I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1197/2009

z dne 30. novembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 2115/2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 2115/2005 z dne 20. decembra 2005 (1) izvaja obnovitveni načrt za grenlandsko morsko ploščo, ki ga je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (v nadaljnjem besedilu: NAFO).

(2)

NAFO je na 29. letnem srečanju septembra 2007 sprejela številne spremembe tega obnovitvenega načrta. Te spremembe se nanašajo na okrepljene ukrepe v zvezi s poročili o ulovu in na dodatne nadzorne ukrepe, katerih namen je okrepiti inšpekcijske preglede na morju za plovila, ki vstopajo ali izstopajo iz območja upravljanja NAFO.

(3)	Zato je za izvajanje sprememb obnovitvenega načrta treba spremeniti Uredbo (ES) št. 2115/2005 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2115/2005 se spremeni:

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Vstop na območje upravljanja NAFO

1. Ribiška plovila iz člena 5(1) lahko vstopijo na območje upravljanja NAFO, da bi lovila grenlandsko morsko ploščo, le, če:

(a)	imajo na krovu manj kot 50 ton kakršnega koli ulova, ali

(b)	upoštevajo postopek, določen v odstavkih 2, 3 in 4.

2. Kadar ima ribiško plovilo na krovu ulov z območij zunaj območja upravljanja NAFO, ki obsega 50 ton ali več, sekretariatu NAFO preko elektronske pošte ali telefaksa najpozneje 72 ur pred vstopom na območje upravljanja NAFO sporoči:

(a)	količino ulova, obdržanega na krovu;

(b)	položaj (zemljepisna dolžina/širina), kjer kapitan plovila ocenjuje, da bo plovilo začelo z ribolovom, in

(c)	predvideni čas prihoda na ta položaj.

3. Če inšpekcijsko plovilo po obvestilu iz odstavka 2 naznani, da namerava izvesti inšpekcijski pregled, ribiškemu plovilu sporoči koordinate kontrolne točke, kjer se bo inšpekcijski pregled izvedel. Kontrolna točka ne leži več kot 60 morskih milj od položaja, kjer kapitan ribiškega plovila ocenjuje, da bo plovilo začelo loviti.

4. Ribiško plovilo iz odstavka 2 lahko začne z ribolovom v katerem koli izmed naslednjih primerov:

(a)	če prejme ustrezno obvestilo s strani sekretariata NAFO;

(b)	če je s strani inšpekcijskega plovila po končanem inšpekcijskem pregledu, opravljenem skladno z odstavkom 3, obveščeno, da lahko začne z ribolovom;

(c)	če inšpekcijsko plovilo ne začne z inšpekcijskim pregledom v treh urah po prihodu ribiškega plovila na kontrolno točko, določeno v skladu z odstavkom 3;

(d)	če pred vstopom na območje upravljanja NAFO od sekretariata NAFO ali inšpekcijskega plovila ne prejme sporočila, da namerava inšpekcijsko plovilo izvesti inšpekcijski pregled v skladu z odstavkom 3.“

Člen 6 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	količinah grenlandske morske plošče, vključno z ničelnim ulovom, vsakih pet dni. To poročilo je prvič potrebno poslati najkasneje do konca desetega dne po datumu vstopa plovila v NAFO podobmočje 2 in sektorje 3KLMNO,“

(b)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Države članice poročila iz odstavka 1 po prejemu posredujejo Komisiji. Komisija nemudoma posreduje poročilo iz točke (b) odstavka 1 sekretariatu NAFO.

3. Kadar se šteje, da so ulovi grenlandske morske plošče, ki so sporočeni v skladu z odstavkom 2, izčrpali 75 % dodeljene kvote države članice, pošiljajo kapitani poročila iz točke (b) odstavka 1 vsake tri dni.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 340, 23.12.2005, str. 3.

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/3

DIREKTIVA 2009/139/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 95,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 93/34/EGS z dne 14. junija 1993 o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 93/34/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije iz Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (5), in določa tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo motornih vozil v zvezi s predpisanimi oznakami. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije iz Direktive 2002/24/ES za vsako vrsto vozila. Zato se določbe Direktive 2002/24/ES o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil nanašajo na to direktivo.

(3)

Glede na predpisane oznake za dvo- ali trikolesna motorna vozila ta direktiva posameznim državam članicam ne bi smela preprečevati, da na nediskriminatorni podlagi obdržijo posebne obvezne določbe glede uporabe prometnih predpisov, če ti posebni predpisi veljajo za uporabo teh vozil in ne vključujejo kakršnih koli sprememb v njihovi konstrukciji, ki bi bile lahko ovira za ES-homologacijo tega tipa vozil.

(4)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi II, del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za obvezne oznake za vse tipe vozil iz člena 1 Direktive 2002/24/ES.

Člen 2

Postopek za podelitev ES homologacije sestavnega dela glede predpisanih oznak za tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila in pogoji za prosti pretok teh vozil so določeni v poglavjih II in III Direktive 2002/24/ES.

Člen 3

Spremembe, potrebne za prilagoditev tehničnemu napredku zahtev iz Priloge I, se sprejmejo v skladu z postopkom iz člena 18(2) Direktive 2002/24/ES.

Člen 4

1. Države članice zaradi razlogov, ki se nanašajo na predpisane oznake, ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvo- ali trikolesnih vozil, ki izpolnjujejo določbe te direktive.

2. Države članice zaradi razlogov v zvezi s predpisanimi oznakami zavrnejo ES-homologacijo vsakemu novemu tipu dvo- ali trikolesnih vozil, ki ne izpolnjujejo določb te direktive.

3. Države članice Komisiji pošljejo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Direktiva 93/34/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v Prilogi II, del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi II, del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. junija 2010.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 25. novembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

Å. TORSTENSSON

(1) UL C 77, 31.3.2009, str. 41.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 10. novembra 2009.

(3) UL L 188, 29.7.1993, str. 38.

(4) Glej Prilogo II, del A.

(5) UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA PREDPISANE OZNAKE ZA DVO- ALI TRIKOLESNA MOTORNA VOZILA

1. SPLOŠNO

1.1	Vsa vozila morajo biti opremljena s tablico proizvajalca in oznakami, kakršne so opisane v nadaljevanju. To tablico in oznake mora pritrditi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2. TABLICA PROIZVAJALCA

2.1

Tablica proizvajalca, katere primer je prikazan v dodatku 1, mora biti trdno pritrjena na lahko dostopnem mestu na delu, ki ga med normalno uporabo vozila ni treba menjati; tablica mora biti dobro čitljiva in mora vsebovati naslednje neizbrisno vpisane podatke, ki si morajo slediti v naslednjem vrstnem redu:

2.1.1

ime proizvajalca;

2.1.2

oznaka homologacije skladno s členom 8 Direktive 2002/24/ES;

2.1.3

identifikacijska številka vozila (VIN);

2.1.4

nivo hrupa mirujočega vozila: … dB(A) … vrt/min.

2.2

Oznaka homologacije skladno s točko 2.1.2, raven hrupa mirujočega vozila in vrtilna frekvenca skladno s točko 2.1.4 niso vključene v ES homologacijo sestavnega dela predpisanih oznak. Vendar morajo biti ti podatki pritrjeni na vseh vozilih, izdelanih skladno s tipom vozila, ki mu je bila podeljena homologacija.

2.3	Proizvajalec lahko poleg obveznih oznak ali pod njimi pritrdi dodatne podatke, in to zunaj jasno označenega pravokotnika, ki vsebuje samo podatke, navedene v točkah 2.1.1 do 2.1.4 (glej dodatek 1).

3. IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA VOZILA

Identifikacijska številka vozila vsebuje razčlenjeno kombinacijo znakov, ki jih določi proizvajalec za vsako vozilo. Oznaka naj bi 30 let omogočala nedvoumno identifikacijo vsakega vozila prek njegovega proizvajalca, ne da bi bili potrebni dodatni podatki. Identifikacijska številka mora izpolnjevati naslednje zahteve:

3.1

identifikacijska številka vozila mora biti označena na tablici proizvajalca. Številka mora biti vkovana ali vtisnjena, tako da je ni mogoče zabrisati ali spremeniti, na šasijo ali okvir na lahko dostopnem mestu, in sicer na desni polovici vozila;

3.1.1

identifikacijska številka vozila mora biti sestavljena iz treh delov:

3.1.1.1

prvi del sestoji iz kode, ki je dodeljena proizvajalcu vozila za njegovo identifikacijo. Ta koda sestoji iz treh znakov (črk ali številk), ki jih podelijo pristojni organi v državi, v kateri ima proizvajalec sedež firme, skladno s postopkom mednarodne agencije, ki zastopa Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO). Prvi znak označuje geografsko območje, drugi znak državo znotraj geografskega območja, tretji znak pa določenega proizvajalca. Če proizvajalec izdela manj kakor 500 vozil na leto, je tretji znak vedno 9. Zaradi identifikacije tega proizvajalca podeli zgoraj omenjeni organ tudi tretji, četrti in peti znak tretjega dela;

3.1.1.2

drugi del sestoji iz šestih znakov (črk ali številk), ki označujejo splošne značilnosti vozila (tip, različico in pri mopedih izvedenko); vsako od teh značilnosti lahko predstavlja več znakov. Če proizvajalec ne uporablja enega ali več od teh znakov, v te prostore vpiše črke ali številke po svoji izbiri;

3.1.1.3

tretji del sestoji iz osmih znakov, od katerih morajo biti zadnji štirje številke, ki morajo skupaj z drugima dvema deloma zagotavljati jasno identifikacijo določenega vozila. Vsi prazni prostori morajo biti zapolnjeni z ničlo, da se dobi predpisano skupno število znakov;

3.1.2

povsod, kjer je to mogoče, mora biti identifikacijska številka vozila napisana v eni vrstici. Začetek in konec te vrstice morata biti označena s simbolom, ki ni niti arabska številka niti latinska velika črka in ga z le-temi ni mogoče zamenjati.

Izjemoma se zaradi tehničnih razlogov identifikacijska številka vozila lahko napiše v dveh vrsticah. V tem primeru znotraj katerega koli izmed treh delov ne sme biti prekinitev, začetek in konec vsake vrstice pa morata biti označena s simbolom, ki ni niti arabska številka niti latinska velika črka in ga z le-temi ni mogoče zamenjati.

Dovoljeno je vstavljanje omenjenega simbola med tremi deli v eni vrstici (točka 3.1.1).

Med znaki ne sme biti presledkov.

4. ZNAKI

4.1	Za vse podatke, predvidene v točkah 2 in 3, je treba uporabljati latinske črke in arabske številke. Vendar je treba v podatkih, predvidenih v točkah 2.1.1, 2.1.3 in 3, uporabiti velike tiskane latinske črke.

4.2

Za identifikacijsko številko vozila:

4.2.1

ni dovoljena uporaba črk I, O in Q ali pomišljajev, zvezdic in drugih posebnih znakov;

4.2.2

najmanjša višina črk in številk mora biti:

4.2.2.1

4 mm za znake, ki so neposredno na šasiji ali okvirju ali na nekem drugem podobnem delu vozila;

4.2.2.2

3 mm za znake na tablici proizvajalca.

Dodatek 1

Primer tablice proizvajalca

Spodnji primer nikakor ne sme vplivati na podatke, ki so dejansko navedeni na tablicah proizvajalca niti na mere same tablice, številke ali črke. Podan je samo kot primer.

Dodatni podatki, navedeni v točki 2.3, se lahko dodajo pod podatki, navedenimi v spodnjem pravokotniku, ali poleg njih.

STELLA FABBRICA MOTOCICLI

e3 5364

3 G S K L M 3 A C 8 B 1 2 0 0 0 0

80 dB(A) — 3 750 rev/min

Legenda:

V gornjem primeru tablice je zadevno vozilo izdelal proizvajalec „Stella Fabbrica Motocicli“, homologacija je bila podeljena v Italiji (e3) pod številko 5364.

Identifikacijska številka (3GSKLM3AC8B120000) ima naslednji pomen:

—	prvi del (3GS): — 3: geografsko območje (Evropa), — G: država znotraj geografskega območja (Nemčija), — S: proizvajalec (Stella Fabbrica Motocicli),

—	drugi del (KLM3AC): — KL: tip vozila, — M3: različica (karoserija vozila), — AC: izvedenka (motor vozila),

—

tretji del (8B120000):

—	:	8B12	:	identifikacija vozila in kombinacija dveh drugih delov identifikacijske številke,
—	:	0000	:	neuporabljeni prostori, ki so bili izpolnjeni z 0 zaradi doseganja predpisanega skupnega števila znakov.

Raven hrupa mirujočega vozila je 80 dB(A) pri 3 750 vrt/min.

Dodatek 2

Opisni list za predpisane oznake za tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila

(Priložiti k vlogi za ES homologacijo sestavnega dela, če je ta vloga predložena ločeno od vloge za ES-homologacijo vozila)

Zaporedna št. (ki jo določi vložnik): …

Vloga za podelitev ES homologacije sestavnega dela glede na predpisane oznake za tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila vsebuje podatke, ki so določeni v Prilogi II, Del I, oddelek A k Direktivi 2002/24/ES, v točkah:

—

0.1

—

0.2

—	0.4 do 0.6

—	9.3.1 do 9.3.3.

Dodatek 3

Ime homologacijskega organa

Certifikat o ES homologaciji sestavnega dela glede na predpisane oznake za tip dvo- ali trikolesnega motornega vozila

VZOREC

Poročilo št: … tehnične službe … z dne …

ES homologacija sestavnega dela št: … Št. razširitve: …

1.	Znamka ali trgovska oznaka vozila: …

2.	Tip vozila: …

3.	Ime in naslov proizvajalca: … …

4.	Ime in naslov zastopnika proizvajalca, če je potrebno: … …

5.	Datum oddaje vozila v postopek: …

6.	ES homologacija sestavnega dela se podeli/zavrne (1):

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

(1) Neustrezno črtati.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 5)

Direktiva Sveta 93/34/EGS

(UL L 188, 29.7.1993, str. 38).

Direktiva Komisije 1999/25/ES

(UL L 104, 21.4.1999, str. 19).

Direktiva Komisije 2006/27/ES

(UL L 66, 8.3.2006, str. 7).

Samo člen 2 in Priloga II

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 5)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
93/34/EGS	14. december 1994	14. junij 1995
1999/25/ES	31. december 1999	1. januar 2000 (1)
2006/27/ES	31. december 2006 (2)	—

(1) V skladu s členom 2 Direktive 1999/25/ES:

„1. Države članice po 1. januarju 2000 ne smejo zaradi razlogov, ki se nanašajo na predpisane oznake:

—	zavrniti podelitve ES-homologacije za določen tip dvo- oziroma trikolesnega vozila,

—	prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvo- oziroma trikolesnih motornih vozil,

če so predpisane oznake skladne z zahtevami Direktive Sveta 93/34/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

2. Države članice po 1. juliju 2000 zavrnejo podelitev ES-homologacije za določen tip dvo- oziroma trikolesnega motornega vozila zaradi razlogov, ki se nanašajo na predpisane oznake, če niso izpolnjene zahteve Direktive 93/34/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.“

(2) V skladu s členom 5 Direktive 2006/27/ES:

„1. Od 1. januarja 2007 države članice zaradi razlogov, povezanih z vsebino zadevne direktive, ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvo- ali trikolesnih vozil, ki izpolnjujejo določbe direktiv […], 93/34/EGS, […] kakor so bile spremenjene s to direktivo.

