11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/1

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

(2009/931/ES)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), zlasti točke 28,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) ter zlasti člena 12(3) te uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker:

(1)	je bil Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ustanovljen za dodatno podporo presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

(2)	je bilo področje uporabe ESPG razširjeno za vloge, predložene po 1. maju 2009, in vključuje podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

(3)	Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev sklada do letne zgornje meje 500 milijonov EUR;

(4)

je Belgija 5. maja 2009 predložila vlogi za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v tekstilnem sektorju. Ti vlogi izpolnjujeta zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 9 198 874 EUR;

(5)

je Irska 29. junija 2009 predložila vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v industriji proizvodnje računalnikov. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 14 831 050 EUR;

(6)	je zato treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vloge, ki sta jih predložili Belgija in Irska –

SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 24 029 924 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, dne 25. novembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

Å. TORSTENSSON

(1) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(2) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/3

SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o imenovanju italijanskega člana Odbora regij

(2009/932/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga italijanske vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)	Zaradi izteka mandata Piera MARRAZZO se je sprostilo mesto člana Odbora regij.

SKLENIL:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se za člana Odbora regij imenuje:

Massimo PINESCHI, Consigliere regionale, Regione Lazio.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 56, 25.2.2006, str. 75.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/4

SKLEP SVETA 2009/933/SZVP

z dne 30. novembra 2009

o razširitvi ozemeljske uporabe Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,

ob upoštevanju člena 3 Sklepa Sveta 2003/516/ES z dne 6. junija 2003 o podpisu sporazumov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o izročitvi in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potem ko je Svet 26. aprila 2002 pooblastil predsedstvo, da ob pomoči Komisije začne pogajanja z Združenimi državami Amerike, sta bila v pogajanjih z Združenimi državami Amerike dosežena dva sporazuma o mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, in sicer sporazum o izročitvi in sporazum o medsebojni pravni pomoči.

(2)	V skladu s Sklepom Sveta 2003/516/ES z dne 6. junija 2003 (1) sta bila 25. junija 2003 v imenu Evropske unije podpisana Sporazum o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (2) ter Sporazum o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (3).

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 2009/820/SZVP z dne 23. oktobra 2009 (4) sta bila sklenjena Sporazum o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike ter Sporazum o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Predsedstvo Sveta je 28. oktobra 2009 v Washingtonu DC v skladu s tem sklepom z ameriškim državnim tožilcem izmenjalo listine o odobritvi.

(4)	Oba sporazuma bosta začela veljati 1. februarja 2010.

(5)

Nizozemska je predsedstvo obvestila, da želi razširiti ozemeljsko uporabo Sporazuma o izročitvi na Nizozemske Antile in Arubo v skladu s členom 20(1)(b) Sporazuma. Navedena razširitev je bila opravljena z izmenjavo diplomatske note, ki jo je generalni sekretariat Sveta 9. junija 2009 poslal Predstavništvu Združenih držav Amerike pri Evropski uniji; slednje je prejem potrdilo v svoji diplomatski noti z dne 16. junija 2009.

(6)	Ker bo Sporazum EU-ZDA o izročitvi kmalu začel veljati, bi moral navedeno razširitev ozemeljske uporabe odobriti Svet –

SKLENIL:

Člen 1

V skladu s členom 20(1)(b) Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike se v imenu Evropske unije odobri razširitev ozemeljske uporabe navedenega Sporazuma na Nizozemske Antile in Arubo.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 181, 19.7.2003, str. 25.

(2) UL L 181, 19.7.2003, str. 27.

(3) UL L 181, 19.7.2003, str. 34.

(4) UL L 291, 7.11.2009, str. 40.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/6

SKLEP SVETA 2009/934/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1) („Sklep o Europolu“), in zlasti členov 26(1)(b) in 59(1)(c) Sklepa,

ob upoštevanju osnutka pravil, ki jih je poslal upravni odbor, skupni nadzorni organ pa je o njih dal mnenje,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ker v skladu s Sklepom o Europolu Svet s kvalificirano večino po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme izvedbena pravila, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij (v nadaljnjem besedilu: pravila) –

SKLENIL:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene teh pravil:

(a)	„tretje države“ iz člena 23(1)(a) Sklepa o Europolu pomeni države, ki niso države članice Evropske unije;

(b)	„organizacije“ iz člena 23(1)(b) Sklepa o Europolu pomeni organizacije, kot so mednarodne organizacije in njihovi podrejeni organi javnega prava ali drugi organi javnega prava, ki so ustanovljeni s sporazumom med dvema ali več državami ali na njegovi podlagi;

(c)	„tretje stranke“ pomeni tretje države in organizacije;

(d)	„organi EU“ pomeni institucije, organe, urade in agencije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti ali na njihovi podlagi, kot je opredeljeno v členu 22(1) Sklepa o Europolu;

(e)

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo; določljiva oseba je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

(f)	„tajne informacije“ pomeni vse informacije in gradivo ne glede na njihovo obliko, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko bolj ali manj škodovalo temeljnim interesom Europola, ene ali več držav članic ali partnerjev, s katerimi Europol sodeluje, in za katere so potrebni ustrezni varnostni ukrepi;

(g)	„strateški sporazum“ pomeni sporazum, ki omogoča izmenjavo informacij, razen osebnih podatkov;

(h)	„operativni sporazum“ pomeni sporazum, ki omogoča izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki;

(i)	„sporazum o sodelovanju“ pomeni strateški ali operativni sporazum;

(j)	„delovni dogovor“ pomeni dogovor o sodelovanju, sklenjen med Europolom in organom EU, ki omogoča izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki;

(k)

„obdelava osebnih podatkov“ ali „obdelava“ pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, posvetovanje, uporaba, posredovanje s prenosom, širjenje ali drugo razpolaganje, prilagajanje ali kombiniranje, blokiranje, izbris ali uničenje;

(l)	„pristojni organi“ pomeni vse javne organe, ki obstajajo v državah članicah ali tretjih državah in so po nacionalni zakonodaji odgovorni za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim.

Člen 2

Področje uporabe

Ta pravila urejajo odnose Europola z organi EU in tretjimi strankami, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij in postopkov za pogajanja in sklenitev sporazumov o sodelovanju in delovnih dogovorov.

NASLOV II

SKLENITEV SPORAZUMOV O SODELOVANJU ALI DELOVNIH DOGOVOROV

Člen 3

Odnosi z organi EU

V skladu s členom 22(1) Sklepa o Europolu lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z organi EU, če je to pomembno za opravljanje njegovih nalog.

Europol zaprosi za mnenje upravni odbor, kadar namerava začeti pogajanja o sporazumu o sodelovanju ali delovnem dogovoru z organom EU, ki ni izrecno naveden v točkah (a) do (f) člena 22(1) Sklepa o Europolu.

Člen 4

Postopek za sklenitev sporazumov o sodelovanju ali delovnih dogovorov z organi EU

1. V skladu s členom 22(2) Sklepa o Europolu, Europol sklene sporazume o sodelovanju ali delovne dogovore z organi EU, da se vzpostavi sodelovanje. Takšni sporazumi ali delovni dogovori se lahko nanašajo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami.

2. Posredovanje tajnih informacij je možno le, če med Europolom in organom EU obstaja sporazum o varovanju tajnosti. Sporazum o varovanju tajnosti se po obvestilu Varnostnega odbora formalno vključi v sporazum o sodelovanju ali delovni dogovor.

3. Tak sporazum o sodelovanju ali delovni dogovor je lahko sklenjen šele po tem, ko ga odobri upravni odbor.

4. Če se sporazum o sodelovanju ali delovni dogovor nanaša na izmenjavo osebnih podatkov, upravni odbor pred odobritvijo v skladu z odstavkom 3 pridobi mnenje skupnega nadzornega organa.

Člen 5

Odnosi s tretjimi strankami

1. V skladu s členom 23(1) Sklepa o Europolu, lahko Europol vzpostavi in vzdržuje sodelovanje s tretjimi strankami, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog.

2. V skladu s členom 23(2) Sklepa o Europolu, Europol sklene sporazume s tretjimi strankami, ki so bile uvrščene na seznam tretjih držav in organizacij iz člena 26(1)(a) Sklepa o Europolu. Takšni sporazumi se lahko nanašajo na izmenjavo operativnih, strateških ali tehničnih informacij, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami. V primeru sporazuma s tretjo državo take podatke posreduje imenovana kontaktna točka, opredeljena s sporazumom.

3. Europol lahko uvede postopek za sklenitev sporazuma s tretjo stranko takoj, ko je tretja stranka uvrščena na seznam iz odstavka 2.

4. Če namerava Europol skleniti operativni sporazum s tretjo stranko, mora presoditi, ali ta tretja stranka zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov. Presoja se pošlje upravnemu odboru, ki prej pridobi mnenje skupnega nadzornega organa. Pri tej presoji se upoštevata regulativni okvir in upravna praksa zadevne tretje stranke na področju varstva podatkov, po potrebi tudi obstoječi neodvisni organ, odgovoren za nadzor nad vprašanji varstva podatkov.

Člen 6

Postopek za sklenitev sporazumov o sodelovanju s tretjimi strankami

1. Upravni odbor odloči na podlagi presoje iz člena 5(4) in ob upoštevanju mnenja skupnega nadzornega organa, ali direktor začne pogajanja s tretjo stranko o sklenitvi operativnega sporazuma. Po prejemu pozitivne odločitve upravnega odbora se začne direktor pogajati s tretjo stranko o sklenitvi takega sporazuma. V primeru negativne odločitve lahko upravni odbor preuči možnost sklenitve strateškega sporazuma z zadevno tretjo stranko.

2. Posredovanje tajnih informacij s strani Europola je možno le, če med Europolom in tretjo stranko obstaja sporazum o varovanju tajnosti. Sporazum o varovanju tajnosti se po obvestilu Varnostnega odbora formalno vključi v sporazum o sodelovanju.

3. Po končanih pogajanjih o sporazumu direktor predloži upravnemu odboru osnutek sporazuma. Kadar gre za sklenitev operativnega sporazuma, upravni odbor pridobi mnenje skupnega nadzornega organa. Upravni odbor potrdi osnutek sporazuma in ga nato predloži Svetu v odobritev.

V primeru potrditve operativnega sporazuma se ta osnutek sporazuma in mnenje skupnega nadzornega organa predložita Svetu.

4. V skladu s členom 23(2) Sklepa o Europolu so takšni sporazumi lahko sklenjeni šele potem, ko jih odobri Svet, ki se pred tem posvetuje z upravnim odborom, in prek upravnega odbora pridobi mnenje skupnega nadzornega organa, če se sporazum nanaša na izmenjavo osebnih podatkov.

Člen 7

Obveščanje upravnega odbora

Direktor redno obvešča upravni odbor o napredku pogajanj z organi EU in tretjimi strankami.

NASLOV III

IZMENJAVA INFORMACIJ

POGLAVJE I

Sprejemanje informacij

Člen 8

Sprejemanje informacij pred začetkom veljavnosti sporazuma

Preden začne veljati sporazum ali delovni dogovor z organom EU ali tretjo stranko, lahko Europol v skladu s členoma 22(3) in 23(3) Sklepa o Europolu neposredno prejema in uporablja informacije, vključno z osebnimi podatki in tajnimi informacijami, če je to potrebno za zakonito opravljanje njegovih nalog iz člena 5 Sklepa o Europolu.

POGLAVJE II

Posredovanje informacij

Člen 9

Pogoji za posredovanje informacij organom EU in tretjim strankam

Europol sme informacije organu EU ali tretji stranki posredovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Ne glede na člene 11 do 14 se smejo informacije posredovati šele potem, ko je bil v skladu z Naslovom II sklenjen sporazum ali delovni dogovor z organom EU ali tretjo stranko.

Če je zadevne podatke Europolu posredovala država članica, jih Europol posreduje organom EU ali tretjim strankam le s soglasjem te države članice. Zadevna država članica lahko za tako posredovanje da svoje soglasje že vnaprej, in sicer splošno soglasje ali soglasje pod posebnimi pogoji. Tako soglasje se lahko kadar koli umakne.

Če podatkov ni posredovala država članica, zadostuje, da se Europol prepriča, da posredovanje navedenih podatkov:

(a)	ne ovira ustreznega opravljanja nalog, ki so v pristojnosti države članice;

(b)	ne ogroža varnosti in javnega reda države članice ali ji kako drugače škodi.

Posredovanje osebnih podatkov tretjim strankam je možno le, če:

(a)	je to v posameznih primerih potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, ali boj proti njim, in

(b)	je Europol sklenil operativni sporazum z zadevnimi tretjimi strankami, ki dovoljuje posredovanje takšnih podatkov na podlagi presoje, ki potrjuje, da te tretje stranke zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov v skladu s členom 5(4).

Posredovanje tajnih informacij s strani Europola je možno le, če:

(a)	če med Europolom in organom EU ali tretjo stranko obstaja sporazum o varovanju tajnosti v skladu s členoma 4(2) in 6(2), in

(b)	je v primeru posredovanja podatkov tretjim strankam to v posameznih primerih potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj, za katera je pristojen Europol, ali boj proti njim.

Člen 10

Odgovornost za posredovanje podatkov

Europol je odgovoren za zakonitost posredovanja podatkov. Europol vodi evidenco o vsakem posredovanju podatkov po teh pravilih in o razlogih za takšno posredovanje. Podatki se posredujejo le, če se prejemnik zaveže, da bodo podatki uporabljeni le za namen, za katerega so bili posredovani.

Člen 11

Posredovanje informacij organom EU pred začetkom veljavnosti sporazuma o sodelovanju ali delovnega dogovora

1. Preden začne veljati operativni sporazum ali delovni dogovor z organom EU, lahko Europol v skladu s členom 22(3) Sklepa o Europolu in pod pogoji iz člena 9(2) in (3) teh pravil tem organom neposredno posreduje informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za zakonito opravljanje prejemnikovih nalog.

2. Europol lahko posreduje tajne informacije le, če med Europolom in organom EU obstaja sporazum o varovanju tajnosti v skladu s členom 4(2).

Člen 12

Posredovanje informacij tretjim strankam pred začetkom veljavnosti sporazuma

Preden začne veljati sporazum s tretjo stranko, lahko Europol v skladu s členom 23(4) Sklepa o Europolu in pod pogoji iz člena 9(2) in (3) teh pravil tem strankam neposredno posreduje informacije, razen osebnih podatkov in tajnih informacij, če je to potrebno za zakonito opravljanje prejemnikovih nalog.

Člen 13

Posredovanje informacij tretjim strankam, ki niso na seznamu Sveta

Europol lahko v skladu s členom 23(5) Sklepa o Europolu in pod pogoji iz člena 9(2) in 9(3) tretjim strankam, ki niso uvrščene na seznam iz člena 26(1)(a) Sklepa o Europolu, neposredno posreduje informacije, razen osebnih podatkov in tajnih informacij, če je to v posameznih primerih nujno potrebno za preprečevanje ali boj proti kaznivim dejanjem, za katera je pristojen Europol.

