I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

2.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 316/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1120/2009

z dne 29. oktobra 2009

o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti členov 36, 39(2), 41(4), 43(3), 57(2), 68(7), točke (a) prvega pododstavka člena 69(6) in četrtega pododstavka člena 69(7), drugega pododstavka člena 71(6) ter členov 71(10), 142(c), (d), (f), (g), (h) in (q), 147 in 148 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) je bila znatno spremenjena. Posledično je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 639/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno podporo (3). Ker so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 795/2004, je zaradi jasnosti primerno vključiti uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 v enotno uredbo, ki vsebuje vsa podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009.

(2)	Zaradi pravne varnosti in jasnosti je primerno opredeliti nekatere pojme. V zvezi s hitro rastočim panjevcem je državam članicam primerno dovoliti, da opredelijo ustrezne sorte ob upoštevanju njihove klimatske in agronomske ustreznosti za ozemlje.

(3)

Člen 28 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati, toda uporaba točke (b) prvega pododstavka člena 28(1) ni ustrezna za kmete, ki še vedno prejemajo neposredna plačila v okviru določenih vezanih shem, vendar nimajo v posesti nobenega hektarja. Takšne vezane sheme so po svoji naravi premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe ali plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe. Ti kmetje so v enakem položaju kot kmetje, ki imajo posebne pravice, in za zagotovitev polne učinkovitosti navedenih shem jih je za namene člena 28(1) navedene uredbe treba obravnavati na enak način kot kmete, ki imajo posebne pravice.

(4)

Da bi olajšali izračun zneska na enoto pravic do plačila, je treba določiti jasna pravila o zaokrožanju zneskov navzgor in možnost razdelitve obstoječih pravic do plačila, če je velikost enote rabe ali poljine, ki je bila prijavljena ali prenesena s pravico, samo del hektarjev, ter pravila za primer združitve pravic in delov.

(5)

Člen 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 omogoča odloženo vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila. Treba je določiti ustrezna pravila, ki bodo omogočila to odložitev. Tretji pododstavek navedene določbe državam članicam omogoča, da spremenijo odločitev, sprejeto v skladu s členom 68b Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (4), da bi zagotovile hitrejšo vključitev v shemo enotnega plačila. Vendar je ob upoštevanju člena 38 Uredbe (ES) št. 73/2009 za zagotovitev veljavnosti tretjega pododstavka člena 51(1) navedene uredbe treba poskrbeti, da so zadevne površine upravičene do sheme enotnega plačila. Države članice morajo zato imeti možnost spremembe odločitve, sprejete v skladu z drugim pododstavkom člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(6)	Določiti je treba posebne določbe za upravljanje nacionalne rezerve.

(7)

Člen 41(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa neobvezne primere dodelitve pravic do plačila iz nacionalne rezerve. Primerno je določiti pravila za izračun števila in vrednosti pravic do plačila, ki se tako dodelijo. Da bi omogočili večjo fleksibilnost za države članice, ki imajo najboljše možnosti za ocenitev razmer vsakega kmeta, ki je zaprosil za take ukrepe, največje število pravic do plačila, ki se dodeli, ne sme presegati števila prijavljenih hektarjev, njihova vrednost pa ne sme presegati zneska, ki ga določi država članica po objektivnih merilih.

(8)

V nekaterih okoliščinah bi kmetje lahko imeli več pravic do plačila kakor zemljišča, za katero bi jih aktivirali, zaradi izteka zakupa, tudi v primeru skupne uporabe krmne površine. Zato se zdi primerno določiti mehanizem za zagotovitev, da se kmetom še naprej dodeljuje podpora, ki se usmeri na preostalo razpoložljivo število hektarjev. Vendar je treba v izognitev zlorabi mehanizma določiti pogoje za dostop do mehanizma.

(9)

V skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 se nacionalna rezerva dopolnjuje z neizkoriščenimi pravicami do plačila, ali, po izbiri, z zadrževanjem prodaje pravic do plačila ali prodaje, ki je bila opravljena pred določenim datumom, ki ga določijo države članice, ko pride do nadaljnje proizvodne nevezanosti. Zato je treba določiti datum, po katerem se neizkoriščene pravice do plačila vračajo v nacionalno rezervo.

(10)

Kadar se uporabi zadržanje prodaje pravic do plačila, je treba določiti in razločevati najvišje odstotke in merila za uporabo ob upoštevanju vrste prenosa in pravice do plačila, ki se prenaša. Taka zadržanja pa ne smejo povzročiti bistvene ovire za prenos ali prepoved prenosa pravic do plačila. Vendar v primeru regionalne uporabe v hibridnem modelu zadržanje ne sme vplivati na osnovno regionalno vrednost pravic do plačila, temveč le na zneske, povezane z zgodovinskimi referencami.

(11)	Da bi olajšali upravljanje nacionalne rezerve, je primerno določiti upravljanje na regionalni ravni, razen v primerih iz člena 41(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kadar je primerno, iz člena 41(4) navedene uredbe, če so države članice zavezane za dodelitev pravic do plačila.

(12)

Člen 33(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da je podpora v okviru sheme enotnega plačila na voljo kmetom z dodelitvijo ali s prenosom pravic do plačila. Da bi preprečili uporabo sprememb pravnega statusa gospodarstva v izogib uporabi pravil za običajne prenose gospodarstva skupaj z referenčnimi zneski, je treba uporabiti pogoje za pričakovano dedovanje ali dedovanje, združitve in razdružitve

(13)

Člen 62(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da kmet v novi državi članici, ki je uvedla shemo enotnega plačila, lahko prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 34 navedene uredbe uporabil najmanj 80 % pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu. Zaradi upoštevanja prenosov zemljišča v času pred izvajanjem sheme enotnega plačila se prenos gospodarstva ali dela gospodarstva skupaj s prihodnjimi pravicami do plačila upravičeno šteje za veljavni prenos pravic do plačila z zemljiščem v smislu člena 43 navedene uredbe ob upoštevanju pogojev, zlasti da mora prodajalec zaprositi za določitev pravic do plačila, saj navedena uredba določa, da morajo biti do sheme upravičeni samo tisti, ki so v referenčnem obdobju prejeli neposredno plačilo.

(14)

Po členu 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko Komisija določi, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, pri katerih se za nekatere kmete, ki zaradi takšnih razmer v referenčnem obdobju niso prejeli neposrednih plačil v celoti ali delno, lahko določijo referenčni zneski. Zato je primerno navesti te posebne razmere z določitvijo pravil, s katerimi se prepreči, da isti kmet nabira koristi iz različnih pravic do plačila, brez poseganja v možnost, da Komisija zadevni seznam po potrebi dopolni. Poleg tega morajo države članice imeti možnost določiti referenčni znesek, ki ga je treba dodeliti.

(15)	Če država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso v opredelitev dolgoročnega zakupa vključuje tudi petletni zakup, je primerno tej državi članici omogočiti uporabo tega krajšega obdobja.

(16)

Če se kmet upokoji ali umre in zagotovi prenos svojega gospodarstva v celoti ali delno na družinskega člana ali drugega dediča, ki namerava nadaljevati kmetijsko dejavnost na tem gospodarstvu, je primerno zagotoviti nemoten prenos gospodarstva ali dela gospodarstva, zlasti če je bilo zemljišče, ki se prenaša, v referenčnem obdobju dano v zakup tretji osebi brez poseganja v možnost, da dedič nadaljuje kmetijsko dejavnost.

