29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/1

OSNUTEK SKLEPA UPRAVNEGA ODBORA EUROPOLA

z dne 4. junija 2009

o pogojih v zvezi z obdelavo podatkov na podlagi člena 10(4) Sklepa o Europolu

(2009/1010/PNZ)

UPRAVNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1) (v nadaljnjem besedilu: Sklep o Europolu) in zlasti člena 10(4) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Upravni odbor na predlog direktorja in po posvetovanju s skupnim nadzornim organom določi pogoje v zvezi z obdelavo podatkov za opredelitev, ali so taki podatki pomembni za Europolove naloge in se lahko vključijo v enega od njegovih sistemov za obdelavo podatkov, zlasti pogoje glede dostopa do podatkov in njihove uporabe ter rokov za shranjevanje in brisanje podatkov.

(2)

Upravni odbor s sprejetjem tega sklepa upošteva načela Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 in Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju.

(3)	Sklep upravnega odbora se predloži Svetu v odobritev –

SKLENIL:

Člen 1

Opredelitve

V tem sklepu:

(a)

„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo; določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

(b)

„obdelava osebnih podatkov“ pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršni so zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, posvetovanje, uporaba, posredovanje s prenosom, širjenje ali drugo razpolaganje, prilagajanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje;

(c)	„sistemi za obdelavo informacij“ pomenijo Europolov informacijski sistem, analitične delovne datoteke in druge sisteme za obdelavo osebnih podatkov iz člena 10(1) Sklepa o Europolu;

(d)	„Europolov informacijski sistem“ pomeni sistem iz člena 11(1) Sklepa o Europolu;

(e)	„analitična delovna datoteka“ pomeni datoteko, odprto za analizo, iz člena 14 Sklepa o Europolu;

(f)	„organi EU“ pomenijo institucije, organe, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji in pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti ali na njihovi podlagi, iz člena 22(1) Sklepa o Europolu;

(g)	„tretje stranke“ pomenijo tretje države in organizacije iz člena 23(1) Sklepa o Europolu;

(h)	„ustrezno pooblaščeno osebje Europola“ pomeni osebje Europola, ki ga direktor imenuje za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sklepom.

Člen 2

Področje uporabe

Ta sklep se uporablja za osebne podatke, poslane Europolu za opredelitev, ali so taki podatki pomembni za njegove naloge in se lahko vključijo v njegove sisteme za obdelavo informacij, razen za:

(a)	osebne podatke, vnesene v Europolov informacijski sistem v skladu s členom 13(1) Sklepa o Europolu;

(b)	osebne podatke, ki jih država članica, organ EU ali tretja stranka ponudi za vključitev v posebno analitično delovno datoteko, in osebne podatke, vnesene v analitično delovno datoteko v skladu s členom 14 Sklepa o Europolu;

(c)	osebne podatke, predložene Europolu za vključitev v drug poseben sistem za obdelavo osebnih podatkov iz zadnjega stavka člena 10(1) Sklepa o Europolu.

Člen 3

Dostop in uporaba

1. Dostop do osebnih podatkov, ki jih Europol obdeluje na podlagi tega sklepa, je omejen na ustrezno pooblaščeno osebje Europola.

2. Brez poseganja v člen 17 Sklepa o Europolu se osebni podatki, ki jih Europol obdeluje na podlagi tega sklepa, uporabijo samo za opredelitev, ali so taki podatki pomembni za Europolove naloge in se lahko vključijo v njegove sisteme za obdelavo informacij.

3. Kadar Europol opredeli, da so podatki pomembni za njegove naloge in se lahko vključijo v Europolov informacijski sistem, Europol predlaga, naj država članica, ki je podatke posredovala, te vnese v Europolov informacijski sistem v skladu s členom 13(1) Sklepa o Europolu. Če država članica ne upošteva Europolovega predloga, se uporabi člen 5 tega sklepa.

Člen 4

Pravila o varstvu osebnih podatkov in varnosti podatkov

1. Europol pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi tega sklepa ravna v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov in varnosti podatkov, določenimi v Sklepu o Europolu, zlasti v členih 18, 27 in 35, ter pravili, sprejetimi pri izvajanju zadevnega sklepa.

2. Če se Europol odloči take podatke vnesti v sisteme za obdelavo informacij ali jih izbrisati ali uničiti, o tem obvesti državo članico, organ EU ali tretjo stranko, ki so podatke posredovali.

Člen 5

Rok za shranjevanje podatkov

1. Odločitev o uporabi osebnih podatkov v skladu s členom 3(2) se sprejme čim prej in vsekakor najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je Europol prejel take podatke.

2. Če po izteku šestmesečnega obdobja taka odločitev ni sprejeta, se zadevni osebni podatki izbrišejo ali uničijo, o tem pa se obvesti država članica, organ EU ali tretja stranka, ki so podatke posredovali.

Člen 6

Odgovornost

Europol je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s členi 3, 4 in 5 tega sklepa.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan začetka uporabe Sklepa o Europolu.

V Haagu, 4. junija 2009

Odobreno s strani Sveta dne 30. novembra 2009.

Predsednik

S. CLERTON

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/3

SKLEP UPRAVNEGA ODBORA EUROPOLA

z dne 4. junija 2009

o določitvi pravil za izbor, podaljšanju mandata in razrešitev direktorja in namestnikov direktorja Europola

(2009/1011/PNZ)

UPRAVNI ODBOR EUROPOLA JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) z dne 6. aprila 2009 (1) (v nadaljnjem besedilu: sklep o Europolu) ter zlasti člena 37(9)(g), člena 38(1), člena 38(2), člena 38(3), člena 38(7) in člena 39 Sklepa,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogoji za zaposlitev), določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2),

ob upoštevanju člena 12 Pogojev za zaposlitev glede pogojev za zaposlitev začasnega osebja in poglavja 9 naslova II Pogojev za zaposlitev o prenehanju delovnega razmerja začasnega osebja,

ob upoštevanju Sklepa Komisije SEC(2009) št. 27/2 z dne 12. januarja 2009, ki vsebuje smernice za izbor in imenovanje direktorjev regulativnih agencij, izvajalskih agencij in skupnih podjetij,

ob upoštevanju poslovnika upravnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Upravni odbor sprejme pravilnik, ki se uporablja za izbor, podaljšanje mandata in razrešitev direktorja in namestnikov direktorja Europola, preden ta pravilnik začne veljati, pa ga odobri Svet, ki odloča s kvalificirano večino.

(2)	Direktorja in namestnike direktorja je treba izbrati z objektivnim in preglednim postopkom, ne da bi to vplivalo na zaupnost postopka in varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen izbirnih postopkov.

(3)	Zaželeno je, da se sprejmejo postopki, podobni tistim iz Sklepa Komisije SEC(2009) št. 27/2 z dne 12. januarja 2009.

(4)	Cilj izbirnih postopkov je opredeliti najbolje usposobljene kandidate za delovno mesto, ki ga je treba zapolniti.

(5)	Europol izvaja politiko enakih možnosti –

SPREJEL NASLEDNJI PRAVILNIK:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Ta pravilnik se uporablja za izbor, podaljšanje mandata in razrešitev direktorja in namestnikov direktorja Europola, kot je navedeno v členu 38 sklepa o Europolu.

2. Če direktor več kot en mesec začasno ne more opravljati svojih nalog ali če je delovno mesto direktorja prosto, njegove naloge opravlja namestnik direktorja. Upravni odbor v ta namen določi vrstni red, v katerem namestniki direktorja nadomeščajo direktorja.

3. V tem pravilniku se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če je iz sobesedila jasno razvidno drugače.

POGLAVJE 2

IZBIRNI POSTOPKI

Člen 2

V izbirnem postopku se upoštevajo načela iz člena 12(1) Pogojev za zaposlitev.

Člen 3

1. Delovno mesto direktorja ali namestnika direktorja se šteje za prosto:

(a)	devet mesecev pred iztekom njunih zadevnih mandatov;

(b)	ko Svet prejme pismo o odstopu;

(c)	ko Svet sprejme odločitev o razrešitvi direktorja ali namestnika direktorja ali kako drugače konča njuno delovno razmerje v skladu s poglavjem 4 tega pravilnika;

(d)	devet mesecev pred dnem, ko direktor ali namestnik direktorja dopolni 65 let, ali

(e)	ob smrti direktorja ali namestnika direktorja.

2. Upravni odbor za vsako prosto delovno mesto pripravi razpis za prosto delovno mesto. Upravni odbor po posvetovanju z direktorjem pripravi razpis za prosto delovno mesto namestnika direktorja.

V razpisu za prosto delovno mesto so jasno in podrobno navedeni naslednji elementi:

(a)	splošen opis nalog in poslanstva Europola, kot so določene v Sklepu o Europolu;

(b)	opis glavnih nalog in dolžnosti direktorja oziroma namestnika direktorja z ustreznimi sklicevanji na ustrezne določbe sklepa o Europolu;

(c)	merila upravičenosti, ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat;

(d)	profil delovnega mesta, vključno z vsemi lastnostmi, ki se štejejo za pomembne za to funkcijo in se naknadno uporabijo kot izbirna merila;

(e)	pregled izbirnega postopka in postopka imenovanja;

(f)	določbe in pogoji za zaposlitev, vključno z razredom ob zaposlitvi, naravo ponujene pogodbe in trajanjem mandata;

(g)	načini in rok za predložitev prijav.

3. Izbirni postopek vključuje oceno za preverjanje posebnih kompetenc, znanja in spretnosti kandidatov.

Upravni odbor določi značilnosti in načine ocenjevanja za vsako prosto delovno mesto ter se lahko odloči, da bo ocenjevanje izvedel zunanji ocenjevalni center.

4. V razpisu za prosto delovno mesto je navedeno tudi, da morajo kandidati predsedniku upravnega odbora predložiti pisno prijavo in ji priložiti podroben življenjepis, motivacijsko pismo in ustrezna potrdila o značajski ustreznosti za opravljanje nalog, ki se nanašajo na prosto delovno mesto, v šestih tednih od datuma objave razpisa za prosto delovno mesto v Uradnem listu Evropske unije.

Razpis za prosto delovno mesto vključuje tudi informacije o varnostnem preverjanju, ki ga mora prestati uspešni kandidat v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 40 sklepa o Europolu.

Člen 4

1. Upravni odbor zagotovi, da se razpis za prosto delovno mesto iz člena 3(2) objavi v Uradnem listu Evropske unije in drugih medijih, vključno z nacionalnimi časopisi in specializiranimi revijami, da se doseže največja mogoča publiciteta v vseh državah članicah.

2. Europol o prostem delovnem mestu direktorja ali namestnika direktorja obvesti nacionalne enote Europola. Nacionalne enote o prostem delovnem mestu obvestijo ustrezne pristojne organe držav članic. Pristojni organi so odgovorni za zagotavljanje, da so o prostem delovnem mestu obveščeni njihove enote in zadevno osebje.

3. Europol kandidatom pošlje potrdilo o prejemu prijave.

Člen 5

1. Upravni odbor ustanovi izbirno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki oceni prejete prijave in pripravi utemeljeno poročilo, ki ga je treba v skladu s členom 6 tega pravilnika predložiti upravnemu odboru.

2. Komisijo za delovno mesto direktorja sestavljajo član upravnega odbora, ki zastopa Evropsko komisijo, in šest članov upravnega odbora, ki zastopajo države članice in jih z žrebom določi upravni odbor.

3. Komisijo za delovno mesto namestnika direktorja sestavljajo direktor ali namestnik direktorja, ki ga pooblasti direktor, član upravnega odbora, ki zastopa Evropsko komisijo, in pet članov upravnega odbora, ki zastopajo države članice in jih z žrebom določi upravni odbor.

4. Če član upravnega odbora, imenovan v skladu z odstavkoma 2 in 3, ne more sodelovati pri delu komisije, ga nadomesti nadomestni član upravnega odbora, ki zastopa Evropsko komisijo oziroma zadevno državo članico.

5. Če se lahko upravičeno domneva, da ima član komisije osebne odnose z enim od kandidatov ali če bi se lahko pojavilo katero koli drugo navzkrižje interesov, ta član ne sodeluje pri delu komisije in se nadomesti z nadomestnim članom v skladu z odstavkom 4.

6. Sekretariat upravnega odbora komisiji zagotavlja tajniške storitve.

Člen 6

1. Komisija na prvem sestanku za predsednika izbere enega od svojih članov.

2. Komisiji lahko pri opravljanju nalog pomaga zunanji kadrovski svetovalec, če tako odloči upravni odbor na lastno pobudo ali na zahtevo komisije. Zunanji kadrovski svetovalec nima statusa člana komisije.

3. Naloge komisije so:

(a)	opredelitev kandidatov, ki na podlagi meril iz razpisa za prosto delovno mesto izpolnjujejo pogoje za delovno mesto;

(b)	izvedba začetnega ocenjevanja prijav kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, ob upoštevanju njihovih poklicnih kvalifikacij, znanj in spretnosti, izkušenj in potrdil o značajski ustreznosti, da se sprejme odločitev, katere kandidate bo komisija dodatno ocenjevala;

(c)	organizacija ocenjevanja kandidatov v skladu s členom 3(3) tega pravilnika;

(d)	izvedba razgovorov s kandidati za oceno njihovih kvalifikacij, znanj in spretnosti glede na merila iz razpisa za prosto delovno mesto ter

(e)

priprava ustrezno utemeljenega poročila o prejetih prijavah in izvedenem postopku, vključno s:

(i)	seznamom kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, z navedbo tistih kandidatov s tega seznama, s katerimi je komisija opravila razgovor;

(ii)	seznamom kandidatov, razvrščenih glede na uspešnost, ki izpolnjujejo vsa merila za upravičenost in za katere se šteje, da najbolj ustrezajo izbirnim merilom iz razpisa za prosto delovno mesto.

4. Delo komisije se v celoti dokumentira, zlasti z uporabo ocenjevalnih listov, določenih v skladu z merili iz razpisa za prosto delovno mesto in vsemi dodatnimi smernicami, ki jih predloži upravni odbor. Ocenjevalni listi in povzetek splošnih ugotovitev komisije za vsakega kandidata se dodajo prijavni dokumentaciji.

5. Komisiji se v pregled in potrditev predložijo vsi rezultati vseh dejavnosti, ki jih v imenu komisije opravi njen sekretariat, eden od njenih članov, ali več članov, ali zunanji kadrovski svetovalec.

6. Odločitev komisije, ki pripravi poročilo, podpišeta njen predsednik in še en član komisije.

7. Predsednik komisije upravnemu odboru po koncu razgovorov čim prej pošlje poročilo, ki ga je pripravila komisija, in popolno prijavno dokumentacijo kandidatov, s katerimi so bili opravljeni razgovori.

Člen 7

Sekretariat komisije po vsaki fazi izbirnega postopka o izidu postopka pisno obvesti kandidate, ki jih komisija ne izbere.

Člen 8

1. Postopki komisije potekajo v Haagu, razen če upravni odbor ne določi drugače.

2. Članom komisije in kandidatom, ki so povabljeni na preverjanje in razgovore, se v skladu z veljavnimi predpisi povrnejo potni stroški in dnevnice, vključno s stroški hotelske namestitve.

Člen 9

1. Upravni odbor pozove predsednika komisije, naj pojasni izvedeni postopek in predstavi poročilo komisije.

2. Upravni odbor se lahko odloči, da bo opravil razgovore s kandidati s seznama komisije, urejenega po vrstnem redu, in vsemi drugimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in s katerimi je komisija opravila razgovor.

3. Na podlagi poročila, ki ga predloži komisija, in če je primerno, rezultatov razgovorov, ki so potekali v skladu z odstavkom 2, upravni odbor sprejme utemeljeno mnenje, v katerem je:

(a)	predstavljen seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje;

(b)	določen ožji seznam najmanj treh ustreznih kandidatov, razvrščenih glede na uspešnost, in

(c)	potrjeno, da kandidati z ožjega seznama izpolnjujejo pogoje za zaposlitev iz člena 12(2) Pogojev za zaposlitev in vsa merila upravičenosti iz razpisa za prosto delovno mesto.

4. Če je na seznamu kandidatov tudi član upravnega odbora ali če bi se lahko pojavilo katero koli drugo navzkrižje interesov, ta član ni navzoč, ko se pripravlja mnenje upravnega odbora.

5. Predsednik upravnega odbora Svetu posreduje mnenje upravnega odbora skupaj s popolno prijavno dokumentacijo vseh kandidatov z ožjega seznama, s čimer mu omogoči, da na podlagi vseh ustreznih informacij sprejme odločitev, kot je določeno v členu 38 sklepa o Europolu.

6. Sekretariat upravnega odbora o izidu postopka pisno obvesti kandidate, ki jih upravni odbor ne izbere.

Člen 10

Ko Svet opravi imenovanje, vsak kandidat, ki se je prijavil na razpis za delovno mesto, od sekretariata upravnega odbora prejme uradno obvestilo o izidu postopka. Trimesečni rok za vložitev pritožbe na podlagi člena 90 Kadrovskih predpisov začne teči z dnem vročitve zadevnega dopisa.

Člen 11

1. Postopki komisije in upravnega odbora so tajni.

2. Člani komisije, člani upravnega odbora in osebje Europola, osebje katerega koli zunanjega ocenjevalnega centra ali zunanji kadrovski svetovalec, ki sodelujejo v izbirnem postopku, so v zvezi z opravljenim delom zavezani strogi zaupnosti.

POGLAVJE 3

PODALJŠANJE MANDATA

Člen 12

1. Če se direktorju ali namestniku direktorja, imenovanemu na podlagi člena 38 sklepa o Europolu, lahko podaljša mandat v skladu s členom 38(1) ali členom 38(2) sklepa o Europolu, se lahko upravni odbor odloči, da bo odstopil od postopka iz poglavja 2. Upravni odbor v takih primerih vsaj dvanajst mesecev pred iztekom mandata pripravi mnenje, v katerem Svetu priporoči podaljšanje mandata. V mnenju upravnega odbora se zlasti upoštevajo rezultati, ki jih je dosegel direktor ali zadevni namestnik direktorja v prvem mandatu, letna poročila o ocenjevanju uspešnosti, pripravljena v skladu s členom 15(2) Pogojev za zaposlitev, ter naloge in potrebe Europola v prihodnjih letih.

Mnenje upravnega odbora, v katerem se priporoča podaljšanje mandata namestnika direktorja, se pripravi po posvetovanju z direktorjem.

2. Postopek iz poglavja 2 se uporabi, ko se upravni odbor odloči, da ne bo odstopil od njega, ko se Svet odloči, da direktorju ali zadevnemu namestniku direktorja ne bo podaljšal mandata, ali ko Svet v zvezi s tem ne sprejme odločitve v treh mesecih po prejemu mnenja upravnega odbora.

POGLAVJE 4

PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

Člen 13

1. Delovno razmerje direktorja ali namestnika direktorja preneha zaradi smrti in v skladu s členom 47(a) Pogojev za zaposlitev ob koncu meseca, v katerem zadevna oseba dopolni 65 let.

2. Svet o prenehanju delovnega razmerja direktorja ali namestnika direktorja odloča s kvalificirano večino po prejemu mnenja upravnega odbora v skladu s členoma 15 in 17 tega pravilnika.

3. Mnenje upravnega odbora o prenehanju delovnega razmerja namestnika direktorja se pripravi po posvetovanju z direktorjem.

Člen 14

1. Direktor ali namestnik direktorja, ki želi odstopiti pred iztekom svojega mandata, pisno nedvoumno navede, da želi prenehati delovno razmerje pri Europolu, in predlaga datum, na katerega bo začel veljati njegov odstop v skladu s členom 47(b)(ii) Pogojev za zaposlitev.

2. Pismo o odstopu se naslovi na predsednika Sveta, pri čemer en izvod prejme predsednik upravnega odbora oziroma direktor v primeru odstopa namestnika direktorja.

Člen 15

1. Svet lahko na zahtevo upravnega odbora delovno razmerje direktorja ali namestnika direktorja konča v skladu s členom 47(b) Pogojev za zaposlitev ob upoštevanju odpovednega roka in drugih pogojev iz podtočke (ii) ali podtočke (iii) navedenega člena.

2. Svet lahko delovno razmerje direktorja ali namestnika direktorja na zahtevo upravnega odbora konča brez odpovednega roka, če so izpolnjeni pogoji iz člena 48(a) ali (b) Pogojev za zaposlitev.

3. Svet delovno razmerje direktorja ali namestnika direktorja konča brez odpovednega roka, če so izpolnjeni pogoji iz člena 50 Pogojev za zaposlitev. Svet v takih primerih po zaslišanju zadevne osebe in izvedenem disciplinskem postopku iz člena 16(2) tega pravilnika razglasi, da je delovno razmerje zadevni osebi prenehalo.

