ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.323.slv

Uradni list

Evropske unije

L 323

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
10. december 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta 2009/157/ES z dne 30. novembra 2009 o čistopasemskem plemenskem govedu ( 1 )

1

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/914/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o spremembi Sklepa Izvršnega odbora, ustanovljenega s Schengensko konvencijo iz leta 1990, o spremembi Finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja za tehnični podporni del schengenskega informacijskega sistema (C.SIS)

6

 

 

2009/915/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 30. novembra 2009 o spremembi Sklepa Sveta 2000/265/ES z dne 27. marca 2000 o vzpostavitvi finančne uredbe za urejanje proračunskih vidikov upravljanja pogodb s strani namestnika generalnega sekretarja Sveta, sklenjenih v imenu nekaterih držav članic v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje Sisnet

9

 

 

SPORAZUMI

 

 

Svet

 

*

Informacije o datumu začetka veljavnosti Sporazuma o izročitvi in Sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike

11

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Sklep Sveta 2009/916/SZVP z dne 23. oktobra 2009 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli v okviru vojaške operacije Evropske unije Atalanta

12

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli v okviru vojaške operacije Evropske unije Atalanta

14

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

 

*

Sklep Sveta 2009/917/PNZ z dne 30. novembra 2009 o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene

20

 

 

IV   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Nadzorni organ Efte

 

*

Odločba Nadzornega organa Efte št. 28/08/COL z dne 23. januarja 2008 o Lesni shemi (Verdiskapningsprogrammet for tre) (Norveška)

31

 

 

V   Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

 

 

AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA

 

*

Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1202/2009 z dne 7. december 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz furfuril alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

48

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 1203/2009 z dne 9. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

62

 

*

Uredba Komisije (EU) št. 1204/2009 z dne 4. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 968/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti

64

 

 

AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA

 

 

2009/918/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 7. decembra 2009 o podaljšanju obdobja razpoložljivosti izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu

66

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

DIREKTIVE

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/1


DIREKTIVA SVETA 2009/157/ES

z dne 30. novembra 2009

o čistopasemskem plemenskem govedu

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti členov 37Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 77/504/EGS z dne 25. julija 1977 o čistopasemskem plemenskem govedu (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Govedoreja v kmetijstvu Skupnosti igra zelo pomembno vlogo in zadovoljivi rezultati so v veliki meri odvisni od rabe čistopasemskih plemenskih živali.

(3)

Neskladja glede pasem in standardov med državami članicami ovirajo promet znotraj Skupnosti. Promet z vsemi čistopasemskimi plemenskimi živalmi v Skupnosti bi moral biti sproščen, da bi se ta neskladja odpravila in s tem povečala produktivnost v kmetijskem sektorju.

(4)

Države članice bi morale imeti možnost zahtevati zootehniška spričevala, sestavljena v skladu s postopkom Skupnosti.

(5)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(6)

Ta direktiva ne posega v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)   „čistopasemsko plemensko govedo“: vsako govedo , vključno z bivoli, katerega starši in stari starši so vpisani ali registrirani v rodovniški knjigi pod isto pasmo in ki je samo vpisano ali registrirano in primerno za vpis v tako rodovniško knjigo;

(b)   „rodovniška knjiga“: vsaka knjiga, register, evidenca ali podatkovni medij;

Člen 2

Države članice iz zootehniških razlogov ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati:

(a)

prometa s čistopasemskim plemenskim govedom znotraj Skupnosti;

(b)

prometa s semenom in jajčne celice in zarodki čistopasemskega plemenskega goveda znotraj Skupnosti;

(c)

vzpostavitve rodovniških knjig, če izpolnjujejo zahteve, določene po členu 6;

(d)

priznavanja organizacij ali združenj, ki vodijo rodovniške knjige v skladu s členom 6; in

(e)

s pridržkom Direktive Sveta 87/328/EGS z dne 18. junija 1987 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme (6), prometa z biki za osemenjevanje znotraj Skupnosti.

Člen 3

Rejske organizacije ali združenja, ki jih država članica uradno priznava, ne smejo nasprotovati vpisu čistopasemskega plemenskega goveda v njihovo rodovniško knjigo, če le-to izpolnjuje zahteve, določene v skladu s členom 6.

Člen 4

1.   Države članice pripravijo in posodabljajo seznam organov iz člena 1(b) (i) , ki so uradno priznani za namen vodenja ali vzpostavljanja rodovniških knjig, ter ga dajo na voljo drugim državam članicam in javnosti.

2.   Podrobna pravila za enotno uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7(2).

Člen 5

Države članice lahko zahtevajo, da čistopasemsko plemensko govedo in seme ali jajčne celice in zarodki teh živali v prometu znotraj Skupnosti spremlja zootehniško spričevalo, ki ustreza vzorcu, sestavljenem v skladu s postopkom iz člena 7(2), zlasti glede proizvodnih lastnosti.

Člen 6

V skladu s postopkom iz člena 7(2) se določi:

(a)

metode za merjenje in ocenjevanje proizvodnih lastnosti in metode za napovedovanje genetskih vrednosti goveda;

(b)

merila, ki veljajo za priznavanje rejskih organizacij in združenj;

(c)

merila, ki veljajo za vzpostavitev rodovniških knjig;

(d)

merila, ki veljajo pri vpisu v rodovniško knjigo;

(e)

podatke, ki morajo biti navedeni na zootehniškem spričevalu.

Člen 7

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zootehniko, ustanovljen s Sklepom Sveta 77/505/EGS z dne 25. julija 1977 o ustanovitvi Stalnega odbora za zootehniko (7).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

Člen 8

Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju te direktive.

Člen 9

Direktiva 77/504/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi I, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 10

Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. januarja 2010.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

S. O. LITTORIN


(1)  Mnenje z dne 20. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 15. julija 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu)UL C […], […], str. […].

(3)  UL L 206, 12.8.1977, str. 8.

(4)  Glej Prilogo I, Dela A.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 167, 26.6.1987, str. 54.

(7)  UL L 206, 12.8.1977, str. 11.


PRILOGA I

Del A

Razveljavljena direktiva z seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 9)

Direktiva Sveta 77/504/EGS

(UL L 206, 12.8.1977, str. 8)

 

Direktiva Sveta 79/268/EGS

(UL L 62, 13.3.1979, str. 5)

 

1979, Akt o pristopu, Priloga I, točka II.A.65

(UL L 291, 19.11.1979, str. 64)

 

Direktiva Sveta 85/586/EGS

(UL L 372, 31.12.1985, str. 44)

Samo člen 4

Uredba Sveta (EGS) št. 3768/85

(UL L 362, 31.12.1985, str. 8)

Samo Priloga, točka 46

Direktiva Sveta 91/174/EGS

(UL L 85, 5.4.1991, str. 37)

Samo člen 3

Direktiva Sveta 94/28/ES

(UL L 178, 12.7.1994, str. 66)

Samo člen 11

1994, Akt o pristopu, Priloga I, točka V.F.I.A.60

(UL C 241, 29.8.1994, str. 155)

 

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 36)

Samo Priloga III, točka 23

Direktiva Sveta 2008/73/ES

(UL L 219, 14.8.2008, str. 40)

Samo člen 2

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 9)

Direktiva

Roki za prenos

77/504/EGS

1. januar, razen člena 7.

Kar zadeva člen 7, glede vsake točke, ki jo zajema, na isti datum kot določbe, s katerimi se države članice uskladijo z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo v prometu znotraj Skupnosti, ter zlasti odločbami, naknadno sprejetimi v skladu s členom 6.

85/586/EGS

1. januar 1986

91/174/EGS

31. december 1991

94/28/ES

1. julij 1995

2008/73/ES

1. januar 2010


PRILOGA II

Primerjalna Tabela

Direktiva 77/504/EEC

Ta direktiva

Člen 1(a)

Člen 1(a)

Člen 1(b), prva in druga alinea

Člen 1(b)(i) in (ii)

Člen 2, prvi odstavek, prva do peta alinea

Člen 2(a) do (e)

Člen 2, drugi odstavek

Člen 3

Člen 4

Člen 3

Člen 4a

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6(1), prva do peta alinea

Člen 6(a) do (e)

Člen 6(2)

Člen 8(1) in (2)

Člen 7(1) in (2)

Člen 8(3)

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Priloga I

Priloga II


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/6


SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o spremembi Sklepa Izvršnega odbora, ustanovljenega s Schengensko konvencijo iz leta 1990, o spremembi Finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja za tehnični podporni del schengenskega informacijskega sistema (C.SIS)

(2009/914/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju člena 119 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Schengenska konvencija iz leta 1990) (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 119 Schengenske konvencije iz leta 1990 določa, da stroški postavitve in delovanja C.SIS iz člena 92(3) bremenijo skupno vse pogodbenice.

(2)

Finančne obveznosti, ki izhajajo iz postavitve in delovanja C.SIS, so urejene v posebni finančni uredbi, kakor je bila spremenjena s Sklepom schengenskega Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembi finančne uredbe o C.SIS (2) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba o C.SIS).

(3)

Finančna uredba o C.SIS se na podlagi Sklepa Sveta 2000/777/ES (3) uporablja na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem, na podlagi Sklepa Sveta 2007/471/ES (4) v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki, na podlagi Sklepa Sveta 2008/421/ES (5) pa tudi v Švici.

(4)

Bolgarija in Romunija bosta v prvo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) vključene z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005, v okviru SIS 1+.

(5)

Od tega dne bi morali Bolgarija in Romunija sodelovati pri Finančni uredbi o C.SIS.

(6)

Smiselno je, da Bolgarija in Romunija prispevata za stroške C.SIS, nastale v preteklosti. Ker pa sta se Evropski uniji pridružili šele leta 2007, se zdi primerno, da prispevata za dosedanje stroške postavljanja C.SIS od 1. januarja 2007. Prav tako se zdi smiselno, da prispevata za dosedanje stroške delovanja od 1. januarja 2010.

(7)

Lihtenštajn bo sodeloval pri določbah schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, od dne, ki ga določi Svet v skladu s členom 10 Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo. Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Od tega dne bi moral Lihtenštajn sodelovati pri Finančni uredbi o C.SIS.

(8)

Smiselno je, da Lihtenštajn prispeva za stroške, nastale v preteklosti. Ker pa je bil Protokol podpisan 28. februarja 2008, se zdi primerno, da prispeva za dosedanje stroške postavljanja C.SIS od 1. januarja 2008. Prav tako se zdi smiselno, da prispeva za stroške delovanja od 1. januarja 2010.

(9)

Ta sklep predstavlja za Islandijo in Norveško nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (7).

(10)

Ta sklep predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 sklepov Sveta 2008/146/ES (9) in 2008/149/PNZ (10).

(11)

Ta sklep predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 sklepov Sveta 2008/261/ES (11) in 2008/262/PNZ (12).

(12)

Združeno kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (13).

(13)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (14).

(14)

Ta sklep za Republiko Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(15)

Ta sklep predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 –

SKLENIL:

Člen 1

V točki 3 naslova I Finančne uredbe o C.SIS se dodata naslednji alinei:

„—

kar zadeva Bolgarijo in Romunijo, se prispevek izračuna le na podlagi stroškov, nastalih za postavitev C.SIS po 1. januarju 2007. Ti državi prispevata tudi sredstva za stroške delovanja C. SIS od 1. januarja 2010 dalje;

kar zadeva Lihtenštajn, se prispevek izračuna le na podlagi stroškov, nastalih za postavitev C.SIS po 1. januarju 2008. Lihtenštajn prispeva tudi sredstva za stroške delovanja C.SIS od 1. januarja 2010 dalje.“

Člen 2

V zadnjem odstavku točke 2 naslova II in v osmem odstavku točke 2 naslova III se prejemnik nadomesti z naslednjim:

„Ministère de l'Intérieur, Direction des systèmes d'information et de communications

(Ministrstvo za notranje zadeve, Oddelek za informacijske in komunikacijske sisteme)“

Člen 3

V Sklepu se izrazi „francs“, „franki“ in „francoski franki“ nadomestijo z „euro“ v ustreznem sklonu in številu.

Člen 4

Spremembe, ki zadevajo Lihtenštajn, začnejo učinkovati po začetku veljavnosti Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Člen 5

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK


(1)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 444.

(3)  UL L 309, 9.12.2000, str. 24.

(4)  UL L 179, 7.7.2007, str. 46.

(5)  UL L 149, 7.6.2008, str. 74.

(6)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(7)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(8)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(9)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(10)  Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(11)  Sklep Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 83, 26.3.2008, str. 3).

(12)  Sklep Sveta 2008/262/PNZ z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske unije ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 83, 26.3.2008, str. 5).

(13)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(14)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.


10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/9


SKLEP SVETA

z dne 30. novembra 2009

o spremembi Sklepa Sveta 2000/265/ES z dne 27. marca 2000 o vzpostavitvi finančne uredbe za urejanje proračunskih vidikov upravljanja pogodb s strani namestnika generalnega sekretarja Sveta, sklenjenih v imenu nekaterih držav članic v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje „Sisnet“

(2009/915/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju prvega stavka drugega pododstavka člena 2(1) Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namestnik generalnega sekretarja Sveta je bil s Sklepom 1999/870/ES (1) in Sklepom 2007/149/ES (2) pooblaščen, da v sklopu vključitve schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije deluje kot predstavnik nekaterih držav članic pri sklepanju in upravljanju pogodb v zvezi s postavitvijo in delovanjem komunikacijske infrastrukture za schengensko okolje („Sisnet“) pred prehodom na komunikacijsko infrastrukturo, ki bo bremenila Evropsko skupnost.

(2)

Finančne obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb, bremenijo poseben proračun (v nadaljnjem besedilu: proračun Sisnet) za financiranje komunikacijske infrastrukture iz navedenih sklepov Sveta.

(3)

Države članice, ki so k Evropski uniji pristopile na podlagi Akta o pristopu iz leta 2005, naj bi se v prvo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) vključile z dnem, ki ga določi Svet v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005. Od tega dneva bi morale te države članice prispevati sredstva v proračun.

(4)

Lihtenštajn bo sodeloval pri določbah schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom od datuma, ki ga bo določil Svet v skladu s členom 10 Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Lihtenštajn bi moral od tega datuma prispevati sredstva v proračun –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep Sveta 2000/265/ES se spremeni:

1.

v člen 25 se vstavita naslednja odstavka:

„(1a)   Na seznam držav iz odstavka 1 se 1. januarja 2010 vključita Bolgarija in Romunija.

(1b)   Na seznam držav iz odstavka 1 se 1. januarja 2010 vključi Lihtenštajn.“

2.

v členu 26 se črta tretji pododstavek;

3.

člen 28 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države iz člena 25 morajo 70 % svojega prispevka plačati do 1. aprila, 30 % svojega prispevka pa najpozneje do 1. oktobra.“

(b)

odstavek 1a se črta;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v člen 49, Bolgarija in Romunija svoj prispevek za leto 2010 v celoti plačata do 31. decembra 2010. Lihtenštajn svoj prispevek za leto 2010 v celoti plača do 31. decembra 2010.“

(d)

odstavek 4 se črta;

4.

peti pododstavek člena 37 se nadomesti z naslednjim:

„Svetovalni odbor si prizadeva soglasno sprejeti svoja mnenja. Če takšno soglasje ni možno, svetovalni odbor sprejme mnenja z navadno večino svojih predstavnikov. Za veljavnost postopkov se zahteva sklepčnost 19 glasov. Pri neodločenem izidu glasovanja ima predsedujoči odločilni glas. Od dneva iz člena 25(1a) se zahteva sklepčnost 21 glasov.“

5.

točka (c) člena 49 se nadomesti z naslednjim:

„(c)

prilagoditev prispevkov držav iz člena 25, da se določi delež prejšnjih stroškov postavitve Sisneta, ki naj jih krije druga država. Ta odstotek se izračuna na podlagi razmerja sredstev DDV, ki jih je druga država plačala v skupna sredstva DDV Evropskih skupnosti za predhodno proračunsko leto. Če podatki o sredstvih DDV niso na voljo, se prilagoditev prispevkov izračuna na podlagi deleža posamezne zadevne države članice v celotnem BDP vseh držav članic iz člena 25. Prispevek v odstotkih je predmet ‚dobropisa‘ za države iz člena 25 za znesek v sorazmerju z njihovim deležem, izračunanim v skladu s členom 26.“

Člen 2

Kar zadeva Lihtenštajn, spremembe iz člena 1 začnejo učinkovati ob začetku veljavnosti Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati z dnem sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK


(1)  UL L 337, 30.12.1999, str. 41.

(2)  UL L 66, 6.3.2007, str. 19.


SPORAZUMI

Svet

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/11


Informacije o datumu začetka veljavnosti Sporazuma o izročitvi in Sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike

Sporazum o izročitvi in Sporazum o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki sta bila podpisana 25. junija 2003 (1) v Washingtonu, začneta veljati 1. februarja 2010 v skladu s členom 22 Sporazuma o izročitvi in členom 18 Sporazuma o medsebojni pravni pomoči.


(1)  UL L 181, 19.7.2003, str. 27.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/12


SKLEP SVETA 2009/916/SZVP

z dne 23. oktobra 2009

o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli v okviru vojaške operacije Evropske unije Atalanta

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 24 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Varnostni svet Združenih narodov (VSZN) je 15. maja 2008 sprejel Resolucijo 1814 (2008), s katero je države in regionalne organizacije pozval, naj zavarujejo ladje, ki prevažajo in dostavljajo humanitarno pomoč Somaliji ali sodelujejo v dejavnostih, ki so jih odobrili Združeni narodi.

(2)

VSZN je 2. junija 2008 sprejel Resolucijo 1816 (2008), s katero je državam, ki sodelujejo s prehodno zvezno vlado Somalije, za šest mesecev od datuma resolucije odobril, da vstopajo v teritorialno morje in v skladu z ustreznim mednarodnim pravom uporabljajo vsa potrebna sredstva za zatiranje piratstva in oboroženih ropov na morju. Z Resolucijo VSZN št. 1846 (2008), sprejeto 2. decembra 2008, so bile te določbe obnovljene za nadaljnjih 12 mesecev.

(3)

Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (1) (operacija „Atalanta“).

(4)

V členu 11 Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP je predvideno, da se status sil pod vodstvom EU in njihovega osebja, ki so nameščene ali se nahajajo na kopenskem ozemlju tretjih držav ali delujejo v teritorialnih vodah tretjih držav ali v njihovih notranjih morskih vodah, določi v skladu s postopkom iz člena 24 Pogodbe.

(5)

Predsedstvo je ob pomoči generalnega sekretarja/visokega predstavnika na podlagi pooblastila Sveta z dne 18. septembra 2007 ter v skladu s členom 24 Pogodbe v pogajanjih doseglo dogovor o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli.

(6)

Ta sporazum bi bilo treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli v okviru vojaške operacije Evropske unije Atalanta se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Evropsko unijo zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 23. oktobra 2009

Za Svet

Predsednik

T. BILLSTRÖM


(1)  UL L 301, 12.11.2008, str. 33.


PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Republiki Sejšeli v okviru vojaške operacije Evropske unije Atalanta

EVROPSKA UNIJA (EU)

na eni strani in

REPUBLIKA SEJŠELI, v nadaljnjem besedilu „država gostiteljica“,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU:

resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) (RVSZN) 1814 (2008), 1838 (2008), 1846 (2008) in 1851 (2008),

pisem Republike Sejšeli z dne 2. aprila 2009 in 21. avgusta 2009, s katerima je država zaprosila za prisotnost pomorskih sil EU na svojem ozemlju,

Skupnega ukrepa Sveta Evropske unije 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo,

dejstva, da ta sporazum ne bo vplival na pravice in obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi mednarodnih sporazumov in drugih instrumentov v zvezi z ustanovitvijo mednarodnih sodišč, vključno s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe in opredelitve

1.   Ta sporazum se uporablja za sile pod vodstvom Evropske unije in njihovo osebje.

2.   Določbe tega sporazuma se uporabljajo samo na ozemlju države gostiteljice, vključno z njenimi vodami in zračnim prostorom.

3.   Za namene tega sporazuma:

(a)

„sile pod vodstvom Evropske unije (EUNAVFOR)“ pomenijo vojaško poveljstvo EU in nacionalne kontingente, ki prispevajo k operaciji EU „Atalanta“, ter njihova plovila, zrakoplove, opremo in prevozna sredstva;

(b)

„operacija“ pomeni pripravo, vzpostavitev, izvedbo in podpiranje vojaške misije na podlagi mandata, podeljenega z resolucijami VSZN 1814 (2008), 1838 (2008), 1846 (2008) in 1851 (2008) ter vsemi ustreznimi nadaljnjimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu in vabiloma Republike Sejšeli z dne 2. aprila 2009 in 21. avgusta 2009;

(c)

„poveljnik operacije“ pomeni poveljnika operacije;

(d)

„poveljnik sil EU“ pomeni poveljnika na terenu;

(e)

„vojaško poveljstvo EU“ pomeni vojaško poveljstvo in njegove sestavne dele, ne glede na to, kje se nahaja, pod poveljstvom vojaških poveljnikov EU, ki poveljujejo ali nadzirajo operacijo;

(f)

„nacionalni kontingenti“ pomeni enote, plovila, zrakoplove in sestave, vključno z enotami za varovanje in vojaškimi enotami na krovu trgovskih ladij, ki pripadajo državam članicam Evropske unije ali tretjim državam, ki sodelujejo v operaciji;

(g)

„osebje EUNAVFOR“ pomeni civilno in vojaško osebje, dodeljeno EUNAVFOR, osebje, napoteno zaradi priprave operacije, osebje, ki spremlja prijete osebe s strani EUNAVFOR, in osebje, ki ga v okviru operacije pošilja država pošiljateljica ali institucija EU in je, če v tem sporazumu ni drugače predvideno, prisotno na ozemlju države gostiteljice; ne vključuje pa lokalnega osebja in osebja mednarodnih komercialnih podjetij;

(h)

„lokalno osebje“ pomeni državljane ali osebe s stalnim prebivališčem v državi gostiteljici;

(i)

„objekti“ pomeni vse prostore, nastanitvene objekte in zemljišča, ki jih potrebuje EUNAVFOR in njegovo osebje;

(j)

„država pošiljateljica“ pomeni državo, ki je EUNAVFOR zagotovila nacionalni kontingent, vključno z državami članicami Evropske unije in tretjimi državami, ki sodelujejo v operaciji;

(k)

„vode“ pomeni notranje in arhipelaške vode ter teritorialno morje države gostiteljice in zračni prostor nad temi vodami;

(l)

„uradna korespondenca“ pomeni vso korespondenco, ki se nanaša na operacijo in njeno izvajanje.

Člen 2

Splošne določbe

1.   EUNAVFOR in člani osebja EUNAVFOR spoštujejo zakone in predpise države gostiteljice in se vzdržujejo vsakršnih dejanj ali dejavnosti, ki niso združljive s cilji operacije.

2.   EUNAVFOR redno sporoča državi gostiteljici število osebja, ki se nahaja na ozemlju države gostiteljice, kot tudi imena plovil, zrakoplovov in enot, ki delujejo v njenih vodah ali se nahajajo v njenih pristaniščih.

Člen 3

Dokazovanje istovetnosti

1.   Člani osebja EUNAVFOR morajo imeti na kopnem ozemlju države gostiteljice ves čas pri sebi potne liste ali vojaške osebne izkaznice.

2.   Vozila, letala, plovila in druga prevozna sredstva EUNAVFOR so opremljena z razločno razpoznavnimi oznakami in/ali registrskimi tablicami EUNAVFOR, o katerih morajo biti predhodno obveščeni pristojni organi države gostiteljice.

3.   EUNAVFOR ima pravico, da izobesi zastavo Evropske unije in objekte, vozila in druga prevozna sredstva opremi z razpoznavnimi oznakami, kot so vojaške oznake, nazivi in uradni simboli. Na uniformah osebja EUNAVFOR mora biti jasno prepoznaven znak EUNAVFOR. Nacionalne zastave ali simboli nacionalnih kontingentov, ki sestavljajo operacijo, so lahko vidne v prostorih EUNAVFOR, na vozilih in drugih prevoznih sredstvih ter uniformah v skladu z odločitvijo, ki jo sprejme vodja sil EU.

Člen 4

Prehod meje in gibanje na ozemlju države gostiteljice

1.   Za vstop na ozemlje države gostiteljice potrebuje osebje EUNAVFOR, z izjemo posadk ladij ali zrakoplovov EUNAVFOR, samo dokumente iz člena 3(1). Pri vstopu ali izstopu ter na ozemlju države gostiteljice zanje ne veljajo predpisi glede potnih listov in vizumov; prav tako se pri njih ne izvaja nadzor v zvezi s priseljevanjem in carinska kontrola.

2.   Za osebje EUNAVFOR se ne uporabljajo predpisi države gostiteljice o registraciji in nadzoru tujcev, vendar to osebje ni upravičeno do pridobitve kakršnih koli pravic do stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju države gostiteljice.

3.   Pri vstopu na letališče ali v pristanišče države gostiteljice EUNAVFOR spoštuje zakonodajo in predpise države članice s področja javnega zdravja in zdravja ljudi zaradi vplivov iz okolja. V ta namen bi lahko sklenili izvedbeni dogovor iz člena 18.

4.   Država gostiteljica prejme v vednost splošni seznam sredstev EUNAVFOR, ki so bila pripeljana na njeno ozemlje. Ta sredstva so označena s prepoznavnim znakom EUNAVFOR. Premoženje in prevozna sredstva EUNAVFOR, ki vstopajo na ozemlje države gostiteljice, so v tranzitu ali ga zapuščajo, so oproščena predložitve seznama inventarja ali druge carinske dokumentacije ter vsakršnih inšpekcijskih pregledov.

5.   Osebje EUNAVFOR na ozemlju države gostiteljice lahko vozi motorna vozila ter upravlja plovila in zrakoplove, če ima ustrezna veljavna nacionalna, mednarodna ali vojaška vozniška dovoljenja, dovoljenja za upravljanje ladij ali pilotske licence; pri tem mora spoštovati zakonodajo in predpise države gostiteljice.

6.   Država gostiteljica za namene operacije zagotovi EUNAVFOR in osebju EUNAVFOR svobodo gibanja in potovanja po svojem ozemlju, tudi v svojih vodah in zračnem prostoru. Svoboda gibanja v vodah države gostiteljice vključuje ustavljanje in zasidranje v vseh okoliščinah.