2. Od 1. julija 2007 države članice zaradi razlogov, povezanih z vsebino zadevne direktive, zavrnejo podelitev ES-homologacije vsakemu novemu tipu dvo- ali trikolesnih motornih vozil, ki ne izpolnjuje določb direktiv […], 93/34/EGS, […], kakor so bile spremenjene s to direktivo.“.

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 93/34/EGS	Direktiva 2006/27/ES	Ta direktiva
Člen 1, 2 in 3		Člen 1, 2 in 3
Člen 4(1)		—
—	Člen 5(1)	Člen 4(1)
—	Člen 5(2)	Člen 4(2)
Člen 4(2)		Člen 4(3)
—		Člen 5
—		Člen 6
Člen 5		Člen 7
Priloga		Priloga I
—		Priloga II
—		Priloga III

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/12

ODLOČBA SVETA

z dne 26. novembra 2009

o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost glede ponovnih pogajanj o Monetarnem sporazumu z Republiko San Marino

(2009/904/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 111(3) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

po posvetovanju z Evropsko centralno banko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Od uvedbe eura je za monetarne zadeve in zadeve, povezane z menjalnim tečajem, pristojna Skupnost.

(2)	Svet določi ureditve za pogajanja in sklepanje sporazumov o monetarnih zadevah ali zadevah, povezanih z menjalnim tečajem.

(3)	Italijanska republika je v imenu Skupnosti 29. novembra 2000 sklenila monetarni sporazum z Republiko San Marino.

(4)	Svet je v svojih Sklepih z dne 10. februarja 2009 povabil Komisijo, da preveri, ali obstoječi monetarni sporazumi delujejo in ali je treba morda povišati zgornje meje za izdajo kovancev.

(5)	Komisija je v sporočilu o delovanju monetarnih sporazumov z Monakom, San Marinom in Vatikanom sklenila, da je treba obstoječi monetarni sporazum z Republiko San Marino spremeniti, da bi bili odnosi med Skupnostjo in državami, ki so podpisale monetarni sporazum, bolj usklajeni.

(6)

O monetarnem sporazumu z Republiko San Marino bi se bilo treba zato ponovno pogajati takoj, ko bo to mogoče, tako da bo nova ureditev začela veljati 1. januarja 2010 skupaj z novimi pravili o načinih uvedbe eurokovancev, ki so bila določena v Priporočilu Komisije z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (1), ki ga je 10. februarja 2009 v svojih sklepih odobril Svet –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Italijanska republika obvesti Republiko San Marino, da je treba čim prej spremeniti obstoječi monetarni sporazum med Italijansko republiko v imenu Evropske skupnosti in Republiko San Marino (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ter ji ponudi ponovna pogajanja o zadevnih določbah Sporazuma.

Člen 2

Skupnost si pri ponovnih pogajanjih o sporazumu z Republiko San Marino prizadeva za naslednje spremembe:

(a)	Sporazum se sklene med Skupnostjo in Republiko San Marino. Besedilo sporazuma je kodificirano besedilo sedanjega sporazuma s spremembami.

(b)

Republika San Marino se zavezuje, da bo z neposrednimi prenosi ali enakovrednimi ukrepi sprejela vse ustrezne ukrepe

—	za uporabo vseh zadevnih predpisov Skupnosti na področju bančništva in financ, zlasti zakonodaje v zvezi z dejavnostjo zadevnih institucij in njihovim nadzorom;

—	za uporabo vseh zadevnih predpisov Skupnosti glede preprečevanja pranja denarja, goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, glede medalj in žetonov ter zahtev statističnega poročanja.

Republika San Marino zagotovi, da se vsi zadevni predpisi Skupnosti na področju bančništva in financ na njenem ozemlju izvedejo pred 1. januarjem 2015. Sporazum vsebuje prilogo, kjer so navedeni roki za sprejetje teh ukrepov.

(c)

Metoda za določanje zgornje meje za izdajanje eurokovancev San Marina se spremeni. Nova zgornja meja se izračuna z metodo, ki bo vključevala fiksni del, namenjen preprečevanju čezmernih špekulacij s kovanci San Marina na področju numizmatike z zadovoljitvijo povpraševanja na trgu zbiralcev kovancev, in spremenljivi del, ki se izračuna kot povprečna izdaja kovancev na prebivalca v Italijanski republiki v letu n–1, pomnoženo s številom prebivalcev Republike San Marino.

(d)

Ustanovi se skupni odbor za spremljanje napredka pri izvajanju Sporazuma. Sestavljen je iz predstavnikov Republike San Marina, Italijanske republike, Komisije in Evropske centralne banke (ECB). Skupni odbor lahko vsako leto spremeni fiksni del, da bi bila upoštevana inflacija in razvoj na trgu zbiralcev. Odločitve sprejema soglasno. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

(e)

Eurokovance Republike San Marino kuje Instituto Poligrafico e Zecca dello Stato. Vendar lahko Republika San Marino v dogovoru s skupnim odborom med kovnicami v Evropski uniji, ki kujejo eurokovance, izbere drugega izvajalca. Obseg kovancev, ki jih izda Republika San Marino, se doda obsegu kovancev, ki jih izda Italijanska republika za namen, da ECB odobri celoten obseg izdaje.

(f)

Sodišče Evropskih skupnosti se izbere kot organ, ki je pristojen za reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi uporabe Sporazuma.

Če Skupnost ali Republika San Marino meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz monetarnega sporazuma, lahko predloži zadevo Sodišču. Sodba Sodišča je zavezujoča za pogodbenice, ki bodo sprejele potrebne ukrepe za upoštevanje sodbe v roku, ki ga določi Sodišče v svoji sodbi. Če Skupnost ali Republika San Marino ne sprejme potrebnih ukrepov za upoštevanje sodbe v določenem roku, lahko druga pogodbenica nemudoma prekine Sporazum.

Člen 3

Pogajanja z Republiko San Marino vodita Italijanska republika in Komisija v imenu Skupnosti. Italijanska republika in Komisija sta pooblaščeni za parafiranje Sporazuma v imenu Skupnosti. ECB je v celoti vključena v pogajanja, njeno strinjanje pa je potrebno glede zadev, ki spadajo na področje njenih pristojnosti. Italijanska republika in Komisija predložita osnutek sporazuma Ekonomsko-finančnemu odboru (EFO), da poda mnenje.

Člen 4

Ko je Sporazum parafiran je Komisija pristojna za sklenitev Sporazuma v imenu Skupnosti, razen če EFO ali ECB meni, da bi bilo Sporazum treba predložiti Svetu.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na Italijansko republiko, Komisijo in ECB.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

J. BJÖRKLUND

(1) UL L 9, 14.1.2009, str. 52.

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/14

OKVIRNI SKLEP SVETA 2009/905/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(a) in (c) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Švedske in Kraljevine Španije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija si je zastavila cilj vzdrževati in razvijati Unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, pri čemer se visoka stopnja varnosti zagotovi s skupnimi ukrepi držav članic na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(2)

Ta cilj je treba doseči s preprečevanjem kaznivih dejanj in bojem proti njim na podlagi tesnejšega sodelovanja med organi kazenskega pregona v državah članicah, pri čemer se spoštujejo načela in pravila v zvezi s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in pravno državo, na katerih temelji Unija in so skupna državam članicam.

(3)

Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih ali kriminalni dejavnosti je ključnega pomena, da lahko organi kazenskega pregona uspešno odkrivajo, preprečujejo in preiskujejo kazniva dejanja ali kriminalne dejavnosti. Skupni ukrepi na področju policijskega sodelovanja v skladu s členom 30(1)(a) Pogodbe pomenijo, da je potrebna obdelava ustreznih informacij, ki bi morala biti urejena z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov.

