1.

Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, zagotovijo, da je ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, pridnenimi parangali, parangali razen z visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in svetlečo opremo dovoljen za največ:

2.

Največje število dni odsotnosti iz pristanišča na leto, ko je plovilo lahko prisotno na obeh območjih, opredeljenih v točkah 1(a) in (b), če lovi z orodjem iz točke 1, ne sme presegati največjega števila dni, dodeljenega enemu izmed navedenih območij.

1.

Na krovu je prepovedano obdržati naslednji vrsti rib, ki se ulovita v spodaj navedenih geografskih območjih in obdobjih:

2.

Z odstopanjem od točke 1 se v primeru ribolova z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobno opremo z velikostjo mrežnega očesa 105 mm ali več ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več prilove iverke in romba lahko obdrži na krovu in iztovori v meji 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu in iztovori med obdobji prepovedi iz točke 1.

1.

Z odstopanjem od točke 1(e)(i) Dodatka 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2187/2005 se očesa odpirajo za vsaj 120 mm, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

2.

Z odstopanjem od točke 1(d)(ii) Dodatka 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 2187/2005 je dolžina okna vsaj 5,5 m, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

3.

Z odstopanjem od točke 2 je dolžina okna najmanj 6 m, če je senzor za merjenje obsega ulova pritrjen na okno, in sicer od 1. januarja v podrazdelkih 22–24 ter od 1. marca v podrazdelkih 25–32.

—

imeti priložena tehnična navodila, namenjena monterju,

—

imeti priložena navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku,

—

imeti ustrezna opozorila, ki morajo biti razvidna tudi na embalaži.

1.2.1

Tehnična navodila, namenjena monterju, morajo vsebovati vsa navodila za montažo, prilagoditev in servisiranje, ki zagotavljajo, da se ta dela opravljajo pravilno in da se naprava lahko varno uporablja. Navodila morajo natančno določiti zlasti:

1.2.2

Navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku, morajo vsebovati vse informacije o varni uporabi in zlasti opozarjati uporabnika na omejitve pri uporabi.

1.2.3

Opozorila na napravi in embalaži morajo jasno navajati vrsto uporabljenega plina, dovodni tlak plina in vse omejitve pri uporabi, predvsem tiste, pri katerih se mora naprava montirati samo v dovolj prezračenih prostorih.

2.1

Materiali morajo biti primerni za to, za kar so namenjeni, in morajo prenesti tehnične, kemične in toplotne razmere, za katere so predvideni.

2.2

Proizvajalec ali dobavitelj naprave mora jamčiti za lastnosti materialov, ki so pomembne za varnost.

3.1.1

Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do nestabilnosti, motnje, loma ali obrabe, ki lahko ogrozi njihovo varnost.

3.1.2

Kondenzacija, ki se pojavi na začetku in/ali med uporabo, ne sme vplivati na varnost naprav.

3.1.3

Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da je tveganje za eksplozijo pri požaru zunanjega izvora čim manjše.

3.1.4

Naprave morajo biti izdelane tako, da v plinsko napeljavo ne more priti voda in da ne pride do neustreznega dotoka zraka.

3.1.5

Pri normalnem nihanju pomožne energije morajo naprave še vedno delovati varno.

3.1.6

Nenormalno nihanje ali prekinitev pomožne energije ali njena vnovična vključitev ne sme povzročiti nevarnosti.

3.1.7

Naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako, da preprečujejo nevarnosti električnega izvora. V prostoru, kjer se uporabljajo, mora biti skladnost z varnostnimi cilji glede električne nevarnosti, določenimi v Direktivi 2006/95/EC Evropskega parlamenta in Sveta (1), enakovredna izpolnitvam teh zahtev.

3.1.8

Vsi deli naprave pod tlakom morajo prenesti mehanske in toplotne napetosti, ki delujejo nanje, ne da bi se pojavile deformacije, ki lahko ogrozijo varnost.

3.1.9

Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da napaka na varnostnem, kontrolnem ali regulacijskem mehanizmu ne povzroči nevarnosti.

3.1.10

Če je naprava opremljena z varnostnimi in kontrolnimi mehanizmi, delovanje kontrolnih mehanizmov ne sme prevladati nad delovanjem varnostnih mehanizmov.

3.1.11

Vsi deli naprav, ki so umerjeni ali prilagojeni med izdelavo in s katerimi naj ne bi upravljal uporabnik ali monter, morajo biti primerno zavarovani.