Preden delovno razmerje direktorju ali zadevnemu namestniku direktorja preneha, je mogoče direktorja ali zadevnega namestnika suspendirati, pri čemer direktorja suspendira upravni odbor, namestnika direktorja pa direktor v skladu s členom 50(2) Pogojev za zaposlitev ter členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

Člen 16

1. Če direktor ali namestnik direktorja namerno ali iz malomarnosti krši obveznosti iz sklepa o Europolu ali Pogojev za zaposlitev, se proti njemu uvede disciplinski postopek v skladu s členom 50a Pogojev za zaposlitev, naslovom VI Kadrovskih predpisov, in če je ustrezno, Prilogo IX h Kadrovskim predpisom.

Taka kršitev med drugim vključuje dokazano namerno predložitev lažnih podatkov bodisi o strokovni usposobljenosti bodisi o zahtevah člena 12(2) Pogojev za zaposlitev, če so bili predloženi lažni podatki odločilen dejavnik za zaposlitev direktorja ali namestnika direktorja.

2. Začne se disciplinski postopek, ki poteka v skladu s Prilogo IX h Kadrovskim predpisom.

Člen 17

1. Svet lahko po izvedenem disciplinskem postopku iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom brez odpovednega roka konča delovno razmerje iz disciplinskih razlogov v skladu s členom 49 Pogojev za zaposlitev v resnih primerih, ko direktor ali namestnik direktorja namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi.

2. Upravni odbor po prejemu poročila disciplinske komisije iz člena 18 Priloge IX h Kadrovskim predpisom odloči, ali se bo Svetu predložilo mnenje za prenehanje delovnega razmerja direktorja v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu. Upravni odbor v takih primerih v enem mesecu od prejema poročila disciplinske komisije pripravi ustrezno obrazloženo mnenje glede kazni, ki jo je treba naložiti za dejstva v zvezi s pritožbo, ali katerih koli ukrepov, ki jih mora Svet sprejeti v skladu s tem pravilnikom. Upravni odbor pripravi svoje mnenje šele, ko se direktorju zagotovi možnost, da izrazi svoje mnenje. Predsednik upravnega odbora posreduje mnenje upravnega odbora Svetu v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu, izvod mnenja pa obtoženemu direktorju.

Če upravni odbor odloči, da se Svetu ne predloži nobeno mnenje v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu, ima pravico, da naloži eno od kazni iz člena 9(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki ni odstranitev direktorja z njegovega delovnega mesta. Upravni odbor po opravljenem zaslišanju direktorja v dveh mesecih od prejema mnenja disciplinske komisije sprejme odločitev v skladu s členoma 9 in 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Odločitev mora biti utemeljena.

3. Direktor po prejemu poročila disciplinske komisije iz člena 18 Priloge IX h Kadrovskim predpisom upravnemu odboru brez odlašanja predloži ustrezno obrazložen osnutek mnenja glede kazni, ki jo je treba naložiti za dejstva v zvezi s pritožbo, ali katerih koli ukrepov, ki jih mora Svet sprejeti glede namestnika direktorja v skladu s tem pravilnikom.

Upravni odbor odloči, ali se bo Svetu predložilo mnenje za prenehanje delovnega razmerja zadevnega namestnika direktorja v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu. Upravni odbor pripravi svoje mnenje šele, ko se zadevnemu namestniku direktorju zagotovi možnost, da izrazi svoje mnenje. Mnenje upravnega odbora se pripravi v enem mesecu od datuma, ko direktor prejme poročilo disciplinske komisije. Predsednik upravnega odbora posreduje mnenje upravnega odbora Svetu v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu, izvod mnenja pa obtoženemu namestniku direktorja.

Če upravni odbor odloči, da se Svetu v skladu s členom 38(7) sklepa o Europolu ne predloži nobeno mnenje, ima direktor pravico, da naloži eno od kazni iz člena 9(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki ni odstranitev zadevnega namestnika direktorja z njegovega delovnega mesta. Direktor po opravljenem zaslišanju zadevnega namestnika direktorja v dveh mesecih od prejema mnenja disciplinske komisije sprejme odločitev v skladu s členoma 9 in 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom. Odločitev mora biti utemeljena.

4. Svet po prejemu mnenja upravnega odbora iz odstavkov 2 ali 3 tega člena po opravljenem zaslišanju direktorja ali zadevnega namestnika direktorja odloči, ali bo v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX h Kadrovskim predpisom odstranil direktorja ali namestnika direktorja z njegovega delovnega mesta ali drugače končal njegovo delovno razmerje pri Europolu.

Če se Svet odloči odstraniti direktorja ali namestnika direktorja z njegovega delovnega mesta ali drugače končati njegovo delovno razmerje, v svoji odločitvi natančno navede naravo ukrepa in datum, od katerega se ukrep uporablja. Odločitev se ustrezno utemelji, o njej pa se obvestita zadevna oseba in Europol.

Svet sprejme odločitev o odstranitvi direktorja ali namestnika direktorja z njegovega delovnega mesta v skladu s členom 9 Priloge IX h Kadrovskim predpisom v dveh mesecih od prejema mnenja disciplinske komisije iz člena 18 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

5. Če se Svet odloči, da v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX h Kadrovskim predpisom direktorja ali zadevnega namestnika direktorja ne bo odstranil z njegovega delovnega mesta ali drugače prekinil njegovega delovnega razmerja pri Europolu, se zadeva vrne v odločanje upravnemu odboru, če gre za direktorja, ali upravnemu odboru in direktorju, če gre za namestnika direktorja.

Če se primer direktorja vrne v odločanje upravnemu odboru, ima upravni odbor pravico, da naloži eno od kazni iz člena 9(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki ni odstranitev direktorja z njegovega delovnega mesta. Upravni odbor po zaslišanju direktorja brez odlašanja sprejme odločitev. Odločitev mora biti utemeljena.

Če se primer namestnika direktorja vrne v odločanje upravnemu odboru in direktorju, ima direktor pravico, da naloži eno od kazni iz člena 9(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki ni odstranitev namestnika direktorja z njegovega delovnega mesta. Direktor po zaslišanju namestnika direktorja brez odlašanja sprejme odločitev. Odločitev mora biti utemeljena.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

1. Ta pravilnik začne veljati na dan začetka uporabe sklepa o Europolu.

2. Upravni odbor ovrednoti ta pravilnik v treh letih po začetku njihove veljavnosti.

3. Upravni odbor preuči vse predloge za spremembe tega pravilnika, ki jih odobri Svet v skladu s postopkom iz člena 38(3) in člena 38(7) sklepa o Europolu.

V Haagu, 4. junija 2009

Odobreno s strani Sveta dne 30. novembra 2009.

Predsednik

S. CLERTON

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/9

UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1295/2009

z dne 22. decembra 2009

o prilagoditvi stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), ter zlasti člena 83a Kadrovskih predpisov in Priloge XII h Kadrovskim predpisom,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13 Priloge XII h Kadrovskim predpisom je Eurostat 1. septembra 2009 predložil poročilo o aktuarski oceni pokojninskega zavarovanja za leto 2009, v kateri so bili posodobljeni parametri iz navedene priloge. Iz te ocene izhaja, da stopnja prispevka, potrebna za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja, znaša 11,3 % osnovne plače.

(2)	Za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije bi bilo zato treba stopnjo prispevka prilagoditi na 11,3 % osnovne plače –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša stopnja prispevka iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov 11,3 %.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/10

UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1296/2009

z dne 23. decembra 2009

o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in zlasti člena 12 Protokola,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti členov 63, 64, 65 in 82 Kadrovskih predpisov ter prilog VII, XI in XIII h Kadrovskim predpisom ter členov 20 (1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z namenom zagotoviti uradnikom in drugim uslužbencem Evropske unije vzporedno gibanje kupne moči s kupno močjo javnih uslužbencev v državnih upravah držav članic, bi bilo treba osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije prilagoditi v okviru letnega pregleda za leto 2009.

(2)	Prilagoditev prejemkov in pokojnin, kakor jo predlaga Komisija, bi bilo treba spremeniti v luči finančne in gospodarske krize ter kot del ekonomske in socialne politike Unije. To situacijo bi bilo treba pregledati, kadar je to potrebno –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z učinkom od 1. julija 2009 se datum „1. julija 2008“ iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov nadomesti z datumom „1. julija 2009“.

Člen 2

Z učinkom od 1. julija 2009 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za izračun osebnih prejemkov in pokojnin, nadomesti z naslednjo tabelo:

1.7.2009	STOPNJA
RAZRED	1	2	3	4	5
16	16 600,62	17 298,20	18 025,09
15	14 672,17	15 288,71	15 931,17	16 374,40	16 600,62
14	12 967,74	13 512,67	14 080,49	14 472,23	14 672,17
13	11 461,32	11 942,94	12 444,80	12 791,03	12 967,74
12	10 129,89	10 555,56	10 999,12	11 305,13	11 461,32
11	8 953,13	9 329,35	9 721,38	9 991,85	10 129,89
10	7 913,07	8 245,59	8 592,08	8 831,12	8 953,13
9	6 993,83	7 287,72	7 593,96	7 805,24	7 913,07
8	6 181,38	6 441,13	6 711,79	6 898,52	6 993,83
7	5 463,30	5 692,88	5 932,10	6 097,14	6 181,38
6	4 828,65	5 031,55	5 242,99	5 388,85	5 463,30
5	4 267,72	4 447,05	4 633,92	4 762,85	4 828,65
4	3 771,95	3 930,45	4 095,61	4 209,56	4 267,72
3	3 333,77	3 473,86	3 619,84	3 720,55	3 771,95
2	2 946,50	3 070,31	3 199,33	3 288,34	3 333,77
1	2 604,21	2 713,64	2 827,67	2 906,34	2 946,50

Člen 3

Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov, so z učinkom od 1. julija 2009 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 2 naslednje tabele.

Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 17(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za nakazila, ki jih izvršijo uradniki in drugi uslužbenci, so z učinkom od 1. januarja 2010 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 3 naslednje tabele.

Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za pokojnine v skladu s členom 20(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, so z učinkom od 1. julija 2009 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 4 naslednje tabele.

Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov, so z učinkom od 16. maja 2009 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 5 naslednje tabele. Dejanski datum letne prilagoditve za navedene kraje zaposlitve je 16. maj 2009.

Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov, so z učinkom od 1. maja 2009 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 6 naslednje tabele. Dejanski datum letne prilagoditve za navedene kraje zaposlitve je 1. maj 2009.

1	2	3	4	5	6
Država/kraj	Osebni prejemki 1.7.2009	Nakazila 1.1.2010	Pokojnine 1.7.2009	Osebni prejemki 16.5.2009	Osebni prejemki 1.5.2009
Bolgarija		62,0	100,0	69,2
Češka	88,3	80,4	100,0
Danska	138,7	133,9	133,9
Nemčija	98,4	98,8	100,0
Bonn	98,6
Karlsruhe	95,9
Muenchen	106,1
Estonija	82,1	79,6	100,0
Irska	114,7	110,6	110,6
Grčija	94,2	93,5	100,0
Španija	99,4	93,5	100,0
Francija	115,8	108,5	108,5
Italija	110,6	106,5	106,5
Varese	97,1
Ciper	88,7	91,5	100,0
Latvija	84,5	77,1	100,0
Litva	76,5	71,0	100,0
Madžarska	81,8	70,9	100,0
Malta	85,5	86,2	100,0
Nizozemska	109,3	101,1	101,1
Avstrija	106,9	105,9	105,9
Poljska		64,0	100,0	72,2
Portugalska	87,8	87,2	100,0
Romunija		59,1	100,0		69,3
Slovenija	90,8	86,3	100,0
Slovaška	84,3	79,0	100,0
Finska	121,3	116,6	116,6
Švedska		98,0	100,0	102,8
Združeno kraljestvo		100,3	100,3	120,3
Culham	96,5

Člen 4

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša znesek nadomestila med starševskim dopustom iz drugega oziroma tretjega odstavka člena 42a Kadrovskih predpisov 894,57 EUR oziroma 1 192,76 EUR za starše samohranilce.

Člen 5

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša osnovni znesek gospodinjskega dodatka iz člena 1(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 167,31 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša znesek dodatka za vzdrževanega otroka iz člena 2(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 365,60 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 248,06 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 89,31 EUR.

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša minimalni znesek izselitvenega dodatka iz člena 69 Kadrovskih predpisov in drugega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 495,89 EUR.

Z učinkom od 14. julija 2009 znaša znesek izselitvenega dodatka iz člena 134 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 356,48 EUR.

Člen 6

Z učinkom od 1. januarja 2010 se kilometrina iz člena 8(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom prilagodi tako, da znaša:

0 EUR za vsak kilometer od	0 do 200 km,
0,3719 EUR za vsak kilometer od	201 do 1 000 km,
0,6198 EUR za vsak kilometer od	1 001 do 2 000 km,
0,3719 EUR za vsak kilometer od	2 001 do 3 000 km,
0,1238 EUR za vsak kilometer od	3 001 do 4 000 km,
0,0597 EUR za vsak kilometer od	4 001 do 10 000 km,
0 EUR za vsak kilometer nad	10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

—	185,92 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem od 725 km do 1 450 km,

—	371,79 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 450 km.

Člen 7

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša znesek hranarine iz člena 10(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom:

—	38,43 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	30,98 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 8

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 24(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

—	1 094,01 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	650,50 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 9

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 28a(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 1 312,02 EUR, zgornja meja 2 624,05 EUR, standardni dodatek pa 1 192,76 EUR.

Člen 10

Z učinkom od 1. julija 2009 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:

FUNKCIONALNA SKUPINA	1.7.2009	STOPNJA
FUNKCIONALNA SKUPINA	RAZRED	1	2	3	4	5	6	7
IV	18	5 722,65	5 841,66	5 963,14	6 087,15	6 213,73	6 342,95	6 474,86
	17	5 057,83	5 163,01	5 270,38	5 379,98	5 491,86	5 606,07	5 722,65
	16	4 470,24	4 563,20	4 658,10	4 754,97	4 853,85	4 954,79	5 057,83
	15	3 950,91	4 033,08	4 116,95	4 202,56	4 289,96	4 379,17	4 470,24
	14	3 491,92	3 564,54	3 638,66	3 714,33	3 791,58	3 870,43	3 950,91
	13	3 086,25	3 150,43	3 215,95	3 282,82	3 351,09	3 420,78	3 491,92
III	12	3 950,85	4 033,01	4 116,87	4 202,48	4 289,87	4 379,08	4 470,14
	11	3 491,89	3 564,50	3 638,62	3 714,29	3 791,52	3 870,37	3 950,85
	10	3 086,24	3 150,42	3 215,93	3 282,80	3 351,07	3 420,75	3 491,89
	9	2 727,71	2 784,44	2 842,34	2 901,44	2 961,78	3 023,37	3 086,24
	8	2 410,84	2 460,97	2 512,15	2 564,39	2 617,71	2 672,15	2 727,71
II	7	2 727,65	2 784,38	2 842,30	2 901,42	2 961,76	3 023,37	3 086,25
	6	2 410,72	2 460,86	2 512,04	2 564,29	2 617,63	2 672,07	2 727,65
	5	2 130,61	2 174,93	2 220,16	2 266,34	2 313,48	2 361,60	2 410,72
	4	1 883,05	1 922,22	1 962,20	2 003,01	2 044,67	2 087,20	2 130,61
I	3	2 319,77	2 367,92	2 417,06	2 467,23	2 518,43	2 570,70	2 624,05
	2	2 050,78	2 093,34	2 136,79	2 181,14	2 226,40	2 272,61	2 319,77
	1	1 812,98	1 850,61	1 889,01	1 928,22	1 968,24	2 009,09	2 050,78

Člen 11

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 94 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

—	822,88 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—	487,86 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

Člen 12

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 96(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 984,02 EUR, zgornja meja 1 968,04 EUR, standardni dodatek pa 894,57 EUR.

Z učinkom od 14. julija 2009 znaša spodnja meja nadomestila za brezposelnost iz člena 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 865,73 EUR, zgornja meja pa 2 037,00 EUR.

Člen 13

Z učinkom od 1. julija 2009 dodatki za izmensko delo iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (2) znašajo 374,98 EUR, 565,98 EUR, 618,82 EUR oziroma 843,65 EUR.

Člen 14

Z učinkom od 1. julija 2009 se za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (3) uporablja koeficient 5,412934.

Člen 15

Z učinkom od 1. julija 2009 se tabela iz člena 8(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nadomesti z naslednjo tabelo:

1.7.2009	STOPNJA
RAZRED	1	2	3	4	5	6	7	8
16	16 600,62	17 298,20	18 025,09	18 025,09	18 025,09	18 025,09
15	14 672,17	15 288,71	15 931,17	16 374,40	16 600,62	17 298,20
14	12 967,74	13 512,67	14 080,49	14 472,23	14 672,17	15 288,71	15 931,17	16 600,62
13	11 461,32	11 942,94	12 444,80	12 791,03	12 967,74
12	10 129,89	10 555,56	10 999,12	11 305,13	11 461,32	11 942,94	12 444,80	12 967,74
11	8 953,13	9 329,35	9 721,38	9 991,85	10 129,89	10 555,56	10 999,12	11 461,32
10	7 913,07	8 245,59	8 592,08	8 831,12	8 953,13	9 329,35	9 721,38	10 129,89
9	6 993,83	7 287,72	7 593,96	7 805,24	7 913,07
8	6 181,38	6 441,13	6 711,79	6 898,52	6 993,83	7 287,72	7 593,96	7 913,07
7	5 463,30	5 692,88	5 932,10	6 097,14	6 181,38	6 441,13	6 711,79	6 993,83
6	4 828,65	5 031,55	5 242,99	5 388,85	5 463,30	5 692,88	5 932,10	6 181,38
5	4 267,72	4 447,05	4 633,92	4 762,85	4 828,65	5 031,55	5 242,99	5 463,30
4	3 771,95	3 930,45	4 095,61	4 209,56	4 267,72	4 447,05	4 633,92	4 828,65
3	3 333,77	3 473,86	3 619,84	3 720,55	3 771,95	3 930,45	4 095,61	4 267,72
2	2 946,50	3 070,31	3 199,33	3 288,34	3 333,77	3 473,86	3 619,84	3 771,95
1	2 604,21	2 713,64	2 827,67	2 906,34	2 946,50

Člen 16

Z učinkom od 1. julija 2009 znaša za namen uporabe člena 18(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom znesek fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom v veljavi pred 1. majem 2004:

—	129,36 EUR mesečno za uradnike v razredu C4 ali C5,

—	198,33 EUR mesečno za uradnike v razredu C1, C2 ali C3.

Člen 17

Z učinkom od 14. julija 2009 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:

Razred	1	2	3	4	5	6	7
Osnovna plača za polni delovni čas	1 649,12	1 921,23	2 083,02	2 258,43	2 448,62	2 654,81	2 878,37
Razred	8	9	10	11	12	13	14
Osnovna plača za polni delovni čas	3 120,77	3 383,57	3 668,50	3 977,43	4 312,37	4 675,52	5 069,25
Razred	15	16	17	18	19
Osnovna plača za polni delovni čas	5 496,13	5 958,97	6 460,77	7 004,85	7 594,73

Člen 18

Ta uredba se lahko po potrebi pregleda in v ta namen Komisija, če je to potrebno, predloži predlog o spremembi te uredbe, katero Svet sprejme s kvalificirano večino.

Člen 19

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT

(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(2) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).

(3) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/16

SKLEP SVETA 2009/1012/SZVP

z dne 22. decembra 2009

o podpori dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter uveljavljanje načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 26. junija 1997 sprejel program EU za preprečevanje in zatiranje nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem, s čimer so se EU in njene države članice zavezale, da bodo ukrepale skupaj ter pomagale drugim državam pri preprečevanju in zatiranju nedovoljene trgovine z orožjem.

(2)

Svet je 8. decembra 2008 sprejel Skupno stališče 2008/944/SZVP (1), ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme ter določa osem meril za izvoz konvencionalnega orožja, uvaja mehanizem za obveščanje in posvetovanje o zavrnitvah in navaja postopek za zagotovitev preglednosti, ki predvideva objavo letnih poročil EU o izvozu orožja. Skupno stališče je znatno prispevalo k usklajenosti nacionalnih politik nadzora nad izvozom orožja, načela in merila iz skupnega stališča pa je uradno prevzelo več tretjih držav.

(3)	Člen 11 Skupnega stališča 2008/944/SZVP navaja, da si države članice močno prizadevajo, da bi spodbudile druge države, ki izvažajo orožje, da upoštevajo merila tega skupnega stališča.

(4)

V evropski varnostni strategiji, ki so jo predsedniki držav in vlad sprejeli 12. decembra 2003, je navedenih pet glavnih težav, s katerimi se EU spopada v obdobju po koncu hladne vojne: terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, regionalni konflikti, odpovedovanje držav in organizirani kriminal. Pri štirih od teh petih težav so posledice nenadzorovanega prometa s konvencionalnim orožjem osrednjega pomena. Nenadzorovani promet z orožjem resnično prispeva k stopnjevanju terorizma in organiziranega kriminala ter je poglavitni dejavnik pri nastanku in širjenju konfliktov ter razpadu državnih struktur. V strategiji je poudarjen tudi pomen nadzora nad izvozom orožja za zajezitev njegovega širjenja.

