I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1215/2009

z dne 30. novembra 2009

o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije

(kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1763/1999 in (ES) št. 6/2000 (1) je bila večkrat (2) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Na sestanku v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 je Evropski svet sklenil, da bi morala sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana slediti asimetrični liberalizaciji trgovine.

(3)	Pričakovati je, da bo nadaljnje odpiranje trga uvozu iz držav Zahodnega Balkana prispevalo k procesu politične in gospodarske stabilizacije v regiji, brez negativnih vplivov na Skupnost.

(4)	Iz tega razloga je ustrezno nadalje izboljševati avtonomne trgovinske preferenciale Skupnosti z odpravljanjem vseh preostalih tarifnih plafonov za industrijske izdelke in z nadaljnjim izboljšanjem dostopa na trg Skupnosti za kmetijske in ribiške proizvode, vključno s predelanimi proizvodi.

(5)	Ti ukrepi so predlagani kot del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa EU kot odgovor na posebne okoliščine na Zahodnem Balkanu. Ti ukrepi ne predstavljajo precedensa za trgovinsko politiko Skupnosti do drugih tretjih držav.

(6)

V skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU, ki temelji na predhodno sprejetem regionalnem pristopu in sklepih Sveta z dne 29. aprila 1997 za razvoj bilateralnih odnosov med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana veljajo nekateri pogoji. Odobritev avtonomnih trgovinskih preferencialov je povezana s spoštovanjem temeljnih načel demokracije in človekovih pravic ter s pripravljenostjo zadevnih držav, da razvijajo medsebojne gospodarske odnose. Odobritev izboljšanih avtonomnih trgovinskih preferencialov v korist držav, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces EU bi morala biti povezana s pripravljenostjo teh držav, da izvajajo učinkovite gospodarske reforme in regionalno sodelovanje, zlasti z ustanavljanjem območij proste trgovine v skladu z ustreznimi standardi GATT/WTO. Poleg tega je pravica do ugodnosti, ki izhajajo iz avtonomnih trgovinskih preferencialov, pogojena z vključenostjo uporabnika v učinkovito upravno sodelovanje s Skupnostjo z namenom preprečevanja nevarnosti goljufij.

(7)	Trgovinske preferenciale je mogoče odobriti le državam ali ozemljem, ki imajo lastno carinsko upravo.

(8)

Bosna in Hercegovina, Srbija in Kosovo, kakor je to ob upoštevanju mednarodne civilne uprave Misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) opredeljeno v Resoluciji 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov (1999) (v nadaljevanju „Kosovo“), izpolnjujejo te pogoje, in podobne trgovinske preferenciale je treba odobriti vsem, da bi se izognili diskriminaciji znotraj regije.

(9)	Pri trgovinskih ukrepih iz te uredbe je treba upoštevati, da sta Srbija in Kosovo, ločeni carinski območji.

(10)	Skupnost je z Srbijo sklenila Sporazum o trgovini s tekstilnimi izdelki (3).

(11)	Albanija, Hrvaška, Bivša jugoslovanska republika Makedonija in Črna gora bi morali ostati upravičenci te uredbe le, če ta uredba predvideva koncesije, ki so bolj ugodne od koncesij, veljavnih v pogodbenih režimih med Skupnostjo in temi državami.

(12)	Za namene potrditve porekla in za postopke upravnega sodelovanja je treba uporabiti ustrezne določbe Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (4).

(13)	Zaradi racionalizacije in poenostavitve je treba zagotoviti, da lahko Komisija po posvetovanju z Odborom za carinski zakonik in brez poseganja v posebne postopke, določene v tej uredbi uvede potrebne spremembe in tehnične prilagoditve te uredbe.

(14)	Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(15)	Uvozne režime predvidene v tej uredbi je treba obnoviti na podlagi pogojev, ki jih je določil Svet in v luči izkušenj, pridobljenih pri podeljevanju režimov v skladu s to uredbo. Primerno je omejiti veljavnost tega režima do 31. decembra 2010 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preferencialni režimi

1. V skladu s posebnimi določbami iz člena 3 se izdelki s poreklom iz Bosne in Hercegovine ali carinskega območja Srbije oziroma Kosova, razen izdelkov iz tarifnih številk 0102, 0201, 0202, 0301, 0302, 0303, 0304, 0305, 1604, 1701, 1702 in 2204 kombinirane nomenklature, sprejmejo pri uvozu v Skupnost brez količinskih omejitev ali drugih ukrepov z enakim učinkom ter z oprostitvijo plačila carin in dajatev z enakim učinkom.

2. Za uvoz proizvodov iz sladkorja iz tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature ter s poreklom iz Bosne in Hercegovine ali carinskega območja Srbije oziroma Kosova, se uporabljajo ugodnosti iz člena 3.

3. Za izdelke s poreklom iz Albanije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Črne gore bodo še naprej veljale določbe te uredbe, kjer je tako navedeno, ali kakršne koli ukrepe iz te uredbe, ki so ugodnejši od trgovinskih ugodnosti, določenih v okviru dvostranskih sporazumov med Skupnostjo in navedenimi državami.

Člen 2

Pogoji za upravičenost do preferencialnega režima

1. Za upravičenost do koriščenja preferencialnega režima iz člena 1 veljajo naslednji pogoji:

(a)	skladnost z opredelitvijo „izdelkov s poreklom“ iz dela I, naslova IV, poglavja 2, oddelka 2, pododdelka 1 Uredbe (EGS) št. 2454/93;

(b)

države in ozemlja iz člena 1 se od 30. septembra 2000 vzdržijo uvajanja novih carin ali dajatev z enakim učinkom in novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ali zviševanja obstoječih carinskih stopenj in dajatev ali uvajanja drugih omejitev; in

(c)	upravičenci so vključeni v učinkovito upravno sodelovanje s Skupnostjo z namenom preprečevanja nevarnosti goljufij.

2. Brez poseganja v pogoje določene v odstavku 1, je pravica za uveljavljanje preferencialnih dogovorov, ki jih uvaja člen 1, odvisna od pripravljenosti držav upravičenk za sodelovanje z drugimi državami, ki jih stabilizacijsko-pridružitveni proces Evropske unije zadeva, zlasti z ustanavljanjem območij proste trgovine v skladu s členom XXIV sporazuma GATT 1994 in drugimi ustreznimi pravili WTO.

V primeru neizpolnjevanja teh pogojev lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 3

Kmetijski proizvodi – tarifne kvote

1. Za nekatere ribiške proizvode in vino, navedene v Prilogi I, po poreklu iz držav ali ozemelj iz člena 1 so carine, ki se uporabljajo za uvoz v Skupnost, med obdobji, na ravneh, v okviru omejitev tarifnih kvot Skupnosti in skladno s pogoji določenimi za vsak izdelek in poreklo, navedenimi v tej prilogi, opuščene.

2. Carine, ki veljajo pri uvozu v Skupnost izdelkov iz mlade govedine, ki so navedeni v Prilogi II in imajo poreklo držav in ozemelj iz člena 1(1), znašajo 20 % carinske stopnje ad valorem in 20 % posebne dajatve po skupni carinski tarifi, v mejah letne tarifne kvote 11 475 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

Obseg letne carinske kvote 11 475 ton se razdeli med upravičene države in ozemlja na naslednji način:

(a)	1 500 ton (masa klavnih trupov) za izdelke iz mlade govedine s poreklom iz Bosne in Hercegovine;

(b)	9 175 ton (masa klavnih trupov) za izdelke iz mlade govedine s poreklom iz carinskega območja Srbije oziroma Kosova.

Za uvoz v Skupnost izdelkov iz mlade govedine, opredeljenih v Prilogi II in s poreklom iz Albanije, ne veljajo ugodnosti tarifne koncesije.

Vsaka zahteva pri uvozu v mejah teh kvot mora biti opremljena s potrdilom o pristnosti, ki ga izdajo pristojni organi države izvoznice in ki potrjuje, da ima blago poreklo iz zadevne države ali ozemlja in ustreza opredelitvi iz Priloge II te uredbe. To potrdilo izdela Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (6).

3. Za uvoz proizvodov iz sladkorja iz tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature s poreklom iz Bosne in Hercegovine ali carinskega območja Srbije oziroma Kosova veljajo naslednje letne brezcarinske tarifne kvote:

(a)	12 000 ton (neto teža) za proizvode iz sladkorja s poreklom iz Bosne in Hercegovine;

(b)	180 000 ton (neto teža) za proizvode iz sladkorja s poreklom s carinskega območja Srbije oziroma Kosova.

4. Ne glede na ostale določbe te Uredbe in še posebej člena 10, z vidika posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 8(2), če uvoz kmetijskih in ribiških izdelkov povzroči resne motnje na trgih Skupnosti in v njihovih ureditvenih mehanizmih.

Člen 4

Izvajanje tarifnih kvot za „mlado govedino“ in sladkor

Podrobna pravila za izvajanje tarifne kvote za izdelke iz mlade govedine določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) 1234/2007.

Podrobna pravila za izvajanje tarifnih kvot za izdelke iz sladkorja iz tarifnih številk 1701 in 1702 kombinirane nomenklature določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007.

Člen 5

Upravljanje tarifnih kvot

Tarifne kvote iz člena 3(1) te uredbe upravlja Komisija v skladu z določbami členov 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.

V ta namen se komunikacija med državami članicami in Komisijo izvaja preko telematske povezave, če je to mogoče.

Člen 6

Dostop do tarifnih kvot

Vsaka država članica zagotovi, da imajo uvozniki enak in nemoten dostop do tarifnih kvot, dokler to dopušča stanje obsega zadevne kvote.

Člen 7

Prenos pooblastil

Komisija skladno s postopkom iz člena 8(2) sprejme potrebne ukrepe za uporabo te uredbe, poleg ukrepov iz člena 4, in sicer naslednje:

(a)	spremembe in tehnične prilagoditve, potrebne zaradi sprememb oznak kombinirane nomenklature in pododdelkov TARIC;

(b)	potrebne prilagoditve zaradi sklepanja drugih sporazumov med Skupnostjo ter državami in ozemlji iz člena 1.

Člen 8

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členom 247a Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (7), v nadaljevanju „odbor“.

2. Kadar se navaja ta odstavek, se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 9

Sodelovanje

Države članice in Komisija tesno sodelujejo za zagotavljanje izvajanja te uredbe in zlasti določb iz člena 10(1) te uredbe.

Člen 10

Začasna opustitev

1. Če Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi, o goljufiji ali opustitvi zagotavljanja upravnega sodelovanja, ki se zahteva za preverjanje dokazil o poreklu ali o velikem povečanju izvoza v Skupnost nad stopnjo običajne proizvodne in izvozne zmogljivosti ali o neupoštevanju določb člena 2(1) s strani držav in ozemelj iz člena 1, lahko sprejme ukrepe, da v celoti ali delno opusti režim, določen s to uredbo za obdobje treh mesecev, pod pogojem, da je predhodno:

(a)	obvestila odbor;

(b)	pozvala države članice, naj sprejmejo previdnostne ukrepe, ki so potrebni za varovanje finančnih interesov Skupnosti in/ali za zagotavljanje skladnosti s členom 2(1) s strani držav in ozemelj uporabnic;

(c)

objavila obvestilo v Uradnem listu Evropske Unije in v njem navedla, da obstajajo razlogi za utemeljen dvom glede uporabe preferencialnega režima in/ali skladnosti s členom 2(1) s strani zadevnih držav ali ozemelj uporabnic, ki lahko zbujajo dvom glede upravičenosti te države ali ozemlja, da se ji še naprej priznavajo ugodnosti iz te uredbe.

2. Država članica lahko sklep Komisije predloži Svetu v 10 dneh. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačen sklep v 30 dneh.

3. Po preteku obdobja začasne opustitve se Komisija odloči, da po posvetovanju z odborom ukine ukrep začasne opustitve ali razširi opustitvene ukrepe v skladu z odstavkom 1.

Člen 11

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2007/2000 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi IV.

Člen 12

Začetek veljavnosti in uporaba

Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 31. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN

(1) UL L 240, 23.9.2000, str. 1.

(2) Glej Prilogo III.

(3) UL L 90, 8.4.2005, str. 36.

(4) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(5) UL L 184, 17.7.1999. str. 23.

(6) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(7) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA I

TARIFNE KVOTE IZ ČLENA 3(1)

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature je treba upoštevati, da je poimenovanje izdelkov le indikativno, preferencialna shema v okviru te priloge pa temelji na oznakah KN. Kjer so navedene oznake ex KN, se preferencialna shema ugotovi tako, da se oznaka KN in ustrezno poimenovanje uporabljata skupaj.

Zaporedna številka	Oznaka KN	Poimenovanje	Letni obseg kvote (1)	Upravičenci	Stopnja dajatve
09.1571	0301 91 10 0301 91 90 0302 11 10 0302 11 20 0302 11 80 0303 21 10 0303 21 20 0303 21 80 0304 19 15 0304 19 17 ex 0304 19 19 ex 0304 19 91 0304 29 15 0304 29 17 ex 0304 29 19 ex 0304 99 21 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 0305 49 45 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80	Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; posušena, nasoljena ali v solnici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	50 ton	Bosna in Hercegovina, carinsko območje Srbije oziroma Kosova	Oprostitev
09.1573	0301 93 00 0302 69 11 0303 79 11 ex 0304 19 19 ex 0304 19 91 ex 0304 29 19 ex 0304 99 21 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 ex 0305 49 80 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80	Krap: živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; posušen, nasoljen ali v solnici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	110 ton	Bosna in Hercegovina, carinsko območje Srbije oziroma Kosova	Oprostitev
09.1575	ex 0301 99 80 0302 69 61 0303 79 71 ex 0304 19 39 ex 0304 19 99 ex 0304 29 99 ex 0304 99 99 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 ex 0305 49 80 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80	Špar ali zobatec (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; posušen, nasoljen ali v solnici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	75 ton	Bosna in Hercegovina, carinsko območje Srbije oziroma Kosova	Oprostitev
09.1577	ex 0301 99 80 0302 69 94 ex 0303 77 00 ex 0304 19 39 ex 0304 19 99 ex 0304 29 99 ex 0304 99 99 ex 0305 10 00 ex 0305 30 90 ex 0305 49 80 ex 0305 59 80 ex 0305 69 80	Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; posušen, nasoljen ali v solnici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano	60 ton	Bosna in Hercegovina, carinsko območje Srbije oziroma Kosova	Oprostitev
09.1561	1604 16 00 1604 20 40	Pripravljene ali konzervirane sardele	60 ton	Bosna in Hercegovina, carinsko območje Srbije oziroma Kosova	12,5 %
09.1515	ex 2204 21 79 ex 2204 21 80 ex 2204 21 84 ex 2204 21 85 2204 29 65 ex 2204 29 75 2204 29 83 ex 2204 29 84	Vino iz svežega grozdja z dejansko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 15 vol. %, razen peneče vino	129 000 hl (2)	Albanija (3), Bosna in Hercegovina, Hrvaška (4), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (5), Črna gora (6), carinsko območje Srbije oziroma Kosova	Oprostitev

(1) En globalen obseg na tarifno kvoto za uvoz s poreklom iz držav upravičenk.

(2) Obseg te globalne tarifne kvote se zmanjša, če se poveča obseg kvote posameznih tarifnih kvot, ki se za nekatera vina s poreklom iz Hrvaške uporabljajo v skladu z zaporedno številko 09.1588.

(3) Dostop do te globalne tarifne kvote za vino s poreklom iz Republike Albanije je odvisen od prejšnje izrabe posameznih tarifnih kvot, določenih v Dodatnem protokolu o vinu, sklenjenem z Albanijo. Te posamezne tarifne kvote so odprte v skladu z zaporednima številkama 09.1512 in 09.1513.

(4) Dostop do te globalne tarifne kvote za vino s poreklom iz Republike Hrvaške je odvisen od prejšnje izrabe posameznih tarifnih kvot, določenih v Dodatnem protokolu o vinu, sklenjenem s Hrvaško. Te posamezne tarifne kvote so odprte v skladu z zaporednima številkama 09.1588 in 09.1589.

(5) Dostop do te globalne tarifne kvote za vino s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je odvisen od prejšnje izrabe posameznih tarifnih kvot, določenih v Dodatnem protokolu o vinu, sklenjenem z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Te posamezne tarifne kvote so odprte v skladu z zaporednima številkama 09.1558 in 09.1559.

(6) Dostop do te globalne tarifne kvote za vino s poreklom iz Črne gore je odvisen od prejšnje izrabe posameznih tarifnih kvot, določenih v protokolu o vinu, sklenjenem s Črno goro. Ta posamezna tarifna kvota je odprta v skladu z zaporedno številko 09.1514.

PRILOGA II

Opredelitev izdelkov iz mlade govedine iz člena 3(2)

Ne glede na pravila za razlaganje kombinirane nomenklature se šteje, da ima besedilo poimenovanja teh proizvodov le indikativno vrednost, preferencialna shema pa je v okviru te priloge določena z opredelitvijo oznak KN. Kadar so uporabljene ex oznake KN, se preferencialna shema določa s hkratno uporabo oznake KN ter ustreznega poimenovanja.

Oznaka KN	Pododdelek TARIC	Opis
		Živo govedo
		– Drugo:
		– – Domače pasme:
		– – – mase nad 300 kg:
		– – – – telice (samice goveda, ki še niso telile):
ex 0102 90 51		– – – – – za zakol:
	10	– še brez stalnih zob, mase 320 kg ali več, vendar ne več kot 470 kg (1)
ex 0102 90 59		– – – – – drugo:
	11 21 31 91	– še brez stalnih zob, mase 320 kg ali več, vendar ne več kot 470 kg (1)
		– – – – drugo:
ex 0102 90 71		– – – – – za zakol:
	10	– biki in junci še brez stalnih zob, mase 350 kg ali več, vendar ne več kot 500 kg (1)
ex 0102 90 79		– – – – – drugo:
	21 91	– biki in junci še brez stalnih zob, mase 350 kg ali več, vendar ne več kot 500 kg (1)
		Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:
ex 0201 10 00		– Trupi in polovice
	91	– trupi mase 180 kg ali več, vendar ne več kot 300 kg, in polovice mase 90 kg ali več, vendar ne več kot 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustancev (zlasti simfize sramnic in vertebralnih apofiz), katerega meso je svetlo rožnate barve in katerega izredno nežna podkožna maščoba je bele do svetlo rumene barve (1)
		– Drugi kosi s kostmi:
ex 0201 20 20		– – „kompenzirane“ četrti
	91	– „kompenzirane“ četrti mase 90 kg ali več, vendar ne več kot 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustancev (zlasti simfize sramnic in vertebralnih apofiz), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih izredno nežna podkožna maščoba je bele do svetlo rumene barve (1)
ex 0201 20 30		– – nerazkosane ali razkosane prednje četrti
	91	– razkosane prednje četrti mase 45 kg ali več, vendar ne več kot 75 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustancev (zlasti apofiz vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih izredno nežna podkožna maščoba je bele do svetlo rumene barve (1)
ex 0201 20 50		– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti
	91	– razkosane zadnje četrti mase 45 kg ali več, vendar ne več kot 75 kg (toda 38 kg ali več, vendar ne več kot 68 kg za „Pistola“ kose), z nizko stopnjo okostenelosti hrustancev (zlasti vertebralnih apofiz), katerega meso je svetlo rožnate barve in katerega izredno nežna podkožna maščoba je bele do svetlo rumene barve (1)

(1) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih predpisov Skupnosti.