POGLAVJE III

Posredovanje informacij v izjemnih primerih

Člen 14

Posredovanje osebnih podatkov in tajnih informacij v izjemnih primerih

1. Europol lahko v skladu s členom 23(8) in 23 (9) Sklepa o Europolu in pod pogoji iz člena 9(2) in 9 (3) teh pravil posreduje osebne podatke in tajne informacije, ki jih ima, tretjim strankam, kadar direktor meni, da je posredovanje podatkov nujno zaradi varstva temeljnih interesov zadevne države članice, ki so v okviru ciljev Europola ali zaradi preprečitve neposredne ogroženosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji.

2. Direktor v primeru posredovanja tajnih informacij o svoji odločitvi čim prej obvesti upravni odbor in Varnostni odbor.

3. Direktor v primeru posredovanja osebnih podatkov v vsakem primeru upošteva raven varstva podatkov, ki jo zagotavlja zadevna tretja stranka, da se uravnoteži zagotovljena raven varstva podatkov in ti interesi. Pri tem direktor upošteva vse ustrezne elemente, na primer nevarnost, ki se lahko pojavi, če Europol ne bi posredoval zadevnih osebnih podatkov. Direktor o svoji odločitvi in o presoji ustreznosti ravni varstva podatkov, ki jo zagotavlja zadevna tretja stranka, čim prej obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ.

4. Pred posredovanjem osebnih podatkov v skladu z odstavkom 1, direktor presodi ustreznost ravni varstva podatkov, ki jo zagotavljajo zadevne tretje stranke, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so pomembne za posredovanje osebnih podatkov, zlasti:

(a)	narave podatkov;

(b)	namena podatkov;

(c)	trajanja predvidene obdelave;

(d)	splošnih ali posebnih določb o varstvu podatkov, ki veljajo za tretje stranke;

(e)	ali so tretje stranke sprejele posebne pogoje Europola v zvezi s podatki.

POGLAVJE IV

Posebni pogoji za posredovanje osebnih podatkov

Člen 15

Nameni, za katere se osebni podatki posredujejo

1. Osebni podatki, ki se zahtevajo brez kakršne koli navedbe namena in razloga za zahtevo, se ne posredujejo.

2. Posredovanje osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali narodnostno pripadnost, politično, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter posredovanje podatkov o zdravju ali spolnem življenju ni dovoljeno, razen če je nujno potrebno.

Člen 16

Popravek in izbris osebnih podatkov

1. Kadar Europol posreduje osebne podatke organu EU ali tretji stranki, zagotovi, da se prejemnik - organ EU ali tretja stranka - zaveže, da bodo osebni podatki popravljeni ali izbrisani, če se izkaže, da so nepravilni, netočni, zastareli ali se ne bi smeli posredovati. Kadar Europol ugotovi, da so osebni podatki nepravilni, netočni, zastareli ali se ne bi smeli posredovati, je organ EU ali tretja stranka, ki jih prejme, o tem nemudoma obveščena in zaprošena, naj Europol obvesti, da bodo podatki popravljeni ali izbrisani. Direktor obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ o Europolovih dejavnostih na tem področju.

2. Vsak sklenjeni sporazum določa obveznost popravka ali izbrisa v skladu s postopkom iz odstavka 1.

3. Europol pri posredovanju osebnih podatkov zagotovi, da se organ EU ali tretja stranka, ki jih prejme, zaveže, da bodo podatki izbrisani, če niso več potrebni za namene, za katere so bili posredovani.

POGLAVJE V

Nadaljnje posredovanje podatkov organom eu in tretjim strankam

Člen 17

Pristojni organi in nadaljnje posredovanje

1. Europolovo posredovanje osebnih podatkov tretjim državam in posredovanje znotraj te države je omejeno na pristojne organe, ki so izrecno navedeni v katerem koli sklenjenem sporazumu.

2. Europol si pri pogajanjih o sporazumih prizadeva zagotoviti, da tretja država po možnosti imenuje en pristojni organ, ki deluje kot nacionalna kontaktna točka med Europolom in drugimi pristojnimi organi te tretje države.

3. Europol pri posredovanju osebnih podatkov zagotovi, da se organ EU ali tretja stranka, ki jih prejme, zaveže, da bo nadaljnje posredovanje teh podatkov omejeno na pristojne organe, potekalo pa bo pod enakimi pogoji, kot veljajo za prvotno posredovanje.

4. Če tretja država ne more imenovati enega pristojnega organa, ki deluje kot nacionalna kontaktna točka, je lahko v sporazumih izjemoma določeno neposredno posredovanje informacij Europola enemu ali več pristojnim organom v zadevni tretji državi.

Člen 18

Pogoji za nadaljnje posredovanje

1. Europol osebne podatke pristojnemu organu tretje države ali organizaciji ali organu EU posreduje le, če ta organ, organizacija ali organ EU privoli, da teh osebnih podatkov ne bo sporočil drugim organom EU ali tretjim strankam, razen pod pogoji iz odstavka 2.

2. Nadaljnje posredovanje osebnih podatkov s strani pristojnega organa tretje države, organizacije ali organa EU, s katerim je Europol sklenil operativni sporazum, se lahko izvede le:

(a)	s predhodnim soglasjem Europola, če je organ EU ali tretja stranka, ki prejme osebne podatke, z Europolom sklenil operativni sporazum; ali

(b)

izjemoma, potem ko to odobri direktor ob upoštevanju ravni varstva podatkov, ki jo zagotavlja organ EU ali tretja stranka, če meni, da je nadaljnje posredovanje osebnih podatkov s strani telesa EU ali tretje stranke nujno potrebno:

(i)	zaradi varstva temeljnih interesov zadevne države članice, ki so v okviru ciljev Europola, ali

(ii)	zaradi preprečitve neposredne ogroženosti, povezane s kriminalom ali terorističnimi dejanji.

3. Brez predhodnega soglasja države članice je prepovedano nadaljnje posredovanje podatkov, ki jih Europolu sporoči zadevna država članica. Direktor zadevno državo članico obvesti o razlogih, zakaj so se podatki posredovali prek organa EU ali tretje stranke, ne pa neposredno.

POGLAVJE VI

Posebni pogoji za sprejemanje informacij od tretjih strank pri Europolu

Člen 19

Ocena vira in informacij

1. Da bi Europol lahko določil zanesljivost informacij, ki jih prejme, in njihovega vira, zaprosi organ EU ali tretjo stranko, da kolikor je mogoče oceni informacije in njihov vir v skladu z merili iz člena 12 Sklepa Sveta 2009/936/PNZ z dne 30. novembra 2009 (2) o sprejetju izvedbenih pravil za pravila za analitične delovne datoteke Europola („pravila za analitične delovne datoteke Europola“).

2. Če te ocene ni, skuša Europol na podlagi informacij, ki jih že ima, kolikor je mogoče oceniti zanesljivost vira ali informacij, v skladu z merili iz člena 12 pravil za analitične delovne datoteke Europola.

3. Europol in organ EU ali tretja stranka se lahko s sporazumom na splošno dogovorita o oceni določenih vrst informacij in določenih virov v skladu z merili iz člena 12 pravil za analitične delovne datoteke Europola.

Člen 20

Popravljanje in izbris informacij, ki jih prejme Europol

1. Sporazumi določajo, da organ EU ali tretja stranka obvesti Europol, ko popravi ali izbriše informacije, posredovane Europolu.

2. Kadar organ EU ali tretja stranka obvesti Europol, da je popravil/-a ali izbrisal/-a informacije, ki jih je posredoval/-a Europolu, Europol skladno s tem popravi ali izbriše zadevne informacije. Europol ne izbriše informacij, če mora še naprej obdelovati te informacije za namene zadevne analitične delovne datoteke ali če so informacije shranjene v drugi analitični datoteki Europola, za katero je Europol še vedno zainteresiran, ker razpolaga z obsežnejšimi kriminalističnimi obveščevalnimi podatki od tistih, s katerimi razpolaga organ EU ali tretja stranka, ki je podatke posredoval/-a. Europol obvesti zadevni organ EU ali tretjo stranko, da bo te informacije še naprej hranil.

3. Če Europol upravičeno meni, da so posredovane informacije netočne ali zastarele, o tem obvesti organ EU ali tretjo stranko, ki je informacije posredoval/-a, ter ga/jo zaprosi, da mu o tem sporoči svoje stališče. Če Europol v skladu s členom 31(1) Sklepa o Europolu popravi ali izbriše informacije, o popravku ali izbrisu obvesti organ EU ali tretjo stranko, ki je te informacije posredoval/-a.

4. Brez poseganja v člen 31 Sklepa o Europolu se informacije, za katere je jasno, da jih je tretja država pridobila z očitno kršitvijo človekovih pravic, ne obdelujejo.

5. Sporazumi določajo, da organ EU ali tretja stranka po možnosti obvesti Europol, če ta organ EU ali tretja stranka upravičeno meni, da so posredovane informacije netočne ali zastarele.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta pravila začnejo veljati 1. januarja 2010.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) Glej stran 14 tega Uradnega lista.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/12

SKLEP SVETA 2009/935/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1) („Sklep o Europolu“) in zlasti člena 26(1)(a) Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij (2), in zlasti členov 5 in 6 Sklepa,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet s kvalificirano večino po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi seznam tretjih držav in organizacij iz člena 23(1) Sklepa o Europolu, s katerimi Europol sklene sporazume.

(2)	Upravni odbor pripravi takšen seznam.

(3)	Zaželeno je, da se določi postopek o načinu dodajanja novih tretjih držav in organizacij na seznam tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume –

SKLENIL:

Člen 1

1. Europol v skladu s členom 23(2) Sklepa o Europolu sklene sporazume s tretjimi državami in organizacijami, uvrščenimi na seznam iz Priloge k temu sklepu. Europol lahko sproži postopek za sklenitev sporazuma, brž ko je tretja država ali organizacija uvrščena na seznam. Razen če upravni odbor ne odloči drugače, se Europol zavzema za sklenitev sporazuma o sodelovanju z navedenimi tretjimi državami in organizacijami, ki omogoča izmenjavo osebnih podatkov.

2. Europol glede na svoje operativne potrebe ter razpoložljive človeške vire in finančna sredstva prednostno razporedi sklenitev sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami in organizacijami, uvrščenimi na seznam. Upravni odbor lahko da direktorju katera koli nadaljnja navodila v zvezi s pogajanji glede določenega sporazuma, če se mu zdijo potrebna.

3. Direktor redno obvešča upravni odbor o stanju pogajanj, ki potekajo s tretjimi strankami, in vsakih šest mesecev predloži poročilo o napredku.

Člen 2

1. Član upravnega odbora ali Europol lahko predlaga, da se na seznam doda nova tretja država ali organizacija. Pri tem oriše operativno potrebo po sklenitvi sporazuma o sodelovanju z zadevno tretjo državo ali organizacijo.

2. Upravni odbor se odloči, ali Svetu predlaga, da se na seznam doda nova zadevna tretja država ali organizacija.

3. Svet se o tem, ali bo na seznam dodana nova tretja država ali organizacija, odloči tako, da spremeni Prilogu k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na 1. januarja 2010.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) Glej stran 6 tega Uradnega lista.

PRILOGA

Seznam tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume

Tretje države (po abecednem vrstnem redu):

—

Albanija

—	Avstralija

—

Bolivija

—	Bosna in Hercegovina

—

Črna gora

—

Hrvaška

—

Islandija

—

Indija

—

Izrael

—

Kanada

—

Kitajska

—

Kolumbija

—	Lihtenštajn

—

Maroko

—

Moldavija

—

Monako

—	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)

—

Norveška

—

Peru

—

Rusija

—

Srbija

—

Švica

—

Turčija

—

Ukrajina

—	Združene države Amerike

Organizacije (po abecednem vrstnem redu):

—	ICPO-Interpol

—	Svetovna carinska organizacija

—	Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/14

SKLEP SVETA 2009/936/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o sprejetju izvedbenih pravil za analitične delovne datoteke Europola

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (1) („Sklep o Europolu“) in zlasti členov 14(1) in 59(1)(b) Sklepa,

ob upoštevanju Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki jo je 28. januarja 1981 sprejel Svet Evrope,

ob upoštevanju priporočila št. R(87)15 Odbora ministrov v zvezi z urejanjem osebnih podatkov v policijske sektorju, ki ga je sprejel Svet Evrope 17. septembra 1987,

ob upoštevanju osnutka pravil za analitične delovne datoteke Europola, ki jih je poslal upravni odbor,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ker Svet s kvalificirano večino po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme izvedbena pravila za analitične delovne datoteke (v nadaljnjem besedilu: pravila) –

SKLENIL:

POGLAVJE I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namene teh pravil:

(a)

„osebni podatki“ pomeni vse podatke o določeni ali določljivi fizični osebi; „določljiva oseba“ je tista, ki se lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

(b)	„analitična delovna datoteka“ pomeni datoteko, odprto za analitične namene, iz člena 14(1) Sklepa o Europolu;

(c)	„analiza“ pomeni zbiranje, obdelavo ali uporabo podatkov v pomoč pri preiskavi kaznivega dejanja v skladu s členom 14(2) Sklepa o Europolu;

(d)	„udeleženci v analitični skupini“ pomeni analitike in druge uslužbence Europola, ki jih določi direktor, kot tudi uradnike za zvezo in/ali strokovnjake iz držav članic, ki prispevajo informacije ali katere zadeva analiza v smislu člena 14(4) Sklepa o Europolu;

(e)

„obdelava osebnih podatkov“ ali „obdelava“ pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje.

Člen 2

Področje uporabe

Pravila, ki jih določa ta sklep, se uporabljajo za obdelavo podatkov za analitične namene, kakor to navaja člena 14(1) Sklepa o Europolu.

Člen 3

Podatki, sporočeni za analitične namene

1. V skladu s členi 8(2) in 14(3) Sklepa o Europolu podatke v strukturirani in nestrukturirani obliki sporočijo nacionalne enote, lahko pa jih glede na nujnost podatkov Europolu posredujejo tudi imenovani pristojni organi, da se vključijo v analitične delovne datoteke. Država članica, ki prispeva podatke, obvesti Europol o namenu pošiljanja podatkov in o morebitnih omejitvah glede njihove uporabe, izbrisa ali uničenja, vključno z morebitnimi splošnimi ali posebnimi omejitvami glede dostopa do njih. Države članice lahko naknadno obvestijo Europol o takšnih morebitnih omejitvah.

Europol zagotovi, da tretje strani, ki prispevajo takšne podatke, obvestijo Europol o namenu pošiljanja podatkov in o morebitnih omejitvah glede njihove uporabe.

Po prejetju se čim prej določi, v kolikšni meri se ti podatki vključijo v določeno datoteko.