(4)	Zaradi bolj intenzivne izmenjave informacij o forenzičnih dokazih in večje uporabe dokazov iz ene države članice v sodnih postopkih v drugi državi članici je treba določiti skupne standarde za izvajalce forenzičnih dejavnosti.

(5)	Za informacije, pridobljene v forenzičnih postopkih v eni državi članici, lahko trenutno obstaja v drugi državi članici določena stopnja negotovosti glede obravnavanja kako je bil uporabljen določeni predmet, uporabljenih metod in interpretiranja rezultatov.

(6)	Države članice so v točki 3.4(h) Akcijskega načrta Sveta in Komisije o izvajanju Haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (2) poudarile, da je treba do leta 2008 opredeliti standarde kakovosti sodnomedicinskih laboratorijev.

(7)	Posebej pomembno je uvesti skupne standarde za izvajalce forenzičnih dejavnosti v zvezi z občutljivimi osebnimi podatki, kot so profili DNK in daktiloskopski podatki.

(8)

V skladu s členom 7(4) Sklepa Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (3) sprejmejo države članice potrebne ukrepe za zagotovitev integritete profilov DNK, do katerih so omogočile dostop drugim državam članicam ali so jim jih poslale za primerjavo, in zagotovijo skladnost teh ukrepov z mednarodnimi standardi, denimo z EN ISO/IEC 17025 – „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“ (v nadaljnjem besedilu: „EN ISO/IEC 17025“).

(9)	Profili DNK in daktiloskopski podatki se ne uporabljajo le v kazenskih postopkih, ampak so izjemno pomembni tudi pri ugotavljanju identitete žrtev, zlasti po katastrofah.

(10)	Akreditacija izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, je pomemben korak k varnejši in učinkovitejši izmenjavi forenzičnih informacij v Uniji.

(11)

Akreditacijo podeli nacionalni akreditacijski organ, ki ima izključno pristojnost, da oceni, ali laboratorij izpolnjuje zahteve, določene na podlagi usklajenih standardov. Akreditacijski organ dela v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država. Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (4) vsebuje natančne določbe o pristojnostih nacionalnih akreditacijskih organov. Med drugimi člen 7 navedene uredbe ureja čezmejno akreditacijo v primerih, ko za akreditacijo lahko zaprosi drug nacionalni akreditacijski organ.

(12)

Sporazum o uporabi skupnega akreditacijskega standarda za analizo znanstvenih dokazov še ne obstaja, kar je pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti; zato je treba sprejeti pravno zavezujoč instrument o akreditaciji vseh izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti. Z akreditacijo je zagotovljeno, da so laboratorijske dejavnosti izvedene v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, zlasti EN ISO/IEC 17025, ter v skladu z ustreznimi veljavnimi smernicami.

(13)	Akreditacijski standard vsaki državi članici omogoča, da na lastno željo v svoji nacionalni zakonodaji zahteva izpolnjevanje dopolnilnih standardov pri laboratorijskih dejavnostih.

(14)	Akreditacija bo pomagala vzpostaviti medsebojno zaupanje v veljavnost osnovnih analitičnih metod, ki se uporabljajo. Vendar pa akreditacija ne določa, katera metoda se mora uporabiti; navaja le, da mora uporabljena metoda ustrezati svojemu namenu.

(15)

Vsak ukrep, ki je sprejet izven laboratorija, ne sodi v področje uporabe tega okvirnega sklepa. V področje uporabe tega okvirnega sklepa na primer ni vključeno jemanje daktiloskopskih podatkov, kakor tudi ukrepi, sprejeti na kraju dogodka, ali kraju kaznivega dejanja, ali forenzične analize, opravljene zunaj laboratorija.

(16)	Namen tega okvirnega sklepa ni uskladiti nacionalna pravila glede sodne presoje forenzičnih dokazov.

(17)	Ta sklep ne vpliva na veljavnost rezultatov laboratorijskih dejavnosti, opravljenih pred njegovim izvajanjem, če je bila veljavnost ugotovljena v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, tudi če izvajalec forenzičnih dejavnosti ni bil akreditiran kot ustrezen EN ISO/IEC 17025 –

SPREJEL TA OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Cilj

1. Namen tega okvirnega sklepa je zagotoviti, da organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, priznajo rezultate laboratorijskih dejavnosti, ki jih opravijo izvajalci forenzičnih dejavnosti v eni državi članici, za enako zanesljive kot rezultate laboratorijskih dejavnosti, ki jih opravijo izvajalci forenzičnih dejavnosti, akreditiranih po EN ISO/IEC 17025 v vseh drugih državah članicah.

2. V ta namen nacionalni akreditacijski organ akreditira izvajalce forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, kot skladne z EN ISO/IEC 17025.

Člen 2

Področje uporabe

Ta okvirni sklep se uporablja za laboratorijske dejavnosti, katerih rezultat so:

(a)	profil DNK; in

(b)	daktiloskopski podatki.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene tega okvirnega sklepa:

(a)	„laboratorijska dejavnost“ pomeni vse ukrepe, sprejete v laboratoriju pri lokalizaciji in pridobivanju sledi na predmetih, pa tudi pri pripravi, analizi in interpretaciji forenzičnih dokazov zaradi priprave izvedenskega mnenja ali izmenjave forenzičnih dokazov;

(b)	„rezultati laboratorijskih dejavnosti“ pomenijo vse analitične ugotovitve in z njimi neposredno povezane interpretacije;

(c)	„izvajalec forenzičnih dejavnosti“ pomeni vsako javno ali zasebno organizacijo, ki opravlja forenzične laboratorijske dejavnosti na zahtevo pristojnih organov kazenskega pregona ali pristojnih sodnih organov;

(d)	„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni edini organ v državi članici, ki podeljuje akreditacijo v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008;

(e)	„profil DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, ki predstavlja niz razločevalnih značilnosti nekodirajočega dela analiziranega vzorca človeške DNK, tj. posebno molekularno strukturo različnih področij DNK (lokusov);

(f)	„daktiloskopski podatki“ pomenijo prstne odtise, sledi prstnih odtisov, odtise dlani, sledi odtisov dlani in template (vzorce) takšnih podob (kodirane minucije).

Člen 4

Akreditacija

Države članice zagotovijo, da je njihove izvajalce forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, akreditiral nacionalni akreditacijski organ kot skladne z EN ISO/IEC 17025.

Člen 5

Priznanje rezultatov

1. Vsaka država članica zagotovi, da njeni organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, priznajo rezultate akreditiranih izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti v drugih državah članicah, za enako zanesljive kot rezultate domačih izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, akreditiranih po EN ISO/IEC 17025.

2. Ta okvirni sklep ne vpliva na nacionalna pravila glede sodne presoje dokazov.

Člen 6

Stroški

1. Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi predpisi plača vse javne stroške, ki so nastali na podlagi tega okvirnega sklepa.

2. Komisija preuči načine za zagotovitev finančne podpore iz splošnega proračuna Evropske unije za nacionalne in čeznacionalne projekte, katerih namen je prispevati k izvajanju tega okvirnega sklepa, med drugim za izmenjavo izkušenj, razširjanje znanja in preverjanje usposobljenosti.

Člen 7

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa v zvezi s profili DNK v 30. novembra 2013.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa v zvezi z daktiloskopskimi podatki v 30. novembra 2015.

3. Države članice najkasneje do 30. maja 2016 pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb predpisov, ki v nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa.

4. Na podlagi informacij iz odstavka 3, ki jih države članice posredujejo na zahtevo, Komisija pred 1. julijem 2018 Svetu predloži poročilo o izvajanju in uporabi tega okvirnega sklepa.