PRILOGA III

Razveljavljena uredba

z njenimi zaporednimi spremembami

Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 (UL L 240, 23.9.2000, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 2563/2000 (UL L 295, 23.11.2000, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 2487/2001 (UL L 335, 19.12.2001, str. 9).
Uredba Komisije (ES) št. 607/2003 (UL L 86, 3.4.2003, str. 18).	zgolj člen 1
Uredba Sveta (ES) št. 374/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 1282/2005 (UL L 203, 4.8.2005, str. 6).
Uredba Sveta (EC) št. 1946/2005 (UL L 312, 29.11.2005, str. 1).
Uredba Sveta (ES) št. 530/2007 (UL L 125, 15.5.2007, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 407/2008 (UL L 122, 8.5.2008, str. 7).

PRILOGA IV

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 2007/2000	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)	Člen 1(3)
Člen 1(3)	Člen 1(2)
Člena 2	Člena 2
Člen 4(1)	Člen 3(1)
Člen 4(2), prvi pododstavek	Člen 3(2), prvi pododstavek
Člen 4(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 3(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (a)	Člen 3(2), drugi pododstavek, točka (a)
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (d)	Člen 3(2), drugi pododstavek, točka (b)
Člen 4(2), tretji in četrti pododstavek	Člen 3(2), tretji in četrti pododstavek
Člen 4(3)	Člen 3(4)
Člen 4(4)	Člen 3(3)
Člen 6	Člen 4
Člen 7	Člen 5
Člen 8	Člen 6
Člen 9	Člen 7
Člen 10	Člen 8
Člen 11	Člen 9
Člen 12	Člen 10
Člen 13	—
Člen 14	—
Člen 15	—
Člen 16	—
—	Člen 11
Člen 17	Člen 12
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
—	Priloga III
—	Priloga IV

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/10

UREDBA SVETA (ES) št. 1216/2009

z dne 30 november 2009

o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov

(kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 37 in 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Pogodba določa vzpostavitev skupne kmetijske politike za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi.

(3)	Nekateri kmetijski proizvodi se uporabljajo v številnih proizvodih, ki jih Priloga I k Pogodbi ne zajema.

(4)

V okviru skupne kmetijske in trgovinske politike je treba zagotoviti ukrepe, ki bi upoštevali vpliv trgovine s takšnimi proizvodi na cilje člena 33 Pogodbe in vpliv sprejetih ukrepov za izvajanje člena 37 Pogodbe na gospodarski položaj takšnih proizvodov, glede na razlike med stroški nabave kmetijskih proizvodov v in zunaj Skupnosti ter razlike v ceni kmetijskih proizvodov.

(5)	Pogodba določa, da sta kmetijska in trgovinska politika politiki Skupnosti. Zaradi doseganja ciljev Pogodbe za nekatero blago, nastalo po predelavi kmetijskih proizvodov, je treba določiti splošna in vsestranska pravila za trgovino s tem blagom, ki bi veljala za celotno Skupnost.

(6)	Upoštevati je treba omejitve, ki izhajajo iz kmetijskega sporazuma, sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj (4).

(7)

Nekatero blago, ki ni blago iz Priloge I k Pogodbi in našteto v Prilogi II k tej uredbi, se pridobiva tudi z uporabo kmetijskih proizvodov, za katere velja skupna kmetijska politika. Zato bi morale dajatve pri uvozu takega blaga na eni strani pokrivati razliko med svetovnimi cenami in cenami na trgu Skupnosti za kmetijske proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji tega blaga, in na drugi strani zagotoviti zaščito zadevne predelovalne industrije.

(8)

Skupnost mora v okviru sklenjenih sporazumov takšne dajatve v celoti ali deloma omejiti samo na razlike v cenah kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo pri proizvodnji tega blaga. Zato je za to blago treba tudi določiti tisti del celotnih dajatev, ki pokriva razliko med cenami upoštevanih kmetijskih proizvodov.

(9)	Med drugim je treba ohraniti tesno povezavo med izračunom dela dajatev v obliki kmetijske komponente za predelano blago in dajatvami za osnovne proizvode, ki se uvažajo v nespremenjenem stanju.

(10)	Zaradi preprečevanja nepotrebnih formalnosti bi bilo treba izvzeti majhne količine in državam članicam dovoliti, da količin in zneskov za določene transakcije ne usklajujejo, če je bilanca količin in zneskov sama po sebi nepomembna.

(11)	Izvajanje preferencialnih sporazumov ne bi smelo otežiti postopkov v trgovini s tretjimi državami. Izvedbene določbe bi morale zagotavljati, da se blago, prijavljeno za izvoz v okviru preferencialnih sporazumov, dejansko ne izvozi po splošno veljavni ureditvi in obratno.

(12)

Z nekaterimi preferencialnimi sporazumi je odobreno znižanje kmetijske komponente v okviru trgovinske politike Skupnosti. To znižanje je uvedeno za kmetijske komponente, ki veljajo za nepreferencialno trgovino. Potemtakem je treba te znižane zneske pretvoriti v nacionalno valuto po tečaju, kakršen se uporablja za pretvorbo neznižanih zneskov.

(13)

Z nekaterimi preferencialnimi sporazumi so odobrene koncesije znotraj kvot, ki se nanašajo na obe, kmetijsko in nekmetijsko zaščito, ali pa je kot posledica teh sporazumov zagotovljeno znižanje za nekmetijsko zaščito. Bistvenega pomena je, da veljajo za upravljanje nekmetijskega dela zaščite ista pravila kakor za kmetijski del.

(14)

Dogovoriti se bi bilo treba za izvozna nadomestila za nekatere kmetijske proizvode, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga, ki jih ne zajema Priloga I k Pogodbi, da ne bi bili proizvajalci takega blaga kaznovani za cene, po katerih morajo kupovati svoje zaloge zaradi skupne kmetijske politike. Takšna nadomestila pa lahko pokrivajo samo razliko v cenah kmetijskega proizvoda na trgu Skupnosti in na svetovnem trgu. Ti dogovori bi morali biti del skupne ureditve zadevnih trgov.

(15)

Členi 162, 163 in 164 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (5) določajo dodeljevanje takšnih nadomestil. Treba bi bilo sprejeti izvedbene določbe po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Višino nadomestil bi bilo treba določiti po enakem postopku kakor višino nadomestil za kmetijske proizvode, ki se izvažajo v nespremenjenem stanju, vendar pa bi bilo treba tudi oblikovati izvedbene določbe za ta postopek, predvsem ob upoštevanju proizvodnih postopkov za to blago. Izvedbene določbe bi bilo treba oblikovati na isti podlagi.

(16)	Zlasti bi bilo treba izvesti preglede glede izdatkov na podlagi obveznosti preko izdaje potrdil. Izdatki, ki niso zajeti v prejem potrdila ali potrdil, pa bodo še naprej obračunani na podlagi nadomestil, po potrebi v obliki predujma.

(17)

Komisija bo upoštevala podjetja za predelavo kmetijskih izdelkov kot celoto in zlasti položaj malih in srednje velikih podjetij, ob upoštevanju vpliva ciljno naravnanih ukrepov glede prihrankov pri izvoznih nadomestilih. Zaradi njihovih posebnih interesov bi bilo treba male izvoznike oprostiti predložitve potrdil v okviru sporazumov o izvoznih nadomestilih.

(18)

Mehanizem zaščite kmetijstva iz te uredbe se lahko v izjemnih okoliščinah izkaže kot pomanjkljiv. Ta nevarnost obstaja tudi v okviru preferencialnih sporazumov. Preprečiti je treba, da bi v takšnih primerih trg Skupnosti ostal brez zaščite pred motnjami, ki bi lahko zato nastale, in je zato treba predvideti vse potrebne ukrepe, da bi jih lahko hitro sprejeli.

(19)	Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (6) bi bilo treba razširiti na trgovino, ki jo zajema ta uredba.

(20)

Razlikovanje med kmetijskimi proizvodi iz Priloge I k Pogodbi in blagom, ki ga Priloga I ne zajema, je merilo, ki je posebno za Skupnost ter temelji na razmerah v kmetijstvu in živilski industriji v Skupnosti. Razmere v nekaterih tretjih državah, s katerimi Skupnost sklepa sporazume, so lahko bistveno drugačne. Zato bi bilo treba v teh sporazumih predvideti možnost razširitve splošnih pravil, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi, da se smiselno uporabljajo za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi.

(21)

V okviru sporazumov, sklenjenih skladno s členom 300 Pogodbe je mogoče, da potrebe predelovalne industrije, kar se tiče kmetijskih surovin, niso v celoti pokrite s surovinami Skupnosti v skladu s konkurenčnimi pogoji. Člen 117(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, dovoljuje uvoz blaga za postopke aktivnega oplemenitenja, za katerega velja izpolnitev gospodarskih pogojev, kot so določeni z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7). Ob upoštevanju zgoraj omenjenih sporazumov bi bilo prav tako treba predvideti možnost, da se šteje, da so izpolnjeni gospodarski pogoji za vnos določenih količin določenih kmetijskih proizvodov v okviru postopkov aktivnega oplemenitenja.

(22)

Za zaščito interesov pridelovalcev kmetijskih surovin bi bilo treba v zaporednih proračunskih letih odobriti potrebna sredstva, da lahko blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, kar najbolje izkoristi uporabo trenutnega praga STO. Prav tako bi bilo treba izvajati celovite preglede, čeprav naj bi bil določen postopek prožen, na podlagi redno revidirane vnaprejšnje ocene količin, uvoženih za postopek aktivnega oplemenitenja, ki niso bile podvržene predhodnim posameznim pregledom zaradi preučitve gospodarskih pogojev (z izključitvijo tistih, uporabljenih za predelavo, običajnih oblik obdelave ali pridelave blaga, ki ni upravičeno do nadomestil) in skladno z ostalimi splošnimi pogoji glede postopkov aktivnega oplemenitenja. In končno bi bilo prav tako treba upoštevati položaj na trgu Skupnosti za zadevno blago, da se zagotovi preudarno gospodarjenje z omenjenimi količinami.

(23)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

CILJ, OPREDELITEV IZRAZOV IN PODROČJE IZVAJANJA

Člen 1

Ta uredba določa tržno ureditev za nekatere proizvode, opredeljene v Prilogi II.

Člen 2

1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„kmetijski proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge I k Pogodbi;

(b)	„blago“ pomeni proizvode, ki niso v Prilogi I k Pogodbi in so navedeni v Prilogi II k tej uredbi.

Vendar pa se izraz „blago“, ki je uporabljen v poglavju III in členu 12 nanaša na proizvode, ki niso v Prilogi I k Pogodbi in ki so v Prilogi XX Uredbe o enotni SUT.

2. Za uporabo nekaterih preferencialnih sporazumov se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„kmetijska komponenta“ pomeni del dajatev, ki ustreza carinskim dajatvam, določenih s skupno carinsko tarifo za kmetijske proizvode iz Priloge I, ali, kjer je to ustrezno, dajatvam, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode iz zadevnih držav za količino kmetijskih proizvodov, za katere se šteje, da so bili uporabljeni, kakor je opredeljeno v členu 14;

(b)	„nekmetijska komponenta“ pomeni del dajatev, ki ustreza carinskim dajatvam, določenim s skupno carinsko tarifo, znižan za kmetijsko komponento, kakor je določena v točki (a);

(c)

„osnovni proizvodi“ pomenijo tiste kmetijske proizvode iz Priloge I k tej uredbi ali vsebovane v teh proizvodih ali proizvode, ki nastanejo pri njihovi predelavi, za katere dajatve, objavljene v skupni carinski tarifi, služijo za določitev kmetijske komponente pri dajatvah, ki se uporabljajo za te proizvode.

Člen 3

Ta uredba se lahko uporablja tudi za nekatere kmetijske proizvode v okviru preferencialne trgovine.

V tem primeru se s sporazumom določi seznam tistih kmetijskih proizvodov, za katere veljajo ta pravila blagovne menjave.

POGLAVJE II

UVOZ

ODDELEK I

Trgovina s tretjimi državami

Člen 4

1. Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode iz Priloge II uporablja skupna carinska tarifa.

Za proizvode iz tabele 1 Priloge II so dajatve sestavljene iz carine po vrednosti, ki je določena kot „fiksna komponenta“, in posebnega zneska v eurih, ki je določen kot „kmetijska komponenta“.

Za proizvode iz tabele 2 Priloge II je kmetijska komponenta del dajatve, ki se uporablja pri uvozu teh proizvodov.

2. S pridržkom členov 10 in 11 je prepovedano določanje kakršnih koli carinskih dajatev ali dajatev z enakovrednim učinkom, razen dajatev iz odstavka 1 tega člena.

3. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in splošna pravila za uporabo nomenklature se uporabljajo za razvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba; carinska nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

4. Izvedbene določbe za uporabo te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Člen 5

1. Če določa skupna carinska tarifa najvišjo carinsko stopnjo, dajatev iz člena 4 ne sme presegati te najvišje carinske stopnje.

Če se najvišja carinska stopnja iz prejšnjega pododstavka lahko uporablja samo pod posebnimi pogoji, se ti pogoji določijo po postopku iz člena 10(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (9).

2. Če vključuje najvišja carinska stopnja carino po vrednosti in dodatno dajatev za različne vrste sladkorja, izraženega s saharozo (ad s/z), ali za moko (ad f/m), takšne dodatne dajatve ustrezajo dajatvam, ki so določene v skupni carinski tarifi.

ODDELEK II

Preferencialna trgovina

Člen 6

1. Kmetijska komponenta, ki se uporablja v okviru preferencialne trgovine, je poseben znesek, ki je določen v skupni carinski tarifi.

Če pa zadevna država ali države izpolnjujejo zahteve zakonodaje Skupnosti za predelane kmetijske proizvode, če določajo iste osnovne proizvode kakor Skupnost, zajemajo isto blago in uporabljajo iste koeficiente kakor Skupnost:

(a)	se ta kmetijska komponenta lahko določi na podlagi dejansko uporabljenih količin osnovnih proizvodov, če je Skupnost sklenila sporazum o carinskem sodelovanju, ki predvideva določanje teh količin;

(b)	se lahko dajatve, ki veljajo za uvoz osnovnega proizvoda, nadomestijo z zneskom, ki se določi na podlagi razlik med cenami kmetijskih proizvodov v Skupnosti in v zadevni državi ali na zadevnem območju, ali z zneskom, ki izravnava skupno določeno ceno, priznano za zadevno območje;

(c)	če so pri uporabi točke (b) ugotovljeni zneski, ki le malo vplivajo na blago iz sporazumov, se ta režim lahko nadomesti s sistemom pavšalnih zneskov ali stopenj.

2. Kmetijske komponente z vsemi znižanji, ki veljajo za uvoz na podlagi preferencialnega sporazuma, se pretvorijo v nacionalno valuto po menjalnem tečaju, kakor velja za nepreferencialno trgovino.

3. Carine po vrednosti, ki ustrezajo kmetijski komponenti dajatve za proizvode iz tabele 2 Priloge II, se lahko nadomestijo z drugo kmetijsko komponento, če tako določa preferencialni sporazum.

4. Izvedbene določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Po potrebi se te izvedbene določbe nanašajo zlasti na:

(a)	pripravo in razpošiljanje potrebnih dokumentov za odobritev preferencialnih sporazumov, predvidenih v odstavku 1 in 3 tega člena;

(b)	potrebne ukrepe za preprečevanje motenj v trgovini;

(c)	seznam osnovnih proizvodov.

5. Če so potrebne metode za analizo kmetijskih proizvodov, se uporabijo iste metode kakor za določanje nadomestil za izvoz teh kmetijskih proizvodov v tretje države.

6. Komisija objavi dajatve, ki izhajajo iz uporabe sporazumov iz odstavkov 2 in 3.

Člen 7

1. Če preferencialni sporazum določa zniževanje ali postopno opuščanje nekmetijskega dela dajatev, se to pri izdelkih iz tabele 1 Priloge II nanaša na fiksni del dajatev.

2. Če preferencialni sporazum določa, da je treba znižati višino kmetijske komponente ne glede na to, ali je to znotraj ali zunaj okvirov carinske kvote, se izvedbene določbe za določanje in izvedbo takega znižanja kmetijske komponente sprejme po postopku iz člena 16(2) pod pogojem, da sporazum določa:

(a)	proizvode, na katere se nanaša takšno znižanje;

(b)	količino blaga ali vrednost vseh kvot, za katere to znižanje velja, ali metode izračunavanja teh količin ali vrednosti;

(c)	faktorje, ki določajo znižanje kmetijske komponente.

3. Podrobna pravila za uvedbo in izvedbo znižanj nekmetijskih delov dajatve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

4. Komisija objavi dajatve, ki izhajajo iz uporabe preferencialnih sporazumov iz odstavkov 1 in 2.

POGLAVJE III

IZVOZ

Člen 8

1. Pri izvozu blaga so lahko uporabljeni kmetijski proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 23(2) Pogodbe, upravičeni do nadomestila, kakor ga določa Uredba o enotni SUT.

Izvozna nadomestila se ne odobrijo za kmetijske proizvode, ki so sestavni del blaga, ne zajetega s tržno ureditvijo, ki določa izvozna nadomestila za proizvode, izvožene v obliki takšnega blaga.

2. Seznam blaga, ki izpolnjuje pogoje za nadomestila, se določi ob upoštevanju:

(a)	vpliva razlike med cenami na trgu Skupnosti in na svetovnem trgu za kmetijske proizvode, ki so bili uporabljeni pri njihovi proizvodnji;

(b)	potrebe, da se ta razlika v celoti ali deloma pokrije, da se omogoči izvoz kmetijskih proizvodov, uporabljenih za to blago.

Seznam se določi v skladu z Uredbo o enotni SUT.

3. Skupne izvedbene določbe za nadomestila iz tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 16(2).

Višina nadomestil se določi po enakem postopku kakor višina nadomestil za kmetijske proizvode, ki se izvažajo v nespremenjenem stanju.

4. Če se v okviru preferencialnega sporazuma vzpostavi režim neposredne izravnave iz člena 6(1)(b), se zneski, ki se izplačujejo pri izvozu v državo ali države iz sporazuma, določijo skupaj in na enaki podlagi kakor kmetijske komponente, pod pogoji, določenimi v sporazumu.

Ti zneski se določijo v skladu s postopkom iz člena 16(2). Po enakem postopku se sprejmejo tudi izvedbene določbe, ki so lahko potrebne v skladu s tem odstavkom, in zlasti ukrepi za zagotovitev, da se blago, prijavljeno za izvoz po preferencialnem sporazumu, dejansko ne izvozi zunaj preferencialnega sporazuma ali obratno.

Če so potrebne metode za analizo kmetijskih proizvodov, se uporabijo enake metode kakor za določanje nadomestil za izvoz teh kmetijskih proizvodov v tretje države.

5. Skladnost z omejitvami, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe se zagotovi na podlagi potrdil, izdanih za določena referenčna obdobja, in dopolni z zneskom, predvidenim za male izvoznike.

6. Znesek, do katerega so lahko mali izvozniki oproščeni predložitve potrdil skladno s sporazumi o izvoznih nadomestilih znaša 50 000 EUR na leto. Ta prag se lahko prilagodi skladno s postopkom iz člena 16(2).