7.   EUNAVFOR lahko za namene operacije na ozemlju države gostiteljice, vključno z njenim teritorialnim morjem in zračnim prostorom, izvaja vzletanje, pristajanje ali vkrcavanje vseh zrakoplovov ali vojaških naprav, pod pogojem dovoljenja organa odgovornega za zračno varnost države gostiteljice.

8.   Podmornicam EUNAVFOR za namene operacije ni treba pluti na površini teritorialnega morja države gostiteljice in imeti izobešenih zastav.

EUNAVFOR in prevozna sredstva, ki jih uporablja, lahko za namene operacije uporabljajo javne ceste, mostove, trajekte, letališča in pristanišča brez plačila pristojbin, cestnin, davkov in podobnih dajatev. EUNAVFOR ni oproščen upravičenih stroškov za zahtevane in izvedene storitve pod istimi pogoji kot oborožene sile države gostiteljice.

Člen 5

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotavlja EUNAVFOR

1.   Objekti, plovila in zrakoplovi EUNAVFOR so nedotakljivi. Zastopniki države gostiteljice vanje nimajo dostopa brez dovoljenja poveljnika sil EU.

2.   Objekti EUNAVFOR, njihova oprema in predmeti, ki se tam nahajajo, ter prevozna sredstva ne smejo biti predmet preiskav, zasegov, zaplemb ali izvršb.

3.   EUNAVFOR, njegovo premoženje in sredstva uživajo imuniteto pred vsakršno obliko pravnega postopka, ne glede na to, kje se nahajajo in v čigavi posesti so.

4.   Arhivi in dokumenti EUNAVFOR so nedotakljivi zmeraj in povsod.

5.   Uradna korespondenca EUNAVFOR je nedotakljiva.

6.   EUNAVFOR ter njegovi dobavitelji in izvajalci so oproščeni plačila vseh nacionalnih, regionalnih in občinskih pristojbin, davkov ali podobnih dajatev za vse kupljeno in uvoženo blago, opravljene storitve ter uporabo prostorov za namene operacije EUNVAFOR. EUNAVFOR ni oproščen plačila pristojbin, davkov in dajatev, ki so plačilo za zahtevane in opravljene storitve.

7.   Država gostiteljica dovoli vnos in iznos izdelkov, potrebnih za operacijo, in odobri oprostitev plačila vseh carinskih dajatev, pristojbin, cestnin, davkov in podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoze in podobne zahtevane in opravljene storitve.

Člen 6

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotavlja osebju EUNAVFOR

1.   Osebju EUNAVFOR se ne sme na noben način odvzeti prostosti, prav tako ne sme biti pridržano.

2.   Dokumenti, korespondenca in lastnina osebja EUNAVFOR so nedotakljivi, razen v primeru izvršilnih ukrepov, dovoljenih v skladu z odstavkom 6.

3.   Osebje EUNAVFOR v vseh okoliščinah uživa imuniteto pred kazensko jurisdikcijo države gostiteljice.

Imuniteti pred kazensko jurisdikcijo osebja EUNAVFOR se lahko odpove, odvisno od primera, država pošiljateljica ali zadevna institucija EU. Taka odpoved mora biti vedno podana v pisni obliki.

4.   Osebje EUNAVFOR uživa imuniteto pred civilno in upravno jurisdikcijo države gostiteljice za izrečene ali napisane besede in za vsa dejanja, povezana z izvajanjem uradnih dolžnosti. V primeru kakršnega koli civilnega postopka proti osebju EUNAVFOR pred katerim koli sodiščem države gostiteljice morajo biti o tem obveščeni poveljnik sil EU in pristojni organi države pošiljateljice ali institucije EU. Pred začetkom postopka pred pristojnim sodnim organom morajo poveljnik sil EU in pristojni organi države pošiljateljice ali institucije EU potrditi, ali je osebje EUNAVFOR zadevno dejanje storilo pri opravljanju uradnih dolžnosti.

Če je bilo dejanje storjeno pri opravljanju uradnih dolžnosti, se postopek ne začne in se uporabljajo določbe iz člena 15. Če dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju uradnih dolžnosti, se postopek lahko nadaljuje. Potrdila poveljnika sil EU in pristojnih organov države pošiljateljice ali institucije EU so vezana na jurisdikcijo države gostiteljice, ki jih ne more spodbijati.

Če postopek sproži osebje EUNAVFOR, se to ne more sklicevati na imuniteto pred jurisdikcijo glede katerega koli nasprotnega tožbenega predloga, neposredno povezanega z glavnim tožbenim predlogom.

5.   Osebju EUNAVFOR ni treba pričati. Kljub temu pa si EUNAVFOR in države pošiljateljice prizadevajo pripraviti izjave prič ali zaprisežene pisne izjave osebja EUNAVFOR, vpletenega v kakršen koli incident, zaradi katerega so bile osebe premeščene na podlagi sporazuma med Evropsko unijo in državo gostiteljico o pogojih premestitve osumljenih piratov in storilcev oboroženega ropa ter sredstev, ki jih je zasegel EUNAVFOR, v državo gostiteljico.

6.   V zvezi z osebjem EUNAVFOR se ne smejo izvajati nobeni izvršilni ukrepi, razen v primerih, če je proti njim sprožen civilni postopek, ki ni povezan z njihovimi uradnimi dolžnostmi. Lastnina osebja EUNAVFOR, ki je na podlagi potrditve poveljnika sil EU določena kot potrebna za izvajanje uradnih dolžnosti, ne more biti zasežena na podlagi izvršitve sodne odločbe. V civilnih postopkih za osebje EUNAVFOR ne veljajo nobene omejitve osebne svobode ali prisilni ukrepi.

7.   Imuniteta osebja EUNAVFOR pred jurisdikcijo države gostiteljice ne pomeni tudi imunitete pred jurisdikcijo države pošiljateljice.

8.   Glede na opravljanje dolžnosti za EUNAVFOR za osebje EUNAVFOR ne veljajo določbe o socialni varnosti, ki veljajo v državi gostiteljici.

9.   Osebje EUNAVFOR je v državi gostiteljici oproščeno vseh oblik davkov na plačo in prejemke, ki jih prejema od EUNAVFOR ali od države pošiljateljice, vključno z dohodki, ki jih prejme izven ozemlja države gostiteljice.

Država gostiteljica v skladu z zakoni in predpisi, ki jih lahko sprejme, dovoli vnos predmetov za osebno rabo osebja EUNAVFOR in zanje odobri oprostitev plačila vseh carinskih dajatev, davkov in podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoz in opravo podobnih storitev.

Osebne prtljage osebja EUNAVFOR se ne sme pregledovati, razen v primeru upravičenega suma, da vsebuje izdelke, ki ne spadajo med izdelke za osebno rabo osebja EUNAVFOR, ali izdelke, katerih uvoz in izvoz sta prepovedana z zakonom ali kontrolirana s karantenskimi predpisi države gostiteljice. Takšen pregled se lahko izvede samo v prisotnosti zadevnega osebja EUNAVFOR ali pooblaščenega predstavnika EUNAVFOR.

Člen 7

Lokalno osebje

Lokalno osebje uživa privilegije in imunitete v obsegu, ki ga dovoljuje država gostiteljica. Vendar pa država gostiteljica izvaja jurisdikcijo nad tem osebjem na tak način, da prekomerno ne ovira izvajanja nalog operacije.

Člen 8

Kazenska jurisdikcija

Pristojni organi države pošiljateljice imajo glede osebja EUNAVFOR, za katerega velja ustrezna zakonodaja države pošiljateljice, na ozemlju države gostiteljice pravico izvajati kazensko jurisdikcijo in disciplinska pooblastila, ki jim jih daje zakonodaja države pošiljateljice. Če je mogoče, si država gostiteljica prizadeva olajšati izvajanje jurisdikcije pristojnih organov države pošiljateljice.

Člen 9

Uniforma in oborožitev

1.   Nošenje uniforme določajo pravila, ki jih sprejme poveljnik sil EU.

2.   Vojaški pripadniki EUNAVFOR in policijsko osebje, ki spremlja s strani EUNAVFOR prijete osebe, lahko na morju nosijo orožje in strelivo na podlagi ukaza in izključno za potrebe operacije.

3.   Na kopenskem ozemlju Sejšelov lahko nosi osebje EUNAVFOR orožje na podlagi njihovih ukazov v svojih objektih in pri tranzitu med takšnimi objekti ali na svojih ladjah in zrakoplovih ter pri spremljanju pridržanih osumljenih piratov. V vseh drugih primerih se lahko orožje nosi le s predhodnim dovoljenjem v skladu z aktom o strelnem orožju in strelivu Sejšelov.

Člen 10

Podpora države gostiteljice in sklepanje pogodb

1.   Država gostiteljica je EUNAVFOR pripravljena nuditi pomoč pri iskanju primernih objektov, če je za to zaprošena.

2.   Država gostiteljica v okviru svojih sredstev in zmogljivosti EUNAVFOR brezplačno zagotovi objekte, ki so v njeni lasti, če jo za to zaprosi in jih potrebuje zaradi vodenja upravnih ali operativnih dejavnosti, z izjemo stroškov storitev in goriva.

3.   Država gostiteljica v okviru svojih zmogljivosti podpira in pomaga pri pripravi, vzpostavitvi, izvedbi in podpori operacije. Pomoč in podpora države gostiteljice operaciji se izvajata pod enakimi pogoji, ki veljajo za pomoč in podporo oboroženim silam države gostiteljice.

4.   Pravo, ki se uporablja za pogodbe, sklenjene v državi gostiteljici s strani EUNAVFOR, se določi v teh pogodbah.

5.   V pogodbi je lahko določeno, da se postopek za reševanje sporov iz odstavkov 3 in 4 člena 15 uporablja za spore, do katerih pride pri izvajanju pogodbe.

6.   Država gostiteljica olajšuje izvajanje pogodb, ki jih EUNAVFOR za namene operacije sklene s poslovnimi subjekti.

Člen 11

Sprememba objektov

1.   EUNAVFOR lahko gradi ali spreminja objekte, če to zahtevajo operativne potrebe; pri tem mora spoštovati zakonodajo in predpise države gostiteljice.

2.   Država gostiteljica za takšne gradnje, spremembe ali prilagoditve od EUNAVFOR ne more zahtevati povračila.

Člen 12

Umrli člani osebja EUNAVFOR

1.   Poveljnik sil EU ima pravico nositi stroške in urediti vse potrebno za vrnitev umrlih članov osebja EUNAVFOR v domovino, skupaj z vsemi osebnimi predmeti umrle osebe.

2.   Na umrlem članu osebja EUNAVFOR ni mogoče opraviti obdukcije brez soglasja države, katere državljan je umrli član, in prisotnosti predstavnika EUNAVFOR in/ali države, katere državljan je umrli član.

3.   Država gostiteljica in EUNAVFOR v največji možni meri sodelujeta, da zagotovita čimprejšnjo vrnitev umrle osebe v domovino.

Člen 13

Varnost EUNAVFOR in vojaška policija

1.   Država gostiteljica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti EUNAVFOR in njegovega osebja.

2.   Poveljnik sil EU lahko zaradi vzdrževanja reda v objektih EUNAVFOR ustanovi enoto vojaške policije.

3.   Enota vojaške policije lahko po posvetovanju in v sodelovanju z vojaško policijo ali policijo države gostiteljice posreduje izven teh objektov, da vzdržuje red in disciplino osebja EUNAVFOR.

4.   Osebje EUNAVFOR, ki je v tranzitu čez ozemlje države gostiteljice kot spremstvo osebam, ki jih je prijel EUNAVFOR, lahko proti tem osebam uporabi potrebne prisilne fizične ukrepe.

Člen 14

Komunikacije

1.   EUNAVFOR lahko namesti in upravlja radijske oddajnike in sprejemnike ter satelitske sisteme. Da bi se izognili sporom glede uporabe ustreznih frekvenc, EUNAVFOR sodeluje s pristojnimi organi države gostiteljice. Država gostiteljica brezplačno zagotovi dostop do frekvenčnega spektra v skladu s svojo zakonodajo in predpisi.

2.   EUNAVFOR ima za namene izvajanja operacije pravico do neomejenih komunikacij po radijskih valovih (vključno s satelitskimi, mobilnimi in ročnimi radijskimi napravami), prek telefonov, telegrafov, telefaksov in drugih sredstev, kakor tudi pravico namestiti naprave, potrebne za vzdrževanje internih komunikacij in komunikacij med zmogljivostmi EUNAVFOR, vključno s polaganjem kablov in zemeljskih napeljav.

3.   EUNAVFOR lahko ustrezno prilagodi svoje prostore za dostavo in pošiljanje pošte EUNAVFOR in/ali osebju EUNAVFOR.

Člen 15

Odškodninski zahtevki za primere smrti, poškodb, poslabšanja in uničenja

1.   EUNAVFOR in osebje EUNAVFOR nista odgovorna za kakršno koli škodo ali izgubo civilne ali vladne lastnine, do katere pride zaradi ukrepov EUNAVFOR pri opravljanju uradnih dolžnosti oziroma nastane zaradi dejavnosti v zvezi s civilnimi nemiri ali zaščito EUNAVFOR.

2.   Da bi dosegli poravnavo, je treba odškodninske zahtevke za primere škode ali izgubo civilne ali vladne lastnine, ki ni zajeta v odstavku 1, ter odškodninske zahtevke za primere smrti ali poškodb oseb ter škode ali izgube lastnine EUNAVFOR, če gre za zahtevke pravnih ali fizičnih oseb države gostiteljice, poslati EUNAVFOR prek pristojnih organov države gostiteljice; v primeru zahtevkov s strani EUNAVFOR pa se jih pošlje državi gostiteljici.

3.   Če ni mogoče doseči poravnave, je treba zahtevek za povračilo škode predložiti komisiji za odškodnine, ki je sestavljena iz enakega števila predstavnikov EUNAVFOR in predstavnikov države gostiteljice. Rešitev zahtevka se sprejme soglasno.

4.   Kadar tudi v okviru komisije za odškodnine ni mogoče doseči rešitve, se spor reši:

(a)

v primeru zahtevkov v vrednosti do in vključno z 40 000 EUR po diplomatski poti med državo gostiteljico in predstavniki EU;

(b)

v primeru zahtevkov, ki so višji od zneska, določenega v točki (a), z arbitražo, katere odločitev je zavezujoča.

5.   Arbitražo sestavljajo tri razsodniki: enega določi država gostiteljica, enega EUNAVFOR, tretjega pa skupaj določita država gostiteljica in EUNAVFOR. Če ena od pogodbenic ne določi razsodnika v roku dveh mesecev ali v primeru, če ni mogoče doseči soglasja med državo gostiteljico in EUNAVFOR glede imenovanja tretjega razsodnika, tega določi predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

Poveljnik operacije/sil EU in upravni organi države gostiteljice se dogovorijo o upravnih pravilih, ki so potrebna za opredelitev mandata komisije za odškodnine in arbitraže, postopke, ki se uporabljajo v teh dveh organih, in pogoje za vlaganje zahtevkov za povračilo škode.

Člen 16

Povezave in spori

1.   Vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sporazuma skupaj preučijo predstavniki EUNAVFOR in pristojni organi države gostiteljice.

2.   Če spora v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma ni mogoče rešiti drugače, ga nato predstavniki EU in države gostiteljice rešujejo izključno po diplomatski poti.

Člen 17

Druge določbe

1.   Kadar se ta sporazum nanaša na imunitete, privilegije in pravice EUNAVFOR in osebja EUNAVFOR, vlada države gostiteljice odgovarja za to, da jih njeni lokalni organi ustrezno izvajajo in spoštujejo.

2.   Nobena določba tega sporazuma ne pomeni odstopanja od pravic, ki so državam članicam EU ali drugim državam, ki sodelujejo v EUNAVFOR, priznane v drugih sporazumih, in jih zato tudi ni mogoče tako razlagati.

Člen 18

Izvedbeni dogovori

Za namene izvajanja tega sporazuma lahko poveljnik operacije/sil EU in upravni organi države gostiteljice sklenejo ločene dogovore o operativnih, upravnih in tehničnih zadevah.

Člen 19

Začetek veljavnosti in odpoved

1.   Ta sporazum začne veljati na dan podpisa in velja do datuma odhoda zadnjega sestavnega dela EUNAVFOR in zadnjih članov osebja EUNAVFOR, o čemer EUNAVFOR pošlje uradno obvestilo. Vsaka pogodbenica lahko predčasno odpove ta sporazum, pri čemer spoštuje šestmesečni pisni odpovedni rok.

2.   Ne glede na odstavek 1, je treba v primeru, če je osebje EUNAVFOR začelo opravljati naloge pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, določbe v členih 4(8), 5(1–3), 5(6), 5(7), 6(1), 6(3), 6(4), 6(6), 6(8–10), 10(2), 11, 13(1), 13(2) in 15 uporabljati od datuma začetka napotitve osebja EUNAVFOR.

3.   Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim sporazumom, ki ga skleneta pogodbenici.

4.   Odpoved tega sporazuma ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma pred njegovo odpovedjo.

V Victorii, Sejšeli, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku, dne 10. novembra leta 2009.

Za Evropsko unijo

Za Republiko Sejšeli


AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/20


SKLEP SVETA 2009/917/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(a) in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Francoske republike,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Carinske uprave so skupaj z drugimi pristojnimi organi na zunanjih mejah Skupnosti in na njenem ozemlju odgovorne za preprečevanje, odkrivanje in preganjanje kršitev ne le predpisov Skupnosti, temveč tudi nacionalne zakonodaje.

(2)

Naraščanje različnega nedovoljenega prometa resno ogroža javno zdravje, moralo in varnost.

(3)

Okrepiti je treba sodelovanje med carinskimi upravami, in sicer z določitvijo postopkov, s katerimi bodo lahko carinske uprave skupno ukrepale ter si izmenjavale osebne in druge podatke v zvezi z nedovoljenim prometom, z uporabo novih tehnologij za upravljanje in prenos takšnih informacij, ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (2) ter ob upoštevanju načel iz Priporočila št. R(87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987, ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo št. R(87) 15).

(4)

Poleg tega je treba zagotoviti boljše dopolnjevanje z ukrepi v okviru sodelovanja z Evropskim policijskim uradom (Europol) in Uradom za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) tako, da se jima omogoči dostop do podatkov iz carinskega informacijskega sistema, in sicer tudi do identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek, da lahko svoje naloge izvajata v okviru svojih pristojnosti.

(5)

Dostop do carinskega informacijskega sistema za namen branja bi moral omogočiti Europolu, da drugače pridobljene informacije primerja z informacijami v podatkovnih bazah tega sistema, ugotovi nove povezave, ki jih še ni bilo mogoče prepoznati ter tako pripravi celovitejšo analizo. Dostop do identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek za namen branja bi moral omogočiti Europolu, da odkrije do tega trenutka neznane mu povezave med kriminalističnimi preiskavami, z razsežnostmi znotraj Evropske unije in zunaj nje.

(6)

Dostop do carinskega informacijskega sistema za namen branja bi moral omogočiti Eurojustu, da nemudoma pridobi informacije, potrebne za celovit prvi pregled, da se lahko ugotovijo in odpravijo pravne ovire ter zagotovijo boljši rezultati v okviru pregona. Dostop do identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek za namen branja bi moral omogočiti Eurojustu prejemanje informacij o tekočih in zaključenih preiskavah v različnih državah članicah ter boljšo podporo pravosodnim organom v državah članicah.

(7)

Carinske uprave morajo pri svojem vsakdanjem delu izvajati določbe, ki veljajo v Skupnosti in zunaj nje, zato je treba zagotoviti čim bolj vzporeden razvoj določb o medsebojni pomoči in upravnem sodelovanju. V skladu s tem bi bilo treba upoštevati določbe o carinskem informacijskem sistemu in identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek Uredbe (ES) št. 766/2008 (3).

(8)

Države članice se zavedajo prednosti, ki jih bo prinesla neomejena uporaba identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek pri usklajevanju in krepitvi boja proti čezmejnemu kriminalu in se zato zavezujejo, da bodo v največji možni meri vnašale podatke v to podatkovno bazo.

(9)

Izkušnje, pridobljene od začetka veljavnosti Konvencije o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene z dne 26. julija 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CIS) (4), kažejo, da uporaba carinskega informacijskega sistema samo za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora ali posebnih kontrol ne omogoča, da bi bil v celoti dosežen cilj sistema, ki je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju hudih kršitev nacionalne zakonodaje.

(10)

Strateška analiza bi morala s svojimi rezultati odgovornim na najvišji ravni pomagati pri določanju načrtov, ciljev in politik boja proti goljufijam, načrtovanju dejavnosti ter uporabi virov, potrebnih za uresničitev operativnih ciljev.

(11)

Operativna analiza dejavnosti, virov in namenov nekaterih oseb ali podjetij, ki ne spoštujejo oziroma za katere se zdi, da ne spoštujejo nacionalne zakonodaje, bi morala carinskim organom v določenih primerih pomagati pri sprejemanju ustreznih ukrepov, da bi se tako dosegli cilji s področja boja proti goljufijam.

(12)

Zato bi bilo treba nadomestiti Konvencijo CIS.

(13)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(14)

Ta sklep državam članicam ne preprečuje, da uporabljajo svoja ustavna pravila v zvezi z dostopom javnosti do uradnih dokumentov –

SKLENIL:

POGLAVJE I

VZPOSTAVITEV CARINSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

Člen 1

1.   Vzpostavi se skupni avtomatizirani informacijski sistem za carinske namene (v nadaljnjem besedilu: carinski informacijski sistem ali sistem).

2.   Cilj carinskega informacijskega sistema v skladu s tem sklepom je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju hudih kršitev nacionalne zakonodaje, tako da se omogoči čim hitrejši dostop do podatkov in posledično poveča učinkovitost postopkov sodelovanja in nadzornih postopkov carinskih uprav držav članic.

POGLAVJE II

OPREDELITVE POJMOV

Člen 2

Za namene tega sklepa:

1.

„nacionalna zakonodaja“ pomeni zakone ali druge predpise države članice, pri uporabi katerih ima carinska uprava te države članice polno ali delno pristojnost v zvezi s:

(a)

pretokom blaga, za katerega veljajo ukrepi prepovedi, omejitve ali nadzora, zlasti tisti ukrepi, ki jih zajemata člena 30 in 296 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES);

(b)

ukrepi za kontrolo prenosov gotovine znotraj Skupnosti, če se takšni ukrepi sprejmejo skladno s členom 58 Pogodbe ES;

(c)

prenosom, spremembo, skrivanjem ali prikrivanjem lastnine ali dohodka, ki izhaja posredno ali neposredno iz nedovoljenega mednarodnega prometa s prepovedanimi drogami ali je pridobljen v tem prometu ali pa s kršitvijo:

(i)

zakonov ali drugih predpisov države članice, pri uporabi katerih ima carinska uprava te države članice polno ali delno pristojnost v zvezi s čezmejnim pretokom blaga, za katerega veljajo ukrepi prepovedi, omejitve ali nadzora, zlasti tisti ukrepi, ki jih zajemata člena 30 in 296 Pogodbe ES, ter v zvezi z neusklajenimi trošarinami;

(ii)

predpisov Skupnosti in izvedbenih predpisov, ki urejajo uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga v trgovini med državami članicami in tretjimi državami, ter med državami članicami v primeru blaga, ki nima statusa Skupnosti v smislu člena 23 Pogodbe ES ali blaga, pri katerem je pridobitev tega statusa odvisna od dodatnih kontrol in preiskav;

(iii)

predpisov, sprejetih na ravni Skupnosti v okviru skupne kmetijske politike in posebnih predpisov za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov, ali

(iv)

predpisov, sprejetih na ravni Skupnosti, v zvezi usklajenimi trošarinami in davkom na dodano vrednost pri uvozu, vključno z nacionalnimi določbami, s katerimi se izvajajo ali tistimi, ki so bili uporabljeni v tem okviru;

2.

„osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z osebo, na katero se nanašajo, ki je določena ali določljiva (oseba, na katero se nanašajo podatki); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto;

3.

„država članica, ki zagotovi podatke“ pomeni državo članico, ki podatke vnese v carinski informacijski sistem;

4.

„operativna analiza“ pomeni analizo dejanj, ki so ali za katere se zdi, da so v nasprotju z nacionalno zakonodajo, vključno z naslednjimi fazami:

(a)

zbiranje informacij, vključno z osebnimi podatki;

(b)

presojo zanesljivosti vira informacij in samih informacij;

(c)

raziskovanje, metodično predstavitev in razlago povezav med temi informacijami ali med temi informacijami in drugimi pomembnimi podatki;

(d)

oblikovanje ugotovitev, hipotez ali priporočil, ki jih lahko pristojni organi neposredno uporabijo kot informacije o tveganju za preprečevanje in ugotavljanje drugih dejanj v nasprotju z nacionalno zakonodajo in/ali za natančno ugotavljanje oseb ali podjetij, vpletenih v ta dejanja;

5.

„strateška analiza“ pomeni raziskovanje in predstavitev splošnega razvoja kršitev nacionalne zakonodaje z uporabo presoje nevarnosti, obsega in vpliva nekaterih vrst dejanj v nasprotju z nacionalno zakonodajo, da bi se s tem določile prednostne naloge, bolje razumel pojav ali grožnja, preusmerile dejavnosti preprečevanja in ugotavljanja goljufij ter spremenila ureditev služb. Samo podatki, iz katerih so bili odstranjeni identifikacijski elementi, se lahko uporabijo za strateško analizo.

POGLAVJE III

DELOVANJE IN UPORABA CARINSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

Člen 3

1.   Carinski informacijski sistem sestavlja centralna podatkovna zbirka, ki je dostopna prek terminalov v vsaki državi članici. Vsebuje izključno podatke, ki so potrebni za doseganje njegovega cilja, navedenega v členu 1(2), vključno z osebnimi podatki, po naslednjih kategorijah:

(a)

blago;

(b)

prevozna sredstva;

(c)

podjetja;

(d)

osebe;

(e)

trendi pri goljufijah;

(f)

razpoložljivost strokovnega znanja;

(g)

pridržanje, zaseg ali odvzem blaga;

(h)

pridržanje, zaseg ali odvzem gotovine.

2.   Komisija zagotovi tehnično upravljanje infrastrukture carinskega informacijskega sistema v skladu s pravili, določenimi z izvedbenimi ukrepi, ki jih sprejme Svet.

Komisija o upravljanju poroča odboru iz člena 27.

3.   Komisija temu odboru sporoči praktične ukrepe, sprejete za tehnično upravljanje.

Člen 4

1.   Države članice določijo podatke, ki se vnesejo v carinski informacijski sistem v zvezi s posameznimi kategorijami iz člena 3(1), če je to potrebno za doseganje cilja sistema. Osebni podatki ne smejo biti v nobenem primeru vneseni v kategorijo iz točke (e) člena 3(1).