(17)

Kmetom, ki so izvedli naložbe, katerih rezultat je morebitno povečanje zneska neposrednih plačil, ki bi jih dobili, če ne bi bila uvedena shema enotnega plačila ali če zadevni sektor ne bi bil proizvodno nevezan, je prav tako treba dodeliti pravice do plačila. Če kmet že razpolaga s pravicami do plačila ali pa nima nobenih hektarjev, je treba določiti posebna pravila za izračun pravic do plačila. V enakih okoliščinah bi kmetje, ki so kupili ali vzeli v zakup zemljišče ali so bili udeleženi v nacionalnih programih preusmerjanja proizvodnje, za kar bi lahko v referenčnem obdobju dobili neposredno plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ostali brez pravic do plačila, čeprav so kupili zemljišče oziroma sodelovali v takšnih programih zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki bi se v prihodnje še lahko upoštevala za nekatera neposredna plačila. Zato je primerno tudi za takšne primere določiti dodelitev pravic do plačila.

(18)	Zaradi dobrega upravljanja sheme je primerno določiti pravila za prenose in omogočiti spremembo pravic do plačila, zlasti omogočiti združevanje delov pravic.

(19)	Člen 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da država članica lahko odloči, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le znotraj ene same regije. Da bi se izognili praktičnim težavam, je treba določiti posebna pravila za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah.

(20)	Člen 39 Uredbe (ES) št. 73/2009 omogoča proizvodnjo konoplje pod nekaterimi pogoji. Treba je določiti seznam upravičenih sort in določiti certificiranje takšnih sort.

(21)	Na podlagi veljavne pretvorbene tabele za sektor govejega, telečjega, ovčjega in kozjega mesa je treba določiti posebna pravila za izračun števila glav velikih živali v primeru uvedbe posebnih pravic do plačila.

(22)

Če država članica sklene, da bo izkoristila možnost regionalizacije sheme enotnega plačila, je treba določiti posebna pravila zaradi olajšave izračuna regionalnega referenčnega zneska za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah, in zaradi zagotavljanja celotne dodelitve regionalnega zneska v prvem letu izvajanja sheme. Nekatere določbe te uredbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na določanje nacionalne rezerve, na prvo dodelitev pravic do plačila in na prenos pravic do plačila, je treba uskladiti, da bi se lahko uporabljale v regionalnem modelu.

(23)	Treba je ustvariti skupni okvir za posebne rešitve v nekaterih razmerah, ki nastanejo zaradi nadaljnje proizvodne nevezanosti.

(24)	V poglavju 5 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 je določeno, da se kmetom lahko dodeli posebna podpora. Določiti je treba podrobna pravila za izvajanje navedenega poglavja.

(25)

V skladu s členom 68(6) Uredbe (ES) št. 73/2009 se zahteva skladnost posebne podpore, dodeljene na podlagi navedenega člena, z drugimi podpornimi ukrepi Skupnosti ali ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi. Za ustrezno upravljanje shem se podobni ukrepi ne smejo financirati dvakrat na podlagi posebne podpore in drugih podpornih shem Skupnosti. Zaradi raznolikih možnosti, ki so na voljo za izvajanje posebne podpore, je treba odgovornost za zagotavljanje skladnosti sicer prepustiti državam članicam v skladu z njihovo odločitvijo o izvajanju posebnih podpornih ukrepov v okviru, ki ga določa Uredba (ES) št. 73/2009, in v skladu s pogoji iz te uredbe.

(26)	Ker morajo kmetje vedno upoštevati pravne zahteve, se posebna podpora ne sme uporabljati kot nadomestilo za to, da jih upoštevajo.

(27)

V skladu s členom 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba odgovornost za opredelitev posebnih vrst kmetovanja dodeliti državam članicam, medtem ko morajo ukrepi vsekakor omogočiti pomembne in izmerljive koristi za okolje.

(28)	V skladu s členom 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Za pomoč državam članicam je treba pripraviti okvirni seznam pogojev.

(29)

V skladu s členom 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov na podlagi člena 68(2)(c) navedene uredbe, v katerem se zahteva, naj taka podpora izpolnjuje merila iz členov 2 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (5). Treba je natančno določiti vsebino upravičenih ukrepov in ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (6).

(30)

V skladu s členom 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali. Za doseganje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali je treba državam članicam naložiti odgovornost za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ocenjevanje načrtov, s katerimi namerava prosilec obravnavati različne vidike dobrega počutja živali.

(31)

V skladu s členom 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje. V skladu s členom 68(2)(a) se lahko podpora dodeli zlasti, če jo je odobrila Komisija. Zato je treba natančno določiti podrobni okvir, ki ga morajo države članice upoštevati pri določanju meril za upravičenost do podpore. Prav tako je treba določiti tudi postopek obveščanja, ocenjevanja in odobritve ukrepa s strani Komisije.

(32)

V skladu s členom 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v posebnih sektorjih na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih. Za ohranitev možnosti držav članic ob hkratni zagotovitvi ustreznega upravljanja ukrepov je treba državam članicam naložiti odgovornost za opredelitev območij in/ali načinov kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, ter določitev ustrezne ravni podpore. Zaradi preprečevanja izkrivljanj trga pa plačila ne smejo temeljiti na nihanjih tržnih cen ali biti enakovredna sistemu izravnalnih plačil, v skladu s katerim države članice nacionalno podporo za kmetijstvo kmetom izplačajo na podlagi razlike med ciljno ceno in domačo tržno ceno.

(33)

V skladu s členom 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih. Zlasti je treba opredeliti referenčne zneske na upravičenega kmeta, dodeljevanje pravic do plačila in izračun povečanja njihove vrednosti ter nadzor držav članic nad programi, v katerih je treba upoštevati programe za dodeljevanje zneskov iz nacionalne rezerve zaradi skladnosti.

(34)

V skladu s členom 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko posebna podpora dodeli v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način dodeljevanja finančnega prispevka za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(35)

V členu 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009 je precej podrobno določeno zagotavljanje posebne podpore, namenjene nadomestilom za nekatere ekonomske izgube kmetov v primeru bolezni živali ali rastlin ter okoljskih nesreč, s finančnimi prispevki v vzajemne sklade. Vzpostaviti je treba najmanjši okvir, v katerem države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določijo pravila, v katerih je opredeljen način organiziranja finančnih prispevkov v vzajemne sklade, da se zagotovita ohranjanje prispevkov na ustrezni ravni in zaščita interesov kmetijske skupnosti.

(36)	Zneske iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 navedenega člena. Zato je treba za vsako državo članico določiti zadevne zneske in pogoje, na podlagi katerih Komisija te zneske pregleda.

(37)

Člen 46 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili, na podlagi člena 47 navedene uredbe pa v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko izvajajo shemo enotnega plačila na regionalni ravni. Zato je primerno zagotoviti posredovanje vseh potrebnih podatkov in informacij v veljavnih rokih.