Člen 9

Če se v skladu z Uredbo o enotni SUT za izvoz kmetijskega proizvoda iz Priloge I uporabljajo dajatve, prelevmani ali drugi ukrepi, se lahko v skladu s postopkom iz člena 16(2) in ob upoštevanju posebnega interesa predelovalne industrije odloči za ustrezne ukrepe za nekatero blago, če bi izvoz le-tega zaradi visokega deleža katerega od kmetijskih proizvodov in zaradi načina njihove uporabe lahko oviral doseganje ciljev v tem kmetijskem sektorju.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 10

Če obstaja nevarnost, da bi znižanje kmetijske komponente, ki se uporablja za uvoz blaga v okviru preferencialnega sporazuma, lahko povzročilo motnje na kmetijskih trgih ali na trgih s temi proizvodi, se zaščitne klavzule, ki veljajo za uvoz kmetijskih proizvodov, uporabijo tudi za izdelke iz Priloge II.

Pri oceni morebitnih motenj je treba upoštevati značilnosti blaga, ki se dejansko uvaža v okviru preferencialnih sporazumov, v primerjavi z značilnostmi blaga, ki se je tradicionalno uvažalo pred sklenitvijo teh sporazumov.

Člen 11

1. Da bi preprečili neugodne posledice na trgu Skupnosti, ki se lahko pojavijo zaradi uvoza nekaterih proizvodov, pridobljenih pri predelavi kmetijskih proizvodov in naštetih v Prilogi III, je za uvoz enega ali več takih proizvodov, za katere je carinska stopnja določena v skupni carinski tarifi, treba plačati dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bile posledice nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

2. Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko določi dodatna uvozna dajatev, so tiste, ki jih Skupnost pošlje Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki jih je treba preseči, da bi se lahko uvedle dodatne uvozne dajatve, se med drugim določijo na podlagi podatkov o uvozu v Skupnost v treh letih, preden se pojavijo ali se zdi verjetno, da se bodo pojavile neugodne posledice iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki jih je treba upoštevati pri določanju dodatnih uvoznih dajatev, se določijo na podlagi cif uvoznih cen za zadevne pošiljke.

4. Podrobna izvedbena pravila za ta člen se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Ta pravila se nanašajo zlasti na:

(a)	proizvode, za katere se na podlagi člena 5 Sporazuma o kmetijstvu uporabljajo dodatne uvozne dajatve;

(b)	druga potrebna merila za uporabo odstavka 1 v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 12

1. Uvoz kmetijskih proizvodov za postopke aktivnega oplemenitenja je podvržen predhodnemu pregledu glede izpolnjevanja gospodarskih pogojev iz člena 117(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92. Skladno s členom 552 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se šteje, da so ti pogoji izpolnjeni.

Nadalje, in skladno z Uredbo (EGS) št. 2454/93, se prav tako šteje, da so gospodarski pogoji iz člena 117(c) Uredbe (EGS) št. 2913/92, izpolnjeni za določene količine osnovnih izdelkov, ki so uporabljeni za izdelavo blaga. Te količine se določi s pomočjo bilance, ki jo sestavi Komisija na podlagi primerjave zahtevanih razpoložljivih sredstev s predvidenimi zahtevki za nadomestila, in zlasti ob upoštevanju predvidenega obsega izvozov zadevnega blaga ter položaja zadevnih osnovnih izdelkov na notranjem in zunanjem trgu. To bilanco, in s tem te količine, se redno pregleduje, da bi upoštevali razvoj na področju gospodarstva in zakonodaje.

Podrobna pravila za uporabo drugega pododstavka, ki omogočajo določiti osnovne proizvode, ki bodo uvoženi za postopke aktivnega oplemenitenja ter preveriti in načrtovati količine, jamčijo za večjo jasnost za izvajalce s predhodno objavo okvirnih uvoznih količin za posamezne skupne ureditve trga. Te se objavijo redno, zlasti je odvisno od uporabe takih količin. Sprejmejo se podrobna pravila o uporabi skladno s postopkom iz člena 16(2).

Izraz osnovni proizvod, uporabljen v tem členu se nanaša na izdelke, navedene s tarifno številko v tabeli v Prilogi I, vključno z opombo 1 glede žit.

2. Količina blaga, uvožena za postopek aktivnega oplemenitenja, razen tiste iz drugega pododstavka odstavka 1, za katero zato ne velja dajatev, predvidena v členu 4, za namen ali zaradi izvoza drugega blaga, je tista, ki se dejansko uporablja pri izdelavi blaga.

Člen 13

1. Zaradi usklajevanja s sporazumi, ki jih sklene Skupnost, se lahko tabela 2 Priloge II spreminja po postopku iz člena 16(2).

2. Komisija uskladi to uredbo ali dodatno sprejete uredbe z vsemi spremembami kombinirane nomenklature.

Člen 14

Ta člen velja za vso preferencialno trgovino, za katero določitev kmetijske komponente, po možnosti znižane v skladu s pogoji iz člena 7, ne temelji na dejanski vsebini iz člena 6(1)(a) in/ali za katero osnovni zneski ne temeljijo na razlikah v cenah iz člena 6(1)(b).

Značilnosti osnovnih proizvodov in količine osnovnih proizvodov, ki jih je treba upoštevati, so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1460/96 z dne 25. julija 1996 o oblikovanju podrobnih pravil za izvajanje preferencialnih trgovinskih režimov, ki se uporabljajo za nekatero blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov, kakor je določeno v členu 7 Direktive Sveta (ES) št. 3448/93 (10).

Vse dopolnitve in spremembe te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Člen 15

1. Prag ali pragi, pod katerimi imajo kmetijske komponente, določene v skladu s členoma 6 in 7, vrednost nič, se določijo po postopku iz člena 16(2). Po istem postopku se lahko pod posebnimi pogoji, da bi preprečili ustvarjanje umetnih trgovinskih tokov, te kmetijske komponente ne uporabijo.

2. Cena na pragu, pod katero države članice lahko prenehajo določati zneske, ki se dodelijo ali zaračunajo po določilih te uredbe, v povezavi z določeno gospodarsko transakcijo, se lahko določi po postopku iz člena 16(2), če je bilanca teh zneskov nižja od cene na pragu.

Člen 16

1. Komisiji pomaga odbor za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: odbor).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor lahko pregleda tudi vse druge zadeve, ki mu jih predloži predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo države članice.

Člen 17

Da bi ohranili obstoječe sporazume, se ukrepi za prilagoditev te uredbe z uredbo o enotni SUT sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).

Člen 18

Metode za kakovostno in količinsko analizo blaga in druge tehnične določbe, ki so potrebne za določitev blaga ali za določitev njegove sestave, se sprejmejo po postopku iz člena 10(2) Uredbe (EGS) št. 2658/87.

Člen 19

Države članice sporočajo Komisiji potrebne podatke za izvajanje te uredbe, na eni strani o uvozu, izvozu in po potrebi celo o proizvodnji blaga, ter na drugi o sprejetih upravnih izvedbenih ukrepih. Izvedbene določbe za sporočanje teh podatkov se določijo po postopku iz člena 16(2).

Člen 20

Uredba (ES) št. 3448/93, se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 21

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporaba te uredbe za kazeine iz oznake KN 3501 10 in za kazeinate in druge kazeinske derivate iz oznake KN 3501 90 90 se zadrži do drugačnega sklepa Sveta.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN

(1) Mnenje z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(3) Glej Prilogo IV.

(4) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(5) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(6) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(7) UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(9) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(10) UL L 187, 26.7.1996, str. 18.

PRILOGA I

Seznam kmetijskih proizvodov, za katere se pri uvozu izravna razlika med cenami na svetovnem trgu in cenami na trgu Skupnosti (1)

Oznaka KN	Poimenovanje kmetijskih proizvodov
0401	Mleko in smetana, nekoncentrirana in brez dodanega sladkorja ali drugih sladil
0402	Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil
ex 0403	Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil, nearomatizirano ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom
0404	Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu
ex 0405	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka
0709 90 60	Sladka koruza, sveža ali ohlajena
0712 90 19	Sušena sladka koruza, cela, narezana na kose ali rezine, zdrobljena ali v prahu, vendar ne naprej pripravljena, razen hibridne sladke koruze za setev
Poglavje 10	Žito (2)
1701	Sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese ter kemično čista saharoza v trdnem stanju
1703	Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja

(1) Kmetijski proizvodi, ki se upoštevajo, če se uporabljajo v nespremenjenem stanju ali predelani ali za katere se šteje, da so bili uporabljeni pri proizvodnji proizvodov iz Preglednice 1 Priloge II.

(2) Razen semenske pire iz oznake KN 1001 90 10, semenske navadne pšenice in soržice iz oznake KN 1001 90 91, semenskega ječmena iz oznake KN 1003 00 10 semenske koruze iz oznake KN 1005 10 11 do 1005 10 90, semenskega riža iz oznake KN 1006 10 10 in hibridov sorga za setev iz oznake KN 1007 00 10.

PRILOGA II

Tabela 1

Oznaka KN	Poimenovanje
ex 0403	Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali aromatizirano ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom:
0403 10 51 do 0403 10 99	– Jogurt, aromatiziran ali z dodatkom sadja, oreškov ali kakava
0403 90 71 do 0403 90 99	– Drugo, aromatizirano ali z dodatkom sadja, oreškov ali kakava
0405 20 10 do 0405 20 30	Mlečni namazi z 39 masnih % ali več, vendar manj kakor 75 masnih % maščobe
0710 40 00	Sladka koruza (nekuhana ali kuhana v pari ali vreli vodi), zamrznjena
0711 90 30	Sladka koruza, začasno konzervirana (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot taka neprimerna za takojšnjo prehrano
ex 1517	Margarina; jedilne mešanice ali izdelki iz masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti in olj iz poglavja 15, razen jedilnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne oznake 1516:
1517 10 10	– Margarina, razen tekoče margarine, ki vsebuje več kakor 10 masnih % do vključno 15 masnih % mlečnih maščob
1517 90 10	– Drugo, ki vsebuje več kakor 10 masnih % do vključno 15 masnih % mlečnih maščob
1702 50 00	Kemično čista fruktoza
ex 1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez dodanega kakava; razen ekstrakta sladke koreninice, ki vsebuje več kakor 10 masnih % saharoze, vendar ne vsebuje drugih dodatkov iz tarifne oznake 1704 90 10
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1901	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta brez dodanega kakava ali z dodatkom manj kakor 40 masnih % kakava, izračunanega brez kakršnih koli maščob, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih oznak 0401 in 0404 brez dodanega kakava ali z dodatkom manj kakor 5 masnih % kakava, izračunanega na podlagi brez kakršnih koli maščob, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu
ex 1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kakršne so špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni, kuskus, pripravljen ali nepripravljen, razen polnjenih testenin iz tarifnih oznak 1902 20 10 in 1902 20 30
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, kot kosmiči, zrnca, perle, presevki in v podobnih oblikah
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žita ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žito (razen koruze) v zrnu ali kosmičih ali v drugi obliki (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhano ali drugače pripravljeno, ki ni navedeno ali zajeto na drugem mestu
1905	Kruh, pecivo, sladice, keksi in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki
2001 90 30	Sladka koruza (Zea mays var. saccharata), pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini
2001 90 40	Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 masnih % škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini
2004 10 91	Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini, zamrznjen, razen proizvodov iz tarifne oznake 2006, predelan v moko, zdrob ali kosmiče
2004 90 10	Sladka koruza (Zea mays var. saccharata), pripravljena ali konzervirana drugače kakor v kisu ali ocetni kislini, zamrznjena, razen proizvodov iz tarifne oznake 2006
2005 20 10	Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov iz tarifne oznake 2006, predelan v moko, zdrob ali kosmiče
2005 80 00	Sladka koruza (Zea mays var. saccharata), pripravljena ali konzervirana drugače kakor v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne oznake 2006
2008 99 85	Koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata), drugače pripravljena ali konzervirana, brez dodanega alkohola ali sladkorja
2008 99 91	Jam, sladki krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 masnih % škroba, drugače pripravljeni ali konzervirani, brez dodanega alkohola ali sladkorja
2101 12 98	Pripravki na osnovi kave
2101 20 98	Pripravki na osnovi čaja ali mate čaja
2101 30 19	Praženi kavni nadomestki, razen pražene cikorije
2101 30 99	Ekstrakti, esence in koncentrati praženih kavnih nadomestkov, razen pražene cikorije
2102 10 31 in 2102 10 39	Pekovski kvas, suh ali ne
2105 00	Sladoled in druge ledene sladice z dodatkom kakava ali brez njega
ex 2106	Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu, razen živil iz tarifnih oznak 2106 10 20, 2106 90 20 in 2106 90 92 in razen sladkornih sirupov z dodatnimi aromami ali obarvanih
2202 90 91 in 2202 90 95 ter 2202 90 99	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki so uvrščene v tarifno oznako 2009, ki vsebujejo proizvode iz tarifnih oznak 0401 do 0404, ali maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih oznak 0401 do 0404
2905 43 00	Manitol
2905 44	D-glucitol (sorbitol)
ex 3302	Mešanice dišečih sredstev in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi enega ali več sredstev, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi pripravki na osnovi dišečih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač
3302 10 29	Drugo, kar se uporablja v industriji pijač, ki vsebuje vsa sredstva za dodajanje arome, značilne za pijačo, katerih dejanska alkoholna vsebnost ne presega 0,5 vol. %, razen tistih iz tarifne oznake 3302 10 21
ex 3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati
ex 3505 10	Dekstrini in druge vrste modificiranega škroba, razen esterificiranega in eterificiranega iz tarifne oznake 3505 10 50
3505 20	Lepila na osnovi škroba, dekstrinov ali drugih vrst modificiranega škroba
3809 10	Sredstva za dodelavo, nosilci barv za pospeševanje barvanja ali fiksiranja barv ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje) na osnovi škrobnih snovi, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
3824 60	Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne oznake 2905 44

Tabela 2

Oznaka KN	Poimenovanje
ex 0505	Koža in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso vnaprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja:
0505 10 90	– Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh, razen surovega
0505 90	– Drugo
0511 99 39	Naravne spužve živalskega izvora, razen surovih
1212 20 00	Morske alge in druge alge, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali nezmlete, razen tistih, ki se uporabljajo v medicini ali za prehrano ljudi
ex 1302	Rastlinski sokovi in ekstrakti iz sladkih koreninic, hmelja, bolhača ali rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani
1302 12 00	Rastlinski sokovi in ekstrakti iz sladkih koreninic
1302 13 00	Rastlinski sokovi in ekstrakti iz hmelja
1302 19 80	Rastlinski sokovi in ekstrakti razen sokov in ekstraktov iz sladkih koreninic, hmelja, vanilijeve oljne smole in opija
ex 1302 20	Pektati
1302 31 00	Agar-agar, modificiran ali nemodificiran
1302 32 10	Sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev ali rožičevih semen, modificirani ali nemodificirani
1505	Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob (vključno z lanolinom)
1506	Druge masti in olja živalskega izvora ter njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
ex 1515 90 11	Jojobino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano
1516 20 10	Hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517 90 93	Užitne mešanice ali pripravki, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
ex 1518	Živalske in rastlinske masti in olja ter njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, pihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne oznake 1516; mešanice in preparati iz živalskih in rastlinskih masti ter olj ali iz frakcije različnih masti ali olj iz poglavja 15, neustrezni za prehrano, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu; razen olj iz tarifnih oznak 1518 00 31 in 1518 00 39
1520 00 00	Glicerin, nerafiniran; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521	Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani
1522 00 10	Degras
1702 90 10	Kemično čista maltoza
1704 90 10	Ekstrakt sladke koreninice (likviricije), ki vsebuje 10 masnih % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov
1803	Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena
1804 00 00	Kakavovo maslo, maščobe in olja
1805 00 00	Kakav v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil
2001 90 60	Palmova jedra, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini
ex 2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
2008 11 10	– Kikirikijevo maslo
2008 91 00	– Palmova jedra
ex 2101	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja ter pripravki na osnovi teh proizvodov; pražena cikorija, ekstrakti, esence ali koncentrati pražene cikorije, razen pripravkov iz tarifnih oznak 2101 12 98, 2101 20 98, 2101 30 19 in 2101 30 99
2102 10	Aktivni kvas:
2102 10 10	– Kultura kvasa
2102 10 90	– Drugo, razen pekovskega kvasa
2102 20	Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi
2102 30 00	Pripravljeni pecilni praški
2103	Pripravki za omake in pripravljene omake; mešane začimbe in mešana začimbna sredstva; gorčična moka in zdrob ter pripravljena gorčica
2104	Juhe in ragu juhe ter pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila
ex 2106	Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
2106 10	– Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi:
2106 10 20	– – Brez mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kakor 1,5 masnih % mlečnih maščob, 5 masnih % saharoze ali izoglukoze, 5 masnih % glukoze ali škroba
2106 90	– Drugo:
2106 90 20	– – Sestavljeni alkoholni pripravki, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač, razen tistih na osnovi dišečih sredstev
2106 90 92	– – Drugi pripravki brez mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kakor 1,5 masnih % mlečnih maščob, 5 masnih % saharoze ali izoglukoze, 5 masnih % glukoze ali škroba
2201 10	Vode, vključno z naravnimi in umetnimi mineralnimi vodami ter sodavicami, brez sladkorja ali drugih sladil ali sredstev za aromatiziranje
2202 10 00	Vode, vključno z mineralnimi vodami ter sodavicami, s sladkorjem ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje
2202 90 10	Druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki so uvrščeni v tarifno oznako 2009, ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih oznak 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih oznak 0401 do 0404
2203 00	Pivo iz slada
2205	Vermut in drugo vino iz svežega grozdja, aromatizirano z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje
ex 2207	Nedenaturiran etanol, z vsebnostjo 80 vol. % ali več; etanol in drugi denaturirani alkoholi, s katero koli vsebnostjo alkohola, razen alkohola, pridobljenega iz kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi
ex 2208	Nedenaturirani etanol, z vsebnostjo manj kakor 80 vol. %, ki ni pridobljen iz kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi; žganje, likerji in druge alkoholne pijače
2402	Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka in tobačnega nadomestka
2403	Drug predelani tobak in tobačni nadomestki; „homogenizirani“ ali „rekonstruirani“ tobak; tobakovi ekstrakti in sokovi
3301 90 21	Ekstrahirane oleo-smole sladkih koreninic in hmelja
3301 90 30	Ekstrahirane oleo-smole razen ekstrahirane oleo smole sladkih koreninic in hmelja
ex 3302	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi pripravki na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10 10	– za uporabo v industriji pijač, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
3302 10 21	– za uporabo v industriji pijač, z vsemi sredstvi za aromatiziranje, ki so značilna za pijačo, katerih alkoholna vsebnost ne presega 0,5 vol. %, brez mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kakor 1,5 masnih % mlečnih maščob, 5 masnih % saharoze ali izoglukoze, 5 masnih % glukoze ali škroba
3823	Industrijske monokarboksilne maščobne kisline; kisla olja iz rafinacije, industrijski maščobni alkoholi