2.   Pri kategorijah iz točk (a) do (d) člena 3(1) se informacije glede osebnih podatkov, ki se vnesejo v sistem, omejijo na naslednje:

(a)

priimek, dekliški priimek, imena, nekdanje priimke in vzdevke;

(b)

datum in kraj rojstva;

(c)

državljanstvo;

(d)

spol;

(e)

številko, kraj in datum izdaje osebnih dokumentov (potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja);

(f)

naslov;

(g)

posebne objektivne in stalne fizične značilnosti;

(h)

razlog za vnos podatkov;

(i)

predlagani ukrep;

(j)

opozorilno kodo, ki opozarja, da je oseba že nosila orožje, ravnala nasilno ali pobegnila;

(k)

registracijsko številko prevoznega sredstva.

3.   Pri kategoriji iz točke (f) člena 3(1) se informacije glede osebnih podatkov, ki se vnesejo v sistem, omejijo na priimke in imena strokovnjakov.

4.   Pri kategorijah iz točk (g) in (h) člena 3(1) se informacije glede osebnih podatkov, ki se vnesejo v sistem, omejijo na naslednje informacije:

(a)

priimek, dekliški priimek, imena, nekdanje priimke in vzdevke;

(b)

datum in kraj rojstva;

(c)

državljanstvo;

(d)

spol;

(e)

naslov.

5.   Osebni podatki iz člena 6 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ se v nobenem primeru ne vnesejo v carinski informacijski sistem.

Člen 5

1.   Podatki v kategorijah iz točk (a) do (g) člena 3(1) se vnesejo v carinski informacijski sistem samo za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora, posebnih kontrol in poizvedb v sistemih ter strateške ali operativne analize.

Podatki v kategoriji iz točke (h) člena 3(1) se vnesejo v carinski informacijski sistem samo za namene strateške ali operativne analize.

2.   Za ukrepe iz odstavka 1 se smejo osebni podatki v kategorijah iz člena 3(1) v carinski informacijski sistem vnesti samo, če obstajajo dejanski znaki, predvsem na podlagi predhodnih nezakonitih dejavnosti, da je zadevna oseba resno kršila, resno krši ali bo resno kršila nacionalno zakonodajo.

Člen 6

1.   Če se izvajajo ukrepi iz člena 5(1), se lahko delno ali v celoti zberejo naslednje informacije in se pošljejo državi članici, ki zagotovi podatke:

(i)

dejstvo, da so bili najdeni zadevno blago, prevozna sredstva, podjetje ali oseba;

(ii)

kraj, čas in razlog pregleda;

(iii)

načrt in cilj potovanja;

(iv)

osebe, ki spremljajo zadevno osebo ali potnike, ki so v prevoznem sredstvu;

(v)

prevozna sredstva, ki se uporabljajo;

(vi)

predmeti, ki se prevažajo;

(vii)

okoliščine, v katerih je bilo najdeno blago, prevozno sredstvo, podjetje ali oseba.

Če se te informacije zberejo med prikritim nadzorom, je treba z ukrepi zagotoviti, da ni ogrožena tajnost nadzora.

2.   Pri posebnih kontrolah iz člena 5(1) se lahko osebe, prevozna sredstva in predmeti pregledajo v dovoljenem obsegu in v skladu z zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri poteka pregled. Če zakonodaja države članice posebnih kontrol ne dovoljuje, jih država članica avtomatsko preoblikuje v vpogled in poročanje ali prikriti nadzor.

Člen 7

1.   Neposredni dostop do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem, imajo le nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa so tudi drugi organi, ki so po zakonih, predpisih in postopkih zadevne države članice pristojni za doseganje cilja iz člena 1(2).

2.   Vsaka država članica pošlje drugim državam članicam in odboru iz člena 27 seznam svojih pristojnih organov, ki so v skladu z odstavkom 1 tega člena pooblaščeni za neposreden dostop do carinskega informacijskega sistema, pri čemer za vsak organ navede, do katerih podatkov lahko ima dostop in za katere namene.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko Svet mednarodnim ali regionalnim organizacijam s soglasno odločitvijo dovoli dostop do carinskega informacijskega sistema. Pri sprejemanju te odločitve Svet upošteva vse obstoječe dvostranske dogovore in vsa mnenja o ustreznosti ukrepov za varstvo podatkov, ki jih poda skupni nadzorni organ iz člena 25.

Člen 8

1.   Države članice, Europol in Eurojust lahko podatke iz carinskega informacijskega sistema uporabljajo samo za doseganje cilja iz člena 1(2). Uporabljajo pa jih lahko tudi za upravne ali druge namene s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem, in ob upoštevanju pogojev, ki jih je ta država članica določila. Ta druga uporaba mora biti skladna z zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih želi uporabljati, in v skladu s členom 3(2) Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, hkrati naj bi upoštevala načelo 5.2.i Priporočila št. R(87) 15.

2.   Brez poseganja v odstavka 1 in 4 tega člena, člen 7(3) ter člena 11 in 12, lahko podatke iz carinskega informacijskega sistema uporabljajo samo nacionalni organi posamezne države članice, ki jih je v ta namen imenovala, in ki so v skladu z zakoni, predpisi in postopki te države članice pristojni za doseganje cilja iz člena 1(2).

3.   Vsaka država članica pošlje drugim državam članicam in odboru iz člena 27 seznam pristojnih organov, ki jih je imenovala v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Podatki iz carinskega informacijskega sistema se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem in ob upoštevanju pogojev, ki jih je ta določila, pošljejo tudi drugim nacionalnim organom, ne le tistim, imenovanim v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter tretjim državam in mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih želijo uporabiti. Vse države članice sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev varstva podatkov pri pošiljanju službam, ki so zunaj njenega ozemlja. Podrobnosti o teh ukrepih se morajo sporočiti skupnemu nadzornemu organu iz člena 25.

Člen 9

1.   Vnos podatkov v carinski informacijski sistem urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi, razen če ta sklep ne predpisuje strožjih določb.

2.   Uporabo podatkov iz carinskega informacijskega sistema, vključno z izvajanjem ukrepov iz člena 5(1), ki jih predlaga država članica, ki zagotovi podatke, urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki te podatke uporablja, razen če ta sklep ne predpisuje strožjih določb.

Člen 10

1.   Vsaka država članica določi pristojno carinsko upravo, ki je na nacionalni ravni odgovorna za carinski informacijski sistem.

2.   Uprava iz odstavka 1 je odgovorna za pravilno delovanje carinskega informacijskega sistema v državi članici in sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti s tem sklepom.

3.   Države članice se medsebojno obvestijo o upravi iz odstavka 1.

Člen 11

1.   Europol je v okviru svojih pristojnosti in zaradi izpolnjevanja nalog upravičen do dostopa do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem v skladu s členi 1, 3 do 6 in 15 do 19, in lahko po njih išče.

2.   Če se pri iskanju, ki ga opravi Europol, ugotovi ujemanje informacij, ki jih obdeluje Europol, z vnosom v carinskem informacijskem sistemu, Europol na načine, določene v Sklepu Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (5), o tem obvesti državo članico, ki je vnesla podatke.

3.   Uporaba informacij, pridobljenih z iskanjem v carinskem informacijskem sistemu, je možna s soglasjem države članice, ki je vnesla podatke v sistem. Če država članica dovoli uporabo teh informacij, je treba z njimi ravnati v skladu s Sklepom 2009/371/PNZ. Europol lahko te informacije pošlje tretjim državam ali tretjim organom le s soglasjem države članice, ki je podatke vnesla v sistem.

4.   Europol lahko v skladu s Sklepoma 2009/371/PNZ zahteva dodatne informacije od zadevnih držav članic.

5.   Brez poseganja v odstavka 3 in 4, Europol ne sme povezati delov carinskega informacijskega sistema niti prenašati podatkov iz sistema, do katerih ima dostop, na noben računalniški sistem, ki ga uporablja Europol ali se uporablja v okviru Europola, za zbiranje in obdelavo podatkov, niti presneti ali kako drugače prepisati katerih koli delov carinskega informacijskega sistema.

Europol omeji dostop do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem, samo na posebej pooblaščeno osebje Europola.

Europol dovoli skupnemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 34 Sklepa 2009/371/PNZ, da pregleduje dejavnosti Europola pri izvajanju pravice dostopa do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem, in njihovega preverjanja.

6.   Ničesar v tem členu ni mogoče razlagati tako, da bi vplivalo na določbe Sklepa 2009/371/PNZ glede varstva podatkov in odgovornost za nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani osebja Europola ali da bi vplivalo na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom.

Člen 12

1.   Nacionalni člani Eurojust, njihovi namestniki, pomočniki in posebej pooblaščeno osebje so v okviru svojih pristojnosti in zaradi izvajanja nalog Eurojusta upravičeni do dostopa do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem v skladu s členi 1 do 6 in 15 do 19, in jih lahko preverijo.

2.   Če se pri iskanju, ki ga opravi nacionalni član Eurojusta, njegov namestnik, pomočnik ali posebej pooblaščeno osebje, ugotovi ujemanje informacij, ki jih obdeluje Eurojust, z vnosom v carinskem informacijskem sistemu, o tem obvesti državo članico, ki je vnesla podatke. Informacije, pridobljene s takšnim iskanjem, se lahko tretjim državam in organom posredujejo le s soglasjem države članice, ki je vnesla podatke.

3.   Ničesar v tem členu ni mogoče razlagati tako, da bi vplivalo na določbe Sklepa Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (6), ki se nanašajo na varstvo podatkov, in odgovornost za nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ter njihovih namestnikov, pomočnikov in posebej pooblaščenega osebja, ali da bi vplivalo na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom.

4.   Povezava delov carinskega informacijskega sistema, do katerih imajo dostop nacionalni člani Eurojusta, njihovi namestniki, pomočniki in posebej pooblaščeno osebje, s katerim koli računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga uporablja Eurojust ali se uporablja v okviru Eurojusta, ni dovoljena; prav tako ni dovoljen prenos podatkov iz carinskega informacijskega sistema v takšen sistem in prenos posameznega dela carinskega informacijskega sistema.

5.   Dostop do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem, se omeji na nacionalne člane Eurojusta, njihove namestnike, pomočnike in posebej pooblaščeno osebje in se ne razširi na drugo osebje Eurojusta.

POGLAVJE IV

SPREMINJANJE PODATKOV

Člen 13

1.   Samo država članica, ki zagotovi podatke, ima pravico spreminjati, dopolnjevati, popravljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla v carinski informacijski sistem.

2.   Če država članica, ki je zagotovila podatke, opazi ali je opozorjena, da so podatki, ki jih je vnesla, dejansko netočni ali pa so bili vneseni ali shranjeni v nasprotju s tem sklepom, te podatke po potrebi spremeni, dopolni, popravi ali izbriše ter o tem ustrezno obvesti druge države članice in Europol in Eurojust.

3.   Če ima država članica, Europol ali Eurojust dokaze, da so določeni podatki netočni ali, da je bil podatek vnesen ali shranjen v carinski informacijski sistem v nasprotju s tem sklepom, o tem čim prej obvesti državo članico, ki je zagotovila podatke. Ta država članica preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše. Država članica, ki je zagotovila podatke, obvesti druge države članice, Europol in Eurojust o vseh opravljenih popravkih ali izbrisih.

4.   Če država članica pri vnašanju podatkov v carinski informacijski sistem opazi, da je njeno poročilo v nasprotju s predhodnim poročilom glede vsebine ali predlaganega ukrepanja, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je pripravila predhodno poročilo. Obe državi članici si prizadevata za rešitev zadeve. V primeru nesoglasja velja prvo poročilo, iz novega pa se v sistem vnesejo samo tisti deli, ki niso v nasprotju s prvim poročilom.

5.   Ob upoštevanju tega sklepa se države članice v primeru, da sodišče ali drug pristojni organ v državi članici sprejme dokončno odločitev o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v carinskem informacijskem sistemu, vzajemno zavežejo k uveljavljanju tega sklepa. V primeru razhajanja med odločitvami sodišč ali drugih pristojnih organov v različnih državah članicah, vključno z odločitvami iz člena 23(1) o popravku ali izbrisu, izbriše zadevni podatek iz sistema tista država članica, ki ga je vanj vnesla.

POGLAVJE V

HRAMBA PODATKOV

Člen 14

1.   Podatki, vneseni v carinski informacijski sistem, se hranijo samo tako dolgo, kot je potrebno za dosego cilja, zaradi katerega so bili vneseni. Država članica, ki je zagotovila podatke, preveri vsaj enkrat letno potrebo po njihovi hrambi.

2.   Država članica, ki je zagotovila podatke, se lahko med preverjanjem odloči, da bo hranila te podatke do naslednjega preverjanja, če je to potrebno za dosego cilja, zaradi katerega je bil opravljen vnos. Če ni sprejeta odločitev o hrambi teh podatkov, se ti brez poseganja v člena 22 in 23 avtomatsko prenesejo v tisti del carinskega informacijskega sistema, do katerega je dostop omejen v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3.   Carinski informacijski sistem o načrtovanem prenosu podatkov iz carinskega informacijskega sistema skladno z odstavkom 2 en mesec pred zadevnim prenosom avtomatsko obvesti državo članico, ki je zagotovila podatke.

4.   Podatki, ki se prenesejo v skladu z odstavkom 2 tega člena, se še eno leto hranijo v carinskem informacijskem sistemu, vendar so brez poseganja v člena 22 in 23 dostopni le predstavniku odbora iz člena 27 ali nadzornim organom iz členov 24 in 25(1). V tem obdobju se lahko samo preveri, če so podatki točni in zakoniti, nato pa jih je treba izbrisati.

POGLAVJE VI

VZPOSTAVITEV IDENTIFIKACIJSKE PODATKOVNE BAZE CARINSKIH DATOTEK

Člen 15

1.   Poleg podatkov iz člena 3 carinski informacijski sistem v posebni podatkovni bazi (v nadaljnjem besedilu: identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek) vsebuje še podatke iz tega poglavja. Brez poseganja v določbe tega poglavja ter poglavij VII in VIII veljajo vse določbe tega sklepa tudi za identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek. Izjema iz člena 21(2) pa se ne uporablja.

2.   Cilj identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek je omogočiti, da nacionalni organi, pristojni za carinske preiskave, imenovani v skladu s členom 7, pri odprtju preiskovalne datoteke ali pri preiskavi ene ali več oseb ali podjetij, ter Europol in Eurojust ugotovijo, kateri pristojni organi drugih držav članic izvajajo ali so izvedli preiskavo o teh osebah ali podjetjih, da bi se s tem na podlagi informacij o obstoju preiskovalnih datotek dosegli cilji iz člena 1(2).

3.   Vsaka država članica za namene identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek pošlje drugim državam članicam, Europolu, Eurojustu in odboru iz člena 27 seznam hujših kršitev nacionalne zakonodaje.

Seznam vsebuje le kršitve, ki se kaznujejo:

(a)

z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom zaporne kazni do največ dvanajst mesecev, ali

(b)

z denarno kaznijo najmanj 15 000 EUR.

4.   Če potrebuje država članica pri poizvedbi v identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek obsežnejše informacije o shranjenih preiskovalnih datotekah, ki zadevajo osebo ali podjetje, na podlagi veljavnih instrumentov medsebojne pomoči zaprosi za pomoč državo članico, ki je zagotovila podatke.

POGLAVJE VII

DELOVANJE IN UPORABA IDENTIFIKACIJSKE PODATKOVNE BAZE CARINSKIH DATOTEK

Člen 16

1.   Podatki iz preiskovalnih datotek se v identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek vnesejo samo za namene, določene v členu 15(2). Podatki zajemajo le naslednje kategorije:

(a)

osebo ali podjetje, ki je ali je bila predmet preiskovalne datoteke, ki jo je odprl pristojni organ države članice, in

(i)

za katero/katerega se v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice sumi, da hudo krši, je hudo kršila, sodeluje ali je sodelovala pri hujši kršitvi nacionalne zakonodaje;

(ii)

za katero/katerega je bilo ugotovljeno, da je zakrivil(-a) takšno kršitev, ali

(iii)

kateri/kateremu je bila za takšno kršitev naložena upravna ali sodna kazen;

(b)

področje, na katerega se nanaša preiskovalna datoteka;

(c)

ime, državljanstvo in podatke organa države članice, ki obravnava zadevo, ter številko datoteke.

Podatki iz točk (a), (b) in (c) se v evidenco podatkov vnesejo ločeno za vsako osebo ali podjetje. Povezave med evidencami podatkov niso dovoljene.

2.   Osebni podatki iz točke (a) odstavka 1 se omejijo na naslednje:

(a)

za osebe: priimek, dekliški priimek, imena, nekdanje priimke in vzdevke, datum in kraj rojstva, državljanstvo in spol;

(b)

za podjetja: poslovno ime, ime, ki ga podjetje uporablja pri svojih dejavnostih, naslov, identifikacijsko številko za DDV in identifikacijsko številko za trošarine.

3.   Podatki se v skladu s členom 19 vnesejo za omejeno obdobje.

Člen 17

Država članica v določenih primerih ni obvezana, da vnese podatke iz člena 16, če in dokler bi to škodovalo javnemu redu ali drugim bistvenim interesom, zlasti če bi to neposredno in resno ogrožalo njeno javno varnost ali javno varnost druge države članice ali tretje države ali druge enako pomembne bistvene interese oziroma resno ogrožalo uresničevanje pravic posameznikov ali posegalo v tekoče preiskave.

Člen 18

1.   Vnose podatkov v identifikacijsko podatkovno bazo carinskih datotek in njihovo branje lahko opravljajo le organi iz člena 15(2).

2.   Ob vsaki poizvedbi v identifikacijski podatkovni bazi carinskih datotek morajo biti razvidni naslednji osebni podatki:

(a)

za osebe: ime in/ali priimek, in/ali dekliški priimek, in/ali nekdanji priimki, in/ali vzdevki, in/ali datum rojstva;

(b)

za podjetja: poslovno ime, in/ali ime, ki ga podjetje uporablja pri svojih dejavnostih, in/ali naslov, in/ali identifikacijska številka za DDV, in/ali identifikacijska številka za trošarine.

POGLAVJE VIII

OBDOBJE HRAMBE IDENTIFIKACIJSKE PODATKOVNE BAZE CARINSKIH DATOTEK

Člen 19

1.   Roki hrambe podatkov so opredeljeni z zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih je vnesla v sistem. Vendar se naslednji roki, ki začnejo teči z dnem vnosa podatkov v bazo, ne smejo prekoračiti:

(a)

podatki, ki se nanašajo na datoteke tekočih preiskav, se lahko hranijo največ tri leta, če ni bila ugotovljena nobena kršitev v tem obdobju. Podatki se izbrišejo pred potekom tri-letnega obdobja, če je poteklo 12 mesecev od zadnjega preiskovalnega dejanja;

(b)

podatki, ki se nanašajo na preiskovalne datoteke, pri katerih je bila ugotovljena kršitev, za katero pa še ni bila izrečena obsodba ali naložena denarna kazen, se lahko hranijo največ šest let;

(c)

podatki, ki se nanašajo na preiskovalne datoteke, za katere je bila izrečena obsodba ali naložena denarna kazen, se lahko hranijo največ deset let.

2.   Na vseh stopnjah preiskave iz točk (a) do (c) odstavka 1 je treba v skladu z zakoni in drugimi predpisi države članice, ki zagotovi podatke, nemudoma izbrisati vse podatke, ki se nanašajo na osebo ali podjetje iz člena 16, kakor hitro je oproščena/oproščeno suma.

3.   Podatki se iz identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek samodejno izbrišejo takoj, ko je prekoračen najdaljši rok hrambe iz odstavka 1.

POGLAVJE IX

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Člen 20

V skladu s tem sklepom se, če v njem ni drugače določeno, za varstvo podatkov, ki se izmenjujejo, uporablja Okvirni sklep 2008/977/PNZ.

Člen 21

1.   Podatki se lahko podvajajo samo za tehnične namene, pod pogojem, da je takšno podvajanje nujno za neposredno iskanje s strani organov iz člena 7.

2.   Ob upoštevanju člena 8(1) se osebni podatki, ki so jih vnesle druge države članice, ne smejo prepisati iz carinskega informacijskega sistema v druge nacionalne datoteke, razen v primeru prepisa v sisteme za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za usmerjanje carinskih kontrol na nacionalni ravni, ali prepisa v sisteme operativnih analiz, ki omogočajo usklajevanje ukrepov. Take prepise se lahko izvede le, če je to potrebno za določene primere in preiskave.

3.   V izjemnih primerih iz odstavka 2 so samo analitiki, ki jih pooblastijo nacionalni organi vsake države članice, pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov, pridobljenih iz carinskega informacijskega sistema, in sicer bodisi v okviru sistema za obvladovanje tveganj, ki ga nacionalni organi uporabljajo za usmerjanje carinskih kontrol, ali v okviru sistema operativne analize, ki omogoča usklajevanje ukrepov.

4.   Vsaka država članice pošlje drugim državam članicam in odboru iz člena 27 seznam pristojnih služb, pristojnih za obvladovanje tveganj, katerih analitiki so v skladu z odstavkom 3 tega člena pooblaščeni za prepisovanje in obdelavo osebnih podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem.

5.   Osebni podatki, prepisani iz carinskega informacijskega sistema, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, za katerega so bili prepisani. Država članica, ki je prepisala podatke, vsaj enkrat letno preveri, ali jih je treba ohraniti. Obdobje hrambe ne presega desetih let. Osebni podatki, ki niso več potrebni za izvedbo operativne analize, se takoj izbrišejo ali se iz njih odstranijo identifikacijski elementi.

Člen 22

Pravice oseb glede osebnih podatkov v carinskem informacijskem sistemu, zlasti njihova pravica do dostopa, popravljanja, izbrisa ali blokiranja teh podatkov, se uveljavljajo v skladu z zakoni, predpisi in postopki, s katerimi država članica, v kateri se nanje sklicujejo, izvaja Okvirni sklep 2008/977/PNZ. Dostop se zavrne, če je to potrebno in sorazmerno, da se ne bi ogrozila katera od tekočih nacionalnih preiskav, ali med prikritim nadzorom ali vpogledom in poročanjem. Pri presoji, ali je možno odobriti takšno izjemo, se upoštevajo zakoniti interesi zadevne osebe.

Člen 23

1.   Vsaka oseba lahko na območju vsake države članice v skladu z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice vloži tožbo ali, če je ustrezno, pritožbo, na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonih, predpisih in postopkih te države članice, v zvezi z osebnimi podatki v carinskem informacijskem sistemu, ki se nanašajo nanjo, z namenom:

(a)

popraviti ali izbrisati netočne osebne podatke;

(b)

popraviti ali izbrisati osebne podatke, ki so bili v carinski informacijski sistem vneseni ali v njem shranjeni v nasprotju s tem sklepom;

(c)

pridobiti dostop do osebnih podatkov;

(d)

blokirati osebne podatke;

(e)

dobiti odškodnino v skladu s členom 30(2).

2.   Brez poseganja v določbe člena 31 se zadevne države članice skupaj zavežejo, da bodo izvršile dokončne odločitve, ki jih je sprejelo sodišče ali drug pristojni organ v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena.

Člen 24

Vsaka država članica imenuje nacionalni nadzorni organ ali organe, odgovorne za varstvo osebnih podatkov, za neodvisno nadziranje takšnih podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistem v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ.

Člen 25

1.   Ustanovi se skupni nadzorni organ, ki ga sestavljata po dva predstavnika iz neodvisnega nacionalnega nadzornega organa ali organov vsake posamezne države članice.

2.   Skupni nadzorni organ spremlja in zagotavlja uporabo nekaterih določb tega sklepa in Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ glede varstva fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov prek carinskega informacijskega sistema.

3.   Zato je skupni nadzorni organ pristojen za nadzor delovanja carinskega informacijskega sistema, preučitev vseh težav pri uporabi ali razlaganju, ki se lahko pojavijo med njegovim delovanjem, preučitev težav, ki lahko nastanejo v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora s strani nacionalnih nadzornih organov držav članic ali pri uveljavljanju pravic posameznika do dostopa do sistema, ter pripravo predlogov za skupno reševanje težav.

4.   Skupni nadzorni organ ima za izpolnjevanje svojih obveznosti dostop do carinskega informacijskega sistema.

5.   Poročila, ki jih pripravi skupni nadzorni organ, se pošljejo organom, ki jim nacionalni nadzorni organi posredujejo svoja poročila, Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 26

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje dejavnosti Komisije v zvezi s carinskim informacijskim sistemom. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7).

2.   Skupni nadzorni organ in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujeta v skladu s svojimi nalogami in zagotavljata usklajen nadzor nad carinskim informacijskim sistemom, vključno z izdajanjem ustreznih priporočil.

3.   Skupni nadzorni organ in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestaneta najmanj enkrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

POGLAVJE X

INSTITUCIONALNI OKVIR

Člen 27

1.   Ustanovi se odbor, sestavljen iz predstavnikov carinskih uprav držav članic. Odbor soglasno sprejema odločitve glede določb točke (a) odstavka 2 in z dvotretjinsko večino odločitve, ki zadevajo določbe točke (b) odstavka 2. Odbor soglasno sprejme svoj poslovnik.

2.   Odbor je odgovoren za:

(a)

izvajanje in pravilno uporabo tega sklepa, brez poseganja v pooblastila organov iz členov 24, 25(1) in 26(1);

(b)

pravilno tehnično in operativno delovanje carinskega informacijskega sistema. Odbor sprejme vse potrebne korake, da zagotovi pravilno izvajanje ukrepov iz členov 14 in 28 v zvezi s carinskim informacijskim sistemom.

Za namene uporabe tega odstavka ima lahko odbor neposreden dostop do podatkov, vnesenih v carinski informacijski sistemi, ter jih lahko neposredno uporablja.

3.   Odbor enkrat letno v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji poroča Svetu o učinkovitosti in uspešnosti carinskega informacijskega sistema, pri čemer daje tudi vsa potrebna priporočila. To poročilo se v vednost pošlje Evropskemu parlamentu.