3.1.12

Ročice ter drugi kontrolni in inštalacijski mehanizmi morajo biti jasno označeni in morajo imeti ustrezna navodila, da se prepreči vsako napačno ravnanje z njimi. Zasnovani morajo biti tako, da je izključeno naključno upravljanje.

3.2.1

Naprave morajo biti izdelane tako, da stopnja izpusta plina ni nevarna.

3.2.2

Naprave morajo biti izdelane tako, da je izpust plina med prižiganjem in vnovičnim prižiganjem ter po ugasnitvi plamena omejen, da se prepreči nevarno nabiranje nezgorelega plina v napravi.

3.2.3

Naprave, namenjene uporabi v zaprtih prostorih in sobah, morajo biti opremljene s posebno pripravo, ki preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov v takih prostorih ali sobah.

Naprave, ki niso opremljene s takimi pripravami, se lahko uporabljajo samo v prostorih, kjer je prezračevanje dovolj dobro, da preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov.

Države članice lahko na svojem ozemlju določijo pogoje ustreznega prezračevanja prostorov pri montaži takih naprav, pri čemer upoštevajo njihove značilnosti.

Večnamenske kuhinjske naprave in naprave na plin, ki vsebuje strupene sestavine, morajo biti opremljene s prej omenjeno pripravo.

—

vžig in vnovičen vžig mirna,

—

je zagotovljena križna osvetlitev.

3.4.1

Naprave morajo biti tako izdelane, da je pri normalni uporabi zagotovljen stabilen plamen in da produkti izgorevanja ne vsebujejo nedovoljenih koncentracij snovi, ki škodujejo zdravju.

3.4.2

Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do neželenega izpusta produktov izgorevanja.

3.4.3

Naprave, povezane z ventilacijsko cevjo za odvzem produktov izgorevanja, morajo biti izdelane tako, da pri nenormalnih vlekih ne more priti do izpusta nevarne količine produktov izgorevanja v zadevni sobi.

3.4.4

Samostoječe domače grelne naprave na plin brez ventilacijske cevi in samostoječi hitri plinski grelniki vode brez ventilacijske cevi v zadevni sobi ali prostoru ne smejo povzročati koncentracije ogljikovega monoksida, ki bi lahko pomenila nevarnost za zdravje izpostavljenih oseb, pri čemer se upošteva predvideno trajanje izpostavljenosti.

3.6.1

Deli naprav, namenjeni postavitvi v neposredno bližino tal ali drugih površin, ne smejo dosegati temperatur, ki pomenijo nevarnost za okolico.

3.6.2

Temperatura na površini gumbov in ročic na napravah, ki so namenjeni za upravljanje, ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika.

3.6.3

Temperatura površin zunanjih delov naprav, ki so namenjene uporabi v gospodinjstvu, razen površin ali delov, povezanih s prenosom toplote, med delovanjem ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika in zlasti za otroke, pri katerih je treba upoštevati ustrezen reakcijski čas.

1.2.1

Vloga mora vsebovati:

1.2.2

Izdelovalec mora priglašenemu organu predati na razpolago napravo, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, v nadaljnjem besedilu „tip“. Priglašeni organ lahko zahteva več vzorcev tipa, če je to potrebno za program preskusov.

Tip lahko dodatno zajema tudi različice izdelka, če te nimajo drugačnih značilnosti glede na vrste nevarnosti.

1.3.1

pregledati projektno dokumentacijo in preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s projektno dokumentacijo, ter opredeliti elemente, ki so bili načrtovani v skladu z veljavnimi določbami standardov iz člena 5 in osnovnimi zahtevami te direktive;

1.3.2

opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bile rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, v skladu z osnovnimi zahtevami, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5;

1.3.3

opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bili dejansko uporabljeni veljavni standardi, kadar se je proizvajalec odločil to storiti, in je tako zagotovljena skladnost z osnovnimi zahtevami.

2.1

ES-izjava o skladnosti s tipom je tisti del postopka, v katerem proizvajalec izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pritrdi znak CE na vsako napravo in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti lahko vključuje eno ali več naprav ter mora biti shranjena pri proizvajalcu. Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za naključna preverjanja, predpisana v točki 2.3.

2.2

Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces, vključno z nadzorom in preskušanjem končnega izdelka, dosega homogeno proizvodnjo in usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z zahtevami te direktive, ki jih zadevajo. Priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, mora na napravah opraviti naključno preverjanje, kakor je predpisano v točki 2.3.