PRILOGA III

Oznaka KN	Poimenovanje
0403 10 51 do 0403 10 99	Jogurt, aromatiziran ali z dodatkom sadja, oreškov ali kakava
0403 90 71 do 0403 90 99	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko, aromatizirano ali z dodanim sadjem, oreški ali kakavom
0710 40 00	Sladka koruza (nekuhana ali kuhana v pari ali vreli vodi), zamrznjena
0711 90 30	Sladka koruza, začasno konzervirana (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar neprimerna za takojšnjo prehrano
1517 10 10	Margarina, razen tekoče margarine, ki vsebuje več kakor 10 in ne več kakor 15 masnih % mlečnih maščob
1517 90 10	Druge jedilne mešanice ali pripravki iz živalskih in rastlinskih masti ali olj ali frakcij različnih masti ali olj iz poglavja 15, razen jedilnih masti ali olj ali frakcij iz tarifne oznake 1516, ki vsebujejo več kakor 10 in ne več kakor 15 masnih % mlečnih maščob
1702 50 00	Kemično čista fruktoza
2005 80 00	Sladka koruza (Zea mays var. saccharata), ki ni pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne oznake 2006
2905 43 00	Manitol:
2905 44	D-glucitol (sorbitol):
	– v vodni raztopini
2905 44 11	– – ki vsebuje največ 2 masna % D-manitola, izračunanega na osnovi vsebnosti D-glucitola
2905 44 19	– – drugo
	– drugo:
2905 44 91	– – ki vsebuje največ 2 masna % D-manitola, izračunanega na osnovi vsebnosti D-glucitola
2905 44 99	– – drugo
3505 10 10	Dekstrin
3505 10 90	Drugi modificirani škrobi kot dekstrin, razen esterificiranih in eterificiranih škrobov
	Lepila na osnovi škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba:
3505 20 10	– ki vsebujejo manj kakor 25 masnih % škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba
3505 20 30	– ki vsebujejo 25 masnih % ali več, vendar manj kakor 55 masnih % škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba
3505 20 50	– ki vsebujejo 55 masnih % ali več, vendar manj kakor 80 masnih % škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba
3505 20 90	– ki vsebujejo 80 masnih % ali več škroba ali dekstrina ali drugega modificiranega škroba
3809 10	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barv ter drugi proizvodi in pripravki (npr. sredstva za apreturo in jedkanje) na osnovi škrobnih snovi, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobni industriji ter niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
3824 60	Sorbitol razen sorbitola iz tarifne oznake KN 2905 44:

PRILOGA IV

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 3448/93	(UL L 318, 20.12.1993, str. 18)
Uredba Sveta (ES) št. 1097/98	(UL L 157, 30.5.1998, str. 1)
Uredba Komisije (ES) št. 2491/98	(UL L 309, 19.11.1998, str. 28)
Uredba Sveta (ES) št. 2580/2000	(UL L 298, 25.11.2000, str. 5)

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 3448/93	Ta uredba
Člen 1(1)	Člen 1
Člen 1(2), prvi pododstavek, uvodne besede	Člen 2(1), prvi pododstavek, uvodne besede
Člen 1(2), prvi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 2(1), prvi pododstavek točki, (a) in (b)
Člen 1(2), drugi pododstavek, zadnja poved	Člen 2(1), drugi pododstavek, zadnja poved
Člen 1(2a)	Člen 2(2)
Člen 1(3)	Člen 3
Člen 2	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 6(1), (2) in (3)	Člen 6(1), (2) in (3)
Člen 6(4), prvi pododstavek	Člen 6(4), prvi pododstavek
Člen 6(4), drugi pododstavek, uvodne besede	Člen 6(4), drugi pododstavek, uvodne besede
Člen 6(4), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea	Člen 6(4), drugi pododstavek, točke (a), (b) in (c)
Člen 6(5) in (6)	Člen 6(5) in (6)
Člen 7(1)	Člen 7(1)
Člen 7(2), uvodne besede	Člen 7(2), uvodne besede
Člen 7(2), prva, druga in tretja alinea	Člen 7(2), točke (a), (b) in (c)
Člen 7(3) in (4)	Člen 7(3) in (4)
Člen 8(1)	Člen 8(1)
Člen 8(2), prvi pododstavek, uvodne besede	Člen 8(2), prvi pododstavek, uvodne besede
Člen 8(2), prvi pododstavek, prva in druga alinea	Člen 8(2), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 8(2), drugi pododstavek	Člen 8(2), drugi pododstavek
Člen 8(3) do (6)	Člen 8(3) do (6)
Člena 9 in 10	Člena 9 in 10
Člen 10a	Člen 11
Člen 11	Člen 12
Člen 12(2)	Člen 13(1)
Člen 12(3)	Člen 13(2)
Člen 13(1)	Člen 14, prvi odstavek
Člen 13(2)	Člen 14, drugi in tretji odstavek
Člen 14	Člen 15
Člen 16(1) in (2)	Člen 16(1) in (2)
Člen 16(3)	—
Člen 17	Člen 16(3)
Člen 18	Člen 17
Člen 19	Člen 18
Člen 20	Člen 19
Člen 21	—
—	Člen 20
Člen 22	Člen 21
Priloga A	Priloga I
Priloga B	Priloga II
Priloga C	Priloga III
—	Priloga IV
—	Priloga V

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/27

UREDBA SVETA (ES) št. 1217/2009

z dne 30. novembra 2009

o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti

(kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 79/65 z dne 15. junija 1965 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Razvoj skupne kmetijske politike zahteva, da bi morale biti na razpolago objektivne in ustrezne informacije o dohodkih kmetijskih gospodarstev različnih kategorij in o poslovanju gospodarstev v teh kategorijah, kar zahteva posebno pozornost na nivoju Skupnosti.

(3)	Računi kmetijskih gospodarstev tvorijo osnovni vir bistvenih podatkov za ocenitev dohodkov kmetijskih gospodarstev ali za študijo njihovega poslovanja.

(4)

Podatki zbrani na kmetijskih gospodarstvih, naj bi bili pridobljeni na primeren in na poseben način v skladu s skupnimi pravili, in naj bi temeljili na preverjenih dejstvih. Ti podatki naj bi odražali tehnične, gospodarske in družbene pogoje zadevne kmetije, pridobljeni naj bi bili na posameznih kmetijah in dostopni kakor hitro je mogoče, temeljili naj bi na enotnih opredelitvah, bili predloženi v skupni obliki in uporabni za Skupnost vedno in v vseh podrobnostih.

(5)	Ti cilji se lahko dosežejo le s pomočjo mreže Skupnosti za zbiranje računovodskih podatkov, v nadaljevanju „mreža podatkov“, s sedežem v pisarnah kmetijskega računovodstva v vsaki državi članici, ki jim zadevne stranke zaupajo in se zanašajo na njihovo prostovoljno sodelovanje.

(6)

Poročevalske kmetije naj bi bile razporejene med različnimi enotami in različnimi kategorijami kmetijskih gospodarstev na podlagi stratifikacije področja spremljanja, ki temelji na tipologiji Skupnosti za kmetijska gospodarstva, določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (4), da bi dobili računovodske podatke, ki so dovolj homogeni na ravni Skupnosti.

(7)	Enote za mrežo podatkov naj bi bile kolikor je le mogoče identične tistim, ki se uporabljajo pri predstavitvah drugih krajevnih podatkov, ki so bistveni za določitev smernic za skupno kmetijsko politiko.

(8)	Iz razlogov upravljanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da spremeni seznam enot držav članic na zahtevo države članice.

(9)

Področje spremljanja mreže podatkov bi moralo zajemati vsa kmetijska gospodarstva določene ekonomske velikosti, ne glede na katerokoli zunanje delo, s katerim bi se upravljavec lahko ukvarjal. Na tem področju bi bilo treba občasno ponavljati preverjanja zaradi novih podatkov, ugotovljenih pri spremljanju strukture kmetijskih gospodarstev.

(10)	Poročevalske kmetije bi bilo treba izbrati v skladu s pravili, določenimi v okviru načrta izbora, katerega cilj je dobiti reprezentativen računovodski vzorec področja spremljanja.

(11)	Glede na izkušnje je zaželeno, da se glavni sklepi v zvezi z izborom poročevalskih kmetij zlasti pa načrt za izbor, sprejmejo na državni ravni. Zato bi organ na tej ravni moral biti odgovoren za to nalogo. Tiste države članice, ki imajo več enot, bi lahko imele regionalne odbore.

(12)	Nacionalni organ za zvezo bi moral igrati ključno vlogo pri vodenju mreže podatkov.

(13)	Pri izbiranju kmetijskih gospodarstev in pri analizi ter ovrednotenju izbranih podatkov se je treba obračati na podatke iz drugih virov.

(14)

Kmetom bi se moralo zagotoviti, da se njihovi računi in vsi ostali podatki, pridobljeni na podlagi te Uredbe, ne bodo uporabili za davčne namene ali za drugačne namene, kot jih določa zgoraj navedena Uredba in da jih osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale v mreži računovodskih podatkov s kmetij ne bodo izdale.

(15)

Zato, da se zagotovi, da so zbrani podatki objektivni in ustrezni, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da dobi vse potrebne podrobnosti glede na način, s katerim organi, ki jim je zaupano izbiranje kmetijskih gospodarstev in računovodske pisarne, ki sodelujejo v mreži računovodskih podatkov Skupnosti s kmetij, opravi svoje dolžnosti in da pošlje, če je potrebno, strokovnjake, da delajo na kraju samem v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi.

(16)

Mreža podatkov je koristno orodje, ki Skupnosti omogoča, da razvije skupno kmetijsko politiko, in posledično služi državam članicam kot tudi Skupnosti. Stroški računalniško podprtih sistemov, na katere se mreža opira, ter stroški študij in razvojnih dejavnosti drugih vidikov mreže bi torej morali biti upravičeni do financiranja Skupnosti.

(17)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VZPOSTAVITEV MREŽE SKUPNOSTI RAČUNOVODSKIH PODATKOV S KMETIJ

Člen 1

1. Za izpolnjevanje potreb skupne kmetijske politike je vzpostavljena mreža Skupnosti za zbiranje računovodskih podatkov s kmetij, (v nadaljnjem besedilu: „mreža podatkov“).

2. Namen mreže podatkov je zbiranje računovodskih podatkov potrebnih zlasti za:

(a)	letno določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev, ki spadajo v področje spremljanja določeno v členu 5; in

(b)	poslovno analizo kmetijskih gospodarstev.

3. Podatki, dobljeni na podlagi te Uredbe služijo predvsem kot osnova za pripravljanje poročil Komisije o stanju kmetijstva in kmetijskih trgov kot tudi o dohodkih kmetijskih gospodarstev v Skupnosti. Poročila se predložijo letno Evropskemu parlamentu in Svetu zlasti za letno določanje cen kmetijskih proizvodov.

Člen 2

Za namene te Uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„upravljalec“ pomeni fizično osebo odgovorno za dnevno upravljanje kmetijskega gospodarstva;

(b)	„kategorija kmetijskega gospodarstva“ pomeni skupino kmetijskih gospodarstev, ki pripadajo istim kategorijam glede na tip kmetovanja in ekonomsko velikost, kot je določeno v tipologiji Skupnosti za kmetijska gospodarstva, opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1242/2008;

(c)	„poročevalska kmetija“ pomeni za namen mreže podatkov vsako kmetijsko gospodarstvo, ki ustvarja dohodek;

(d)	„enota“ pomeni ozemlje države članice ali katerikoli njegov del določen za izbor poročevalskih kmetij; seznam teh enot je v Prilogi I;

(e)	„računovodski podatki“ pomeni kakršnikoli tehnični, finančni ali ekonomski podatek kmetijskega gospodarstva, pridobljen iz vknjižb sistematično in redno skozi vse leto.

Člen 3

Na zahtevo države članice se seznam enot spremeni v skladu s postopkom iz člena 18(2), če zahteva zadeva razdelitve države članice.

POGLAVJE II

DOLOČITEV DOHODKA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Člen 4

To poglavje se uporablja za zbiranje računovodskih podatkov z namenom, da se določi letni dohodek na kmetijskih gospodarstvih.

Člen 5

1. Področje spremljanja iz člena 1(2)(a) zajema kmetijska gospodarstva, katerih ekonomska velikost je enaka ali večja od praga, izraženega v eurih, ki ustreza eni izmed spodnjih mej razredov ekonomske velikosti, kot to določa tipologija Skupnosti.

2. Da se kmetijsko gospodarstvo opredeli kot poročevalska kmetija:

(a)	mora imeti ekonomsko velikost enako ali večjo od praga, določenega skladno z odstavkom 1;

(b)	ga upravlja oseba, ki že vodi račune ali je pripravljena in zmožna voditi računovodstvo kmetije in ki dovoli, da so računovodski podatki njegovega kmetijskega gospodarstva na voljo Komisiji;

(c)	mora biti reprezentativen, skupaj z drugimi kmetijskimi gospodarstvi na ravni vsake enote.

3. V Skupnosti je največje število poročevalskih kmetij 105 000.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti prag za ekonomsko velikost ter število poročevalskih kmetij na enoto, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 6

1. Vsaka država članica ustanovi državni odbor za mrežo podatkov (v nadaljnjem besedilu: „državni odbor“).

2. Državni odbor je odgovoren za izbor poročevalskih kmetij. Njegove dolžnosti so zato zlasti odobritev:

(a)	načrta za izbor poročevalskih kmetij, ki podrobno specificira razporeditev poročevalskih kmetij po kategoriji kmetijskega gospodarstva in podrobna pravila za izbor teh kmetijskih gospodarstev;

(b)	poročila o izvajanju načrta za izbor poročevalskih kmetij.

3. Predsednika državnega odbora imenuje država članica izmed članov tega odbora.

Državni odbor sprejema odločitve soglasno; v primeru, da ni soglasen, sprejema odločitve organ, ki ga imenuje država članica.

4. Države članice z več enotami lahko za vsako enoto v njihovi pristojnosti ustanovijo regionalni odbor za mrežo podatkov (v nadaljnjem besedilu: „regionalni odbor“).

Regionalni odbor ima zlasti nalogo, da sodeluje z organom za zvezo iz člena 7 pri izboru poročevalskih kmetij.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 7

1. Vsaka država članica imenuje organ za zvezo, katerega naloge so:

(a)	seznanjati državni odbor, regionalne odbore in računovodske pisarne s podrobnimi pravili izvajanja in zagotavljati pravilno izvajanje teh pravil;

(b)

pripraviti in predložiti državnemu odboru v odobritev in nato poslati naprej Komisiji:

(i)	načrt za izbor poročevalskih kmetij, ki je sestavljen na podlagi najnovejših statističnih podatkov in predstavljen v skladu s tipologijo Skupnosti kmetijskih gospodarstev;

(ii)	poročilo o izvajanju načrta za izbor poročevalskih kmetij;

(c)

zbrati:

(i)	seznam poročevalskih kmetij;

(ii)	seznam računovodskih pisarn, ki so pripravljene in sposobne izpolnjevati poročila s kmetijskih gospodarstev v skladu s pogoji pogodb, predvidenih v členih 10 in 15;

(d)	zbrati poročila s kmetijskih gospodarstev, ki jih pošljejo računovodske pisarne in preveriti na podlagi skupnega nadzornega programa, če so bila ustrezno izpolnjena;

(e)	ustrezno izpolnjena poročila kmetij poslati Komisiji takoj po preveritvi;

(f)	prenesti državnemu odboru, regionalnim odborom in računovodskim pisarnam zahteve za informacije, predvidene v členu 17, in poslati ustrezne odgovore Komisiji.

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena so sprejeta v skladu s postopkom iz člena 18(2).

Člen 8

1. Poročilo se izpolnjuje na vsaki poročevalski kmetiji individualno in anonimno.

2. Računovodski podatki, dobljeni z vsakim poročilom s kmetijskega gospodarstva, so takšni, da se lahko:

—	opredeli poročevalsko kmetijo glede na glavne elemente dejavnikov proizvodnje;

—	oceni dohodek kmetijskega gospodarstva glede na njegove različne oblike;

—	preveri s kontrolo na kraju samem resničnost danih informacij.

3. Tip računovodskih podatkov v poročilu s kmetijskega gospodarstva, oblika, v kateri so le-ti predstavljeni, opredelitve in navodila v zvezi s tem so določeni v skladu s postopkom, iz člena 18(2).

Člen 9

Kmet, katerega kmetijsko gospodarstvo je izbrano kot poročevalska kmetija, izbere iz seznama, ki ga za ta namen naredi organ za zvezo, računovodsko pisarno, ki je pripravljena izpolnjevati poročilo za njegovo kmetijsko gospodarstvo v skladu s pogoji pogodbe, predvidene v členu 10.

Člen 10

1. V pristojnosti države članice je, da se letno sklene pogodba med odgovornim organom, ki ga le-ta imenuje in vsako računovodsko pisarno, izbrano kot je predvideno v členu 9. Po tej pogodbi se računovodska pisarna proti plačilu standardnega honorarja zaveže, da bo izpolnjevala poročila s kmetijskih gospodarstev skladno z določbami iz člena 8.

2. Določila pogodbe iz odstavka 1, ki morajo biti enotne v vseh državah članicah, so določena v skladu s postopkom iz člena 18(2).

3. Če opravlja funkcijo računovodske pisarne upravni urad, bo le-ta obveščen o svojih dolžnostih po običajni upravni poti.

POGLAVJE III

ZBIRANJE RAČUNOVODSKIH PODATKOV ZA NAMEN POSLOVNE ANALIZE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

Člen 11

To poglavje se uporablja za zbiranje računovodskih podatkov za namen poslovne analize kmetijskih gospodarstev.

Člen 12

V skladu s postopkom iz člena 18(2) se določi naslednje:

—	predmeti analize iz člena 1(2)(b);

—	podrobna pravila za izbor in število poročevalskih kmetij, določenih glede na cilje vsake posamezne analize.

Člen 13

1. Posebno poročilo se izpolnjuje za vsako poročevalsko kmetijo, izbrano v skladu s sprejetimi pravili iz druge alinee člena 12, individualno in anonimno. Poročilo s kmetijskega gospodarstva vsebuje računovodske podatke, ki jih zahteva člen 8(2) in vse druge računovodske postavke in podrobnosti, ki jih lahko vsaka posamezna analiza zahteva.

2. Tip računovodskih podatkov v posebnem poročilu s kmetijskega gospodarstva, oblika, v kateri so dani podatki, opredelitve in navodila v zvezi s tem, so določeni v skladu s postopkom iz člena 18(2).

3. Posebna poročila s kmetijskih gospodarstev izpolnijo različne računovodske pisarne, izbrane kot je predvideno v členu 14.

Člen 14

Kmet, katerega kmetijsko gospodarstvo je izbrano v skladu s sprejetimi pravili iz druge alinee člena 12, izbere iz seznama, ki ga za ta namen sestavi organ za zvezo, računovodsko pisarno, ki je pripravljena izpolniti posebno poročilo za njegovo kmetijsko gospodarstvo v skladu z določili pogodbe, predvidene v členu 15.

Člen 15

1. V pristojnosti države članice je, da se sklene pogodba med odgovornim organom, ki ga le-ta imenuje in vsako računovodsko pisarno, izbrano kot je predvideno v členu 14. Po tej pogodbi se računovodska pisarna zaveže, da proti plačilu standardnega honorarja izpolni posebno poročilo s kmetijskega gospodarstva skladno z določbami člena 13.