4.   Komisija sodeluje pri postopkih v odboru.

POGLAVJE XI

VARNOST CARINSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

Člen 28

1.   Vse upravne ukrepe, potrebne za zagotavljanje varnosti sprejmejo:

(a)

pristojni organi držav članic v zvezi s terminali carinskega informacijskega sistema, ki se nahajajo v njihovih državah članicah, ter Europol in Eurojust;

(b)

odbor iz člena 27 v zvezi s carinskim informacijskim sistemom in terminali, ki se nahajajo v istih prostorih kot sistem ter se uporabljajo za tehnične namene in preverjanja, ki se zahtevajo po odstavku 3 tega člena.

2.   Pristojni organi, Europol, Eurojust in odbor iz člena 27 predvsem sprejmejo ukrepe, s katerimi se:

(a)

vsem nepooblaščenim osebam prepreči dostop do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov;

(b)

nepooblaščenim osebam prepreči branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov in nosilcev podatkov;

(c)

prepreči nepooblaščen vnos podatkov in vsako nepooblaščeno branje, spreminjanje ali brisanje podatkov;

(d)

nepooblaščenim osebam prepreči dostop do podatkov v carinskem informacijskem sistemu s pomočjo opreme za prenos podatkov;

(e)

zagotovi, da imajo pooblaščene osebe pri uporabi carinskega informacijskega sistema dostop samo do tistih podatkov, za katere so pristojne;

(f)

zagotovi, da je mogoče preveriti in določiti, katerim organom se lahko podatki pošljejo s pomočjo opreme za prenos podatkov;

(g)

zagotovi, da je mogoče pozneje preveriti in določiti, kateri podatki so bili vneseni v carinski informacijski sistem, kdaj so bili vneseni in kdo jih je vnesel, ter nadzorovati poizvedovanje;

(h)

prepreči vsako nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov med prenosom podatkov in prenosom nosilcev podatkov.

3.   Odbor iz člena 27 nadzoruje poizvedovanje po carinskem informacijskem sistemu, da se preveri, ali so bila opravljena iskanja dovoljena in ali so jih izvedli pooblaščeni uporabniki. Preveri se vsaj 1 % vseh iskanj. Te poizvedbe in njihov nadzor se zabeležijo v sistemu, navedeni odbor in nadzorni organi iz členov 24 in 25 pa jih uporabljajo samo za omenjeno preverjanje. Po šestih mesecih se izbrišejo.

Člen 29

Pristojna carinska uprava iz člena 10(1) je pristojna za varnostne ukrepe iz člena 28 v zvezi s terminali na ozemlju zadevne države članice, preverjanja iz členov 14(1) in (2) ter člena 19, in med drugim za pravilno izvajanje tega sklepa, kolikor je to potrebno glede na zakone, predpise in postopke te države članice.

POGLAVJE XII

ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI

Člen 30

1.   Vsaka država članica zagotovi, da so podatki, ki jih vnesejo v carinski informacijski sistem v skladu s členi 3, 4(1) in 8 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, točni, ažurni, popolni, zanesljivi ter zakonito vneseni.

2.   Države članice so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne za vsako škodo, ki jo povzročijo posamezniku z uporabo carinskega informacijskega sistema. To velja tudi za škodo, ki jo država članica povzroči z vnosom netočnih podatkov ali nezakonitim vnosom ali hrambo podatkov.

3.   Če država članica, ki je prejela podatke, plača nadomestilo za škodo zaradi uporabe netočnih podatkov, ki jih je v carinski informacijski sistem vnesla druga država članica, slednja državi članici prejemnici povrne plačani znesek, pri čemer je treba upoštevati vse morebitne napake, ki jih je povzročila država članica prejemnica.

4.   Europol in Eurojust sta odgovorna v skladu s svojima ustanovnima aktoma.

Člen 31

1.   Stroški v zvezi s pridobitvijo, študijami, razvijanjem in vzdrževanjem osrednje računalniške infrastrukture (strojne opreme), programske opreme in specializiranih mrežnih povezav ter stroški v zvezi z ustreznimi službami za oskrbo, podporo in usposabljanje, ki jih ni mogoče ločiti od delovanja carinskega informacijskega sistema za namene uporabe carinske in kmetijske zakonodaje Skupnosti, ter carinskim informacijskim sistemom, ki ga države članice uporabljajo na svojem ozemlju, vključno s stroški obveščanja, se pokrivajo iz splošnega proračuna Evropske skupnosti.

2.   Stroške v zvezi z vzdrževanjem nacionalnih delovnih mest/terminalov, nastale zaradi izvajanja tega sklepa, krijejo države članice.

POGLAVJE XIII

IZVAJANJE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Informacije, predvidene po temu sklepu, se izmenjavajo neposredno med organi držav članic.

Člen 33

Države članice zagotovijo, da je nacionalna zakonodaja skladna s tem sklepom do 27. maja 2011.

Člen 34

1.   Ta sklep od 27. maja 2011 nadomešča Konvencijo CIS, Protokol z dne 12. marca 1999, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, glede področja pranja premoženjske koristi v Konvenciji o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in vključitvi registrske številke prevoznega sredstva v Konvencijo (8) ter Protokol z dne 8. maja 2003, ki na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji spreminja Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene glede vzpostavitve identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek (9).

2.   Zato z dnem začetka uporabe tega sklepa preneha veljavnost Konvencije CIS in protokolov iz odstavka 1.

Člen 35

Razen če je v tem sklepu določeno drugače, se vsi izvedbeni ukrepi Konvencije CIS in protokolov iz člena 34(1) razveljavijo s 27. majem 2011.

Člen 36

1.   Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 27. maja 2011.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK


(1)  Mnenje z dne 24. novembra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(3)  Uredba (ES) št. 766/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 218, 13.8.2008, str. 48).

(4)  UL C 316, 27.11.1995, str. 33.

(5)  UL L 121, 15.5.2009, str. 37.

(6)  UL L 138, 4.6.2009, str. 14.

(7)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(8)  UL C 91, 31.3.1999, str. 2.

(9)  UL C 139, 13.6.2003, str. 2.


IV Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Nadzorni organ Efte

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/31


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 28/08/COL

z dne 23. januarja 2008

o Lesni shemi („Verdiskapningsprogrammet for tre“) (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE JE (1)

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1(2) dela I in členov 4(4), 6, 7(5), 13 in 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (4) glede uporabe in razlage členov 61 in 62 Sporazuma EGP, zlasti oddelkov o regionalni pomoči in pomoči za raziskave in razvoj,

ob upoštevanju uredb o skupinskih izjemah, in sicer o pomoči za usposabljanje in pomoči za mala in srednje velika podjetja („MSP“) ter Uredbe o pomoči de minimis  (5),

ob upoštevanju Odločbe Nadzornega organa št. 147/06/COL z dne 17. maja 2006 o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

potem, ko je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb v skladu s členom 6 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (6),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Z dopisom z dne 1. februarja 2005 (št. dogodka: 307555) je Nadzorni organ prejel pritožbo („pritožba“) poslovnega združenja za norveško zidarstvo in betonsko industrijo „byggutengrenser.no“ („pritožnik“). V pritožbi, ki jo je Nadzorni organ prejel in evidentiral 3. februarja 2005, pritožnik trdi, da norveška država dodeljuje državno pomoč lesni industriji na podlagi „Verdiskapningsprogrammet for tre“, imenovanega tudi „Treprogrammet“ (v nadaljnjem besedilu „Lesna shema“).

Z dopisom z dne 17. maja 2006 in po izmenjavi različnih sporočil (7) je Nadzorni organ norveške organe obvestil, da je sklenil začeti postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v zvezi z Lesno shemo.

Z dopisom z dne 3. julija 2006 od misije Norveške pri Evropski uniji, ki je posredovalo dopisa Ministrstva za javno upravo in reforme ter Ministrstva za kmetijstvo in prehrano, oba z dne 26. junija 2006, so norveški organi predložili pripombe. Dopisa je Nadzorni organ prejel in evidentiral 4. julija 2006 (št. dogodka: 380386, v nadaljnjem besedilu „Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave“).

Odločba št. 147/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu (8). Organ je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb. Organ ni prejel pripomb zainteresiranih strank.

Končno so Nadzorni organ in norveški organi jeseni leta 2007 vzpostavili neformalni stik po telefonu in elektronski pošti v zvezi z Lesno shemo. Informacije, ki jih je Nadzorni organ prejel v tem okviru, so norveški organi povzeli v dopisu, ki ga je Ministrstvo za javno upravo in reforme v elektronski obliki poslalo 10. decembra 2007 (št. dogodka: 456845).

2.   Opis predlaganega ukrepa

2.1   Cilj in upravljanje Lesne sheme, opisane v pripravljalnih zakonodajnih delih

Cilj Lesne sheme je opredeljen v Beli knjigi vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju (St. meld. nr. 17 (1998–99) „Verdiskapning og miljø – muligheter i skogssektoren“) – v nadaljnjem besedilu „Bela knjiga“).

Cilj Bele knjige je bil oblikovati splošno politiko za razumno in trajnostno izkoriščanje gozdnih virov ter povečati prispevek gozdarskega sektorja k nacionalnemu gospodarstvu in splošnemu razvoju norveške družbe. Bela knjiga je predlagala uvedbo različnih ukrepov za dosego tega cilja – eden od teh je bila Lesna shema. V zvezi s tem je Bela knjiga predlagala ustanovitev petletne sheme za ustvarjanje vrednosti v sektorju obdelave lesa in (lesno)predelovalne dejavnosti. Natančneje, Bela knjiga je predvidevala, da bi moral biti cilj Lesne sheme povečati ustvarjanje vrednosti v gozdarstvu in (lesno)predelovalni dejavnosti ter tudi povečati prispevek gozdarskega sektorja, da bi dosegli bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo (9). V okviru teh ciljev bi se morala Lesna shema osredotočati na (i) izboljšanje predelave lesa; (ii) povečanje uporabe lesa in (iii) izboljšanje odnosov na različnih stopnjah trgovine med gozdarskim sektorjem in trgom (10). Bela knjiga je tudi navajala, da bi se morala nova shema osredotočiti na opredelitev možnosti na področjih razvoja izdelkov, oblikovanja in arhitekture ter da bi morala shema utreti pot, ki bi omogočila, da bi les bolj kot do sedaj veljal za privlačen gradbeni material z vrsto uporabnih namenov (11). Nazadnje je Bela knjiga na splošneje poudarila, da bi bilo treba cilj povečanja vrednosti v lesnopredelovalni industriji doseči interno (tj. na Norveškem) (12).

Okvir za vzpostavitev Lesne sheme je bil podrobneje določen v priporočilu stalnega odbora Parlamenta, naslovljenem na Parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)), z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo). Priporočilo med drugim predlaga, da bi bilo treba ustanoviti delovno skupino, ki bi določila strategije, izvajanje in finančne potrebe nove sheme.

Kmalu zatem je bila julija 1999 ustanovljena „delovna skupina“, ki so jo med drugim sestavljali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, poslovnih združenj proizvajalcev gradbenega lesa in lastnikov gozdov, ustanov za raziskave in razvoj ter maloprodajnega sektorja. Delovna skupina je 14. aprila 2000 izdala poročilo („Poročilo delovne skupine“) o vsebini, organizaciji in financiranju Lesne sheme.

Poročilo delovne skupine povzema namene in cilje Lesne sheme, navedene v Beli knjigi. Poleg tega Poročilo delovne skupine določa, da bi morala biti shema omejena na predelovalno verigo med gozdarskim sektorjem in mehansko lesnopredelovalno industrijo, vendar pa bi morala vključevati tudi dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo (npr. za izboljšanje kakovosti, natančnosti in stalne dobave) (13). Poročilo delovne skupine tudi opredeljuje cilj, da je Lesna shema usmerjena v norveške lesne vire in da se izboljšave dosežejo v norveški (lesno)predelovalni dejavnosti.

Poročilo delovne skupine odgovornost za upravljanje in izvajanje Lesne sheme pripisuje (i) „Statens nærings- og distriktsutviklingsfond“, na splošno imenovanem „SND“ (ki je bil s 1. januarjem 2004 reorganiziran in preimenovan v „Innovasjon Norge“); in (ii) skupini za upravljanje („Skupina za upravljanje“), sestavljeni iz predstavnikov različnih ministrstev in upravljavcev trga, ki jih imenuje Ministrstvo za kmetijstvo (14).

Glede na Poročilo delovne skupine bi se morale naloge Skupine za upravljanje na praktični ravni osredotočiti na oceno in razvoj sheme (vključno z zagotavljanjem vključenosti vrednostne verige in preverjanjem, če so dejavnosti v skladu z namenom in strategijami sheme), medtem ko bi moral biti Innovasjon Norge organ, odgovoren za izvajanje sheme (15). V ta namen je bil Innovasjon Norge pooblaščen, da lahko odobri in dodeli vsa sredstva v okviru sheme.

V formalnem postopku preiskave so norveški organi jasno povedali, da so se načela, po katerih na splošno deluje Innovasjon Norge (za upravljanje drugih shem pomoči) uporabljala tudi pri izvajanju Lesne sheme (16). Innovasjon Norge je zato dodeljeval subvencije v okviru Lesne sheme na podlagi (i) „višje politike“ organizacije Innovasjon Norge (17); (ii) internih smernic EGP v Innovasjon Norge; (iii) prvega letnega dopisa o dodelitvi z Ministrstva za kmetijstvo (18); (iv) splošnih postopkov v Navodilih za skrbnike primerov Innovasjon Norge; in (v) Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (19). S praktičnega vidika imajo največjo težo načela, zapisana v internih smernicah EGP, ki so tudi podlaga za veliko večino pripomb norveških organov.

Innovasjon Norge je sestavil interne smernice EGP na podlagi obstoječih norveških shem pomoči, ki jih upravlja. Vsebujejo razlago koncepta državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, izvlečke iz Smernic o državni pomoči in pravila o pomoči de minimis, pa tudi tabelo, ki določa intenzivnost pomoči obstoječih shem (20). Interne smernice EGP se nenehno obnavljajo, zato je bilo Nadzornemu organu poslanih pet različnih različic (21).

Norveški organi so izjavili, da čeprav Poročilo delovne skupine ne vsebuje pogojev, ki jih je treba izpolniti, da bi bili projekti upravičeni do podpore, so bili ti pogoji oblikovani v internih smernicah EGP. Čeprav v Poročilu delovne skupine ni izrecnega sklicevanja na interne smernice EGP, so norveški organi izjavili, da je treba sklicevanje v Poročilu delovne skupine na vzpostavitev „načel in praks“ (v okviru prava EGP) pri izvajanju Lesne sheme razumeti kot sklicevanje na interne smernice EGP (22). Po mnenju norveških organov so interne smernice EGP na ta način postale sestavni del Lesne sheme (23). Skrbniki primerov v Innovasjon Norge imajo nalogo oceniti zahtevke na podlagi posebnega sklopa pravil v internih smernicah EGP, ki so po njihovem mnenju ustrezna. Če menijo, da v nekem primeru ne gre za državno pomoč, se projekt lahko stoodstotno financira (24).

2.2   Pravna podlaga in letni proračuni

Iz državnega proračuna za ustrezna leta izhaja, da Lesno shemo financira Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano prek letnih odobritev neposredno iz državnega proračuna. Podrobnosti o financiranju Lesne sheme so bile določene v vladnem predlogu za parlament, ki je vseboval državni proračun za leto 2000 (St. prp. nr. 1 (1999–2000)), v katerem je bilo financiranje Lesne sheme vključeno pod točko 71 poglavja 1142 (25). Vsak državni proračun za naslednja leta je predvideval sredstva za Lesno shemo (26).

S prvim dopisom o letni dodelitvi sredstev, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo poslalo Innovasjon Norge, se namenjajo sredstva za Innovasjon Norge in odobri njihovo črpanje v skladu s ciljem, sektorjem in ciljnimi skupinami, določenimi v Poročilu delovne skupine (27).

Z dopisom z dne 29. septembra 2005, ki je bil posodobljen z dopisom z dne 3. julija 2006, so norveški organi Nadzorni organ obvestili, da so bili proračuni za Lesno shemo za finančna leta od 2000 do 2005 naslednji:

Letni proračun

Leto

Proračun (v mio. NOK)

Odobritve (v mio. NOK)

2000

17

8,8

2001

25

25,7

2002

20

18,2

2003

36

39,3

2004

35

28,4

2005

33

39,5

Skupaj

166

159,9

Subvencije so bile izplačane v treh letih po letu, ko je bila dana odobritev („tilsagn“), in po zaključku projekta s strani prejemnika. Če proračun za določeno leto ni bil v celoti porabljen, se je preostali znesek lahko prenesel v naslednje leto. Zato je skupni znesek za odobritve v katerem koli letu lahko višji kot proračunski znesek v istem letu.

2.3   Prejemniki podpore v okviru Lesne sheme

Poročilo delovne skupine določa, da bi morala biti Lesna shema usmerjena na podjetja in druge subjekte s konkretnimi projekti, ki sodijo v strategije in delovna področja sheme in prispevajo k povečanemu ustvarjanju vrednosti (28).

Norveški organi so nadalje opredelili, da je Lesna shema na voljo vsem zadevnim industrijam (navedenim kot „mehanske lesne industrije“) in industrijam, ki lahko prispevajo k dosegi cilja v okviru Lesne sheme, kot so industrije, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali (29). V okviru teh parametrov je shema odprta za „fizične osebe, podjetja, organe in sindikate ne glede na strukturo ali organizacijo podjetja“, pa tudi za „raziskovalne in izobraževalne ustanove“ ne glede na to, v kateri državi imajo sedež (30).

2.4   Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči

Norveški organi so navedli, da se subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo projektom, ki „ … prispevajo k uresničevanju ciljev v okviru strategij in delovnih področij programa“ in ki spodbujajo inovacije. Iz Poročila delovne skupine izhaja, da je za uresničitev ciljev Lesne sheme treba uporabljati naslednje tri strategije. Vsako strategijo je treba izvajati z dejavnostmi, opredeljenimi pod vsako strategijo (31). Stroški takih dejavnosti so torej upravičeni do financiranja v okviru Lesne sheme.

(i)

Strategija izdelave profila in komuniciranja (tj. doseči angažiranost in pripravljenost za razvoj vrednostne verige, privabiti strokovno znanje, ljudi in kapital, povečati prepoznavnost in dejavno profiliranje gozda in lesa, osredotočiti se na prednosti lesa kot materiala in razširjanje informacij).

Ukrepi, ki naj bi se uporabili za izvajanje te strategije, vključujejo kampanje, ki pozitivno predstavljajo gozdno/lesno dejavnost, razširjanje informacij prek časopisov za oblikovanje/arhitekturo z lesom kot osnovnim elementom ter zagotavljanje informacij profesionalnim uporabnikom, univerzam, učnim ustanovam in potrošnikom. Drugi ukrepi vključujejo oblikovanje spletnega portala in omrežja za pošiljanje informacij po vsej vrednostni verigi, ki hkrati deluje kot vir splošnih informacij, ter vzpostavitev nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk, ki skrbijo za raziskovalne in razvojne skupine, arhitekte, oblikovalce, skupine, usmerjene v IT, raziskovalce trendov, inovatorje in vlagatelje itd.

(ii)

Strategija razvoja izdelkov in novosti (obsega uresničitev novih možnosti, zamisli in pobud, kar prispeva k inovacijam in novim stvaritvam).

Ukrepi, ki naj bi se uporabili, vključujejo strukturno razvojne programe, ustanovitev poslovnih forumov za mala podjetja, inovacijske projekte, povezane z različnimi učnimi ustanovami, tekmovanja v oblikovanju/arhitekturi, razvoj novih izdelkov v okviru novih tržnih segmentov (kot je rekreacijski trg; objekti/infrastruktura za „javne površine“; leseni izdelki za zdravstvo itd.) in razvojne projekte, ki se osredotočajo na ustvarjanje dobička v vrednostni verigi (kot so surovine, stranski proizvodi, trgovina z lesom in elektronska trgovina). Drugi ukrepi vključujejo ustanovitev foruma in struktur za razvoj novosti in inovacije, študentske projekte za inovacije in tekmovanje v arhitekturi in oblikovanju za povečanje uporabe določenih lesnih materialov.

(iii)

Strategija sodelovanja in učinkovitosti (obsega izboljšave pri pretoku blaga in procesov v vrednostni verigi in stroškovni učinkovitosti, ustvarjanje vrednosti in dobičkonosnosti ter optimalno uporabo človeških virov in infrastrukture).

Ukrepi vključujejo razvoj integriranega sistema logistike za izboljšanje časovnega okvira za distribucijo blaga ter kakovosti in cene izdelkov, informacijske tehnologije za prihranek stroškov na ravni prodaje/distribucije in razvoj sistemov IT za komuniciranje po vsej vrednostni verigi za izboljšanje kakovosti. Drugi ukrepi vključujejo tekmovanja, pripravljalne študije o razvoju integriranega sistema IT in digitalizaciji informacij o blagu po vsej vrednostni verigi, programe usposobljenosti o stroškovni učinkovitosti v razvoju vrednosti ter (ukrepe za) ustvarjanje dobičkov na področju gozda, lesne industrije in trgovine.

Interne smernice EGP določajo upravičene stroške za MSP, usposabljanje ter raziskave in razvoj, pa tudi za „naložbe“ (MSP in v regionalnih območjih). Prevedena različica opisa upravičenih stroškov v internih smernicah EGP je priložena temu dokumentu kot Priloga I (32).

Čeprav interne smernice EGP določajo intenzivnost pomoči za MSP (33), je intenzivnost pomoči za druge vrste pomoči navedena samo s sklicevanjem na tabelo z naslovom „Največji obseg financiranja za sheme, ki jih upravlja Innovasjon Norge – velikost podjetja in območja, upravičena do pomoči“. Tabela, ki ne vsebuje sklicevanja na Lesno shemo, je navedena v prevedeni različici Priloge II spodaj.

Ker se tabela nanaša na dve različni intenzivnosti pomoči v pripravljalnih študijah za raziskave in razvoj po shemah z naslovom „OFU/IFU“ in „Omstilling og nyskapning“, so organi razložili, da se za Lesno shemo uporablja intenzivnost pomoči, določena za shemo „OFU/IFU“. Razlika med intenzivnostjo pomoči v teh dveh primerih je v tem, da lahko intenzivnost pomoči za študije tehnične izvedljivosti, ki jih izvajajo velika podjetja v kontekstu predkonkurenčnih raziskav (za velika podjetja) v okviru sheme „Omstilling og nyskapning“ znaša do 55 %, medtem ko je ustrezna intenzivnost pomoči v okviru sheme „OFU/IFU“ lahko samo 50 %.

Subvencije v okviru Lesne sheme so načeloma odvisne od prispevkov prejemnikov v obliki financiranja in delovne sile (34). Splošna minimalna zahteva za sofinanciranje ne obstaja, ampak se njegov delež razlikuje glede na cilje in naravo projekta. V tem kontekstu so norveški organi izjavili, da se pomoč v okviru Lesne sheme daje v skladu z intenzivnostjo pomoči, kot je določena v internih smernicah EGP, tako da v bistvu vselej obstaja neka vrsta sofinanciranja.

Kljub temu je po razlagi organov njihova praksa v okviru Lesne sheme takšna, da nekateri projekti prejmejo sredstva za 100 % stroškov – v tem primeru ni sofinanciranja. V tem okviru organi navajajo Poročilo delovne skupine, ki določa, da se: „Delež financiranja po shemi lahko spreminja glede na cilj in naravo projektov. Iz sheme se lahko financira celoten projekt [stroški], če je težko določiti, kdo bi lahko imel neposredno korist od projekta, na primer pri čistih študijskih projektih ali pripravljalnih študijah. Delež financiranja po shemi je lahko ustrezno nizek v primeru projektov, za katere se pričakuje, da bodo udeleženci v projektu imeli od njih pomembno in neposredno korist. Uporabljati je treba pravila EGP o državni pomoči. V okviru teh pravil je treba oblikovati načela in upravno prakso za shemo (35).“

Organi so razložili tudi, da se je praksa dodeljevanja 100 % sredstev uporabljala v primerih, ko je bilo težko opredeliti deležnike, ki bi imeli od projektov neposredno korist (ali ko se šteje, da so posamezna podjetja imela samo skromno korist), kot je to v primeru predhodnih študij in poročil na posebnih ciljnih področjih. Tak primer, ki so ga navedli organi, je dodelitev 125 000 NOK Norsk Treteknisk Instituttu za projekt razvoja oblanih plošč za notranjo uporabo (36). Norveški organi so navedli, da so rezultati (projekta) na voljo podjetjem, ki so njegovi člani, in da je v vsakem primeru mnogo informacij Norsk Treteknisk Institutta na splošno dostopnih prek njegove knjižnice.

2.5   Pomoč de minimis

Norveški organi so navedli, da subvencije, dodeljene na podlagi posebnih določb iz Lesne sheme, izpolnjujejo pogoje za opredelitev kot pomoč de minimis. Poleg tega so organi pojasnili, da pri pomoči, ki je dodeljena kot pomoč de minimis, dopis o odobritvi, poslan prejemniku, vsebuje sklicevanje na prag in časovni okvir de minimis ter na obveznost prejemnika pomoči, da organe obvesti o pomoči, ki jo je v treh letih od datuma, ko je bila dana odobritev za dodelitev pomoči, prejel iz drugih virov (37).

Poleg tega so organi pojasnili obstoj administrativne prakse, po kateri se lahko pomoč, dodeljena na primer za raziskave in razvoj, lahko kombinira s pomočjo de minimis. Ta praksa je izrecno predvidena v internih smernicah EGP v različicah iz septembra 2004 in julija 2005 (38).

2.6   Trajanje

Norveški organi so izjavili, da se je Lesna shema začela izvajati 1. julija 2000 (tj. datum, ko se lahko vložijo zahtevki za podporo) in je veljala pet let do konca leta 2005 (zadnje soglasje je bilo izdano 30. decembra 2005) (39).

2.7   Trgovina z lesnimi proizvodi

Iz Bele knjige vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju izhaja, da Norveška svoje lesne proizvode izvaža v EU. V zvezi s tem je v oddelku 4.3 Bele knjige posebej navedeno, da „Norveška izvozi približno 85 do 90 % proizvodnje lesnih in papirnih izdelkov za veleprodajo ter približno 35 % proizvodnje gradbenega lesa. Dobave v države EU znašajo 70 % in 90 % celotnega izvoza. Kakršne koli strategije ali politična posredovanja v EU, ki lahko vplivajo na uvoz izdelkov gozdarske industrije v EU, bi lahko imeli velike posledice za norveški gozdarski sektor“ (40). Poleg tega iz Eurostatove statistike izhaja, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki (41). Nazadnje iz statistike, ki jo je pripravila „Statistika Norveške“(Statistisk sentralbyrå), izhaja, da tudi Norveška uvaža precejšnje količine gradbenega lesa, predelanega lesa in lesnih izdelkov („Tømmer, trelast og kork …“) iz EU (42).