(5)

Cilj mednarodnega instrumenta, ki bi državam omogočil pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 8. decembra 2005, je večja učinkovitost in dopolnitev veljavnih dvostranskih, regionalnih in mednarodnih sporazumov, da bi preprečili, zatrli in odpravili vse oblike nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem.

(6)

V strategiji EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju 15. in 16. decembra 2005, je določeno, da bi se morala EU na regionalni in mednarodni ravni zavzeti za strožji nadzor nad izvozom in za spodbujanje meril iz Kodeksa ravnanja pri izvozu orožja, ki je bil nadomeščen s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP, med drugim tako, da bi tretjim državam pomagala pri oblikovanju nacionalne zakonodaje na tem področju in spodbujala ukrepe za večjo preglednost.

(7)

Generalna skupščina Združenih narodov je 6. decembra 2006 sprejela Resolucijo 61/89 z naslovom „Za sporazum o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja“, ki so jo podprle vse države članice Evropske unije; Svet je decembra 2006 ter junija in decembra 2007 sprejel sklepe, v katerih poudarja, da morajo biti EU in države članice dejavne ter sodelovati z drugimi državami in regionalnimi organizacijami v procesu, ki poteka pod okriljem Združenih narodov, da bi določili skupne mednarodne standarde za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja, kar bi bil velik premik v boju proti nezaželenemu in neodgovornemu širjenju konvencionalnega orožja, ki ogroža mir, varnost, razvoj in dosledno spoštovanje človekovih pravic.

(8)

Svet je 17. marca 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/230/SZVP (2) o podpori dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja in uveljavljanje načel in meril iz Kodeksa ravnanja EU (skupnega stališča) pri izvozu orožja v tretjih državah; zadnja dejavnost v okviru tega skupnega ukrepa je bila 27. in 28. oktobra 2009 –

SKLENIL:

Člen 1

1. Zaradi praktičnega izvajanja:

—	evropske varnostne strategije,

—	strategije EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva in trgovini z njim,

—	člena 11 Skupnega stališča 2008/944/SZVP,

—	programa EU za preprečevanje in zatiranje nedovoljene trgovine s konvencionalnim orožjem,

—	mednarodnega instrumenta, ki državam omogoča pravočasno in zanesljivo prepoznavanje in izsleditev nedovoljenega osebnega in lahkega orožja, ter

—	sklepov Sveta o mednarodni pogodbi o trgovini z orožjem.

Evropska unija podpira dejavnosti za dosego naslednjih ciljev:

(a)	v tretjih državah spodbujati merila in načela Skupnega stališča 2008/944/SZVP;

(b)	pomagati tretjim državam pri pripravi in izvajanju zakonodaje, ki omogoča učinkovit nadzor nad izvozom orožja;

(c)	pomagati tretjim državam pri usposabljanju uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, da bi zagotovili ustrezno izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom orožja;

(d)	pomagati tretjim državam in regijam pri pripravi nacionalnih in regionalnih poročil o izvozu orožja in uveljavljanju drugih oblik spremljanja, da bi zagotovili večjo preglednost in odgovornost pri izvozu orožja;

(e)	spodbuditi tretje države, da bi podprle proces pod okriljem Združenih narodov za sprejetje pravno zavezujoče mednarodne pogodbe o določitvi skupnih standardov za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem, in jih podpirati, tako da bi bile te države sposobne spoštovati take skupne standarde.

2. Projekti za doseganje ciljev, kakor so opredeljeni v odstavku 1, so opisani v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP).

2. Za tehnično izvajanje projektov iz člena 1(2) je pristojen izvajalec:

Nemški zvezni urad za ekonomijo in nadzor izvoza, BAFA.

3. Izvajalec opravlja svoje naloge v okviru odgovornosti VP. V ta namen se VP po potrebi dogovarja z izvajalsko agencijo.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 787 000 EUR.

2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki veljajo za proračun Unije.

3. Komisija nadzira pravilno uporabo prispevka EU iz odstavka 1 tega člena. V ta namen z izvajalcem iz člena 2(2) sklene sporazume o financiranju. Sporazum o financiranju določa, da mora izvajalec zagotoviti vidnost prispevka EU, ki je primerna njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. V primeru težav v tem postopku o tem obvesti Svet, obvesti pa ga tudi o datumu sklenitve sporazumov.

Člen 4

1. Poročilo o dejanskem napredku, doseženem v posameznih upravičenih državah, pripravijo vodje misij EU v tretjih državah, ki veljajo za upravičene države v skladu s tem sklepom, in sicer po končani zadnji delavnici.

2. VP poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravijo izvajalec iz člena 2(2) in vodje misij iz odstavka 1 tega člena. Svet na podlagi teh poročil pripravi oceno. Komisija zagotovi podatke o finančnem izvajanju projektov iz člena 3(3).

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Veljati preneha 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali, če navedeni sporazum v zadevnem obdobju ni bil skelnjen, šest mesecev po datumu sprejetja.

Člen 6

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

(2) UL L 75, 18.3.2008, str. 81.

PRILOGA

Podpora dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter uveljavljanje načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah

I. Cilji

Splošni cilji tega sklepa so:

(a)	v tretjih državah spodbujati merila in načela Skupnega stališča 2008/944/SZVP;

(b)	pomagati tretjim državam pri pripravi in izvajanju zakonodaje, ki omogoča učinkovit nadzor nad izvozom orožja;

(c)	pomagati državam pri usposabljanju uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, da bi zagotovili ustrezno izvajanje in izvrševanje nadzora nad izvozom orožja;

(d)	pomagati državam in regijam pri pripravi nacionalnih in regionalnih poročil o izvozu orožja in uveljavljanju drugih oblik spremljanja, da bi zagotovili večjo preglednost in odgovornost pri izvozu orožja;

(e)	spodbuditi tretje države, da bi podprle proces pod okriljem Združenih narodov za sprejetje pravno zavezujoče mednarodne pogodbe o določitvi skupnih standardov za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem, in jih podpirati, tako da bi bile te države sposobne spoštovati take skupne standarde.

II. Projekti

Namen:

zagotoviti tehnično pomoč zainteresiranim tretjim državam, ki so pokazale pripravljenost, da izboljšajo svoje standarde in prakso pri nadzoru nad izvozom vojaške opreme in jih uskladijo s tistimi, ki so jih sprejele in ki jih uporabljajo države članice Evropske unije ter so določeni v Skupnem stališču 2008/944/SZVP in v priloženih navodilih za uporabo.

Opis in ocena stroškov:

(i)

Delavnice za skupine držav

Projekt obsega pet dvodnevnih delavnic, na katere so povabljeni državni in carinski uradniki ter uradniki, pristojni za izdajanje izvoznih dovoljenj, iz izbrane skupine držav. Povabljeni so lahko tudi predstavniki obrambne industrije. Delavnice lahko potekajo v upravičenih državah ali na lokaciji, ki jo določi predsedstvo. Usposabljanje na ustreznih področjih vodijo strokovnjaki državnih uprav iz držav članic EU, iz držav, ki so se pridružile Skupnemu stališču 2008/944/SZVP, iz sekretariata Sveta EU in/ali zasebnega sektorja (vključno z nevladnimi organizacijami).

(ii)

Izmenjava osebja

Projekt obsega do štiri največ mesec trajajoče delovne ali študijske obiske državnih uradnikov in/ali uradnikov, pristojnih za izdajanje izvoznih dovoljenj, iz upravičenih držav kandidatk za vstop v EU pri pristojnih organih držav članic EU ali do štiri največ mesec trajajoče delovne ali študijske obiske državnih uradnikov in/ali uradnikov iz držav članic EU pri ustreznih organih upravičenih držav (1).

III. Trajanje

Projekti naj bi bili predvidoma izvedeni v 24 mesecih.

IV. Upravičene države

Prvo polletje 2010

(i)	Države Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija)

(ii)	Severnoafriške države, ki v okviru evropske sosedske politike sodelujejo v evro-sredozemskem partnerstvu (Alžirija, Egipt, Libija, Maroko in Tunizija)

Drugo polletje 2010

Vzhodnoevropske in kavkaške partnerske države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina)

Prvo polletje 2011

Države Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija)

Drugo polletje 2011

Vzhodnoevropske in kavkaške partnerske države, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina)

Če bi bilo treba zaradi nepredvidenih okoliščin spremeniti seznam upravičenih držav ali časovni razpored delavnic, se za takšno spremembo na predlog VP, odloči Delovna skupina za izvoz konvencionalnega orožja (COARM).

Če se katera od navedenih držav ne bi želela udeležiti delavnice, se izmed naslednjih partnerskih držav, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, lahko izberejo (2) druge države: Izrael, Jordanija, Libanon, Palestinska oblast, Sirija.

V. Ocena učinka

Učinek tega sklepa in Skupnega ukrepa 2008/230/SZVP bi bilo treba s tehničnega vidika oceniti po končani zadnji delavnici in po zadnji izmenjavi osebja v skladu s tem sklepom. Ocena se pripravi v obliki poročil o dejanskem stanju na področju sprejetja ustrezne zakonodaje, vzpostavitve organov za nadzor izvoza in učinkovitega nadzora izvoza v upravičenih državah. Poročila pripravijo vodje misije EU v vsaki od upravičenih držav.

(1) O izbiri osebja za izmenjavo odločijo pristojne delovne skupine Sveta na predlog VP.

(2) O tem na predlog VP odločijo pristojne delovne skupine Sveta.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/21

ODLOČBA SVETA

z dne 22. decembra 2009

o dovoljenju Republiki Avstriji, da še naprej uporablja odstopanje od člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(2009/1013/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V dopisu, ki ga je Generalni sekretariat Komisije prejel 2. junija 2009, je Republika Avstrija (v nadaljevanju „Avstrija“) zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja odstopanje od določb Direktive 2006/112/ES, ki ureja pravico do odbitka in je bilo prej odobreno z Odločbo 2004/866/ES (2) v skladu s tedaj veljavno Šesto direktivo 77/388/ES z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (3).

(2)	V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom dne 10. septembra 2009 obvestila druge države članice o zahtevku Avstrije. Komisija je z dopisom z dne 21. septembra 2009 Avstrijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)	Za poenostavitev obračunavanja DDV je namen odstopanja, da se DDV v celoti izključi pravica do odbitka za blago in storitve, ki se uporabljajo več kakor 90-odstotno za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali na splošno za ne-poslovne namene.

(4)	Ukrep odstopa od člena 168 Direktive 2006/112/ES, ki določa splošno načelo pravice do odbitka, in je namenjen poenostavitvi postopka za obračunavanje DDV. Ukrep le v zanemarljivem obsegu vpliva na znesek dolgovanega davka v fazi končne potrošnje.

(5)	Pravno in dejansko stanje, ki je upravičevalo sedanjo uporabo zadevnega ukrepa za poenostavitev, se ni spremenilo in ostaja isto. Avstriji bi bilo zato tudi v prihodnjem obdobju treba dovoliti uporabo ukrepa za poenostavitev, vendar za omejeno obdobje, da se omogoči ocena ukrepa.

(6)	Odstopanje ne bo imelo negativnih učinkov na lastna sredstva Unije, pridobljenih iz DDV –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 168 Direktive 2006/112/EGS se Avstriji dovoli, da izključuje DDV iz pravice do odbitka za blago in storitve, ki se uporabljajo več kakor 90-odstotno za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali na splošno za ne-poslovne namene.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2012.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Avstrijo.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2) UL L 371, 18.12.2004, str. 47.

(3) UL L 145, 13.6.1977, str. 1.

29.12.2009

SL XM XM

Uradni list Evropske unije

L 348/22

SKLEP SVETA

z dne 22. decembra 2009

o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015

(2009/1014/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 300(3) in 305 Pogodbe, v povezavi s členom 8 Protokola o prehodnih določbah priloženega Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o Evropski uniji,

ob upoštevanju predlogov držav članic,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 300(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) predvideva, da morajo biti člani ali nadomestni člani Odbora regij predstavniki regionalnih ali lokalnih organov, in da so bodisi nosilci volilnega mandata ali pa so politično odgovorni izvoljeni skupščini,

(2)	člen 305 PDEU predvideva, da Svet v skladu s predlogi držav članic imenuje člane odbora in enako število nadomestnih članov za dobo petih let,

(3)	v členu 8 Protokola o prehodnih določbah je določena razdelitev članov Odbora regij,

(4)	mandat članov in nadomestnih članov Odbora regij se izteče 25. januarja 2010, zato je treba imenovati nove člane in nadomestne člane Odbora regij.

(5)	To imenovanje bo zaključeno s kasnejšim imenovanjem članov in nadomestnih članov, katerih imena Svetu niso bila sporočena do 14. decembra 2009 –

SKLENIL:

Člen 1

Za člane ali nadomestne člane Odbora regij se za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015 imenujejo:

—	za člane se imenujejo osebe s seznama po državah članicah iz Priloge I,

—	za nadomestne člane se imenujejo osebe s seznama po državah članicah iz Priloge II.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati začne na dan sprejetja.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

ПРИЛОЖЕНИЕ I — ANEXO I — PŘÍLOHA I — BILAG I — ANHANG I — I LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ Ι — ANNEX I — ANNEXE I — ALLEGATO I — I PIELIKUMS — I PRIEDAS — I. MELLÉKLET — ANNESS I — BIJLAGE I — ZAŁĄCZNIK I — ANEXO I — ANEXA I — PRÍLOHA I — PRILOGA I — LIITE I — BILAGA I

Членове / Miembros / Členové / Medlemmer / Mitglieder / Liikmed / Μέλη / Members / Membres / Membri / Locekļi / Nariai / Tagok / Membri / Leden / Członkowie / Membros / Membri / Členovia / Člani / Jäsenet / Ledamöter

BELGIË / BELGIQUE / BELGIEN

De heer Geert BOURGEOIS

Vlaams minister

De heer Jos CHABERT

Opvolger in het Brussels Hoofdstedelijk Parlement

Monsieur Xavier DESGAIN

Membre du Parlement wallon

Mevrouw Mia DE VITS

Vlaams volksvertegenwoordiger

Monsieur Paul FICHEROULLE

Echevin de la Ville de Charleroi

Monsieur Jean-François ISTASSE

Membre du Parlement de la Communauté française

Herr Karl-Heinz LAMBERTZ

Ministerpräsident der Regierung der Deutschsprachigen Gemeinschaft

Monsieur Michel LEBRUN

Membre du Parlement de la Communauté française

Monsieur Charles PICQUE

Ministre-Président du Gouvernement de la Région de Bruxelles-Capitale

De heer Jan ROEGIERS

Vlaams volksvertegenwoordiger

De heer Johan SAUWENS

Vlaams volksvertegenwoordiger

De heer Luc VAN DEN BRANDE

Voorzitter van het Vlaams-Europees Verbindingsagentschap

БЪЛГАРИЯ

Mr. Hasan AZIS

Mayor, Municipality of Karjali

Ms. Katya DOYCHEVA

Mayor, Municipality of Tvarditza

Ms. Dora IANKOVA

Mayor, Municipality of Smolyan

Mr. Vladimir KISSIOV

Municipal Councilor, Municipality of Sofia

Mr. Krasimir MIREV

Mayor, Municipality of Targovishte

Mr. Vladimir MOSKOV

Mayor, Municipality of Gotze Delchev

Mr. Orhan MUMUN

Mayor, Municipality of Mineralni Bani

Ms. Detelina NIKOLOVA

Mayor, Municipality of Dobrich

Ms. Penka PENKOVA

Mayor, Municipality of Lom

Mr. Georgi SLAVOV

Mayor, Municipality of Yambol

Mr. Bozhidar YOTOV

Mayor, Municipality of Ruse

Mr. Zlatko ZHIVKOV

Mayor, Municipality of Montana

ČESKÁ REPUBLIKA

Pan Pavel BÉM

Primátor hlavního města Prahy

RNDr. Jiří BYTEL

Starosta obce Velká Hleďsebe

Pan Stanislav EICHLER

Hejtman Libereckého kraje

Mgr. Jan KUBATA

Primátor města Ústí nad Labem

Paní Helena LANGŠÁDLOVÁ

Místostarostka města Černošce

Pan Roman LÍNEK

Náměstek hejtmana Pardubického kraje

Pan Josef NOVOTNÝ

Hejtman Karlovarského kraje

Ing. Petr OSVALD

Zastupitel města Plzeň

Pan Jaroslav PALAS

Hejtman Moravskoslezského kraje

Mgr. Juraj THOMA

Primátor města České Budějovice

Paní Jana VAŇHOVÁ

Hejtmanka Ústeckého kraje

Pan Jiří ZIMOLA

Hejtman Jihočeského kraje

DANMARK

Hr. Knud Elmer ANDERSEN

Regionsrådsmedlem

Hr. Per BØDKER ANDERSEN

Byrådsmedlem

Hr. Jens Christian GJESING

Borgmester

Hr. Jens Arne HEDEGAARD JENSEN

Byrådsmedlem

Hr. Henning JENSEN

Borgmester

Fru Tove LARSEN

Borgmester

Hr. Henrik Ringbæk MADSEN

Regionrådsmedlem

Hr. Jens Jørgen NYGAARD

Byrådsmedlem

Hr. Karsten Uno PETERSEN

Regionrådsmedlem

DEUTSCHLAND

Frau Nicola BEER

Hessische Staatssekretärin für Europaangelegenheiten

Herr Ralf CHRISTOFFERS

Minister für Wirtschaft und Europaangelegenheiten des Landes Brandenburg

Herr Wolfgang GIBOWSKI

Staatssekretär, Bevollmächtigter des Landes Niedersachsen beim Bund

Herr Rolf HARLINGHAUSEN MdL

Mitglied der Hamburgischen Bürgerschaft (Landtag)

Frau Monika HELBIG

Bevollmächtigte beim Bund und Europabeauftragte des Landes Berlin

Herr Niclas HERBST MdL

Mitglied des Landtages von Schleswig-Holstein

Herr Helmut M. JAHN

Landrat des Hohenlohekreises

Herr Werner JOSTMEIER MdL

Mitglied des Landtages von Nordrhein-Westfalen

Herr Norbert KARTMANN MdL

Mitglied des Hessischen Landtages

Dr. Kerstin KIESSLER

Staatsrätin, Mitglied des Senats der Freien Hansestadt Bremen

Dr. Karl-Heinz KLÄR

Bevollmächtigter des Landes Rheinland-Pfalz beim Bund und für Europa

Herr Dieter KLÖCKNER MdL

Mitglied des Landtages Rheinland-Pfalz

Frau Uta-Maria KUDER

Justizministerin des Landes Mecklenburg-Vorpommern

Herr Heinz LEHMANN MdL

Mitglied des Sächsischen Landtags

Dr. Jürgen MARTENS

Sächsischer Staatsminister der Justiz und für Europa

Herr Heinz MAURUS

Bevollmächtigter des Landes Schleswig-Holstein beim Bund, Staatssekretär

Frau Martina MICHELS MdL

Mitglied des Abgeordnetenhauses von Berlin

Frau Emilia MÜLLER

Bayerische Staatsministerin für Bundes- und Europaangelegenheiten

Herr Peter MÜLLER MdL

Ministerpräsident des Saarlandes

Herr Dr. Holger POPPENHAEGER

Justizminister des Freistaates Thüringen

Prof. Dr. Wolfgang REINHART MdL

Mitglied des Landtags von Baden-Württemberg

Dr. hc. Petra ROTH

Oberbürgermeisterin der Stadt Frankfurt am Main

Dr. Michael SCHNEIDER

Staatssekretär, Bevollmächtigter des Landes Sachsen-Anhalt beim Bund

Herr Hans-Josef VOGEL

Bürgermeister der Stadt Arnsberg

EESTI

Mr. Väino HALLIKMÄGI

Member of Pärnu City Council

Mr. Kaido KAASIK

Mayor of Valjala Rural Municipality Government

Mr. Teet KALLASVEE

Member of Haapsalu City Council

Mr. Kurmet MÜÜRSEPP

Member of Antsla Rural Municipality Council

Mr. Jüri PIHL

Vice- Mayor of Tallinn City Government

Mr. Uno SILBERG

Member of Kose Rural Municipality Council

Mr. Toomas VITSUT

Chairman of Tallinn City Council

ΕΛΛΑΣ

Θεόδωρος ΓΚΟΤΣΟΠΟΥΛΟΣ

Δημοτικός Σύμβουλος Παλλήνης Αττικής

Γρηγόριος ΖΑΦΕΙΡΟΠΟΥΛΟΣ

Δήμαρχος Χαλανδρίου Αττικής

Νικήτας ΚΑΚΛΑΜΑΝΗΣ

Δήμαρχος Αθηναίων

Γεώργιος ΠΑΠΑΣΤΕΡΓΙΟΥ

Νομάρχης Πιερίας

Ιωάννης ΣΓΟΥΡΟΣ

Νομάρχης Αθηνών

Κωνσταντίνος ΣΙΜΙΤΣΗΣ

Δήμαρχος Καβάλας

Ευαγγελία ΣΧΟΙΝΑΡΑΚΗ-ΗΛΙΑΚΗ

Νομάρχης Ηρακλείου Κρήτης

Κωνσταντίνος ΤΑΤΣΗΣ

Πρόεδρος Διευρυμένης Ν.Α. Ξάνθης-Δράμας-Καβάλας

Κωνσταντίνος ΤΖΑΤΖΑΝΗΣ

Νομαρχιακός Σύμβουλος Πειραιά

Δημήτριος ΤΣΙΓΚΟΥΝΗΣ

Δήμαρχος Λεωνιδίου Αρκαδίας

Ανδρέας ΦΟΥΡΑΣ

Δήμαρχος Πατρέων

Παναγιώτης ΨΩΜΙΑΔΗΣ

Νομάρχης Θεσσαλονίκης

ESPAÑA

D.a Esperanza AGUIRRE GIL DE BIEDMA

Presidenta de la Comunidad Autónoma de Madrid

D. Vicente Alberto ÁLVAREZ ARECES

Presidente de la Comunidad Autónoma del Principado de Asturias

D. Francesc ANTICH OLIVER

Presidente de la Comunidad Autónoma de Illes Balears

D.a Rita BARBERÁ NOLLA

Alcaldesa de Valencia

D. José María BARREDA FONTES

Presidente de la Comunidad Autónoma de Castilla-La Mancha

D. Francisco CAMPS ORTIZ

Presidente de la Comunitat Valenciana.