5. Svet do konca leta 2018 oceni, v kolikšnem obsegu države članice upoštevajo ta okvirni sklep.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL C 174, 28.7.2009, str.7.

(2) UL C 198, 12.8.2005, str. 1.

(3) UL L 210, 6.8.2008, str. 12.

(4) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/17

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1198/2009

z dne 8. decembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 9. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	29,4
	MA	43,4
	TN	81,6
	TR	64,5
	ZZ	54,7
0707 00 05	MA	52,9
	TR	78,4
	ZZ	65,7
0709 90 70	MA	43,6
	TR	118,8
	ZZ	81,2
0805 10 20	AR	70,4
	MA	53,2
	TR	52,2
	ZA	60,0
	ZZ	59,0
0805 20 10	MA	66,7
0805 20 10	ZZ	66,7
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	132,8
	HR	55,1
	IL	68,7
	TR	77,7
	ZZ	83,6
0805 50 10	TR	69,5
0805 50 10	ZZ	69,5
0808 10 80	AU	161,8
	CA	65,1
	CN	77,8
	MK	24,5
	US	92,3
	ZA	106,2
	ZZ	88,0
0808 20 50	CN	69,2
	US	223,0
	ZZ	146,1

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/19

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1199/2009

z dne 8. decembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1159/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. decembra 2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. decembra 2009, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1159/2009 (3).

(2)	Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev za 5 EUR/t odstopa od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 1159/2009.

(3)	Uredbo (ES) št. 1159/2009 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 1159/2009 se nadomestita z besedilom iz prilog k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 9. decembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2009

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

(3) UL L 314, 1.12.2009, str. 3.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 9. decembra 2009

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	8,78
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	37,85
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	17,53
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	17,53
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	37,85

(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

30.11.2009-7.12.2009

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	152,42	103,68	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	131,77	121,77	101,77	75,75
Premija za Zaliv	—	14,49	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	13,89	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	22,85 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	46,48 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/22

SKLEP SVETA 2009/906/SZVP

z dne 8. decembra 2009

o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 28 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 19. novembra 2007 sprejel Skupni ukrep 2007/749/SZVP o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH) (1). Ta skupni ukrep preneha veljati 31. decembra 2009.

(2)	Struktura poveljevanja in nadzora EUPM ne bi smela vplivati na pogodbene odgovornosti vodje EUPM v primerjavi s Komisijo glede izvrševanja proračuna EUPM.

(3)	Za EUPM bi bilo treba aktivirati stalno dežurstvo.

(4)	EUPM bo potekala v razmerah, ki se lahko poslabšajo in bi lahko škodile ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji –

SKLENIL:

Člen 1

Misija

1. Policijska misija Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH), ustanovljena s Skupnim ukrepom 2002/210/SZVP (2), se nadaljuje po 1. januarju 2010.

2. EUPM deluje v skladu s cilji misije, določenimi v členu 2, in opravlja ključne naloge, določene v členu 3.

Člen 2

Naloge misije

V okviru širšega pristopa k zagotavljanju pravne države v BiH in v regiji EUPM sicer obdrži nekatere zmogljivosti na področju reforme policije in odgovornosti, vendar je zlasti usmerjena v podporo boja zadevnih organov pregona BiH proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter je predvsem osredotočena na organe pregona na državni ravni, izboljšanje medsebojne povezave med policijo in tožilstvom ter na regionalno in mednarodno sodelovanje.

EUPM operativno svetuje posebnemu predstavniku Evropske unije (PPEU) in ga tako podpira pri njegovi vlogi. EUPM s svojim delom in preko svoje mreže v državi prispeva k celotnim prizadevanjem, da se zagotovi celovita obveščenost EU o dogajanjih v BiH.

EUPM deluje skladno s splošnimi cilji iz Priloge 11 Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, njen cilj pa podpirajo instrumenti Evropske skupnosti.

Člen 3

Glavne naloge misije

Da bi dosegli cilje misije, so glavne naloge EUPM naslednje:

1.	okrepiti operativno in skupno zmogljivost organov pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji;

2.	s sistematskim pristopom zagotoviti pomoč in podporo pri načrtovanju in izvajanju preiskav v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji;

3.	pomagati pri razvoju kazensko-preiskovalnih zmogljivosti in jih spodbujati;

4.	izboljšati sodelovanje med policijo in tožilstvom;

5.	okrepiti sodelovanje med policijo in sistemom izvrševanja kazenskih sankcij;

6.	prispevati k zagotavljanju ustrezne ravni odgovornosti.

Člen 4

Struktura misije

1. Struktura EUPM je naslednja:

(a)	glavni sedež v Sarajevu z vodjem misije in osebjem, določenim v operativnem načrtu (OPLAN);

(b)	štirje regionalni uradi v Sarajevu, Banja Luki, Mostarju in Tuzli;

(c)

razvrstitev v sestave ustreznih organov pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji na višji upravni ravni in po potrebi na drugih ključnih ravneh (državna agencija za preiskave in zaščito, obmejna policija, organ za neposredne obdavčitve, direktorat za policijsko usklajevanje, urad državnega tožilca)

2. Ti elementi se še podrobneje opredelijo v OPLAN. Svet potrdi koncept operacij (CONOPS) in OPLAN.

Člen 5

Poveljnik civilne operacije

1. Direktor civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC) je tudi poveljnik civilne operacije za EUPM.

2. Poveljnik civilne operacije, ki je pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom Političnega in varnostnega odbora (PVO) in splošno podrejen visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP), izvršuje poveljevanje in nadzor nad misijo EUPM na strateški ravni.

3. Poveljnik civilne operacije zagotavlja ustrezno in učinkovito izvajanje odločitev Sveta in odločitev PVO, vključno z dajanjem potrebnih strateških navodil vodji misije ter zagotavljanjem svetovanja in tehnične podpore vodji misije.

4. Vsi dodeljeni člani osebja ostajajo so še naprej pod polnim poveljstvom nacionalnih organov države članice, ki jih je dodelila, ali oziroma zadevne institucije EU. Nacionalni organi prenesejo operativni nadzor (OPCON) nad svojim osebjem, skupinami in enotami na poveljnika civilne operacije.

5. Poveljnik civilne operacije je v celoti odgovoren za zagotavljanje, da se skrbno ravnanje EU ustrezno izvaja.

6. Poveljnik civilne operacije in PPEU se po potrebi medsebojno posvetujeta.

Člen 6

Vodja misije

1. Vodja misije nosi odgovornost ter izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUMP na območju operacije.

2. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad osebjem, skupinami in enotami iz sodelujočih držav, kot jih dodeli poveljnik civilne operacije, odgovoren pa je tudi za upravljanje in logistiko, kar vključuje sredstva, vire in informacije, ki so dani na razpolago EUMP.

3. Vodja misije izdaja navodila celotnemu osebju EUPM za učinkovito izvajanje EUPM na območju operacije, pri čemer prevzame usklajevanje in vsakodnevno upravljanje misije ter sledi navodilom na strateški ravni poveljnika civilne operacije.

4. Vodja misije je odgovoren za izvrševanje proračuna EUPM. V ta namen vodja misije podpiše pogodbo z Komisijo.

5. Vodja misije je odgovoren za disciplinski nadzor nad osebjem. Za dodeljeno osebje disciplinske ukrepe izvršuje pristojni nacionalni organ ali organ EU.

6. Vodja misije predstavlja EUPM na območju operacij in zagotavlja njeno ustrezno prepoznavnost.

7. Vodja misije se po potrebi usklajuje z drugimi akterji EU na terenu. Brez poseganja v strukturo poveljevanja vodja misije od PPEU prejema lokalne politične smernice.