2.8   Obseg uporabe Sporazuma EGP

Člen 8(3) Sporazuma EGP določa:

„Če ni določeno drugače, se določbe tega sporazuma uporabljajo samo za:

(a)

izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga razen izdelkov, navedenih v Protokolu 2;

(b)

izdelke iz Protokola 3, ob upoštevanju posebne ureditve iz navedenega protokola.“

Les in lesni izdelki so zajeti v poglavju 44.

2.9   Razlogi za začetek postopka

Nadzorni organ je začel formalni postopek preiskave na podlagi predhodne ugotovitve, da Lesna shema vključuje državno pomoč, ki ne bi bila upravičena do nobene od oprostitev, predvidenih v Sporazumu EGP. Posledično je Nadzorni organ dvomil o tem, da bi Lesna shema lahko veljala za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP. Navedeno je bilo, da dokumenti, ki so jih predložili norveški organi o Lesni shemi, niso vsebovali posebnih opredelitev upravičenih projektov, upravičenih stroškov ali zgornje meje obsega pomoči, ki se lahko odobri.

Norveški organi so bili pozvani k predložitvi podatkov o obstoju kakršnih koli notranjih navodil, ki bi narekovala, da je treba shemo izvajati v skladu s Smernicami o državni pomoči in/ali uredbami o skupinskih izjemah. Vendar je Nadzorni organ poudaril, da četudi bi bilo tako upravno prakso mogoče dokazati, lahko Nadzorni organ še vedno šteje Lesno shemo za nezdružljivo z delovanjem Sporazuma EGP glede na obstoj prakse v okviru Lesne sheme, da se dodeli 100-odstotna podpora projektom, pri katerih je upravni organ domneval, da subvencije ni mogoče šteti za pomoč, ker dejavnosti ni bilo mogoče pripisati posameznim podjetjem in ker naj bi prinesla samo skromno korist.

Glede na to, ali subvencije, odobrene na podlagi posebnih določb o pomoči de minimis v okviru Lesne sheme izpolnjujejo pogoje, da lahko veljajo za pomoč de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe de minimis (ki je v tem smislu s 1. februarjem 2003 nadomestila Smernice o državni pomoči) (43), je Nadzorni organ sprejel stališče, da je videti, da ustrezne določbe niso skladne s pravili o dodelitvi pomoči de minimis.

3.   Pripombe norveških oblasti

3.1   Postopek

Norveški organi priznavajo, da bi shema morala biti formalno priglašena Nadzornemu organu, vendar samo dejstvo, da Lesna shema ni bila priglašena, ne pomeni, da Nadzorni organ lahko samo na tej podlagi sklepa, da je nezdružljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

3.2   Vsebina

Norveški organi trdijo, da so bila v praksi upoštevana vsebinska pravila o državni pomoči Sporazuma EGP. Prvič, višja politika Innovasjon Norge zahteva, da je treba vsakršno financiranje odobriti v okviru omejitev, določenih z mednarodnimi sporazumi, h katerim je Norveška pristopila. Drugič, skrbniki primerov Innovasjon Norge so (prek Poročila delovne skupine) dobili navodila, da morajo Lesno shemo izvajati v skladu s Sporazumom EGP. Interne smernice EGP so bile napisane zato, da izboljšajo skladnost s Sporazumom EGP. Tretjič, skrbniki primerov imajo izkušnje s Smernicami o državni pomoči in se udeležujejo tečajev o tej temi. Če so v dvomih, lahko prosijo za nasvet pravno službo Innovasjon Norge.

Kar zadeva prakso financiranja 100 % stroškov projekta, so norveški organi trdili, da ta praksa vključuje projekte, ki niso predmet Sporazuma EGP bodisi zato, ker ne gre za državno pomoč v smislu v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ali ker je bila pomoč dodeljena kot pomoč de minimis. Organi so predstavili tabelo, ki kaže, kako se je dodeljevala pomoč v okviru Lesne sheme.

Organi trdijo, da je bila v osmih zadevah (ki jih predstavljata dva primera) pomoč dodeljena za projekte, ki vključujejo izdelke (kot so na primer „neposekana drevesa“), ki niso na seznamu poglavij 25–97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga in torej ne spadajo v okvir Sporazuma EGP.

Organi nadalje navajajo, da se 114 upravičencev v okviru Lesne sheme ne uvršča med „podjetja“ v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker ne opravljajo gospodarske dejavnosti. 15 zadev se uvršča med „ustanove za izobraževanje in raziskave“, 25 zadev v zvezi z „osebami javnega prava“ vključuje pomoč občinam, 74 zadev pa je povezanih s podporo „podružnicam“.

Kar zadeva „ustanove za izobraževanje in raziskave“ (ki jih predstavljata dva primera, od katerih eden vključuje neprofitno organizacijo), organi menijo, da ne spadajo v okvir člena 61(1) Sporazuma EGP na podlagi oddelka 2.2 v prejšnjem poglavju 14 Smernic o državni pomoči o raziskavah in razvoju, po katerih „neprofitna visokošolska ustanova za izobraževanje in raziskovanje običajno ni zajeta v členu 61(1) Sporazuma EGP“ ter ki določa: „če so rezultati javno financiranih projektov raziskav in razvoja, ki so jih te ustanove izvajale, brez razlikovanja na voljo evropski industriji, Nadzorni organ Efte domneva, da po navadi ne gre za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP“.

Norveški organi trdijo, da pomoč „podružnicam“ (ki jih sestavljajo neprofitne interesne organizacije, ki se ukvarjajo z objavljanjem informacij) ne pomeni državne pomoči, ker financiranje ni (neposredno) namenjeno podjetjem, ampak se usmerja prek podružnic, ki ne veljajo za podjetja. Navajajo odločbo Komisije v zvezi z Asetro, ki je bila po mnenju norveških organov oproščena, ker Asetra ni podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (44). Trdijo tudi, da je Sodišče v več primerih razlagalo „koncept gospodarske ugodnosti“ in da v zadevi C-143/99 Adria Wien utemeljitev Sodišča kaže, da je treba ločevati med abstraktnimi ugodnostmi (tj. stroški, ki običajno ne bi bili „vključeni v proračun“ podjetja) in tistimi, ki bi bili vključeni vanj (45).

Organi tudi trdijo, da v nadaljnjih 31 zadevah (od katerih je predstavljenih nekaj primerov) upravičenci niso pridobili gospodarske ugodnosti, ker so v zameno opravili storitev, torej zadeve ne spadajo v okvir člena 61(1) Sporazuma EGP.

Norveški organi se sklicujejo na dopis o odobritvi, po katerem mora prejemnik predložiti informacije „o pomoči, prejeti na podlagi potencialnih novih zahtevkov za javno pomoč … Ta obveznost velja tri leta od datuma dopisa o odobritvi. Prejemnik pomoči ne more prejeti pomoči de minimis, ki v katerem koli obdobju treh let znaša skupno več kot 100 000 EUR (okoli 815 000 NOK)“.

Organi trdijo, da sklicevanje na „katero koli obdobje treh let“ jasno pomeni, da prejemnik pomoči ni upravičen do prejema pomoči de minimis v katerem koli obdobju treh let, ne glede na to, ali je to pred prejetjem dopisa o odobritvi ali po njem. Obveznost pošiljanja informacij o prejeti pomoči v obdobju treh let od dopisa o odobritvi je treba brati v sobesedilu v zvezi z obveznostjo, da se pomoč ne prejme v „katerem koli“ obdobju treh let. Po mnenju organov to zagotavlja združljivost z uredbo de minimis. Organi poleg tega trdijo, da je v vsakem primeru večina dodeljenih pomoči pod mejo de minimis.

Organi pa so tudi razložili, da „se [postopkovni] okvir pomoči de minimis v [nekaterih] primerih kljub vsemu ni upošteval, saj je veljalo, da je pomoč združljiva z vsebinskimi pravili in skupinskimi izjemami o pomoči za MSP, raziskave in razvoj ter pomoči za usposabljanje“. Organi so naknadno razložili, da sklicevanje na premajhno skladnost z „vsebinskimi pravili“ pomeni, da je bila v desetih zadevah pomoč dodeljena do dovoljene meje intenzivnosti, ki pa ji je bila dodana pomoč de minimis, ne da bi prejemnik poslal obvestilo o elementu pomoči de minimis.

Norveški organi trdijo, da Nadzorni organ pri ocenjevanju združljivosti pomoči ni bil dovolj pozoren na prakso in postopke, ki jih je izvajal Innovasjon Norge.

Organi v osnovi trdijo, da ni bila dana nikakršna pomoč v smislu regionalne pomoči iz naslova Lesne sheme in da je ta nesporazum morda povzročil pregled (priložen internim smernicam EGP), ki določa največjo intenzivnost pomoči (tudi regionalne). Organi takoj zatem navajajo, da obstajajo primeri, pri katerih je bila pomoč dodeljena do zgornje meje intenzivnosti pomoči, ki je dovoljena kot pomoč za raziskave in razvoj, vendar ji je bila dodana pomoč s 5-odstotnim bonusom regionalne pomoči. Kot primer je navedena pomoč podjetju Trysil Skog AS.

Kar zadeva 78 zadev raziskav in razvoja (od katerih so omenjeni trije primeri), organi trdijo, da je bila pomoč dodeljena v skladu z vsebinskimi načeli v Smernicah o državni pomoči. Upoštevan je bil obseg, do katerega projekt predvideva razvoj nove tehnologije, znanja ali metod; prednost pa je bila dana najbolj inovativnim projektom. Upoštevalo se je tudi, ali je projekt upravičen do financiranja iz drugih virov, kot na primer v okviru sheme „Skattefunn“.

Organi trdijo, da čeprav v internih smernicah EGP ni navedeno sklicevanje na naslov in objavo uredb o skupinskih izjemah za MSP in pomoč za usposabljanje, so uredbe „v precejšnjem obsegu vključene“.

II.   OCENA TVEGANJA

1.   Prisotnost državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

Da bi ukrep označili za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, mora ta izpolnjevati naslednja štiri merila: ukrep mora (i) prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja; (ii) ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev; (iii) ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; ter (iv) ukrepi morajo izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami.

1.1   Gospodarska ugodnost

Ukrep mora prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo finančne subvencije podjetjem, organom, podjetniškim združenjem, združenjem itd., ki lahko prispevajo k ciljem iz sheme. Podjetja, ki prejmejo take subvencije, prejmejo gospodarsko ugodnost, tj. subvencijo, ki je ne bi prejela pri svojem običajnem poteku poslovanja.

1.2   Prisotnost državnih sredstev

Ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev.

Subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, financira Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano in se poravnajo neposredno iz državnega proračuna.

1.3   Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

Ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

Iz različnih zakonodajnih pripravljalnih dokumentov (kot so na primer Bela knjiga, Priporočilo in Poročilo delovne skupine), ki so podlaga za ustanovitev Lesne sheme, izhaja, da je shema namenjena (i) povečanju vrednosti lesnopredelovalne dejavnosti in (ii) izboljšanju odnosov na različnih ravneh trgovanja med gozdarstvom in trgom (kar vključuje dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo), skupaj s splošnim ciljem povečanja sedanje uporabe lesa.

Subvencije v okviru Lesne sheme se torej dodeljujejo samo, kadar se meni, da lahko koristijo lesnopredelovalnemu sektorju in povezanim lesnim industrijam ter dobavi surovin za take industrije. Lesna shema torej daje prednost podjetjem v sektorju lesne industrije ob izključitvi drugih sektorjev, zato je po svoji naravi selektivna. V zvezi s tem je Sodišče Efte razsodilo, da je ukrep lahko selektiven, četudi zajema celoten sektor (podjetja v celotnem sektorju) (46).

Čeprav se lahko subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo tudi podjetjem v drugih industrijah (na primer v industrijah, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali), je treba opozoriti, da je ta možnost na voljo samo za take industrije, ki lahko prispevajo k splošnemu cilju Lesne sheme, tj. splošnemu izboljšanju vrednosti v lesnopredelovalni dejavnosti. Nadzorni organ torej meni, da je tudi ta možnost nazadnje namenjena dajanju prednosti podjetjem v lesnopredelovalni industriji in povezanih lesnih industrijah.

1.4   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

Ukrepi morajo izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo subvencije podjetjem v lesnopredelovalni industriji (in povezanih industrijah). Poleg tega norveška industrija izvozi velik del svojega gradbenega lesa in obdelanih lesnih izdelkov za veleprodajo (do 90 %) v druge države EGP, kjer se veliko trguje z lesnimi izdelki. Norveška pa tudi uvaža gradbeni les, predelan les in lesne izdelke iz EU. V takih okoliščinah bo dodelitev podpore podjetjem v okviru Lesne sheme okrepila položaj prejemnikov v primerjavi z drugimi podjetji na Norveškem ali v drugih državah EGP, ki konkurirajo v lesnopredelovalni dejavnosti (in povezanih dejavnostih). In ker je les samo ena od surovin, ki se uporabljajo v gradbeni dejavnosti, bodo subvencije, ki jih prejmejo gradbena podjetja v okviru Lesne sheme, tudi okrepile in utrdile njihov položaj v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v gradbeni dejavnosti (47).

Na podlagi tega Nadzorni organ meni, da bo dodelitev finančne podpore podjetjem v okviru Lesne sheme izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino.

1.5   Sklep in obstoj sheme pomoči

Glede na zgoraj navedeno Nadzorni organ sklepa, da Lesna shema izpolnjuje preskus člena 61(1) Sporazuma EGP in torej pomeni državno pomoč. Vendar so norveški organi trdili, da nekatere od subvencij, dane v okviru Lesne sheme, ne spadajo v okvir Sporazuma EGP ali se ne uvrščajo med državno pomoč.

Nadzorni organ je sprejel stališče (ki mu norveški organi niso oporekali), da je Lesna shema ukrep, na podlagi katerega se lahko brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodelijo posamezne pomoči podjetjem, opredeljenim v ukrepu na splošni in abstraktni način. Shema torej pomeni shemo pomoči v smislu člena 1(d) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. V tem smislu Nadzorni organ opozarja, da je v zadevi C-310/99 Evropsko sodišče izjavilo, da: „Ni bilo potrebe, da bi spodbijana odločitev vsebovala analizo pomoči, dane v posameznih primerih na podlagi sheme. Šele v fazi izterjave pomoči je treba pregledati posamezno stanje vsakega zadevnega podjetja.“ (48) V skladu s to sodno prakso je Nadzorni organ ocenil Lesno shemo na podlagi značilnosti sheme (v nasprotju z značilnostmi posameznih dodelitev subvencij v okviru sheme). Utemeljitve norveških organov ne morejo vplivati na to oceno, ampak se upoštevajo šele če in ko se razpravlja o izterjavi. Sklepanje o združljivosti sheme z delovanjem Sporazuma EGP ne prejudicira vprašanja o izterjavi v posameznih primerih dodeljene pomoči. Kot piše v zgoraj navedeni sodbi, je to drugi korak in izterjava se bo odredila samo v tistih primerih, v katerih so bile vsebinske določbe o državni pomoči dejansko kršene.

Nadzorni organ ugotavlja, da norveški organi niso ugovarjali temu, da Lesna shema omogoča subvencioniranje prejemnikov za izdelke, zajete v Sporazumu EGP, kot je na primer les. Norveški organi tudi niso ugovarjali temu, da Lesna shema vsebuje možnost financiranja subjektov, ki se uvrščajo med podjetja v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Navsezadnje je tudi nesporno, da se iz sheme niso financirali samo upravičenci, ki so v zameno ponudili storitev.

Z drugimi besedami je shema sama predvidela dajanje državne pomoči. Možnost, da nekateri prejemniki v okviru Lesne sheme ne morejo biti predmet Sporazuma EGP (s sklicevanjem na dejstvo, da njihovi izdelki niso zajeti v Sporazumu, ali da oni sami niso podjetja v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP), ne vpliva na obravnavo Lesne sheme kot sheme pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2.   Postopkovne zahteve

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču se „Nadzorni organ Efte pravočasno obvesti, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte izvedbe ali spremembe pomoči (…). Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

Nadzorni organ najprej ugotavlja, da je treba glede na dejstvo, da je poglavje 44 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga (za les in lesne izdelke) zajeto v Sporazumu EGP, Lesno shemo oceniti na podlagi Sporazuma. Norveški organi Lesne sheme niso priglasili pred njenim izvajanjem, zato niso spoštovali svojih obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Državna pomoč iz Lesne sheme torej pomeni „nezakonito pomoč“ v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

3.   Združljivost pomoči

Nadzorni organ v izhodišču ugotavlja, da medtem ko je Lesna shema vsebovala na primer podrobnosti o ciljih in upravičenih stroških, pa kaže, da ni vsebovala pogojev, na podlagi katerih naj bi bila pomoč dodeljena. Shema brez specifičnih omejitev pri dajanju pomoči (npr. kar zadeva intenzivnost) ni nekaj, kar bi Nadzorni organ lahko potrdil kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP. Dejstvo, da so bile Smernice Nadzornega organa o državni pomoči v praksi v nekaterih posameznih primerih upoštevane, tega stališča ne spremeni, ampak, kakor je navedeno v točki I-1.5, vpliva samo na to, ali je izterjava potrebna ali ne.

Vendar Nadzorni organ v tem kontekstu ugotavlja, da so norveški organi izjavili, da je sklicevanje v Poročilu delovne skupine na izvajanje sheme na podlagi „načel in prakse“ v okviru prava EGP implicitno sklicevanje na interne smernice EGP. Nadzorni organ razume argument, da je te smernice, ki so na primer opredelile največjo intenzivnost pomoči, dovoljeno po pravu EGP v različnih situacijah, treba upoštevati kot pravila sheme in pogoje, pod katerimi se lahko daje pomoč v okviru Lesne sheme. Z drugimi besedami, shema je dejansko vsebovala razpoznaven sklop pravil, ki omejujejo dajanje pomoči iz naslova te sheme.

Glede na to, da norveški organi ugotavljajo, da se „smernice nenehno preverjajo“, je treba spomniti, da se združljivost nezakonite državne pomoči z delovanjem Sporazuma EGP ocenjuje v skladu z vsebinskimi merili, določenimi v dokumentu, ki je veljal ob dodelitvi pomoči ali – v primeru sheme – takrat, ko je bila shema ustanovljena. Poleg tega je treba oceniti vsako revizijo pravil sheme, zato da se ugotovi, ali pomeni spremembo sheme v smislu Odločbe št. 195/04/COL (49). Spodaj navedena ocena torej analizira, ali interne smernice EGP v Innovasjon Norge skupaj z naknadnimi spremembami kot pravila Lesne sheme lahko štejejo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP in zlasti s Smernicami Nadzornega organa o državni pomoči in uredbami o skupinskih izjemah, kot so se uporabljale ob vsakokratnem dajanju pomoči.

3.1   Združljivost s členom 61(2) Sporazuma EGP

V tem primeru se ne uporablja nobena od izjem iz člena 61(2) Sporazuma EGP, saj Lesna shema ni namenjena ciljem, navedenim v teh določbah.

3.2   Združljivost s členom 61(3)Sporazuma EGP

Ukrep državne pomoči velja za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, kadar je namenjen pospeševanju gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Ker pa norveški zemljevid regionalne pomoči ne opredeljuje nobenih takih območij, se ta določba ne uporablja (50).

Poleg tega se izjema iz člena 61(3)(b) Sporazuma EGP ne uporablja, ker državna pomoč, dodeljena v okviru Lesne sheme, ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Norveške.

Vendar pa bi se lahko uporabljala izjema iz člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, ki določa, da se državna pomoč lahko šteje za združljivo z delovanjem skupnega trga, kjer pospešuje razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Tako je, če je ukrep skladen s Smernicami o državni pomoči ali veljavnimi uredbami o skupinskih izjemah.

Podjetja postanejo upravičena do regionalne pomoči, če imajo sedež v določenih regijah, ki jih opredeljuje zgoraj navedeni norveški zemljevid regionalne pomoči, in če so izpolnjeni pogoji iz Smernic o državni pomoči za regionalno pomoč (51).

Norveški organi so trdili, da pomoč v okviru Lesne sheme ni bila dana v obliki regionalne pomoči. Kljub temu pa Nadzorni organ ugotavlja, da se je Lesna shema izvajala na podlagi internih smernic EGP, ki omogočajo dajanje regionalne pomoči (za naložbe) (52). Poleg tega so organi navedli primere, v katerih je bil pomoči za raziskave in razvoj navržen 5-odstotni bonus regionalne pomoči (en tak primer je podjetje Trysil Skog AS).

Nadzorni organ opaža, da morajo biti pogoji, določeni v Smernicah o državni pomoči za dajanje regionalne pomoči, izpolnjeni tudi pri dajanju bonusa regionalne pomoči. Vendar niti Poročilo delovne skupine niti interne smernice EGP ne navajajo pogojev, ki jih je treba izpolniti za pridobitev regionalne pomoči, kot je na primer ugotavljanje regionalnih ugodnosti (v obliki naložb v proizvodnjo ali odpiranja delovnih mest), niti se ne sklicujejo na zemljevid regionalne pomoči na Norveškem. Nadzorni organ v teh okoliščinah ne more biti prepričan, ali so določbe o regionalni pomoči v okviru Lesne sheme skladne s Smernicami o državni pomoči za regionalno pomoč.

Državna pomoč za raziskave in razvoj lahko velja za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če so izpolnjeni ustrezni pogoji v Smernicah o državni pomoči (53). Smernice o državni pomoči opredeljujejo različne vrste raziskav in razvoja, kot so „temeljne raziskave“, „industrijske raziskave“ in „predkonkurenčna razvojna dejavnost“, ter intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za vsako od teh kategorij.

Nadzorni organ ugotavlja, da upravičene raziskave, upravičeni stroški in intenzivnost pomoči v internih smernicah EGP ustrezajo tistim, ki so določeni v Smernicah o državni pomoči za raziskave in razvoj, razen kar zadeva tehnične pripravljalne študije. Tabela o intenzivnosti pomoči v internih smernicah EGP sicer navaja dve različni stopnji pomoči za tehnične pripravljalne študije, ki jih izvajajo velika podjetja v kontekstu predkonkurenčnih raziskav, in sicer 50 % ter 55 % (54), vendar Smernice o državni pomoči izrecno določajo, da kombinacija bonusov ne sme povzročiti, da se intenzivnost pomoči poveča nad 50 % za predkonkurenčne raziskave (55).

Glede na to, da intenzivnost pomoči, določena v internih smernicah EGP, ni v skladu s Smernicami o državni pomoči, in da ni dokazov, da bi skrbniki primerov imeli navodila, naj uporabljajo intenzivnost pomoči za shemo OFU/IFU, ki je skladna s Smernicami o državni pomoči, kaže, da pravila Lesne sheme predvidevajo možno intenzivnost pomoči, ki presega zgornjo mejo, določeno v Smernicah o državni pomoči. Poleg tega Nadzorni organ ni prejel nobenih argumentov za to, da bi sprejel višjo intenzivnost pomoči, kot je določena v Smernicah o državni pomoči.

Pomoč, dodeljena v skladu z uredbama o skupinskih izjemah za MSP in/ali pomoč za usposabljanje, se šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če shema izpolnjuje vse pogoje zadevne uredbe o skupinskih izjemah in vsebuje izrecno sklicevanje nanjo (z navedbo njenega naslova in objave v Uradnem listu Evropske unije) (56). Vendar pa niti državni proračuni niti Poročilo delovne skupine niti katera koli druga zakonodajna pripravljalna dela v zvezi z Lesno shemo ne vključujejo sklicevanja na uporabo uredbe o skupinskih izjemah za MSP niti uredbe o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje. Poleg tega Nadzorni organ od norveških organov ni prejel informacij o uporabi katere koli od uredb o skupinskih izjemah za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Norveški organi torej niso izpolnili zahtev iz uredb o skupinskih izjemah, zato se Lesna shema ne more obravnavati kot skladna s skupinskimi izjemami.

Kljub temu Lesna shema lahko velja za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP v luči vsebinskih načel, ki jih vsebujejo uredbe o skupinskih izjemah za MSP in pomoč za usposabljanje. V tem smislu Nadzorni organ ugotavlja, da vse opredelitve, upravičeni stroški in intenzivnost pomoči za usposabljanje v internih smernicah EGP (57) ustrezajo uredbi o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje. Poleg tega opredelitve, upravičeni stroški in veljavna intenzivnost pomoči za svetovalne storitve in sejme za MSP v internih smernicah EGP (58) ustrezajo uredbi o skupinskih izjemah za MSP.

Vendar se glede na oddelek 4.3.2 internih smernic EGP pomoč za MSP lahko dodeli za „omrežje in sodelovanje“, to je namen, ki očitno ne sodi v okvir vsebinskih določb v uredbi o skupinskih izjemah za MSP. Vprašanje je torej, ali se financiranje za te namene lahko šteje kot združljivo na podlagi Smernic o državni pomoči za MSP ali na podlagi vsebinskih načel, vzpostavljenih neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP (59).

Smernice o državni pomoči navajajo, da se MSP lahko dodelijo sredstva za „sodelovanje“, če to ne vpliva na konkurenco v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Glede na to Nadzorni organ meni, da je možnost financiranja MSP na podlagi internih smernic EGP za „opredelitev poslovnih partnerjev, strategij in za formalizacijo sodelovanja v fazi ustanavljanja“ lahko sprejemljiva.

Nasprotno pa Nadzorni organ meni, da možnost financiranja nedoločenih „izrednih skupnih ukrepov (60) med „operativno fazo“ ob vsakem času odpira možnost financiranja široke palete ukrepov, kar ne pomeni samo v okviru sodelovanja med MSP in torej lahko vpliva na konkurenco v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Ko so o tej zadevi povprašali norveške organe, so ti trdili, da je financiranje po tej določbi namenjeno samo svetovalnim storitvam. Vendar so v istem kontekstu organi izjavili, da je ta določba tudi odprla možnost za financiranje „povezanih storitev“ v kontekstu omrežne pomoči.

Nadzorni organ meni, da na podlagi tako nejasnih in odprtih določb ne more biti prepričan, da so pravila sheme v zvezi s financiranjem MSP skladna s Smernicami o državni pomoči za MSP ali vsebinskimi načeli v njih in zato na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP ne more potrditi njene skladnosti z delovanjem Sporazuma EGP.