2.3

Naključno preverjanje naprav na kraju samem mora opraviti priglašeni organ v razmiku enega leta ali manj. Pregledati je treba ustrezno število naprav in opravljeni morajo biti primerni preskusi, kakor predpisujejo veljavni standardi iz člena 5, ali enakovredni preskusi za zagotovitev usklajenosti z ustreznimi osnovnimi zahtevami te direktive. Priglašeni organ mora v vsakem primeru odločiti, ali se morajo preskusi opraviti v celoti ali deloma. Če je ena ali več naprav oporečnih, priglašeni organ sprejme potrebne ukrepe, da prepreči njihovo trženje.

3.1

ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvodnje) je postopek, v katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz točke 3.2, izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in da zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki se nanaša nanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ta izjava lahko vključuje eno ali več naprav in mora biti shranjena pri proizvajalcu. Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, odgovornega za ES-nadzor.

3.2

Proizvajalec mora uporabiti sistem kakovosti, ki zagotavlja usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z osnovnimi zahtevami v direktivi, ki jih zadevajo. Proizvajalec je pod ES-nadzorom, kakor je določeno v točki 3.4.

3.3.1

Proizvajalec mora za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

3.3.2

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov. Vsebovati mora zlasti primeren opis:

3.3.3

Priglašeni organ pregleda in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali zadošča zahtevam, navedenim v točki 3.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede na sisteme kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard.

Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

3.3.4

Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vsakem posodabljanju sistema kakovosti glede na spremembe, ki jih prinesejo na primer nove tehnologije in nove zasnove kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti ustreza ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

3.3.5

Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe in navesti razloge za tako odločitev.

3.4.1

Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec natančno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

3.4.2

Proizvajalec mora za namene nadzora priglašenemu organu dovoliti dostop v proizvodne in nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

3.4.3

Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

3.4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko priglašeni organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

3.4.5

Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

4.3.1

Po tem postopku mora proizvajalec za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

4.3.2

Kot del sistema kakovosti mora biti vsaka naprava pregledana in opravljeni morajo biti ustrezni preskusi, kakor določa(-jo) veljaven(-vni) standard(-i), naveden(-i) v členu 5, ali enakovredni preskusi, da se preveri njena usklajenost z osnovnimi zahtevami, ki se nanašajo nanjo v tej direktivi.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.

Dokumentacija sistema kakovosti vsebuje zlasti primeren opis:

4.3.3

Priglašeni organ preveri in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve, navedene v točki 4.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard. Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

4.3.4

Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o prilagajanju sistema kakovosti, ki je potrebno na primer zaradi nove tehnologije in novega pojmovanja kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti zadošča ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

4.3.5

Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora obvestiti druge priglašene organe, da je to storil, in navesti razloge za svojo odločitev.

4.4.1

Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec pravilno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.4.2

Proizvajalec mora za nadzor dovoliti priglašenemu organu dostop v nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

4.4.3

Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

4.4.4

Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

4.4.5

Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

5.4.1

Vse naprave morajo biti pregledane posamič in opravljeni morajo biti ustrezni preskusi, kot je predpisano v ustreznem(ih) standardu(ih) iz člena 5, ali enakovredni preskusi, da bi se preverila njihova skladnost s tipom, opisanim v certifikatu o ES-pregledu tipa, in z zahtevami te direktive, ki se uporabljajo zanje.

5.4.2

Priglašeni organ mora pritrditi ali da pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsako napravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. Potrdilo o skladnosti lahko zajema eno ali več naprav.

5.4.3

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

5.5.1

Proizvajalci morajo predložiti izdelane naprave v obliki enotnih serij in sprejeti vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces zagotavlja enotnost vsake izdelane serije.

5.5.2

Statistični nadzor je:

Naprave se statistično nadzirajo po lastnostih. Razvrščene naj bi bile po skupinah v razpoznavnih serijah, ki jih sestavljajo primerki enega samega tipa, izdelani pod enakimi pogoji. Serija se pregleda v naključnih intervalih. Naprave, ki tvorijo vzorec, se pregledajo posamič in opravijo se ustrezni preskusi, predpisani v posameznem(ih) standardu(ih) iz člena 5, ali enakovredni preskusi za določitev, ali se serija sprejme ali zavrne.

Uporabi se sistem vzorčenja z naslednjimi značilnostmi:

5.5.3

Kadar so serije sprejete, mora priglašeni organ pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko na vsako napravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi. Vse naprave v seriji se lahko dajo na trg, razen tisti izdelki iz vzorca, za katere se je ugotovilo, da niso skladni.

Kadar je serija zavrnjena, mora priglašeni organ ustrezno ukrepati, da prepreči dajanje take serije na trg. Če so serije pogosto zavrnjene, lahko priglašeni organ odloži statistično overjanje.