2. V skladu s členom 29(1) Sklepa o Europolu je za podatke iz odstavka 1še vedno odgovorna država članica, ki je podatke prispevala, zanje pa se uporablja nacionalna zakonodaja te države članice, dokler niso vključeni v analitične delovne datoteke. Ta določba ne vpliva na odgovornosti Europola za podatke, kakor je določeno v drugem in tretjem pododstavku.

Europol je odgovoren za zagotavljanje dostopa do takšnih podatkov le državam članicam, ki so jih prispevale, ali analitikom in drugim uslužbencem Europola, ki jih določi direktor v skladu s členom 14(2)(a) Sklepa o Europolu, da se ugotovi, ali se podatki lahko vključijo v analitične delovne datoteke.

Če Europol oceni, da obstajajo razlogi za domnevo, da so poslani podatki nepravilni ali niso več aktualni, o tem obvesti državo članico, ki je podatke prispevala.

3. Za podatke, ki po opravljeni oceni niso bili izbrani za vključitev v analitično delovno datoteko, in tudi za datoteke v papirni obliki ali dokumente, ki vsebujejo podatke, vključene v analitično delovno datoteko, je še vedno odgovorna država članica, ki je podatke prispevala v skladu s členom 29(1) Sklepa o Europolu, zanje pa se uporablja nacionalna zakonodaja. Ta določba ne vpliva na odgovornosti Europola, določene v Sklepu o Europolu.

Europol je odgovoren za to, da so podatki, datoteke v papirni obliki in dokumenti iz prvega pododstavka shranjeni ločeno od analitičnih delovnih datotek, do njih pa imajo dostop le države članice, ki so jih prispevale, ali analitiki in drugi uslužbenci Europola, ki jih določi direktor v skladu s členom 14(2)(a) Sklepa o Europolu za naslednje namene:

(a)	naknadna vključitev v analitične delovne datoteke;

(b)	preverjanje točnosti in primernosti podatkov, ki so že vključeni v analitično datoteko; ali

(c)	preverjanje izpolnjevanja zahtev v teh pravilih ali Sklepu o Europolu.

Takšni podatki so lahko dostopni tudi, če je to v interesu osebe, na katero se podatki nanašajo in ki potrebuje zaščito. V takšnih primerih je podatke mogoče uporabiti le s privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Takšni podatki, datoteke v papirni obliki in dokumenti se vrnejo državi članici, ki jih je prispevala, ali pa se izbrišejo ali uničijo, če niso več potrebni za zgoraj navedene namene. V vsakem primeru se morajo izbrisati ali uničiti po zaprtju analitične delovne datoteke.

4. Če je podatke iz odstavka 1 prispevala tretja stran, je Europol odgovoren za to, da se za takšne podatke zagotovi uporaba načel iz tega člena ob upoštevanju pravil, ki so določena v skladu s členom 26 Sklepa o Europolu.

Člen 4

Obdelava podatkov

1. Če je potrebno za dosego cilja iz člena 3 Sklepa o Europolu, lahko osebne podatke, kakor so določeni v členih 5 in 6, obdela Europol, kolikor so zadostni, točni, ustrezni in niso prekomerni glede na namen analitične delovne datoteke, v katero so vključeni, vendar pod pogojem, da so shranjeni le toliko časa, kolikor so potrebni za ta namen. Potreba po hrambi podatkov za namene analitične delovne datoteke se redno pregleduje v skladu s členom 7 teh pravil in členom 20 Sklepa o Europolu.

2. Vse države članice, vključene v analitični projekt, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, kakor je opredeljeno s členom 14(3) Sklepa o Europolu, odločajo, do kolikšne mere lahko posredujejo takšne podatke.

Člen 5

Odredbe o odprtju analitičnih delovnih datotek

1. V vsaki odredbi o odprtju analitičnih delovnih datotek, kakor je opredeljeno s členom 16 Sklepa o Europolu, direktor navede, katere kategorije podatkov iz člena 6 so po njegovem mnenju potrebne za namene zadevne analitične delovne datoteke.

2. Direktor v odredbi iz odstavka 1 tudi navede, ali se bodo podatki, ki razkrivajo rasno ali narodnostno pripadnost, politično, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ali podatki o zdravju ali spolnem življenju, vključili v analitično delovno datoteko v kategorijah iz člena 6; poleg tega navede, zakaj naj bi bili takšni podatki nujno potrebni za določeno analitično delovno datoteko. Takšni podatki se lahko obdelujejo le kot dopolnilo drugih osebnih podatkov, ki so že vneseni v to datoteko.

Če podatki iz prvega pododstavka zadevajo kategorije oseb iz člena 6(3) do 6(6), je treba odredbi o odprtju datoteke dodati posebno utemeljitev za to zahtevo, takšni podatki pa se obdelajo le na izrecno zahtevo dveh ali več držav članic, ki sodelujejo v analitičnem projektu. Zadevni podatki se izbrišejo, kadar niso več potrebni za namene, za katere so bili hranjeni.

3. Odredbe o odprtju analitične delovne datoteke, vključno s kasnejšimi spremembami odredbe, se oblikujejo v skladu s postopkom, določenim v členu 16 Sklepa o Europolu.

Člen 6

Osebni podatki v analitičnih delovnih datotekah

1. Kadar so v analitični delovni datoteki shranjeni osebni podatki, se doda opomba o kategoriji oseb, na katero se shranjeni podatki nanašajo.

2. V kategorijah oseb iz člena 14(1)(a) Sklepa o Europolu se lahko obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov, vključno s povezanimi upravnimi podatki:

(a)

osebni podatki:

1.	sedanji in nekdanji priimki

2.	sedanja in nekdanja imena

3.	dekliški priimek

4.	očetovo ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete)

5.	materino ime (če je potrebno za ugotavljanje identitete)

spol

7.	datum rojstva

8.	kraj rojstva

9.	državljanstvo

10.	zakonski stan

11.

drugo ime

12.

vzdevek

13.	prevzeto ali lažno ime

14.	sedanje ali nekdanje bivališče in/ali stalno bivališče;

(b)

fizični opis:

1.	fizični opis

2.	prepoznavne značilnosti (znamenja/brazgotine/tetoviranje itd.);

(c)

način identifikacije:

1.	osebni dokument/vozniško dovoljenje

2.	številka nacionalne osebne izkaznice/potnega lista

3.	nacionalne identifikacijske številke/številka socialnega zavarovanja, če je to ustrezno

4.	vizualne slike in drugi podatki o izgledu

5.	identifikacijske informacije s področja sodne medicine kot so prstni odtisi, profil DNK (ugotovljen na podlagi nekodirajočega dela DNK), profil glasu, krvna skupina, podatki o zobovju;

(d)

poklic in znanja:

1.	sedanja zaposlitev in poklic

2.	predhodne zaposlitve in poklici

3.	izobrazba (šola/univerza/strokovna izobrazba)

4.	kvalifikacije

5.	usposobljenost in druga področja znanja (jeziki/drugo);

(e)

ekonomske in finančne informacije

1.	finančni podatki (bančni računi in kode, kreditne kartice itd.)

2.	denarna sredstva

3.	delnice/druga sredstva

4.	podatki o premoženju

5.	povezanost s podjetji

6.	stiki na področju bančnega in kreditnega poslovanja

7.	davčni položaj

8.	druge informacije v zvezi z upravljanjem finančnih zadev posameznika;

(f)

vedenjski podatki

1.	življenjski slog (življenje nad svojimi finančnimi zmožnostmi) in vsakodnevna opravila

2.	kraji, v katerih se oseba giblje

3.	kraji, ki jih oseba pogosto obiskuje

4.	orožje in druge nevarne naprave

5.	stopnja nevarnosti

6.	posebne vrste tveganja, kot so verjetnost pobega, uporaba dvojnih agentov, povezave z organi pregona

7.	značilnosti in profili v zvezi s kaznivimi dejanji

8.	zloraba drog;

(g)	kontakti in povezane osebe, vključno z vrsto in naravo kontakta ali povezave;

(h)	uporabljeni načini komuniciranja, kot so telefon (stacionarni/mobilni), faks, pozivnik, elektronska pošta, poštni naslov, internetne povezave;

(i)	uporabljena prometna sredstva, kot so vozila, ladje, letala, vključno s podatki o identiteti teh prometnih sredstev (registrske številke);

(j)

informacije o kaznivih dejanjih, ki so v pristojnosti Europola v skladu s členom 4 Sklepa o Europolu:

1.	pretekle obsodbe

2.	sum udeležbe v kaznivem dejanju

3.	način delovanja

4.	sredstva, ki so bila ali utegnejo biti uporabljena za pripravo in/ali storitev kaznivega dejanja

5.	članstvo v kriminalni združbah/organizacijah in položaj v združbi/organizaciji

6.	vloga v kriminalni organizaciji

7.	geografski obseg kaznivih dejanj

8.	gradivo, zbrano med preiskovanjem, npr. video posnetki in fotografije;

(k)

napotila na druge zbirke podatkov, v katerih so shranjene informacije o zadevni osebi:

Europol

2.	policijski/carinski organi

3.	drugi organi kazenskega pregona

4.	mednarodne organizacije

5.	javni subjekti

6.	zasebni subjekti;

(l)

informacije o pravnih osebah, povezanih s podatki iz točk (e) in (j):

1.	naziv pravne osebe

kraj

3.	datum ustanovitve in sedež

4.	upravna registrska številka

5.	pravna oblika

kapital

7.	področje dejavnosti

8.	nacionalne in mednarodne podružnice

9.	direktorji

10.	povezave z bankami.

3. „Kontakti in povezane osebe“ iz člena 14(1)(d) Sklepa o Europolu so osebe, v zvezi s katerimi obstajajo zadostni razlogi za domnevo, da se lahko od njih pridobijo informacije, ki se nanašajo na osebe iz odstavka 2 tega člena in so pomembne za analizo, pod pogojem, da niso vključene v eno od kategorij oseb iz odstavkov 2, 4, 5 ali 6. „Kontakti“ so osebe, ki imajo občasne stike z osebami iz odstavka 2. „Povezane osebe“ so osebe, ki imajo redne stike z osebami iz odstavka 2.

Kar zadeva kontakte in povezane osebe, se lahko podatki iz odstavka 2 po potrebi shranijo, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot kontaktov ali povezanih oseb.

V tem smislu je treba upoštevati naslednje:

(a)	razmerje med temi osebami in osebami iz člena 14(1)(a) Sklepa o Europolu je treba čim prej pojasniti;

(b)	če se domneva, da obstaja razmerje med temi osebami in osebami iz člena 14(1)(a) Sklepa o Europolu, izkaže za neutemeljeno, se podatki nemudoma izbrišejo;

(c)

če so te osebe osumljene kaznivega dejanja, ki so v pristojnosti Europola v skladu s členom 4 Sklepa o Europolu, ali če so bile obsojene za takšna kazniva dejanja, ali če po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo konkretni indici ali tehtni razlogi za prepričanje, da bodo storile kazniva dejanja, za katera je pristojen Europol, se lahko shranijo vsi podatki iz odstavka 2;

(d)	podatki o kontaktih in povezanih osebah kontaktov in povezanih oseb se ne smejo shranjevati, razen podatkov o vrsti in naravi stikov ali povezav z osebami iz odstavka 2;

(e)	če pojasnilo iz prejšnjih točk ni mogoče, se to upošteva pri odločanju o nujnosti in obsegu shranjevanja zadevnih podatkov za nadaljnje analize.

4. Kar zadeva osebe, ki so bile žrtve enega izmed obravnavanih kaznivih dejanj ali za katere na podlagi nekaterih dejstev obstajajo razlogi za prepričanje, da lahko postanejo žrtve takšnega kaznivega dejanja, kakor je navedeno v členu 14(1)(c) Sklepa o Europolu, se lahko shranjujejo podatki iz odstavka 2(a)(1) do 2(c)(3) tega člena ter naslednje kategorije podatkov:

(a)	identifikacijski podatki žrtve;

(b)	razlogi za viktimizacijo;

(c)	škoda (fizična/finančna/psihološka/druga);

(d)	ali je treba zagotoviti anonimnost;

(e)	ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(f)	informacije, povezane s kaznivim dejanjem, ki se pridobijo od teh oseb iz člena 14(1)(c) Sklepa o Europolu ali s pomočjo teh oseb, vključno z informacijami o njihovem odnosu z drugimi osebami, če je to potrebno za identifikacijo oseb iz člena 12(1) Sklepa o Europolu.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge zadevne osebe kot žrtve oziroma potencialne žrtve.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

5. Kar zadeva osebe iz člena 14(1)(b) Sklepa o Europolu, ki bi lahko bile vabljene, da pričajo v preiskavah v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji ali pri nadaljnjih kazenskih postopkih, se lahko shranjujejo podatki iz odstavka 2(a)(1) do 2(c)(3) tega člena ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	informacije, povezane s kaznivim dejanjem, ki jih zagotovijo te osebe, vključno z informacijami o njihovem odnosu z drugimi osebami, vključenimi v analitično delovno datoteko;

(b)	ali je treba zagotoviti anonimnost;

(c)	ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(d)	nova identiteta;

(e)	ali je možna udeležba na sodni obravnavi.

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge teh oseb kot prič.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

6. Kar zadeva osebe, ki lahko zagotovijo informacije o obravnavanih kaznivih dejanjih, kakor so navedene v členu 14(1)(e) Sklepa o Europolu, se lahko shranjujejo podatki iz odstavka 2(a)(1) do 2(c)(3) tega člena ter kategorije podatkov, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)	zakodirani osebni podatki;

(b)	vrsta prejetih podatkov;

(c)	ali je treba zagotoviti anonimnost;

(d)	ali je treba zagotoviti varstvo in kdo ga zagotavlja;

(e)	nova identiteta;

(f)	ali je možna udeležba na sodni obravnavi;

(g)	negativne izkušnje;

(h)	nagrade (finančne nagrade/usluge).

Po potrebi se lahko shranjujejo tudi drugi podatki iz odstavka 2, če obstajajo razlogi za domnevo, da so ti podatki potrebni za analizo vloge takšne osebe kot vira informacij.

Podatki, ki niso potrebni za nadaljnjo analizo, se izbrišejo.

7. Če kadar koli med analizo na podlagi resnih in preverjenih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba, ki je vključena v analitično delovno datoteko, vključena v drugo kategorijo oseb iz tega člena, in ne v kategorijo, v katero je bila prvotno vključena, lahko Europol obdeluje samo tiste podatke o teh osebah, ki so dovoljeni v tej novi kategoriji, vsi drugi podatki pa se izbrišejo.

Če na podlagi takšnih indicev postane jasno, da bi morala biti oseba vključena v dve ali več različnih kategorij iz tega člena, lahko Europol obdeluje vse podatke, dovoljene v teh kategorijah.

Člen 7

Roki za preučevanje podatkov in čas shranjevanja

1. Ko se v skladu s členom 20 Sklepa o Europolu sprejema odločitev o tem, ali naj se osebni podatki iz člena 6 teh pravil hranijo še naprej, je treba pretehtati interese Europola pri izvajanju njegovih nalog v primerjavi z legitimnimi interesi varstva podatkov posameznika, čigar podatki se hranijo.