2. Določila pogodbe iz odstavka 1, ki morajo biti enotna v vseh državah članicah, so skladna s postopkom iz člena 18(2).

Dodatna določila, ki jih lahko v to pogodbo vključijo države članice, so skladna z istim postopkom.

3. Kjer opravlja funkcijo računovodske pisarne upravni urad, bo le-ta obveščen o svojih dolžnostih po običajni upravni poti.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

1. Katere koli računovodske podatke ali druge podatke, pridobljene pri izvajanje te uredbe, je prepovedano uporabljati za davčne namene ali jih razkriti ali uporabljati za drugačne namene od tistih, ki so predvideni v členu 1.

2. Prepovedano je, da katera koli oseba, ki sodeluje ali je sodelovala v mreži podatkov, izda katere koli individualne računovodske podatke ali katere koli druge individualne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno pri teh opravljanjih.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za kaznovanje kršitev določb iz odstavka 2.

Člen 17

1. Državni odbor, regionalni odbori, organ za zvezo in računovodske pisarne morajo, v okviru svojih odgovornosti, dati Komisiji na razpolago kakršne koli informacije, ki jih utegne le-ta od njih zahtevati v zvezi z opravljanjem svojih nalog iz te uredbe.

Take zahteve za informacije, naslovljene na državni odbor, regionalne odbore ali računovodske pisarne in ustrezni odgovori se pošljejo v pisni obliki preko organa za zvezo.

2. Če so te informacije neustrezne ali če ne prispejo v določenem časovnem okviru, lahko Komisija s sodelovanjem organa za zvezo pošlje strokovnjake, da preverijo stanje na kraju samem.

Člen 18

1. Komisiji pomaga odbor Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetij, (v nadaljnjem besedilu: „odbor Skupnosti“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES znaša en mesec.

3. Z odborom Skupnosti se posvetuje:

(a)	glede preverjanja, če so načrti za izbor poročevalskih kmetij v skladu z določbami člena 5;

(b)	pri analizi in oceni ponderiranih letnih rezultatov, dobljenih iz mreže podatkov, pri upoštevanju zlasti podatkov, ki izhajajo iz drugih virov med drugim iz knjigovodskih knjig in splošne statistike in iz nacionalnih knjigovodstev.

4. Odbor Skupnosti lahko pregleda kakršno koli drugo zadevo, ki jo izpostavi njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Vsako leto v oktobru pregleda gibanje dohodkov kmetij v Skupnosti, ki se nanašajo zlasti na ažurirane rezultate iz mreže podatkov.

Redno se seznanja z delovanjem mreže podatkov.

5. Predsednik sklicuje sestanke odbora Skupnosti.

Komisija poskrbi za tajniške storitve za odbor Skupnosti.

Člen 19

1. Proračunska sredstva, ki naj se vključijo v splošni proračun Evropske unije, v delu proračuna za Komisijo, zajemajo:

(a)	stroške mreže podatkov, ki se jih pripiše plačilu honorarja računovodskim pisarnam pri obravnavanju njihovega opravljanja dolžnosti, navedenih v členih 10 in 15;

(b)	vse stroške računalniških sistemov, s katerimi upravlja Komisija za sprejem, preverjanje, obdelavo in analizo računovodskih podatkov, ki jih predložijo države članice.

Stroški, navedeni v točki (b), po potrebi vključujejo stroške razširjanja rezultatov tistih operacij ter stroške študij in razvoja drugih vidikov mreže podatkov.

2. Stroški v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem državnega odbora, regionalnih odborov in organov za zvezo niso vključeni v proračun Skupnosti.

Člen 20

Uredba (EGS) št. 79/65 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 21

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN

(1) Mnenje z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL 109, 23.6.1965, str. 1859/65.

(3) Glej Prilogo II.

(4) UL L 335, 13.12.2008, str. 3.

(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

PRILOGA I

Seznam enot iz člena 2(d)

Belgija

1.	Vlaanderen

2.	Bruxelles-Brussel

Wallonie

Bolgarija

1.	Северозападен (Severozapaden)

2.	Северен централен (Severen tsentralen)

3.	Североизточен (Severoiztochen)

4.	Югозападен (Yugozapaden)

5.	Южен централен (Yuzhen tsentralen)

6.	Югоизточен (Yugoiztochen)

Vendar lahko Bolgarija predstavlja enotno območje do 31. decembra 2009

Češka

Predstavlja enotno območje

Danska

Predstavlja enotno območje

Nemčija

1.	Schleswig-Holstein

Hamburg

3.	Niedersachsen

Bremen

5.	Nordrhein-Westfalen

Hessen

7.	Rheinland-Pfalz

8.	Baden-Württemberg

Bayern

10.

Saarland

11.

Berlin

12.	Brandenburg

13.	Mecklenburg-Vorpommern

14.

Sachsen

15.	Sachsen-Anhalt

16.

Thüringen

Estonija

Predstavlja enotno območje

Irska

Predstavlja enotno območje

Grčija

1.	Μακεδονία — Θράκη

2.	Ήπειρος — Πελοπόννησος — Νήσοι Ιονίου

Θεσσαλία

4.	Στερεά Ελλάς — Νήσοι Αιγαίου — Κρήτη

Španija

Galicia

Asturias

Cantabria

4.	País Vasco

Navarra

La Rioja

Aragón

Cataluña

Baleares

10.	Castilla-León

11.

Madrid

12.	Castilla-La Mancha

13.	Comunidad Valenciana

14.

Murcia

15.	Extremadura

16.

Andalucía

17.

Canarias

Francija

1.	Île de France

2.	Champagne-Ardenne

Picardie

4.	Haute-Normandie

Centre

6.	Basse-Normandie

Bourgogne

8.	Nord-Pas de Calais

Lorraine

10.

Alsace

11.	Franche-Comté

12.	Pays de la Loire

13.

Bretagne

14.	Poitou-Charentes

15.

Aquitaine

16.	Midi-Pyrénées

17.

Limousin

18.	Rhône-Alpes

19.

Auvergne

20.	Languedoc-Roussillon

21.	Provence-Alpes-Côte d'Azur

22.

Corse

Italija

Piemonte

2.	Valle d'Aosta

Lombardia

4.	Alto Adige

Trentino

Veneto

7.	Friuli — Venezia Giulia

Liguria

9.	Emilia — Romagna

10.

Toscana

11.

Umbria

12.

Marche

13.

Lazio

14.

Abruzzi

15.

Molise

16.

Campania

17.

Puglia

18.	Basilicata

19.

Calabria

20.

Sicilia

21.

Sardegna

Ciper

Predstavlja enotno območje

Latvija

Predstavlja enotno območje

Litva

Predstavlja enotno območje

Luksemburg

Predstavlja enotno območje

Madžarska

1.	Közép-Magyarország

2.	Közép-Dunántúl

3.	Nyugat-Dunántúl

4.	Dél-Dunántúl

5.	Észak-Magyarország

6.	Észak-Alföld

7.	Dél-Alföld

Malta

Predstavlja enotno območje

Nizozemska

Predstavlja enotno območje

Avstrija

Predstavlja enotno območje

Poljska

1.	Pomorze in Mazury

2.	Wielkopolska in Śląsk

3.	Mazowsze in Podlasie

4.	Małopolska in Pogórze

Portugalska

1.	Norte e Centro

2.	Ribatejo-Oeste

3.	Alentejo e Algarve

4.	Açores e Madeira

Romunija

Nord-Est

Sud-Est

3.	Sud-Muntenia

4.	Sud-Vest-Oltenia

Vest

Nord-Vest

Centru

8.	București-Ilfov

Slovenija

Predstavlja enotno območje

Slovaška

Predstavlja enotno območje

Finska

1.	Etelä-Suomi

2.	Sisä-Suomi

Pohjanmaa

4.	Pohjois-Suomi

Švedska

1.	Ravnine južne in osrednje Švedske

2.	Gozd in mešana kmetijska in gozdna področja južne in osrednje Švedske

3.	Področja severne Švedske

Združeno kraljestvo

1.	England — north region

2.	England — east region

3.	England — west region

Wales

Scotland

6.	Northern Ireland

PRILOGA II

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta št. 79/65/EGS (UL 109, 23.6.1965, str. 1859)
Akt o pristopu iz leta 1972, Priloga I, točka II.A in Priloga II, točka II.D.1 (UL L 73, 27.3.1972, str. 59 in str. 125)
Uredba Sveta (EGS) št. 2835/72 (UL L 298, 31.12.1972, str. 47)
Uredba Sveta (EGS) št. 2910/73 (UL L 299, 27.10.1973, str. 1)
Akt o pristopu iz leta 1979, Priloga I, točki II.A in II.G (UL L 291, 19.11.1979, str. 64 in str. 87)
Uredba Sveta (EGS) št. 2143/81 (UL L 210, 30.7.1981, str. 1)
Uredba Sveta (EGS) št. 3644/85 (UL L 348, 24.12.1985, str. 4)
Akt o pristopu iz leta 1985, Priloga I. točka XIV.(i) (UL L 302, 15.11.1985, str. 235)
Uredba Sveta (EGS) št. 3768/85 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8)	samo točka (2) Priloge
Uredba Sveta (EGS) št. 3577/90 (UL L 353, 17.12.1990, str. 23)	samo Priloga XVI
Akt o pristopu iz leta 1994, Priloga I, točka V.A.I. (UL C 241, 29.8.1994, str. 117)
Uredba Sveta (ES) št. 2801/95 (UL L 291, 6.12.1995, str. 3)
Uredba Sveta (ES) št. 1256/97 (UL L 174, 2.7.1997, str. 7)
Uredba Sveta (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)	samo točka (1) Priloge II
Akt o pristopu iz leta 2003, Priloga II, točka 6.A.1. (UL L 236, 23.9.2003, str. 346)
Uredba Sveta (ES) št. 2059/2003 (UL L 308, 25.11.2003, str. 1)
Uredba Komisije (ES) št. 660/2004 (UL L 104, 8.4.2004, str. 97)
Uredba Komisije (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1)	samo točka 1 dela A poglavja 5 Priloge
Uredba Komisije (ES) št. 1469/2007 (UL L 329, 14.12.2007, str. 5)

PRILOGA III

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (EGS) št. 79/65	Ta uredba
Člena 1 in 2	Člena 1 in 2
Člen 2a	Člen 3
Člen 3	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6(1)(a)	Člen 7(1)(a)
Člen 6(1)(b), prva alinea	Člen 7(1)(b)(i)
Člen 6(1)(b), druga alinea	Člen 7(1)(b)(ii)
Člen 6(1)(c), prva alinea	Člen 7(1)(c)(i)
Člen 6(1)(c), druga alinea	Člen 7(1)(c)(ii)
Člen 6(1), (e), (f) in (g)	Člen 7(1)(e), (f) and (g)
Člen 6(2)	Člen 7(2)
Člen 7	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Člen 9	Člen 10
Člen 10	Člen 11
Člen 11	Člen 12
Člen 12	Člen 13
Člen 13	Člen 14
Člen 14	Člen 15
Člen 15	Člen 16
Člen 16	Člen 17
Člen 17	—
Člen 18	—
Člen 19	Člen 18(1), (2) in (3)
Člen 20(1) in (2)	Člen 18(4) in (5)
Člen 21, prvi in drugi odstavek	Člen 18(6)
Člen 21, tretji odstavek	—
Člen 22	Člen 19
Člen 23	—
—	Člen 20
—	Člen 21
Priloga	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/42

OKVIRNI SKLEP SVETA 2009/948/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(1)(c) in (d) ter člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju Pobude Češke republike, Republike Poljske, Republike Slovenije, Slovaške republike in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija si je za cilj postavila vzdrževanje in razvijanje območja svobode, varnosti in pravice.

(2)

Haaški program (1) o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki je bil odobren na zasedanju Evropskega sveta 4. in 5. novembra 2004, od držav članic zahteva, da preučijo zakonodajo glede sporov o pristojnosti zaradi povečanja učinkovitosti sodnih pregonov in hkrati zagotovijo pravično sojenje, da bi zaključili celovit program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah.

(3)

Cilj ukrepov iz tega okvirnega sklepa bi moral biti preprečitev primerov, ko zoper isto osebo na podlagi istih dejstev poteka vzporedni kazenski postopek v različnih državah članicah, kar lahko povzroči pravnomočno odločbo v postopku v dveh ali več državah članicah. Namen okvirnega sklepa je tako preprečevanje kršitve načela „ne bis in idem“, kakor je določeno v členu 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2), kakor ga razlaga Sodišče Evropskih skupnosti.

(4)

Obstajati bi moralo neposredno posvetovanje med pristojnimi organi držav članic, z namenom doseči soglasje o učinkoviti rešitvi, da bi se izognili škodljivim posledicam vzporednih postopkov in izgubi časa ter sredstev zadevnih pristojnih organov. Taka učinkovita rešitev bi lahko predstavljala koncentracijo kazenskih postopkov v eni državi članici, na primer s prenosom kazenskih postopkov. Lahko bi tudi predstavljala kateri koli drug korak, ki bi omogočal učinkovito in razumno vodenje postopka, tudi glede časovne dodelitve postopka, kot na primer odstop zadeve Eurojustu, v primeru, da pristojni organi ne morejo doseči soglasja. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti vprašanju zbiranja dokazov, na kar lahko vpliva vodenje vzporednih postopkov.

(5)

Če pristojni organ v državi članici utemeljeno domneva, da se vodi vzporedni kazenski postopek v drugi državi članici na podlagi istih dejstev zoper isto osebo, kar bi lahko povzročilo pravnomočno odločbo v postopku v dveh ali več državah članicah, bi moral zadevni organ vzpostaviti stik s pristojnim organom v drugi državi članici. Vprašanje, ali utemeljena domneva obstaja ali ne, bi moral preučiti izključno organ, ki vzpostavi stik. Utemeljena domneva na primer lahko vključuje primere, pri katerih osumljenec ali obtoženec pri navajanju podrobnosti uveljavlja dejstvo, da zoper njega poteka vzporedni kazenski postopek na podlagi istih dejstev v drugi državi članici, ali se na podlagi ustreznega zaprosila za vzajemno pravno pomoč s strani pristojnega organa v drugi državi članici razkrije, da lahko obstaja takšen vzporeden kazenski postopek, oziroma take informacije posredujejo policijski organi.

(6)

Postopek izmenjave informacij med pristojnimi organi bi moral temeljiti na obvezni izmenjavi posebnega minimalnega nabora informacij, ki bi jih bilo treba vsakič priložiti. Posredovane informacije bi morale predvsem omogočati postopek zagotavljanja pravilne identifikacije zadevne osebe in narave ter stopnje vzporednih postopkov.

(7)

Splošna obveznost pristojnega organa, s katerim je pristojni organ druge države članice vzpostavil stik, bi morala biti, da odgovori na zaprosilo. Organ, ki prvi vzpostavi stik, se vzpodbudi, da določi rok, v katerem bi moral organ, s katerim je vzpostavljen stik, odgovoriti. Med celotnim postopkom vzpostavljanja stika bi moral pristojni organi v celoti upoštevati primere, kjer je v postopku osebi odvzeta prostost.

(8)

Vzpostavitev neposrednega stika med pristojnimi organi bi moralo biti vodilno načelo sodelovanja v okviru okvirnega sklepa. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, kateri organi so pristojni za ukrepanje v skladu s tem okvirnim sklepom, ob upoštevanju načela nacionalne postopkovne neodvisnosti, če so ti organi pristojni za posredovanje in odločanje v skladu z njegovimi določbami.

(9)

Pristojni organi bi morali pri prizadevanjih za doseganje soglasja o učinkoviti rešitvi, da bi se izognili škodljivim posledicam vzporednih postopkov v dveh ali več državah članicah, upoštevati, da je vsak primer specifičen in bi morali preučiti vsa dejstva in dokaze v zvezi z njim. Da bi se doseglo soglasje, bi morali pristojni organi upoštevati ustrezna merila, med katerimi so lahko merila, opredeljena v smernicah, ki so bile objavljene v letnem poročilu Eurojusta za leto 2003 in so bile oblikovane za potrebe strokovnih delavcev, ter upoštevati na primer kraj, kjer se je zgodil večji del kaznivega dejanja, kraj, kjer je nastalo največ škode, kraj, kjer se nahaja osumljena oziroma obtožena oseba in možnosti, da se doseže njihova predaja ali izročitev drugim sodnim oblastem, državljanstvo ali prebivališče osumljene ali obtožene osebe, pomembni interesi osumljene ali obtožene osebe, pomembni interesi žrtev in prič, dopustnost dokazov ali kakršna koli zamuda, ki bi lahko nastala.

(10)	Obveznost pristojnih organov za neposredno posvetovanje, z namenom doseči soglasje v skladu s tem okvirnim sklepom, ne bi smelo izključiti možnosti, da se to neposredno posvetovanje opravi ob pomoči Eurojusta.

(11)

Nobena država članica ne bi smela biti zavezana odložiti ali izvajati pristojnosti, razen če to želi. Dokler soglasje o koncentraciji kazenskih postopkov ni doseženo, bi morali pristojni organi države članice imeti možnost, da nadaljujejo kazenske postopke za vsa kazniva dejanja, ki po nacionalnem pravu sodijo v okvir njihove pristojnosti.

(12)

Cilj tega okvirnega sklepa je preprečiti, da bi se po nepotrebnem vodili vzporedni kazenski postopki, kar bi lahko pomenilo kršitev načela „ne bis in idem“, zato njegova uporaba ne bi smela povzročiti spora o izvajanju pristojnosti, ki sicer ne bi nastal. Na skupnem območju svobode, varnosti in pravice bi se moralo načelo obveznega pregona, ki ga ureja procesno pravo v več državah članicah, razlagati in uporabljati tako, da se šteje za uveljavljeno, če določena država članica poskrbi za kazenski pregon zaradi določenega kaznivega dejanja.

(13)	Če je bilo o koncentraciji kazenskih postopkov v eni državi članici doseženo soglasje, bi morali pristojni organi v drugi državi članici ukrepati na način, ki je skladen s tem soglasjem.

(14)

Eurojust je še posebej primeren za zagotavljanje pomoči pri reševanju sporov o pristojnosti, zato bi moral biti odstop zadeve Eurojustu običajen korak, kadar ni bilo mogoče doseči soglasja. Treba bi bilo poudariti, da mora biti v skladu s členom 13(7)(a) Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (3) („sklep o Eurojustu“) kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta (4), Eurojust obveščen o vseh zadevah, pri katerih je ali bi lahko prišlo do sporov o pristojnosti, in da se zadeva lahko kadar koli predloži Eurojustu, če vsaj eden od pristojnih organov, udeleženih v neposrednih posvetovanjih, presodi, da je to primerno.

(15)	Ta okvirni sklep ne posega v postopke v skladu z Evropsko konvencijo o prenosu postopkov v kazenskih zadevah, podpisano v Strasbourgu dne 15. maja 1972, niti v druge ureditve o prenosu kazenskih postopkov med državami članicami.

(16)	Ta okvirni sklep ne bi smel povzročiti nepotrebnega upravnega bremena, kadar so na voljo ustreznejše alternativne možnosti. V primerih, za katere so med državami članicami na voljo prožnejši instrumenti ali ureditve, bi morali ti imeti prednost pred tem okvirnim sklepom.