Proizvajalec sme na odgovornost priglašenega organa pritrditi njegovo identifikacijsko številko med proizvodnim procesom.

5.5.4

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

6.1

ES-overjanje po enoti je postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti zagotovi in izjavi, da je zadevna naprava, za katero je bilo izdano potrdilo iz točke 2, skladna z zahtevami te direktive, ki veljajo zanjo. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora pritrditi znak CE na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti, ki jo mora shraniti.

6.2

Priglašeni organ mora pregledati napravo in opraviti ustrezne preskuse, ob upoštevanju projektne dokumentacije, da zagotovi njeno skladnost z bistvenimi zahtevami te direktive.

Priglašeni organ mora pritrditi ali dati pritrditi svojo identifikacijsko številko na odobreno pripravo in sestaviti pisno potrdilo o skladnosti v zvezi z opravljenimi preskusi.

6.3

Namen tehnične dokumentacije v zvezi z zasnovo instrumenta, navedeno v Prilogi IV, je omogočiti ugotavljanje skladnosti z zahtevami te direktive in razumljivost načrta, izdelave in delovanja naprave.

Projektna dokumentacija, navedena v Prilogi IV, mora biti dostopna priglašenemu organu.

6.4

Če se zdi priglašenemu organu potrebno, se smejo pregledi in preskusi opraviti po montaži naprave.

6.5

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora zagotoviti, da je sposoben na zahtevo predložiti potrdila o skladnosti, ki jih je izdal priglašeni organ.

1.

Znak CE sestoji iz začetnic „CE“, kakor je prikazano spodaj:

Znaku CE mora slediti identifikacijska številka priglašenega organa, vključenega v fazo nadzora proizvodnje.

2.

Naprava ali njena podatkovna ploščica mora imeti znak CE skupaj z naslednjimi podatki:

Dodajo se lahko potrebne informacije za montažo v skladu z vrsto naprave.

3.

Če se znak CE zmanjša ali poveča, je treba upoštevati razmerja, ki so prikazana na zgornji risbi.

Različne sestavine znaka CE morajo biti enako visoke, a ne manjše od 5 mm.

—

splošen opis naprave,

—

idejne načrte in načrte za proizvodnjo ter sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

—

opise in razlage, ki so potrebni za njihovo razumevanje, vključno z delovanjem naprav,

—

seznam standardov iz člena 5, uporabljenih v celoti ali deloma, in opise rešitev, ki so bile sprejete za izpolnitev bistvenih zahtev, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5,

—

poročila o preskusih,

—

priročnike za montažo in uporabo.

—

ateste opreme, ki je vgrajena v napravo,

—

ateste in certifikate načinov proizvodnje in/ali pregleda in/ali nadzorovanja naprave,

—

kateri koli drugi dokument, ki priglašenemu organu olajša presojo.

—

razpoložljivost kadrov ter drugih potrebnih sredstev in opreme,

—

tehnična usposobljenost in strokovna neoporečnost osebja,

—

neodvisnost pri opravljanju preskusov, izdelavi poročil, izdaji certifikatov in izvajanju nadzora, predvidenega v tej direktivi, upravljanju ter neodvisnost strokovnega kadra glede na vse kroge, skupine ali osebe, neposredno ali posredno povezane z napravami,

—

varovanje poslovnih skrivnosti,

—

zavarovanje civilnopravne odgovornosti, razen če jo po državni zakonodaji prevzema država.

1.

Zdajšnje znanje kaže, da lahko izpostavljenost prostim azbestnim vlaknom povzroči naslednje bolezni:

2.

Zdravnik in/ali organ, ki je odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, izpostavljenih azbestu, mora biti seznanjen s pogoji in okoliščinami izpostavljenosti vsakega delavca.

3.

Zdravstveni pregled delavcev je treba izvajati v skladu z načeli in prakso medicine dela. Vključevati mora vsaj naslednje ukrepe:

Glede na najsodobnejše razpoložljivo znanje medicine dela se zdravnik in/ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor, odloči o nadaljnjih pregledih, kakor so citološki testi pljunka ali rentgensko slikanje prsnega koša ali globinsko slikanje.