(38)	Če se država članica odloči za uporabo katere izmed možnosti iz členov 28(1) in (2), 38, 41(2) do (5), 45(1) in (3), 46(1) in (3), 47(1) do (4), 49, 51(1), 67(1), 68 do 72 ter 136 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba določiti datume za obveščanje Komisije.

(39)	Da bi ocenili uporabo sheme enotnega plačila, je primerno določiti podrobna pravila in roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter obvestiti Komisijo o območjih, za katera je bila izplačana pomoč na nacionalni ali, kjer je ustrezno, regionalni ravni.

(40)	Uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 je zato treba razveljaviti.

(41)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 2

Opredelitve

V naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009 in tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„orna zemljišča“: pomeni zemljišča, obdelana zaradi pridelave rastlinskih pridelkov, ali zemljišča, ki se vzdržujejo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 73/2009, ne glede na to, ali gre za zemljišče s toplo gredo ali s pritrjeno ali premično streho;

(b)	„trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;

(c)

„trajni pašnik“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za naravno gojenje trave ali druge zelnate krme (samoposajene) ali gojene (posejane) in ki ni vključeno v kolobarjenje gospodarstva pet let ali več, razen območij v prahi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2078/92 (7), območij v prahi v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (8) ter območij v prahi v skladu s členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (9); in v ta namen „trave ali druga zelnata krma“ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne). Države članice lahko vključijo poljščine, naštete v Prilogi I;

(d)	„travinje“ pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); v členu 49 Uredbe (ES) št. 73/2009 travinje vključuje trajne pašnike;

(e)	„prodaja“ pomeni prodajo ali vsak drug dokončni prenos lastništva zemljišča ali pravic do plačila; ne vključuje prodaje zemljišča, če je zemljišče preneseno na javne organe in/ali za uporabo v javnem interesu, in kadar je v obeh primerih prenos izveden za nekmetijske namene;

(f)	„zakup“ pomeni zakup ali podobne vrste začasnih transakcij;

(g)

„prenos, prodaja ali zakup pravic do plačila z zemljiščem“ brez poseganja v člen 27(1) te uredbe pomeni prodajo ali zakup pravic do plačila, ki pripadajo prenositelju, s prodajo oziroma zakupom ustreznega števila upravičenih hektarjev za enako obdobje v smislu člena 34 Uredbe (ES) št. 73/2009. Prenos vseh posebnih pravic v smislu člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki jih ima kmet, se šteje za prenos pravic do plačila z zemljiščem;

(h)

„združitev“ pomeni združitev dveh ali več posamičnih lastnikov gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 v enega novega lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena, ki ga glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj nadzorujejo kmetje, ki so prvotno upravljali gospodarstva, ali eden izmed njih;

(i)

„razdružitev“ pomeni:

(i)

razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 na najmanj dva nova posamična lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena, pri čemer glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj vsaj enega še naprej nadzoruje najmanj ena izmed pravnih ali fizičnih oseb, ki so prvotno upravljale gospodarstvo, ali

(ii)

razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 na najmanj enega novega posamičnega lastnika gospodarstva v smislu navedenega člena 2(a), pri čemer glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj tega še naprej nadzoruje kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo;

(j)	„proizvodna enota“ pomeni najmanj eno površino, ki je v ustreznem referenčnem obdobju upravičila neposredna plačila, vključno s krmno površino, ali eno žival, ki bi upravičila neposredna plačila v referenčnem obdobju, skupaj s pravico do ustrezne premije, kjer je to ustrezno;

(k)

„krmna površina“ pomeni površino gospodarstva, ki je bila celo koledarsko leto na voljo za rejo živali, vključno s površinami v skupni rabi in površinami, ki so se uporabljale za mešano obdelovanje; ne vključuje:

—	poslopij, gozdov, ribnikov, poti,

—	površin, ki se uporabljajo za druge pridelke, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti, ali za trajne ali hortikulturne nasade,

—	površin, ki izpolnjujejo pogoje za sistem podpor pridelovalcem nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za shemo pomoči za posušeno krmo ali za katere velja nacionalna shema za praho.

(l)

v členu 41(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 „kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo fizično ali pravno osebo, ki v obdobju petih let pred začetkom nove kmetijske dejavnosti ni opravljala kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost niti je ni nadzorovala pravna oseba, ki je opravljala kmetijsko dejavnost.

V primeru pravne osebe, ki izvaja nadzor nad fizično osebo, le-ta 5 let pred začetkom kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ni smela opravljati kmetijske dejavnosti ali imeti nadzora pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

(m)	„drevesnice“ pomeni drevesnice, kakor so opredeljene v točki G/5 Priloge I k Odločbi Komisije 2000/115/ES (10);

(n)

„hitro rastoči panjevec“ pomeni površine, zasajene z navedenimi drevesnimi vrstami z oznako KN 0602 90 41, ki vključujejo olesenele rastline, trajnice, podlage ali zarodke, ki ostanejo v tleh po žetju, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in ki jih bodo države članice po letu 2010 vključile na seznam vrst, ki so primerne za uporabo kot hitro rastoči panjevec, z njihovimi najdaljšimi obhodnjami;

(o)	„posebni podporni ukrepi“ pomeni ukrepe za izvajanje posebne podpore, določene v členu 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(p)

„drugi podporni instrumenti Skupnosti“ pomeni:

(i)	ukrepe, določene v uredbah Sveta (ES) št. 1698/2005, (ES) št. 509/2006 (11), (ES) št. 510/2006 (12), (ES) št. 834/2007 (13), (ES) št. 1234/2007 (14) in (ES) št. 3/2008, ter

(ii)	ukrepe, financirane iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada na podlagi člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 (15), vključno z veterinarskimi in fitosanitarnimi ukrepi.

NASLOV II

IZVAJANJE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Aktiviranje pravic in upravičenost zemljišč

Člen 3

Dedovanje in pričakovano dedovanje

1. Kadar bi dedovanje ali pričakovano dedovanje vplivalo na dodelitev pravic do plačila, kmet, ki je prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, zaprosi v svojem imenu za izračun pravic do plačila za gospodarstvo ali del gospodarstva, ki ga je prejel.

Referenčni znesek se določi na podlagi dedovanih proizvodnih enot.

2. V primerih pričakovanega dedovanja, ki se lahko umakne, dobi določeni dedič dostop do sheme enotnega plačila le enkrat do datuma za vložitev zahtevka za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

Nasledstvo po pogodbi o zakupu ali dedovanju ali pričakovanem dedovanju od kmeta, ki je fizična oseba in ki je bil najemnik gospodarstva ali dela gospodarstva v ustreznem referenčnem obdobju, kar bi mu dalo pravice do plačila ali pravico do povečanja vrednosti pravic do plačila, se šteje kot dedovanje gospodarstva.

3. Če je kmet iz odstavka 1 že upravičen do pravic do plačila ali do povečanja vrednosti pravic do plačila, se referenčni znesek določi na podlagi vsote referenčnih zneskov, ki se nanašajo na njegovo prvotno gospodarstvo, oziroma dedovanih proizvodnih enot.