D. Pedro CASTRO VÁZQUEZ

Alcalde de Getafe

D. Guillermo FERNÁNDEZ VARA

Presidente de la Junta de Extremadura

D.a Dolores GOROSTIAGA SAIZ

Vicepresidenta de la Comunidad Autónoma de Cantabria y Consejera de Empleo y Bienestar Social

D. Jose Antonio GRIÑÁN MARTÍNEZ

Presidente de la Junta de Andalucía

D. Jordi HEREU I BOHER

Alcalde de Barcelona

D. Juan Vicente HERRERA CAMPO

Presidente de la Comunidad Autónoma de Castilla y León

D. Marcelino IGLESIAS RICOU

Presidente del Gobierno de Aragón

D. Francisco Javier LOPEZ ALVAREZ

Lehendakari del Gobierno Vasco

D. José MONTILLA AGUILERA

Presidente de la Generalitat de Catalunya

D. Alberto NÚÑEZ FEIJÓO

Presidente de la Xunta de Galicia

D. Paulino RIVERO BAUTE

Presidente del Gobierno de Canarias

D. Alberto RUIZ-GALLARDÓN JIMÉNEZ

Mandato: Alcalde de Madrid

D. Pedro María SANZ ALONSO

Presidente del Gobierno de La Rioja

D. Miguel SANZ SESMA

Presidente del Gobierno de Navarra

D. Ramón Luis VALCÁRCEL SISO

Presidente de la Comunidad Autónoma de la Región de Murcia

FRANCE

M. Jacques BLANC

Maire de La Canourgue

Mme Danièle BOEGLIN

Première Vice-présidente du Conseil général de l'Aube

M. Jean-Paul BORE

Premier Vice-président du Conseil régional du Languedoc-Roussillon

M. Bruno BOURG-BROC

Maire de Châlons en Champagne

Mme. Claudette BRUNET-LECHENAULT

Vice-présidente du Conseil général de Saône et Loire

M. François COMMEINHES

Maire de Sète

M. Michel DELEBARRE

Maire de Dunkerque

M. Jean-Louis DESTANS

Président du Conseil général de l'Eure

Mme Claude du GRANRUT

Conseillère régionale de Picardie

M. Pierre HUGON

Vice-président du Conseil général de la Lozère

M. Jean-Louis JOSEPH

Maire de la Bastidonne

Mme Anne-Marie KEISER

Vice-présidente du Conseil général de Gironde

M. Jean-Yves LE DRIAN

Président du Conseil régional de Bretagne

M. Alain LE VERN

Président du Conseil régional de Haute-Normandie

M. Pierre MAILLE

Président du Conseil général du Finistère

M. Daniel PERCHERON

Président du Conseil régional du Nord-Pas-de-Calais

M. Jean-Vincent PLACE

Conseiller régional de l'Ile-de-France

M. Jean PRORIOL

Conseiller régional d'Auvergne

M. Camille de ROCCA SERRA

Président de l'Assemblée de Corse

M. Christophe ROUILLON

Maire de Coulaines

M. Alain ROUSSET

Président du Conseil régional d'Aquitaine

M. Ange SANTINI

Président du Conseil exécutif de la Collectivité Territoriale de Corse

M. René SOUCHON

Président du Conseil régional d'Auvergne

M. Bernard SOULAGE

Premier Vice-président du Conseil régional de Rhône-Alpes

ITALIA

Sig. Antonio BASSOLINO

Presidente della Regione Campania

Sig.ra Mercedes BRESSO

Presidente della Regione Piemonte

Sig. Claudio BURLANDO

Presidente della Regione Liguria

Sig. Ugo CAPPELLACCI

Presidente della Regione Sardegna

Sig. Giuseppe CASTIGLIONE

Presidente della Provincia di Catania

Sig. Luciano CAVERI

Consigliere regionale della Regione Valle d'Aosta

Sig. Sergio CHIAMPARINO

Sindaco del Comune di Torino

Sig. Giovanni CHIODI

Presidente della Regione Abruzzo

Sig.ra Maria Luisa COPPOLA

Assessore e Consigliere regionale della Regione Veneto

Sig. Luis DURNWALDER

Consigliere regionale/Presidente Provincia autonoma di Bolzano

Sig. Giorgio GRANELLO

Sindaco del Comune di Ponzano Veneto

Sig. Agazio LOIERO

Presidente della Regione Calabria

Sig. Claudio MARTINI

Presidente della Regione Toscana

Sig.ra Sonia MASINI

Presidente della Provincia di Reggio Emilia

Sig. Graziano MILIA

Presidente della Provincia di Cagliari

Sig. Francesco MUSOTTO

Deputato dell'Assemblea Regionale Siciliana

Sig. Roberto PELLA

Consigliere del Comune di Valdengo

Sig. Massimo PINESCHI

Consigliere della Regione Lazio

Sig. Savino Antonio SANTARELLA

Sindaco del Comune di Candela

Sig. Vito SANTARSIERO

Sindaco del Comune di Potenza

Sig. Gian Mario SPACCA

Presidente della Regione Marche

Sig. Nicola VENDOLA

Presidente della Regione Puglia

Sig. Riccardo VENTRE

Consigliere del Comune di Caserta

Sig.ra Marta VINCENZI

Sindaco del Comune di Genova

ΚYΠΡΟΣ

Γεώργιος ΓΕΩΡΓΙΟΥ

Δήμαρχος Κάτω Πολεμιδιών

Σάββας ΗΛΙΟΦΩΤΟΥ

Δήμαρχος Στροβόλου

Χριστόδουλος Κώστα ΚΑΤΤΙΡΤΖΗ

Πρόεδρος Κοινοτικού Συμβουλίου Κάτω Ζώδιας

Ελένη ΛΟΥΚΑΪΔΟΥ

Δημοτικός Σύμβουλος Λευκωσίας

Χρίστος ΜΕΣΗΣ

Δήμαρχος Μέσα Γειτονιάς

Ευγένιος ΜΙΧΑΗΛ

Πρόεδρος Κοινοτικού Συμβουλίου Ομόδους

LATVIJA

Andris JAUNSLEINIS

Latvijas Pašvaldību savienības priekšsēdis

Guntars KRIEVIŅŠ

Liepājas pilsētas domes deputāts

Aleksandrs LIELMEŽS

Mālpils novada domes priekšsēdētājs

Jānis NEIMANIS

Grobiņas novada domes priekšsēdētāja vietnieks

Indra RASSA

Saldus novada domes priekšsēdētāja

Leonīds SALCEVIČS

Jēkabpils pilsētas domes priekšsēdētājs

Ainārs ŠLESERS

Rīgas domes priekšsēdētāja vietnieks

LIETUVA

Arnoldas ABRAMAVIČIUS

Zarasų rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Vytas APUTIS

Kazlų rūdos savivaldybės tarybos narys

Andrius KUPČINSKAS

Kauno miesto savivaldybės tarybos narys (meras)

Virginijus KOMSKIS

Pagėgių savivaldybės tarybos narys (meras)

Ričardas MALINAUSKAS

Druskininkų savivaldybės tarybos narys (meras)

Daiva MATONIENĖ

Šiaulių miesto savivaldybės tarybos narė (mero pavaduotoja)

Gediminas PAVIRŽIS

Vilniaus rajono savivaldybės tarybos narys

Povilas ŽAGUNIS

Panevėžio rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Odeta ŽERLAUSKIENĖ

Skuodo rajono savivaldybės tarybos narė (mero pavaduotoja)

LUXEMBOURG

Mme Simone BEISSEL

Echevin de la Ville de Luxembourg

Mme Agnès DURDU

Membre du conseil communal de Wincrange

M. Dan KERSCH

Bourgmestre de la commune de Mondercange

M. Albert LENTZ

Echevin de la commune de Mersch

M. Paul-Henri MEYERS

Membre du conseil communal de Luxembourg

M. Marc SCHAEFER

Membre du conseil communal de Vianden

MAGYARORSZÁG

Ferenc BENKŐ

Tiszaladány község polgármestere

Gábor BIHARY

Budapest Főváros Közgyűlésének tagja

György GÉMESI dr.

Gödöllő város polgármestere

György IPKOVICH dr.

Szombathely Megyei Jogú Város polgármestere

Attila JÓSZAI

Szigetszentmiklós város képviselő-testületének tagja

Csaba MOLNÁR dr.

Győr-Moson-Sopron Megyei Közgyűlés tagja

Sándor NAGY

Kistelek város polgármestere

József RIBÁNYI

Tamási város polgármestere

István SÉRTŐ-RADICS dr.

Uszka község polgármestere

Gyula SZABÓ

Heves Megyei Közgyűlés tagja

András SZALAY dr.

Veszprém Megyei Jogú Város Közgyűlésének tagja

Zoltán VARGA

Békés Megyei Közgyűlés tagja

MALTA

Ms. Claudette ABELA BALDACCHINO

Deputy Mayor of Qrendi

Dr. Samuel AZZOPARDI

Mayor of Victoria, Gozo

Mr. Michael COHEN

Mayor of Kalkara

Mr. Joseph CORDINA

Mayor of Xagħra, Gozo

Dr. Malcolm MIFSUD

Mayor of Pietà

NEDERLAND

Dhr A. (Ahmed) ABOUTALEB

Burgemeester (mayor) of the city of Rotterdam

Dhr J.H. (Rob) BATS

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Drenthe

Dhr D. (Dick) BUURSINK

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Overijssel

Mevr. H.M.C. (Lenie) DWARSHUIS - VAN DE BEEK

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Zuid-Holland

Dhr L.J.P.M. (Léon) FRISSEN

Commissaris van de Koningin (Governor: chair of the Council and of the Executive Council) of the Province of Limburg

Mevr. A. (Annemarie) JORRITSMA-LEBBINK

Burgemeester (mayor) of the city of Almere

Mevr. R. (Rinske) KRUISINGA

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Noord-Holland

Dhr C.H.J. (Cor) LAMERS

Burgemeester (mayor) of the municipality of Houten

Mevr. K.M.H. (Karla) PEIJS

Commissaris van de Koningin (Governor: chair of the council and of the executive council) of the province of Zeeland

Dhr A.G.J.M. (Ton) ROMBOUTS

Burgemeester (mayor) of the city of 's Hertogenbosch

Dhr G.A.A. (Bas) VERKERK

Burgemeester (mayor) of the city of Delft

Mevr. L.M.B.C. (Luzette) WAGENAAR-KROON

Wethouder (alderman: member of the executive council) of the municipality of Drechterland

ÖSTERREICH

Herr Gerhard DÖRFLER

Landeshauptmann von Kärnten

Dr. Michael HÄUPL

Bürgermeister und Landeshauptmann von Wien

Herr Erwin MOHR

Mitglied des Gemeinderats von Wolfurt

Herr Hans NIESSL

Landeshauptmann von Burgenland

Herr Johannes PEINSTEINER

Bürgermeister von St. Wolfgang im Salzkammergut

Dr. Erwin PRÖLL

Landeshauptmann von Niederösterreich

Dr. Josef PÜHRINGER

Landeshauptmann von Oberösterreich

Dr. Herbert SAUSGRUBER

Landeshauptmann von Vorarlberg

Dr. Heinz SCHADEN

Bürgermeister der Stadt Salzburg

Dr. Franz SCHAUSBERGER

Beauftragter des Landes Salzburg für den Ausschuss der Regionen

DDr. Herwig VAN STAA

Präsident des Landtags von Tirol

Mag. Franz VOVES

Landeshauptmann der Steiermark

POLSKA

Jacek CZERNIAK

Przewodniczący Sejmiku Województwa Lubelskiego

Konstanty DOMBROWICZ

Prezydent Miasta Bydgoszcz

Marcin JABŁOŃSKI

Marszałek Województwa Lubuskiego

Adam JARUBAS

Marszałek Województwa Świętokrzyskiego

Lech JAWORSKI

Radny m.st. Warszawy

Maciej KOBYLIŃSKI

Prezydent Miasta Słupsk

Jan KOZŁOWSKI

Marszałek Województwa Pomorskiego

Witold KROCHMAL

Burmistrz Miasta i Gminy Wołów

Jerzy KROPIWNICKI

Prezydent Miasta Łodzi

Marek NAWARA

Marszałek Województwa Małopolskiego

Jacek PROTAS

Marszałek Województwa Warmińsko-Mazurskiego

Józef SEBESTA

Marszałek Województwa Opolskiego

Adam STRUZIK

Marszałek Województwa Mazowieckiego

Bogusław ŚMIGIELSKI

Marszałek Województwa Śląskiego

Stanisław SZWABSKI

Przewodniczący Rady Miasta Gdynia

Leszek ŚWIĘTALSKI

Wójt Gminy Stare Bogaczowice

Marek TRAMŚ

Starosta Polkowicki

Ludwik WĘGRZYN

Radny Powiatu Bocheńskiego

Marek WOŹNIAK

Marszałek Województwa Wielkopolskiego

Tadeusz WRONA

Prezydent Miasta Częstochowa

Jerzy ZAJĄKAŁA

Wójt Gminy Łubianka

PORTUGAL

Exmo. Sr. Manuel Joaquim BARATA FREXES

Presidente da Câmara Municipal do Fundão

Exmo. Sr. Alberto João CARDOSO GONÇALVES JARDIM

Presidente do Governo Regional da Madeira

Exmo. Sr. José Macário Custódio CORREIA

Presidente da Câmara Municipal de Faro

Exmo. Sr. Rui Fernando DA SILVA RIO

Presidente da Câmara Municipal do Porto

Exmo. Sr. Fernando DE CARVALHO RUAS

Presidente da Câmara Municipal de Viseu

Exmo. Sr. Carlos Manuel MARTINS DO VALE CÉSAR

Presidente do Governo Regional dos Açores

Exmo. Sr. José Luís PEREIRA CARNEIRO

Presidente da Câmara Municipal de Baião

Exmo. Sr. Carlos Alberto PINTO

Presidente da Câmara Municipal da Covilhã

Exmo. Sr. Joaquim Moreira RAPOSO

Presidente da Câmara Municipal da Amadora

Exmo. Sr. Carlos Manuel RODRIGUES PINTO DE SÁ

Presidente da Câmara Municipal de Montemor-o-Novo

Exmo. Sr. António Luís SANTOS DA COSTA

Presidente da Câmara Municipal de Lisboa

Exmo. Sr. Francisco SOARES MESQUITA MACHADO

Presidente da Câmara Municipal de Braga

ROMÂNIA

Dl Cristian ANGHEL

Primarul municipiului Baia Mare, județul Maramureș

Dl Decebal ARNĂUTU

Primarul orașului Târgu Neamț, județul Neamț

Dl Mircea COSMA

Președintele Consiliului Județean Prahova

Dl Emil DRĂGHICI

Primarul comunei Vulcana Băi, județul Dâmbovița

Dl Gheorghe FALCĂ

Primarul municipiului Arad, județul Arad

Dl Răducu George FILIPESCU

Președintele Consiliului Județean Călărași

Dna Veronica IONIȚĂ

Primarul comunei Gorgota, județul Prahova

Dna Edita Emöke LOKODI

Președintele Consiliului Județean Mureș

Dl Alin Adrian NICA

Primarul comunei Dudeștii Noi, județul Timiș

Dl Constantin OSTAFICIUC

Președintele Consiliului Județean Timiș

Dl Tudor PENDIUC

Primarul municipiului Pitești, județul Argeș

Dl Ion PRIOTEASA

Președintele Consiliului Județean Dolj

Dl Emil PROȘCAN

Primarul orașului Mizil, județul Prahova

Dl Vasile SAVA

Primarul orașului Țăndărei, județul Ialomița

Dl Gheorghe Bunea STANCU

Președintele Consiliului Județean Brăila

SLOVENIJA

Mr Aleš ČERIN

Podžupan Mestne občine Ljubljana

Ms Irena MAJCEN

Županja Občine Slovenska Bistrica

Mr Franci ROKAVEC

Župan Občine Litija

Mr Anton Tone SMOLNIKAR

Župan Občine Kamnik

Mr Robert SMRDELJ

Župan Občine Pivka

Ms Jasmina VIDMAR

Članica mestnega sveta Mestne občine Maribor

Mr Franci VOVK

Župan Občine Dolenjske Toplice

SLOVENSKO

Pán Milan BELICA

Predseda Nitrianskeho samosprávneho kraja

Pán Juraj BLANÁR

Predseda Žilinského samosprávneho kraja

Pán Andrej ĎURKOVSKÝ

Primátor hl. mesta Bratislava

Pán Peter CHUDÍK

Predseda Prešovského samosprávneho kraja

Pán František KNAPÍK

Primátor mesta Košice

Pán Ján ORAVEC

Primátor mesta Štúrovo

Pán Pavol SEDLÁČEK

Predseda Trenčianskeho samosprávneho kraja

Pán Zdenko TREBUĽA

Predseda Košického samosprávneho kraja

Pán István ZACHARIÁŠ

Primátor mesta Moldava nad Bodvou

SUOMI

Pauliina HAIJANEN

Laitilan kaupunginvaltuuston jäsen

Sirpa HERTELL

Espoon kaupunginvaltuuston jäsen

Anne KARJALAINEN

Keravan kaupunginvaltuuston jäsen

Veikko KUMPUMÄKI

Kemin kaupunginvaltuuston jäsen

Antti LIIKKANEN

Rovaniemen kaupunginvaltuuston jäsen

Markku MARKKULA

Espoon kaupunginvaltuuston jäsen

Ossi MARTIKAINEN

Lapinlahden kunnanvaltuuston jäsen

Folke SJÖLUND

Ahvenanmaan maakuntapäivien jäsen

Satu TIETARI

Säkylän kunnanvaltuuston jäsen

SVERIGE

Mr Uno ALDEGREN

Ledamot i regionfullmäktige, Skåne läns landsting

Ms Kristina ALVENDAL

Ledamot i kommunfullmäktige, Stockholms kommun

Ms Lotta HÅKANSSON HARJU

Ledamot av kommunfullmäktige, Järfälla kommun

Mr Kent JOHANSSON

Ledamot i regionfullmäktige, Västra Götalands läns landsting

Mr Anders KNAPE

Ledamot i kommunfullmäktige, Karlstads kommun

Mr Paul LINDQUIST

Ledamot i kommunfullmäktige, Lidingö kommun

Ms Monalisa NORRMAN

Ledamot i landstingsfullmäktige, Jämtlands läns landsting

Mr Ilmar REEPALU

Ledamot i kommunfullmäktige, Malmö kommun

Ms Yoomi RENSTRÖM

Ledamot av kommunfullmäktige, Ovanåkers kommun

Ms Catarina SEGERSTEN-LARSSON

Ledamot i landstingsfullmäktige, Värmlands läns landsting

Ms Annelie STARK

Ledamot i regionfullmäktige, Västra Götalands läns landsting

Ms Maria WALLHAGER NECKMAN

Ledamot av landstingsfullmäktige, Stockholms läns landsting

UNITED KINGDOM OF GREAT BRITAIN AND NORTHERN IRELAND

Cllr Doris ANSARI

Member of Cornwall Council

Cllr Jonathan BELL

Member of Ards Borough Council

Cllr Sir Albert BORE

Member of Birmingham City Council

Cllr Robert BRIGHT

Member of Newport City Council

Cllr Amanda BYRNE

Member of Calderdale Metropolitan Borough Council

Christine CHAPMAN AM

Member of the National Assembly for Wales

Cllr Flo CLUCAS

Member of Liverpool City Council

Sir Simon DAY

Member of Devon County Council

Cllr Roger EVANS AM

Member of the Greater London Assembly

Cllr Linda GILLHAM

Member of Runneymede Borough Council

Cllr Gordon KEYMER CBE

Member of Tandridge District Council

Cllr Roger KNOX

Member of East Lothian Council

Cllr Iain MALCOLM

Member of South Tyneside Metropolitan Borough Council

Mr Stewart MAXWELL MSP

Member of the Scottish Parliament

Cllr Corrie MCCHORD

Member of Stirling

Francie MOLLOY MLA

Member of the Northern Ireland Assembly

Ms Irene OLDFATHER MSP

Member of the Scottish Parliament

Cllr David PARSONS

Member of Leicestershire County Council

Cllr Judith PEARCE

Member of Wychavon District Council

Cllr David SIMMONDS

Member of London Borough of Hillingdon

Cllr Neil SWANNICK

Member of Manchester City Council

Cllr the Lord (Graham) TOPE CBE

Member of the London Borough of Sutton

Cllr Kay TWITCHEN

Member of Essex County Council

Cllr Dave WILCOX

Member of Derbyshire County Council

ПРИЛОЖЕНИЕ II — ANEXO II — PŘÍLOHA II — BILAG II — ANHANG II — II LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ IΙ — ANNEX II — ANNEXE II — ALLEGATO II — II PIELIKUMS — II PRIEDAS — II. MELLÉKLET — ANNESS II — BIJLAGE II — ZAŁĄCZNIK II — ANEXO II — ANEXA II — PRÍLOHA II — PRILOGA II — LIITE II — BILAGA II