(17)

Ta okvirni sklep je omejen na uveljavitev določb o izmenjavi informacij in neposrednem posvetovanju med pristojnimi organi držav članic in zato ne posega v kakršno koli pravico posameznikov, da lahko zagovarjajo svoj pregon v okviru svoje ali druge sodne oblasti, če taka pravica obstaja v nacionalni zakonodaji.

(18)	Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (5), bi se moral uporabljati za obdelavo osebnih podatkov, ki se izmenjujejo v okviru tega okvirnega sklepa.

(19)	Ko države članice dajo izjavo o jezikovni ureditvi, naj poleg svojega uradnega jezika vanjo vključijo vsaj še en jezik, ki se običajno uporablja v Evropski uniji.

(20)	Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji in odražena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Cilj

1. Cilj tega okvirnega sklepa je spodbujanje tesnejšega sodelovanja med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, ki vodijo kazenske postopke, z namenom, da se izboljša učinkovito in pravično delovanje sodnega sistema.

2. Cilj takega tesnejšega sodelovanja je:

(a)	preprečiti primere, ko se zoper isto osebo vodi vzporeden kazenski postopek v različnih državah članicah na podlagi istih dejstev, kar lahko pripelje do dvojne pravnomočne odločbe v postopku v dveh ali več državah članicah in tako pomeni kršitev načela „ne bis in idem“, in

(b)	doseči soglasje o vseh učinkovitih rešitvah s ciljem izogibanja škodljivih posledic, ki bi izhajale iz takih vzporednih postopkov.

Člen 2

Vsebina in področje uporabe

1. Z namenom doseganja ciljev iz člena 1 ta okvirni sklep določa okvir za:

(a)	postopek za vzpostavitev stika med pristojnimi organi držav članic, zaradi potrditve obstoja vzporednih kazenskih postopkov na podlagi istih dejstev zoper isto osebo,

(b)

izmenjavo informacij, prek neposrednega posvetovanja, med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, ki vodijo vzporedne kazenske postopke na podlagi istih dejstev zoper isto osebo, če že vedo za obstoj vzporednih kazenskih postopkov, da se doseže soglasje o učinkoviti rešitvi, s ciljem izogibanja škodljivih posledic, ki izhajajo iz takih vzporednih postopkov.

2. Ta okvirni sklep se ne uporablja za postopke, ki jih zajemata člena 5 in 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (6).

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene tega okvirnega sklepa:

(a)	„vzporedni postopki“ pomeni kazenske postopke, vključno s predkazenskim postopkom kot tudi s kazenskim postopkom, ki se vodi v dveh ali več državah članicah zoper isto osebo na podlagi istih dejstev;

(b)	„pristojni organ“ pomeni sodni organ ali drug organ, ki je po zakonodaji svoje države članice pristojen za opravljanje dejanj, predvidenih v členu 2(1) tega okvirnega sklepa;

(c)	„organ, ki vzpostavi stik“ pomeni pristojni organ države članice, ki vzpostavi stik s pristojnim organom druge države članice, da se potrdi obstoj vzporednih postopkov;

(d)	„organ, s katerim je vzpostavljen stik“ pomeni pristojni organ, ki ga organ, ki vzpostavi stik, zaprosi, naj potrdi obstoj vzporednih kazenskih postopkov.

Člen 4

Določanje pristojnih organov

1. Države članice določijo pristojne organe tako, da se s tem spodbuja načelo neposrednega stika med organi.

2. Vsaka država članica v skladu z odstavkom 1 obvesti generalni sekretariat Sveta, kateri organi so po njeni nacionalni zakonodaji pristojni ukrepati v skladu s tem okvirnim sklepom.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko vsaka država članica, če je zaradi organizacije njenega notranjega sistema potrebno, imenuje enega ali več osrednjih organov, odgovornih za upravni prenos in prejem zaprosil za informacije v skladu s členom 5 in/ali zaradi pomoči pristojnim organom v postopku posvetovanja. Države članice, ki želijo izkoristiti možnost imenovanja osrednjega organa ali organov, to informacijo sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta.

4. Generalni sekretariat Sveta informacije, prejete na podlagi odstavkov 2 in 3, da na voljo vsem državam članicam in Komisiji.

POGLAVJE 2

IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 5

Obveznost vzpostavitve stika

1. Če pristojni organ v državi članici utemeljeno domneva, da v drugi državi članici poteka vzporedni postopek, naveže stike s pristojnim organom te druge države članice, da se potrdi obstoj takšnih vzporednih postopkov in se lahko začne neposredno posvetovanje iz člena 10.

2. Če organ, ki vzpostavi stik, ne pozna identitete pristojnega organa, s katerim je treba vzpostaviti stik, opravi vse potrebne poizvedbe, vključno s poizvedbami prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da pridobi podatke o tem pristojnem organu.

3. Postopek vzpostavitve stika se ne uporabi, če so pristojni organi, ki vodijo vzporedne postopke, že na kakršen koli drug način obveščeni o obstoju takšnih postopkov.

Člen 6

Obveznost odgovora

1. Organ, s katerim je vzpostavljen stik, v razumnem roku, ki ga navede organ, ki vzpostavi stik, odgovori na zaprosilo, vloženo v skladu s členom 5(1), v primeru, ko rok ni bil naveden, pa odgovori brez neupravičenega odlašanja in organ, ki vzpostavi stik, obvesti, ali v zadevni državi članici poteka vzporeden postopek. Če organ, ki vzpostavi stik, obvesti organ, s katerim je vzpostavljen stik, da je osumljencu ali obtožencu začasno odvzeta prostost ali je v priporu, organ, s katerim je vzpostavljen stik, obravnava zaprosilo kot nujno.

2. Če organ, s katerim je vzpostavljen stik, odgovora ne more zagotoviti v roku, ki ga določi organ, ki vzpostavi stik, ta organ nemudoma obvesti o razlogih in navede rok, v katerem bo zagotovil zahtevane informacije.

3. Če organ, s katerim je navezal stike organ, ki vzpostavi stik, ni pristojni organ v skladu s členom 4, zaprosilo za informacije brez neupravičenega odlašanja posreduje pristojnemu organu in o tem ustrezno obvesti pristojni organ, ki je vzpostavil stik.

Člen 7

Način sporočanja

Organ, ki vzpostavi stik, in organ, s katerimi je vzpostavljen stik, komunicirata na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 8

Minimalne informacije, ki jih mora vsebovati zaprosilo

1. Organ, ki vzpostavi stik, pri vlogi zaprosila v skladu s členom 5 posreduje naslednje informacije:

(a)	kontaktne podatke pristojnega organa;

(b)	opis dejstev in okoliščin, na podlagi katerih poteka zadevni kazenski postopek;

(c)	vse pomembne podatke o identiteti osumljenca ali obtoženca ter žrtev, če je to ustrezno;

(d)	informacije o fazi, v kateri se kazenski postopek nahaja, in

(e)	informacije o začasnem odvzemu prostosti ali priporu osumljenca ali obtoženca, če je to ustrezno.

2. Organ, ki vzpostavi stik, lahko zagotovi ustrezne dodatne informacije v zvezi s kazenskim postopkom, ki poteka v državi članici, na primer o morebitnih težavah v tej državi.

Člen 9

Minimalne informacije, ki jih mora vsebovati odgovor

1. Odgovor organa, s katerim je vzpostavljen stik v skladu s členom 6, vsebuje naslednje informacije:

(a)

ali se vodi oziroma se je vodil kazenski postopek na podlagi nekaterih ali popolnoma istih dejstev, kot so dejstva, na podlagi katerih poteka kazenski postopek iz zaprosila za informacije, ki ga je vložil organ, ki je vzpostavil stik, in ali so vpletene iste osebe;

v primeru pritrdilnega odgovora pod (a):

(b)	kontaktne podatke pristojnega organa in

(c)	informacije o fazi teh postopkov, oziroma o naravi pravnomočne odločbe, če je bila ta izdana.

2. Organ, s katerim je vzpostavljen stik, lahko zagotovi ustrezne dodatne informacije v zvezi s kazenskim postopkom, ki poteka v državi članici, zlasti glede povezanih dejstev, na podlagi katerih poteka kazenski postopek v tej državi.

POGLAVJE 3

NEPOSREDNO POSVETOVANJE

Člen 10

Obveznost neposrednega posvetovanja

1. Če se potrdi obstoj vzporednih kazenskih postopkov, se pristojni organi zadevnih držav članic neposredno posvetujejo, da bi dosegli soglasje o kakršni koli učinkoviti rešitvi, s katero bi se izognili škodljivim posledicam vzporednih postopkov, ki lahko po potrebi pripeljejo do koncentracije kazenskih postopkov v eni državi članici.

2. Dokler traja neposredno posvetovanje, zadevni pristojni organi drug drugega obveščajo o vseh pomembnih proceduralnih ukrepih, ki so jih sprejeli v okviru postopka.

3. Pristojni organi med neposrednim posvetovanjem, pri katerem so udeleženi, odgovorijo, kadar koli je razumno mogoče, na zaprosilo za informacije drugih pristojnih organov, udeleženih pri tem posvetovanju. Če pa drug pristojni organ zaprosi nek pristojni organ, naj mu posreduje določene informacije, ki bi lahko ogrozile temeljne interese nacionalne varnosti ali varnost posameznikov, mu tega ni treba storiti.

Člen 11

Postopek za dosego soglasja

Ko pristojni organi držav članic začnejo neposredno posvetovanje o določeni zadevi, da bi dosegli soglasje v skladu s členom 10, preučijo dejstva in dokaze v zvezi z zadevo ter vse dejavnike, za katere menijo, da so pomembni.

Člen 12

Sodelovanje z Eurojustom

1. Ta okvirni sklep dopolnjuje in ne posega v sklep o Eurojustu.

2. Kadar ni bilo mogoče doseči soglasja v skladu s členom 10, kateri koli pristojni organ zadevnih držav članic zadevo po potrebi predloži Eurojustu, če je ta pristojen ukrepati na podlagi člena 4(1) sklepa o Eurojustu.

Člen 13

Posredovanje informacij o izidu postopka

Če je bilo med neposrednim posvetovanjem v skladu s členom 10 doseženo soglasje o koncentraciji kazenskih postopkov v eni sami državi članici, pristojni organ te države članice obvesti zadeven pristojni organ(organe) druge države članice ali drugih držav članic o izidu postopka.

POGLAVJE 4

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Jeziki

1. Vsaka država članica v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, kateri jeziki izmed uradnih jezikov institucij Unije se lahko uporabijo v postopku vzpostavitve stika v skladu s poglavjem 2.

2. Pristojni organi se lahko dogovorijo za kateri koli jezik, ki ga bodo uporabili med neposrednim posvetovanjem v skladu s členom 10.

Člen 15

Razmerje do drugih pravnih instrumentov in drugih dogovorov

1. Kolikor ostali pravni instrumenti in dogovori omogočajo, da se cilji tega okvirnega sklepa poglobijo in pripomorejo ali olajšujejo izmenjavo informacij med nacionalnimi organi o kazenskih postopkih v teku, neposredno posvetovanje in prizadevanje za dosego soglasja o kateri koli učinkoviti rešitvi s ciljem izogibanja škodljivih posledic vzporednih postopkov, lahko države članice:

(a)	po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa še naprej uporabljajo veljavne dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore;

(b)	po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore.

2. Sporazumi in dogovori iz odstavka 1 ne smejo v nobenem primeru vplivati na odnose z državami članicami, ki niso njihove podpisnice.

Člen 16

Izvajanje

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa do 15. junija 2012.

Države članice sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji do 15. junija 2012 besedila določb predpisov, ki v njihovo nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa.

Člen 17

Poročilo

Komisija do 15. decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kakšnem obsegu so države članice upoštevale ta okvirni sklep, skupaj z zakonodajnimi predlogi, če je to potrebno.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(4) UL L 138, 4.6.2009, str. 14.

(5) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(6) UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/48

SKLEP SVETA 2009/949/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Akta Sveta z dne 3. decembra 1998 o sprejetju kadrovskih predpisov za zaposlene v Europolu (1) (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi) in zlasti člena 44 Kadrovskih predpisov,

ob upoštevanju pobude Češke republike,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju pregleda osebnih prejemkov uradnikov Europola, ki ga je opravil upravni odbor Europola,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Upravni odbor je v pregledu osebnih prejemkov uradnikov Europola upošteval spremembe v življenjskih stroških na Nizozemskem, kakor tudi spremembe plač v javnem sektorju v državah članicah.

(2)	Obdobje pregleda od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 upravičuje povečanje osebnih prejemkov za 1,2 % za obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009.

(3)	Svet na podlagi pregleda soglasno prilagodi osnovne plače in dodatke uradnikov Europola –

SKLENIL:

Člen 1

Kadrovski predpisi se spremenijo:

Z učinkom od 1. julija 2008:

(a)

se tabela osnovnih mesečnih plač v členu 45 nadomesti z naslednjim:

	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
1	15 578,99
2	13 989,27
3	9 601,74	9 849,73	10 097,73	10 364,80	10 631,87	10 911,63	11 190,13	11 483,94	11 779,62	12 091,21	12 399,59
4	8 361,77	8 584,33	8 803,72	9 035,81	9 267,91	9 512,71	9 754,34	10 011,89	10 269,40	10 539,67	10 809,91
5	6 889,73	7 070,95	7 248,99	7 439,76	7 630,53	7 834,00	8 034,30	8 247,32	8 457,16	8 679,71	8 902,28
6	5 904,14	6 059,89	6 215,70	6 381,03	6 543,17	6 714,86	6 886,55	7 067,78	7 248,99	7 439,76	7 630,53
7	4 921,68	5 052,05	5 179,21	5 315,93	5 452,63	5 595,72	5 738,78	5 891,40	6 040,83	6 199,81	6 358,77
8	4 184,07	4 295,35	4 403,43	4 521,09	4 635,53	4 756,36	4 877,17	5 007,54	5 134,71	5 271,42	5 404,94
9	3 688,09	3 786,64	3 885,22	3 986,93	4 088,69	4 196,78	4 304,89	4 419,34	4 530,66	4 651,45	4 769,08
10	3 198,47	3 284,32	3 366,96	3 455,97	3 541,84	3 637,22	3 732,59	3 831,15	3 926,53	4 031,46	4 133,20
11	3 099,91	3 182,58	3 262,04	3 347,90	3 433,73	3 525,93	3 614,97	3 710,35	3 805,73	3 907,48	4 006,00
12	2 460,87	2 527,59	2 591,18	2 657,97	2 724,74	2 797,85	2 870,98	2 947,29	3 020,41	3 099,91	3 179,39
13	2 114,28	2 171,52	2 225,57	2 285,99	2 343,22	2 406,79	2 467,21	2 533,97	2 597,58	2 667,51	2 734,26

(b)	v členu 59(3) se znesek „1 036,76 EUR“ nadomesti s „1 049,20 EUR“;

(c)	v členu 59(3) se znesek „2 073,51 EUR“ nadomesti z „2 098,39 EUR“;

(d)	v členu 60(1) se znesek „276,48 EUR“ nadomesti z „279,80 EUR“;

(e)	v členu 2(1) Dodatka 5 se znesek „289,03 EUR“ nadomesti z „292,50 EUR“;

(f)	v členu 3(1) Dodatka 5 se znesek „12 566,73 EUR“ nadomesti z „12 717,53 EUR“;

(g)	v členu 3(1) Dodatka 5 se znesek „2 827,52 EUR“ nadomesti z „2 861,45 EUR“;

(h)	v členu 3(2) Dodatka 5 se znesek „16 965,09 EUR“ nadomesti s „17 168,67 EUR“;

(i)	v členu 4(1) Dodatka 5 se znesek „1 256,68 EUR“ nadomesti s „1 271,76 EUR“;

(j)	v členu 4(1) Dodatka 5 se znesek „942,53 EUR“ nadomesti z „953,84 EUR“;

(k)	v členu 4(1) Dodatka 5 se znesek „628,33 EUR“ nadomesti s „635,87 EUR“;

(l)	v členu 4(1) Dodatka 5 se znesek „502,66 EUR“ nadomesti s „508,69 EUR“;

(m)	v členu 5(3) Dodatka 5 se znesek „1 773,42 EUR“ nadomesti s „1 794,70 EUR“;

(n)	v členu 5(3) Dodatka 5 se znesek „2 364,57 EUR“ nadomesti z „2 392,94 EUR“;

(o)	v členu 5(3) Dodatka 5 se znesek „2 955,70 EUR“ nadomesti z „2 991,17 EUR“;

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati dan po sprejetju.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL C 26, 30.1.1999, str. 23.

(2) Mnenje z dne 22. oktobra 2009 (še ni objavljeno v UL).

V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/52

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1219/2009

z dne 14. december 2009

o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvoznih tarifnih kvot v letu 2010 za proizvode iz mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije, Kosova in Črne gore

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 144(1) in 148(a) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo v ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2820/98 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1763/1999 in (ES) št. 6/2000 (2) predvideva letno preferencialno tarifno kvoto 1 500 ton proizvodov iz mlade govedine s poreklom iz Bosne in Hercegovine ter 9 175 ton proizvodov iz mlade govedine s poreklom iz Črne gore ter carinskih območij Srbije in Kosova (3).

(2)

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani, odobren s Sklepom Sveta in Komisije 2005/40/ES, Euratom (4), Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani, odobren s Sklepom Sveta in Komisije 2004/239/ES, Euratom (5), ter Začasni sporazum s Črno goro, odobren s Sklepom Sveta 2007/855/ES z dne 15. oktobra 2007 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (6) ter Začasni sporazum med Bosno in Hercegovino, odobren s Sklepom Sveta 2008/474/ES z dne 16. junija 2008 o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (7) določajo letno preferencialno tarifno kvoto za proizvode iz mlade govedine, in sicer 9 400, 1 650 800 in 1 500 ton.

(3)

Člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2248/2001 z dne 19. novembra 2001 o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi ter za uporabo Začasnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Hrvaško (8) in člen 2 Uredbe Sveta (ES) št. 153/2002 z dne 21. januarja 2002 o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi in za uporabo Začasnega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (9) predvidevata določitev podrobnih pravil za izvedbo koncesij za mlado govedino.

(4)

Zaradi nadzora je treba v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2000 za uvoz mlade govedine po kvotah za Bosno in Hercegovino ter carinski območji Srbije in Kosova predložiti potrdilo o pristnosti, ki potrjuje, da gre za blago s poreklom iz države, ki je izdala potrdilo, in da natančno ustreza opredelitvi iz Priloge II k navedeni uredbi. Zaradi usklajevanja je treba kvotam za uvoz mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Črne gore predložiti tudi potrdilo o pristnosti, ki potrjuje, da gre za blago s poreklom iz države, ki je izdala potrdilo, in da natančno ustreza opredelitvi iz Priloge III k začasnima sporazumoma s Hrvaško in z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo oziroma iz Priloge II k Začasnemu sporazumu s Črno goro. Določiti je treba tudi vzorec potrdil o pristnosti in podrobna pravila za njihovo uporabo.

(5)

Zadevne kvote je treba upravljati z uporabo uvoznih dovoljenj. V ta namen se ob upoštevanju te uredbe uporabljata Uredba Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (10) in Uredba Komisije (ES) št. 382/2008 z dne 21. aprila 2008 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso (11).