2.1

IPEEC lahko izvaja dejavnosti sodelovanja med članicami na naslednjih področjih:

2.1.1

podpori stalnim dejavnostim članic pri spodbujanju energetske učinkovitosti, vključno z razvojem nacionalnih indikatorjev energetske učinkovitosti, zbiranjem najboljših praks in krepitvijo nacionalnih dejavnosti za zbiranje podatkov,

2.1.2

izmenjavi informacij o ukrepih, ki bi lahko znatno izboljšali energetsko učinkovitost na sektorski in medsektorski osnovi, kar vključuje, vendar ni omejeno na: standarde/kode/norme in oznake za zgradbe, proizvode in storitve, ki trošijo energijo, z namenom pospešitve tržne uveljavitve najboljših praks, ob upoštevanju položaja v posamezni članici; metodologije za merjenje energije, postopke revidiranja in verifikacije, certifikacijske protokole in druga orodja za doseganje optimalne energetske učinkovitosti v celotni življenjski dobi zgradb, industrijske procese, ustrezne proizvode, naprave in opremo, omogočanje okolja in orodij za financiranje ukrepov za energetsko učinkovitost in opredelitev načel za spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost; politiko javnega naročanja za spodbujanje nabave energetsko učinkovitih proizvodov, storitev in tehnologij, programe, ki javnim ustanovam pomagajo pri doseganju večje učinkovitosti pri nabavi in poslovanju s stavbami, vozili, proizvodi in storitvami; dejavnosti za dvig ozaveščenosti potrošnikov in zainteresiranih strani z razširjanjem jasnih, kredibilnih in dostopnih informacij o energetski učinkovitosti z namenom omogočanja pretehtanih odločitev; smernice za najboljšo prakso pri ocenjevanju učinkovitosti politik in ukrepov glede energetske učinkovitosti, javno-zasebno partnerstvo pri uveljavljanju tehnoloških raziskav in razvoja na področju energetske učinkovitosti, trženje in promocijo za pospešitev uveljavitve, razširjanja in prenosa tovrstnih tehnologij ter ukrepe za pospeševanje razširjanja in prenosa najboljših praks in učinkovitih tehnologij ter vzpostavljanje kapacitet v državah v razvoju;

2.1.3

razvoju javno-zasebnega partnerstva za povečanje energetske učinkovitosti v in med ključnimi energetsko intenzivnimi sektorji, ki temelji na ustreznih iniciativah,

2.1.4

omogočanju skupnega raziskovanja in razvoja na področju ključnih tehnologij za energetsko učinkovitost, zlasti za uporabo v članicah,

2.1.5

spodbujanje razširjanja izdelkov in storitev, povezanih z energijo, ki prispevajo k izboljševanju energetske učinkovitosti in

2.1.6

drugih dejavnostih, ki gredo v smeri doseganja namena IPEEC, kot ga skupaj določijo članice.

3.1

Članice ustanovijo odbor za politiko, ki ga sestavlja po en visoki predstavnik vsake članice, in izvršilni odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik srednje ravni vsake članice.

3.2

Odbor za politiko določa skupni okvir in politiko IPEEC, vključno s finančno ureditvijo, pregleduje napredek delovnih skupin in delo izvršilnega odbora ter sekretariata in usmerja izvršilni odbor. Odbor za politiko se sestaja vsaj enkrat letno, pri čemer kraj in čas srečanja določijo članice.

3.3

Izvršilni odbor nadzira organizacijo letnih srečanj odbora za politiko, obravnava in sprejema načrte dela in letne proračune, obravnava prošnje za članstvo, podaja usmeritve in nadzira delo sekretariata ter pripravlja predloge za in pregleduje delo delovnih skupin. Izvršilni odbor se sestaja vsaj dvakrat letno, pri čemer kraj in čas srečanja določi izvršni odbor.

3.4

Odbor za politiko in izvršilni odbor odločata soglasno, če ni določeno drugače.

3.5

Izvršilni odbor lahko po potrebi za delo na posameznih projektih odobri ustanovitev delovnih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki vseh ali nekaterih članic.

3.6

Predstavnik vsake delovne skupine, ki ga določi delovna skupina, na zahtevo pisno ali ustno poroča izvršilnemu odboru o napredku projekta. Delovne skupine se sestajajo po potrebi za pregled napredka dejavnosti, opredelitev obetavnih smeri za nadaljnje delo in pripravo priporočil izvršilnemu odboru in odboru za politiko glede potrebnih ukrepov.

3.7

Odbor za politiko in izvršilni odbor med člani izbereta predsednika in enega ali več podpredsednikov za obdobje dveh let.

3.8

IPEEC lahko po potrebi organizira srečanja na ministrski ravni. Srečanja na ministrski ravni so namenjena pregledu napredka sodelovanja v okviru IPEEC in podajanju splošnih usmeritev glede prioritet v prihodnje.