Заместник-членове / Suplentes / Náhradníci / Suppleanter / Stellvertreter / Asendusliikmed / Αναπληρωτές / Alternates / Suppléants / Supplenti / Aizstājēji / Pakaitiniai nariai / Póttagok / Supplenti / Plaatsvervangers / Zastępcy / Suplentes / Supleanți / Náhradníci / Nadomestni člani / Varaedustajat / Suppleanter

BELGIË / BELGIQUE / BELGIEN

De heer Ludwig CALUWÉ

Vlaams volksvertegenwoordiger

Monsieur Emmanuel DISABATO

Membre du Parlement wallon

De heer Marc HENDRICKX

Vlaams volksvertegenwoordiger

Monsieur Alain HUTCHINSON

Membre du Parlement de la Région de Bruxelles-Capitale

Monsieur Michel de LAMOTTE

Membre du Parlement de la Communauté française

Mevrouw Fientje MOERMAN

Vlaams volksvertegenwoordiger

Mevrouw Fatma PEHLIVAN

Vlaams volksvertegenwoordiger

Monsieur Yaron PESZTAT

Membre du Parlement de la Région de Bruxelles-Capitale

Mevrouw Sabine POLEYN

Vlaams volksvertegenwoordiger

De heer Luckas VAN DER TAELEN

Vlaams volksvertegenwoordiger

De heer Jean-Luc VANRAES

Minister van de Brusselse Hoofdstedelijke Regering

Madame Olga ZRIHEN

Membre du Parlement wallon

БЪЛГАРИЯ

Mr. Ahmed AHMEDOV

Mayor, Municipality of Tsar Kaloyan

Mr. Ivo ANDONOV

Mayor, Municipality of Silistra

Mr. Ivan ASPARUHOV

Mayor, Municipality of Mezdra

Mr. Stanislav BLAGOV

Mayor, Municipality of Svishtov

Ms. Shukran IDRIZ

Mayor, Municipality of Kirkovo

Mr. Krasimir KOSTOV

Mayor, Municipality of Shumen

Ms. Malina LAZAROVA

Municipal Councilor, Municipality of Sofia

Mr. Veselin LICHEV

Mayor, Municipality of Sopot

Mr. Rumen RASHEV

Mayor, Municipality of Veliko Tarnovo

Mr. Emil NAYDENOV

Mayor, Municipality of Gorna Malina

Mr. Svetlin TANCHEV

Mayor, Municipality of Stara Zagora

Mr. Nayden ZELENOGORSKI

Mayor, Municipality of Pleven

ČESKÁ REPUBLIKA

Pan Jiří BĚHOUNEK

Hejtman kraje Vysočina

Bc. Jana ČERMÁKOVÁ

Místostarostka obce Proboštov

Ing. Ivana ČERVINKOVÁ

Starostka města Kostelec n. Orlicí

Mgr. Tomáš CHALUPA

Starosta městské části Praha 6

Paní Milada EMMEROVÁ

Hejtmanka Plzeňského kraje

Pan Lubomír FRANC

Hejtman Královéhradeckého kraje

Ing. Sylva KOVÁČIKOVÁ

Starostka města Bílovec

Pan Radko MARTÍNEK

Hejtman Pardubického kraje

Pan Stanislav MIŠÁK

Hejtman Zlínského kraje

Pan David RATH

Hejtman Středočeského kraje

Pan Martin TESAŘÍK

Hejtman Olomouckého kraje

Mgr. Tomáš ÚLEHLA

Radní města Zlín

DANMARK

Hr. Bo ANDERSEN

Byrådsmedlem

Hr. Jan BOYE

Byrådsmedlem

Hr. Bent HANSEN

Regionrådsformand og Formand for Danske Regioner

Hr. Carl HOLST

Regionsrådsformand

Hr. Bent LARSEN

Regionrådsmedlem

Fru Jane Findahl LINDSKOV

Byrådsmedlem

Hr. Erik Bent NIELSEN

Borgmester

Hr. Simon Mønsted STRANGE

Byrådsmedlem

Hr. Johnny SØTRUP

Borgmester

DEUTSCHLAND

Herr Dietmar BROCKES MdL

Mitglied des Landtages von Nordrhein-Westfalen

Frau Hella DUNGER-LÖPER

Staatssekretärin für Stadtentwicklung des Landes Berlin,

Herr Rolf FISCHER MdL

Mitglied des Landtages von Schleswig-Holstein

Herr Michael GWOSDZ MdL

Mitglied der Hamburgischen Bürgerschaft (Landtag)

Herr Heinz-Joachim HÖFER

Bürgermeister der Stadt Altenkirchen

Herr Wilhelm HOGREFE MdL

Mitglied des Landtages von Niedersachsen

Herr Dr. Ekkehard KLUG

Minister für Bildung und Kultur des Landes Schleswig-Holstein,

Frau Jacqueline KRAEGE

Staatssekretärin im Ministerium für Umwelt, Forsten und Verbraucherschutz des Landes Rheinland-Pfalz

Dr. Hermann KUHN MdBB

Mitglied der Bremischen Bürgerschaft (Landtag)

Herr Clemens LINDEMANN

Landrat des Saarpfalz-Kreises

Prof. Ursula MÄNNLE MdL

Mitglied des Bayerischen Landtags

Frau Nicole MORSBLECH MdL

Mitglied des Landtages Rheinland-Pfalz

Frau Dagmar MÜHLENFELD

Oberbürgermeisterin der Stadt Mülheim an der Ruhr

Herr Detlef MÜLLER MdL

Mitglied des Landtages Mecklenburg-Vorpommern

Herr Manfred RICHTER MdL

Mitglied des Landtags von Brandenburg

Dr. Michael REUTER MdL

Mitglied des Hessischen Landtages

Herr Peter SCHOWTKA MdL

Mitglied des Sächsischen Landtags

Herr Peter STRAUB MdL

Präsident des Landtags von Baden-Württemberg

Herr Tilman TÖGEL MdL

Mitglied des Landtages von Sachsen-Anhalt

Herr Stephan TOSCANI MdL

Mitglied des Landtages des Saarlandes

Herr Mark WEINMEISTER

Staatssekretär im hessischen Ministerium für Umwelt, Energie, Landwirtschaft und Verbraucherschutz

Herr Roland WERNER

Staatssekretär im sächsischen Ministerium für Wirtschaft und Arbeit,

Herr Frank ZIMMERMANN MdL

Mitglied des Abgeordnetenhauses von Berlin

EESTI

Ms. Urve ERIKSON

Chairperson of Tudulinna Rural Municipality Council

Mr. Juri GOTMANS

Member of Sõmerpalu Rural Municipality Council

Mr. Andres JAADLA

Vice- Chairman of Rakvere City Council

Ms. Saima KALEV

Member of Jõgeva Rural Municipality Council

Ms. Kersti KÕOSAAR

Member of Võru City Council

Mrs. Kersti SARAPUU

Mayor of Paide City Government

Ms. Kadri TILLEMANN

Mayor of Keila Rural Municipality Government

ΕΛΛΑΣ

ΔΡΑΚΟΣ Δημήτριος

Νομάρχης Μεσσηνίας

ΚΑΛΟΓΕΡΟΠΟΥΛΟΣ Δημήτριος

Δήμαρχος Αιγάλεω Αττικής

ΚΑΤΣΑΡΟΣ Λουκάς

Νομάρχης Λάρισας

ΚΛΑΠΑΣ Μιλτιάδης

Δήμαρχος Πρέβεζας

ΚΟΝΤΟΓΙΩΡΓΟΣ Κωνσταντίνος

Νομάρχης Ευρυτανίας

ΚΟΤΡΟΝΙΑΣ Γεώργιος

Δήμαρχος Λαμιέων

ΚΟΥΡΑΚΗΣ Ιωάννης

Δήμαρχος Ηρακλείου Κρήτης

ΛΑΜΠΡΙΝΟΥΔΗΣ Πολύδωρος

Νομάρχης Χίου

ΜΑΧΑΙΡΙΔΗΣ Ιωάννης

Νομάρχης Δωδεκανήσου

ΟΙΚΟΝΟΜΙΔΗΣ Παναγιώτης

Δήμαρχος Άρτας

ΠΡΕΒΕΖΑΝΟΣ Δημήτριος

Δημοτικός Σύμβουλος Δήμου Σκιάθου Νομού Μαγνησίας

ΣΠΥΡΙΔΩΝ Σπύρος

Νομαρχιακός Σύμβουλος Αθηνών — Πειραιώς

ESPAÑA

D. Gabriel AMER AMER

Delegado del Gobierno de las Illes Balears en Bruselas

Da María Luisa ARAÚJO CHAMORRO

Vicepresidenta de la Junta de Comunidades de Castilla-La Mancha y Consejera de Economía y Hacienda

D.a Elsa María CASAS CABELLO

Comisionada de Acción Exterior del Gobierno de Canarias

D. Alberto CATALÁN HIGUERAS

Consejero de Educación, y de Relaciones Institucionales y Portavoz del Gobierno de Navarra

Da María DE DIEGO DURÁNTEZ

Directora General de Relaciones Institucionales y Acción Exterior de la Comunidad Autónoma de Castilla y León

D. Francisco DE LA TORRE PRADO

Alcalde de Málaga

D. Emilio DEL RÍO SANZ

Consejero de Presidencia del Gobierno de La Rioja

D. Guillermo ECHENIQUE GONZÁLEZ

Secretario General de Acción Exterior del Gobierno vasco

Da. Paz FERNÁNDEZ FELGUEROSO

Alcaldesa de Gijón

D. Jesús María GAMALLO ALLER

Director General de Relaciones Exteriores y con la Unión Europea de la Xunta de Galicia

D. Alberto GARCIA CERVIÑO

Director General de Asuntos Europeos y Cooperación al Desarrollo de la Comunidad Autónoma de Cantabria

D. Antonio GONZÁLEZ TEROL

Director General de Asuntos Europeos y Cooperación con el Estado de la Comunidad Autónoma de Madrid

D. Francisco Javier LEÓN DE LA RIVA

Alcalde de Valladolid

D. Miguel LUCENA BARRANQUERO

Secretario General de Acción Exterior de la Junta de Andalucía

D.a Lucía MARTÍN DOMÍNGUEZ

Directora General de Acción exterior de la Junta de Extremadura

D.a Esther MONTERRUBIO VILLAR

Comisionada para las Relaciones Exteriores del Gabinete de la Presidencia del Gobierno de Aragón

D. Juan Antonio MORALES RODRÍGUEZ

Director General de Relaciones Institucionales y Acción Exterior de la Comunidad Autónoma de la Región de Murcia

D. Andrés OCAÑA RABADÁN

Alcalde de Córdoba

D. Rafael RIPOLL NAVARRO

Secretario Autonómico de Cohesión Territorial, de Relaciones con el Estado y con la Unión Europea de la Comunitat Valenciana

D.a Anna TERRÓN CUSÍ

Secretaria para la Unión Europea de la Generalitat de Catalunya

D. Javier VELASCO MANCEBO

Director de la Oficina de Representación del Principado de Asturias en Bruselas

FRANCE

M. Jacques AUXIETTE

Président du Conseil régional des Pays-de-la-Loire

M. Jean-Paul BACHY

Président du Conseil régional de Champagne-Ardenne

M. Pierre BERTRAND

Vice-président du Conseil général du Bas-Rhin

M. Philippe BODARD

Maire de Mûrs-Erigné

Mme Martine CALDEROLI-LOTZ

Conseillère régionale d’Alsace

Mme Anne-Marie COMPARINI

Conseillère régionale de Rhône-Alpes

M. Jean-Michel DACLIN

Adjoint au maire de Lyon

Mme Nassimah DINDAR

Président du Conseil général de l’Ile de La Réunion

Mme Rose-Marie FALQUE

Maire d’Azerailles

M. Jean-Jacques FRITZ

Conseiller régional d'Alsace

M. Claude GEWERC

Président du Conseil régional de Picardie

Mme Arlette GROSSKOST

Vice-présidente du Conseil régional d’Alsace

M. Antoine KARAM

Président du Conseil régional de Guyane

Mme Mireille LACOMBE

Conseillère générale du Puy-de-Dôme

Mme Claudine LEDOUX

Maire de Charleville-Mézières

M. Martin MALVY

Président du Conseil régional Midi-Pyrénées

M. Didier MARIE

Président du Conseil général de Seine-Maritime

M. Michel NEUGNOT

Conseiller régional de Bourgogne

M. Yves PAGES

Maire de Saint-Georges

Mme Rachel PAILLARD

Maire de Bouzy

Mme Gisèle STIEVENARD

Vice présidente du Conseil général de Paris

Mme Elisabeth THEVENON-DURANTIN

Conseillère régionale d’Auvergne

M. Jean-Louis TOURENNE

Président du Conseil général d’Ille-et-Vilaine

M. Michel VAUZELLE

Président du Conseil régional Provence-Alpes-Côte-D’azur

ITALIA

Sig. Alvaro ANCISI

Consigliere del Comune di Ravenna

Sig. Roberto BOMBARDA

Consigliere regionale e provinciale della Provincia autonoma di Trento

Sig.ra Barbara BONINO

Consigliere della Provincia di Torino

Sig.ra Carmela CASILE

Consigliere del Comune di Giaveno

Sig. Francesco CHIUCCHIURLOTTO

Consigliere del Comune di Castiglione in Teverina

Sig. Vito DE FILIPPO

Presidente della Regione Basilicata

Sig. Francesco DE MICHELI

Consigliere del Comune di Roma

Sig. Mario Sisto FERRANTE

Consigliere della Provincia di Roma

Sig. Vincenzo LODOVISI

Consigliere della Provincia di Rieti

Sig.ra Maria Rita LORENZETTI

Presidente della Regione Umbria

Sig. Salvatore MANGIAFICO

Assessore della Provincia di Siracusa

Sig. Matteo MAURI

Consigliere della Provincia di Milano

Sig. Luigi MONTANARO

Sindaco del Comune di Ginosa

Sig.ra Maria Giuseppina MUZZARELLI

Vice Presidente e Assessore della Regione Emilia-Romagna

Sig. Umberto OPPUS

Sindaco del Comune di Mandas

Sig. Aristide PELI

Assessore della Provincia di Brescia

Sig.ra Alessia ROSOLEN

Consigliere e Assessore della Regione Friuli Venezia Giulia

Sig.ra Federica SEGANTI

Assessore della Regione Friuli Venezia Giulia

Sig. Fiorenzo SILVESTRI

Consigliere della Provincia di Treviso

Sig. Sergio SOAVE

Sindaco del Comune di Savigliano

Sig. Giuseppe VARACALLI

Consigliere del Comune di Gerace

Sig. Gianfranco VITAGLIANO

Assessore della Regione Molise

Sig. Angelo ZUBBANI

Sindaco del Comune di Carrara

Sig. Sante ZUFFADA

Consigliere regionale della Regione Lombardia

ΚYΠΡΟΣ

Χριστοφής ΑΝΤΩΝΙΟΥ

Πρόεδρος Κοινοτικού Συμβουλίου Επισκοπής

Δήμος ΓΙΑΓΚΟΥ

Πρόεδρος Κοινοτικού Συμβουλίου Αγίας Ειρήνης Κερύνειας

Ανδρέας ΜΩΥΣΕΩΣ

Δήμαρχος Λάρνακας, Αναπληρωτής

Χαράλαμπος ΠΙΤΤΑΣ

Δήμαρχος Μόρφου

Κώστας ΧΑΤΖΗΚΑΚΟΥ

Δημοτικός Σύμβουλος Αμμοχώστου

Κυριάκος ΧΑΤΖΗΤΤΟΦΗΣ

Δήμαρχος Αγίου Αθανασίου

LATVIJA

Edvīns BARTKEVIČS k-gs

Ogres novada domes priekšsēdētājs

Inesis BOĶIS k-gs

Valmieras pilsētas domes priekšsēdētājs

Sergejs DOLGOPOLOVS k-gs

Rīgas domes Pilsētas attīstības komitejas priekšsēdētājs

Ligita GINTERE k-dze

Jaunpils novada domes priekšsēdētāja

Nellija KLEINBERGA k-dze

Skrundas novada domes priekšsēdētāja

Jānis TRUPOVNIEKS k-gs

Balvu novada domes priekšsēdētājs

Jānis VĪTOLIŅŠ k-gs

Ventspils pilsētas domes priekšsēdētāja pirmais vietnieks

LIETUVA

Gintautas BABRAVIČIUS

Vilniaus miesto savivaldybės tarybos narys (mero pavaduotojas)

Algirdas BAGUŠINSKAS

Vilkaviškio rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Donatas KAUBRYS

Telšių rajono savivaldybės tarybos narys

Bronislovas LIUTKUS

Jonavos rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Robertas PIEČIA

Tauragės rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Stasė SKUTULIENĖ

Šilutės rajono savivaldybės tarybos narė (mero pavaduotoja)

Viktor TROFIMOV

Panevėžio regiono plėtros tarybos pirmininkas

Vytautas VIGELIS

Švenčionių rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

Algirdas VRUBLIAUSKAS

Alytaus rajono savivaldybės tarybos narys (meras)

LUXEMBOURG

M. Roby BIWER

Bourgmestre de la commune de Bettembourg

M. Yves CRUCHTEN

Membre du conseil communal de Bascharage

M. Fernand ETGEN

Bourgmestre de la commune de Feulen

M. Gusty GRAAS

Membre du conseil communal de Bettembourg

Mme Martine MERGEN

Membre du conseil communal de Luxembourg

M. Gilles ROTH

Bourgmestre de la commune de Mamer

MAGYARORSZÁG

László BÁKONYI dr.

Debrecen Megyei Jogú Város Közgyűlésének tagja

István BÓKA dr.

Balatonfüred város polgármestere

Attila KISS

Hajdúböszörmény város polgármestere

Károlyné KOCSIS

Dunapataj község képviselő-testületének tagja

Helga MIHÁLYI

Borsod-Abaúj-Zemplén Megyei Közgyűlés tagja

Árpád MOLNÁR dr.

Balatonszabadi község polgármestere

Zoltán NAGY

Komárom város képviselő-testületének tagja

József PAIZS

Szigetvár város polgármestere

Imre SZAKÁCS dr.

