske priznati za ustrezna za namene člena 47(1) Direktive 2006/43/ES.

(9)

Zvezni nadzorni revizijski organ Švice (Federal Audit Oversight Authority) je pristojen za javni nadzor, zunanje zagotavljanje kakovosti ter preiskave revizorjev in revizijskih podjetij. Zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, ki prepovedujejo in kaznujejo razkrivanje zaupnih informacij kateri koli tretji osebi ali organu s strani njegovih trenutnih ali nekdanjih zaposlenih. Predložene revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, bi uporabil zgolj za namene, povezane z javnim nadzorom, zunanjim zagotavljanjem kakovosti ter preiskavami revizorjev in revizijskih podjetij. V skladu z zakoni in drugimi predpisi Švice lahko revizijske delovne papirje ali druge dokumente, ki jih posedujejo švicarski revizorji ali revizijska podjetja, predloži pristojnim organom katere koli države članice. Na podlagi tega je treba Zvezni nadzorni revizijski organ Švice priznati za ustreznega za namene člena 47(1) Direktive 2006/43/ES.

(10)

Prenos revizijskih delovnih papirjev bi moral vključevati dovoljenje organom, ki so bili na podlagi tega sklepa priznani za ustrezne, za dostop do ali predložitev revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, po predhodnem soglasju pristojnih organov držav članic ter za dostop do ali predložitev takšnih dokumentov navedenim organom s strani pristojnih organov držav članic. Posledično zakoniti revizorji in revizijska podjetja navedenim organom ne bi smeli izdati dovoljena za dostop do revizijskih delovnih papirjev ali drugih dokumentov, ki jih posedujejo zakoniti revizorji ali revizijska podjetja, ali za njihov prenos pod drugimi pogoji, ki niso določeni v tem sklepu in v členu 47 Direktive 2006/43/ES, na primer na podlagi privolitve zakonitega revizorja, revizijskih podjetij ali podjetja stranke.

(11)

Ta sklep ne sme vplivati na dogovore o sodelovanju iz člena 25(4) Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (3).

(12)

Ker se ta sklep sprejme v okviru prehodnega obdobja, ki je bilo nekaterim revizorjem in revizijskim podjetjem tretjih držav odobreno z Odločbo Komisije 2008/627/ES z dne 29. julija 2008 o prehodnem obdobju za revizijske dejavnosti nekaterih revizorjev ali revizijskih subjektov tretjih držav (4), ne sme posegati v nobene enakovredne končne odločbe, ki jih Komisija lahko sprejme na podlagi člena 46 Direktive 2006/43/ES.

(13)

Cilj tega sklepa je olajšati učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi držav članic ter Kanade, Japonske in Švice, da bi se omogočilo izvajanje njihovih nalog izvajanja javnega nadzora, zunanjega zagotavljanja kakovosti in preiskav ter da bi se hkrati zaščitile pravice zadevnih strank. Države članice morajo Komisijo obvestiti o delovnih dogovorih, ki so jih sklenile z navedenimi organi, da bi Komisija lahko ocenila, če sodelovanje poteka v skladu s členom 47 Direktive 2006/43/ES.

(14)

Končni cilj sodelovanja s Kanado, Japonsko in Švico na področju nadzora revizorjev je doseči vzajemno zaupanje v sisteme nadzora različnih držav, tako da bi bili prenosi revizijskih delovnih papirjev izjema. Vzajemno zaupanje bo temeljilo na enakovrednosti sistemov nadzora revizorjev Skupnosti in navedenih držav.

(15)

Ukrepi, predvideni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 48(1) Direktive 2006/43/ES –

1.

Kanadski odbor za javno odgovornost;

2.

Japonska agencija za finančne storitve;

3.

Nadzorni odbor pooblaščenih javnih računovodij in revizorjev Japonske;

4.

Zvezni nadzorni revizijski organ Švice.

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/18

(1)

Če se količina gnojila, ki ga namerava država članica letno uporabiti na hektar, razlikuje od količine, navedene v prvem stavku in točki (a) drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, mora biti ta količina določena tako, da ni ogroženo doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive, in mora biti upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so v tem primeru dolga rastna doba in posevki, ki sprejmejo veliko dušika. Dne 8. decembra 2005 je Komisija sprejela Odločbo 2005/880/ES (2), ki dovoljuje Nizozemski na kmetijah z vsaj 70 % travinja letni vnos 250 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar.

(2)

Tako odobreno odstopanje je zadevalo približno 25 000 kmetij na Nizozemskem in 900 000 hektarjev ter se je uporabljalo za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2009. Odstopanje je bilo odobreno, ker:

(3)

Komisija je zato menila, da količina gnojila, ki jo je zahtevala Nizozemska, ne bo vplivala na doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo upoštevani določeni strogi pogoji. Ti pogoji so vključevali pripravo načrtov gnojenja za vsako posamezno kmetijo, evidenco gnojenja z vodenjem bilanc gnojenja, periodične analize tal, pozimi travno rušo po koruzi, posebne določbe o oranju trave, prepoved vnašanja gnojila pred oranjem trave in prilagoditev gnojenja, ki upošteva prispevek stročnic. Namen teh določb je uskladiti gnojenje s potrebami posevkov ter zmanjšati in preprečiti izpiranje dušika v vodo.