3.9

Glavni koordinator komuniciranja in dejavnosti IPEEC je sekretariat IPEEC. Naloge sekretariata so: (1) organizacija sestankov odbora za politiko in izvršilnega odbora, (2) priprava posebnih dejavnosti, kot so telekonference in delavnice, (3) sprejemanje in posredovanje novih prošenj za članstvo izvršnemu odboru, (4) usklajevanje komuniciranja glede dejavnosti IPEEC in njihovega statusa, vključno z vzpostavitvijo in ažuriranjem spletne strani IPEEC, (5) delovati kot klirinška hiša za informacije o IPEEC, (6) vodenje arhiva odbora za politiko in izvršilnega odbora, (7) priprava letnih poročil pod nadzorom izvršilnega odbora in (8) izvajanje drugih nalog po navodilih izvršilnega odbora. Funkcije sekretariata so administrativne narave.

3.10

Ustanovi se sekretariat za zagotovitev kontinuitete in konsistentnosti dejavnosti IPEEC. Sekretariat IPEEC gosti Mednarodna agencija za energijo (IEA), tako da lahko IPEEC v celoti izkoristi znanje, izkušnje in vire IEA. Sekretariat je odprt za sodelovanje z vsemi članicami IPEEC. Sekretariat poroča in prejema usmeritve od izvršilnega odbora. Sekretariat se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki (finančnimi ali v naravi) vseh članic.

3.11

Poleg osebja sekretariata lahko sekretariat na podlagi odločitve izvršilnega odbora uporabi storitve oseb, ki jih zaposlujejo članice in so dane na razpolago sekretariatu. Takšne osebe plačujejo njihovi delodajalci in za njih veljajo pogoji zaposlitve pri njihovem delodajalcu.

3.12

Vsaka članica sama določi naravo svojega sodelovanja pri dejavnostih IPEEC.

4.1

Te pristojnosti in naloge, ki so po svoji naravi administrativne, nimajo za posledico nikakršnih pravno zavezujočih obveznosti med članicami. Vsaka članica izvaja dejavnosti, obravnavane v tem mandatu, v skladu s svojo zakonodajo in predpisi ter mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, in v okviru dodeljenih proračunskih sredstev.

4.2

IPEEC je odprt za druge države in medvladne organizacije. O članstvu odloča odbor za politiko soglasno. Članstvo v IPEEC je pogojeno s podpisom mandata IPEEC. Države članice so navedene v Dodatku A. Dodatek A je lahko spremenjen s soglasjem političnega odbora.

4.3

Na vabilo izvršnega odbora lahko v delovnih skupinah sodelujejo tudi tehnični in drugi strokovnjaki iz članic ali drugih držav.

5.1

V skladu s 3.11, vsaka članica prispeva sredstva in druge vire IPEEC glede na zakonodajo, predpise in usmeritve, veljavne v tej članici. Delovne skupine financirajo članice, ki sodelujejo v teh delovnih skupinah, v skladu z zakonodajo, predpisi in usmeritvami, veljavnimi v posameznih članicah.

5.2

Vsaka članica krije naslednje stroške v zvezi s sestanki odbora za politiko, izvršilnega odbora in delovnih skupin:

5.3

Pred sprejemom letnega načrta dela in proračuna se vsako članico zaprosi za navedbo svojega prispevka IPEEC.

5.4

Iz tega mandata ne izhajajo pravice ali koristi, vsebinske ali procesne, ki bi bile zakonsko ali po načelih pravičnosti izvršljive nasproti članicam, njihovim funkcionarjem ali zaposlenim ali drugim osebam. Članica ne more drugi članici izstaviti zahtevka za nadomestilo za dejavnosti, izvedene v skladu s tem mandatom. Ta mandat ni naslovljen na osebe izven članic in za njih ne velja.

6.1

Intelektualna lastnina, ki jo ustvari IPEEC, z izjemo delovnih skupin, je odprtega tipa in dostopna vsem, če izvršilni odbor ne odloči drugače.

6.2

Intelektualna lastnina, ustvarjena ali podana v okviru izvajanja projektov s strani delovnih skupin, mora biti ustrezno in učinkovito zaščitena. Dodelitev pravic do tovrstne intelektualne lastnine in ravnanje z zaščitenimi podatki se opredeli s posebnim izvajalskim dogovorom med zadevnimi članicami.

7.1

Ta mandat prične veljati 24.5.2009 in veljata 10 let, če ni podaljšan ali prekinjen s strani članic.

7.2

Ta mandat se lahko spremeni v pisni obliki s soglasjem članic.