Győr-Moson-Sopron Megyei Közgyűlés elnöke

Szilárd SZÉKELY

Sásd város polgármestere

Kata Zsuzsanna TÜTTŐ

Budapest Főváros Közgyűlésének tagja

László József VÉCSEY

Szada község polgármestere

MALTA

Ms. Doris BORG

Deputy Mayor of Birkirkara

Mr. Ian BORG

Mayor of Dingli

Mr. Fredrick CUTAJAR

Mayor of Santa Luċija

Mr. Paul FARRUGIA

Mayor of Tarxien

Mr. Noel FORMOSA

Mayor of San Lawrenz, Gozo

NEDERLAND

Dhr J. (Joop) BINNEKAMP

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Utrecht

Dhr M.J. (Job) COHEN

Burgemeester (mayor) of the city of Amsterdam

Mevr. A.C. (Rinda) DEN BESTEN

Wethouder (alderman: member of the executive council) of the city of Utrecht

Dhr H. (Harry) DIJKSMA

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Flevoland

Mevr. E.L.M. (Ellie) FRANSSEN

Wethouder (alderman: member of the executive council) of the city of Voerendaal

Dhr S.H. (Sjoerd) GALEMA

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Fryslân

Dhr M.J. (Martin) JAGER

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Groningen

Dhr H. (Hans) KOK

Burgemeester (mayor) of the municipality of 't Hof van Twente

Dhr H.P.M. (Henk) KOOL

Wethouder (alderman: member of the executive council) of the city of Den Haag

Dhr H.B.I. (Rik) DE LANGE

Wethouder (alderman: member of the executive council) of the municipality of Zutphen

Dhr Prof. Dr. W.B.H.J. VAN DE DONK

Commissaris van de Koningin (Governor: chair of the council and of the executive council) of the Province of Brabant

Dhr J.C. (Co) VERDAAS

Gedeputeerde (member of the Executive Council) of the Province of Gelderland

ÖSTERREICH

Mag. Renate BRAUNER

Vizebürgermeisterin und Landeshauptmann-Stellvertreterin von Wien

Mag. Gabriele BURGSTALLER

Landeshauptfrau von Salzburg

Frau Marianne FÜGL

Vizebürgermeisterin der Marktgemeinde Traisen

Herr Markus LINHART

Bürgermeister von Bregenz

Dr. Josef MARTINZ

Mitglied der Kärntner Landesregierung

Mag. Johanna MIKL-LEITNER

Mitglied der niederösterreichischen Landesregierung

Herr Günther PLATTER

Landeshauptmann von Tirol

Herr Walter PRIOR

Präsident des Burgenländischen Landtags

Herr Hermann SCHÜTZENHÖFER

Erster Landeshauptmann-Stellvertreter der Steiermark

Herr Viktor SIGL

Mitglied der Landesregierung von Oberösterreich

Frau Elisabeth VITOUCH

Mitglied des Gemeinderates von Wien

Mag. Markus WALLNER

Stellvertreter des Landeshauptmannes von Vorarlberg

POLSKA

Adam BANASZAK

Radny Sejmiku Województwa Kujawsko-Pomorskiego

Jan BRONŚ

Burmistrz Miasta Oleśnicy

Lech DYMARSKI

Przewodniczący Sejmiku Województwa Wielkopolskiego

Jan DZIUBIŃSKI

Prezydent Miasta Tarnobrzeg

Robert GODEK

Starosta Strzyżowski

Władysław HUSEJKO

Marszałek Województwa Zachodniopomorskiego

Michał KARALUS

Starosta Pleszewski

Marzena KEMPIŃSKA

Starosta Świecki

Józef KOTYŚ

Radny Sejmiku Województwa Opolskiego

Tadeusz KOWALCZYK

Przewodniczący Sejmiku Województwa Świętokrzyskiego

Andrzej KUNT

Burmistrz Miasta Kostrzyn nad Odrą

Lucjan KUŹNIAR

Radny Sejmiku Województwa Podkarpackiego

Mirosław LECH

Wójt Gminy Korycin

Andrzej MATUSIEWICZ

Przewodniczący Sejmiku Województwa Podkarpackiego

Marek OLSZEWSKI

Wójt Gminy Lubicz

Ewa PANASIUK

Radna Sejmiku Województwa Lubelskiego

Elżbieta RUSIELEWICZ

Radna Miasta Bydgoszcz

Czesław SOBIERAJSKI

Radny Sejmiku Województwa Śląskiego

Robert SOSZYŃSKI

Przewodniczący Sejmiku Województwa Mazowieckiego

Tadeusz TRUSKOLASKI

Prezydent Miasta Białegostoku

Dariusz WRÓBEL

Burmistrz Opola Lubelskiego

PORTUGAL

Exmo. Sr. Américo Jaime AFONSO PEREIRA

Presidente da Câmara Municipal de Vinhais

Exmo. Sr. Vítor Manuel CHAVES DE CARO PROENÇA

Presidente da Câmara Municipal de Santiago do Cacém

Exmo. Sr. João Carlos CUNHA E SILVA

Vice-presidente do Governo Regional da Madeira

Exmo. Sr. Joaquim Carlos DIAS VALENTE

Presidente da Câmara Municipal da Guarda

Exmo. Sr. André Jorge DIONÍSIO BRADFORD

Secretário Regional da presidência do Governo Regional dos Açores

Exmo. Sr. Álvaro DOS SANTOS AMARO

Presidente da Câmara Municipal de Gouveia

Exma. Sr.a Da Isaura Maria ELIAS CRISÓSTOMO BERNARDINO MORAIS

Presidente da Câmara Municipal de Rio Maior

Exmo. Sr. António Manuel LEITÃO BORGES

Presidente da Câmara Municipal de Resende

Exmo. Sr. Carlos Manuel MARTA GONÇALVES

Presidente da Câmara Municipal de Tondela

Exmo. Sr. António Jorge NUNES

Presidente da Câmara Municipal de Bragança

Exmo. Sr. Jaime Carlos Marta SOARES

Presidente da Câmara Municipal de Vila Nova de Poiares

Exmo. Sr. Aníbal SOUSA REIS COELHO DA COSTA

Presidente da Câmara Municipal de Ferreira do Alentejo

ROMÂNIA

Dl Silvian CIUPERCĂ

Președintele Consiliului Județean Ialomița

Dl Árpád Szabolcs CSEHI

Președintele Consiliului Județean Satu Mare

Dl Alexandru DRĂGAN

Primarul comunei Tașca, Județul Neamț

Dl Liviu Nicolae DRAGNEA

Președintele Consiliului Județean Teleorman

Dl Dumitru ENACHE

Primarul comunei Stejaru, Județul Tulcea

Dl Péter FERENC

Primarul orașului Sovata, Județul Mureș

Dl Gheorghe FLUTUR

Președintele Consiliului Județean Suceava

Dna Mariana MIRCEA

Primarul orașului Cernavodă, Județul Constanța

Dl Mircea Ioan MOLOȚ

Președintele Consiliului Județean Hunedoara

Dl Mircia MUNTEAN

Primarul municipiului Deva, Județul Hunedoara

Dl Gheorghe NICHITA

Primarul municipiului Iași, Județul Iași

Dl Marian OPRIȘAN

Președintele Consiliului Județean Vrancea

Dl George SCRIPCARU

Primarul municipiului Brașov, Județul Brașov

Dl Adrian Ovidiu TEBAN

Primarul orașului Cugir, Județul Alba

Dna Ioana TRIFOI

Primarul comunei Botiza, Județul Maramureș

SLOVENIJA

Dr. Štefan ČELAN

Župan Mestne Občine Ptuj

Ga. Darja DELAČ FELDA

Podžupanja Občine Kočevje

G. Siniša GERMOVŠEK

Član občinskega sveta Občine Bovec

G. Branko LEDINEK

Župan Občine Rače-Fram

Mag. Jure MEGLIČ

Podžupan Občine Tržič

G. Blaž MILAVEC

Župan Občine Sodražica

G. Anton ŠTIHEC

Župan Mestne Občine Murska Sobota

SLOVENSKO

Pán Ján BLCHÁČ

Primátor mesta Liptovský Mikuláš

Pán Remo CICUTTO

Primátor mesta Piešťany

Pán Pavol FREŠO

Predseda Bratislavského samosprávneho kraja

Pán Milan FTÁČNIK

Starosta mestskej časti Bratislava-Petržalka

Pán Pavel HAGYARI

Primátor mesta Prešov

Pán Andrej HRNČIAR

Primátor mesta Martin

Pani Božena KOVÁČOVÁ

Starostka obce Janova Lehota

Pán Tibor MIKUŠ

Predseda Trnavského samosprávneho kraja

Pán Jozef PETUŠÍK

Starosta obce Dolný Lopašov

SUOMI

Markus AALTONEN

Seinäjoen kaupunginvaltuuston jäsen

Ilpo HAALISTO

Nousiaisten kunnanvaltuuston jäsen

Mårten JOHANSSON

Raaseporin kaupunginjohtaja

Petri KALMI

Nurmijärven kunnanvaltuuston jäsen

Britt LUNDBERG

Ahvenanmaan maakuntahallituksen jäsen

Hannele LUUKKAINEN

Helsingin kaupunginvaltuuston jäsen

Riitta MYLLER

Joensuun kaupunginvaltuuston jäsen

Miikka SEPPÄLÄ

Tampereen kaupunginvaltuuston jäsen

Katja SORRI

Jyväskylän kaupunginvaltuuston jäsen

SVERIGE

Mr Carl Fredrik GRAF

Ledamot av kommunfullmäktige, Halmstads kommun

Ms Susanna HABY

Ledamot av kommunfullmäktige, Göteborgs kommun

Mr Tore HULT

Ledamot av kommunfullmäktige, Alingsås kommun

Mr Bernth JOHNSON

Ledamot i landstingsfullmäktige, Blekinge läns landsting

Ms Ewa-May KARLSSON

Ledamot i kommunfullmäktige, Vindelns kommun

Ms Ewa LINDSTRAND

Ledamot i kommunfullmäktige, Timrå Kommun

Ms Agneta LIPKIN

Ledamot av landstingsfullmäktige, Norrbottens läns landsting

Mr Kenth LÖVGREN

Ledamot av kommunfullmäktige, Gävle kommun

Mr Jens NILSSON

Ledamot i kommunfullmäktige, Östersunds kommun

Ms Ingela NYLUND WATZ

Ledamot av landstingsfullmäktige, Stockholms läns landsting

Mr Rolf SÄLLRYD

Ledamot av landstingsfullmäktige, Kronobergs läns landsting

Mr Carl-Johan SONESSON

Ledamot av regionfullmäktige, Skåne läns landsting

UNITED KINGDOM OF GREAT BRITAIN AND NORTHERN IRELAND

Ms Jennette ARNOLD AM

Member of the Greater London Assembly

Cllr Paula BAKER

Member of Basingstoke and Deane Council

Cllr Sandra BARNES

Member of South Northamptonshire

Mr Ted BROCKLEBANK MSP

Member of the Scottish Parliament

Cllr Nilgun CANVER

Member of London Borough of Haringey

John DALLAT MLA

Member of the Northern Ireland Assembly

Cllr Graham GARVIE

Member of Scottish Borders Council

Cllr Arnold HATCH

Member of Craigavon Borough Council

Cllr Martin HEATLEY

Member of Warwickshire County Council

Cllr Chris HOLLEY

Member of the City and County of Swansea

Cllr Doreen HUDDART

Member of Newcastle City Council

Cllr Herbert MANLEY

Member of Cheshire West and Chester Council

Cllr Alan MELTON

Member of Cambridgeshire County Council

Cllr Peter MOORE

Member of Sheffield City Council

Cllr Sandy PARK

Member of the Highland Council

Cllr Kathy POLLARD

Member of Suffolk County Council

Cllr Mary ROBINSON

Member of Eden District Council

Cllr David SHAKESPEARE

Member of Buckinghamshire County Council

Mr Nicol STEPHEN MSP

Member of the Scottish Parliament

Cllr Roger STONE

Member of Rotherham Metropolitan Borough Council

Cllr Ann STRIBLEY

Member of Poole Borough Council

Cllr Sharon TAYLOR

Member of Stevenage Borough Council

Rhodri Glyn THOMAS AM

Member of the National Assembly for Wales

Cllr Peter THOMPSON

Member of the London Borough of Hounslow

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/51

SKLEP SVETA

z dne 22. decembra 2009

o spremembi dela I Priloge 3 k Skupnim konzularnim navodilom v zvezi z državljani tretjih držav, ki potrebujejo letališki tranzitni vizum

(2009/1015/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume, (1)

ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Del I Priloge 3 k Skupnim konzularnim navodilom vsebuje skupni seznam tretjih držav, za državljane katerih vse države članice določajo obveznost posedovanja letališkega tranzitnega vizuma.

(2)

Nemčija in Nizozemska želita v zvezi z državljani Etiopije to obveznost letališkega tranzitnega vizuma omejiti na osebe, ki nimajo veljavnega vizuma za eno od držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike. Del I Priloge 3 k Skupnim konzularnim navodilom bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejemanju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od sprejetja tega sklepa odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje notranje pravo.

(4)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (2), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (3).

(5)

Ta sklep predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti (5).

(6)

Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu navedenega protokola v imenu Evropske skupnosti (6).

(7)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (7). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(8)

Ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)	Ta sklep predstavlja za Ciper akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(10)	Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Del I Priloge 3 k Skupnim konzularnim navodilom se spremeni:

Pri vnosu v zvezi z Etiopijo se doda naslednja opomba:

„Za Nemčijo in Nizozemsko

Letališkega tranzitnega vizuma ne potrebujejo:

—	državljani, ki imajo veljavni vizum za eno od držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, Kanade, Japonske ali Združenih držav Amerike, ali ko se iz teh držav vrnejo, potem ko so uporabili vizum“.

Za seznamom tretjih držav v pojasnitvenem delu v tretjem pododstavku se doda naslednji pododstavek:

„Izjeme pri letaliških tranzitnih vizumih se uporabljajo tudi za letališke tranzitne vizume državljanov tretje države, ki imajo veljavni vizum za eno od držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, Kanade, Japonske ali Združenih držav Amerike in potujejo v katero koli drugo tretjo državo. Ne uporabljajo pa se za letališke tranzitne vizume državljanov tretjih držav, kadar se vračajo iz katere koli druge tretje države, potem ko so je zgoraj navedeni vizum potekel.“

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s pogodbama.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 116, 26.4.2001, str. 2.

(2) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(3) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(4) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(5) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(6) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(7) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(8) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/53

SKLEP SVETA

z dne 22. decembra 2009

o razveljavitvi Sklepa Sveta 2009/473/ES o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo

(2009/1016/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(5) in (8) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo, ki je bil parafiran 20. decembra 2008, se začasno uporablja od 1. januarja 2009, kakor sta se dogovorili pogodbenici z izmenjavo pisem, potrjenih s Sklepom 2009/473/ES (1), s pridržkom sklenitve Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo.

(2)	Komisija se je odločila, da po tragičnih dogodkih 28. septembra 2009, ko so vladne sile streljale na množice protestnikov in ubile več kot 150 ljudi, umakne predlog uredbe Sveta o sklenitvi navedenega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju.

(3)	Zato je treba razveljaviti Sklep 2009/473/ES in Republiko Gvinejo v imenu Evropske unije v skladu s členom 25(2) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu čim prej obvestiti o prenehanju te začasne uporabe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep Sveta 2009/473/ES o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo se razveljavi.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje pristojno(-e) osebo(-e), ki v skladu s členom 25(2) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu s pismom, navedenim v prilogi k temu sklepu, uradno obvesti(-jo) Republiko Gvinejo, da Evropska unija ne namerava več postati pogodbenica Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo, ki je bil parafiran 20. decembra 2008. To obvestilo ima obliko pisma.

Vsebina pisma je v priložen temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 156, 19.6.2009, str. 31.

PRILOGA

Spoštovani,

ob sklicevanju na Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo, ki je bil parafiran 20. decembra 2008, o začasni uporabi, kakor sta se Evropska skupnost in Republika Gvineja dogovorili v obliki izmenjave pisem z dne 28. maja 2009:

Evropska unija obvešča Republiko Gvinejo, da v skladu s členom 25(2) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu ne namerava več postati pogodbenica zgoraj navedenega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju.

Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja.

V imenu Evropske unije

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/55

SKLEP SVETA

z dne 22. decembra 2009

o dodelitvi državne pomoči s strani oblasti Republike Madžarske za nakup kmetijskih zemljišč med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013

(2009/1017/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju zahteve vlade Republike Madžarske z dne 27. novembra 2009,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Republika Madžarska (v nadaljnjem besedilu: Madžarska) je 27. novembra 2009 predložila Svetu zahtevo za sklep v skladu s tretjim pododstavkom člena 88(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o načrtu Madžarske za dodelitev državne pomoči madžarskim kmetom za nakup kmetijskih zemljišč.

(2)	Proces privatizacije zemljišč, ki na Madžarskem poteka od začetka 1990-ih, je v več primerih pripeljal do razdrobljenega ali nedeljenega skupnega lastništva kmetijskih zemljišč, zaradi česar je struktura rabe zemljišč neugodna, kmetijska gospodarstva pa niso zelo rentabilna.

(3)

Zaradi pomanjkanja kapitala kmetov, visokih obrestnih mer na komercialna posojila za nakup kmetijskih zemljišč ter poostritve bančnih meril za odobritev posojil kmetom v sedanji krizi imajo kmetje, zlasti tisti z majhnimi gospodarstvi, malo možnosti za najemanje komercialnih posojil za naložbe, kot je nakup kmetijskega zemljišča. Letne obrestne mere za komercialna posojila za nakup kmetijskih zemljišč, ki so julija 2008 znašale povprečno 9,5 %, so se maja 2009 zaradi finančne in gospodarske krize povečale na 15 %, povprečna vrednost zavarovanja takih posojil pa se je v istem obdobju skoraj podvojila.

(4)	V teh razmerah je mogoče pričakovati povečanje števila špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč s strani gospodarskih subjektov, ki se ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo lažji dostop do kapitala.

(5)

Državna pomoč za nakup kmetijskih zemljišč bi morala z vzpostavitvijo ugodnih pogojev za zmanjšanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje donosnosti kmetijske proizvodnje v sedanji krizi pomagati preživeti številnim kmečkim družinam, saj bi zaustavila povečevanje revščine in brezposelnosti na podeželju. Brezposelnost na Madžarskem, ki je v obdobju od avgusta 2008 do oktobra 2008 znašala 7,7 %, se je zaradi krize namreč v istem obdobju leta 2009 povečala na 10,4 %, madžarski bruto domači proizvod (BDP) pa se je v obdobju od tretjega četrtletja 2008 do tretjega četrtletja 2009 zmanjšal za 7,2 %. Poleg tega se je v sektorju kmetijstva, gozdarstva in ribištva BDP Madžarske v tekočih cenah v obdobju od prve polovice leta 2008 do prve polovice leta 2009 zmanjšal za približno 33 % (s 410 828 milijonov madžarskih forintov (HUF) na 275 079 milijonov HUF).

(6)

Skupni znesek predvidoma dodeljene državne pomoči znaša 4 000 milijonov HUF, prejelo pa naj bi jo približno 5 000 kmetijskih proizvajalcev. Dodeljena bi morala biti v obliki:

—

subvencioniranja obresti do skupnega zneska 2 000 milijonov HUF na posojila zasebnim kmetovalcem, ki izpolnjujejo merila v zvezi z registracijo in poklicno usposobljenostjo ter zahteve glede spoštovanja dobrih kmetijskih praks in zahteve gospodarstev, sposobnih preživetja, kar pomeni, da lahko pridobijo ugodna posojila za nakup kmetijskih zemljišč skupne površine največ 300 hektarov. Subvencija za obresti se obravnava kot hipotekarno posojilo v znesku največ 75 milijonov HUF in za največ 20 let, vključno z dvoletnim odlogom za povračilo glavnice, in bo ustrezala 50 % povprečnega donosa madžarskih državnih obveznosti z dospelostjo 5 oziroma 10 let, povečanega za 1,75 %;

—

neposrednih nepovratnih sredstev do skupnega zneska 2 000 milijonov HUF za nakup kmetijskega zemljišča v znesku največ 20 % nakupne cene, določene v prodajni pogodbi, kar je največ 3 milijone HUF na posamezen zahtevek, vsak upravičenec pa lahko na leto vloži največ dva zahtevka. Nepovratna sredstva se lahko dodelijo zasebniku, ki je na dan nakupa vsaj eno leto opravljal kmetijsko dejavnost kot lastnik vsaj 5 hektarov nasadov ali 1 hektara drugega kmetijskega zemljišča, in sicer na zemljišču, ki je v neposrednem stiku s kupljenim zemljiščem, ter se zaveže, da vsaj pet let po datumu izplačila pomoči ne bo prodal kupljenega zemljišča ter ga bo uporabljal izključno za kmetijsko proizvodnjo. Pomoč se lahko dodeli le, če skupna velikost sedanjih in kupljenih zemljišč presega 210 zlatih kron (1) oziroma 2 hektara za kmetijska zemljišča, ki se uporabljajo kot vinogradi ali sadovnjaki, ter če tako zemljišče ni registrirano kot zemljišče, ki se uporablja v gozdarstvu.

(7)	Državne pomoči v obliki subvencioniranja obresti in v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za nakup istega dela kmetijskega zemljišča ni dovoljeno združevati.

(8)	Komisija v tej fazi še ni začela nobenega postopka niti zavzela stališča o naravi in združljivosti pomoči.

(9)	Izjemne okoliščine tako obstajajo, kar omogoča, da se ta pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom z odstopanjem in v obsegu, ki je nujno potreben za zajezitev revščine na madžarskem podeželju –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izredna državna pomoč madžarskih oblasti v obliki subvencioniranja obresti in nepovratnih sredstev za nakup kmetijskih zemljišč, ki znaša največ 4 000 milijonov HUF in je dodeljena med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013, se šteje kot združljiva z notranjim trgom.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Republiko Madžarsko.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) Merska enota za kakovost kmetijskih zemljišč na Madžarskem.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/57

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 14. decembra 2009

o spremembah Sklepa ECB/2006/17 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke

(ECB/2009/29)

(2009/1018/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 26.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (1) ustanavlja program za nakup kritih obveznic. Izvajanje tega programa zahteva dodatne spremembe Sklepa ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (2).

(2)

Treba je določiti računovodsko obravnavo neporavnanih terjatev, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v kontekstu kreditnih operacij Eurosistema, in s tem povezanih sredstev, kot tudi računovodsko obravnavo rezervacij za tveganja neizpolnitve nasprotne stranke, ki izhajajo iz teh operacij.