Poročilo delovne skupine pravi, da se iz sheme lahko financirajo vsi stroški projekta, če je težko ugotoviti, kdo bi lahko imel od projekta neposredno korist. Organi so razložili, da do stoodstotnega financiranja stroškov projekta prihaja na primer takrat, ko je težko določiti neposredne upravičence, ali takrat, ko se šteje, da prejemniki dobijo samo skromno ugodnost (npr. predhodne študije in poročila v posebnih ciljnih območjih), saj v teh primerih ni prisotna nobena pomoč (61).

Glede na to prakso je nujno pripomniti dvoje: (1) čeprav norveški organi navajajo predhodne študije in poročila kot primere, v katerih ni prisotna nobena pomoč, Smernice o državni pomoči za raziskave in razvoj določajo največjo intenzivnost pomoči za študije tehnične izvedljivosti, ki kažejo, da financiranje študij (tudi če so te pripravljalne) lahko vključuje državno pomoč (62); in (2) razen če je znesek zadevne pomoči nižji od praga de minimis, pa prejetje skromne ugodnosti samo po sebi ne izključuje prisotnosti državne pomoči.

Na tej podlagi Nadzorni organ meni, da praksa pokrivanja 100 % stroškov za projekt ne temelji na merilih, ki bi zagotovili odsotnost državne pomoči, in ker stoodstotno financiranje po nobenem oddelku Smernic o državni pomoči ni sprejemljivo, in ker se v tem primeru ni spodbijalo, da je tovrstna intenzivnost pomoči upravičena neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP, Nadzorni organ meni, da shema, ki takšno prakso omogoča, ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Iz prej navedenega izhaja, da Lesna shema v več ozirih ni združljiva s Smernicami o državni pomoči in ne izpolnjuje pogojev za oprostitev neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP. Nadzorni organ zato meni, da Lesna shema ne more veljati za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

3.3   Pomoč de minimis

Po mnenju norveških organov Lesna shema vsebuje določbe, ki določajo pogoje, ki, kadar so izpolnjeni, zagotavljajo, da subvencije štejejo za pomoč de minimis. Nadzorni organ meni, da ustrezne določbe v okviru Lesne sheme niso združljive s pravili de minimis.

Dodelitev pomoči je mogoče šteti za de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe de minimis, posledica česar je, da ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in da ni obveznosti priglasitve. Ker se je Lesna shema izvajala med 1. julijem 2000 in koncem leta 2005, za shemo prideta v poštev oba niza pravil de minimis  (63).

Iz uredbe de minimis in Smernic o državni pomoči izhaja, da lahko nacionalni organi dodelijo pomoč de minimis šele, ko so preverili, da skupni znesek pomoči de minimis, ki jo je prejelo podjetje, ni zvišan na podlagi druge pomoči de minimis, prejete v preteklih treh letih. V skladu z uredbo de minimis in Smernicami o državni pomoči je eden od sprejemljivih načinov preverjanja praga de minimis ta, da se od prejemnika pridobijo informacije o tej zadevi (64).

Kadar je v okviru Lesne sheme dodeljena pomoč de minimis, se navede sklic na pravila de minimis in prejemniki so obveščeni o obveznosti, da organe obvestijo o drugi pomoči de minimis, prejeti tri leta po tem, ko je bila dana odobritev za dodelitev pomoči de minimis.

V odločbi, s katero je bil odprt formalni postopek preiskave, je Nadzorni organ sprejel stališče, da glede na to, da obveznost obveščanja velja samo za pomoč de minimis, prejeto potem, ko je bila prejeta pomoč v okviru Lesne sheme, prejemnikom ni treba pošiljati obvestil o tem, ali so prejeli pomoč de minimis pred prejemom pomoči de minimis v okviru Lesne sheme. Vendar so norveški organi trdili, da se dopis o odobritvi nanaša tudi na pravilo, da pomoč, prejeta v „katerem koli obdobju treh let“, ne sme presegati praga de minimis.

Nadzorni organ ugotavlja, da je zahteva, po kateri mora prejemnik poslati obvestilo o pomoči, dani „od datuma dopisa o odobritvi“ v nasprotju s sklicevanjem na pravilo, da pomoč, prejeta v „katerem koli obdobju treh let“, ne sme presegati praga de minimis. V teh okoliščinah Nadzorni organ ne more biti prepričan, da bo prejemnik to sporočilo jasno dojel kot obveznost poslati obvestilo o pomoči, prejeti v „katerem koli obdobju treh let“. Nadzorni organ zato ostaja pri prvotnem stališču, da glede na to, da je treba zadevne določbe razumeti v okviru pravil sheme, ni mogoče sklepati, da vnaprej zagotavljajo upoštevanje določb o pomoči de minimis  (65).

Razen tega Nadzorni organ ugotavlja, da je Lesna shema vsaj v različicah internih smernic EGP iz septembra 2004 in julija 2005 predvidela prakso, po kateri se lahko državna pomoč, dodeljena na primer za raziskave in razvoj, kombinira z dodatno pomočjo, dodeljeno kot pomoč de minimis  (66). Nadzorni organ v skladu z Odločbo Komisije v zadevi Kahla Porzellan GmbH meni, da je treba, če pomoč presega prag de minimis – zaradi stoodstotnega financiranja, odobrenega istemu podjetju v treh letih – skupni znesek šteti kot državno pomoč (67). Na tej podlagi Nadzorni organ meni, da praksa, po kateri se prag de minimis spoštuje samo za del pomoči, dodeljene podjetju, po definiciji pomeni, da skupni odobreni znesek lahko presega prag de minimis  (68).

Glede na navedeno Nadzorni organ meni, da ustrezne določbe v okviru Lesne sheme niso skladne s pravili de minimis in da zato sheme ni mogoče odobriti kot združljive z delovanjem Sporazuma EGP.

4.   Sklepna ugotovitev

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, Nadzorni organ meni, da Lesna shema vključuje dodeljevanje državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ki ni združljivo s Sporazumom. Vendar Nadzorni organ v skladu s prakso Komisije v tem smislu meni, da čeprav Lesna shema, če jo gledamo kot shemo, ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, pa posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, ki izpolnjujejo merila, določena v Smernicah o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj, ali so združljive z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah glede pomoči za MSP in za usposabljanje, lahko veljajo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP (69).

Ker Lesna shema ni bila priglašena Nadzornemu organu, kakršna koli pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, dodeljena v okviru Lesne sheme, pomeni nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Iz člena 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ odloči, da morajo upravičenci vrniti nezakonito pomoč, ki je nezdružljiva s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP. To kljub temu ne vpliva na to, da (i) posamezne pomoči izpolnjujejo pogoje za pomoč de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali uredbe de minimis; in (ii) da so posamezne pomoči združljive na podlagi svoje združljivosti s Smernicami o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj ali z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah glede pomoči za MSP in usposabljanje ter upoštevajo ustrezno intenzivnost pomoči, kakor je tam določena –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Lesna shema ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 2

Posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, niso državna pomoč, če izpolnjujejo pogoje o pomoči de minimis, določene v Smernicah o državni pomoči ali uredbi de minimis, kar koli od tega se je ob dodeljevanju pomoči uporabljalo.

Člen 3

Posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, ki izpolnjujejo merila v Smernicah o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj ali so združljive z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah za pomoč za MSP in usposabljanje, so združljive z delovanjem Sporazuma EGP do zneska dovoljene intenzivnosti pomoči.

Člen 4

Norveški organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izterjavo pomoči, navedene v členu 1, razen tiste, ki je navedena v členih 2 in 3.

Člen 5

Izterjava se izvrši brez odloga v skladu s postopki nacionalnega prava, če ti postopki omogočajo takojšnjo in učinkovito izvedbo te odločbe. Za zneske, ki jih je treba izterjati, se od datuma, ko so bili dani na razpolago upravičencu, do datuma dejanske izterjave zaračunavajo obresti. Obresti se obračunajo na podlagi člena 9 Odločbe št. 195/04/COL (70).

Člen 6

Norveški organi v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tej odločbi Nadzorni organ Efte obvestijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev s to odločbo.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 8

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 23. januarja 2008

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

predsednik

Kurt JAEGER

član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Postopkovna in vsebinska pravila na področju državne pomoči – Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je Nadzorni organ sprejel in izdal 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, str. 1 in v Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 154/07/COL z dne 3. maja 2007. V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“.

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (UL L 10, 13.1.2001, str. 20), Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33) in Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5). Ta zadnja uredba nadomešča Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o pomoči de minimis (UL L 10, 13.1.2001, str. 30) in poglavje 12 v Smernicah o državni pomoči (sprejetih z Odločbo Nadzornega organa št. 54/96/COL z dne 15. maja 1996, UL L 245, 26.9.1996, str. 28). Vse zgoraj navedene uredbe so bile vključene v Prilogo 15 k Sporazumu EGP (v točkah 1(d)–(f)).

(6)  UL C 272, 9.11.2006, str. 19 in Dopolnilo EGP št. 55, 9.11.2006.

(7)  Podrobnejše informacije o tem dopisovanju so navedene v Odločbi št. 147/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave, katere povzetek je objavljen v UL C 272, 9.11.2006, str. 19 in v Dopolnilu EGP št. 55, 9.11.2006. Celotno besedilo odločbe je objavljeno na spletni strani Nadzornega organa: www.eftasurv.int

(8)  Podrobnosti o objavi so navedene v opombi št. 7 zgoraj.

(9)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(10)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(11)  Oddelek 2.4.1 Bele knjige.

(12)  Oddelek 6.1.1 Bele knjige. V zvezi z osredotočenostjo na norveško industrijo oddelek 6.1.1. Bele knjige tudi navaja (prevod Nadzornega organa): „Za večje ustvarjanje vrednosti je pomembno upoštevati možnost zmanjšanja stroškov na ravni predelave in prodaje ter povečati in izboljšati uporabo/izkoriščanje lesa, pridelanega na Norveškem.“.

(13)  Oddelek 1.4 Poročila delovne skupine navaja, da Lesna shema ne zajema gozdne kulture, infrastrukture, prevoza, gozdnih proizvodov za zeleno okrasje in bioenergije, ki naj bi jih reševali drugi ukrepi vlade. Oddelek 2.1 Poročila delovne skupine opredeljuje gozdarsko vrednostno verigo (ali gozdarski sektor) kot vse subjekte, vključene od štora do končnega uporabnika. „Gozd“ obsega dobavno stran (lastniki gozdov in njihova združenja) in tržno raven (gozdarski podjetniki, vključno s prevozom po terenu, merjenjem lesa in prometom, delom na gozdnih kulturah, operativnim načrtovanjem itd.). „Proizvodnja“ obsega predelavo lesa v izdelke, primerne za končne uporabnike, vendar s poudarkom na mehanski lesnopredelovalni verigi (ki obsega tradicionalno delo v žagah in tesarstvo ter nadaljnjo predelavo v vrata, okna, stopnišča in druge gradbene elemente ter proizvodnjo lesenega pohištva, lesenih hiš in ročnih izdelkov). „Trg“ obsega končne uporabnike, vendar vključuje tudi različne ravni trgovanja in druge subjekte v gozdarskem proizvodnem sistemu, kot so podizvajalci za blago in storitve za gozdarstvo in gozdarsko industrijo.

(14)  Oddelki 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine. Od maja 2003 skupino sestavljajo tudi predstavniki iz alternativnih virov financiranja in urada okrajnega guvernerja.

(15)  Letna poročila o dejavnostih in razvoju sheme je treba poslati Ministrstvu za kmetijstvo in so osnova za pripravo proračuna in smernic v Innovasjon Norge (prej: SND); prim. oddelke 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine.

(16)  Glej Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave.

(17)  Višja politika je dokument s smernicami, ki določa nekatere zunanje omejitve dajanja subvencij s strani Innovasjon Norge (na primer izključitev operativne pomoči in izvozne pomoči) ter zahteva, da morajo biti sredstva podeljena v okviru omejitev, določenih v mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenica je Norveška.

(18)  Dopis o dodelitvi z dne 6. oktobra 2000 vsebuje informacije o proračunu za izvajanje Lesne sheme s sklicevanjem na cilj, sektor in ciljne skupine sheme.

(19)  Norveški organi so se tudi sklicevali na zakon, ki ureja Innovasjon Norge in njegove „Standardne pogoje“ za dajanje razvojne pomoči, ki vsebujejo upravne predpise, med drugim glede rokov, dokumentacije, nadzornih ukrepov in izterjave pomoči.

(20)  Vključene so tudi določbe o kumulaciji, referenčnih stopnjah in izračunu pomoči.

(21)  Različice so iz januarja 2000; avgusta 2001; junija 2003; septembra 2004 in julija 2005; med seboj se bistveno ne razlikujejo. Zaradi poenostavitve se izraz „interne smernice EGP“ uporablja v naslednjih primerih v zadnji različici besedila in samo, kadar je primerno (zaradi odstopanja ali dodatnega besedila), so dane pripombe na besedilo v prejšnjih različicah.

(22)  Oddelek 1.3 Poročila delovne skupine navaja, da je treba financiranje podeliti v skladu s pravili EGP in oddelek 7.1 navaja: „Zakonodajo v Sporazumu EGP o državni pomoči je treba upoštevati. Program mora vzpostaviti lastna načela in prakse v okviru teh predpisov.“ Glej tudi Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(23)  Glej Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave in elektronsko sporočilo norveških organov z dne 18. januarja 2008 (št. dogodka 461470).

(24)  Glej tudi pododdelek o sofinanciranju in 100-odstotnem financiranju stroškov projekta v oddelku I-2.4 spodaj.

(25)  Glej tudi revidiran proračun (St. prp. nr. 61 (1999–2000)). Lesna shema je poimenovana različno, vključno s „Treprogrammet“ in „Verdiskapningsprogrammet for tre“, ali z originalnim Priporočilom stalnega odbora za parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)).

(26)  2001: St. prp. nr. 1 (2000–2001) in revidiran proračun (St. prp. nr. 84 (2000–2001)); 2002: St. prp. nr. 1 (2001–2002) in revidiran proračun (St. prp. nr. 1 Tillegg nr. 4 (2001–2002)); 2003: St. prp. nr. 1 (2002–2003) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2002–2003)); 2004: St. prp. nr. 1 (2003–2004) in revidiran proračun (St. prp. nr. 63); 2005: St. prp. nr. 1 (2004–2005) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2004–2005)). V prvih štirih letih (2000–2003, vključno s tema dvema letoma) je bilo financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1142 državnega proračuna, medtem ko je bilo v zadnjih dveh letih (2004 in 2005) financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1149 državnega proračuna.

(27)  Dopis z dne 6. oktobra 2000, ki so ga norveški organi predložili Nadzornemu organu kot priponko 3 k Pripombam norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(28)  Oddelek 4.6 Poročila delovne skupine.

(29)  Glej dopis norveških organov z dne 29. septembra 2005 Nadzornemu organu, priložen dopisu norveške misije pri EU z dne 3. oktobra 2005 (št. dogodka 345465).

(30)  Glej dopis z dne 29. septembra 2005, citiran v opombi 29, in Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(31)  Oddelki 4.1–4.4 in 5 Poročila delovne skupine.

(32)  Prevod Nadzornega organa.

(33)  V primeru naložb je največja intenzivnost 7,5 % za srednje velika podjetja in 15 % za mala podjetja, medtem ko je stopnja za svetovalne storitve in trgovske sejme določena na 50 %.

(34)  Oddelka 1.4 in 7.1 Poročila delovne skupine.

(35)  Oddelek 7.1 Poročila delovne skupine.

(36)  Čeprav bi ta znesek lahko veljal kot de minimis, je Norsk Treteknisk Institutt prejel tudi druge pomoči.

(37)  Zahteva po informacijah se glasi: „EØS-regelverket – opplysningsplikt Tildelingen av tilskuddet skjer i henhold til reglene for bagatellmessig støtte. Ved eventuelle nye søknader om offentlig støtte (uansett støttekilde) har støttemottaker plikt til å opplyse om dette tilskuddet. Opplysningsplikten gjelder i 3 år fra tilsagnstidspunktet. Støttemottakeren må ikke motta mer enn til sammen 100 000 Euro (ca. kr 815 000,-) i støtte etter reglene for bagatellmessig støtte over et tidsrom på 3 år.“

(38)  Oddelek 4.2 internih smernic.

(39)  To je potrjeno v pripombah na predlog državnega proračuna v St. prp. nr. 1 (2000–2001) in Poročilu delovne skupine.

(40)  Prevod naslednjega citata, ki ga je zagotovil Nadzorni organ: „Norge eksporterer ca 85-90 % av produksjonen av tremasse og papirprodukter og ca 35 % av trelast-produksjonen. Leveransene til EU-land utgjør henholdsvis 70 % og 90 % av eksporten. Dogodekuelle strategier eller politiske vedtak innen EU som kan påvirke EUs import av skogindustriprodukter vil kunne få store konsekvenser for den norske skogsektoren.“

(41)  Eurostatova statistika za obdobje med letoma 1999 in 2004, ki obsega uvoz in izvoz različnih vrst obdelanega lesa in gradbenega lesa v EU (v kateri je vrednost izražena bodisi v tisoč kubičnih metrih ali tonah), kaže, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki. Zadevna statistika je (i) uvoz in izvoz hlodovine znotraj EU-25; „tabela fores51“; (ii) uvoz lesne celuloze in papirja ter kartona znotraj EU-25; „tabela fores62“; (iii) izvoz lesne celuloze znotraj EU-25 „tabela fores62“; (iv) uvoz žaganega lesa in lesnih plošč znotraj EU-25; „tabela fores61“; in (v) uvoz žaganega lesa znotraj EU; „tabela fores61“. Vse na voljo na http://europa.eu.int/comm/eurostat ali tako, da se naveže stik z Eurostatom prek njegove spletne strani.

(42)  Glej spletno stran: http://www.ssb.no/muh/tab15-01.shtml ki prikazuje tabelo 15 z naslovom „Trgovina z izbranimi državami z dvomestnim SITC. Januar–marec 2006. V milijonih kron“.

(43)  Prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči je bilo črtano z Odločbo Nadzornega organa št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003. Vendar je že 1. februarja 2003 poglavje 12 nadomestila Uredba (ES) št. 69/2001, v nadaljnjem besedilu „uredba de minimis“).

(44)  Odločba Komisije z dne 31. marca 2000 o državni pomoči N 673/99 (UL C 184, 1.7.2000, str. 25).

(45)  Zadeva C-143/99 Adria Wien [2001] Recueil, str. I-8365.

(46)  Združene zadeve E-5/04, E-6/04 in E-7/04 Fesil in Finnfjord [2005] Poročilo Sodišča Efte, str. 117, odstavek 77. Ta sodba potrjuje sodno prakso Evropskega sodišča, kot je določena v zadevi C-75/97 Belgija proti Komisiji [1999] Recueil, str. I-3671, odstavek 33. Glej tudi zadevo C-66/02 Italija proti Komisiji [2005] ZOdl., str. I-10901, odstavek 95.

(47)  V zvezi s tem glej zadevo 730/79 Philip Morris proti Komisiji [1989] Recueil, str. 2671, odstavek 11, v katerem je navedeno, da „če se s finančno pomočjo države okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini v Skupnosti, je treba slednjega obravnavati, kot da je ta pomoč vplivala nanj.“

(48)  Zadeva C-310/99 Italija proti Komisiji [2002] Recueil, str. I-2289, odstavek 91. V zadevi C-66/02 Italija proti Komisiji [2005] ZOdl., str. I-10901, odstavek 91, se je sodišče izreklo takole: „V primeru sheme pomoči se Komisija lahko omeji na preiskovanje splošnih značilnosti zadevne sheme, ne da bi ji bilo treba preiskati vsak posamezen primer, v katerem se shema uporablja […], da bi ugotovila, če shema vsebuje elemente pomoči.“ Glej tudi zadevo E-2/05 ESA proti Islandiji [2005] Poročilo sodišča EFTA, str. 202, odstavek 24.

(49)  Odločba Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (UL L 139, 25.5.2006, str. 37), kakor je bila spremenjena z Odločbo Nadzornega organa št. 319/05/COL z dne 14. decembra 2005 (UL C 286, 23.11.2006, str. 9). Glej tudi zadevo T-195/01 Gibraltar proti Komisiji [2001] Recueil, str. II-3915. Treba je opozoriti, da je treba zato, ker je bila začetna ustanovitev sheme „nezakonita“ v smislu postopka, vse naknadne spremembe te sheme tudi obravnavati kot nezakonito pomoč.

(50)  Glej Odločbo Nadzornega organa št. 327/99/COL z dne 16. decembra 1999 o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška).

(51)  Prejšnje poglavje 25 Smernic o državni pomoči za regionalno pomoč, kakor so ga nadomestile nove smernice z dne 6. aprila 2006 in Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 (vključena s Sklepom Skupnega odbora št. 157/2006, objavljena v UL L 89, 29.3.2007, str. 33, in Dopolnilo EGP št. 15, 29.3.2007, str. 24). Uredba je začela veljati 9. decembra 2006.

(52)  Glej zgornje meje (regionalne pomoči), navedene v tabeli, priloženi k internim smernicam EGP in razlagalni del o pomoči za naložbe (oddelek 4.6).

(53)  Prejšnje smernice o raziskavah in razvoju so 7. februarja 2007 nadomestile nove smernice.

(54)  Različici za leto 2000 in 2001 sploh ne določata intenzivnosti posebne pomoči za tehnične pripravljalne študije.

(55)  Oddelek 5.3(7) takratnega poglavja 14 Smernic o državni pomoči za raziskave in razvoj.

(56)  Glej člen 3(3) uredb o skupinskih izjemah za MSP oziroma za pomoč za usposabljanje. Na podlagi skladnosti s formalnimi pogoji o skupinskih izjemah je ukrep pomoči oproščen obveznosti priglasitve.

(57)  Oddelek 4.4 internih smernic.

(58)  Oddelka 4.3 in 4.3.1 internih smernic.

(59)  Prejšnje poglavje v Smernicah o državni pomoči za MSP je s 26. junijem 2002 nadomestila uredba o skupinskih izjemah za MSP.

(60)  Ti ukrepi vključujejo ukrepe, podobne kot za izboljšavo učinkovitosti („kompetansehevning“).

(61)  Pri praksi financiranja 100 % stroškov projekta se zastavlja vprašanje prisotnosti državne pomoči in združljivosti. Glede na sklicevanje v Poročilu delovne skupine na to možnost se predpostavlja, da shema predvideva tako prakso in da je treba združljivost določb, ki urejajo to prakso, ocenjevati glede združljivosti (ta oddelek). Vprašanje prisotnosti (ali odsotnosti) državne pomoči bo relevantno samo v zvezi z izterjavo.

(62)  Oddelek 5.3(7) takratnega poglavja 14 o pomoči za raziskave in razvoj.

(63)  Kot so navedli norveški organi, je datum, ko so organi dali odobritev („tilsagn“), tisti, ki določa, ali se za zadevno subvencijo uporablja prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči ali naknadna uredba de minimis.

(64)  Glej v tem smislu sklicevanje na „način nadzora“ v Smernicah o državni pomoči.

(65)  Dejstvo, da so bila številna soglasja dana za pomoč pod pragom de minimis, ni pomembno, saj je Nadzorni organ pri analizi, ali je državna pomoč združljiva, omejen z upoštevanjem pogojev Lesne sheme. Dejansko stanje bo pomembno za vprašanje izterjave.

(66)  Glej oddelek I-2.5 zgoraj za opis prakse.

(67)  Odločba Komisije 2003/643/ES z dne 13. maja 2003 o Državni pomoči, ki jo izvaja Nemčija v korist Kahla Porzellan GmbH in Kahla/Thüringen Porzellan GmbH (UL L 227, 11.9.2003, str. 12). Podobno je treba pri ocenjevanju, ali je bila upoštevana ustrezna intenzivnost pomoči, določena v Smernicah o državni pomoči, upoštevati skupni znesek pomoči, dodeljene istemu podjetju.

(68)  Treba je opozoriti, da mora biti upoštevana tudi ustrezna intenzivnost pomoči. Če se pomoč de minimis dodeli v kombinaciji z drugimi vrstami pomoči, skupni znesek pomoči ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči za različne kategorije. To je seveda pomembno samo, če se ustrezna skupna pomoč ne šteje kot pomoč de minimis.

(69)  Glej na primer Odločbo Komisije 2004/343/ES z dne 16. decembra 2003 o shemi pomoči, ki jo izvaja Francija za prevzem podjetij v težavah (UL L 108, 16.4.2004, str. 38), in Odločbo Komisije 2003/86/ES z dne 20. decembra 2001 o shemi državne pomoči, ki jo je izvajala Španija leta 1993 za nekatera novoustanovljena podjetja v Vizcayi (Španija) (UL L 40, 14.2.2003, str. 11).

(70)  Glej opombo 49.


PRILOGA I

UPRAVIČENI STROŠKI, DOLOČENI V INTERNIH SMERNICAH EGP

Kar zadeva pomoč za mala in srednje velika podjetja (MSP) (1), med upravičene stroške spadajo (i) svetovalne storitve zunanjih svetovalcev (razen stalnih ali periodičnih storitev in tistih, ki so povezane z običajnimi operativnimi stroški); (ii) prva udeležba na sejmih in razstavah ter (iii) mreženje in sodelovanje v fazi ustanavljanja in zagona. Faza ustanovitve vključuje financiranje za iskanje poslovnih partnerjev, razvoj strategij, strukturiranje in formalizacijo sodelovanja itd. Zagonska faza zajema administrativne stroške za upravljanje sodelovanja v prvih treh letih (progresivno padajoče) in „izredne skupne ukrepe“. Primer slednjega je „izboljšanje kompetenc“, vendar se sredstva iz postavke „izredni skupni ukrepi“ lahko dodelijo tudi za druge podobne ukrepe ne samo v fazi ustanavljanja, ampak tudi pozneje med samim delovanjem.

Za namene dodeljevanja pomoči za usposabljanje je treba ločevati med posebnim in splošnim usposabljanjem. Posebno usposabljanje pomeni usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca in ki mu daje znanja, ki niso (ali pa so zgolj v omejenem obsegu) prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja. Splošno usposabljanje je usposabljanje, vključno s šolnino, ki se ne uporablja samo za trenutno ali prihodnje delovno mesto delojemalca, ampak zagotavlja usposobljenost, ki se lahko prenaša na druge subjekte in bistveno izboljša zaposljivost delojemalca.