4. V tej uredbi se za „dedovanje“ in „pričakovano dedovanje“ uporablja opredelitev iz nacionalne zakonodaje.

Člen 4

Spremembe pravnega statusa ali poimenovanja

V primeru spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ima kmet dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo, do zgornje meje pravic do plačila, ki jih ima prvotno gospodarstvo, ali v primeru dodelitve pravic ali povečanja vrednosti pravic do plačila, do zgornje meje, ki se uporablja za dodelitve za prvotno gospodarstvo.

V primeru spremembe pravnega statusa pravne osebe ali statusa fizične osebe v status pravne osebe ali statusa pravne osebe v status fizične osebe, se šteje lastnik prvotnega gospodarstva glede upravljanja gospodarstva, dobičkov in finančnih tveganj za lastnika novega gospodarstva.

Člen 5

Združitve in razdružitve

Kadar bi združitev ali razdružitev vplivala na dodelitev pravic do plačila ali povečanje vrednosti pravic do plačila, ima(-jo) kmet(-je), ki upravlja(-jo) novo(-a) gospodarstvo(-a), dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet(-je), ki je (so) upravljal(-i) prvotno(-a) gospodarstvo(-a).

Referenčni znesek se določi na podlagi proizvodnih enot, ki se nanašajo na prvotno(-a) gospodarstvo(-a).

Člen 6

Minimalne zahteve

Za namene člena 28(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se kmetje, ki prejemajo premije za ovce in koze iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe ali plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV navedene uredbe in ki imajo število hektarjev pod mejno vrednostjo, ki jo določi država članica, obravnavajo na enak način, kakor kmetje, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1) navedene uredbe.

Člen 7

Izračun zneska na enoto pravic do plačila

1. Pravice do plačila se izračunajo na tri decimalke in zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližjo drugo decimalko. Če se pri izračunu tretje decimalke dobi natančno srednja številka, se rezultat zaokroži navzgor na najbližjo drugo decimalko.

2. Če je velikost enote rabe ali poljine, ki je bila prenesena s pravico do plačila v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 73/2009, samo del hektarja, lahko kmet prenese zadevni del pravice z zemljiščem v vrednosti, izračunani na podlagi tega dela. Preostali del pravice do plačila ostane kmetu na voljo v ustrezno izračunani vrednosti.

Brez poseganja v člen 43(2) navedene uredbe, če kmet prenese del pravice brez zemljišča, se vrednost dveh delov izračuna sorazmerno.

3. Države članice lahko spremenijo pravice do plačila z združitvijo delov pravic enake vrste, ki jih ima v lasti kmet. Za rezultat take združitve se uporabi odstavek 1.

Člen 8

Prijava in uporaba pravic do plačila

1. Pravice do plačila lahko samo enkrat na leto prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na dan roka za vložitev enotnega zahtevka v skladu s členom 11 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (16).

Če pa kmet uporabi možnost, da spremeni enotni zahtevek v skladu s členom 14 navedene uredbe, lahko tudi prijavi pravice do plačila, ki jih ima na datum svojega obvestila o spremembah pristojnemu organu, pod pogojem, da zadevne pravice do plačila za to leto ni prijavil drug kmet.

Če kmet pridobi zadevne pravice do plačila s pomočjo prenosa od drugega kmeta in je navedeni drugi kmet že prijavil navedene pravice do plačila, se dodatne prijave navedenih pravic do plačila dovolijo le, če je prenosnik pristojni organ že obvestil o prenosu v skladu s členom 12 te uredbe in umakne navedene pravice do plačila iz lastnega enotnega zahtevka v veljavnem roku iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1122/2009.

2. Če kmet po prijavi enot rabe ali poljin, ki ustrezajo vsem njegovim razpoložljivim pravicam do celotnega plačila iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, še vedno razpolaga z enoto rabe ali poljino, katere velikost znaša del hektarja, lahko prijavi nadaljnjo pravico do celotnega plačila, kar mu da pravico do plačila, izračunanega sorazmerno z velikostjo enote rabe ali poljine. Vendar se za namene člena 42 navedene uredbe pravica do plačila šteje za izkoriščeno v celoti.

Člen 9

Prevladujoča kmetijska raba

Za namene člena 34(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 se šteje, da se kmetijsko zemljišče gospodarstva, ki se uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, uporablja pretežno za kmetijske dejavnosti, če se kmetijska dejavnost lahko izvaja, ne da bi bila znatno ovirana z intenzivnostjo, naravo, trajanjem in periodičnostjo nekmetijske dejavnosti.

Države članice določijo merila za izvajanje prvega pododstavka na svojem ozemlju.

Oddelek 2

Posebna merila za upravičenost

Člen 10

Pridelava konoplje

Za namene člena 39 Uredbe (ES) št. 73/2009 je plačilo pravic za površine, ki so vezane na konopljo, pogojeno z uporabo semen sort, naštetih v „Skupnem katalogu sort poljščin“ 15. marca v letu, za katerega se dodeli plačilo, in objavljenih v skladu s členom 17 Direktive Sveta 2002/53/ES (17), razen sort Finola in Tiborszallasi. Seme je certificirano v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (18).

Člen 11

Odložena vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila

1. Države članice, ki so izkoristile eno izmed možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko do 31. decembra 2010 dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih za obdobje največ treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta ali na datum, določen v Prilogi II za zadevno državo članico in regijo.

2. Če je država članica izkoristila eno izmed možnosti iz tretjega pododstavka člena 51(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko po potrebi spremeni odločitev, sprejeto v skladu z drugim pododstavkom člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v dveh tednih po začetku veljavnosti te uredbe.

Oddelek 3

Prenos pravic

Člen 12

Prenos pravic do plačila

1. Pravice do plačila se lahko prenesejo kadar koli med letom.

2. Prenosnik obvesti pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v obdobju, ki ga določi zadevna država članica.

3. Država članica lahko zahteva, da prenosnik obvesti o prenosu pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v roku, ki ga določi zadevna država članica, vendar ne prej kakor šest tednov pred prenosom in ob upoštevanju roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. Prenos se opravi, kot je določeno v obvestilu, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v navedenem roku.

Pristojni organ ima lahko pripombe k prenosu samo, če ta ni v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 73/2009 in te uredbe.

4. Za namene člena 62(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 se odstotek pravic do plačila, ki jih je kmet uporabil, izračuna na podlagi števila pravic do plačila, ki so mu bile dodeljene v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen pravic do plačila, ki so bile prodane z zemljiščem, in ga je treba uporabiti v enem koledarskem letu.

Člen 13

Regionalna omejitev

1. Brez poseganja v člena 50(1) in 62(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, če država članica izkoristi možnost, določeno v tretjem pododstavku člena 43(1) navedene uredbe, določi regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

2. Država članica določi regijo iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred datumom, ki ga določi v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, v prvem letu uporabe možnosti iz tretjega pododstavka člena 43(1) navedene uredbe.

Kmet, čigar gospodarstvo je v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali jih prijavi v prvem letu uporabe možnosti iz člena 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije.

Kmet, čigar gospodarstvo je delno v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih prijavi v prvem letu izvajanja možnosti, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije.

3. Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 43(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se ne uporablja pri dejanskem ali pričakovanem dedovanju pravic do plačila brez ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Oddelek 4

Posebne pravice

Člen 14

Izračun števila glav velikih živali za posebne pravice

1. Za namene člena 44(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 je kmetijska dejavnost, opravljena v referenčnem obdobju in izražena v glavah velikih živali („GVŽ“), tista, ki je bila izračunana v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 795/2004.