Člen 7

Osebje EUPM

1. Število in pristojnosti osebja EUPM so v skladu z nalogami misije, določenimi v členu 2, ključnimi nalogami misije, določenimi v členu 3 in strukturo, določeno v členu 4.

2. EUPM sestavlja predvsem osebje, ki ga dodelijo države članice ali institucije EU. Vsaka država članica ali institucija EU krije stroške osebja, ki ga je dodelila, tudi stroške potovanja do kraja premestitve in nazaj, plače, zdravstveno zavarovanje ter nadomestila, z izjemo ustreznih dnevnic, ter nadomestila za težke razmere in tveganje.

3. EUPM lahko po potrebi pogodbeno zaposli tudi mednarodno civilno osebje in lokalno osebje, če potrebnih nalog ne more opraviti osebje, ki so ga dodelile države članice. Izjemoma se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ni na voljo primernih vlog iz držav članic, po potrebi pogodbeno zaposlijo državljani sodelujočih tretjih držav.

4. Vse osebje spoštuje minimalne varnostne operativne standarde, specifične za misijo, ter varnostni načrt misije, ki podpira varnostno politiko EU na tem področju. Glede varovanja tajnih informacij EU, ki so jim zaupane pri opravljanju njihovih nalog, osebje spoštuje varnostna načela in minimalne standarde, določene v Sklepu Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (3) (v nadaljnjem besedilu: predpisi Sveta o varovanju tajnosti).

Člen 8

Status misije in osebja EUPM

1. Sprejmejo se potrebni ukrepi glede podaljšanja Sporazuma med EU in BiH z dne 4. oktobra 2002 o dejavnostih EUPM v BiH za obdobje trajanja EUPM.

2. Država ali institucija EU, ki je dodelila člana osebja, je odgovorna, da se odzove na pritožbe v zvezi z dodelitvijo, ki jih vložijo člani osebja ali pa se nanašajo nanje. Zadevna država ali institucija EU je odgovorna za vložitev morebitne tožbe zoper dodeljeno osebo.

3. Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti mednarodnega in lokalnega civilnega osebja se določijo v pogodbah med vodjo misije in člani osebja.

Člen 9

Struktura poveljevanja

1. EUPM ima kot operacija kriznega upravljanja enotno strukturo poveljevanja.

2. PVO v okviru odgovornosti Sveta zagotavlja politični nadzor in strateško vodstvo EUPM.

3. Poveljnik civilne operacije je, pod političnim nadzorom in strateškim vodstvom PVO ter splošno podrejen VP, poveljnik EUPM na strateški ravni, ki v tej vlogi vodji misije izdaja navodila ter mu svetuje in zagotavlja tehnično podporo.

4. Poveljnik civilne operacije poroča Svetu prek VP.

5. Vodja misije izvršuje poveljevanje in nadzor nad EUPM na območju operacije in je neposredno odgovoren poveljniku civilne operacije.

Člen 10

Politični nadzor in strateško vodenje

1. PVO v okviru odgovornosti Sveta izvršuje politični nadzor in strateško vodi EUPM. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe. To pooblastilo vključuje pristojnost za imenovanje vodje misije na predlog VP ter za spreminjanje CONOPS in OPLAN. Za odločanje v zvezi s cilji in prenehanjem EUPM je še naprej pristojen Svet.

2. PVO redno poroča Svetu.

3. PVO redno in po potrebi prejema poročila poveljnika civilne operacije in vodje misije o zadevah v okviru njune pristojnosti.

Člen 11

Sodelovanje tretjih držav

1. Brez poseganja v avtonomijo Unije pri odločanju in v njen enotni institucionalni okvir so k sodelovanju pri EUPM lahko povabljene tudi tretje države, če prevzamejo stroške z njihove strani dodeljenega osebja, vključno s plačami, zavarovanjem za vsa tveganja, dnevnicami in potnimi stroški za pot v BiH in nazaj, ter ustrezno prispevajo h kritju tekočih stroškov EUPM.

2. Tretje države, ki prispevajo k EUPM, imajo enake pravice in dolžnosti glede vsakodnevnega upravljanja EUPM kakor države članice.

3. Svet pooblašča PVO za sprejemanje ustreznih odločitev glede odobritve predlaganih prispevkov in za ustanovitev odbora prispevajočih držav.

4. Podrobna pravila glede sodelovanja tretjih držav se določijo v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 37 Pogodbe. VP se lahko pogaja o takih sporazumih. Če EU in tretja država skleneta sporazum o vzpostavitvi okvira za sodelovanje te tretje države v operacijah EU za krizno upravljanje, se v okviru misije uporabljajo določbe takega sporazuma.

Člen 12

Finančna ureditev

1. Referenčni finančni znesek za leto 2010 za kritje odhodkov, povezanih z EUPM, znaša 14 100 000 EUR.

2. Vsi odhodki se upravljajo v skladu s pravili in postopki Skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropske unije. V skladu s Finančno uredbo lahko vodja misije sklepa tehnične dogovore z državami članicami, sodelujočimi tretjimi državami in drugimi mednarodnimi akterji za zagotavljanje opreme, storitev in prostorov za EUPM. Vodja misije je odgovoren za upravljanje skladišča rabljene opreme, ki se tudi lahko uporablja v primeru nujnih potreb pri razporeditvi v okviru EVOP. Državljani sodelujočih tretjih držav in državljani države gostiteljice se lahko prijavljajo na javne razpise za sklenitev pogodb.

3. Vodja misije o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe, izčrpno poroča Komisiji, ki ga nadzira.

4. Finančna ureditev upošteva operativne zahteve EUPM, vključno z združljivostjo opreme in interoperabilnostjo njenih skupin.

5. Odhodki, v zvezi z EUPM, so upravičeni od 1. januarja 2010.

Člen 13

Varnost

1. Poveljnik civilne operacije usmerja načrtovanje varnostnih ukrepov vodje misije in zagotavlja, da se ti ukrepi za EUPM ustrezno in učinkovito izvajajo v skladu s členoma 5 in 9, pri tem pa se usklajuje z Varnostnim uradom generalnega sekretariata Sveta.

2. Vodja misije je odgovoren za varnost EUPM in zagotavljanje skladnosti z minimalnimi varnostnimi zahtevami, ki se uporabljajo za EUPM, v skladu s politiko EU v zvezi z varnostjo osebja, napotenega v operativni vlogi izven EU v skladu z naslovom V Pogodbe in s tem povezanimi instrumenti.

3. Vodji misije pomaga višji uradnik za varnost misije (SMSO), ki bo poročal vodji misije in bo vzdrževal tesne delovne stike z Varnostnim uradom generalnega sekretariata Sveta.

4. Vodja misije v štirih regionalnih uradih, kjer bo EUPM nameščena, imenuje področne uradnike za varnost, ki so pod vodstvom SMSO odgovorni za vsakodnevno upravljanje vseh varnostnih vidikov ustreznih elementov EUPM.

5. Osebje EUPM pred začetkom dela opravi obvezno varnostno usposabljanje v skladu z OPLAN. Osebju se na območju operacije prav tako zagotovi redno osvežitveno usposabljanje, ki ga organizira SMSO.

Člen 14

Usklajevanje

1. Brez poseganja v strukturo poveljevanja vodja misije deluje v tesni povezavi z delegacijo EU v BiH, da se zagotovi skladnost ukrepanja EU v podporo BiH.

2. Vodja misije tesno sodeluje z vodji misij EU v BiH.

3. Vodja misije sodeluje z drugimi mednarodnimi akterji, navzočimi v državi, zlasti z OVSE, Svetom Evrope in Mednarodnim programom za pomoč pri usposabljanju na področju kazenskih preiskav (ICITAP).