Potreba po nadaljnji hrambi vseh osebnih podatkov, vključenih v analitično delovno datoteko, se v skladu s členom 20 Sklepa o Europolu preveri najkasneje v treh letih po vnosu ali zadnjem pregledu podatkov. Ne glede na to preverjanje se potreba po nadaljnji hrambi preveri tudi, če se pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da je treba podatke zbrisati ali popraviti.

Pri tem preverjanju se upošteva potreba po hrambi podatkov glede na zaključek preiskave določenega primera; dokončno sodno odločbo - še posebej oprostitev, nalog za rehabilitacijo, odsluženo kazen, pomilostitev -, starost osebe, na katero se podatki nanašajo, in posebne kategorije podatkov.

2. Europol preveri potrebo po nadaljnjem obstoju analitične delovne datoteke v skladu s členom 16(3) Sklepa o Europolu. Direktor na osnovi tega preverjanja sprejme odločitev glede ohranitve ali zaprtja datoteke. Direktor takoj obvesti upravni odbor in skupni nadzorni organ o elementih v datoteki, ki utemeljujejo nujno potrebo po njenem nadaljnjem obstoju.

3. Če se kazenski postopki zoper osebo iz člena 6(2) zaključijo s sodno odločbo ali kako drugače brez možnosti pritožbe in ko zadevna država članica ali tretja stranka to odločbo sporoči Europolu, Europol preveri, ali se podatki, ki jih ta odločba zadeva, lahko še naprej hranijo, spremenijo ali uporabljajo. Če je mogoče na podlagi razlogov za odločbo ali drugih informacij sklepati, da zadevna oseba ni storila kaznivega dejanja oziroma ga ni storila protizakonito, ali če na podlagi razlogov za odločbo na to vprašanje ni mogoče odgovoriti, se podatki, ki jih ta odločba zadeva, izbrišejo, razen če obstajajo bistveni razlogi za prepričanje, da so še vedno pomembni za namene analitične delovne datoteke. V tem primeru se podatkom, ki so že vključeni v to datoteko, dodajo informacije o tej sodni odločbi. Poleg tega se lahko ti podatki obdelujejo in hranijo le z ustreznim upoštevanjem konteksta in izreka omenjene odločbe ter pravic, ki jih odločba daje zadevni osebi.

4. Osebnih podatkov ni mogoče hraniti daljše obdobje, kot je omenjeno v členu 20(1) Sklepa o Europolu. Če so zaradi nadaljevanja analitične datoteke podatki o osebah iz člena 6(3) do (6) hranjeni v datoteki več kot pet let, se o tem obvesti skupni nadzorni organ iz člena 34(1) Sklepa o Europolu.

5. Če se med pregledom dejavnosti Europola skupni nadzorni organ odkrije, da se osebni podatki hranijo v nasprotju s temi pravili, v skladu s členom 34(4) Sklepa o Europolu o tem obvesti direktorja, če meni, da je to potrebno.

Če skupni nadzorni organ v skladu s členom 34(4) Sklepa o Europolu zadevo glede hrambe, obdelave ali uporabe osebnih podatkov predloži upravnemu odboru, prenos zadevnih podatkov brez predhodne odobritve upravnega odbora ni dovoljen. V izjemnih primerih lahko direktor dovoli posredovanje podatkov pred odobritvijo upravnega odbora, če meni, da je to nujno zaradi varstva temeljnih interesov zadevnih držav članic, ki so v okviru ciljev Europola, ali zaradi preprečitve neposredne ogroženosti, povezane s kaznivimi ali terorističnimi dejanji. V teh primerih se pooblastilo direktorja navede v dokumentu, ki se pošlje upravnemu odboru in skupnemu nadzornemu organu.

Člen 8

Udeležba tretjih strank

Europol lahko pod pogoji iz člena 14(8) Sklepa o Europolu povabi strokovnjake institucij, organov, uradov in agencij iz člena 22(1) navedenega sklepa ter strokovnjake tretjih držav in organizacij iz člena 23(1) navedenega sklepa, da sodelujejo pri dejavnostih analitične skupine.

Direktor z omenjenimi subjekti iz prvega pododstavka sklene dogovor v skladu s pravili, ki urejajo takšne dogovore in ki jih določi upravni odbor. Podrobnosti teh dogovorov se pošljejo upravnemu odboru in skupnemu nadzornemu organu. Skupni nadzorni organ lahko na upravni odbor naslovi vse pripombe, ki so po njegovem mnenju potrebne.

Člen 9

Zbiranje in beleženje podatkov

Podatki, ki so shranjeni v datotekah za analitične namene, se razlikujejo glede na razvrstitev vira podatkov na podlagi ocene ter stopnjo točnosti in zanesljivosti informacij v skladu s členom 11. Podatki, ki temeljijo na dejstvih, se razlikujejo od podatkov, ki temeljijo na mnenjih ali osebnih ocenah.

Člen 10

Notranje varstvo podatkov

Direktor sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s temi pravili in drugimi določbami o varstvu podatkov. V ta namen se direktor posvetuje s pooblaščencem za varstvo podatkov iz člena 28 Sklepa o Europolu.

POGLAVJE II

RAZVRSTITEV

Člen 11

Vrste analitičnih delovnih datotek

Analitične delovne datoteke so lahko:

(a)	splošne ali strateške, katerih cilj je obdelava ustreznih informacij o določenem problemu ali oblikovanje oziroma izboljšava pobud pristojnih organov, kot so opredeljeni v členu 3 Sklepa o Europolu;

(b)

operativne, katerih cilj je pridobitev informacij o enem ali več kaznivih dejanjih iz člena 3 Sklepa o Europolu v zvezi z določenim primerom, osebo ali organizacijo, da bi v skladu s členom 14(2) Sklepa o Europolu začeli z dvostranskimi ali večstranskimi mednarodnimi preiskavami, nudili pomoč pri teh preiskavah ali jih zaključili, pod pogojem, da sta med zadevnimi strankami vsaj dve državi članici.

Člen 12

Ocena vira in informacij

1. Vir informacij iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije prispeva, pri čemer uporabi naslednje oznake za oceno virov:

(A)	:	kadar ni dvoma o verodostojnosti, zanesljivosti in pristojnosti vira ali če je informacijo dal vir, ki se je vedno izkazal za zanesljivega;
(B)	:	vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale kot zanesljive;
(C)	:	vir, katerega dosedanje informacije so se večinoma izkazale kot nezanesljive;
(X)	:	zanesljivosti vira ni mogoče oceniti.

2. Informacije iz države članice, kolikor je to mogoče, oceni država članica, ki informacije prispeva; njihovo zanesljivost ugotovi na podlagi naslednjih oznak za oceno informacij:

(1)	:	nedvomno točne informacije;
(2)	:	informacije, ki so viru znane osebno, ne pa tudi uradniku, ki jih prenese naprej;
(3)	:	informacije, ki viru niso znane osebno, a jih potrjujejo druge zabeležene informacije;
(4)	:	informacije, ki viru niso znane osebno in jih ni mogoče potrditi.

3. Če Europol na podlagi informacij, ki jih že ima, sklene, da je treba oceno popraviti, o tem obvesti zadevno državo članico in se poskusi dogovoriti o spremembi ocene. Europol ne spremeni ocene brez takega dogovora.

4. Če država članica pošlje Europolu podatke ali informacije brez ocene, poskuša Europol, kolikor je to mogoče, oceniti zanesljivost vira ali informacij na podlagi informacij, ki jih že ima. Specifične podatke in informacije mora oceniti v dogovoru z državo članico, ki jih je prispevala. Država članica in Europol se lahko na splošno dogovorita tudi o ocenjevanju določenih vrst podatkov in določenih virov. O takih splošnih dogovorih se obvesti upravni odbor. Če je Europol informacije prejel na podlagi takšnih splošnih dogovorov, se to ustrezno označi.

Če v določenem primeru ni bil dosežen noben dogovor ali če ni splošnega dogovora, Europol oceni informacije oziroma podatke z oznako (X) iz odstavka 1 in oznako (4) iz odstavka 2.

5. Če Europol prejme podatke ali informacije od tretje stranke, se ustrezno uporabi ta člen.

6. Če so informacije, ki so vključene v analitično delovno datoteko, nastale na podlagi analize, Europol oceni te informacije v skladu s tem členom ter s soglasjem držav članic, udeleženih pri analizi.

POGLAVJE III

PRAVILA ZA UPORABO ANALITIČNIH DELOVNIH DATOTEK IN PODATKOV

Člen 13

Odprtje datotek

1. Analitične delovne datoteke se odprejo na pobudo Europola ali na zahtevo držav članic, ki prispevajo podatke, v skladu s postopkom iz člena 16 Sklepa o Europolu.

2. Upravni odbor lahko povabi predstavnike skupnega nadzornega odbora k sodelovanju pri razpravi glede odredbe o odprtju analitičnih delovnih datotek.

3. S postopki analize in razširjanjem rezultatov analize se lahko prične takoj po tem, ko se analitična datoteka odpre v skladu s členom 16(2) Sklepa o Europolu. Kolikor upravni odbor naroči direktorju Europola, da v skladu s členom 16(4) Sklepa o Europolu spremeni odredbo o odprtju ali zapre datoteko, se podatki, ki se ne smejo vključiti v datoteko, oziroma v primeru, da je treba datoteko zapreti, vsi podatki v tej datoteki, takoj izbrišejo.

4. Če je treba med analizo spremeniti odredbo o odprtju analitične delovne datoteke, se ustrezno uporabijo postopki iz člena 16 Sklepa o Europolu in iz tega člena.

Člen 14

Dostop do podatkov

1. Sodelujočim pri analitičnem projektu se dostop do podatkov v skladu s členom 14(2)(b) Sklepa o Europolu odobri samo, če jim je Europol za to podelil akreditacijo in so opravili usposabljanje glede svojih specifičnih obveznosti v okviru Europolovega pravnega okvira.

2. V skladu z drugim pododstavkom člena 14(2) Sklepa o Europolu imajo vsi udeleženci analitične skupine dostop do podatkov v datoteki. Analitična skupina soglasno odloči, v kakšni meri je tak dostop mogoč, ter v zvezi s tem določi morebitne pogoje in omejitve.

Člen 15

Pošiljanje podatkov ali informacij iz analitičnih delovnih datotek

1. Pošiljanje osebnih podatkov iz analitičnih delovnih datotek kateri koli državi članici ali tretji stranki se evidentira v zadevni datoteki.

Europol v sodelovanju z državo članico ali tretjo stranko, ki je prispevala podatke, najkasneje ob pošiljanju po potrebi preveri, ali so podatki točni in v skladu s Sklepom o Europolu.

Kolikor je to mogoče, je treba pri vsakem pošiljanju navesti sodne odločbe in sklepe o neuvedbi kazenskega postopka. Podatke, ki temeljijo na mnenjih ali osebnih ocenah, pa je treba, preden se pošljejo, v sodelovanju z državo članico ali tretjo stranko, ki je prispevala podatke, preveriti in navesti stopnjo njihove točnosti ali zanesljivosti.

Država članica prejemnica državo članico, ki je podatke poslala, na njeno zahtevo obvesti o uporabi poslanih podatkov in o rezultatih te uporabe, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja države članice prejemnice.

Če za uporabo podatkov veljajo morebitne omejitve na podlagi člena 19 Sklepa o Europolu, se takšne omejitve evidentirajo pri podatkih, o tem pa se obvestijo tudi prejemniki rezultatov analize.

2. Če Europol po vnosu podatkov v analitično delovno datoteko ugotovi, da se ti podatki nanašajo na osebo ali predmet, o katerem so v datoteko že vneseni podatki, ki jih je predložila druga država članica ali tretja stranka, je zadevna država članica ali tretja stranka v skladu s členom 14(7) Sklepa o Europolu takoj obveščena o identifikaciji te povezave.

Člen 16

Nadzorni postopki

Upravni odbor zaradi izpolnjevanja zahtev glede varnosti podatkov iz člena 35 Sklepa o Europolu in zagotovitve varne obdelave podatkov v smislu teh pravil po predhodnem posvetu z varnostnim odborom v skladu s členom 8 pravil o zaupnosti podatkov Europola, sprejetih s Sklepom Sveta 2009/…/PNZ z dne 30. novembra 2009 (2) podeli akreditacijo analitičnemu sistemu, tako kot je to predvideno v členu 4(2) navedenih pravil. Akreditacija se podeli na podlagi Specifičnih sistemskih varnostnih zahtev in druge varnostne dokumentacije, za katere upravni odbor meni, da so potrebne.

Člen 17

Uporaba in hramba analitičnih podatkov in rezultatov analiz

1. Vsi osebni podatki in rezultati analize, ki se pošiljajo iz analitične delovne datoteke, se lahko uporabljajo le v skladu z namenom te datoteke ali za preprečevanje drugih hujših oblik kriminala in boj proti njim, ter ob upoštevanju morebitnih omejitev za uporabo, ki jih v skladu s členom 19(2) Sklepa o Europolu določijo države članice. Podatki iz člena 5(2) teh pravil se lahko pošiljajo le s soglasjem države članice, ki je take podatke prispevala.

2. Po zaprtju analitične delovne datoteke Europol vse podatke iz nje hrani v ločeni datoteki, ki je dostopna le za namene notranjega in zunanjega nadzora. Takšni podatki se brez poseganja v člen 20(4) Sklepa o Europolu hranijo največ 18 mesecev po zaprtju analitične delovne datoteke.

3. Europol lahko rezultate analitične delovne datoteke v elektronski obliki hrani največ tri leta po datumu zaprtja zadevne datoteke, pod pogojem, da so shranjeni v ločeni datoteki in da se ne dopolnjujejo z novimi podatki. Po izteku tega obdobja se lahko rezultati hranijo le na dokumentih v papirnati obliki.

Člen 18

Združevanje datotek in izmenjava informacij med datotekami

1. Če se izkaže, da lahko informacije iz analitične delovne datoteke zadevajo tudi druge analitične delovne datoteke, se uporabijo naslednji postopki:

(a)

če je predlagana popolna združitev informacij iz dveh datotek, se ustvari nova datoteka z vsemi informacijami iz obeh datotek v skladu s členom 16 Sklepa o Europolu. Odločitev o združitvi datotek sprejmejo vsi udeleženci, ki so sodelovali pri nastanku prvotnih datotek. V takem primeru se prvotni datoteki zapreta;

(b)	če nekatere informacije iz ene datoteke zadevajo drugo datoteko, ponudniki teh informacij odločijo, ali se lahko te informacije pošljejo v to drugo datoteko.

2. Na roke za pregled podatkov, ki se iz ene analitične delovne datoteke pošljejo v drugo, ob upoštevanju okoliščin iz odstavka 1 tak prenos ne vpliva.