2. Za namene člena 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 in izračuna kmetijske dejavnosti, opravljene v času uporabe členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in izražene v GVŽ iz člena 44(2)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009, se za povprečno število živali, določenih za dodelitev neposrednega plačila iz členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v ustreznem referenčnem obdobju, uporabi naslednja pretvorbena tabela

Moško govedo in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje, krave molznice	1,0 GVŽ
Moško govedo in telice, stare od šest do 24 mesecev	0,6 GVŽ
Moško, žensko govedo, mlajše od šestih mesecev	0,2 GVŽ
Ovce	0,15 GVŽ
Koze	0,15 GVŽ

V primeru klavne premije, kjer ni dostopa do potrebnih podatkov o starosti živali, lahko država članica pretvori bike, vole, krave in telice v GVŽ z uporabo koeficienta 0,7 in teleta z uporabo koeficienta 0,25.

Kadar ista žival prejema več premij, je ustrezni koeficient povprečje koeficienta, uporabljenega za različne premije.

3. Število GVŽ iz odstavkov 1 in 2 se izračuna sorazmerno s pravicami do plačila, za katere kmet v letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila ali izvajanja sheme enotnega plačila nima hektarjev in za katere kmet zaprosi za dodelitev pravic, za katere veljajo posebni pogoji. To število se uporablja najprej za pravice do plačila, ki imajo najnižjo vrednost.

Ta zahtevek se lahko odda le v prvem letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila ali izvajanja sheme enotnega plačila. Datum za oddajo zahtevka določi država članica. V naslednjih letih se lahko obnovi, in sicer za isto število posebnih pravic iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009 v predhodnem letu oziroma za preostanek teh pravic do plačila, če je prišlo do prenosa nekaterih pravic do plačila ali prijave nekaterih pravic do plačila z ustreznim številom hektarjev.

V teh primerih se število GVŽ preračuna sorazmerno s preostankom pravic do plačila, za katere kmet zaprosi za posebne pogoje.

Brez poseganja v člen 44(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, za tiste pravice do plačila, ki so že bile prijavljene z enakovrednim številom hektarjev ali so bile prenesene, ni mogoče zaprositi za ponovno vzpostavitev pogojev iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

4. Za preverjanje upoštevanja najmanjše kmetijske dejavnosti, izražene v GVŽ, države članice uporabijo pretvorbeno tabelo iz odstavka 2 in določijo število živali v skladu z enim izmed naslednjih postopkov:

(a)	države članice zaprosijo vsakega proizvajalca, da na podlagi svojega registra kmetije prijavi število GVŽ pred datumom, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do datuma izplačila; in/ali

(b)

Države članice uporabijo za določanje števila GVŽ računalniško podprto podatkovno zbirko, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (19), če ta podatkovna zbirka po mnenju države članice daje zadostna zagotovila glede natančnosti podatkov, ki jih vsebuje za namene sheme enotnega plačila.

5. Šteje se, da je pogoj najmanjše kmetijske dejavnosti izpolnjen, če v nekem obdobju ali na datume, ki jih določijo države članice, število GVŽ doseže 50 %. Upoštevajo se vse živali, ki so bile prodane ali zaklane v zadevnem koledarskem letu.

6. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uporabo člena 30 Uredbe (ES) št. 73/2009 pri proizvajalcih, ki z nenormalno velikim številom GVŽ v delu leta umetno ustvarijo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti.

POGLAVJE 2

Nacionalna rezerva

Oddelek 1

Vrnitev v nacionalno rezervo

Člen 15

Neizkoriščene pravice do plačila

1. Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščinah se neizkoriščene pravice do plačila štejejo za vrnjene v nacionalno rezervo na dan po poteku roka za spremembo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v koledarskem letu, ko poteče obdobje iz členov 28(3) in 42 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Pravica do plačila se šteje za neizkoriščeno, če za to pravico ni bilo dodeljeno plačilo v obdobju iz prvega pododstavka. Pravice do plačila, za katere je vložen zahtevek in ki se nanašajo na površino, določeno v smislu člena 2(23) Uredbe (ES) št. 1122/2009, se štejejo za izkoriščene.

Kadar je površina, določena za namene sheme enotnega plačila, manjša od prijavljene površine, se za določitev, katere pravice do plačila je treba vrniti v nacionalno rezervo v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 73/2009, uporablja naslednje:

(a)	upošteva se določena površina, tako da se začne s pravicami do plačila, ki imajo najvišjo vrednost;

(b)	pravice do plačila z najvišjo vrednostjo se najprej pripišejo tej površini, sledijo jim pravice z naslednjo nižjo vrednostjo.

2. Kmetje lahko prostovoljno oddajo pravice do plačila v nacionalno rezervo.

Člen 16

Zadrževanje prodaje pravic do plačila

1. Če država članica izkoristi možnost iz člena 43(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica lahko sklene, da vrne v nacionalno rezervo:

(a)	pri prodaji pravic do plačila brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem, in/ali

(b)	pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila, in/ali

(c)	pri prodaji pravic do plačila s celotnim gospodarstvom do 5 % vrednosti vsake pravice do plačila in/ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila.

Pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačila, se zadrževanje ne uporablja.

2. Pri določanju odstotkov iz odstavka 1 država članica lahko naredi razliko pri odstotkih znotraj katerega koli izmed primerov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

3. Če se država članica, ki je regionalizirala shemo enotnega plačila v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali izkoristila možnost iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, odloči, da bo izkoristila možnost iz člena 43(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, se odstotki znižanja, določeni v odstavkih 1 in 2 tega člena, uporabijo po odbitku franšize od vrednosti pravic do plačila, ki je enaka regionalnemu znesku na enoto, izračunanem v skladu s členom 59(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členom 46(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Oddelek 2

Dodelitev pravic do plačila iz nacionalne rezerve

Člen 17

Določitev pravic do plačila

1. Če država članica izkoristi možnosti iz člena 41(2) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko kmetje prejmejo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, in v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi zadevna država članica.

2. Če kmet, ki nima nobene pravice do plačila, zaprosi za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali v zakupu).

3. Če kmet, ki ima pravice do plačila, zaprosi za pravice do plačila iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima in za katere nima pravic do plačila.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki mu že pripada, se lahko poveča.

4. Vrednost vsake pravice do plačila, prejete v skladu z odstavkom 2 ali 3, razen z drugim pododstavkom odstavka 3, se izračuna tako, da se referenčni znesek, ki ga država članica določi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom pravic, ki jih je treba dodeliti.

Člen 18

Uporaba člena 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, če je število hektarjev manjše od pravic do plačila

1. Če država članica izkoristi možnost, določeno v členu 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko na zahtevo v skladu s tem členom zlasti dodeli pravice do plačila kmetom na zadevnih območjih, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila, ustreznega pravicam do plačila, ki so mu bile dodeljene v skladu s členoma 43 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem primeru kmet vrne v nacionalno rezervo vse pravice do plačila, ki jih ima ali ki bi mu morale biti dodeljene, razen pravic do plačila, za katere veljajo pogoji iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

V tem členu „pravice do plačila“ pomeni zgolj pravice do plačila, ki jih je država članica dodelila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, vključno z vsakim letom vključitve vezane podpore.