Člen 15

Posredovanje tajnih informacij

1. VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu sklepu, če je ustrezno in če je to v skladu s potrebami EUPM, v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti posreduje tajne informacije in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, ki so bili pripravljeni za namene EUPM.

2. V primeru posebne in nujne operativne potrebe je VP prav tako pooblaščen, da v skladu s predpisi Sveta o varovanju tajnosti posreduje državi gostiteljici tajne informacije in dokumente EU do stopnje „RESTREINT UE“, ki so bili pripravljeni za namene EUPM. V vseh drugih primerih se takšne informacije in dokumenti državi gostiteljici razkrijejo po ustreznih postopkih sodelovanja države gostiteljice z EU.

3. VP je pooblaščen, da tretjim državam, ki so se pridružile temu sklepu, posreduje vse netajne dokumente EU v zvezi z razpravami Sveta o EUPM, za katere v skladu s členom 6(1) Poslovnika Sveta (4) velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 16

Pregled misije

V skladu z ocenjevalnimi merili iz CONOPS in OPLAN se s postopkom preverjanja vsakih šest mesecev po potrebi izvedejo potrebne prilagoditve dejavnosti EUPM.

Člen 17

Stalno dežurstvo

Za EUPM se aktivira stalno dežurstvo.

Člen 18

Začetek veljavnosti in trajanje

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Uporablja se od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2011. O proračunu za leto 2011 Svet odloča ločeno.

Člen 19

Objava

1. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Sklepi PVO v skladu s členom 10(1) o imenovanju vodje misije se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. decembra 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT

(1) UL L 303, 21.11.2007, str. 40.

(2) UL L 70, 13.3.2002, str. 1.

(3) UL L 101, 11.4.2001, str. 1.

(4) Sklep Sveta 2006/683/ES, Euratom z dne 15. septembra 2006 o sprejetju poslovnika Sveta (UL L 285, 16.10.2006, str. 47).

9.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 322/28

SKLEP SVETA

z dne 1. decembra 2009

o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta

(2009/908/EU)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 16(9) te pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 236(b) te pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta z dne 1. decembra 2009 o predsedovanju v Svetu (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 2 in člena 4 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Treba bi bilo določiti ukrepe za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu (v nadaljnjem besedilu: Sklep Evropskega sveta).

(2)

Ti izvedbeni ukrepi vključujejo vrstni red, po katerem vnaprej določene skupine treh držav članic predsedujejo v zaporednih 18-mesečnih obdobjih, ob tem pa je upoštevano tudi dejstvo, da se v skladu s Poslovnikom Sveta od 1. januarja 2007 pripravljajo 18-mesečni programi Sveta, o katerih se dogovorijo tri predsedstva, ki predsedujejo v zadevnem obdobju.

(3)	V skladu členom 1 Sklepa Evropskega sveta je treba pri sestavi skupin upoštevati raznolikost držav članic in geografsko ravnovesje v Uniji.

(4)	Porazdelitev odgovornosti med državami članicami v posamezni skupini je določeno v členu 1(2) Sklepa Evropskega sveta. V vsakem od primerov, navedenih v členu 2(1) tega sklepa, se države članice v posamezni skupini v medsebojnem soglasju dogovorijo o praktičnih rešitvah glede njihovega sodelovanja.

(5)	Poleg tega bi morali ti izvedbeni ukrepi vključevati posebna pravila v zvezi s predsedovanjem pripravljalnim telesom Sveta za zunanje zadeve, kakor je določeno v tretjem pododstavku člena 2 Sklepa Evropskega sveta.

(6)

Večini navedenih pripravljalnih teles bi moral predsedovati predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik), ostalim pa bi morala še naprej predsedovati država članica, ki bo v zadevnem šestmesečnem obdobju predsedovala Svetu. Kadar takim telesom predseduje predstavnik visokega predstavnika, se lahko uporabi prehodno obdobje.

(7)	V tem sklepu bi bilo treba v skladu s tretjim pododstavkom člena 2 Sklepa Evropskega sveta navesti tudi pripravljalna telesa, pri katerih predsedovanje ne bo potekalo po sistemu šestmesečnega predsedovanja Svetu.

(8)	Predsedovanje pripravljalnim telesom, ki niso navedena v tem sklepu, bo potekalo v skladu s členom 2 Sklepa Evropskega sveta –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vrstni red predsedovanja držav članic Svetu od 1. januarja 2007 je določen v Sklepu Sveta z dne 1. januarja 2007 o določitvi vrstnega reda predsedovanja Svetu (2).

Razdelitev tega vrstnega reda predsedstev v skupine treh držav članic v skladu s členom 1(1) Sklepa Evropskega sveta je navedena v Prilogi I k temu sklepu.

Člen 2

1. Vsak člana skupine iz drugega pododstavka člena 1 izmenično predseduje šest mesecev vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Drugi člani skupine pomagajo predsedstvu na podlagi 18-mesečnega programa Sveta pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznosti.

2. Člani skupine iz člena 1 se lahko med sabo dogovorijo za drugačno ureditev.

3. V vsakem od primerov iz odstavkov 1 in 2 se države članice v posamezni skupini v medsebojnem soglasju dogovorijo o praktičnih rešitvah glede njihovega sodelovanja.

Člen 3

Vrstni red, po katerem bodo države članice predsedovale Svetu od 1. julija 2020 naprej, Svet sprejme pred 1. julijem 2017.

Člen 4

Predsedovanje pripravljalnim telesom Sveta za zunanje zadeve poteka v skladu s pravili, ki so določena v Prilogi II.

Člen 5

Pripravljalna telesa Sveta iz Priloge III imajo stalnega predsednika, kot je določeno v navedeni prilogi.

Člen 6

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

V Brusju, 1. decembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK

(1) UL L 315, 2.12.2009, str. 50.

(2) UL L 1, 4.1.2007, str. 11.

PRILOGA I

Nemčija	januar–junij	2007
Portugalska	julij–december	2007
Slovenija	januar–junij	2008
Francija	julij–december	2008
Češka	januar–junij	2009
Švedska	julij–december	2009
Španija	januar–junij	2010
Belgija	julij–december	2010
Madžarska	januar–junij	2011
Poljska	julij–december	2011
Danska	januar–junij	2012
Ciper	julij–december	2012
Irska	januar–junij	2013
Litva	julij–december	2013
Grčija	januar–junij	2014
Italija	julij–december	2014
Latvija	januar–junij	2015
Luksemburg	julij–december	2015
Nizozemska	januar–junij	2016
Slovaška	julij–december	2016
Malta	januar–junij	2017
Združeno kraljestvo	julij–december	2017
Estonija	januar–junij	2018
Bolgarija	julij–december	2018
Avstrija	januar–junij	2019
Romunija	julij–december	2019
Finska	januar–junij	2020

PRILOGA II

PREDSEDOVANJE PRIPRAVLJALNIM TELESOM SVETA ZA ZUNANJE ZADEVE (1)

Predsedovanje pripravljalnim telesom Sveta za zunanje zadeve iz področij 1 do 4 seznama v nadaljevanju se organizira po naslednjem sistemu:

1)	Področje 1 (pripravljalna telesa na področjih trgovine in razvoja): Pripravljalnim telesom predseduje država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu.

2)	Področje 2 (pripravljalna telesa za posamezna geografska območja): Pripravljalnim telesom predseduje predstavnik visokega predstavnika.

Področje 3 (horizontalna pripravljalna telesa, zlasti na področju SZVP):

Pripravljalnim telesom predseduje predstavnik visokega predstavnika, razen naslednjim pripravljalnim telesom, ki jim predseduje država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu:

—	Delovna skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX);

—	Delovna skupina za področje terorizma (mednarodni vidiki) (COTER);

—	Delovna skupina za uporabo posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (COCOP);

—	Delovna skupina za konzularne zadeve (CONON);

—	Delovna skupina za mednarodno javno pravo (COJUR); in

—	Delovna skupina za pomorsko pravo (COMAR).