Člen 19

Nova tehnična sredstva

Nova tehnična sredstva za analitično obdelavo podatkov se lahko uvedejo le, če so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da je uporaba teh sredstev skladna s pravili o varstvu osebnih podatkov, ki se uporabljajo za Europol. Vedno, kadar bi uvedba takih tehničnih sredstev povzročila težave pri uporabi navedenih pravil o varstvu podatkov, se direktor o tem prej posvetuje s skupnim nadzornim organom.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Sprememba pravil

Do 1. januarja 2013 so pravila ocenjena pod nadzorom upravnega odbora.

Upravni odbor preuči predloge sprememb teh pravil, ki jih nato sprejme Svet v skladu s postopkom iz tretjega pododstavka člena 14(1) Sklepa o Europolu.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta pravila začnejo veljati 1. januarja 2010.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/23

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1205/2009

z dne 10. decembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	50,4
	MA	51,8
	TN	90,9
	TR	64,0
	ZZ	64,3
0707 00 05	EG	155,5
	MA	49,3
	TR	72,7
	ZZ	92,5
0709 90 70	MA	51,4
	TR	121,0
	ZZ	86,2
0805 10 20	AR	70,4
	MA	48,8
	TR	60,1
	ZA	61,3
	ZZ	60,2
0805 20 10	MA	74,1
0805 20 10	ZZ	74,1
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	HR	54,0
	IL	75,3
	TR	75,1
	ZZ	68,1
0805 50 10	TR	76,0
0805 50 10	ZZ	76,0
0808 10 80	CA	65,1
	CN	131,4
	MK	23,6
	US	88,2
	ZZ	77,1
0808 20 50	CN	47,8
	US	129,6
	ZZ	88,7

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/25

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1206/2009

z dne 10. decembra 2009

o nedodelitvi nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je primerno, da se za razpisno obdobje, ki se zaključi 8. decembra 2009, ne dodeli nobeno nadomestilo.

(3)	Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru stalnega razpisa, odprtega z Uredbo (ES) št. 619/2008 za razpisno obdobje, ki se zaključi 8. decembra 2009, se za proizvod iz člena 1(c) in namembne kraje iz člena 2 navedene uredbe ne dodeli nobeno nadomestilo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu,

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 168, 28.6.2008, str. 20.

(3) UL L 325, 11.12.2007, str. 69.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/26

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1207/2009

z dne 10. decembra 2009

o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) in zlasti člena 143 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (2) ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)	Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 181, 14.7.2009, str. 8.

(3) UL L 145, 29.6.1995, str. 47.

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 10. decembra 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

„PRILOGA I

Tarifna oznaka KN	Poimenovanje proizvodov	Reprezentativna cena (v EUR/100 kg)	Varščina iz člena 3(3) (v EUR/100 kg)	Poreklo (1)
0207 12 10	Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni	77,0	4	AR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	115,1	1	BR
0207 12 90	Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni	104,8	4	AR
0207 14 10	Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni	194,8	33	BR
		185,9	37	AR
		280,9	6	CL
0207 14 50	Piščančja prsa, zamrznjena	195,0	5	BR
0207 14 60	Noge piščancev, zamrznjene	107,4	11	BR
0207 14 60	Noge piščancev, zamrznjene	94,5	15	AR
0207 25 10	Piščančji trupi, znani kot 80 % piščanci, zamrznjeni	157,1	1	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	248,4	15	BR
0207 27 10	Kosi purana brez kosti, zamrznjeni	283,3	4	CL
0408 11 80	Jajca brez lupine, sušena	341,4	0	AR
0408 91 80	Jajca brez lupine, sušena	349,9	0	AR
1602 32 11	Pripravki iz surovih kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus	225,7	18	BR

(1) Po nomenklaturi držav, določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚drugo poreklo‘.“

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/28

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1208/2009

z dne 10. decembra 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)	Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2. Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter zahteve, določene v točki A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

PRILOGA

Izvozna nadomestila za jajca od 11. decembra 2009 dalje

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0407 00 11 9000

A02

EUR/100 kos

0,39

0407 00 19 9000

A02

EUR/100 kos

0,20

0407 00 30 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

18,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0408 11 80 9100

A03

EUR/100 kg

84,72

0408 19 81 9100

A03

EUR/100 kg

42,53

0408 19 89 9100

A03

EUR/100 kg

42,53

0408 91 80 9100

A03

EUR/100 kg

53,67

0408 99 80 9100

A03

EUR/100 kg

9,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Drugi namembni kraji so:

E09	Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Hongkong SAR, Rusija, Turčija.
E10	Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan, Filipini.
E19	Vsi namembni kraji razen Švice ter skupin E09 in E10.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/30

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1209/2009

z dne 10. decembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1159/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. decembra 2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. decembra 2009, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1159/2009 (3).

(2)	Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 1159/2009.

(3)	Uredbo (ES) št. 1159/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1159/2009 se nadomestita z besedilom iz prilog k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 11. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(3) UL L 314, 1.12.2009, str. 3.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 11. decembra 2009

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	8,78
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	32,76
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	17,53
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	17,53
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	32,76

(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

30.11.2009-9.12.2009

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	152,42	103,68	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	131,77	121,77	101,77	78,87
Premija za Zaliv	—	14,49	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	13,89	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	22,95 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	46,83 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/33

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1210/2009

z dne 10. decembra 2009

o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)	V skladu s členom 14(2)(b) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)	Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in v členu 1(1)(s) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se izvažajo kot blago, navedeno v delu V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 11. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 11. decembra 2009 uporabljajo za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Poimenovanje

Namembne države (1)

Stopnja nadomestila

0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

– Perutnine

0407 00 30

– – Druga:

(a)	Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

0,00

18,00

0,00

(b)	Za izvoz drugega blaga

0,00

0408

Ptičja jajca, brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

– Rumenjaki:

0408 11

– – sušeni:

ex 0408 11 80

– – – primerni za človeško prehrano:

nesladkani

84,72

0408 19

– – drugi:

– – – primerni za človeško prehrano:

ex 0408 19 81

– – – – tekoči:

nesladkani

42,53

ex 0408 19 89

– – – – zamrznjeni:

nesladkani

42,53

– Drugo:

0408 91

– – sušeno:

ex 0408 91 80

– – – primerno za človeško prehrano:

nesladkano

53,67

0408 99

– – drugo:

ex 0408 99 80

– – – primerno za človeško prehrano:

nesladkano

9,00

(1) Namembne države so naslednje:

01	tretje države. Za Švico in Lihtenštajn te stopnje ne veljajo za blago iz preglednic I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972,
02	Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Turčija, Hongkong, JAR in Rusija,
03	Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan in Filipini,
04	vse namembne države razen Švice in tistih iz 02 in 03.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/35

SKLEP SVETA

z dne 1. decembra 2009

o spremembi Poslovnika Sveta

(2009/937/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 240(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Lizbonska pogodba uvaja številne spremembe glede delovanja Sveta in njegovega predsedovanja, strukture Sveta, kakor tudi glede tipologije pravnih aktov Unije ter postopka sprejemanja aktov, pri čemer se razlikuje med zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti.

(2)	Poslovnik, sprejet 15. septembra 2006 (1), bi bilo zato ustrezno nadomestiti s poslovnikom, ki bi vključeval spremembe, potrebne za izvajanje Lizbonske pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Poslovnik Sveta z dne 15. septembra 2006 se nadomesti določbami iz Priloge.

Z odstopanjem od člena 2(2) Priloge III Poslovnika Sveta, se število prebivalstva, ki se vstavi s tem sklepom v člen 1 navedene priloge, uporabljajo za obdobje od 1. decembra 2009 do 31. decembra 2010.

Člen 2

V skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, se člen 3(3) Poslovnika Sveta, kakor je bil sprejet s tem sklepom, uporablja od dne začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za sprejete in predložene zakonodajne predloge.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati z dnem sprejetja.

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 1. decembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) Sklep 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 285, 16.10.2006, str. 47).

PRILOGA

POSLOVNIK SVETA

Člen 1

Splošne določbe, sklicevanje sej, in kraj sej

1. Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije (1).

2. Sedem mesecev pred začetkom zadevnega polletja, predsedstvo, potem ko opravi ustrezna posvetovanja, za vsako od sestav Sveta objavi predvidene datume sej, ko se mora Svet sestati, da bi opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve. Ti datumi so navedeni v enem samem dokumentu in veljajo za vse sestave Sveta.

3. Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu (2).

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic (v nadaljnjem besedilu: Coreper) soglasno odloči, da bo seja Sveta potekala drugje.

4. (3) Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev. Skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnovesja v Uniji.

Vsak član skupine izmenično predseduje za obdobje šestih mesecev vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Drugi člani skupine pomagajo predsedstvu na podlagi skupnega programa pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznosti. Člani skupine se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev.

5. Svet ali Coreper sprejema odločitve na podlagi tega poslovnika z navadno večino, razen če poslovnik ne določa drugačnega načina glasovanja.

V tem poslovniku je predsedstvo ali predsednik, če ni posebej določeno drugače, katerakoli oseba, ki predseduje kateri od sestav Sveta oziroma enemu od njegovih pripravljalnih teles.

Člen 2

Sestave Sveta, vloga sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve ter načrtovanje dela

1. Svet se glede na obravnavano vsebino sestaja v različnih sestavah. Seznam drugih sestav Sveta, razen sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve sprejme Evropski svet s kvalificirano večino (4). Seznam sestav Sveta je v Prilogi I.

2. Svet za splošne zadeve skrbi za usklajeno delo različnih sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo pripravlja zasedanja Evropskega sveta in skrbi za nadaljnje ukrepanje (5). Odgovoren je za splošno koordinacijo politik, za institucionalna in administrativna vprašanja, horizontalne zadeve v zvezi z več politikami Evropske unije, kakršni sta večletni finančni okvir in širitev, ter za vse druge zadeve, za katere ga zadolži Evropski svet, ob upoštevanju pravil delovanja ekonomske in monetarne unije.

3. Postopek priprave zasedanj Evropskega sveta je določen v členu 3 Poslovnika Evropskega sveta, kakor sledi:

Za namene priprav iz člena 2(2) Poslovnika Evropskega sveta vsaj štiri mesece pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta iz člena 1(1) Poslovnika Evropskega sveta njegov predsednik v tesnem sodelovanju s članom Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, in predsednikom Komisije, Svetu za splošne zadeve predloži obrazložen osnutek dnevnega reda.

Prispevki drugih sestav Sveta k zasedanju Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta.

Predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju iz prvega pododstavka pripravi osnutek usmeritev za sklepe Evropskega sveta in po potrebi osnutek sklepov in osnutek odločitev Evropskega sveta, o katerih razpravlja Svet za splošne zadeve.

Svet za splošne zadeve se še enkrat sestane v zadnjih petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta. Na podlagi te razprave predsednik Evropskega sveta določi začasni dnevni red.

Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, Svet v nobeni drugi sestavi niti nobeno pripravljalno telo Sveta v času med sejo Sveta za splošne zadeve, na podlagi katere se določi začasni dnevni red zasedanja Evropskega sveta, in zasedanjem Evropskega sveta, ne sme razpravljati o zadevi, ki je predložena Evropskemu svetu.

c)	Evropski svet sprejme dnevni red ob začetku zasedanja. Praviloma se zadeve z dnevnega reda preučijo predčasno v skladu z določbami tega odstavka.

4. Svet za splošne zadeve v sodelovanju s Komisijo zagotavlja v okviru večletnega načrtovanja usklajeno in kontinuirano delo različnih sestav Sveta v skladu z odstavkom 6 (6).

5. Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije (7). Odgovoren je za potek celotnega zunanjega delovanja Evropske unije, tj. skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Svetu za splošne zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga po potrebi lahko nadomešča član te sestave, ki je predstavnik države članice, ki v zadevnem polletju predseduje Svetu. (8)

6. Za vsakih osemnajst mesecev, vnaprej določena skupina treh držav članic, ki predsedujejo Svetu za to obdobje v skladu s členom 1(4), pripravi osnutek programa dejavnosti Sveta za to obdobje. Kar zadeva dejavnosti sestave Sveta za zunanje zadeve v tem obdobju, se ta osnutek pripravi skupaj s predsednikom te sestave. Osnutek programa se po ustreznih posvetovanjih pripravi v tesnem sodelovanju s Komisijo in predsednikom Evropskega sveta. Predložen je kot enoten dokument najpozneje en mesec pred začetkom zadevnega obdobja, da ga lahko odobri Svet za splošne zadeve (9).

7. Predsedstvo za obdobje svojega predsedovanja po opravljenih ustreznih posvetovanjih za vsako sestavo Sveta pripravi osnutke dnevnih redov sej Sveta, predvidenih za naslednje šestmesečje, in okvirno navede predvideno zakonodajno delo in operativne odločitve. Te osnutke pripravi najpozneje en teden pred začetkom zadevnega šestmesečja na podlagi 18-mesečnega programa Sveta in po posvetovanju s Komisijo. Navedeni so v enem samem dokumentu in se uporabljajo za vse sestave Sveta. Po potrebi je poleg predhodno načrtovanih sej Sveta možno predvideti tudi dodatne seje.

Če se v šestmesečnem obdobju katera od sej, predvidenih za to obdobje, izkaže za nepotrebno, je predsedstvo ne skliče.

Člen 3 (10)

Dnevni red

1. Predsednik na podlagi 18-mesečnega programa Sveta določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj štirinajst dni pred začetkom seje. Istočasno se pošlje tudi nacionalnim parlamentom držav članic.

2. Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj šestnajst dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, po potrebi skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. Prav tako so v začasnem dnevnem redu z zvezdico označene točke, glede katerih predsedstvo, član Sveta ali Komisija lahko zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah.

3. V primerih, ko velja rok osmih tednov, ki ga določata Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se točke, ki zadevajo sprejetje zakonodajnega akta ali stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku,uvrstijo na začasni dnevni red za odločitev o njih šele po poteku tega roka osmih tednov.

Svet lahko odstopa od roka osmih tednov iz prvega pododstavka, če gre pri uvrstitvi točke za nujne primere v smislu člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Svet odloča v skladu z načinom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje zadevnega akta ali stališča.

Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni (11).

4. Na začasni dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje ta dnevni red.

5. Generalni sekretariat pošlje članom Sveta in Komisiji prošnje za uvrstitev točk na dnevni red in zadevno dokumentacijo, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Razen če zaradi nujnosti ni treba ravnati drugače in brez poseganja v odstavek 3, predsedstvo umakne z začasnega dnevnega reda točke glede osnutkov zakonodajnih aktov, o katerih Coreper najpozneje do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta, ni zaključil obravnave.

6. Začasni dnevni red ima dva dela, del namenjen posvetovanjem o zakonodajnih aktih in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne. Prvi del nosi naslov „zakonodajna posvetovanja“, drugi pa „nezakonodajne dejavnosti“.

Točke, uvrščene v en ali drugi del začasnega dnevnega reda, se delijo na točke pod „A“ in točke pod „B“. Točke pod „A“ so točke, glede katerih je možna odobritev Sveta brez razprave, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7. Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red, je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

8. Vendar pa se točka pod „A“ umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod „A“ lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet ne odloči drugače.