(3)	Potrebne so tudi dodatne tehnične spremembe Sklepa ECB/2006/17.

(4)	Sklep ECB/2006/17 je treba ustrezno spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep ECB/2006/17 se spremeni, kot sledi:

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Rezervacije za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata

Svet ECB lahko ob upoštevanju narave dejavnosti ECB oblikuje v bilanci stanja ECB rezervacije za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata. Svet ECB odloči o velikosti in uporabi rezervacij na podlagi obrazložene ocene izpostavljenosti ECB tem tveganjem.“

Člen 8 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in razlike zaradi spremembe tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Prevrednotenje se izvaja po posameznih valutah za tujo valuto, vključno z bilančnimi in zabilančnimi transakcijami, in po posameznih kodah, tj. enaka številka ISIN/tip za vrednostne papirje, razen za vrednostne papirje, vključene v postavko ‚Druga finančna sredstva‘ ali ‚Razno‘, ali vrednostne papirje v imetju za namene denarne politike, ki se obravnavajo kot ločeno imetje.“

(b)

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve. Enaka obravnava velja za netržne vrednostne papirje. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo:

(i)	če se prodana količina šteje za nepomembno v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti; ali

(ii)	če se vrednostni papirji prodajo med mesecem datuma zapadlosti; ali

(iii)

v izjemnih okoliščinah, kot je znatno znižanje izdajateljeve kreditne sposobnosti, ali na podlagi izrecne odločitve Sveta ECB o denarni politiki.“

3.	Prilogi I in III k Sklepu ECB/2006/17 se spremenita v skladu s prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Končna določba

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2009.

V Frankfurtu na Majni, 14. decembra 2009

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 175, 4.7.2009, str. 18.

(2) UL L 348, 11.12.2006, str. 38.

PRILOGA

Prilogi I in III k Sklepu ECB/2006/17 se spremenita, kot sledi:

Tabeli v Prilogi I k Sklepu ECB/2006/17 se nadomestita z naslednjim:

„SREDSTVA

Bilančna postavka Sredstva

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

1.	Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so saldi na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (i) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (ii) spremembe lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

2.	Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do nasprotnih strank zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1.	Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nacionalna kvota minus stanja v eurih, ki jih ima na razpolago IMF. Račun IMF št. 2 (račun za upravne izdatke v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

2.2.	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna cena, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(c)	Dana posojila (depoziti) rezidentom zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Dana posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

3.	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(a)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna cena, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, transakcije povratne prodaje, druga posojila

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

4.	Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1.	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

(c)	Posojila rezidentom zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

(d)	Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(d)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(d)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

4.2.	Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

5.	Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1)

5.1.	Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.2.	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.3.	Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.4.	Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturno pozicijo Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.5.	Ponudba mejnega posojanja

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.6.	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

6.	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah euroobmočja. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

7.	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

7.1.	Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji, izdani v euroobmočju, v imetju za namene denarne politike. Dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

7.2.	Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod postavko sredstev 11.3 „Druga finančna sredstva“: menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v dokončnem imetništvu, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

8.	Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

9.	Terjatve znotraj Eurosistema

9.1.	Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB

Postavka je samo v bilanci stanja ECB

Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

9.2.	Terjatve, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev (2)

Nominalna vrednost

9.3.	Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

(b)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz izdajanja bankovcev posameznim NCB

(b)	Nominalna vrednost

10.	Postavke v postopku poravnave

Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki na unovčenju

Nominalna vrednost

11.	Druga sredstva

11.1.

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci

Nominalna vrednost

11.2.

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost brez amortizacije

Amortizacija je sistematska dodelitev odpisane vrednosti nekega sredstva v teku njegove dobe koristnosti. Doba koristnosti je doba, za katero se pričakuje, da bo subjekt lahko uporabljal neko osnovno sredstvo. Doba koristnosti posameznih opredmetenih osnovnih sredstev se lahko preverja sistematično, če se pričakovanja razlikujejo od prejšnjih ocen. Večja sredstva lahko zajemajo sestavne dele z različno dobo koristnosti. Dobo takih sestavnih delov je treba oceniti posamično.

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev vključuje ceno pridobitve neopredmetenih sredstev. Drugi neposredni ali posredni stroški se obravnavajo kot izdatki

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

11.3.

Druga finančna sredstva

—	Udeležbe in naložbe v hčerinske družbe, lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter saldi, vključno z vezanimi depoziti in tekoči računi, ki so v namenskem portfelju

—	Transakcije povratne prodaje s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

(b)	Udeležbe in nelikvidni lastniški deleži ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

(d)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(f)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja/depoziti denominirani v tujih valutah

11.4.

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja valutnih nestandardiziranih terminskih pogodb, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, valutnih promptnih transakcij od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

11.5.

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v poročanem obdobju, ampak se ga pripiše v poročano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

11.6.

Razno

(a)	Predplačila, posojila in druge manjše postavke. Posojila na podlagi zaupanja

(a)	Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

(b)	Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu

(b)	Tržna vrednost

(c)	Neto pokojninska sredstva

(c)	Kot v členu 22(3)

(d)	Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v kontekstu kreditnih operacij Eurosistema

(d)	Nominalna/vračljiva vrednost (pred poravnavo izgube oziroma po njej)

(e)	Sredstva ali terjatve (v razmerju do tretjih oseb), prisvojene oziroma pridobljene v kontekstu unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti

(e)	Nabavna vrednost (pretvorjena po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

12.	Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

OBVEZNOSTI

Bilančna postavka

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

1.	Bankovci v obtoku

Eurobankovci, ki jih izda ECB v skladu s Sklepom ECB/2001/15

Nominalna vrednost

2.	Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kakor je opisano v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7

2.1.	Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Računi v eurih kreditnih institucij, ki so na seznamu finančnih institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv v skladu s Statutom. Ta postavka vsebuje predvsem račune, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznih rezerv

Nominalna vrednost

2.2.	Deponiranje presežne likvidnosti

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

2.3.	Vezani depoziti

Zbiranje za namen zmanjšanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

2.4.	Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom zmanjšanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

2.5.	Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

3.	Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Transakcije povratnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘. Druge operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema. Brez tekočih računov kreditnih institucij

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

4.	Izdani dolžniški certifikati ECB

Postavka je samo v bilanci stanja ECB.

Dolžniški certifikati, kakor so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7. Diskontni vrednostni papir, izdan z namenom zmanjšanja likvidnosti

Nominalna vrednost

5.	Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1.	Širši sektor države

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

5.2.	Druge obveznosti

Tekoči računi zaposlenih, družb in strank, vključno s finančnimi institucijami, ki so naštete kot izjeme od obveznosti izpolnjevanja obveznih rezerv – glej postavko obveznosti 2.1 itd.; vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

6.	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo, vključno z računi za namen plačevanja in računi za upravljanje rezerv: drugih bank, centralnih bank, mednarodnih/nadnacionalnih institucij, vključno z Evropsko komisijo; tekoči računi drugih vlagateljev. Transakcije povratnega nakupa v povezavi z istočasnimi transakcijami povratne prodaje za upravljanje vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih. Saldi računov v sistemu TARGET2 centralnih bank držav članic, ki niso sprejele eura

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

7.	Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

8.	Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1.	Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

8.2.	Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

9.	Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju ob koncu leta

10.	Obveznosti znotraj Eurosistema

10.1.

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv

Postavka v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

10.2.

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

(b)	druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB

(b)	Nominalna vrednost

11.	Postavke v postopku poravnave

Saldi (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

12.	Druge obveznosti

12.1.

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

12.2.

Pasivne časovne razmejitve

Odhodki, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na poročano obdobje. Prihodki, prejeti v poročanem obdobju, ki pa se nanašajo na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

12.3.

Razno

(a)

(a)	Nominalna vrednost ali (repo) nabavna vrednost

(b)	Depoziti strank v zlatu.

(b)	Tržna vrednost

(c)	Neto pokojninske obveznosti

(c)	Kot v členu 22(3)

13.	Rezervacije

(a)	Za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata ter za druge namene, npr. pričakovani bodoči odhodki in prispevki v skladu s členom 49.2 Statuta v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila razveljavljena

(a)	Nabavna vrednost/nominalna vrednost

(b)	Za tveganja neizpolnitve nasprotne stranke, ki izhajajo iz operacij denarne politike

(b)	Nominalna vrednost

14.	Računi vrednotenja

(a)

Računi vrednotenja, povezani z gibanji cen zlata, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v eurih, za vsako vrsto vrednostnih papirjev v tuji valuti, za opcije; razlike v tržnih vrednostih, povezane z izvedenimi finančnimi instrumenti na obrestno tveganje; računi vrednotenja v zvezi z gibanji deviznih tečajev za vsako neto valutno pozicijo, vključno z valutnimi zamenjavami, terminskimi transakcijami v tuji valuti in posebnimi pravicami črpanja

(b)	Posebni računi vrednotenja, ki izhajajo iz prispevkov v skladu s členom 49.2 Statuta v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila razveljavljena – glej člen 11(2)

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

15.	Kapital in rezerve

15.1.

Kapital

Vplačani kapital

Nominalna vrednost

15.2.

Rezerve

Zakonske rezerve, v skladu s členom 33 Statuta in prispevki v skladu s členom 49.2 Statuta v zvezi s centralnimi bankami držav članic, katerih odstopanja so bila razveljavljena

Nominalna vrednost

16.	Dobiček tekočega leta

Nominalna vrednost“

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

OBJAVLJENI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ECB

(v milijonih EUR)

Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra …

Poročano leto

Predhodno leto

1.1.1

Obrestni prihodki od sredstev deviznih rezerv

1.1.2

Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema

1.1.3

Drugi obrestni prihodki

1.1	Obrestni prihodki

1.2.1

Obrestovanje terjatev NCB v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

1.2.2

Drugi obrestni odhodki

1.2	Obrestni odhodki

1.	Neto obrestni prihodki

2.1	Realizirani dobički/izgube, ki izhajajo iz finančnih operacij

2.2	Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij

2.3	Prenos v rezervacije za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata oziroma iz teh rezervacij

2.	Neto rezultat finančnih operacij, zmanjšanje knjigovodske vrednosti in rezervacije za tveganja

3.1	Prihodki iz provizij

3.2	Odhodki iz provizij

3.	Neto prihodki/odhodki iz provizij (4)

4.	Prihodki iz lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v naložbah

5.	Drugi prihodki

Skupaj neto prihodki

6.	Stroški dela (5)

7.	Administrativni odhodki (5)

8.	Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev

9.	Storitve proizvodnje bankovcev (6)

10.	Drugi odhodki

(Izguba)/dobiček tekočega leta“

(1) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(2) UL L 337, 20.12.2001, str. 52.

(3) ECB lahko alternativno objavi točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokroži.

(4) Razčlenitev na prihodke in odhodke je lahko alternativno prikazana v pojasnjevalnih opombah k letnim računovodskim izkazom.

(5) Vključno z upravnimi rezervacijami.

(6) Ta postavka se uporablja pri proizvodnji bankovcev pri zunanjem izvajalcu (za stroške teh storitev, ki jih opravljajo zunanje družbe, pooblaščene za proizvodnjo bankovcev v imenu centralnih bank). Priporočeno je, da se stroški, nastali v zvezi z izdajo eurobankovcev, vnesejo v izkaz poslovnega izida, ko se fakturirajo ali kako drugače prevzamejo, glej tudi Smernico ECB/2006/16.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/71

PRIPOROČILO SVETA

z dne 22. decembra 2009

o cepljenju proti sezonski gripi

(Besedilo velja za EGP)

(2009/1019/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 168(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sezonska gripa je nalezljiva virusna bolezen, ki se v zimskih mesecih v Evropi pojavi kot epidemija. Je ena od najpomembnejših in najpogostejših nalezljivih bolezni in je pomemben vir obolevnosti in umrljivosti v vseh državah članicah.

(2)	V nekaterih primerih lahko pride do zapletov, ki so širši kot vnetje dihal, ki izzveni samo, saj povzročijo težko pljučnico ali druge sekundarne zaplete, ki se včasih končajo s smrtjo. Navedeni zapleti se daleč najpogosteje pojavljajo pri starejših in ljudeh s kroničnimi zdravstvenimi težavami.

(3)	Razširjenost sezonske gripe se lahko s cepljenjem zmanjša, toda glede na to, da virus pogosto zamenja svojo antigensko sestavo, skupine strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije redno posodabljajo sestavo cepiva.

(4)

Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2003 sprejela resolucijo 56.19, v kateri je priporočila povečanje deleža cepljenja proti gripi vseh ljudi z visokim tveganjem, da bi se do leta 2006 dosegel vsaj 50-odstotni in do leta 2010 75-odstotni delež cepljenih v skupini starejšega prebivalstva.

(5)

Evropski parlament je 26. oktobra 2005 in 14. junija 2006 sprejel resoluciji z naslovoma „Strategija proti pandemiji gripe“ oziroma „Pripravljenost na pandemijo gripe in načrtovanje odzivanja v Evropski skupnosti“, v katerih poziva države članice, naj v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije razširijo cepljenje proti gripi. Navedeni resoluciji sta nadalje pozivali države članice, naj povečajo delež cepljenja proti gripi v obdobju med pandemijami v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije.

(6)

Zato bi bilo treba na ravni Evropske unije usklajeno ukrepati in tako s spodbujanjem cepljenja med ogroženimi skupinami in zdravstvenimi delavci blažiti posledice sezonske gripe. Namen tega priporočila je, da bi čim prej in po možnosti do zimske sezone 2014–2015 dosegli 75-odstotni delež cepljenih v skupini starejših, ki ga je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija. Ciljnih 75 % bi bilo treba po možnosti razširiti na ogroženo skupino ljudi s kroničnimi težavami, ob upoštevanju smernic Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

(7)	Večji delež cepljenih med ogroženimi skupinami bi prispeval tudi k večjemu splošnemu deležu cepljenih, vključno z zdravstvenimi delavci.

(8)

Da bi lahko prišlo do sprememb, je treba s problemi v zvezi s sezonsko gripo z javnimi in strokovnimi akcijami ozaveščanja najprej seznaniti vse posameznike v zdravstvu in ogroženih skupinah, zdravstvene delavce, zdravnike, menedžerje zdravstvene nege in oblikovalce politik. Zdravstvene delavce bi bilo treba opozoriti na posebne nevarnosti, ki so jim izpostavljeni občutljivejši pacienti. Prav tako bi jih bilo treba opozoriti, da je njihova naloga, da svojim pacientom ustrezno svetujejo glede cepljenja.

(9)

Bistvenega pomena je zlasti na nacionalni ravni zbrati specifične in primerljive podatke o deležih porasta pri ogroženih skupinah, da bi lahko ustrezno ocenili razmere v vseh državah članicah. Takšni podatki do sedaj niso bili vedno na voljo. Komisija in države članice bodo na podlagi teh podatkov in z običajnim mednarodnim sodelovanjem na področju zdravja lahko izmenjale informacije in najboljšo prakso s tretjimi državami.

(10)

V Uredbi (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (1) je bila Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni zlasti zaupana naloga, da Komisiji in državam članicam zagotavlja tehnično in znanstveno znanje in izkušnje. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni upravlja tudi namensko mrežo, ustanovljeno za nadzor sezonske gripe v skladu z Odločbo Komisije 2000/96/ES z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti (2). Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi moral zato pomagati državam članicam z znanstvenim svetovanjem glede cepljenja proti sezonski gripi.

(11)	Za cilj 75-odstotnega deleža cepljenih v skupini starejših pri cepljenju proti sezonski gripi, ki ga je priporočila Svetovna zdravstvena organizacija, je jasno, da ga bo laže doseči z usklajenim ukrepanjem na ravni Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Države članice se vzpodbuja, naj sprejmejo in izvajajo kot je primerno nacionalne, regionalne ali lokalne akcijske načrte ali politike, katerih namen je povečanje deleža cepljenja proti sezonski gripi, da bi čim prej in po možnosti do zimske sezone 2014–2015 dosegli 75-odstotni delež cepljenih v „skupini starejših“ in po možnosti pri drugih ogroženih skupinah iz točke 2(a), če ta cilj ni že dosežen. Države članice naj poleg tega poskušajo povečati delež cepljenih med zdravstvenimi delavci.

Akcijski načrti ali politike bi moral upoštevati vse pomanjkljivosti, ugotovljene na nacionalni ravni, in organizirati dejavnosti iz točk 2(b) in (c).

V okviru akcijskih načrtov ali politik iz točke 1 naj države članice:

(a)	upoštevajo opredelitev pojmov „skupine starejših“ in „ogrožene skupine“ iz smernic Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

(b)	merijo porast cepljenja pri vseh ogroženih skupinah in analizirajo, zakaj se ljudje ne želijo cepiti;

(c)

spodbujajo izobraževanje, usposabljanje in izmenjavo informacij o sezonski gripi in cepljenju z organizacijo:

(i)	informativnih akcij za zdravstvene delavce;

(ii)	informativnih akcij o tveganjih, povezanih z gripo in preprečevanju gripe za posameznike iz ogroženih skupin in njihove družine;

(iii)

učinkovitih ukrepov obveščanja, s tem pa za odpravo ovir za cepljenje.

3.	Države članice naj Komisiji prostovoljno poročajo o izvajanju tega priporočila, zlasti o doseženem deležu cepljenih iz ogroženih skupin.

4.	Komisija naj na podlagi razpoložljivih podatkov držav članic Svetu redno poroča o izvajanju tega priporočila.

5.	Komisija naj z okvirnimi programi za raziskave še naprej podpira raziskave o gripi.

V Bruslju, 22. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

A. CARLGREN

(1) UL L 142, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 28, 3.2.2000, str. 50.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/73

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 21. decembra 2009

o varnem izvajanju uporabe goriva z nizko vsebnostjo žvepla na ladjah, zasidranih v pristaniščih Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

(2009/1020/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4b Direktive Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (1), kakor je bila spremenjena, določa največjo vsebnost žvepla v gorivu za pomorstvo, ki ga uporabljajo ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti, vključno z obveznostjo za države članice, da od 1. januarja 2010 zagotovijo, da plovila ne uporabljajo goriva za pomorstvo, če vsebnost žvepla presega 0,1 % mase, in da se plinska olja za plovila ne dajejo v promet na njihovem ozemlju, če vsebnost žvepla v teh gorivih presega 0,1 % mase.

(2)	Člen 6 direktive določa tudi, da države članice z vzorčenjem preverijo, če je vsebnost žvepla v uporabljenem gorivu za pomorstvo skladna z ustrezno določbo člena 4b, in da se vzorčenje začne z datumom začetka veljavnosti zahteve.

(3)

Kot je navedeno v Sporočilu Komisije glede uradnih obvestil o odlogih rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti v skladu s členom 22 Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (2), koncentracije v več kot 40 % območjih in aglomeracijah Skupnosti trenutno presegajo dnevne mejne vrednosti za PM10. V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji EU za zmanjšanje emisij v zraku z morskih ladij (3) in tematski strategiji o onesnaževanju zraka, sprejeti leta 2005 (4), je poudarjeno, da je izvajanje mejne vrednosti za nizko vsebnost žvepla v gorivu na ladjah, ko so zasidrane v pristaniščih Skupnosti, ključnega pomena za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

(4)

Mednarodna pomorska organizacija (MPO) je oktobra 2008 sprejela zahteve v okviru revizije Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Konvencija MARPOL), ki se bodo izvajale od 1. januarja 2015 za ladje, ki plujejo v nadzornih območjih emisij, kot so opredeljena v členu 2(3e) Direktive 1999/32/ES.

(5)	Komisiji se ob upoštevanju zadevnih tveganj varnosti zdi potrebno, da izda primerna navodila za države članice in s tem pri izvrševanju določb navedene direktive v Skupnosti zagotovi visoko raven varnosti in učinkovito preprečevanje onesnaževanja z ladij.

(6)	Od 1. januarja 2010 morajo ladje, ki uporabljajo težko kurilno olje, ko so na morju, preiti na lažja goriva za pomorstvo, npr. dizelsko gorivo za plovila ali plin, kadar so zasidrane v pristaniščih Skupnosti, saj težko kurilno olje z dovolj nizko vsebnostjo žvepla ni splošno dostopno.

(7)

Pri tem se lahko pojavijo operativni problemi in tveganja varnosti, povezana z uporabo dizelskega goriva za pomorstvo in plinskega olja na ladjah, ki niso bile izdelane za uporabo takih goriv ali pa pri njih ni bila izvedena potrebna tehnična prilagoditev. Komisija je preučila tveganja v povezavi s spremembo goriv in zaključila, da je glavno tveganje varnosti povezano z uporabo v ogrevalnih kotlih na ladjah, ki še niso bili ocenjeni in potrjeni za uporabo z zahtevano vrsto goriva. V ogrevalnih kotlih se lahko uporablja težko kurilno olje ali destilirana goriva, tveganje pa nastane, ker sta dizelsko gorivo za pomorstvo in plinsko olje manj viskozna in bolj hlapna, ogrevanje sistema za gorivo, ki je potrebno za težko kurilno olje, pa za destilirana goriva ni potrebno. Število prizadetih ladij in možnost takih dogodkov je težko natančno oceniti.