(6)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (12), podrobno določa zahtevke za izdajo uvoznih dovoljenj, status vlagateljev, vprašanje uvoznih dovoljenj in obveščanje Komisije s strani držav članic. Navedena uredba omejuje obdobje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja uvozne tarifne kvote. Določbe Uredbe (ES) št. 1301/2006 morajo veljati za uvozna dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, brez poseganja v dodatne pogoje ali odstopanja, ki jih ta določa.

(7)	Da bi zagotovili pravilno upravljanje uvoza zadevnih proizvodov, se mora izdaja uvoznih dovoljenj obvezno preverjati, zlasti vpisi o potrdilih o pristnosti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 se odprejo naslednje tarifne kvote:

(a)	9 400 ton mlade govedine, izražene v masi klavnih trupov, s poreklom iz Hrvaške;

(b)	1 500 ton mlade govedine, izražene v masi klavnih trupov, s poreklom iz Bosne in Hercegovine;

(c)	1 650 ton mlade govedine, izražene v masi klavnih trupov, s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;

(d)	9 175 ton mlade govedine, izražene v masi klavnih trupov, s poreklom iz carinskih območij Srbije in Kosova;

(e)	800 ton mlade govedine, izražene v masi klavnih trupov, s poreklom iz Črne gore.

Kvote iz prvega pododstavka imajo zaporedne številke 09.4503, 09.4504, 09.4505, 09.4198 in 09.4199.

Za dodeljevanje teh kvot se 100 kilogramov žive mase šteje kot enakovredno 50 kilogramom mase trupa.

2. Carina, ki se uporablja po kvotah iz odstavka 1, je 20 % carine ad valorem in 20 % posebne carine, kakor je določena v skupni carinski tarifi.

3. Uvoz po kvotah iz odstavka 1 je rezerviran za nekatere žive živali in nekatere vrste mesa, ki sodijo pod oznake KN iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2007/2000, iz Priloge III k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu s Hrvaško, iz Priloge III k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, iz Priloge II k Začasnemu sporazumu s Črno goro in iz Priloge II k Začasnemu sporazumu z Bosno in Hercegovino:

—	ex 0102 90 51, ex 0102 90 59, ex 0102 90 71 in ex 0102 90 79,

—	ex 0201 10 00 in ex 0201 20 20,

—	ex 0201 20 30,

—	ex 0201 20 50.

Člen 2

Uporabljajo se poglavje III Uredbe (ES) št. 1301/2006 ter uredbi (ES) št. 376/2008 in št. 382/2008, razen če ni v tej uredbi določeno drugače.

Člen 3

1. Oddelek 8 zahtevkov za dovoljenje in dovoljenj prikazuje državo ali izvorno carinsko območje in pozitivno mnenje (da) se označi s križcem. Za dovoljenja velja obveznost, da se uvaža iz navedene države ali carinskega območja.

Oddelek 20 zahtevkov za dovoljenja ali dovoljenj prikazuje enega od vpisov v Prilogi I.

2. Izvirnik potrdila o pristnosti, sestavljenega v skladu s členom 4, in njegovo kopijo je treba predložiti pristojnemu organu skupaj z zahtevkom za prvo uvozno dovoljenje, povezano s potrdilom o pristnosti.

Potrdila o pristnosti se smejo uporabiti za izdajo več kakor enega uvoznega dovoljenja za količine, ki ne presegajo količin, navedenih v potrdilu. Kadar se na podlagi enega potrdila izda več kakor eno dovoljenje, pristojni organ:

(a)	v potrdilo o pristnosti vnese dodeljeno količino;

(b)	zagotovi, da se vsa uvozna dovoljenja v zvezi z zadevnim potrdilom izdajo na isti dan.

3. Pristojni organi lahko izdajo uvozna dovoljenja šele potem, ko so se prepričali, da podatki na potrdilih o pristnosti ustrezajo podatkom, ki jih vsak teden dobijo od Komisije o zadevnem uvozu. Dovoljenja se izdajo takoj zatem.

Člen 4

1. Vse zahtevke za uvozna dovoljenja po kvotah iz člena 1 spremljajo potrdila o pristnosti, ki so jih izdali organi države izvoznice ali carinskega območja, navedeni v Prilogi II, ki potrjujejo, da gre za blago s poreklom iz te države ali carinskega območja in da ustreza dani opredelitvi, glede na primer, iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2007/2000, Priloge III k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu s Hrvaško, Priloge III k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Priloge II k Začasnemu sporazumu s Črno goro in Priloge II k Začasnemu sporazumu z Bosno in Hercegovino.

2. Potrdila o pristnosti se sestavijo v izvirniku in dveh kopijah ter natisnejo in izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti v skladu z ustreznim vzorcem iz prilog III do VIII za zadevne države izvoznice ali carinska območja. Natisnjeni in izpolnjeni so lahko v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države izvoznice ali carinskega območja.

Pristojni organi države članice, v kateri se vloži zahtevek za uvozno dovoljenje, lahko zahtevajo, da se priskrbi prevod potrdila.

3. Izvirnik in kopije potrdila o pristnosti so lahko izpolnjeni strojno ali ročno. V slednjem primeru so napisani s črnim črnilom in velikimi tiskanimi črkami.

Mere obrazca potrdila so 210 × 297 mm. Teža papirja ne sme biti manjša od 40 g/m2. Izvirnik je bel, prva kopija rožnata, druga pa rumene barve.

4. Vsako potrdilo ima svojo individualno serijsko številko, sledi pa ime države izdajateljice ali carinskega območja.

Kopije morajo imeti isto serijsko številko in isto ime kot izvirnik.

5. Potrdila so veljavna le, če jih pravilno potrdi organ za izdajo potrdil iz Priloge II.

6. Potrdila se štejejo za pravilno potrjena, če navajajo datum in kraj izdaje ter imajo žig organa za izdajo potrdil in podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

Člen 5

1. Organi za izdajo potrdil iz Priloge II morajo:

(a)	biti za to priznani s strani zadevne države izvoznice ali carinskega območja;

(b)	preveriti v potrdilih navedene podatke;

(c)	najmanj enkrat na teden pošiljati Komisiji vse podatke, ki omogočajo preverjanje vpisov v potrdila o pristnosti, zlasti v zvezi s številko potrdila, izvoznikom, prejemnikom, namembno državo, proizvodom (žive živali/meso), neto maso in datumom podpisa.

2. Komisija ponovno pregleda seznam v Prilogi II, če zahteve iz odstavka 1(a) niso več izpolnjene, če organ za izdajo potrdil ne izpolni ene ali več obveznosti, ki jih je dolžan izpolnjevati, ali če se določi nov organ za izdajo potrdil.

Člen 6

Potrdila o pristnosti in uvozna dovoljenja veljajo tri mesece od datuma izdaje.

Člen 7

Zadevna država izvoznica ali carinsko območje pošlje Komisiji vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo organi za izdajo potrdil, ter imena in podpise oseb, pooblaščenih za podpisovanje potrdil o pristnosti. Komisija sporoči navedene podatke pristojnim organom držav članic.

Člen 8

1. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 države članice obvestijo Komisijo:

(a)	najpozneje do 28. februarja 2011 o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, za katere so bila uvozna dovoljenja izdana v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote;

(b)

najpozneje do 30. aprila 2011 o količinah proizvodov, vključno z obvestili o ničnih zahtevkih, ki so zajete v neuporabljenih ali delno uporabljenih uvoznih dovoljenjih in ustrezajo razliki med količinami, označenimi na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, in količinami, za katere so bila izdana dovoljenja.

2. Najpozneje do 30. aprila 2011 države članice Komisijo obvestijo o količinah proizvodov, ki so bile dejansko sproščene v prosti promet v prejšnjem obdobju uvozne tarifne kvote.

3. Obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena se sestavijo v skladu s prilogami IX, X in XI k tej uredbi, uporabijo pa se kategorije proizvodov iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

Člen 9

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 240, 23.9.2000, str. 1.

(3) Kosovo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999.

(4) UL L 26, 28.1.2005, str. 1.

(5) UL L 84, 20.3.2004, str. 1.

(6) UL L 345, 28.12.2007, str. 1.

(7) UL L 169, 30.6.2008, str. 10.

(8) UL L 304, 21.11.2001, str. 1.

(9) UL L 25, 29.1.2002, str. 16.

(10) UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(11) UL L 115, 29.4.2008, str. 10.

(12) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

PRILOGA I

Navedbe iz člena 3(1)

—	:	v bolgarščini	:	‘Baby beef’ (Регламент (ЕC) № 1219/2009)
—	:	v španščini	:	‘Baby beef’ [Reglamento (UE) no 1219/2009]
—	:	v češčini	:	‘Baby beef’ (Nařízení (EU) č. 1219/2009)
—	:	v danščini	:	‘Baby beef’ (Forordning (EU) nr. 1219/2009)
—	:	v nemščini	:	‘Baby beef’ (Verordnung (EU) Nr. 1219/2009)
—	:	v estonščini	:	‘Baby beef’ (Määrus (EL) nr 1219/2009)
—	:	v grščini	:	‘Baby beef’ [Κανονισμός (ΕE) αριθ. 1219/2009]
—	:	v angleščini	:	‘Baby beef’ (Regulation (EU) No 1219/2009)
—	:	v francoščini	:	‘Baby beef’ [Règlement (UE) no 1219/2009]
—	:	v italijanščini	:	‘Baby beef’ [Regolamento (UE) n. 1219/2009]
—	:	v latvijščini	:	‘Baby beef’ (Regula (ES) Nr. 1219/2009)
—	:	v litovščini	:	‘Baby beef’ (Reglamentas (ES) Nr. 1219/2009)
—	:	v madžarščini	:	‘Baby beef’ (1219/2009/EU rendelet)
—	:	v malteščini	:	‘Baby beef’ (Regolament (UE) Nru 1219/2009)
—	:	v nizozemščini	:	‘Baby beef’ (Verordening (EU) nr. 1219/2009)
—	:	v poljščini	:	‘Baby beef’ (Rozporządzenie (UE) nr 1219/2009)
—	:	v portugalščini	:	‘Baby beef’ [Regulamento (UE) n.o 1219/2009]
—	:	v romunščini	:	‘Baby beef’ [Regulamentul (UE) nr. 1219/2009]
—	:	v slovaščini	:	‘Baby beef’ [Nariadenie (EÚ) č. 1219/2009]
—	:	v slovenščini	:	‘Baby beef’ (Uredba (EU) št. 1219/2009)
—	:	v finščini	:	‘Baby beef’ (Asetus (EU) N:o 1219/2009)
—	:	v švedščini	:	‘Baby beef’ (Förordning (EU) nr 1219/2009)

PRILOGA II

Organi za izdajo potrdil:

—	Republika Hrvaška: Croatian Agricultural Agency, Poljana Križevačka 185, 48260 Križevci, Croatia

—	Bosna in Hercegovina:

—	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Institut za hrana, Fakultet za veterinarna medicina, „Lazar Pop-Trajkov 5-7“, 1000 Skopje

—	Črna gora: Veterinarska uprava, Bulevar Svetog Petra Cetinjskog br.9, 81000 Podgorica, Črna gora

—	Carinsko območje Srbije (1): „Jugoslovanski inštitut za higieno in tehnologijo mesa, Kačanskog 13, Beograd, Jugoslavija.“

—	Carinsko območje Kosova:

(1) Izključeno je Kosovo na podlagi resolucije varnostnega sveta ZN 1244/1999.

PRILOGA III

PRILOGA IV

PRILOGA V

PRILOGA VI

PRILOGA VII

PRILOGA VIII

PRILOGA IX

Obvestilo o uvoznih dovoljenjih (izdanih) – Uredba (ES) št. 1219/2009

Država članica: …

Uporaba člena 8 Uredbe (ES) št. 1219/2009

Količine proizvodov, za katere so bila izdana izvozna dovoljenja

Od: … do: …

Zaporedna št.	Kategorija ali kategorije proizvodov (1)	Količina (v kilogramih mase proizvoda ali glavah)
09.4503
09.4504
09.4505
09.4198
09.4199

(1) Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

PRILOGA X

Obvestilo o uvoznih dovoljenjih (neuporabljene količine) – Uredba (ES) št. 1219/2009

Država članica: …

Uporaba člena 8 Uredbe (ES) št. 1219/2009

Količine proizvodov, za katere niso bila uporabljena izvozna dovoljenja

Od: … do: …

Zaporedna št.	Kategorija ali kategorije proizvodov (1)	Neuporabljene količine (v kilogramih mase proizvoda ali glavah)
09.4503
09.4504
09.4505
09.4198
09.4199

(1) Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

PRILOGA XI

Obvestilo o količinah proizvodov, sproščenih v prosti promet – Uredba (ES) št. 1219/2009

Država članica: …

Uporaba člena 8 Uredbe (ES) št. 1219/2009

Količine proizvodov, danih v prosti promet:

Od: … do: … (obdobje uvozne tarifne kvote).

Zaporedna št.	Kategorija ali kategorije proizvodov (1)	Količine proizvodov, danih v prosti promet: (v kilogramih mase proizvoda ali glavah)
09.4503
09.4504
09.4505
09.4198
09.4199

(1) Kategorija ali kategorije proizvoda, kot so navedene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 382/2008.

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/70

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2009

o spremembi prilog I in II k Odločbi 2006/766/ES o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9870)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/951/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti člena 11(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa, da se proizvodi živalskega izvora uvažajo samo iz tretje države ali dela tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z navedeno uredbo. Določa tudi posebne pogoje za uvoz školjk, plaščarjev, iglokožcev, morskih polžev in ribiških proizvodov iz tretjih držav.

(2)

Uredba (ES) št. 854/2004 določa, da je treba pri sestavljanju in posodabljanju takih seznamov upoštevati nadzor Unije v tretjih državah in jamstva pristojnih organov tretjih držav v zvezi s skladnostjo ali enakovrednostjo z zahtevami iz zakonodaje Unije o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (2).

(3)

Odločba Komisije 2006/766/ES z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (3), vsebuje seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo merila iz člena 11(4) Uredbe (ES) št. 854/2004 in zato lahko jamčijo, da navedeni proizvodi, izvoženi v Evropsko unijo, izpolnjujejo predpisane sanitarne pogoje iz zakonodaje Unije za varovanje zdravja potrošnikov. Priloga I k navedeni odločbi zato določa seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v vsakršni obliki za prehrano ljudi, Priloga II pa določa seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov v vsakršni obliki za prehrano ljudi.

(4)

Uredba (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa prehodne ukrepe za obdobje, ki se konča 31. decembra 2009. Navedeni ukrepi vsebujejo odstopanje od člena 11(1) Uredbe (ES) št. 854/2004, v skladu s katerim države članice lahko odobrijo uvoz školjk in ribiških proizvodov iz držav s seznamov v prilogah I in II k navedeni uredbi, med drugim pod pogojem, da pristojni organ tretje države ali ozemlja zadevni državi članici predloži jamstva, da so bili zadevni proizvodi pridobljeni v pogojih, ki so vsaj enakovredni pogojem, ki urejajo proizvodnjo in dajanje na trg proizvodov Unije.

(5)

Kanada je na seznamu v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2076/2005. Nadzor Unije v Kanadi, katerega namen je ocena obstoječega nadzornega sistema, ki ureja proizvodnjo školjk, namenjenih za izvoz v Evropsko unijo, in ki je bil nazadnje opravljen leta 2009, ter priporočilo Skupnega upravljalnega odbora, ustanovljenega v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o sanitarnih ukrepih za varovanje zdravja ljudi in živali v zvezi s trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (5) z dne 17. decembra 1998, o vzajemni enakovrednosti med standardi Kanade in Unije za žive školjke kažeta, da so pogoji, ki se v Kanadi uporabljajo za školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, namenjene v Evropsko unijo, enakovredni pogojem iz ustrezne zakonodaje Unije.

(6)

Grenlandija je na seznamu v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2076/2005. Nadzor Unije na Grenlandiji, katerega namen je ocena obstoječega nadzornega sistema, ki ureja proizvodnjo školjk, namenjenih za izvoz v Evropsko unijo, in ki je bil nazadnje opravljen leta 2009, ter jamstva, ki jih je predložil pristojni organ Grenlandije, kažejo, da so pogoji, ki se v navedeni tretji državi uporabljajo za školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, namenjene v Evropsko unijo, enakovredni pogojem iz ustrezne zakonodaje Unije. Grenlandijo je zato treba vključiti na seznam iz Priloge I k Odločbi 2006/766/ES.

(7)

Nadzor Unije v Združenih državah Amerike, katerega namen je ocena obstoječega nadzornega sistema, ki ureja proizvodnjo školjk, namenjenih za izvoz v Evropsko unijo, in ki je bil nazadnje opravljen leta 2009, kaže na razlike med standardi ZDA in Unije za žive školjke, ni pa pokazal resnih tveganj za zdravje ljudi, razen na območju nabiranja v Mehiškem zalivu. Združene države Amerike in Evropska unija so se dogovorile, da bodo za žive školjke preučile vzajemno enakovrednost med standardi ZDA in Unije. Zato je primerno začasno odobriti uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev iz ZDA v Evropsko unijo, razen školjk, nabranih v Mehiškem zalivu. To začasno odobritev je treba pregledati šest mesecev po začetku veljavnosti ob upoštevanju rezultatov preučitve enakovrednosti med standardi ZDA in Unije za žive školjke.

(8)

Angola, Azerbajdžan, Benin, Eritreja, Izrael, Kongo, Mjanmar, Salomonovi otoki, Sveta Helena in Togo so na seznamu v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2076/2005. Nadzor Unije, katerega namen je ocena obstoječega nadzornega sistema, ki ureja proizvodnjo ribiških proizvodov, namenjenih za izvoz v Evropsko unijo, in ki je bil nazadnje opravljen leta 2007 v Angoli, leta 2007 v Azerbajdžanu, leta 2009 v Beninu, leta 2008 v Eritreji, leta 2009 v Izraelu, leta 2009 v Kongu, leta 2009 v Mjanmaru, leta 2007 na Salomonovih otokih, leta 2003 na Sveti Heleni in leta 2009 v Togu, ter jamstva, ki so jih predložili pristojni organi Angole, Azerbajdžana (le za kaviar), Benina, Konga (le za ujete ribiške proizvode brez drobovja (kadar je primerno), zamrznjene in dokončno pakirane na morju), Eritreje, Izraela, Mjanmara (le za zamrznjene ujete prosto živeče ribiške proizvode), Salomonovih otokov, Svete Helene in Toga (le za žive jastoge) kažejo, da so pogoji, ki se v navedenih tretjih državah uporabljajo za ribiške proizvode, namenjene v Evropsko unijo, enakovredni pogojem iz ustrezne zakonodaje Unije. Navedene tretje države je zato treba vključiti na seznam iz Priloge II k Odločbi 2006/766/ES.

(9)	Poleg tega je treba zaradi upoštevanja razlik v jamstvih, ki jih predložijo navedene tretje države, določiti nekatere omejitve na seznamih iz prilog I in II k Odločbi 2006/766/ES.

(10)

Sveta Helena, Tristan da Cunha in Ascension tvorijo eno čezmorsko ozemlje. Vendar so zaradi precejšnje medsebojne oddaljenosti in ločene uprave vzpostavili ločene pristojne organe, odgovorne za varnost ribiških proizvodov. Zato vključitev Svete Helene kot tretje države, iz katere je dovoljen uvoz ribiških proizvodov, ne sme zajemati otokov Tristan da Cunha in Ascension.