Upravičeni stroški za usposabljanje so stroški vodje usposabljanja za osebje; potni stroški izvajalcev in udeležencev usposabljanja; drugi tekoči stroški (kot so material in zaloge); amortizacija orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja; stroški vodenja in svetovanja, ki se nanašajo na projekt usposabljanja; stroški oseb, ki se usposabljajo, do skupnega zneska vseh drugih navedenih upravičenih stroškov. Upoštevajo se lahko samo ure, ko so osebe, ki se usposabljajo, dejansko sodelovale pri usposabljanju, po odbitku produktivnih ur ali njihovega ekvivalenta. Upravičene stroške je treba podpreti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti pregledna in razčlenjena.

Interne smernice EGP glede raziskav in razvoja določajo, da upravičeni stroški vključujejo stroške osebja (raziskovalci, tehniki in pomožno osebje, ki so izključno vključeni v raziskovalno in razvojno dejavnost), instrumente, opremo, delovni prostor in stavbe (ki se stalno in izključno uporabljajo za raziskovalno in razvojno dejavnost); svetovalno pomoč in ustrezne storitve (ki se izključno uporabljajo v okviru raziskovalne in razvojne dejavnosti) in administracijo, neposredno povezano z raziskovalno in razvojno dejavnostjo. Drugi upravičeni stroški so lahko stroški poslovanja, kot so materiali, zaloge in podobni proizvodi, ki so neposredno povezani z raziskovalno in razvojno dejavnostjo.

Kar zadeva „naložbe“ (MSP in v kontekstu regionalne pomoči), so upravičeni stroški stavbe, objekti, stroji, osnovne naložbe, pa tudi stroški v zvezi s patenti in pridobivanjem patentov, licenc in tehničnega znanja. Posebna pravila se uporabljajo za projekte, pri katerih naložbeni stroški presegajo 50 milijonov EUR.

Pomoči za operativne stroške (opredeljene kot rutinske naloge ali stroške za distribucijo, trženje in računovodstvo) ni možno dodeliti.


(1)  V internih smernicah EGP so navedeni samo glavni pogoji opredelitve MSP. Sklicevanje se sicer nanaša na prvotno opredelitev v Smernicah o državni pomoči.


PRILOGA II

NAJVEČJI OBSEG FINANCIRANJA ZA RAZLIČNE SHEME, KI JIH UPRAVLJA INNOVASJON NORGE – VELIKOST PODJETJA IN OBMOČJA, UPRAVIČENA DO POMOČI

( ) pomeni, da je shema samo izjemoma primerna za navedeni namen in/ali vrsto podjetja.

Do 100 000 EUR se lahko dodeli v okviru vseh shem na podlagi pravil o pomoči de minimis.


Ukrep – Shema pomoči

Cilj

MSP (< 250 zaposlenih in dve drugi merili)

Velika podjetja

Mala podjetja

(< 50 zaposlenih in dve drugi merili)

Srednje velika podjetja

(< 250 zaposlenih in dve drugi merili)

„Landsdekkende innovasjonsordning“

Naložbe

15 %

7,5 %

0

 

Blaga pomoč

50 %

0

 

Pomoč za usposabljanje (trenutno ne bo dana iz LI)

(Posebna/splošna — 35 %/70 %)

(Posebna/splošna — 25 %/50 %)

 

RAZISKAVE IN RAZVOJ:

 

 

Razvojne dejavnosti za komercializacijo

35 %

25 %

Strokovne pripravljalne študije

75 %

50 %

(Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)

(60 % 75 %)

(50 % 75 %)

„OFU/IFU“

RAZISKAVE IN RAZVOJ:

 

 

Razvojne dejavnosti za komercializacijo

35 % (regionalno območje + 5 %)

25 % (regionalno območje + 5 %)

Strokovne pripravljalne študije

75 %

50 %

(Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)

(60 % 75 %)

(50 % 75 %)

„Tilskudd til fylkeskommunene for regional udvikling“

Naložbe:

 

 

Območje A

30 %

25 %

B

25 %

20 %

C

20 % (25 %) (1)

10 % (15 %)

Blaga pomoč

50 %

0

Pomoč za usposabljanje

Posebna/splošna — 40 %/75 %

Posebna/splošna — 30 %/55 %

RAZISKAVE IN RAZVOJ:

 

 

Razvojne dejavnosti za komercializacijo

40 %

30 %

Strokovne pripravljalne študije

75 %

55 %

(Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)

(65 % 75 %)

(55 % 75 %)

„Omstilling og nyskapning“

Naložbe:

 

 

Zunaj reg. območja

15 %

7,5 %

0

V reg. območju

Območje A: 30 %, B: 25 % in C: 20 % (25 %) (2)

Območje A: 25 %, B: 20 % and C: 10 % (15 %)

Blaga pomoč:

 

 

Zunaj reg. območja

50 %

 

V reg. območju

50 %

 

Pomoč za usposabljanje:

 

 

Zunaj reg. območja

Posebna/splošna — 35 %/70 %

Posebna/splošna — 25 %/50 %

V reg. območju

Posebna/splošna — 40 %/75 %

Posebna/splošna — 30 %/55 %

RAZISKAVE IN RAZVOJ:

 

 

Zunaj reg. območja:

 

 

Razvojne dejavnosti za komercializacijo

35 %

25 %

Strokovne pripravljalne študije

75 %

50 %

(Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)

(60 % 75 %)

(50 % 75 %)

V reg. območju:

 

 

Razvojne dejavnosti za komercializacijo

40 %

30 %

Strokovne pripravljalne študije

75 %

55 %

(Posamezne raziskave, strokovne pripravljalne študije)

(65 % 75 %)

(55 % 75 %)

„Etabelarerstipend“

Pomoč de minimis

Največ 400 000 NOK (v posebnih primerih več, vendar ne več kot 100 000 EUR)


(1)  Do 25 %/15 % se lahko uporabi za ukrepe, za katere je z vidika okrožne politike pričakovati, da bodo imeli močan učinek. V okrajih Vest-Agder, Rogaland in Hordaland prag pomoči ne sme presegati 20 %/10 %.

(2)  Do 25 %/15 % se lahko uporabi za ukrepe, za katere je pričakovati, da bodo imeli močan regionalni učinek. V okrajih Vest-Agder, Rogaland in Hordaland prag ne sme presegati 20 %/10 %.


V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/48


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 1202/2009

z dne 7. december 2009

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz furfuril alkohola s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na osnovi pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), ter zlasti člena 9 in člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je oktobra 2003 z Uredbo (ES) št. 1905/2003 (2) uvedel dokončne protidampinške ukrepe v obliki posebne carinske dajatve na uvoz furfuril alkohola („FA“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“). Znesek posebne dajatve se je za štiri kitajske proizvajalce gibal od 84 do 160 EUR na tono, dajatev na ravni države pa je znašala 250 EUR na tono („prvotna preiskava“).

2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(2)

Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnosti protidampinških ukrepov na uvoz FA s poreklom s Kitajske maja 2008 (3) je Komisija 30. 2008 julija prejela zahtevo za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Zahtevek je vložil International Furan Chemicals BV („vložnik“) v imenu edinega proizvajalca v Uniji, ki predstavlja 100 % proizvodnje FA Unije. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(4)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in v Uradnem listu Evropske unije  (4) objavila obvestilo o začetku pregleda.

3.   Preiskava

3.1   Postopek

(5)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika proizvajalca Unije, proizvajalce izvoznike na Kitajskem, kitajske oblasti, proizvajalca v predlagani primerljivi državi – Združenih državah Amerike, uvoznike/trgovce in uporabnike v Unije, za katere je znano, da jih to zadeva. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(6)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, ki so bile uradno obveščene o začetku pregleda, in tistim, ki so to zahtevali v roku iz obvestila o začetku postopka.

(7)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vložnik proizvajalec Unije, dva trgovca, deset uporabnikov, dve združenji uporabnikov, en proizvajalec izvoznik na Kitajskem in proizvajalec v primerljivi državi.

3.2   Zainteresirane stranke in preveritveni obiski

(8)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalec Unije in povezane družbe:

TransFurans Chemicals BVBA, Geel, Belgiija

International Furan Chemicals BV, Rotterdam, Nizozemska

Central Romana Corporation, LTD, La Romana, Dominikanska republika

Proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

Zhucheng Taisheng Chemical Co. Ltd.

Proizvajalec v primerljivi državi:

Penn Speciality Chemicals Inc., Združene države Amerike („ZDA“)

Nepovezani uvozniki/trgovci:

Chemicals, Nizozemska

Uporabniki:

Kiilto OY, Finska

Mazzon Flli., Italija

SATEF Hüttenes-Albertus, Italija

Ashland Südchemie Kernfest, Nemčija

Hüttenes-Albertus, Nemčija

3.3   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(9)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(10)

Preiskava gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(11)

Zadevni izdelek je isti kot pri prvotni preiskavi, tj. FA s poreklom s Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2932 13 00.

(12)

FA je kemični izdelek. Je brezbarvna do bledorumena tekočina, topna v številnih navadnih organskih topilih. Surovina za proizvodnjo FA je kemična tekočina furfural (FF), ki se pridobiva s predelavo različnih vrst kmetijskih odpadkov, kot so med drugim sladkorni trs, koruzni storži in riževe luskine.

(13)

FA je osnovni izdelek. FA se uporablja predvsem za proizvodnjo sintetičnih smol, ki se uporabljajo pri proizvodnji livarskih modelov, ti pa se uporabljajo pri izdelavi kovinskih ulitkov za industrijo.

2.   Podobni izdelek

(14)

Kot pri prejšnji preiskavi je tudi ta preiskava pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti FA, ki ga proizvede in proda industrija Unije v Uniji, FA, proizvedenega in prodanega na domačem kitajskem trgu, FA, uvoženega v Unijo s Kitajske, ter FA, proizvedenega in prodanega v ZDA, enake, in da se ti izdelki uporabljajo v iste namene.

(15)

Zato je bilo sklenjeno, da so vsi navedeni izdelki enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(17)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena ista metodologija kot pri prvotni preiskavi. Pregled zaradi izteka ukrepov ne predvideva proučitve spremenjenih okoliščin, zato ni bilo dodatno proučeno, ali je treba proizvajalcem odobriti tržnogospodarsko obravnavo (TGO).

1.   Uvodne opombe

(18)

Treba je opozoriti, da so v prvotni preiskavi sodelovali skupno štirje kitajski proizvajalci izvozniki in zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. Vendar nihče med njimi ni izpolnil vseh potrebnih pogojev za odobritev TGO, zato je bilo treba vse njihove zahtevke za TGO zavrniti. Vsem je bila odobrena individualna obravnava (IO) saj je preiskava pokazala, da izpolnjujejo potrebna merila. Poudariti je treba, da je bila edinemu kitajskemu izvozniku, ki je sodeloval v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa, pri prvotni preiskavi odobrena IO.

(19)

Edini sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je med OPP predstavljal 23,1 % uvoza v Unijo. Od drugih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče neposredno dobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Unijo med OPP. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je morala Komisija za celotne uvozne količine in cene uporabiti razpoložljiva dejstva, tj. podatke Eurostata in dokumentacijo, ki jo je vložnik predložil v zahtevku za začetek pregleda.

(20)

Obstoječe protidampinške dajatve v razponu od 84 EUR do 160 EUR/tono s preostalo dajatvijo na ravni države v višini 250 EUR/tono ustrezajo ravni škode, ugotovljeni med prejšnjo preiskavo.

2.   Damping v obdobju preiskave

2.1   Primerljiva država

(21)

V prvotni preiskavi so bile Združene države Amerike („ZDA“) uporabljene kot ustrezna primerljiva država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti za Kitajsko. V obvestilu o začetku sedanje preiskave je Komisija izrazila svoj namen, da kot primerljivo državo uporabi ZDA. Zainteresirane stranke so bile pozvane k predložitvi pripomb v zvezi s tem. ZDA so veljale za ustrezne zaradi velikosti in odprtosti domačega trga ter dejstva, da je en proizvajalec iz ZDA privolil v popolno sodelovanje v preiskavi.

(22)

Združenje uvoznikov je izbiri ZDA kot primerljive države nasprotovalo in trdilo, da je v ZDA samo en glavni proizvajalec in da so domače cene izredno visoke. En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da je raven konkurence v ZDA nižja kot na kitajskem domačem trgu, zato naj trga ne bi bila primerljiva. Čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil na trgu ZDA le en proizvajalec, je uvoz zagotavljal zadostno raven konkurence na tem znatnem trgu. Poleg tega ni privolil v sodelovanje nobeden od znanih proizvajalcev, s katerimi je bil vzpostavljen stik v drugih možnih primerljivih državah, vključno s Tajsko, Turčijo in Južno Afriko.

(23)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da so ZDA najbolj primerna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

2.2   Normalna vrednost

(24)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca v ZDA.

(25)

Najprej je Komisija ugotovila, da je bil obseg skupne domače prodaje zadevnega izdelka pri proizvajalcu iz ZDA zadosten, zato se je lahko štela za reprezentativno v smislu člena 2(2) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je nato proučila, ali se za zadevni izdelek, prodan v reprezentativnih količinah na domačem trgu primerljive države, lahko šteje, da je bil prodan v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je obseg prodaje zadevnega izdelka glede na vrsto, prodanega po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja kot proizvodni stroški, predstavljal 80 % ali več celotnega obsega prodaje, in da je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja kot proizvodni stroški. Zato so se lahko uporabile dejanske domače cene, izračunane kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v OPP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(27)

Normalna vrednost je bila zato v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu primerljive države.

2.3   Izvozna cena

(28)

Edinemu sodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku je bila pri prvotni preiskavi odobrena IO. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena zadevnega izdelka za navedeno družbo določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo prvi neodvisni stranki v Uniji.

(29)

Zaradi nizke stopnje sodelovanja Kitajske je bila stopnja dampinga na ravni države za vse druge izvoznike na Kitajskem izračunana z uporabo kitajskih statističnih podatkov o izvozu.

2.4   Primerjava

(30)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja in posojil so bile odobrene v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

2.5   Stopnja dampinga

(31)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za ZDA, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika na podlagi cene franko tovarna. Ta primerjava je pokazala znaten damping, katerega stopnja znaša več kot 40 %.

(32)

Na podlagi statističnih podatkov Eurostata in Kitajske je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga preostalega kitajskega izvoza v EU znatna, v istem obsegu kot zgoraj.

3.   Razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov

3.1   Uvodna opomba

(33)

Treba je opozoriti, da ukrepi veljajo od oktobra 2003.

3.2   Razvoj proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti na Kitajskem

(34)

Kitajski proizvajalci izvozniki v sedanji preiskavi niso zares sodelovali, zato ni bilo na voljo preverljivih podatkov o njihovi zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti.

(35)

Po vložnikovi oceni znaša skupna proizvodna zmogljivost na Kitajskem v letu 2006 približno 364 900 ton FA na leto.

(36)

V skladu s kitajskim nacionalnim kemijskim informacijskim centrom (5)„se je Kitajska proizvodna zmogljivost za furfural in furfuril alkohol v zadnjih letih prehitro povečala. Splošno mrtvilo potrošnje v sektorjih na koncu proizvodne verige, kot so furanske smole, je privedlo do prevelike ponudbe na trgu furfurala in furfuril alkohola“(.) „Proizvodnja furfurala in zlasti furfuril alkohola je na Kitajskem še vedno odvisna od izvoza“. Ta vir navaja tudi, da je bilo leta 2005 na Kitajskem več kot 300 proizvajalcev FA. Skupna letna proizvodna zmogljivost za FA je bila 240 000 ton, proizvedenih pa je bilo okrog 140 000 ton.

(37)

Po oceni edinega sodelujočega kitajskega proizvajalca izvoznika je celotna proizvodnja FA na Kitajskem leta 2008 znašala 200 000 ton.

(38)

V vsakem primeru je kitajska proizvodna zmogljivost še naprej znatna. Poleg tega se je kitajski izvoz v EU kljub veljavnim ukrepom še naprej večal. Ne glede na vir informacij pa je jasno, da kitajska proizvodna zmogljivost znatno presega potrošnjo EU.

(39)

Trg Unije za FA je velik in stabilen in glede na visoke protidampinške dajatve v ZDA (v razponu od 43 % do 50 %, podaljšani julija 2006) na uvoz s Kitajske, je pričakovati, da bi morebitni iztek v obstoječih ukrepov kitajske proizvajalce spodbudil k temu, da svoje proste zmogljivosti usmerijo v Unijo.

(40)

Na podlagi navedenega se lahko sklene, da je glede na ogromno zmogljivost, ki je na Kitajskem na voljo, in veljavne protidampinške dajatve na nekem drugem pomembnem trgu, in sicer ZDA, velika verjetnost, da se bo v primeru izteka ukrepov dampinški uvoz v Unijo povečal.

3.3   Obseg in cene uvoza s Kitajske v EU

(41)

Med OPP je uvoz zadevnega izdelka s Kitajske znašal približno 21 000 ton. Cena na enoto je bila v povprečju 1 210 EUR na tono (glej uvodno izjavo(57)). V istem obdobju je bila povprečna prodajna cena Unije na enoto znatno višja, zato bi bil v primeru izteka ukrepov trg EU za kitajske izvoznike zelo privlačen.

3.4   Obseg in cene kitajskega izvoza v tretje države

(42)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložil sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, je bilo ugotovljeno, da je ta družba v tretje države izvažala večje količine kot v EU in po cenah, ki so bile znatno nižje od cen proizvajalcev Unije na trgu EU ter tudi nižje od kitajskih izvoznih cen za EU.

(43)

To potrjujejo javno dostopni kitajski statistični podatki, ki so pokazali, da so kitajske družbe večji del obdobja preiskave izvažale predvsem v azijske države po cenah, ki so bile znatno nižje od cen njihovega izvoza na trg Unije. V teh okoliščinah bi ob izteku ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki lahko to prodajo preusmerili na trg Unije, kjer so cene višje, a še vedno po dampinških cenah, ki bi nelojalno zniževale cene industrije Unije.

(44)

O domačih cenah na Kitajskem so na voljo le omejene informacije.

(45)

Vendar je na podlagi izpolnjenega vprašalnika edine sodelujoče kitajske družbe ta družba zadevni izdelek prodajala na svojem domačem trgu po ceni, ki je bila znatno nižja od cene njenega izvoza v tretje države in v EU.

3.5   Sklepna ugotovitev

(46)

Preiskava je pokazala, da je bil obseg uvoza zadevnega izdelka v OPP sicer sorazmerno visok, vendar pa je bila za ta uvoz ugotovljena znatna stopnja dampinga.

(47)

Glede na prosto zmogljivost, ki je na voljo na Kitajskem, ki znatno presega celotno potrošnjo EU, bistveno razliko v cenah, ki se zaračunavajo v EU in v tretjih državah, ter posledično privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je navedeno v uvodni izjavi(41), se sklene, da je velika verjetnost, da se ob izteku ukrepov dampinški uvoz v Unijo poveča.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE UNIJE

(48)

Enako kot v prvotni preiskavi je v Uniji le en proizvajalec FA: TransFurans Chemicals, Belgija („TFC“). V skladu s tem predstavlja proizvodnja TFC celotno proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(49)

Proizvodnja Unije je v celoti združena v enem samem gospodarskem subjektu, ki ga sestavljajo tri družbe in deluje takole:

(50)

TFC v zadevni izdelek predela surovino, furfural, ki jo dobavlja matična družba Central Romana Corporation („CRC“), Dominikanska republika. International Furan Chemicals („IFC“) s sedežem na Nizozemskem je prodajni zastopnik za zadevni izdelek, ki ga TFC proizvaja za celi svet. TFC, IFC in CRC so povezane prek skupnega lastništva.

(51)

Na podlagi navedenega predstavljata TFC in njena povezana družba IFC industrijo Unije v smislu členov 5(4) in 4(1) osnovne uredbe. Treba je opozoriti, da je bilo za smiselno oceno nekaterih kazalnikov škode treba upoštevati tudi nekatere podatke podjetja CRC.

E.   RAZMERE NA TRGU UNIJE

1.   Uvodna opomba

(52)

Glede na to, da industrijo Unije predstavlja le ena družba, so bili nekateri podatki v zvezi z industrijo Unije iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, potrošnjo in tržnim deležem kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter uvozom drugih tretjih držav izraženi z indeksi, da se ohrani zaupnost predloženih podatkov skladu s členom 19 osnovne uredbe.

2.   Potrošnja Unije

(53)

Potrošnja Unije je bila izračunana na podlagi skupnega obsega prodaje industrije Unije njene lastne proizvodnje FA v Uniji, uvoza s Kitajske ter uvoza iz drugih tretjih držav.

(54)

Ob upoštevanju obsega uvoza iz zadevne države in dejstva, da so se v prvotni preiskavi namesto Eurostatovih statističnih podatkov o uvozu uporabili kitajski uradni statistični podatki o izvozu, ki so bili natančnejši glede na to, da so bili nekateri podatki Eurostata glede tega izdelka označeni kot „zaupni“ in zato niso bili javno dostopni. Za obseg uvoza drugih tretjih držav so bili uporabljeni statistični podatki Eurostata, saj zanesljivejših ni bilo na voljo.

Preglednica 1   Potrošnja Unije (na podlagi podatkov o obsegu prodaje)

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

108

158

166

Letni trend

 

8 %

47 %

5 %

Vir: preverjen izpolnjen vprašalnik industrije Unije, Eurostat, kitajska uradna izvozna statistika

(55)

Na podlagi tega in v skladu s preglednico 1 se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala, tj. za 66 %.

(56)

Opozarja se, da so na navedeni razvoj lahko vplivali morebitni zaupni podatki o uvozu s Tajske, kot je navedeno v uvodni izjavi (61).

3.   Obseg, tržni delež in cene uvoza s Kitajske

Preglednica 2   Obseg, tržni delež in cene uvoza s Kitajske

 

2005

2006

2007

OPP

Uvoz (v tonah)

16 010

10 635

19 245

21 002

Indeks

100

66

120

131

Tržni delež (indeks)

100

62

76

79

Uvozna cena CIF v EUR/tono

887

738

893

1 210

Indeks

100

83

101

136

Vir: kitajska uradna izvozna statistika

(57)

V obravnavanem obdobju se je količina uvoza s Kitajske povečala za 31 %, s 16 010 ton v 2005 na 21 002 ton v OPP, medtem ko se je tržni delež zmanjšal za 21 %. Pri tem razvoju je treba upoštevati, da se je potrošnja Unije v istem obdobju znatno povečala, tj. za 66 %.

(58)

Opozoriti je treba, da je industrija Unije med OPP s Kitajske sama uvozila med 5 000 in 9 000 ton zadevnega izdelka, ki ga je prodala naprej na trgu Unije. Industrija Unije je bila zato tudi glavni uvoznik zadevnega izdelka s Kitajske. Industrija Unije je uvažala zato, ker kljub proizvodnji s polno zmogljivostjo (glej uvodni izjavi (64) in (65)) ni mogla zadovoljiti povpraševanja na trgu Unije.

(59)

Povprečne uvozne cene s Kitajske so se v obravnavanem obdobju zvišale za 36 %, tj. z 887 EUR/tono leta 2005 na 1 210 EUR/tono med OPP.

(60)

Primerjava uvoznih cen CIF, ki se na mejah Unije zaračunavajo neodvisnim strankam, vključno s stroški po uvozu, s cenami franko tovarna industrije Unije za iste vrste izdelka je pokazala, da kitajske uvozne cene v OPP niso nelojalno nižale prodajnih cen industrije Unije.

4.   Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav

Preglednica 3   Uvoz s trgov drugih tretjih držav

 

2005

2006

2007

OPP

Tajska

V tonah

673

208

10 660

11 450

Indeks

100

31

1 584

1 701

Tržni delež indeksirano

100

28

1 017

1 044

Uvozna cena EUR/tono

1 059

822

1 086

1 302

Indeks

100

78

103

123

Južna Afrika

V tonah

890

0

123

2 695

Indeks

100

0

14

303

Tržni delež indeksirano

100

0

8

183

Uvozna cena EUR/tono

682

0

930

1 301

Indeks

100

0

136

191

Druge tretje države

V tonah

160

11

193

239

Indeks

100

7

120

149

Tržni delež indeksirano

100

0

75

100

Uvozna cena EUR/tono

1 790

7 500

3 051

3 368

Indeks

100

419

170

188

Vir: Eurostat

(61)

Ugotovljeno je, da podatki Eurostata za Tajsko kažejo povišanje uvozne količine z neznatnih količin v letih 2005 in 2006 na 10 660 ton v letu 2007 ter 11 450 ton med OPP, z bistvenim povečanjem tržnega deleža v obravnavanem obdobju z indeksa 100 na 1 044. Vendar se poudarja, da so podatki Eurostata vsebovali nekatere zaupne podatke v zvezi s tajskim uvozom v letih 2005 in 2006 in da je bilo povečanje uvoza in tržnega deleža v resnici nižje od prikazanega. Uvozne cene s Tajske so se v obravnavanem obdobju povišale za 23 % in bile precej višje od cen industrije Unije med OPP.

(62)

Čeprav se je uvoz iz Južne Afrike v obravnavanem obdobju povečal, je ostal na razmeroma nizki ravni z ravnjo cen, podobno tajskemu uvozu.

(63)

Uvoz iz drugih tretjih držav ni predstavljal znatnih količin.

5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(64)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v tem obdobju ostala stabilna.

(65)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 % in tako je bila dosežena polna zmogljivost. Industrija Unije je od leta 2006 naprej proizvajala nad svojo teoretično nameščeno zmogljivostjo.

Preglednica 4   Proizvodnja Unije

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

104

106

108

Letni trend

 

4 %

1 %

2 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije


Preglednica 5   Proizvodna zmogljivost Unije

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

100

100

100

Letni trend

 

0 %

0 %

0 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije


Preglednica 6   Izkoriščenost zmogljivosti

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

104

106

108

Letni trend

 

4 %

1 %

2 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.2   Zaloge

(66)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 50 % zaradi visokega povpraševanja tem obdobju, zlasti med OPP, in nezadostne zmogljivosti industrije Unije za oskrbo trga Unije. Zato so se zaloge stalno zmanjševale.