7.3

Članica se lahko umakne iz IPEEC. Članica si mora prizadevati, da poda pisno odpoved drugim članicam vsaj 90 dni pred predvidenim umikom.

1.

Sekretariat IPEEC deluje v skladu z vsebinskimi usmeritvami izvršilnega odbora (pojem opredeljen v mandatu). Načrt dela sekretariata IPEEC sprejme izvršilni odbor.

2.

Članice IPEEC se zavedajo, da IEA ne prevzema nikakršne finančne obveznosti v zvezi z IPEEC in sekretariatom IPEEC. Če članice IPEEC ne odločijo drugače, se vsi stroški v zvezi z delovanjem in osebjem sekretariata IPEEC, vključno s stroški, povezanimi s prekinitvijo mandata imenovanih, krijejo s prostovoljnimi prispevki članic IPEEC in/ali drugih subjektov, ki jih odobri izvršilni odbor.

3.

Glede na razpoložljive zadostne prostovoljne prispevke, sekretariat IPEEC izvaja funkcije, opredeljene zanj v mandatu.

4.

Sekretariat IPEEC ali njegov sestavni del lahko izvaja podobne funkcije za določeno delovno skupino (kot je ta pojem opredeljen v mandatu) pod pogojem zadostnih prostovoljnih prispevkov s strani članic IPEEC, ki sodelujejo v tej delovni skupini.

5.

Na zahtevo in v soglasju z izvršilnim odborom IEA izvede postopek zaposlovanja osebja sekretariata IPEEC v skladu z veljavnimi pravili in postopki IEA in na način, ki enako obravnava kandidate iz vseh članic IPEEC.

6.

Na zahtevo izvršilnega odbora ter v skladu z zakonodajo države gostiteljice IEA in veljavnimi pravili in postopki IEA, si lahko sekretariat IPEEC sposodi posamezne osebe od članic IPEEC. Vsaka članica IPEEC, ki posodi posamezne osebe sekretariatu IPEEC, ohrani odgovornost za plačilo plač in nadomestil za to osebo, vključno s, vendar ne nujno omejeno na, potovanja in selitev na in z lokacije IEA, ob pričetku in zaključku dela te osebe za sekretariat IPEEC. IEA in druge članice IPEEC ne nosijo nikakršne finančne odgovornosti za tovrstne stroške.

7.

Osebje IPEEC in osebe, posojene s strani članic IPEEC, delajo le v okviru sekretariata IPEEC. Ne opravljajo nobenih del za IEA.

8.

V skladu s pogoji iz tega memoranduma, IEA zagotovi, da ima sekretariat IPEEC na razpolago pisarniške prostore, opremljene v skladu s standardi IEA. Osebje IPEEC ima dostop do podpornih storitev, ki jih IEA nudi svojim zaposlenim, vključno s, vendar ne nujno omejeno na, pravnimi, osebnimi in finančnimi ter s publikacijami in mediji, informacijsko tehnologijo, varnostjo, čiščenjem in vzdrževanjem, delovnimi potovanji in uporabo sejnih sob.

9.

Sekretariat IPEEC in njegovo gostovanje pri IEA se v celoti financirata s prostovoljnimi prispevki članic IPEEC in/ali drugih subjektov, ki jih odobri izvršilni odbor. Število zaposlenih in proračun sekretariata IPEEC potrdi izvršilni odbor, ob posvetovanju s sekretariatom IEA.

10.

Članice IPEEC samostojno določijo višino in čas izplačila svojega morebitnega finančnega prispevka. Upoštevajo, da morajo biti prispevki za gostovanje sekretariata IPEEC pri IEA, dani IEA v skladu s finančnimi pravili in postopki IEA v zvezi s prostovoljnimi prispevki. Članice IPEEC se spodbuja, da za lažje dajanje prostovoljnih prispevkov uporabijo vzorčno pismo, ki ga zagotovi IEA.

11.

Kolikor IEA predvidi, da utegnejo izdatki IPEEC preseči znesek prispevkov članic IPEEC, IEA obvesti izvršilni odbor, da prispevki verjetno ne zadoščajo za nadaljevanje načrtovanih dejavnosti sekretariata IPEEC. Izvršilni odbor poda usmeritve IEA glede zmanjšanja izdatkov sekretariata IPEEC oziroma zagotovi IEA dodaten znesek, da ima sekretariat IPEEC zadostna sredstva za nadaljevanje dela v okviru IEA. Če članice IPEEC ne zagotovijo potrebnih usmeritev oziroma zadostnih dodatnih sredstev ali če IEA šteje take usmeritve za nezadostne, se IEA lahko odloči za prekinitev gostovanja sekretariata.