(8)

Direktiva 1999/32/ES omogoča pomorski industriji dovolj časa, da izvede tehnično prilagoditev na najvišjo mejno vrednost žvepla 0,1 % mase pri gorivu za pomorstvo, ki ga uporabljajo ladje, zasidrane v pristaniščih Skupnosti. Tehnične rešitve za omejitev tveganja so na voljo. Vendar trenutno še obstajajo ladje, ki niso bile ustrezno prilagojene, samo pri zelo majhnem številu ladij pa je bilo opravljeno potrebno preverjanje in certificiranje.

(9)	Na voljo so tehnične rešitve za ublažitev možnih posledic pri prehodu na drugo gorivo, ko so ladje zasidrane. Omejeno povpraševanje pomorske industrije je upočasnilo razvoj potrebnih tehničnih rešitev, kar ima za posledico zamude pri preverjanju in certificiranju.

(10)	V informacijah, ki jih ima na voljo Komisija, je poudarjeno, da za ladje, ki niso izvedle tehničnih sprememb, izvedba celotnega postopka ne sme trajati več kot osem mesecev.

(11)	Proizvajalci ogrevalnih kotlov in motorjev morajo razviti posebna priporočila in postopke za dodatno izboljšanje teh rešitev, lastniki ladij pa morajo razviti in izvajati posebne operativne postopke ter zagotoviti primerno usposabljanje za posadko –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Kot del izvršilnih ukrepov držav članic proti ladjam, ki ne izpolnjujejo zahteve o uporabi goriv z največjo dovoljeno vsebnostjo žvepla 0,1 %, ko so zasidrane, morajo države članice od teh ladij zahtevati, da predložijo natančne dokaze o ukrepih, ki so jih sprejele, da bi dosegle skladnost. To mora vključevati pogodbo s proizvajalcem in odobren načrt prilagoditve, ki ga mora odobriti ladijski klasifikacijski zavod, za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, pa organizacija, ki je priznana v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Načrt prilagoditve mora jasno navajati datum zaključka prilagoditve in certificiranja.

2.	Pri določanju višine kazni za ladje, ki ne bodo ravnale v skladu z določbami, lahko države članice pretehtajo obstoj odobrenega načrta prilagoditve.

3.	Države članice morajo sprejeti primerne ukrepe, da bi pri lastnikih, izvajalcih in mornarjih povečale ozaveščenost o tveganju varnosti, povezano s spremembo goriva, če se pri ladijskem sistemu za gorivo ne izvede potrebnih tehničnih prilagoditev, in o nujnosti, da se zagotovi usposabljanje.

V Bruslju, 21. decembra 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 121, 11.5.1999, str. 13.

(2) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.

(3) COM(2002) 595.

(4) COM(2005) 446.

(5) UL L 131, 28.5.2009, str. 11.

29.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 348/75

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 14. decembra 2009

o spremembah Smernice ECB/2006/16 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank

(ECB/2009/28)

(2009/1021/EU)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB) ter zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,

ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v skladu z drugo in tretjo alineo člena 47.2 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2009/16 z dne 2. julija 2009 o izvajanju programa nakupa kritih obveznic (1) ustanavlja program za nakup kritih obveznic. Izvajanje tega programa zahteva dodatne spremembe okvira za računovodstvo in finančno poročanje.

(2)	Treba je pojasniti, da se obveznosti, ki izhajajo iz operacij denarne politike, s katerimi nacionalne centralne banke začnejo pred vstopom v Eurosistem, zabeležijo pod postavko „Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih“.

(3)

(4)	Potrebne so tudi dodatne tehnične spremembe Smernice ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (2).

(5)	Smernico ECB/2006/16 je treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2006/16 se spremeni, kot sledi:

Člen 7 se spremeni, kot sledi:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje, vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve. Enaka obravnava velja za netržne vrednostne papirje. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo:

(i)	če se prodana količina šteje za nepomembno v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti ali

(ii)	če se vrednostni papirji prodajo med mesecem datuma zapadlosti ali

(iii)

v izjemnih okoliščinah, kot je znatno znižanje izdajateljeve kreditne sposobnosti, ali na podlagi izrecne odločitve Sveta ECB o denarni politiki.“

V odstavku 1 člena 11 se doda naslednja točka:

„(f)	izgube zaradi oslabitve ob koncu leta se prenašajo v izkaz poslovnega izida in se v naslednjih letih ne stornirajo, razen če se oslabitev zmanjša, to zmanjšanje pa se lahko poveže z opaznim dogodkom, ki je nastopil po tem, ko je bila oslabitev prvič evidentirana.“

3.	Priloge II, IV in IX k Smernici ECB/2006/16 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 31. decembra 2009.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 14. decembra 2009

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 175, 4.7.2009, str. 18.

(2) UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

PRILOGA

Priloge II, IV in IX k Smernici ECB/2006/16 se spremenijo, kot sledi:

1.	Priloga II se spremeni, kot sledi: Vstavi se naslednja opredelitev: „Prisvojitev: dejanje pridobitve imetništva nad vrednostnimi papirji, posojili ali drugimi sredstvi, ki jih je centralna banka prejela kot zavarovanje, kot sredstvo za izvršitev prvotne terjatve.“

Tabele v Prilogi IV se nadomestijo z naslednjim:

„SREDSTVA

Bilančna postavka (2)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (3)

Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (i) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (ii) spremembe lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

Obvezna

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nacionalna kvota minus stanja v eurih, ki jih ima na razpolago IMF. Račun IMF št. 2 (račun za upravne izdatke v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, dana posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, transakcije povratne prodaje

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezna

(c)	Dana posojila (depoziti) zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Dana posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(a)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezna

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, transakcije povratne prodaje, druga posojila

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva transakcije povratne prodaje v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih.

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

Obvezna

(c)	Posojila zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

Obvezna

(d)	Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(d)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(d)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Obvezna

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturno pozicijo Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.5

Ponudba mejnega posojanja

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezna

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezna

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

7.1

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Vrednostni papirji, izdani v euroobmočju, v imetju za namene denarne politike. Dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

7.2

Drugi vrednostni papirji

Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev 7.1 ‚Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike‘ in pod postavko sredstev 11.3 ‚Druga finančna sredstva‘; menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v dokončnem imetništvu, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo iz časa pred EMU, denominirani v eurih. Lastniški instrumenti

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Obvezna

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezna

—

Terjatve znotraj Eurosistema (+)

—

9.1

Udeležba v ECB (+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Kapitalski delež vsake NCB v ECB po Pogodbi in upoštevnem kapitalskem ključu ter prispevki po členu 49.2 Statuta ESCB

Nabavna vrednost

Obvezna

—

9.2

Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv po določbah Pogodbe

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.3

Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB (+)

Postavka je samo v bilanci stanja ECB

Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.4

Neto terjatve, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (1)

Za NCB: neto terjatev, povezana z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določena s Sklepom ECB/2001/16 o razdelitvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic od finančnega leta 2002

Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.5

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) (+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo na zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)	Nominalna vrednost

Obvezna

(c)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (1)

(c)	Nominalna vrednost

Obvezna

Postavke v postopku poravnave

Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki na unovčenju

Nominalna vrednost

Obvezna

Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica

Nominalna vrednost

Obvezna

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemlja in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost brez amortizacije

Stopnje amortizacije

—	računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta

—	oprema, pohištvo in obrat v gradnji: 10 let

—	gradnja in kapitalizirani odhodki za večjo prenovo: 25 let

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

Priporočena

11.3

Druga finančna sredstva

—	Udeležbe in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja (npr: vezani depoziti in tekoči računi), ki so v namenskem portfelju

—	Transakcije povratne prodaje s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Priporočena

(b)	Udeležbe in nelikvidni lastniški deleži ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Priporočena

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

Priporočena

(d)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(f)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

Priporočena

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v poročanem obdobju, ampak se ga pripiše v poročano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

11.6

Razno

Predplačila, posojila in druge manjše postavke. Prehodni računi vrednotenja (bilančna postavka samo med letom: nerealizirane izgube na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi vrednotenja v postavki obveznosti ‚Računi vrednotenja‘). Posojila na podlagi zaupanja. Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu. Kovanci v nacionalnih enotah valut euroobmočja. Tekoči odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Priporočena

Prehodni računi vrednotenja:

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Prehodni računi vrednotenja: obvezna

Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu

Tržna vrednost

Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu: obvezna

Neporavnane terjatve, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti nasprotnih strank Eurosistema v kontekstu kreditnih operacij Eurosistema

Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti)

Nominalna/vračljiva vrednost (pred poravnavo izgube oziroma po njej)

Neporavnane terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti): obvezna

Sredstva ali terjatve (v razmerju do tretjih oseb), prisvojene oziroma pridobljene v kontekstu unovčenja zavarovanja, ki so ga predložile nasprotne stranke Eurosistema, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti

Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti)

Nabavna vrednost (pretvorjena po tržnem deviznem tečaju v času pridobitve, če so finančna sredstva denominirana v tujih valutah)

Sredstva ali terjatve (zaradi neizpolnjevanja obveznosti): obvezna

—

Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezna

„OBVEZNOSTI

Bilančna postavka (6)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (7)

Bankovci v obtoku (5)

(a)	Eurobankovci, plus/minus prilagoditve, povezane z uporabo ključa za razdelitev bankovcev v skladu s Smernico ECB/2001/15 in Sklepom ECB/2001/16

(a)	Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	Bankovci, denominirani v nacionalnih enotah valut euroobmočja, med letom prehoda na eurogotovino

(b)	Nominalna vrednost

Obvezna

Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih

Postavke 2.1, 2.2, 2.3 in 2.5: depoziti v eurih, kakor je opisano v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7

2.1

Tekoči računi (ki pokrivajo sistem obveznih rezerv)

Nominalna vrednost

Obvezna

2.2

Deponiranje presežne likvidnosti

Depoziti čez noč po vnaprej določeni obrestni meri (odprta ponudba)

Nominalna vrednost

Obvezna

2.3

Vezani depoziti

Zbiranje za namen zmanjšanja likvidnosti zaradi operacij finega uravnavanja

Nominalna vrednost

Obvezna

2.4

Povratne operacije finega uravnavanja

Transakcije, povezane z denarno politiko, z namenom zmanjšanja likvidnosti

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

2.5

Depoziti v povezavi s pozivi h kritju

Depoziti kreditnih institucij, ki izhajajo iz znižanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi s krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost

Obvezna

Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

Izdani dolžniški certifikati

Postavka je samo v bilanci stanja ECB – za NCB postavka prehodne bilance stanja.

Dolžniški certifikati, kakor so opisani v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7. Diskontni vrednostni papir, izdan z namenom zmanjšanja likvidnosti.

Nominalna vrednost

Obvezna

Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih

5.1

Širši sektor države

Tekoči računi, vezani depoziti, depoziti, ki se odplačajo na zahtevo

Nominalna vrednost

Obvezna

5.2

Druge obveznosti

Nominalna vrednost

Obvezna

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

Saldi računov centralnih bank nesodelujočih držav članic v sistemu TARGET2

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Tekoči računi, obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

8.1

Depoziti, stanja in druge obveznosti

Tekoči računi. Obveznosti iz transakcij povratnega nakupa; običajno naložbene transakcije, pri katerih se uporabljajo sredstva v tuji valuti ali zlato

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

8.2

Obveznosti, ki izhajajo iz kredita v skladu z ERM II

Izposojanje v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli IMF

Postavka, denominirana s posebnimi pravicami črpanja, prikazuje višino posebnih pravic črpanja, ki so bile prvotno dodeljene upoštevni državi/NCB

Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

—

Obveznosti znotraj Eurosistema (+)

—

10.1

Obveznosti, ustrezne prenosu deviznih rezerv (+)

Postavka je samo v bilanci stanja ECB, denominirana v eurih

Nominalna vrednost

Obvezna

—

10.2

Obveznosti v povezavi z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB (+)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Zadolžnice, izdane Evropski centralni banki, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

Obvezna

—

10.3

Neto obveznosti v zvezi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (+) (5)

Postavka je samo v bilanci stanja NCB.

Za NCB: neto obveznost v zvezi z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi računov znotraj Eurosistema, ki so povezani z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določeno s Sklepom ECB/2001/16

Nominalna vrednost

Obvezna

—

10.4

Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto) (+)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto obveznosti, ki izhajajo iz saldov računov v sistemu TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko sredstev ‚Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	obveznosti iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)	Nominalna vrednost

Obvezna

(c)	druge mogoče obveznosti znotraj Eurosistema, denominirane v eurih, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (5)

(c)	Nominalna vrednost

Obvezna

Postavke v postopku poravnave

Saldi (obveznosti) poravnalnih računov, vključno z obtokom transferjev na žiro računih

Nominalna vrednost

Obvezna

Druge obveznosti

12.1

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

12.2

Pasivne časovne razmejitve

Odhodki, ki zapadejo v prihodnjem obdobju, vendar se nanašajo na poročano obdobje. Prihodki, prejeti v poročanem obdobju, ki pa se nanašajo na prihodnje obdobje

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

12.3

Razno

Prehodni računi za davčne obveznosti. Kritni računi za kredite in garancije v tuji valuti. Transakcije začasnega nakupa s kreditnimi institucijami v povezavi z istočasnimi transakcijami začasne prodaje za upravljanje portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev ‚Druga finančna sredstva‘. Obvezni depoziti, razen depozitov rezerv. Druge manjše postavke. Tekoči prihodki (neto akumulirani dobiček), dobiček preteklega leta pred porazdelitvijo. Obveznosti na zaupanje. Depoziti strank v zlatu. Kovanci v obtoku, če je NCB zakonita izdajateljica. Bankovci v obtoku v nacionalnih enotah valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ni prikazano v postavki obveznosti ‚Rezervacije‘. Neto pokojninske obveznosti

Nominalna vrednost ali (repo) nabavna vrednost

Priporočena

Depoziti strank v zlatu

Tržna vrednost

Depoziti strank v zlatu: obvezna

Rezervacije

(a)

Za pokojnine, za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata ter za druge namene, npr. pričakovani odhodki v prihodnosti, rezervacije za nacionalne enote valut euroobmočja, ki niso več zakonito plačilno sredstvo, vendar so še vedno v obtoku po letu prehoda na eurogotovino, če ti bankovci niso prikazani v postavki obveznosti ‚Druge obveznosti/Razno‘

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+)

(a)	Nabavna vrednost/nominalna vrednost

Priporočena

(b)	Za tveganja neizpolnitve nasprotne stranke, ki izhajajo iz operacij denarne politike

(b)	Nominalna vrednost (v sorazmerju s ključem vpisanega kapitala ECB, na podlagi vrednotenja Sveta ECB ob koncu leta)

Obvezna

Računi vrednotenja

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+)

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Obvezna

Kapital in rezerve

15.1

Kapital

Vplačani kapital – kapital ECB se konsolidira s kapitalskimi deleži sodelujočih NCB

Nominalna vrednost

Obvezna

15.2

Rezerve

Zakonske rezerve in druge rezerve. Preneseni dobiček

Prispevki posameznih NCB za ECB v skladu s členom 49.2 Statuta se konsolidirajo s pripadajočimi zneski v postavki sredstev 9.1 (+)

Nominalna vrednost

Obvezna

Dobiček tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezna

Priloga IX se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IX

Objavljeni izkaz poslovnega izida centralne banke (9) (10)

(v milijonih EUR)

Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je končalo 31. decembra …

Poročano leto

Predhodno leto

1.1.	Obrestni prihodki (8)

1.2.	Obrestni odhodki (8)

1.	Neto obrestni prihodki

2.1.	Realizirani dobički/izgube, ki izhajajo iz finančnih operacij

2.2.	Zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij

2.3.	Prenos v rezervacije za tveganja deviznega tečaja in obrestnih mer, kreditna tveganja in tveganja cene zlata oziroma iz teh rezervacij

2.	Neto rezultat finančnih operacij, zmanjšanje knjigovodske vrednosti in rezervacije za tveganja

3.1.	Prihodki iz provizij

3.2.	Odhodki iz provizij

3.	Neto prihodki/odhodki iz provizij

4.	Prihodki iz lastniških vrednostnih papirjev in udeležb v naložbah (8)

5.	Neto rezultat združevanja denarnega prihodka (8)

6.	Drugi prihodki

Skupaj neto prihodki

7.	Stroški dela (12)

8.	Administrativni odhodki (12)

9.	Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev

10.	Storitve proizvodnje bankovcev (13)

11.	Drugi odhodki

12.	Davek na prihodke in druge državne obremenitve prihodkov

(Izguba)/dobiček tekočega leta

(1) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16.

(2) Številčenje iz prvega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Prilog V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Številčenje iz drugega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Priloge VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke, označene z ‚(+)‘, se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(3) Pravila o sestavi in vrednotenju, našteta v tej prilogi, se štejejo kot obvezna za račune ECB in za vse pomembne sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, tj. pomembne za delovanje Eurosistema.

(4) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.“

(5) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16.

(6) Številčenje iz prvega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Prilog V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Številčenje iz drugega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz Priloge VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke, označene z a ‚(+)‘, se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(7) Pravila o sestavi in vrednotenju, našteta v tej prilogi, se štejejo kot obvezna za račune ECB in za vse pomembne sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, tj. pomembne za delovanje Eurosistema.“

(8) Postavke, ki se harmonizirajo. Glej uvodno izjavo 4 k Smernici ECB/2006/16.

(9) Izkaz poslovnega izida ECB ima nekoliko drugačno obliko. Glej Prilogo III k Sklepu ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006.

(10) Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhaja iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, ter na denarne prihodke, bi morali harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB. Postavke, ki se harmonizirajo, so označene z zvezdico v prilogah IV, VIII in IX.

(11) Centralne banke lahko alternativno objavijo točne zneske v eurih ali zneske drugače zaokrožijo.

(12) Vključno z upravnimi rezervacijami.

(13) Ta postavka se uporablja pri proizvodnji bankovcev pri zunanjem izvajalcu (za stroške teh storitev, ki jih opravljajo zunanje družbe, pooblaščene za proizvodnjo bankovcev v imenu centralnih bank). Priporočeno je, da se stroški, nastali v zvezi z izdajo nacionalnih bankovcev in eurobankovcev, vnesejo v izkaz poslovnega izida, ko se fakturirajo ali kako drugače prevzamejo.“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.348.slv
Uradni list Evropske unije		L 348

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 29. december 2009

Vsebina		III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU	Stran
		AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
		2009/1010/PNZ
	*	Osnutek sklepa upravnega odbora Europola z dne 4. junija 2009 o pogojih v zvezi z obdelavo podatkov na podlagi člena 10(4) Sklepa o Europolu	1
		2009/1011/PNZ
	*	Sklep upravnega odbora Europola z dne 4. junija 2009 o določitvi pravil za izbor, podaljšanju mandata in razrešitev direktorja in namestnikov direktorja Europola	3

	V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
	AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
*	Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1295/2009 z dne 22. decembra 2009 o prilagoditvi stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2009	9
*	Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2009	10
*	Sklep Sveta 2009/1012/SZVP z dne 22. decembra 2009 o podpori dejavnostim EU za spodbujanje nadzora nad izvozom orožja ter uveljavljanje načel in meril iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP v tretjih državah	16
	AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA
	2009/1013/EU
*	Odločba sveta z dne 22. decembra 2009 o dovoljenju Republiki Avstriji, da še naprej uporablja odstopanje od člena 168 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	21
	2009/1014/EU
*	Sklep Sveta z dne 22. decembra 2009 o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2010 do 25. januarja 2015	22
	2009/1015/EU
*	Sklep Sveta z dne 22. decembra 2009 o spremembi dela I Priloge 3 k Skupnim konzularnim navodilom v zvezi z državljani tretjih držav, ki potrebujejo letališki tranzitni vizum	51
	2009/1016/EU
*	Sklep Sveta z dne 22. decembra 2009 o razveljavitvi Sklepa Sveta 2009/473/ES o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem o začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo	53
	2009/1017/EU
*	Sklep Sveta z dne 22. decembra 2009 o dodelitvi državne pomoči s strani oblasti Republike Madžarske za nakup kmetijskih zemljišč med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013	55
	2009/1018/EU
*	Sklep Evropske centralne banke z dne 14. decembra 2009 o spremembah Sklepa ECB/2006/17 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2009/29)	57
	2009/1019/EU
*	Priporočilo Sveta z dne 22. decembra 2009 o cepljenju proti sezonski gripi ( 1 )	71
	2009/1020/EU
*	Priporočilo Komisije z dne 21. decembra 2009 o varnem izvajanju uporabe goriva z nizko vsebnostjo žvepla na ladjah, zasidranih v pristaniščih Skupnosti ( 1 )	73
	2009/1021/EU
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 14. decembra 2009 o spremembah Smernice ECB/2006/16 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2009/28)	75


	(1) Besedilo velja za EGP