4)	Področje 4 (pripravljalna telesa na področju SVOP): Pripravljalnim telesom na področju skupne varnostne in obrambne politike predseduje predstavnik visokega predstavnika (2).

Visoki predstavnik in država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, tesno sodelujeta, da se zagotovi usklajeno delovanje vseh pripravljalnih teles Sveta za zunanje zadeve.

Na področjih 3 in 4 država članica, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, nadaljuje s predsedovanjem pripravljalnim telesom v prehodnem obdobju največ 6 mesecev po sprejetju Sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS). Na področju 2 traja to prehodno obdobje največ 12 mesecev.

Načini za imenovanje predsedujočih

Če je v Sklepu Evropskega sveta ali v tem sklepu določeno, da pripravljalnemu telesu (PVO in ustrezne delovne skupine) predseduje predstavnik visokega predstavnika, je za imenovanje predsedujočega pristojen visoki predstavnik. Ta imenovanja temeljijo na usposobljenosti, zagotovljena pa sta tudi ustrezno geografsko ravnotežje in preglednost. Visoki predstavnik zagotovi, da ima oseba, ki jo namerava imenovati, zaupanje vseh držav članic. Če ta oseba še ni članica EEAS, se mora zaposliti v skladu s postopki zaposlovanja EEAS vsaj za obdobje imenovanja. Ocena funkcionalnosti te ureditve se izvede v okviru statusnega poročila o EEAS, predvidenega za leto 2012.

1.	Pripravljalna telesa na področjih trgovine in razvoja

Odbor iz člena 207

Delovna skupina za AKP

Delovna skupina za razvojno sodelovanje (DEVGEN)

Delovna skupina za Efto

Delovna skupina za blago z dvojno rabo

Delovna skupina za trgovinska vprašanja

Delovna skupina za primarne proizvode

Delovna skupina za splošni sistem preferencialov

Delovna skupina za pripravo mednarodnih konferenc o razvoju /UNCCD / Dezertifikacija / UNCTAD

Delovna skupina za humanitarno pomoč in pomoč v hrani

Skupina za izvozne kredite

2.	Pripravljalna telesa za določena geografska območja

Delovna skupina za Mašrek/Magreb (COMAG/MaMa)

Delovna skupina za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST)

Delovna skupina za Zahodni Balkan (COWEB)

Delovna skupina za Bližnji vzhod in Zaliv (COMEM/MOG)

Delovna skupina za Azijo/Oceanijo (COASI)

Delovna skupina za Latinsko Ameriko (COLAT)

Delovna skupina za čezatlantske odnose (COTRA)

Delovna skupina za Afriko (COAFR)

3.	Horizontalna pripravljalna telesa (zlasti na področju SZVP)

Delovna skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX)

Skupina Nicolaidis

Delovna skupina za globalno razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo (CODUN)

Delovna skupina za neširjenje orožja (CONOP)

Delovna skupina za izvoz konvencionalnega orožja (COARM)

Delovna skupina za človekove pravice (COHOM)

Delovna skupina za področje terorizma (mednarodni vidiki) (COTER) (3)

Delovna skupina za uporabo posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (COCOP) (3)

Delovna skupina za OVSE in Svet Evrope (COSCE)

Delovna skupina za Združene narode (CONUN)

Ad hoc delovna skupina za bližnjevzhodni mirovni proces (COMEP)

Delovna skupina za mednarodno javno pravo (COJUR, COJUR-ICC)

Delovna skupina za pomorsko pravo (COMAR)

Delovna skupina za konzularne zadeve (CONON)

Delovna skupina za administrativne zadeve in protokol SZVP (COADM)

4.	Pripravljalna telesa na področju SVOP

Vojaški odbor (EUMC)

Delovna skupina Vojaškega odbora (EUMCWG)

Delovna skupna za politično-vojaške zadeve (PMG)

Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM)

Delovna skupina za evropsko oborožitveno politiko

(1) Po 1. decembru 2009 bi bilo treba hitro izvesti pregled področja uporabe in organizacije delovnih struktur na področju zunanjih zadev in še zlasti na področju razvoja. Dokumente o predsedovanju delovnim skupinam bi bilo treba po potrebi prilagoditi v skladu s splošnimi načeli iz te priloge.

(2) Vojaškemu odboru (EUMC) in Delovni skupini Vojaškega odbora EU (EUMCWG) tudi v prihodnje predseduje izvoljeni predsednik, kot je prikazano v Prilogi III, kar je bila praksa pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

(3) Vprašanje Delovne skupine za področje terorizma (mednarodni vidiki) (COTER) in Delovne skupine za uporabo posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (COCOP) bo obravnavano tudi v okviru razprav o delovnih skupinah na področju PNZ.

PRILOGA III

PREDSEDNIKI PRIPRAVLJALNIH TELES S STALNIM PREDSEDNIKOM

Izvoljeni predsedniki

Ekonomsko-finančni odbor

Odbor za zaposlovanje

Odbor za socialno zaščito

Vojaški odbor (1)

Odbor za ekonomsko politiko

Odbor za finančne storitve

Delovna skupina Vojaškega odbora (1)

Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij)

Predseduje generalni sekretariat Sveta

Varnostni odbor

Delovna skupina za informiranje

Delovna skupina za obdelavo pravnih podatkov

Delovna skupina za elektronske komunikacije

Delovna skupina za kodifikacijo zakonodaje

Delovna skupina pravnikov-lingvistov

Delovna skupina za nove zgradbe

(1) Glej tudi Prilogo II.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.322.slv
Uradni list Evropske unije		L 322

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 9. december 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1197/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2115/2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika	1
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2009/139/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o predpisanih oznakah za dvo- ali trikolesna motorna vozila ( 1 )	3

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
*	Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti	14

	V Akti, sprejeti od 1. decembra 2009 na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe Euratom
	AKTI, KATERIH OBJAVA JE OBVEZNA
	Uredba Komisije (EU) št. 1198/2009 z dne 8. decembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	17
	Uredba Komisije (EU) št. 1199/2009 z dne 8. decembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1159/2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. decembra 2009	19
	2009/906/SZVP
*	Sklep Sveta 2009/906/SZVP z dne 8. decembra 2009 o policijski misiji Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH)	22
	2009/907/SZVP
*	Sklep Sveta 2009/907/SZVP z dne 8. decembra 2009 o spremembi Skupnega ukrepa Sveta 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo	27
	AKTI, KATERIH OBJAVA NI OBVEZNA
	2009/908/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta	28
	2009/909/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve predsednika Evropskega sveta	35
	2009/910/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko	36
	2009/911/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o imenovanju generalnega sekretarja Sveta Evropske unije	37
	2009/912/EU
*	Sklep Sveta z dne 1. decembra 2009 o določitvi pogojev zaposlitve generalnega sekretarja Sveta Evropske unije	38
	2009/913/EU
*	Sklep, sprejet v medsebojnem soglasju predstavnikov vlad držav članic, z dne 7. decembra 2009 o določitvi sedeža Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev	39

	Popravki
*	Popravek Odločbe Komisije 2009/442/ES z dne 5. junija 2009 o izvajanju Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede spremljanja in poročanja (UL L 148, 11.6.2009)	40
*	Popravek Odločbe Komisije 2009/721/ES z dne 24. septembra 2009 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Skupnosti (UL L 257, 30.9.2009)	40

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/904/ES
*	Odločba Sveta z dne 26. novembra 2009 o stališču, ki ga sprejme Evropska skupnost glede ponovnih pogajanj o Monetarnem sporazumu z Republiko San Marino	12