2. Število pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, je enako številu hektarjev, ki jih kmet prijavi v letu vložitve zahtevka.

3. Znesek na enoto pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, se izračuna tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom hektarjev, ki jih prijavi.

4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo za kmeta, ki prijavi manj kakor 50 % skupnega števila hektarjev, ki jih je imel v referenčnem obdobju (v zakupu ali v posesti).

5. Za namene odstavkov 1, 2 in 3 se hektarji, ki se prenesejo s prodajo ali zakupom in se ne nadomestijo z ustreznim številom hektarjev, štejejo v število hektarjev, ki jih prijavi kmet.

6. Zadevni kmet prijavi skupno število hektarjev, ki jih ima v času vložitve zahtevka.

Člen 19

Splošne določbe za kmete v posebnih razmerah

1. V členu 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 „kmetje v posebnih razmerah“ pomeni kmete iz členov 20 do 23 te uredbe.

2. Če kmet v posebnih razmerah izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 20, 21 in 22, prejme število pravic do plačila, ki so določene v skladu s členom 17(2) in (3) in katerih vrednost je največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje.

Če so kmetu dodeljene tudi pravice do plačila v skladu s členom 22, skupno število dodeljenih pravic ne presega števila, določenega v skladu z navedenim členom.

3. Če zakup iz členov 20 in 22 poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko zadevni kmet zaprosi za določitev svojih pravic do plačila po poteku zakupa v roku, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do roka, določenega za spremembo zahtevka za pomoč v naslednjem letu.

4. Države članice, v katerih v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso opredelitev dolgoročnega zakupa vključuje tudi petletni zakup, lahko uporabijo člene 20, 21 in 22 tudi za takšne zakupe.

Člen 20

Prenos zemljišča v zakupu

1. Kmet, ki je s prenosom, bodisi s prodajo bodisi z zakupom za šest let ali več, brezplačno ali po simbolični ceni ali na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, ki je bilo v referenčnem obdobju v zakupu pri tretji osebi, od kmeta, ki je prenehal s kmetijsko dejavnostjo ali je umrl pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko prejme pravice do plačila, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, ki ga je prejel.

2. Kmet iz odstavka 1 je vsaka oseba, ki lahko prejme gospodarstvo ali del gospodarstva iz odstavka 1 kot dejansko ali pričakovano dedovanje.

Člen 21

Naložbe

1. Države članice lahko povečajo vrednost pravic do plačila ali dodelijo pravice do plačila kmetom, ki so vlagali v sektor, za katerega velja vključitev v shemo enotnega plačila v skladu s poglavjem 4 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

Države članice pri določanju meril iz prvega pododstavka upoštevajo referenčno obdobje in/ali druga merila, uporabljena za vključitev zadevnega sektorja.

2. V primeru prenehanja izvajanja sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 Uredbe (ES) št. 73/2009 se odstavek 1 uporablja smiselno.

Člen 22

Zakup in nakup zemljišča v zakupu

1. Kmet, ki je bodisi med koncem ustreznega referenčnega obdobja za uvedbo sheme enotnega plačila in 15. majem 2004, kar zadeva uvedbo sheme enotnega plačila pred letom 2009, bodisi pred 31. januarjem 2009 v primeru uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 za najmanj šest let vzel v zakup gospodarstvo ali del gospodarstva, pri čemer pogojev zakupa ni mogoče uskladiti, lahko prejme pravice do plačila, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je vzel v zakup.

Država članica pri določanju meril iz prvega pododstavka zlasti upošteva stanje, ko imajo kmetje na voljo samo zakupljene hektare.

2. Odstavek 1 se uporablja za kmeta, ki je kupil bodisi v referenčnem obdobju za uvedbo sheme enotnega plačila bodisi pred 15. majem 2004, kar zadeva uvedbo sheme enotnega plačila pred letom 2009, ali pred 31. januarjem 2009 v primeru uporabe poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009 gospodarstvo ali del gospodarstva, katerega zemljišče je bilo v ustreznem referenčnem obdobju v zakupu, in ki se začne ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali jo razširi v enem letu po poteku zakupa.

V prvem pododstavku „zemljišče v zakupu“ pomeni zemljišče, ki je bilo v času nakupa ali po njem v zakupu, ki ni bil nikoli obnovljen, razen ko njegovo obnovitev določa pravna obveznost.

Člen 23

Upravni akti in odločitve sodišča

Če bi moral biti kmet upravičen do prejema pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali na podlagi dokončnega pravnega akta, ki ga sprejme pristojni organ države članice, prejme kmet število in vrednost pravic do plačila, določeno z zadevno odločitvijo ali aktom, do roka, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila po datumu odločitve ali sprejetja akta in ob upoštevanju uporabe člena 34 in/ali člena 35 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Oddelek 3

Regionalna uprava

Člen 24

Regionalne rezerve

1. Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

V tem primeru lahko države članice v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelijo, v celoti ali delno, zneske, razpoložljive na nacionalni ravni, na regionalni ravni.

2. Zneski, dodeljeni posameznim regijam, se lahko uporabljajo samo za dodelitev znotraj zadevne regije, razen v primerih v skladu s členom 41(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, če se država članica tako odloči, v primeru uporabe člena 41(2) navedene uredbe.

NASLOV III

DODELITEV PRAVIC DO PLAČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 25

Zahtevki

1. Vrednost in število ali povečanje pravic do plačila, dodeljenih na podlagi izvajanja s strani kmeta, sta lahko začasna. Dokončna ugotovitev vrednosti in števila se opravi najpozneje do 1. aprila leta, ki sledi prvemu letu izvajanja sheme enotnega plačila ali vključitve vezane podpore, po opravljenih ustreznih pregledih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Kmetje lahko glede na dokončno določitev pravic vložijo zahtevke v okviru sheme enotnega plačila na podlagi začasnih pravic, ali, če država članica izkoristi možnost, določeno v členih 26 in 27, na podlagi pravic, pridobljenih v skladu s klavzulama o zasebni pogodbi iz navedenih členov.

3. Vlagatelj državi članici zadovoljivo dokaže, da je na dan vložitve zahtevka za pravice do plačila kmet v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 73/2009.

4. Država članica lahko določi najmanjšo velikost gospodarstva glede na kmetijsko zemljišče, za katero se lahko zahteva določitev pravic do plačila. Vendar najmanjša velikost ne presega omejitev, določenih v skladu s členom 28(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Za določitev posebnih pravic iz člena 60 ali 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 se, kot je določeno v členu 28(1) navedene uredbe, najmanjša velikost ne določa.

Člen 26

Klavzula o zasebni pogodbi v primeru prodaje

1. Če prodajna pogodba, sklenjena ali spremenjena najpozneje do roka za vložitev zahtevka za dodelitev pravic bodisi v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila bodisi v letu vključitve vezane podpore, predpisuje, da je gospodarstvo ali del gospodarstva prodano v celoti ali delno, skupaj s pravicami do plačila ali povečanjem vrednosti pravic do plačila, ki jih je treba dodeliti za preneseno število hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, lahko država članica prodajno pogodbo obravnava kot prenos pravic do plačila z zemljiščem.