(4)

Da bi se izognili intenzifikaciji, ki bi lahko sledila odobritvi odstopanja za obdobje 2006–2009 po Odločbi 2005/880/ES, so morali pristojni organi zagotoviti, da proizvodnja gnojil, kar zadeva dušik in fosfor, v skladu s tretjim nizozemskim akcijskim programom ne bi presegla ravni iz leta 2002.

(5)

Nizozemska je pravočasno poslala zemljevide in poročila iz členov 8 in 10 Odločbe 2005/880/ES.

(6)

Dne 14. julija 2009 je Nizozemska predložila Komisiji zahtevek za podaljšanje odstopanja. Zahtevek se je skliceval na podrobno utemeljitev in potrditev četrtega akcijskega programa o nitratih (2010–2013) v nizozemskem predstavniškem domu. Ta četrti akcijski program kaže na (precejšen) napredek, ki je bil dosežen v skladu s pogoji za odstopanje v obdobju 2006–2009 in izzivi za prihodnost. Nadgrajuje tretji akcijski program in vsebuje poostrene ukrepe, vključno s strožjo uporabo standardov za vnos dušika na peščenih tleh; strožjo uporabo standardov za vnos fosfata na podlagi deleža fosforja v tleh in daljših obdobij prepovedi vnosa gnojil v zemljo (3). Cilj teh pravnih ukrepov je nadaljnje zmanjševanje presežka hranil in nadaljnje izboljševanje kakovosti vode, če bo potrebno, z nadaljnjimi poostrenimi ukrepi tudi po obdobju 2010–2013.

(7)

Kakovost vode kaže nadaljnje zmanjševanje koncentracije nitratov v podzemni vodi in koncentracije hranil v površinski vodi, pri čemer se poglavitni učinki tretjega akcijskega programa pričakujejo v naslednjih letih.

(8)

Rezultati spremljanja in nadzora kažejo, da je v obdobju 2006–2009 približno 24 000 travniških kmetij, kar ustreza približno 830 000 ha obdelovalnih površin, zajemalo odstopanje.

(9)

Da bi se izognili intenzifikaciji, ki bi lahko sledila izvajanju zahtevanega odstopanja, morajo pristojni organi še naprej zagotavljati, da proizvodnja gnojil, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002.

(10)

Doslej doseženi rezultati Nizozemske so v skladu s pogoji iz Odločbe 2005/880/ES.

(11)

Potrebni pravni okvir za izvajanje Direktive 91/676/EGS in izvrševanje četrtega akcijskega programa je bil sprejet in velja tudi za zahtevano odstopanje.

(12)

Zaradi ukrepov, s katerimi se je Nizozemska obvezala v akcijskem programu za obdobje 2010–2013, Komisija meni, da količina gnojil, ki jo je zahtevala Nizozemska za obdobje 2010–2013, ne bo ogrozila doseganja ciljev iz Direktive 91/676/EGS, če bodo upoštevani enaki strogi pogoji iz Odločbe 2005/880/ES.

(13)

Odločba 2005/880/ES preneha veljati 31. decembra 2009.

(14)

Za zagotavljanje, da bodo zadevne kmetije z govedom lahko še naprej upravičene do odstopanja, je smiselno podaljšati veljavnost Odločbe 2005/880/ES do 31. decembra 2013 pod enakimi pogoji, kakor so bili določeni v členih 4 do 10 Odločbe 2005/880/ES.

(15)

Rok za poročanje Komisiji po členu 10 Odločbe 2005/880/ES je treba prilagoditi in uskladiti z rokom obveznega poročanja po členu 8 Odločbe 2005/880/ES.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ustanovljenega v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska s pismom z dne 8. aprila 2005 in njegovo podaljšanje, zahtevano s pismom z dne 14. julija 2009, za vnos večje količine živinskega gnojila, kakor jo določata prvi stavek in točka (a) drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, se odobri.“;

2.

drugi pododstavek člena 10(1) se nadomesti z naslednjim:

„Poročilo se pošlje letno Komisiji v drugem četrtletju leta po letu dejavnosti.“;

3.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Uporaba

Ta odločba se uporablja do 31. decembra 2013 v okviru četrtega nizozemskega akcijskega programa o nitratih.“

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/21

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uredba zahteva, da vsaka država članica izvaja letni program spremljanja za TSE v skladu s Prilogo III k navedeni uredbi. Navedeni programi morajo zajeti vsaj nekatere podpopulacije govedi, ki pripadajo določenim starostnim skupinam.

(2)

Navedena uredba določa tudi, da se za države članice, ki lahko po nekaterih merilih dokažejo izboljšanje epidemioloških razmer na svojem ozemlju, lahko revidirajo letni program spremljanja.

(3)

Odločba Komisije 2009/719/ES (2) pooblašča države članice, navedene v Prilogi k navedeni Odločbi, da revidirajo svoje letne programe spremljanja. Odločba določa tudi, da se morajo njihovi programi uporabljati za vse govedo, ki pripada vsaj posameznim podpopulacijam goveda, starejšega od 48 mesecev.