12.

Znesek prostovoljnih prispevkov za sekretariat IPEEC, ki na dan 31.12. tekočega leta ni porabljen, se avtomatsko prenese v naslednje leto v skladu s standardnimi postopki IEA, vendar pod pogojem, da IEA tudi naslednje leto gosti sekretariat IPEEC.

13.

Dejavnosti v skladu s tem memorandumom se pričnejo na dan [datum]. Ne glede na zgoraj navedeno, se članice IPEEC zavedajo, da sekretariat IPEEC ne bo nastopil funkcije, dokler prostovoljni prispevki članic IPEEC ne bodo zadoščali za financiranje delovanja sekretariata IPEEC do 31.12.2010, kar po oceni IEA znaša 1,3 milijona EUR.

14.

Sekretariat IEA in izvršilni odbor se po potrebi sestaneta za obravnavo zadev v zvezi s praktično izvedbo tega memoranduma.

15.

Memorandum se lahko spremeni v pisni obliki s soglasjem IEA in izvršilnega odbora.

16.

Če po pričetku dejavnosti določena država ali medvladna organizacija želi postati članica IPEEC, se od nje zahteva podpis memoranduma in opredelitev za članico IPEEC za potrebe tega memoranduma. Posamezniki iz vsake nove članice IPEEC lahko delujejo v sekretariatu IPEEC, v skladu z odstavki 5 in 8 zgoraj.

17.

Ta memorandum lahko IEA ali izvršilni odbor kadar koli prekineta. Prizadevati si morata, da pisno odpoved drugi stranki sporočita vsaj dvanajst mesecev pred tem.

18.

Če se članica IPEEC umakne iz IPEEC v skladu z mandatom, obvestilo o umiku članice IPEEC velja tudi kot obvestilo o umiku iz tega memoranduma. Ne glede na zgoraj navedeno članice IPEEC zagotovijo, da sekretariat IPEEC nemudoma pisno obvesti IEA o takšnem obvestilu o umiku. Sodelujoči v IPEEC, ki se umakne iz IPEEC, od IEA ne prejme nikakršnega nadomestila za predhodno plačane prostovoljne prispevke.

19.

Če se izvršilni odbor in IEA ne odločita za prekinitev dejavnosti v skladu s tem memorandumom pred 30.6. tekočega leta, IEA po potrebi preko izvršilnega odbora poda poziv za financiranje vsem članicam IPEEC za zagotovitev zadostnih sredstev za delovanje sekretariata IPEEC v naslednjem letu. Kolikor IEA ne prejme zadostnih sredstev do 30.9. tekočega leta, se lahko odloči za prekinitev gostovanja sekretariata IPEEC.

20.

Če je ta memorandum spremenjen ali prekinjen, tako da IEA ne gosti več sekretariata IPEEC, stroške ločitve plačanega osebja sekretariata IPEEC od IEA, kot tudi druge neposredne stroške, povezane z ustreznim zaključkom tega dogovora, krijejo v celoti članice IPEEC in/ali drugi subjekti, ki jih odobri izvršilni odbor, in vplačajo v proračun sekretariata IPEEC prostovoljne prispevke v znesku, ki zadostuje za ta namen, kot skupaj določita IEA in izvršilni odbor. Ti prispevki se plačajo v skladu z zakonodajo in predpisi zadevne članice IPEEC. Če pride do presežka prostovoljnih prispevkov ob času, ko IEA ne gosti več sekretariata IPEEC, IEA razdeli neporabljena sredstva med članice IPEEC v sorazmerju z njihovim prispevkom v tekoči proračun. Zgornja določba velja tudi po prekinitvi tega memoranduma.

21.

Ta memorandum ne nalaga in nima namena nalagati kakršnekoli pravno zavezujoče zaveze ali obveznosti članicam IPEEC ali IEA.

1)

opis vnosa IA.A1.009 se nadomesti z naslednjim:

„‚Vlakneni ali nitasti materiali‘ ali prepregi:

Opomba: Ta točka ne zajema ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točk 1C010.a, 1C010.b, 1C210.a in 1C210.b.“;

2)

opis vnosa IA.A1.010 se nadomesti z naslednjim:

„vlakna, ki so impregnirana z umetnimi ali naravnimi smolami (prepregi), vlakna, prevlečena s kovino ali ogljikom (predoblike) ali ‚predoblike ogljikovih vlaken‘:

Opomba: Ta točka ne zajema ‚vlaknenih ali nitastih materialov‘ iz točke 1C010.e.“.