2. Prodajalec vloži zahtevek za dodelitev ali povečanje pravic do plačila, ki mu priloži en izvod prodajne pogodbe ob navedbi proizvodnih enot in števila hektarjev, za katere namerava prenesti pravice do plačila.

3. Država članica lahko dovoli kupcu, da v imenu prodajalca in po njegovem izrecnem pooblastilu zaprosi za dodelitev pravic do plačila. V tem primeru država članica preveri, ali prodajalec na dan prenosa izpolnjuje merila za upravičenost in zlasti pogoj iz člena 25(3). Kupec vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ki mu priloži en izvod prodajne pogodbe.

4. Država članica lahko zahteva, da se hkrati vložita zahtevka kupca in prodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.

Člen 27

Klavzula o zasebni pogodbi v primeru zakupa

1. Klavzula v zakupni pogodbi, ki določa prenos števila pravic do plačila, ki ne presega števila hektarjev v zakupu, lahko šteje za zakup pravic do plačila z zemljiščem v smislu člena 43(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 v naslednjih primerih:

(a)	če je kmet dal v zakup drugemu kmetu svoje gospodarstvo ali del gospodarstva najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja ali letu vključitve vezane podpore,

(b)	če zakupna pogodba poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila, ter

(c)	če kmet sklene dati v zakup svoje pravice do plačila kmetu, kateremu je dal v zakup svoje gospodarstvo ali del gospodarstva.

2. Zakupodajalec vloži zahtevek za dodelitev ali povečanje pravic do plačila, ki mu priloži en izvod zakupne pogodbe ob navedbi števila hektarjev, za katere namerava dati v zakup pravice do plačila.

3. Najemnik vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila, ki mu priloži en izvod zakupne pogodbe.

4. Država članica lahko zahteva, da se hkrati vložita zahtevka najemnika in zakupodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek.

POGLAVJE 2

Uvedba sheme enotnega plačila v novih državah članicah, ki izvajajo shemo enotnega plačila na površino

Člen 28

Splošne določbe

1. Če v tem poglavju ni določeno drugače, se ta uredba uporablja za nove države članice, ki izvajajo shemo enotnega plačila na površino.

2. Vsako sklicevanje v tej uredbi na člen 41 Uredbe (ES) št. 73/2009 se razlaga kot sklicevanje na člen 57 navedene uredbe.

3. Za namene člena 57(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko nova država članica določi reprezentativno obdobje, ki je pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

4. Vsako sklicevanje v tej uredbi na „referenčno obdobje“ se razlaga kot sklicevanje na prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila ali kot referenčno obdobje iz člena 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 29

Prva dodelitev pravic do plačila

1. Brez poseganja v člen 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 določijo nove države članice za namene člena 59(2) navedene uredbe število upravičenih hektarjev iz navedenega odstavka, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za določanje pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko nove države članice določijo število upravičenih hektarjev iz člena 59(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za leto pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila.

Če je število upravičenih hektarjev, ki so jih kmetje prijavili v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, nižje od števila upravičenih hektarjev, določenih v skladu s prvim pododstavkom, lahko nova država članica delno ali v celoti prerazporedi zneske, ki ustrezajo številu neprijavljenih hektarjev, kot dodatek vsaki pravici do plačila, ki je bila dodeljena v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. Dodatek se izračuna tako, da se zadevni znesek deli s številom dodeljenih pravic do plačila.

3. Če država članica izkoristi možnost, določeno v členu 59(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko s koledarskim letom pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila nadaljuje z določanjem upravičenih kmetov in z začasnim določanjem števila hektarjev iz navedenega odstavka ter s predhodnim preverjanjem pogojev iz člena 25(3) te uredbe.

Brez poseganja v člen 61 Uredbe (ES) št. 73/2009 se vrednost pravic izračuna z deljenjem zneska iz člena 59(1) navedene uredbe s skupnim številom pravic, dodeljenih v skladu s tem odstavkom.

4. Kmet se o začasnih pravicah obvesti najmanj en mesec pred rokom za vložitev zahtevka, določenim v skladu s členom 56(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Za izračun kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ) iz člena 44(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, se število živali, ki jih ima kmet v obdobju, ki ga določi država članica, pretvori v GVŽ s sklicem na pretvorbeno tabelo iz člena 14(2). Za preverjanje najmanjše kmetijske dejavnosti v novih državah članicah v skladu s členom 44(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 se uporabi člen 14(4), (5) in (6).

POGLAVJE 3

Vključitev vezane podpore

Oddelek 1

Vključitev sektorja sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila

Člen 30

Splošna pravila

1. Zaradi določitve zneska in pravic do plačila v okviru vključevanja sektorja sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila se oddelek A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 uporablja v skladu s členom 31 te uredbe ter, v primeru, da je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu s členom 32 te uredbe.

2. Po potrebi se člen 40 Uredbe (ES) št. 73/2009 uporablja za vrednost vseh pravic do plačila, ki obstajajo pred vključitvijo podpore za sadje in zelenjavo, ter za referenčne zneske, izračunane za podporo za sadje in zelenjavo.

3. Za namene te uredbe v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave je prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila leto, v katerem država članica določi zneske in upravičene hektarje iz oddelka A Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009, pri čemer se upošteva možnost triletnega prehodnega obdobja iz drugega pododstavka točke 2 navedenega oddelka.

Člen 31

Posebna pravila

1. Če kmet do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila nima pravic do plačila ali ima samo posebne pravice, prejme pravice do plačila za sadje in zelenjavo, izračunane v skladu z oddelkom A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila med prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila in letom vključitve sektorja sadja in zelenjave.

2. Če so bile kmetu do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na naslednji način:

(a)	število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, h katerim se prišteje število hektarjev, določenih v skladu s točko 3 oddelka A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir ter drevesnice;

(b)	vrednost se dobi z deljenjem seštevka vrednosti pravic do plačila, ki jih že ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu s točko 2 oddelka A Priloge IX Uredbe (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

Pri izračunu iz tega odstavka se ne upoštevajo posebne pravice.

3. Pravice do plačila, dane v zakup pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2. Vendar se pravice do plačila, dane v zakup z uporabo pogodbene klavzule iz člena 27, pri izračunu iz odstavka 2 tega člena upoštevajo samo, če je pogoje zakupa mogoče prilagoditi.

Člen 32

Regionalno izvajanje

1. Če je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je število pravic do plačila, ki jih prejmejo kmetje, enako številu novih upravičenih hektarjev za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir in drevesnice, prijavljenih v njihovih enotnih zahtevkih v letu 2008.

Vrednost pravic se izračuna na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 lahko države članice določijo dodatno število pravic na kmeta na podlagi objektivnih meril v skladu z oddelkom A Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 za sadje in zelenjavo, pozni jedilni krompir ter drevesnice.

Oddelek 2

Vino

Pododdelek 1

Prenos iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila

Člen 33

Splošna pravila

1. Zaradi določitve zneska in pravic do plačila v okviru prenosa iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila se oddelek C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 uporablja v skladu s členom 34 te uredbe ter, v primeru, da je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 ali 71f Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členu 47 ali 58 Uredbe (ES) št. 73/2009, v skladu s členom 35 te uredbe.