(4)

Ciper je 2. oktobra 2008 pri Komisiji vložil zahtevo za revizijo svojega letnega programa spremljanja za BSE.

(5)

Urad za prehrano in veterinarstvo je na Cipru opravljal inšpekcijo od 29. junija 2009 do 3. julija 2009, da je preveril izpolnjevanje epidemioloških meril iz točke 7 dela I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(6)

Rezultati navedene inšpekcije so potrdili, da se pravila o zaščitnih ukrepih iz Uredbe (ES) št. 999/2001 na Cipru za govejo spongiformno encefalopatijo (BSE) pravilno uporabljajo. Poleg tega so bile preverjene tudi vse zahteve iz tretjega pododstavka člena 6(1b) in vsa epidemiološka merila iz točke 7 dela I poglavja A Priloge III k navedeni uredbi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da jih Ciper izpolnjuje.

(7)

Glede na vse razpoložljive informacije je bila zahteva Cipra za revizijo programa spremljanja za BSE ugodno ocenjena. Zato je primerno, da se Ciper pooblasti za revizijo letnega programa spremljanja in določi 48 mesecev kot novo starostno mejo za testiranje na BSE v navedeni državi članici.

(8)

Prilogo k Odločbi 2009/719/ES je treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

6.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/23

(1)

Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) je pobuda za opazovanje zemlje, ki se izvaja pod vodstvom Evropske unije v partnerstvu z državami članicami. Njen cilj je podpirati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala politike inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja na področju opazovanja zemlje ter zagotoviti informacijske storitve.

(2)

Za trajnostno uresničitev cilja GMES je treba uskladiti dejavnosti številnih udeleženih partnerjev GMES ter razviti, vzpostaviti in upravljati storitvene in opazovalne zmogljivosti, ki so skladne s potrebami uporabnikov. V ta namen bo Komisija morda morala uporabiti strokovno znanje strokovnjakov v okviru svetovalnega organa.

(3)

V sporočilu „Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES): skrbimo za varnejši planet“ (1) je Komisija napovedala ustanovitev odbora partnerjev za pomoč Komisiji pri celovitem usklajevanju GMES.

(4)

Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov na področju GMES in opazovanja zemlje ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(5)

Skupina bo pomagala zagotavljati usklajevanje prispevkov vseh partnerjev GMES, da se bodo čim bolje izkoristile zmogljivosti ter opredelile vrzeli, ki jih je treba obravnavati na ravni Unije. Komisiji bo pomagala pri spremljanju skladnega izvajanja evropskega programa za opazovanje zemlje (GMES). Spremljala bo razvoj dejavnosti in omogočala izmenjavo dobrih praks pri GMES in opazovanju zemlje.

(6)

Odbor partnerjev bodo sestavljali predstavniki držav članic, ki so strokovno usposobljeni na področju opazovanja zemlje, okolja in varnosti. Predstavnike predlagajo nacionalni organi, ki so odgovorni za opazovanje zemlje v posamezni državi članici.

(7)

Za člane odbora je treba določiti pravila o razkrivanju podatkov, brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (2).

(8)

Osebne podatke, povezane s člani odbora, je treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

(9)

Pri delu skupine je treba zagotoviti sodelovanje Norveške in Švice, članic Evropske vesoljske agencije. Predstavnikom organizacij, ki sodelujejo pri opazovanju zemlje, predvsem nekdanjim članom Svetovalnega sveta GMES, je treba zagotoviti možnost udeležbe na sestankih skupine kot opazovalci.

(10)

Primerno je, da se določi obdobje uporabe tega sklepa. Komisija bo pravočasno obravnavala smiselnost podaljšanja tega obdobja –

1.

vzpostaviti sodelovanje med organi držav članic in Komisijo pri vprašanjih, povezanih z GMES, da se zagotovi usklajevanje nacionalnih dejavnosti in dejavnosti Evropske unije pri GMES, čim bolje izkoristijo obstoječe zmogljivosti in opredelijo vrzeli, ki jih je treba obravnavati na evropski ravni;

2.

pomagati Komisiji pri spremljanju skladnega izvajanja evropskega programa za opazovanje zemlje (GMES), ki vključuje financiranje z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega raziskovalnega programa, pri katerem Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 8 Odločbe Sveta 2006/971/ES (4), in iz drugih finančnih virov EU, in ki temelji na programu vesoljske komponente GMES Evropske vesoljske agencije (ESA), katerega izvajanje spremlja odbor ESA za opazovanje zemlje;

3.

pomagati Komisiji pri pripravi okvira za strateško izvajanje evropskega programa za opazovanje zemlje (GMES), vključno z: (i) letnim in večletnim okvirnim načrtovanjem dejavnosti programa EU; (ii) okvirnimi izvedbenimi shemami; (iii) oceno stroškov dejavnosti GMES in predhodno proračunsko strategijo; ter (iv) specifikacijo programa in pravili sodelovanja;

4.

zagotavljati izmenjavo izkušenj in dobrih praks na področju GMES ter opazovanja zemlje.