9. Vsaki prošnji za uvrstitev točke pod „razno“ je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta

Ob upoštevanju določb glede prenosa glasovalnih pravic iz člena 11 lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1. Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta (12). V drugih primerih seje Sveta niso javne, razen v primerih iz člena 8.

2. Komisija je vabljena na seje Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer ta izvršuje svojo pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo posvetovanje potekalo brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3. Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in nazivi se vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Svet lahko določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo ob istem času v sejni sobi Sveta, vključno s člani Sveta.

4. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda generalni sekretariat.

Člen 6

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1. Brez poseganja v člene 7, 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za posvetovanja v Svetu obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače.

2. Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Zakonodajni postopek in javnost razprav

1. Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen dnevni red vsebuje del z naslovom „zakonodajna posvetovanja“.

2. Dokumenti, ki so predloženi Svetu in so navedeni pod katero od točk njegovega dnevnega reda pod „zakonodajnimi posvetovanji“, so dostopni javnosti, prav tako tudi deli zapisnika Sveta, ki zadevajo ta del dnevnega reda.

3. Seje Sveta se v delu njegovega dnevnega reda, ki zadeva „zakonodajna posvetovanja“, za javnost odprejo tako, da se javno prenašajo prek avdiovizualnih sredstev, zlasti se predvajajo v prostoru, predvidenem za spremljanje sej, in sicer v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije z uporabo video prenosa (video streaming). Posnetek je na voljo na spletni strani Sveta še vsaj mesec dni. Izid glasovanja se prikaže vizualno.

Generalni sekretariat poskrbi, da je javnost vnaprej obveščena o datumih in približnem času takšnih avdiovizualnih prenosov, in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega člena.

4. Izidi glasovanj in obrazložitve glasovanja članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, predvidenem v okviru rednega zakonodajnega postopka, ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora, se objavijo.

5. Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejemanja aktov, ki niso predvideni v Pogodbah, kakor so resolucije, sklepi ali izjave, razen tistih, ki spremljajo sprejetje akta in se vstavijo v zapisnik Sveta.

Člen 8

Druga za javnost odprta posvetovanja Sveta in javne razprave

1. Kadar so Svetu predloženi nezakonodajni predlogi za sprejetje norm, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoče, v obliki uredb, direktiv ali sklepov na podlagi ustreznih določb Pogodb, z izjemo notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kakor so sklepi, priporočila ali resolucije), je prvo posvetovanje Sveta o pomembnih novih predlogih odprto za javnost. Predsedstvo določi, kateri novi predlogi so pomembni, Svet ali Coreper pa po potrebi lahko odloči drugače.

Predsedstvo lahko v posameznih primerih odloči, da se nadaljnja posvetovanja Sveta o predlogu iz prvega pododstavka odprejo za javnost, razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače.

2. V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, potekajo v Svetu javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati specifična vprašanja ali teme za take razprave, pri čemer se upoštevata pomembnost zadeve in njen interes za državljane.

3. Svet za splošne zadeve opravi javno orientacijsko razpravo o 18-mesečnem programu Sveta. Prav tako so javne orientacijske razprave, ki jih v zvezi s svojimi prednostnimi nalogami opravijo druge sestave Sveta. Predstavitev petletnega programa Komisije, njenega letnega delovnega programa in letne strategije politike ter razprave v Svetu, ki sledijo, so odprti za javnost.

4. Od tedaj, ko se v skladu s členom 3 pošlje začasni dnevni red,

a)	so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkom 1 dostopne javnosti, označene z besedama „javno posvetovanje“;

b)	so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkoma 2 in 3 dostopne javnosti, označene z besedama „javna razprava“.

Posvetovanja Sveta in javne razprave v skladu s tem členom so odprte za javnost in se javno prenašajo v skladu členom 7(3).

Člen 9

Objava izidov glasovanj, spremnih obrazložitev glasovanja in zapisnikov v drugih primerih

1. Če Svet sprejme nezakonodajne akte iz člena 8(1), se objavijo izidi glasovanj in spremne obrazložitve glasovanja članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje takšnih aktov.

2. Objavijo se tudi izidi glasovanj,

a)	kadar Svet odloča na podlagi naslova V PEU s soglasno odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov;

b)	v drugih primerih z odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov.

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s točkama a) in b) prvega pododstavka, se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke tega zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz točk (a) in b) iz prvega pododstavka, se objavijo na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja, sprejete na zahtevo enega izmed njunih članov.

3. Razen v primerih, ko so posvetovanja Sveta odprta za javnost v skladu s členoma 7 in 8, se glasovanja ne objavijo pri posvetovanjih, ki se končajo s poskusnimi glasovanji ali sprejetjem pripravljalnih aktov.

Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1. Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora začeti postopek glasovanja tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2. Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v skladu s seznamom zaporednih predsedstev, začenši s članom, ki v skladu s tem vrstnim redom sledi predsedujočemu članu.

3. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov (13).

4. Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo na podlagi Pogodb pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

5. Do 31. oktobra 2014 se pri sprejemanju odločitev Sveta s kvalificirano večino, in če to zahteva član Sveta, preveri ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Evropske unije, izračunano v skladu s številom prebivalstva, navedenim v členu 1 Priloge III. Ta odstavek se uporablja tudi v obdobju med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017, če to zahteva član Sveta v skladu s členom 3(2) Protokola o prehodni ureditvi.

Člen 12

Redni pisni postopek in tihi postopek

1. Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, če vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

V primeru pisnega glasovanja o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku. Ta seznam vsebuje morebitne izjave, ki se vključijo v zapisnik Sveta. Deli seznama, ki se nanašajo na sprejetje zakonodajnih aktov, so dostopni javnosti.

2. Na pobudo predsedstva lahko Svet odloča tudi po poenostavljenem pisnem postopku, imenovanem „tihi postopek“:

a)	za namen sprejetja besedila odgovora na pisno vprašanje ali po potrebi ustno vprašanje, ki ga Svetu predloži član Evropskega parlamenta, potem ko je osnutek odgovora obravnaval Coreper (14);

b)	za namen imenovanja članov Ekonomsko-socialnega odbora in članov Odbora regij ter njihovih namestnikov, potem ko je osnutek sklepa obravnaval Coreper;

c)	za namen sprejetja sklepa o posvetovanju z drugimi institucijami, organi, uradi ali agencijami, če je to zahtevano v Pogodbah;

d)	za namen izvajanja skupne zunanje in varnostne politike preko omrežja „COREU“ („tihi postopek (COREU)“) (15).

V tem primeru se zadevno besedilo šteje za sprejeto ob koncu obdobja, ki ga določi predsedstvo glede na nujnost zadeve, razen če temu ne nasprotuje eden izmed članov Sveta.

3. Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1. Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga po odobritvi podpiše generalni sekretar. Ta lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

—	navedbo dokumentov, predloženih Svetu,

—	odločitve ali sklepe, ki jih je sprejel Svet,

—	izjave Sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval eden izmed članov Sveta ali Komisija.

2. Osnutek zapisnika pripravi generalni sekretariat v petnajstih dneh in ga predloži Svetu ali Coreperju v odobritev.

3. Pred odobritvijo zapisnika lahko vsak član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko predložijo Coreperju.

4. Zapisniki, ki se o sejah Sveta pripravijo za dele „zakonodajna posvetovanja“, se po odobritvi pošljejo neposredno nacionalnim parlamentom in hkrati tudi vladam držav članic.

Člen 14

Posvetovanja in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1. Svet se posvetuje in odloča samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov, razen če iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače.

2. Vsak član Sveta lahko ugovarja posvetovanju, če besedilo katerih koli predlaganih sprememb ni sestavljeno v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, in aktov, ki jih sprejme Svet, podpiše predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar. Generalni sekretar lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Člen 16 (16)

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo IV ustrezno upoštevati primere, v katerih na podlagi Pogodb eden ali več članov Sveta ne more sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu

1. Na pobudo generalnega sekretarja se v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list) objavijo:

a)	akti iz člena 297 (1) in drugega pododstavka člena 297(2) PDEU;

b)	stališča v prvi obravnavi, ki jih Svet sprejme po rednem zakonodajnem postopku, in obrazložitve teh stališč;

c)	pobude za sprejetje zakonodajnega akta, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU;

d)	mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija. V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov;

mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija na področju zunanje in varnostne politike, razen če Svet ne odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (17).

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti sporazumov, objavljenih v Uradnem listu.

2. Razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače, se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a)	pobude, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU, v primerih, ki niso zajeti v točki c) odstavka 1;

b)	direktive in sklepi iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU, priporočila in mnenja, razen sklepov iz odstavka 3 tega člena.

3. Svet ali Coreper soglasno odloči za vsak primer posebej, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo sklepi iz člena 25PEU.

4. Svet ali Coreper za vsak primer posebej in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a)	izvedbeni sklepi za sklepe iz člena 25 PEU

b)	sklepi, sprejeti v skladu s prvo in drugo alineo člena 31(2) PEU;

c)	drugi akti Sveta, kot so sklepi ali resolucije.

5. Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu.

Člen 18

Obveščanje o aktih

1. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, uradno obvesti naslovnike o direktivah in sklepih iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU.

2. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, obvesti naslovnike o naslednjih aktih, če se ti ne objavijo v Uradnem listu:

a)	priporočilih;

b)	sklepih iz člena 25 PEU

3. Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovemimenu, pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv in sklepov Sveta iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU ter priporočila Sveta.

Člen 19 (18)

Coreper, odbori in delovne skupine

1. Coreper je pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet. V vsakem primeru (19) zagotavlja doslednost politik in ukrepov Evropske unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in pravil:

a)	načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

b)	pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije;

c)	proračunskih pravil;

d)	postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje.

2. Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če slednji ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejetje. Skrbi za to, da so zadeve predložene Svetu v ustrezni obliki in, kadar je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da se bo o zadevi posvetoval brez te predhodne obravnave.

3. Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo z njegovo odobritvijo, da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat posodablja in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4. Glede na točko dnevnega reda Coreperju predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve

Politično-varnostnemu odboru predseduje predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Drugim pripravljalnim telesom za različne sestave Sveta, z izjemo sestave za zunanje zadeve, predseduje delegat države članice, ki predseduje ustrezni sestavi, razen v primeru, če Svet s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev. V seznamu iz drugega pododstavka odstavka 3 so našteta tudi pripravljalna telesa, za katera je Svet v skladu s členom 4 Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu določil drugo vrsto predsedovanja.

5. Zaradi priprave sej Sveta v tistih sestavah, ki se sestajajo vsake pol leta in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, sejam odborov, razen Coreperja, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo tekom predhodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6. Če je v primeru drugačnega načina predsedovanja posamezna zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja, lahko predstavnik države članice, ki bo predsedovala v tem obdobju, že tekom predhodnih šestih mesecev predseduje sejam odborov, razen Coreperja, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tej zadevi. O praktičnem izvajanju tega odstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Unije za posamezno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom. S soglasjem drugega predsedstva velja enako za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

7. V skladu z ustreznimi določbami, opredeljenimi v nadaljevanju, lahko Coreper sprejme naslednje postopkovne odločitve, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo. Za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja (20):

a)	sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu (člen 1(3));

b)	dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih (člen 6(2));

c)	sklep o poteku javne razprave v Svetu oziroma o tem, da določeno posvetovanje Sveta ne bo javno (člen 8(1), (2) in (3));

d)	sklep o objavi izidov glasovanja in izjav, vključenih v zapisnik Sveta, v primerih, določenih v členu 9(2);

e)	sklep o uporabi pisnega postopka (člen 12(1));

f)	odobritev ali spremembo zapisnika Sveta (člen 13(2) in (3));

g)	sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu (člen 17(2), (3) in (4));

h)	sklep o posvetovanju z drugo institucijo ali organom, če Pogodbi tega ne zahtevata;

i)	sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

j)	sklep o podaljšanju rokov iz člena 294(14) PDEU;

k)	odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

Člen 20

Predsedstvo in urejen potek razprav

1. Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave potekajo nemoteno. Predsedstvo zlasti zagotovi, da se upoštevajo določbe Priloge V o delovnih metodah v Svetu.

Razen če Svet ne odloči drugače, lahko predsedstvo za zagotovitev nemotenega poteka razprav sprejme tudi vse ukrepe, potrebne za kar najboljšo izrabo časa med sejami, in sicer zlasti:

a)	pri obravnavi posamezne točke omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo dovolilo odprtje dvorane, predvidene za spremljanje seje;

b)	določi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih;

c)	razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas za govor udeležencev, in določi vrstni red, po katerem bodo nastopili;

d)	zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo;

e)	zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo eno, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

2. Brez poseganja v člen 19(4) do (6) ter v pooblastila in splošno politično odgovornost šestmesečnega predsedstva, ostali člani vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) predsedstvu na podlagi 18-mesečnega programa ali medsebojno dogovorjene druge ureditve pomagajo pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznostih. Po potrebi mu pomaga tudi predstavnik naslednje predsedujoče države članice. Ta predstavnik ali eden izmed članov navedene skupine na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, če in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

Člen 21 (21) (22)

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Coreperja, na katerih bodo obravnavana.

Razen če se zaradi nujnih razlogov ne zahteva drugače, predsedstvo preloži točke v zvezi z zakonodajnimi akti, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala obravnave najpozneje pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja.

Člen 22

Kakovost priprave zakonodaje (23)

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (24) odgovorna za preverjanje kakovosti pripravljenih predlogov in osnutkov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri zagotavljanju kakovosti priprave zakonodajnih aktov, ki jih sprejme Svet.

Med celotnim zakonodajnim postopkom posvečajo vsi, ki predložijo besedila za obravnavo v postopkih Sveta, posebno pozornost kakovosti priprave teh besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in generalni sekretariat

1. Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svet s kvalificirano večino.

2. Svet odloča o organizaciji generalnega sekretariata (25).

Pod nadzorom Sveta sprejme generalni sekretar vse ukrepe, potrebne za nemoteno delovanje generalnega sekretariata.

3. Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

4. Generalni sekretar predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5. Generalni sekretar je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz Oddelka II – Evropski svet in Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja s temi sredstvi. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za proračun Unije.

Člen 24

Varnost

Predpise o varnosti sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, se listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in prav tako skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa predsedstvo ali pa – s soglasjem slednjega – član vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4), naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet zastopajo tudi visoki uradniki generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

V primeru Sveta za zunanje zadeve Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa njegov predsednik. Po potrebi ga lahko nadomešča član te sestave, ki zastopa državo članico, ki vodi šestmesečno predsedovanje Svetu. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet za zunanje zadeve po navodilih njegovega predsednika zastopajo tudi visoki uradniki Evropske službe za zunanje delovanje ali, po potrebi, generalnega sekretariata.

Svet lahko svoja stališča predloži Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe o obliki aktov

Določbe o obliki aktov so navedene v Prilogi VI.