(11)

Zaradi jasnosti zakonodaje Unije je treba spremeniti naslove prilog I in II k Odločbi 2006/766/ES. V naslovu Priloge I je treba jasno navesti, da je uvoz živih, zamrznjenih ali predelanih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, namenjenih za prehrano ljudi, dovoljen le iz tretjih držav iz te priloge. V naslovu Priloge II je treba jasno navesti, da Priloga zajema uvoz ribiških proizvodov iz točke 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (6), razen tistih, ki jih zajema Priloga I k tej odločbi. To ločevanje je nujno, ker so zahteve Unije za ti dve skupini proizvodov različne.

(12)	Odločbo 2006/766/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2006/766/ES se spremeni:

Priloga I se spremeni:

(a)	naslov Priloge I se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA I Seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz živih, zamrznjenih ali predelanih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev za prehrano ljudi (7)

(b)

za vnosom za Avstralijo se vstavi naslednji vnos za Kanado:

„CA

KANADA“

(c)

za vnosom za Čile se vstavi naslednji vnos za Grenlandijo:

„GL

GRENLANDIJA“

(d)

za vnosom za Turčijo se vstavi naslednji vnos za Združene države Amerike:

„US

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

Le do 1. julija 2010

razen uvoza školjk, nabranih v zveznih državah Florida, Teksas, Misisipi, Alabama in Louisiana.“

2.	Priloga II k Odločbi 2006/766/ES se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 206.

(2) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 320, 18.11.2006, str. 53.

(4) UL L 338, 22.12.2005, str. 83.

(5) UL L 71, 18.3.1999, str. 3.

(6) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Priloga I: „3.1. „Ribiški proizvodi“ pomenijo vse morske ali sladkovodne živali (razen živih školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev, živih morskih polžev ter vseh sesalcev, plazilcev in žab), bodisi divje ali farmsko gojene in vključno z vsemi užitnimi oblikami, deli in proizvodi takih živali.“

(7) Vključno s tistimi, ki jih zajema opredelitev ribiških proizvodov v točki 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).“

PRILOGA

„PRILOGA II

Seznam tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov za prehrano ljudi, razen tistih, ki jih zajema Priloga I k tej odločbi.

(Države in ozemlja iz člena 11 Uredbe (ES) št. 854/2004)

Oznaka ISO	Države	Omejitve
AE	ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI
AG	ANTIGVA IN BARBUDA	Samo živi jastogi
AL	ALBANIJA
AM	ARMENIJA	Samo živi prosto živeči sladkovodni raki, toplotno obdelani negojeni sladkovodni raki in zamrznjeni negojeni sladkovodni raki.
AN	NIZOZEMSKI ANTILI
AO	ANGOLA
AR	ARGENTINA
AU	AVSTRALIJA
AZ	AZERBAJDŽAN	Samo kaviar
BA	BOSNA in HERCEGOVINA
BD	BANGLADEŠ
BJ	BENIN
BR	BRAZILIJA
BS	BAHAMI
BY	BELORUSIJA
BZ	BELIZE
CA	KANADA
CG	KONGO	Samo ribiški proizvodi iz rib, ki so bile ujete, očiščene drobovja (kadar je primerno), zamrznjene in dokončno pakirane na morju.
CH	ŠVICA
CI	SLONOKOŠČENA OBALA
CL	ČILE
CN	KITAJSKA
CO	KOLUMBIJA
CR	KOSTARIKA
CU	KUBA
CV	ZELENORTSKI OTOKI
DZ	ALŽIRIJA
EC	EKVADOR
EG	EGIPT
ER	ERITREJA
FK	FALKLANDSKI OTOKI
GA	GABON
GD	GRENADA
GH	GANA
GL	GRENLANDIJA
GM	GAMBIJA
GN	GVINEJA	Samo ribe, ki niso šle skozi noben postopek priprave ali predelave razen postopka odstranitve glave in drobovja, hlajenja ali zamrzovanja. Zmanjšana pogostost fizičnega nadzora iz Odločbe Komisije 94/360/ES (UL L 158, 25.6.1994, str. 41) se ne uporablja.
GT	GVATEMALA
GY	GVAJANA
HK	HONGKONG
HN	HONDURAS
HR	HRVAŠKA
ID	INDONEZIJA
IL	IZRAEL
IN	INDIJA
IR	IRAN
JM	JAMAJKA
JP	JAPONSKA
KE	KENIJA
KR	JUŽNA KOREJA
KZ	KAZAHSTAN
LK	ŠRILANKA
MA	MAROKO
ME	ČRNA GORA
MG	MADAGASKAR
MM	MJANMAR	Samo zamrznjeni ujeti prosto živeči ribiški proizvodi (sladkovodne ali morske ribe, škampi, kozice)
MR	MAVRETANIJA
MU	MAURITIUS
MV	MALDIVI
MX	MEHIKA
MY	MALEZIJA
MZ	MOZAMBIK
NA	NAMIBIJA
NC	NOVA KALEDONIJA
NG	NIGERIJA
NI	NIKARAGVA
NZ	NOVA ZELANDIJA
OM	OMAN
PA	PANAMA
PE	PERU
PF	FRANCOSKA POLINEZIJA
PG	PAPUA NOVA GVINEJA
PH	FILIPINI
PM	SAINT PIERRE IN MIQUELON
PK	PAKISTAN
RS	SRBIJA Brez Kosova, kakor je določeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244 z dne 10. junija 1999	Samo cele sveže ulovljene morske ribe
RU	RUSIJA
SA	SAUDOVA ARABIJA
SB	SALOMONOVI OTOKI
SC	SEJŠELI
SG	SINGAPUR
SH	SVETA HELENA Brez otokov Tristan da Cunha in Ascension
SN	SENEGAL
SR	SURINAM
SV	SALVADOR
TG	TOGO	Samo živi jastogi
TH	TAJSKA
TN	TUNIZIJA
TR	TURČIJA
TW	TAJVAN
TZ	TANZANIJA
UA	UKRAJINA
UG	UGANDA
US	ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
UY	URUGVAJ
VE	VENEZUELA
VN	VIETNAM
YE	JEMEN
YT	MAYOTTE
ZA	JUŽNA AFRIKA
ZW	ZIMBABVE“

15.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 328/78

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 14. decembra 2009

o spremembi Odločbe 2007/716/ES glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka v Bolgariji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9906)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/953/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 42 Akta,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2007/716/ES (2) določa prehodne ukrepe za strukturne zahteve glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka v Bolgariji iz Uredbe (ES) št. 852/2004 (3) in Uredbe (ES) št. 853/2004 (4) Evropskega parlamenta in Sveta. Dokler so navedeni obrati v prehodu, se lahko proizvodi s poreklom iz navedenih obratov dajo v promet le na notranji trg ali uporabijo za nadaljnjo predelavo v bolgarskih obratih v prehodu.

(2)	V skladu z uradno izjavo bolgarskega pristojnega organa so nekateri obrati v sektorjih mesa in mleka zaključili svoje dejavnosti ali končali postopek posodabljanja in so zdaj popolnoma usklajeni z zakonodajo Unije. Navedene obrate je zato treba črtati s seznama obratov v prehodu.

(3)	Prilogo k Odločbi 2007/716/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2007/716/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2) UL L 289, 7.11.2007, str. 14.

(3) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(4) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

PRILOGA

Priloga k Odločbi 2007/716/ES se spremeni:

Črtajo se naslednji vnosi obratov za predelavo mesa:

Št.	Veterinarska št.	Ime obrata	Mesto/ulica ali kraj/regija
„2.	BG 0101003	ET ‚Saray-73-Georgi Belezhkov‘	gr. Razlog Promishlena zona ‚Zapad‘
9.	BG 0201019	ET ‚Viatex-V.Slavov‘	gr. Sungurlare ul. ‚Tundzha‘ 7
14.	BG 0301014	ET ‚Valeria-94‘	s. Kamenar obl. Varna
22.	BG 0601001	‚Ivagus‘ EOOD	gr. Vratsa Krivodolsko shose
29.	BG 0801011	‚Miit‘ OOD	s. Dropla obl. Dobrich
36.	BG 1001003	‚Evromiyt end milk‘ EOOD	gr. Kocherinovo obsht. Kocherinovo
55.	BG 1701001	‚Kolevi‘ OOD	s. Kichenitsa obl. Razgrad
59.	BG 1801012	‚Svinekompleks Golyamo Vranovo-Invest‘ AD	s. Golyamo Vranovo obl. Ruse
64.	BG 2001001	‚Eko Asorti-05‘ EOOD	s. Mechkarevo obl. Sliven
72.	BG 2301008	‚Aldagot‘ OOD	gr. Kostinbrod ul. ‚Lomsko shose‘ 95
73.	BG 2301009	ET ‚Murgash 91-Tatyana Georgieva‘	gr. Svoge ul. Zhelensko shose
74.	BG 2301010	ET ‚Despina-9‘	gr. Kostinbrod ul. ‚Aleksandar Stamboliiski‘ 62A
89.	BG 2801020	‚Ivkota‘ EOOD	gr. Yambol ul. ‚Bitolya‘ 60
91.	BG 0202006	‚Ekvator‘ EOOD	gr. Burgas ul. ‚Chataldzha‘ 52
99.	BG 0402008	‚Megalodon‘ OOD	gr. Kilifarevo
120.	BG 2002001	ET ‚Slavi Danev‘	gr. Nova Zagora zh.k. ‚Zagore‘ 1
121.	BG 2002003	TD ‚Momchevi i sie‘	gr. Sliven kv. Industrialen
123.	BG 2202007	EOOD ‚Euro Balkan Fuud‘	gr. Sofia kv. Levski ul. ‚546‘ bl.10 A
128.	BG 2202029	‚Givis‘ OOD	gr. Sofia ul. ‚V. Hanchev‘ 11
137.	BG 0305013	ET ‚Aleko-Al. Aleksandrov‘	gr. Varna ul. ‚T.Peyachevich‘ 3
138.	BG 0305030	ET ‚Dari‘	gr. Varna kv. ‚Asparuhovo‘ ul. ‚Kishinev‘ 21
152.	BG 0605021	‚Orbita‘ OOD	gr. Vratsa m. Turkanitsa
155.	BG 0805012	ET ‚Diana Hristova‘	gr. Balchik ul. ‚Asen Petrov‘ 21
160.	BG 1005009	‚Reksim 99‘ EOOD	gr. Sapareva banya kv. Gyurgevo
163.	BG 1305014	ET ‚Medi-Emil Dimitrov‘	s. Glavinitsa obl. Pazardzhik
164.	BG 1305018	‚Marineli‘ OOD	gr. Velingrad kv. ‚Industrialen‘
189.	BG 2205069	‚Slavchev 2000‘ EOOD	gr. Sofia ul. ‚Sofroniy Vrachanski‘ 12
201.	BG 2705007	OOD ‚Kapsikum-I‘	gr. Shumen bul. ‚Madara‘ 26
202.	BG 2705008	ET ‚Georgi Krastev‘	gr. Shumen ul. ‚Industrialna baza‘
208.	BG 0104004	‚Mes-Ko‘ EOOD	gr. Petrich, ul. ‚Mesta‘ 15
214.	BG 0204015	‚PART‘ OOD	gr. Burgas, ul. ‚Angel Kanchev‘ 29
217.	BG 0204021	‚Ekvator‘ EOOD	gr. Burgas ul. ‚Chataldzha‘ 52
225.	BG 0304037	‚Zhar‘ OOD	S. Slanchevo obl. Varna
235.	BG 0504001	‚ADANIS‘ EOOD	gr. Vidin ul ‚Targovska‘ 2
251.	BG 1004001	‚K + M‘ OOD	gr. Kyustendil ul. ‚Petar Beron‘ 26
252.	BG 1104001	‚Slavi mes‘ OOD	gr. Lovech kv. ‚Goznitsa‘
255.	BG 1104006	ET ‚Minko Cholakov-H. Cholakov‘	s. Dobrodan obsht. Troyan
259.	BG 1204006	ZPTK ‚Rik-98‘	s. Vinishte obl. Montana
265.	BG 1304002	ET ‚Yavor Luks‘	gr. Pazardzhik ul. ‚Sintievsko shose‘ 2
266.	BG 1304013	‚Rodopa Pazardzhik‘ AD	gr. Pazardzhik ul. ‚D. Debelyanov‘ 46
271.	BG 1404006	‚Benet‘ OOD	gr. Breznik
281.	BG 1604012	‚Tri star treyding‘ OOD	s. Voyvodinovo obl. Plovdiv
301.	BG 1804006	‚TIS-98‘ OOD	gr. Ruse, ul. ‚Malyovitsa‘ 33
304.	BG 1804019	SD ‚Georgi Hristov Vichev-Vicheva i Sie‘	s. Shtraklev obl. Ruse
312.	BG 2004016	‚Momchevi i sie‘ OOD	gr. Sliven kv. Industrialen
313.	BG 2004017	‚Ekoprom‘ OOD	gr. Sliven kv. ‚Industrialen‘ 10B
314.	BG 2004019	‚Kooperatsia Megakol‘	gr. Nova Zagora kv. ‚Industrialen‘
330.	BG 2204080	‚Bitolya‘ OOD	gr. Sofia ul. ‚Kazbeg‘ 14a
337.	BG 2204108	ET ‚Alto-Emil Petrov‘	gr. Sofia kv. Benkovski
338.	BG 2204109	‚SS-ADLER‘ EOOD	gr. Sofia obsht. Krasna polyana
341.	BG 2304002	‚Nikas‘ AD	gr. Botevgra ul. ‚Tsar Ivan Shishman‘ 39
346.	ВG 2404016	‚Iveko‘ OOD	s. Kolarovo obsht. Radnevo
350.	ВG 2404029	‚KEN‘ AD	gr. St. Zagora kv. ‚Industrialen‘
361.	BG 2604012	SD ‚Bairche-Stoychevi i sie‘	s. Brod obsht. Dimitrovgrad
366.	BG 2604020	‚Toska‘ OOD	gr. Haskovo mestnost ‚Balakli‘
373.	BG 2804003	‚Doni-M‘ OOD	s. Bezmer, obl. Yambolska“

Črtajo se naslednji vnosi obratov za predelavo mleka:

Št.	Veterinarska št.	Ime obrata	Mesto/ulica ali kraj/regija
„40.	BG 2412033	‚Gospodinovi‘ OOD	s. Yulievo obsht. Maglizh
41.	BG 2412037	‚Stelimeks‘ EOOD	s. Asen
72.	0312025	‚Dzhenema‘ EOOD	s. Gen. Kiselovo
81.	0712003	‚Elvi‘ OOD	s. Velkovtsi obsht. Gabrovo
88.	0912015	‚Anmar‘ OOD	s. Padina obsht. Ardino
89.	0912016	OOD ‚Persenski‘	s. Zhaltusha obsht. Ardino
91.	1012014	ET ‚Georgi Gushterov DR‘	s. Yahinovo
92.	1012018	‚Evro miyt end milk‘ EOOD	gr. Kocherinovo obsht. Kocherinovo
93.	1112004	‚Matev-Mlekoprodukt‘ OOD	s. Goran
94.	1112012	‚Stilos‘ OOD	s. Lesidren
95.	1112017	ET ‚Rima-Rumen Borisov‘	s. Vrabevo
102.	1312023	‚Inter-D‘ OOD	s. Kozarsko
103.	1312024	ET ‚Mezmedin Halil-46‘	s. Sarnitsa
113.	1612049	‚Alpina-Milk‘ EOOD	s. Zhelyazno
114.	1612064	OOD ‚Ikay‘	s. Zhitnitsa osht. Kaloyanovo
148.	2112008	MK ‚Rodopa milk‘	s. Smilyan obsht. Smolyan
170.	2412007	‚Inikom‘ OOD	s. Sarnevo obsht. Radnevo
174.	2412039	‚Penchev‘ EOOD	gr. Chirpan ul. ‚Septemvriytsi‘ 58
179.	2512016	‚Milktreyd-BG‘ OOD	s. Saedinenie obl. Targovishte
181.	2512021	‚Keya-Komers-03‘ EOOD	s. Svetlen
197.	BG 1318007	ET ‚Palmite-Vesela Popova‘	gr. Strelcha ul. ‚Osvobozhdenie‘ 17
201.	BG 1518005	ET ‚Kris-88-Emil Todorov‘	gr. Pleven ul. ‚Grenaderska‘ 97
203.	BG 1618040	‚Galko‘ EOOD	s. Voyvodinovo obsht. Maritsa obl. Plovdiv“

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.328.slv
Uradni list Evropske unije		L 328

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 15. december 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1215/2009 z dne 30. novembra 2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30 november 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov	10
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti	27

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
*	Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ z dne 30. novembra 2009 o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih	42
*	Sklep Sveta 2009/949/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uskladitvi osnovnih plač in dodatkov za osebje Europola	48

	V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
	AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
	Uredba Komisije (EU) št. 1218/2009 z dne 14. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	50
*	Uredba Komisije (EU) št. 1219/2009 z dne 14. december 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo uvoznih tarifnih kvot v letu 2010 za proizvode iz mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije, Kosova in Črne gore	52
*	Uredba Komisije (EU) št. 1220/2009 z dne 14. decembra 2009 o 117. spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani	66
	AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA
	2009/950/EU
*	Sklep Evropskega Sveta sprejet s soglasjem predsednika Komisije, z dne 4. decembra 2009 o imenovanju visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko	69
	2009/951/EU
*	Odločba Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi prilog I in II k Odločbi 2006/766/ES o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9870) ( 1 )	70
	2009/952/EU
*	Odločba Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi Odločbe 2008/855/ES glede nadzornih ukrepov za zdravje živali v zvezi s klasično prašičjo kugo v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9909) ( 1 )	76
	2009/953/EU
*	Odločba Komisije z dne 14. decembra 2009 o spremembi Odločbe 2007/716/ES glede nekaterih obratov v sektorjih mesa in mleka v Bolgariji (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9906) ( 1 )	78

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	50,4
	MA	65,2
	TN	90,9
	TR	69,2
	ZZ	68,9
0707 00 05	EG	155,5
	MA	62,1
	TR	85,2
	ZZ	100,9
0709 90 70	MA	50,3
	TR	128,4
	ZZ	89,4
0805 10 20	MA	44,7
	TR	67,4
	ZA	62,7
	ZZ	58,3
0805 20 10	MA	82,4
	TR	85,9
	ZZ	84,2
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	37,8
	IL	62,9
	TR	74,8
	ZZ	58,5
0805 50 10	TR	75,8
0805 50 10	ZZ	75,8
0808 10 80	CA	76,2
	CN	83,6
	MK	24,5
	US	86,7
	ZZ	67,8
0808 20 50	CN	90,3
	TR	92,0
	US	182,1
	ZZ	121,5

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/947/ES
*	Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Azerbajdžanske republike o nekaterih vidikih zračnega prevoza	39
	SPORAZUMI
	Svet
*	Dopis o začetku veljavnosti Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji	40
*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi Priloge 11 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi	41

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1205/2008 z dne 3. decembra 2008 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede metapodatkov (UL L 326, 4.12.2008)	83


	(1) Besedilo velja za EGP