Preglednica 7   Zaloge

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

81

89

50

Letni trend

 

–19 %

10 %

–44 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.3   Prodaja, tržni delež in cene

Preglednica 8   Obseg prodaje in vrednosti

 

2005

2006

2007

OPP

Prodaja po obsegu – indeks

100

151

147

134

Letni trend

 

51 %

–2 %

9 %

Prodaja po vrednosti – indeks

100

127

156

175

Letni trend

 

27 %

23 %

12 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

(67)

Obseg prodaje industrije Unije se je od leta 2005 do 2006 povečal za 51 % in leta 2006 dosegel vrh, potem pa se je stalno zmanjševal. Istočasno se je za 19 % zmanjšal tržni delež industrije Unije. Razlog je v dejstvu, da se je povpraševanje pri industriji Unije povečalo bolj kot skupno povečanje obsega prodaje. Ker je industrija Unije že proizvajala s polno zmogljivostjo, kot je navedeno, ni bila sposobna svoje prodaje povečati v istem obsegu kot je bilo povečanje potrošnje.

Preglednica 9   Tržni delež industrije Unije

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

140

93

81

Letni trend

 

40 %

–34 %

–13 %

Vir: preverjeni izpolnjeni vprašalniki industrije Unije, Eurostat, kitajska izvozna statistika

(68)

Prodajne cene na enoto industrije Unije so se najprej znižale za 16 % od leta 2005 do 2006, nato pa so se stalno zviševale. V celotnem obravnavanem obdobju so se povprečne cene industrije Unije tako zvišale za 31 %.

Preglednica 10   Prodajne cene industrije Unije

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

84

106

131

Letni trend

 

–16 %

26 %

23 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.4   Dejavniki, ki vplivajo na cene Unije

(69)

Pritisk povpraševanja v celotnem obravnavanem obdobju je posledično privedel do znatnega povišanja cen. Veliko povpraševanje med OPP je povzročilo celo občasna pomanjkanja na trgu Unije.

(70)

Ravni cen na trgu Unije so bile v celotnem obravnavanem obdobju na splošno visoke. Dampinški uvoz s Kitajske v tem obdobju ni povzročil znatnega cenovnega pritiska. Enak trend je opaziti tudi pri kitajskem uvozu in uvozu iz drugih tretjih držav, z izjemo leta 2006, ko so se znižale tako količine kot cene.

(71)

Na prodajo so manj vplivali celotni stroški proizvodnje in razlog za rast cen je bil predvsem razvoj trga. To dokazuje tudi izjemno zvišanje stroškov leta 2006 (zaradi izjemnega povečanja stroškov kurilnega olja za proizvodnjo FF), kar ni neposredno vplivalo na prodajne cene industrije Unije, ki so se v istem letu znižale.

5.5   Zaposlenost, produktivnost in plače

(72)

Zaposlenost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, medtem ko se je produktivnost v istem obdobju povečala za 6 % zaradi povečanja obsega proizvodnje. Predelava FF v FA je dokaj enostaven postopek in zato ni zelo delovno intenziven. Povprečne plače v obravnavanem obdobju so se znižale za 4 %.

Preglednica 11   Zaposlenost

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

106

105

102

Letni trend

 

6 %

–1 %

–3 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije


Preglednica 12   Produktivnost

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

98

100

106

Letni trend

 

–2 %

2 %

6 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije


Preglednica 13   Plače

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

102

95

96

Letni trend

2 %

–6 %

1 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.6   Dobičkonosnost

(73)

Dobičkonosnost industrije Unije se je od leta 2005 do OPP znatno povečala, tj. za 43 %, in med OPP dosegla zelo visoko raven, ki je bistveno presegala ciljni dobiček, določen v prvotni preiskavi (15,17 %). Opozarja se, da je bila dobičkonosnost industrije Unije zelo visoka v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2006. Leta 2006 so izjemno visoke cene kurilnega olja, ki je eden glavnih dejavnikov pri proizvodnji FF, in nizke prodajne cene privedle do izgub industrije Unije.

Preglednica 14   Dobičkonosnost

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

–27

125

143

Letni trend

– 127 %

562 %

14 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.7   Naložbe, donosnost naložb in sposobnost zbiranja kapitala

(74)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale, vendar skupni znesek ni bil znaten, saj je znašal le majhen delež doseženega dobička. Industrija Unije ni vlagala v nove zmogljivosti, temveč so naložbe zajemale predvsem popravila in vzdrževanje. Preiskava je tudi pokazala, da se je donosnost naložb, tj. neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo, izražen kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, pripisane podobnemu izdelku, med obravnavanim obdobjem znatno povečala.

Preglednica 15   Naložbe

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

116

150

187

Letni trend

 

16 %

29 %

25 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije


Preglednica 16   Donosnost naložb

 

2005

2006

2007

OPP

Donosnost naložb

4,3 %

–6,1 %

8,3 %

18,4 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

(75)

Preiskava ni pokazala, da bi imela industrija Unije večje težave z zbiranjem kapitala.

5.8   Denarni tok

(76)

Denarni tok je sledil podobnemu trendu kot dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno povečal.

Preglednica 17   Denarni tok

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

– 167

294

661

Letni trend

 

– 267 %

276 %

125 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

5.9   Rast

(77)

Industrija Unije ni imela neposredne koristi od rasti trga med obravnavanim obdobjem, saj je, medtem ko je povečala svoj obseg prodaje, izgubila skupni tržni delež. Vendar je za to kriva odločitev industrije Unije, da ohrani proizvodno zmogljivost na istih ravneh v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub visoki dobičkonosnosti in rastočemu povpraševanju ni bilo nobenih naložb za povečanje zmogljivosti.

5.10   Višina stopnje dampinga

(78)

Na podlagi podatkov edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika in izračunov na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov (kitajske statistike), se je med OPP kljub veljavnim ukrepom nadaljeval znaten damping, čeprav na nižjih ravneh, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi.

5.11   Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

(79)

Čeprav je imela industrija Unije možnost okrevati od preteklega dampinga, zlasti glede obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti, so stopnje dampinga še vedno znatne.

5.12   Izvoz industrije Unije

Preglednica 18   Obseg izvoza industrije Unije

 

2005

2006

2007

OPP

Indeks

100

82

78

96

Letni trend

–18 %

–5 %

23 %

Vir: preverjen izpolnjeni vprašalnik industrije Unije

(80)

Glavni izvozni trg industrije Unije so ZDA. Čeprav se je izvoz leta 2006 in 2007 zmanjševal, je bila v OPP skoraj dosežena raven izvoza iz leta 2005. Treba je opozoriti, da je bila izvožena količina v ZDA znatna in je ustrezala 25 % njene skupne proizvodnje v OPP, po drugi strani pa je industrija Unije velike količine zadevnega izdelka tudi uvažala s Kitajske, da bi zadovoljila povpraševanje svojih strank v Uniji. Industrija Unije je lastno proizvodnjo FA izvažala na donosnejši trg ZDA, na katerem so bile cene še višje kot na trgu Unije.

6.   Sklep o položaju industrije Unije

(81)

Protidampinški ukrepi imajo nedvomno pozitiven učinek na položaj industrije Unije. Vsi glavni kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje (+ 8 %) in prodaje (+ 34 %), vrednost prodaje (+ 75 %), povprečna prodajna cena (+ 31 %), naložbe (+ 87 %), dobičkonosnost (+ 43 %), denarni tok (+ 561 %), zaloge (–50 %) in produktivnost (+ 6 %), so kazali pozitiven razvoj. Zlasti je bila raven dobička industrije Unije visoka v celotnem obravnavanem obdobju, razen leta 2006.

(82)

Kar zadeva tržni delež industrije Unije, se padajoči trend ne more šteti za pokazatelja škode. Dejansko industrija Unije, ki je že proizvajala z največjo zmogljivostjo, ni mogla zadovoljiti vedno večjega povpraševanja, kar je imelo kljub rastočemu obsegu prodaje negativen učinek na njen tržni delež.

(83)

Skratka, glede na pozitiven razvoj kazalnikov, ki se nanašajo na industrijo Unije, se šteje, da je v dobrem stanju, tako da nadaljevanja znatne škode ni bilo mogoče dokazati. Zato se je proučilo, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1.   Povzetek analize verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škodljivega dampinga

(84)

Opominja se, da so kitajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom izvažali po znatnih stopnjah dampinga, kot je razloženo v uvodni izjavi (31). Prenehanje veljavnosti ukrepov bi lahko ob ustreznem znižanju izvoznih cen povzročilo še višje stopnje dampinga.

(85)

Kot je navedeno, bi bila spodbuda za povečanje obsega izvoza v Unijo znatna, saj na drugem večjem kitajskem izvoznem trgu, tj. ZDA, veljajo visoki protidampinški ukrepi proti Kitajski, ki so preprečevalnega značaja, zato je ta trg kitajskemu izvozu tako rekoč nedostopen.

(86)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da imajo kitajski proizvajalci znatne proste zmogljivosti zaradi strukturne presežne zmogljivosti na Kitajskem, ki jo je povzročilo zmanjšanje domačega povpraševanja na Kitajskem zaradi krčenja trga po olimpijskih igrah leta 2008 ter vpliva svetovne gospodarske krize.

(87)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so kitajske izvozne cene za tretje države na nižjih ravneh kot za Unijo.

(88)

Zato je bilo sklenjeno, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga in tveganje za povečanje obsega uvoza, ki bi ob morebitni razveljavitvi ukrepov povzročilo pritisk, da se cene v Uniji vsaj kratkoročno znižajo.

(89)

Povečanje dampinškega uvoza bi običajno povzročilo pritisk na nižanje ravni cen in bi negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije ter na njeno finančno okrevanje, ki je bilo ugotovljeno med OPP.

2.   Učinek dampinškega uvoza na industrijo Unije – kazalniki in verjeten razvoj v obdobju po OPP

(90)

Tržni delež industrije Unije se je zmanjševal že od leta 2006 naprej in sicer v obdobju rastoče potrošnje, medtem ko se je od istega leta naprej večal tržni delež kitajskega uvoza. Glede na te mešane kazalnike (tj. splošno okrevanje industrije Unije, vendar izguba tržnega deleža) je bil proučen razvoj po OPP, da bi se ustvarila jasnejša slika verjetnih prihodnjih trendov. Opozoriti je treba, da na verjetnost ponovitve škode zaradi pritiska na nižanje cen lahko vpliva ali jo še poveča razvoj globalnega gospodarstva in njegovih učinkov na povpraševanje in potrošnjo.

(91)

Zbrane so bile dodatne informacije za ugotovitev, ali so sklepi na podlagi analize obravnavanega obdobja in zlasti OPP, ostali veljavni tudi po OPP. V zvezi s tem je industrija Unije predložila informacije o razvoju svojih prodajnih cen v Unije, ki zajemajo obdobje od oktobra 2008 do aprila 2009, ter kitajskega obsega uvoza in povprečnih uvoznih cen v istem obdobju.

(92)

Na podlagi tega se lahko ugotovi nedvomno in stalno upadanje prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije, tj. prodajne cene aprila 2009 so se znižale za 35 % v primerjavi s povprečnimi prodajnimi cenami med OPP. Glede obsega prodaje industrije Unije je bila aprila 2009 prodaja 33 % nižja kot marca 2009, čeprav ni bilo stalnega upadanja. Podatki so kazali, da je industrija Unije upadala.

(93)

Dobičkonosnost industrije Unije se je znatno zmanjšala. Stopnja dobička je stalno upadala in se aprila 2009 zmanjšala za skoraj 80 % v primerjavi s stopnjo dobička med OPP. Tako stopnja dobička industrije Unije od marca 2009 ni dosegla ciljnega dobička, določenega v prvotni preiskavi, in je aprila 2009 padla znatno pod to mejo.

(94)

Cene kitajskega uvoza cene so stalno upadale, vendar manj izrazito od upadanja obsega uvoza in znižanja prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije. Kitajske uvozne cene, ki so bile sicer v glavnem rahlo nad prodajnimi cenami industrije Unije, so jih v nekaj mesecih nelojalno znižale, kar kaže, da se je pritisk na cene tega uvoza na trgu povečal. Podobno je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske cene na koncu tega obdobja pod cenami industrije Unije.

(95)

Na podlagi navedenega in glede na nedvomno slabšanje finančnega stanja industrije Unije je bilo sklenjeno, da bi se ob morebitnem izteku ukrepov škoda verjetno ponovila.

(96)

Opozarja se, da je povpraševanje v Uniji zaradi svetovne gospodarske krize znatno upadlo, kar je imelo negativen učinek na obseg prodaje, prodajne cene in dobičkonosnost na trgu Unije. Finančni položaj industrije Unije se je poslabšal, s čimer je postala industrija Unije še posebno ranljiva, zato jo dampinški uvoz s Kitajske še lažje prizadene. Ta položaj se bo verjetno še poslabšal, če bi zaradi izteka ukrepov prišlo do povečanja takega uvoza.

3.   Sklepne ugotovitve o verjetnosti ponovitve škode

(97)

Če povzamemo, obstaja v primeru razveljavitve ukrepov kratkoročna verjetnost znatnega povečanja dampinškega uvoza s Kitajske v Unijo, kar bi povzročilo pritisk na nižanje cen in ponovitev škode za industrijo Unije.

(98)

Vendar se opozarja, da je bil položaj industrije Unije med obravnavanim obdobjem na splošno pozitiven, saj ji je v glavnem uspelo okrevati od preteklega dampinga in proti koncu obdobja dosegati znatne dobičke. Zato se šteje, da bo najbrž potrebnih manj kot pet let, ko je to običajno, da si bo industrija Unije lahko opomogla od trenutnega negotovega položaja, kar bo vsekakor lahko začasno, in da se prepreči ponovitev škode, če bi se dovolil iztek ukrepov. Srednjeročno se lahko spet poveča povpraševanje industrije Unije. V tem primeru in na podlagi posebnosti trga Unije ter zlasti potrebe po hitrem in zanesljivem viru dobave za porabnike Unije, se šteje, da lahko industrija Unije srednjeročno okreva od vsakršne škode ali da ponovitev škode ne bo več verjetna. Po tem se lahko položaj ponovno pregleda.

G.   INTERES UNIJE

1.   Uvodna opomba

(99)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bilo nadaljevanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju s splošnim interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh drugih vpletenih interesov, kot so interes industrije Unije, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka.

(100)

Opozoriti je treba, da se v prejšnji preiskavi uvedba ukrepov ni štela za nasprotujočo interesom Unije. Sedanja preiskava pa je pregled zaradi izteka ukrepa, s katerim se proučijo razmere, v katerih protidampinški ukrepi že veljajo.

(101)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepnim ugotovitvam o verjetnosti ponovitve dampinga in škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

2.   Interes industrije Unije

(102)

Opozarja se, da se je damping v OPP še vedno pojavljal in da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga zadevnega izdelka s poreklom s Kitajske ter verjetnost ponovitve škode za industrijo Unije.

(103)

Industrija Unije je dokazala svojo sposobnost preživetja in konkurenčnost, kar je potrdil pozitivni razvoj vseh glavnih dejavnikov škode med obravnavanim obdobjem. Predhodno uvedeni protidampinški ukrepi so pripomogli k vzpostavitvi ravni cen iz OPP, kar je industriji Unije omogočilo ponovno vzpostaviti svojo dobičkonosnost.

(104)

Zato je v interesu industrije Unije, da se ohranijo ukrepi proti dampinškemu uvozu s Kitajske.

3.   Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev

(105)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. V preiskavi je sodeloval samo en uvoznik/trgovec.

(106)

Preiskava je pokazala, da količine, s katerimi je trgoval nepovezani uvoznik med obravnavanim obdobjem, niso bile znatne, in prodaja zadevnega izdelka je predstavljala le majhen delež njegove celotne prodaje.

(107)

Šteje se, da nadaljevanje ukrepov ne bo spremenilo sedanjega položaja uvoznikov/trgovcev. Jasno je, da se lahko uvozniki oprejo tudi na druge vire dobave, kar je razvidno iz tržnega deleža drugih tretjih držav, zlasti Tajske, kar kaže, da je konkurenca na trgu Unije zagotovljena.

(108)

Na podlagi navedenega se je štelo, da nadaljevanje ukrepov ne bi bistveno vplivalo na uvoznike/trgovce.

4.   Interes uporabnikov

(109)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uporabnikom. V preiskavi je sodelovalo osem uporabnikov, ki predstavljajo 44 % celotnega uvoza s Kitajske. Preiskava je pokazala, da ti uporabniki uvažajo zadevni izdelek neposredno s Kitajske. Poleg tega sta izpolnjena vprašalnika poslali tudi dve združenji uporabnikov.

(110)

Glavni industrijski uporabniki FA v Uniji so proizvajalci furanske smole. Preiskava je pokazala, da je vsaj nekaj uporabnikov kljub veljavnim ukrepom med OPP še vedno dosegalo dokaj visoke stopnje dobička.

(111)

Uporabniki so tudi opozorili, da mora industrija Unije ostati pomemben vir dobave, da se zagotovi kratkoročna razpoložljivosti zadevnega izdelka ter določena stopnja zanesljivosti in doslednosti dobave.

(112)

Na podlagi navedenega se je štelo, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo bistveno negativnega učinka na industrijske uporabnike.

5.   Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(113)

Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da v zvezi z interesom Unije ni nujnih razlogov proti podaljšanju protidampinških ukrepov.

H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(114)

Vse stranke so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju.

(115)

Jasno je, da je industrija Unije lahko izkoristila veljavne ukrepe in da se je ob upoštevanju večine kazalnikov škode njen položaj v zadevnem obdobju znatno izboljšal. Industrija Unije je med OPP ustvarila visoke stopnje dobička, obseg prodaje in proizvodnje pa sta dosegla najvišjo raven. Na podlagi pozitivnega gospodarskega razvoja industrije Unije med obravnavanim obdobjem ni bilo mogoče ugotoviti nadaljevanja znatne škode.

(116)

Vendar je preiskava po eni strani pokazala, da je industrija Unije kljub povečanju potrošnje izgubila tržni delež, medtem ko se je tržni delež kitajskega uvoza povečal. Po drugi strani pa je preiskava tudi pokazala, da so na Kitajskem na voljo proste zmogljivosti in da se je med OPP nadaljevala visoka stopnja dampinga.

(117)

Poleg tega je preiskava o verjetnosti ponovitve škode pokazala, da se je položaj industrije Unije po OPP poslabšal in je na začetku drugega četrtletja 2009 privedel do škode. Razkrila je tudi znatne proste zmogljivosti na Kitajskem in dejstvo, da bi iztek ukrepov v veliki meri spodbudil usmeritev teh zmogljivosti v Unijo. Ta pričakovani val dampinškega uvoza bo verjetno povečal pritisk na cene v Uniji z negativnim učinkom na cene industrije Unije in stopnje dobička. Zato je bilo ugotovljeno, da v primeru izteka ukrepov vsaj kratkoročno obstaja verjetnost ponovitve škode.

(118)

To bi imelo še bolj negativen učinek glede na trenutno gospodarsko krizo, ki je povzročila krčenje potrošnje po OPP. Ob takem razvoju dogodkov bi vpliv dampinškega uvoza pomnožil negativne učinke na industrijo Unije.

(119)

Nenazadnje se šteje, da se bo v primeru srednjeročnega gospodarskega okrevanja povpraševanje po FA v Uniji povečalo. V teh okoliščinah bo industrija Unije lahko ustrezno povečala svoj obseg prodaje.

(120)

Zato iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške ukrepe na uvoz FA s Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 1905/2003, ohraniti še dodatni dve leti brez poseganja v druge določbe člena 11 osnovne uredbe.

(121)

Po razkritju je industrija Unije zahtevala, da je treba dokončne ukrepe podaljšati za pet let, in trdila, da nenadna sprememba tržnih pogojev po OPP kaže, da je gibanje na trgu negotovo in težko predvidljivo. Ocena institucij Unije, tj. da lahko gospodarstvo srednjeročno okreva in da se lahko povpraševanje po FA v Uniji posledično poveča, naj torej ne bi bila dovolj natančna. Vendar je bilo v skladu z navedenim v uvodnih izjavah (117) do (119) ugotovljeno, da je gibanje po OPP, vključno z učinki gospodarske krize, verjetno kratkoročnega značaja, kar utemeljuje uvedbo ukrepov za ne več kot dve leti. Zato je bilo treba zahteve industrije Unije s tem v zvezi zavrniti.

(122)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so:

Predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(123)

Če se bo po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od štirih družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države -

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz furfuril alkohola, ki se trenutno uvršča pod KN oznako ex 2932 13 00 (oznaka TARIC 2932130090), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, je:

Družbe

Stopnja protidampinške dajatve (EUR/tono)

Dodatna oznaka TARIC

Gaoping Chemical Industry Co. Ltd

160

A442

Linzi Organic Chemical Inc.

84

A440

Zhucheng Taisheng Chemical Co. Ltd.

97

A441

Henan Huilong Chemical Industry Co. Ltd.

156

A484

vse druge družbe

250

A999

3.   V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prost promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (6), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi odstavka 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

4.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, določenih za štiri družbe iz odstavka 2, je pogojena s predložitvijo veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami iz Priloge k tej Uredbi. Če družbe takega računa ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

5.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati preneha 10. december 2011

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. decembra 2009

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 283, 31.10.2003, str. 1.

(3)  UL C 111, 6.5.2008, str. 50.

(4)  UL C 275, 30.10.2008, str. 21.

(5)  Kitajski nacionalni kemijski informacijski center (Chem China) je bil ustanovljen oktobra 1992 po združitvi informacijsko raziskovalnega inštituta za znanost in tehnologijo ministrstva za kemično industrijo, ustanovljenega leta 1959, ter informacijskega centra za gospodarstvo ministrstva za kemično industrijo, ustanovljenega leta 1984. http://www.chemchina.com.cn/chempwas/en/7under_8.htm

(6)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.


PRILOGA

Veljavni trgovinski račun iz člena 1(4) te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše uradnik družbe in je v naslednji obliki:

1.

Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdal trgovinski račun.

2.

Naslednjo izjavo: „Spodaj podpisani potrjujem, da je [količina] furfuril alkohola, trenutno uvrščenega pod oznako KN ex 2932 13 00 (dodatna oznaka TARIC), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, zajetega v tem računu, proizvedena v [ime in naslov podjetja] v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki na tem trgovinskem računu popolni in resnični.“.

3.

Datum in podpis.


10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/62


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1203/2009

z dne 9. decembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

AL

37,7

MA

48,4

TN

81,6

TR

64,4

ZZ

58,0

0707 00 05

MA

52,9

TR

78,0

ZZ

65,5

0709 90 70

MA

48,2

TR

131,1

ZZ

89,7

0805 10 20

AR

70,4

MA

49,0

TR

49,3

ZA

57,8

ZZ

56,6

0805 20 10

MA

71,9

ZZ

71,9

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

132,8

HR

55,6

IL

75,3

TR

73,7

ZZ

84,4

0805 50 10

TR

73,4

ZZ

73,4

0808 10 80

AU

161,8

CA

65,1

CN

81,4

MK

24,5

US

92,9

ZZ

85,1

0808 20 50

CN

45,0

US

242,2

ZZ

143,6


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/64


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1204/2009

z dne 4. decembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 968/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (1), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 968/2006 (2) določa nekatere roke za izvajanje ukrepov v okviru načrtov prestrukturiranja in nacionalnih programov diverzifikacije. Od takrat je postalo očitno, da je treba določiti nov časovni načrt za začasno shemo prestrukturiranja industrije sladkorja, ki bi upošteval posledice svetovne finančne krize na gospodarstvo nekaterih držav članic in nenadne pomembne spremembe v nacionalnih programih prestrukturiranja, ki so se začele leta 2008 in še vedno potekajo.

(2)

Drugi pododstavek člena 1(3) Uredbe (ES) št. 320/2006 določa, da se vsak znesek, ki ostane na voljo v začasnem skladu za prestrukturiranje po financiranju ukrepov, prenese na Evropski kmetijski jamstveni sklad. Da se zagotovi dobro finančno in proračunsko poslovodenje preostalih sredstev, je ustrezno, da se odložijo obstoječi končni roki za upravičenost izplačil, izvedenih v okviru sklada za prestrukturiranje, če zadevna podjetja posodobijo načrte o prestrukturiranju.

(3)

Uredbo (ES) št. 968/2006 je treba zato ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 968/2006 se spremeni:

1.

V členu 6(1) se doda naslednji drugi pododstavek:

„Z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka po utemeljeni zahtevi zadevnega podjetja države članice lahko odobrijo podaljšanje roka, določenega v navedeni točki, najpozneje do 30. septembra 2011. V tem primeru podjetje predloži spremenjeni načrt prestrukturiranja v skladu s členom 11.“

2.

V členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Dejavnosti in ukrepi, določeni v nacionalnem načrtu za prestrukturiranje, se izvedejo do 30. septembra 2011.“

3.

V členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Prvo plačilo se lahko izvede septembra 2007. Pomoč za diverzifikacijo, dodatna pomoč za diverzifikacijo in prehodna pomoč nekaterim državam članicam se plačajo najpozneje 30. septembra 2012.“

4.

V členu 22 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Razen v primeru višje sile se varščina zaseže, če pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni najpozneje 30. septembra 2012.“

5.

V členu 24 se prvi pododstavek odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

„Do 30. junija 2012 država članica Komisiji predloži končno poročilo o napredku, kjer primerja izvedene dejavnosti ali ukrepe in nastale stroške s predvidenimi v načrtih prestrukturiranja, nacionalnih programih prestrukturiranja in poslovnih načrtih ter pojasnjuje razloge za odstopanja.“

6.

V poglavje V se doda novi člen 22b:

„Člen 22b

Upravičenost do izplačil

Do financiranja Skupnosti so upravičeni samo zneski izdatkov, če jih je država članica upravičencu izplačala najpozneje 30. septembra 2012.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(2)  UL L 176, 30.6.2006, str. 32.


AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA

10.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/66


SKLEP KOMISIJE

z dne 7. decembra 2009

o podaljšanju obdobja razpoložljivosti izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu

(2009/918/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/880/ES z dne 30. novembra 2006 o zagotovitvi izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu (1) in zlasti člena 1(3) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Obdobje razpoložljivosti izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu (2) v skladu z zgoraj navedenim Sklepom 2006/880/ES se zaključi 11. decembra 2009.

(2)

V členu 1(3) Sklepa 2006/880/ES je navedena možnost, da Komisija obdobje razpoložljivosti podaljša za največ eno leto.

(3)

Obdobje razpoložljivosti bi bilo treba podaljšati za eno leto za dokončanje programa finančne pomoči.

(4)

O tem podaljšanju so potekala obsežna posvetovanja z Ekonomsko-finančnim odborom –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Obdobje razpoložljivosti izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu se podaljša za eno leto, in sicer do 11. decembra 2010.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 7. decembra 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 339, 6.12.2006, str. 36.

(2)  V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244/1999 (RVSZN 1244/99) z dne 10.6.1999.