Člen 28

Pošta, namenjena Svetu

Pošta za Svet se naslovi na predsednika na sedež Sveta, in sicer na naslov:

Svet Evropske unije

Rue de la Loi 175

B-1048 Bruselj

PRILOGA I

Seznam sestav Sveta

1.	Splošne zadeve (26);

2.	Zunanje zadeve (27);

3.	Ekonomske in finančne zadeve (28);

4.	Pravosodje in notranje zadeve (29);

5.	Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov;

6.	Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave) (30);

7.	Promet, telekomunikacije in energija;

8.	Kmetijstvo in ribištvo;

Okolje;

10.	Izobraževanje, mladina in kultura (31).

Vsaka država članica se v skladu s členom 16(2) PEU sama odloči, kako bo zastopana v Svetu.

Iste sestave Sveta se lahko kot polnopravni član udeleži več ministrov, pri čemer se dnevni red in potek razprav ustrezno prilagodita (32).

PRILOGA II

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta

Člen 1

Področje uporabe

Vsaka fizična ali pravna oseba ima dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb te priloge.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih strank

1. Za namene uporabe člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v primeru, da po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se ta dokument ne sme razkriti, se je treba posvetovati s tretjo osebo, če:

(a)	je dokument občutljive narave v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b)

dokument izvira iz države članice in

—	je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001 ali

—	je zadevna država članica zahtevala, da se ne razkrije brez njene predhodne privolitve.

2. V vseh drugih primerih, ko Svet od tretje stranke prejme prošnjo za dostop do dokumenta, s katerim razpolaga, se generalni sekretariat za namene uporabe člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo stranko, razen če je po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, ali se sme razkriti ali ne.

3. Posvetovanje s tretjo stranko se opravi v pisni obliki (tudi z elektronsko pošto) in tretji stranki se da razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretja stranka zaprosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4. Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), generalni sekretariat pa zaradi odklonilnega mnenja tretje stranke ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadeva predloži Svetu.

Če Svet namerava dokument objaviti, je treba tretjo stranko nemudoma v pisni obliki obvestiti o namenu Sveta, da bo v roku, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni, objavil dokument. Tretjo stranko je treba ob tem opozoriti na člen 279 PDEU.

Člen 3

Prošnje za posvetovanje drugih institucij ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih vloži druga institucija ali država članica in se nanašajo na dokument Sveta, se pošljejo po elektronski pošti na naslov access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61.

Generalni sekretariat mnenje v imenu Sveta poda hitro, pri čemer upošteva rok, ki ga zadevna institucija ali država članica potrebuje za sprejetje svoje odločitve, najpozneje pa v petih delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru popolne ali delne zavrnitve dostopa se prosilec obvesti, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na generalnega sekretarja Sveta, Rue de la Loi 175, B-1048 Bruselj ali po elektronski pošti na naslov access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61.

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava generalni sekretariat.

Člen 8

Obravnava potrdilnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloča Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za pripravo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.

Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1. Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotovi dostop do registra dokumentov Sveta.

2. Poleg napotil na dokumente se v registru označijo tudi dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, ki so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (33) ter v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 se njihova vsebina objavi tudi na internetu.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1. Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, pod pogojem, da niso uvrščeni kot tajni in brez poseganja v možnost, da se lahko vloži pisna prošnja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2. Za namene tega člena:

—	„razposlati“ pomeni razdeliti končno različico dokumenta članom Sveta, njihovim zastopnikom ali predstavnikom,

—	„zakonodajni dokumenti“ pomenijo dokumente, ki so bili pripravljeni ali prejeti med postopkom sprejemanja zakonodajnih aktov.

3. Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so razposlani:

(a)	dokumente, katerih avtor ni niti Svet niti država članica in jih je objavil avtor ali so bili objavljeni z njegovim soglasjem;

(b)	začasne dnevne rede sej Sveta v različnih sestavah;

(c)	vsako besedilo, ki ga sprejme Svet, in ki naj bi bilo objavljeno v Uradnem listu.

4. Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(a)	začasne dnevne rede odborov in delovnih skupin;

(b)	druge dokumente, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles, ki ne odražajo posameznih stališč delegacij, pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

5. Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da generalni sekretariat na voljo javnosti naslednje zakonodajne dokumente in druge dokumente takoj, ko so ti razposlani:

(a)	spremne dopise in kopije pisem v zvezi z zakonodajnimi akti in akti iz člen 8(1) Poslovnika, ki so jih na Svet naslovile bodisi druge institucije ali organi Evropske unije bodisi država članica ob upoštevanju člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b)	dokumente, ki se predložijo Svetu in so našteti pod točko dnevnega reda seje Sveta v okviru „zakonodajnih posvetovanj“ ali so označeni z besedama „javno posvetovanje“ ali „javna razprava“ v skladu s členom 8 Poslovnika;

(c)	dopise, ki se predložijo Coreperju in/ali Svetu v odobritev (dopisi o točki pod „I/A“ in „A“) in se nanašajo na osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) Poslovnika, ter osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) navedenega poslovnika, na katere se ti dopisi nanašajo;

(d)	akte, ki jih Svet sprejme po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, in skupna besedila, ki jih Spravni odbor odobri v okviru rednega zakonodajnega postopka.

6. Po sprejetju enega od aktov iz odstavka 5(d) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta generalni sekretariat da javnosti na voljo vse dokumente v zvezi s tem aktom, ki so bili sestavljeni pred tem aktom in za katere ne velja nobena od izjem iz člena 4(1) in (2) in drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles („izidi posvetovanj“), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na zahtevo države članice se dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in odražajo stališče delegacije te države članice v Svetu, ne dajo na voljo javnosti.

PRILOGA III

Pravila izvajanja določb o ponderiranju glasov v Svetu

Člen 1

Za namene izvajanja člena 16(5) PEU ter člena 3(3) in (4) Protokola o prehodnih ureditvi je število prebivalcev posamezne države članice za obdobje od 1. decembra 2009 do 31. decembra 2010 naslednje:

Država članica	Število prebivalcev (x 1 000)
Nemčija	82 002,4
Francija	64 350,8
Združeno kraljestvo	61 576,1
Italija	60 045,1
Španija	45 828,2
Poljska	38 135,9
Romunija	21 498,6
Nizozemska	16 485,8
Grčija	11 260,4
Belgija	10 750,0
Portugalska	10 627,3
Češka	10 467,5
Madžarska	10 031,0
Švedska	9 256,3
Avstrija	8 355,3
Bolgarija	7 606,6
Danska	5 511,5
Slovaška	5 412,3
Finska	5 326,3
Irska	4 450,0
Litva	3 349,9
Latvija	2 261,3
Slovenija	2 032,4
Estonija	1 340,4
Ciper	796,9
Luksemburg	493,5
Malta	413,6
Skupno	499 665,1
Prag (62 %)	309 792,4

Člen 2

1. Države članice vsako leto pred 1. septembrom Statističnemu uradu Evropskih skupnosti sporočijo podatke o številu prebivalcev, kakršno je bilo 1. januarja tekočega leta.

2. Z začetkom veljavnosti od 1. januarja Svet v skladu s podatki, ki so na voljo Statističnemu uradu Evropskih skupnosti 30. septembra predhodnega leta, spremeni številke iz člena 1. Ta sklep se objavi v Uradnem listu.

PRILOGA IV

Predvidena v členu 16

Pri uporabi naslednjih določb Poslovnika se pri odločitvah, glede katerih člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo sodelovati pri glasovanju, glasovi teh članov ne upoštevajo:

(a)	drugi pododstavek člena 1(3) (seja poteka drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu);

(b)	člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red);

(c)	člen 3(8) (točka pod „A“, ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na dnevnem redu kot točka pod „B“);

(d)	člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke);

(e)	prvi pododstavek člena 9(2)(b) ter drugi in tretji pododstavek člena 9(2) (objava izida glasovanj, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na druge primere, ki niso navedeni v odstavku 1);

(f)	drugi pododstavek člena 11(1) (začetek postopka glasovanja);

(g)	člen 12(1) (uporaba pisnega postopka);

(h)	člen 14(1) (odločitev, da se izjemoma posvetuje in odloča na podlagi dokumentov in osnutkov, ki ne obstajajo v vseh jezikih) (34);

(i)	člen 17(2)(a) (v Uradnem listu se ne objavi pobuda, ki jo država članica predloži na podlagi člena 76 PDEU);

(j)	člen 17(2)(b) (neobjava nekaterih direktiv, sklepov, priporočil in mnenj v Uradnem listu);

(k)	člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavljajo odločitve, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

Član Sveta ali Coreperja se ne sme sklicevati na naslednje določbe tega poslovnika v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbami ne sme sodelovati pri glasovanju:

(a)	člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod „A“ z dnevnega reda);

(b)	drugi pododstavek člena 11(1) (možnost, da član Sveta zahteva začetek postopka glasovanja);

(c)	člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana);

(d)	člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja posvetovanju, če besedilo predlaganih sprememb ni sestavljeno v jeziku, ki ga član izpostavi).

PRILOGA V

Metode dela v Svetu

Priprava sej

Predsedstvo zagotovi, da delovna skupina ali odbor predloži zadevo Coreperju le, kadar je smiselno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali da bodo pojasnjena stališča. Prav tako se zadeva lahko vrne delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, v vsakem primeru pa le z zahtevo, da obravnava natančno določen problem.

Predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospešitev dela med sejami. S soglasjem delovne skupine ali odbora lahko na primer na čim bolj učinkovit način opravi potrebna posvetovanja o posebnih problemih, da nato poroča zadevni delovni skupini ali odboru o možnih rešitvah. Lahko opravi tudi pisna posvetovanja, tako da delegacije zaprosi, da pred naslednjo sejo delovne skupine ali odbora predložijo pisne pripombe k predlogu.

Delegacije po potrebi pred naslednjo sejo v pisni obliki predložijo stališča, ki naj bi jih zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedila, delegacije predlagajo natančno določeno besedilo. Kadar koli je to mogoče, delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložijo skupaj.

Coreper se izogiba obravnavi zadev, ki so bile obravnavane že med pripravo njegove seje. To velja zlasti za točke pod „I“, informacije o organizaciji in vrstnem redu obravnavanih točk ter informacije o dnevnem redu in organizaciji naslednjih sej Sveta. Če je mogoče, delegacije morebitne točke pod „razno“ predložijo med pripravo seje Coreperja in ne na samem Coreperju.

Predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo seje Coreperja, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o posamezni točki dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja drugim delegacijam posredujejo informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v okviru Coreperja. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Predsedstvo lahko skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, po potrebi skliče pogosteje.

Potek sej

6.	Nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve s strani Komisije ali člana Sveta, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah.

Predsedstvo se izogiba uvrščanju zgolj informativnih točk na dnevni red Coreperja. Take informacije, npr. o rezultatih sestankov v drugih forumih ali s tretjo državo ali drugo institucijo, o postopkovnih ali organizacijskih vprašanjih itn., je treba namesto tega poslati delegacijam med pripravo seje Coreperja, po možnosti v pisni obliki, in se na sejah Coreperja ne bi smele ponavljati.

8.	Na začetku seje poda predsedstvo vse potrebne dodatne informacije o poteku seje in zlasti navede, koliko časa bo namenilo posamezni točki. Izogiba se dolgim uvodom in ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo.

9.	Na začetku posvetovanja o vsebinski točki predsedstvo glede na vrsto razprave, ki je potrebna, delegacijam sporoči, koliko časa lahko najdlje traja njihov prispevek o tej točki. V večini primerov njihov prispevek ne bi smel trajati dlje kot dve minuti.

10.	Dajanje besede celotnemu omizju po vrsti načeloma ni sprejemljivo; to se lahko stori le v izjemnih okoliščinah za posebna vprašanja, pri čemer predsedstvo časovno omeji trajanje izjav.

11.	Predsedstvo posvetovanja, kolikor je mogoče, usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge.

12.	Med sejami in ob koncu sej predsedstvo ne podaja dolgih povzetkov razprav in se omeji na kratek sklep o doseženih rezultatih (glede vsebine in/ali postopka).

13.	Delegacije se morajo izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki. Njihove izjave naj bodo kratke, vsebinske in povezane s točko.

14.	Delegacije, ki zastopajo enaka stališča, naj se posvetujejo, tako da lahko en sam govornik predstavi skupno stališče o določeni točki.

15.	Zaželeno je, da med razpravami o besedilih delegacije dajejo konkretne predloge osnutkov v pisni obliki, namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom.

16.	Razen če predsedstvo ne določi drugače, se delegacije vzdržijo besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk šteje kot načelno soglasje.

PRILOGA VI

Določbe o obliki aktov

A. Oblika uredb:

Uredbe, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter uredbe Sveta vsebujejo:

(a)	v svojem naslovu besedo „Uredba“, ki ji sledi serijska številka, datum sprejetja in navedba vsebine; Če gre za izvedbeno uredbo, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu njenega besedila navedeno „izvedbena uredba“;

(b)	besede „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“ ali „Svet Evropske unije je“;

(c)	sklicevanje na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju“;

(d)	navedbo, ki vsebuje sklicevanje na predložene predloge ter na pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(e)	obrazložitev uredbe, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju naslednjega:“, pri čemer so uvodne izjave oštevilčene;

(f)	besedilo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejel naslednjo uredbo“, ki mu sledi normativni del uredbe.

2.	Uredbe so razdeljene na člene, ki so po potrebi združeni v poglavja in oddelke.

3.	V zadnjem členu uredbe je določen datum začetka veljavnosti, kadar je ta datum pred ali po dvajsetem dnevu po objavi.

Zadnjemu členu uredbe sledi besedilo:

(a)

(i)	„Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“; ali

(ii)	„Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama“ vselej, kadar se akt ne uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah (35);

(b)	„V …“ ter datum sprejetja uredbe in

(c)

v primeru:

(i)	uredbe, ki jo skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet: „Za Evropski parlament Predsednik“ „Za Svet Predsednik“ čemur sledi ime predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta;

(ii)	uredbe Sveta: „Za Svet Predsednik“ čemur sledi ime predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta.

B. Oblika direktiv, sklepov, priporočil in mnenj

Direktive in in sklepi, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter direktive in sklepi Sveta v svojem naslovu vsebujejo besedo „Direktiva“ ali „Sklep“.

Če gre za izvedbeno direktivo ali sklep, ki ga Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu besedila navedeno „Izvedbena direktiva“ ali „Izvedbeni sklep“.

2.	Priporočila in mnenja, ki jih izda Svet, v svojem naslovu vsebujejo besedo „Priporočilo“ ali „Mnenje“.

3.	Določbe, ki se nanašajo na uredbe, navedene pod A, se ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb smiselno uporabljajo za direktive in sklepe.

C. Oblika sklepov iz člena 25 PEU

Ti sklepi v svojem naslovu vsebujejo

„Sklep Sveta“, serijsko številko (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebino.

(1) Ta odstavek povzema člen 237 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

(2) Ta odstavek povzema točko (b) edinega člena Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije, ki je priložen Pogodbam.

(3) Ta odstavek povzema člen 1 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. december 2009 o predsedovanju v Svetu (UL L 315, 2.12.2009, str. 50.)

(4) Ta dva stavka povzemata in prilagajata prvi pododstavek člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in točko (a) člena 236 PDEU.

(5) Ta dva stavka povzemata drugi pododstavek člena 16(6) PEU.

(6) Ta odstavek povzema prvi stavek člena 3 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. december 2009 o predsedovanju v Svetu.

(7) Ta stavek povzema tretji pododstavek člena 16(6) PEU.

(8) Glej izjavo a) spodaj:

a)	Glede člena 2(5): „Ko se skliče Svet za splošne zadeve, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike, se njegov predsednik nadomesti s šestmesečnim predsedstvom, kakor določa drugi pododstavek člena 2(5).“

(9) Glej izjavo (b) spodaj:

Glede člena 2(6):

„18-mesečni program zajema splošni uvodni del, ki program umešča v okvir dolgoročnejših strateških usmeritev Unije. Trojica predsedstev, zadolženih za pripravo osnutka 18-mesečnega programa, se v sklopu ‚ustreznih posvetovanj„ iz tretjega stavka odstavka 6 o tem razdelku posvetuje z naslednjo trojico predsedstev. V osnutku 18-mesečnega programa se med drugim upoštevajo tudi ustrezni izidi dialoga o političnih prednostnih nalogah za to leto, ki poteka na pobudo Komisije.“

(10) Glej izjavi pod c) in d) spodaj:

Glede člena 3(1) in (2):

„Načeloma velja, da si predsednik prizadeva zagotoviti, da člani Sveta prejmejo začasni dnevni red za vsako sejo Sveta o izvajanju določb iz naslova PDEU, ki obravnava območje svobode, varnosti in pravice , ter dokumente v zvezi s točkami, ki so navedene v njem, najmanj enaindvajset dni pred začetkom zadevne seje.“

Glede členov 1 in 3:

„Brez poseganja v člen 30(2) PEU, ki določa, da je v primerih, v katerih je potrebna hitra odločitev, možno sklicati izredno sejo Sveta v zelo kratkem času, se Svet zaveda, da je treba zadeve v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko obravnavati hitro in učinkovito. Določbe člena 3 ne preprečujejo upoštevanja te potrebe.“

(11) Ta pododstavek povzema zadnji stavek člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

(12) Ta stavek povzema prvi stavek člena 16(8) PEU.

(13) Ta odstavek povzema člen 239 PDEU.

(14) Glej izjavo (e) spodaj:

e)	Glede člena 12(2)(a), (b) in (c): „V skladu z redno prakso Sveta bo rok, ki se določi, navadno tri delovne dni.“;

(15) Glej izjavo (f) spodaj:

f)	Glede člena 12(2)(d): „Svet opozarja, da je treba omrežje COREU uporabljati v skladu s sklepi Sveta z dne 12. junija 1995 (dok. 7896/95) o delovnih metodah Sveta.“.

(16) Glej izjavo (g) spodaj:

Glede člena 16 in Priloge IV:

„Svet soglaša, da se določbe člena 16 in Priloge IV uporabljajo za akte, za sprejetje katerih nekateri člani Sveta na podlagi Pogodb nimajo pravice glasovati. Vendar navedene določbe ne zajemajo uporabe člena 7 PEU. Pri prvi uporabi določb o okrepljenem sodelovanju bo Svet glede na izkušnje, pridobljene na drugih področjih, preveril, ali je treba prilagoditi člen 16 in Prilogo IV tega poslovnika.“

(17) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(18) Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 134 PDEU niti v obstoječa sklepa Sveta glede tega člena (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

(19) Glej izjavo (h) spodaj:

h)	Glede člena 19(1): „Coreper zagotovi doslednost in spoštovanje načel, določenih v odstavku 1, zlasti pri zadevah, glede katerih poteka pomemben del priprav v drugih forumih.“

(20) Glej izjavo (i) spodaj:

i)	Glede člena 19(7): „Če član Sveta meni, da osnutek postopkovne odločitve, ki je Coreperju predložen v sprejetje skladno s členom 19(7), poraja vsebinsko vprašanje, se osnutek odločitve predloži Svetu.“

(21) Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 134 PDEU niti v obstoječa sklepa Sveta glede tega člena (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

(22) Glej izjavo (j) spodaj:

j)	Glede člena 21: „Poročila delovnih skupin in vse druge dokumente, ki so podlaga za posvetovanja Coreperja, je treba poslati delegacijam dovolj zgodaj, da jih je možno preučiti.“

(23) Glej izjavo (k) spodaj:

k)	Glede člena 22: „Pravni službi Sveta je bilo tudi naročeno, da pomaga državam članicam, ki podajo pobudo v smislu člena 76(b) PDEU, zato da med drugim preveri kakovost priprave besedil teh pobud, če zadevna država članica zaprosi za tako pomoč.“

Glej izjavo (l) spodaj:

„Člani Sveta oblikujejo svoje pripombe k predlogom za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil v tridesetih dneh od dne, ko je generalni sekretariat razposlal omenjene predloge.

Člani Sveta poskrbijo za to, da se tiste določbe predloga za prenovitev zakonodajnih besedil, ki so iz prejšnjega akta povzete brez vsebinskih sprememb, preučijo v skladu z načeli, določenimi za preučevanje predlogov glede kodifikacije.“

(24) UL C 73, 17.3.1999, str. 1.

(25) Odstavek 1 in prvi pododstavek odstavka 2 povzemata člen 240(2) PDEU.

(26) Ta sestava je ustanovljena z drugim pododstavkom člena 16(6) PEU.

(27) Ta sestava je ustanovljena s tretjim pododstavkom člena 16(6) PEU

(28) Vključno s proračunom.

(29) Vključno s civilno zaščito.

(30) Vključno s turizmom.

(31) Vključno z avdiovizualnimi zadevami.

(32) Glej izjavo (m) v nadaljevanju:

(m)	Glede drugega pododstavka Priloge I: „Predsedstvo razporedi dnevne rede Sveta tako, da združi podobne točke dnevnega reda, s čimer omogoči lažjo udeležbo ustreznih nacionalnih predstavnikov, zlasti kadar določena sestava Sveta obravnava med seboj jasno ločene tematske sklope.“

(33) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(34) Glej izjavo (n):

(n)	Glede odstavka 1(h) Priloge IV: „Svet potrjuje, da se bo sedanja praksa, v skladu s katero so besedila, ki služijo kot podlaga za njegova posvetovanja, sestavljena v vseh jezikih, uporabljala še naprej.“

(35) Glej izjavo (o):

(o)	Glede odstavka 4(a)(ii) dela A Priloge VI: „Svet opozarja, da je treba v primerih, predvidenih v Pogodbah, v katerih se akt ne uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah, v obrazložitvi in vsebini akta jasno poudariti njegovo teritorialno uporabo.“

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/62

ODLOČBA SVETA

z dne 7. decembra 2009

o dovoljenju Kraljevini Švedski in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, da uporabita ukrep odstopanja od člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(2009/938/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kraljevini Švedski (v nadaljnjem besedilu: Švedska) in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) se je z Odločbo Sveta 2007/133/ES (2), z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES dovolilo, da odložita nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, ki uporabljajo izbirno ureditev, tako imenovano po plačani realizaciji, po kateri v skladu s členom 66(b) navedene direktive, obveznost obračuna DDV na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. Za uvrstitev v to ureditev njihov letni promet ne sme presegati 3 000 000 SEK, kar velja za Švedsko, in 1 350 000 GBP za Združeno kraljestvo.

(2)

Švedska in Združeno kraljestvo sta za podaljšanje tega posebnega ukrepa odstopanja zaprosila z dopisoma, ki sta bila evidentirana v Generalnem sekretariatu Komisije 3. marca 2009 za Švedsko in 15. januarja 2009 za Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo je zaprosilo tudi, da se prag letnega prometa te ureditve zviša na 1 500 000 GBP.

(3)

V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom 9. julija 2009 o prošnji Švedske in Združenega kraljestva obvestila druge države članice, z dopisoma 13. julija 2009 pa je Komisija Švedsko in Združeno kraljestvo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno prošenj.

(4)

Tako imenovana ureditev po plačani realizaciji je poenostavljena izbirna ureditev, namenjena malim podjetjem, ki niso upravičena do oprostitve davka. Tem davčnim zavezancem omogoča, da uporabijo enostavno pravilo na podlagi datuma plačila svojih vstopnih stroškov in izstopnih transakcij za določitev trenutka, v katerem bodo ustrezno uveljavili pravico do odbitka in plačali davek davčnim organom. Ta ureditev za te davčne zavezance pomeni ukrep poenostavitve, ki jim poleg tega lahko zagotavlja prednosti na področju denarnega toka.

(5)

Komisija je 28. januarja 2009 predlagala direktivo z namenom spremeniti Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v zvezi s pravili glede izdajanja računov in s tem državam članicam omogočila tudi odložitev nastanka pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, in sicer za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega praga, ki ga lahko določijo države članice do 2 000 000 EUR, in ki so zato upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove transakcije nastane šele ob prejemu plačila.

(6)	Posebni ukrep odstopanja, za katerega sta zaprosila, ne vpliva na znesek prihodkov iz DDV, ki ga pobereta Švedska in Združeno kraljestvo v fazi končne porabe, in ne vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES sta Švedska in Združeno kraljestvo upravičena, da odložita nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) za davčne zavezance iz drugega pododstavka, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev.

Zadevni davčni zavezanci se morajo odločiti za ureditev, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. Za uvrstitev v to ureditev njihov letni promet ne sme presegati 3 000 000 SEK, kar velja za Švedsko, in 1 500 000 GBP za Združeno kraljestvo.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010 do začetka veljavnosti določb direktive o dovoljenju državam članicam, da odložijo nastanek pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega določenega praga in ki so tako upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna davka na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. V vsakem primeru se ta odločba uporablja najpozneje do 31. decembra 2012.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 7. decembra 2009

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2) UL L 57, 24.2.2007, str. 12.

11.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 325/64

ODLOČBA SVETA

z dne 7. decembra 2009

o dovoljenju Republiki Sloveniji, da uporabi odstopanje od člena 167 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(2009/939/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2006/112/ES (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) je z Odločbo Sveta 2007/133/ES (2), z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES dovoljeno, da odloži nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, ki uporabljajo izbirno ureditev, tako imenovano po plačani realizaciji, po kateri v skladu s členom 66(b) navedene direktive, obveznost obračuna DDV na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. Upravičenci do te ureditve v Sloveniji so tisti, katerih letni promet ne presega 208 646 EUR.

(2)	Slovenija je za podaljšanje tega posebnega odstopanja zaprosila z dopisi, ki jih je Generalni sekretariat Komisije prejel 23. ter 31. julija 2009. Slovenija je poleg tega zaprosila, da bi lahko povišala zgornjo mejo letnega prometa ureditve na 400 000 EUR.

(3)	V skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom 25. septembra 2009 o prošnji Slovenije obvestila druge države članice, z dopisom 29. septembra 2009 pa je Komisija Slovenijo obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za oceno prošenj.

(4)

Tako imenovana ureditev po plačani realizaciji je poenostavljena izbirna ureditev, namenjena malim podjetjem, ki niso upravičena do oprostitve davka. Tem davčnim zavezancem omogoča, da uporabijo enostaven predpis, po katerem na podlagi datuma plačila svojih vstopnih stroškov in izstopnih transakcij določijo trenutek, v katerem bodo ustrezno uveljavili pravico do odbitka DDV in plačali davek davčnim organom. Ta ureditev za te davčne zavezance pomeni ukrep poenostavitve, ki jim poleg tega lahko zagotavlja prednosti na področju denarnega toka.

(5)

Komisija je 28. januarja 2009 predlagala direktivo z namenom spremeniti Direktivo 2006/112/ES v zvezi s pravili glede izdajanja računov in s tem državam članicam omogočila tudi odložitev nastanka pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, in sicer za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega zgornje meje, ki jo države članice lahko določijo do 2 000 000 EUR, in ki so zato upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove transakcije nastane šele ob prejemu plačila.

(6)	Posebno odstopanje, za katerega je zaprosila, ne vpliva na znesek prihodkov iz DDV, ki ga pobere Slovenija v fazi končne porabe, in ne vpliva na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 167 Direktive 2006/112/ES je Slovenija upravičena, da odloži nastanek pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) za davčne zavezance iz drugega pododstavka, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev.

Zadevni davčni zavezanci se morajo odločiti za ureditev, po kateri obveznost obračuna DDV na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. V skladu s to ureditvijo njihov letni promet ne sme preseči 400 000 EUR.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010 do začetka veljavnosti določb direktive o dovoljenju državam članicam, da odložijo nastanek pravice do odbitka DDV, dokler se ta ne plača dobavitelju blaga ali ponudniku storitev, za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega določene zgornje meje in ki so tako upravičeni do izbirne ureditve, po kateri obveznost obračuna davka na njihove dobave blaga in opravljene storitve nastane ob prejemu plačila. V vsakem primeru se ta odločba uporablja najpozneje do 31. decembra 2012.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Slovenijo.

V Bruslju, 7. decembra 2009

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2) UL L 57, 24.2.2007, str. 12.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.325.slv
Uradni list Evropske unije		L 325

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 11. december 2009

Vsebina		II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna	Stran
		ODLOČBE/SKLEPI
		Evropski parlament in Svet
		2009/931/ES
	*	Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju	1
		Svet
		2009/932/ES
	*	Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o imenovanju italijanskega člana Odbora regij	3

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2009/933/SZVP z dne 30. novembra 2009 o razširitvi ozemeljske uporabe Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v imenu Evropske unije	4
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij	6
*	Sklep Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume	12
*	Sklep Sveta 2009/936/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil za analitične delovne datoteke Europola	14

	V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
	AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
	Uredba Komisije (EU) št. 1205/2009 z dne 10. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
	Uredba Komisije (EU) št. 1206/2009 z dne 10. decembra 2009 o nedodelitvi nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008	25
	Uredba Komisije (EU) št. 1207/2009 z dne 10. decembra 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95	26
	Uredba Komisije (EU) št. 1208/2009 z dne 10. decembra 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc	28
	Uredba Komisije (EU) št. 1209/2009 z dne 10. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1159/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. decembra 2009	30
	Uredba Komisije (EU) št. 1210/2009 z dne 10. decembra 2009 o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi	33
	AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA
	2009/937/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o spremembi Poslovnika Sveta	35
	2009/938/EU
*	Odločba Sveta z dne 7. decembra 2009 o dovoljenju Kraljevini Švedski in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, da uporabita ukrep odstopanja od člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	62
	2009/939/EU
*	Odločba Sveta z dne 7. decembra 2009 o dovoljenju Republiki Sloveniji, da uporabi odstopanje od člena 167 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	64