2. Države članice lahko od 1. januarja 2009 nadaljujejo z določanjem, kateri kmetje so upravičeni za dodelitev pravic do plačila, ki izhajajo iz prenosa iz programov podpore za vino v shemo enotnega plačila.

3. Za namene člena 18 te uredbe v zvezi z vinskim sektorjem je prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila leto, v katerem država članica določi zneske in upravičene hektarje iz oddelka C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Člen 34

Posebna pravila

1. Če kmet do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila v skladu s to uredbo nima pravic do plačila ali ima samo posebne pravice, prejme pravice do plačila za vino, izračunane v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar je kmet zakupil pravice do plačila med prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila in letom prenosa iz programov podpore.

2. Če so bile kmetu do roka za vložitev zahtevka za določitev pravic do plačila v skladu s to uredbo dodeljene pravice do plačila ali je slednje kupil ali prejel, se vrednost in število njegovih pravic do plačila ponovno izračunata na naslednji način:

(a)	število pravic do plačila je enako številu pravic do plačila, ki jih že ima, h katerim se prišteje število hektarjev, določenih v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(b)	vrednost se dobi z deljenjem seštevka vrednosti pravic do plačila, ki jih že ima, in referenčnega zneska, izračunanega v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009, s številom, dobljenim v skladu s točko (a) tega odstavka.

Pri izračunu iz tega odstavka se ne upoštevajo posebne pravice.

3. Pravice do plačila, dane v zakup pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila in določene v skladu s to uredbo, se upoštevajo pri izračunu iz odstavka 2.

Člen 35

Regionalno izvajanje

1. Če je država članica izkoristila možnost, določeno v členu 59 ali členu 71f Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členu 47 ali 58 Uredbe (ES) št. 73/2009, je število pravic do plačila, ki jih prejmejo kmetje, enako številu novih upravičenih hektarjev za vinograde, prijavljenih v njihovih enotnih zahtevkih v letu 2009.

Vrednost pravice do plačila se izračuna na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo število pravic na kmeta na podlagi objektivnih meril v skladu z oddelkom C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Pododdelek 2

Izkrčitev

Člen 36

Regionalno povprečje

Za določitev vrednosti pravic do plačila pri uporabi oddelka B Priloge IX k Uredbi (ES) št. 73/2009 države članice določijo regionalno povprečje na ustrezni teritorialni ravni. Določi se v roku, ki ga določijo države članice. Vsako leto se lahko revidira. Temelji na vrednosti pravic do plačila, dodeljenih kmetom v zadevni regiji. Ne sme se razločevati glede na proizvodni sektor.

NASLOV IV

POSEBNA PODPORA

POGLAVJE 1

Splošna pravila

Člen 37

Upravičenost do posebnih podpornih ukrepov

1. Države članice določijo merila za upravičenost do posebnih podpornih ukrepov v skladu z okvirom iz Uredbe (ES) št. 73/2009 in pogoji, določenimi v tem naslovu.

2. Države članice izvajajo ta naslov in zlasti odstavek 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

Člen 38

Skladnost in kopičenje podpore

1. Države članice zagotavljajo skladnost med:

(a)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti;

(b)	različnimi posebnimi podpornimi ukrepi;

(c)	posebnimi podpornimi ukrepi in ukrepi, financiranimi z državnimi pomočmi.

Države članice zlasti zagotovijo, da posebni podporni ukrepi ne ovirajo pravilnega delovanja ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2. Ko se lahko podpora na podlagi posebnega podpornega ukrepa dodeli tudi na podlagi ukrepa, ki se izvaja na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti, ali drugega posebnega podpornega ukrepa, države članice zagotovijo, da lahko kmet podporo za zadevno dejavnost prejme le na podlagi enega od teh ukrepov.

Člen 39

Pogoji za podporne ukrepe

1. Posebni podporni ukrepi se ne uporabljajo kot nadomestilo za spoštovanje obveznosti ter zlasti predpisanih zahtev ravnanja in standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določenih v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009, ali drugih zahtev iz prvega pododstavka člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Posebni podporni ukrepi se ne uporabljajo za financiranje davkov.

3. Države članice zagotovijo, da so posebni podporni ukrepi, ki jih izvajajo, preverljivi in jih je mogoče nadzorovati.

POGLAVJE 2

Posebna pravila

Člen 40

Posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja

Države članice opredelijo posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja in za katere je v členu 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009 določeno dodatno letno plačilo. Te posebne vrste kmetovanja zagotavljajo pomembne in izmerljive koristi za okolje.

Člen 41

Izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov

Dodatno letno plačilo za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko kmetom omogoči zlasti, da:

(a)	izpolnijo pogoje, potrebne za vključitev v sheme kakovosti hrane Skupnosti, kot so določene v dokumentih, navedenih v členu 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 in uredbah Komisije (ES) št. 1898/2006 (20), (ES) št. 1216/2007 (21), (ES) št. 889/2008 (22) in (ES) št. 114/2009 (23), ali

(b)	se vključijo v zasebne ali nacionalne sheme za potrjevanje kakovosti hrane.

Če se posebni podporni ukrepi odobrijo za namene točke (b) prvega odstavka, se smiselno uporabljajo zahteve iz člena 22(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 (24).

Člen 42

Izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov

1. Dodatno letno plačilo kmetom za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov, določeno v členu 68(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 73/2009, kmete spodbuja k izboljšanju trženja njihovih kmetijskih proizvodov z zagotavljanjem boljših informacij o kakovosti in lastnostih proizvodov ali proizvodnih metod in/ali njihovo promocijo.

2. Smiselno se uporabljajo členi 4, 5 in 6 ter prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 501/2008.

Člen 43

Izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali

1. Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali, določene v členu 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice po potrebi upoštevajo:

(a)	vrsto kmetovanja;

(b)	velikost kmetije v smislu gostote ali števila živali in osebja ter

(c)	uporabljeni sistem upravljanja kmetij.

2. Strožje prakse v zvezi z dobrim počutjem živali so prakse, ki presegajo minimalne zahteve, določene v veljavni zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji, zlasti v dokumentih iz točke C Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009. Te prakse lahko vključujejo posodobljene standarde iz člena 27(7) Uredbe (ES) št. 1974/2006.

Člen 44

Posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje

1. Pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, določene v členu 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice zlasti upoštevajo:

(a)	okoljske cilje v regiji, v kateri se bo ukrep izvajal, in

(b)	vsako podporo, ki je že bila dodeljena na podlagi drugih podpornih instrumentov Skupnosti ali drugih posebnih podpornih ukrepov ali ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi.

2. Člen 27(2) do (6), (8), (9) in (13) ter člena 48 in 53 Uredbe (ES) št. 1974/2006 se smiselno uporabljajo za posebno podporo za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje.

3. Komisija oceni predlagane posebne podporne ukrepe za kmete, ki izvajajo posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, ki jih države članice priglasijo Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 in to uredbo.

Če Komisija meni, da so predlagani ukrepi v skladu z navedenima uredbama, jih v skladu s členom 68(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 73/2009 odobri v štirih mesecih po prejemu informacij v skladu s členom 50(3) te uredbe.

Če Komisija meni, da predlagani ukrepi niso v skladu z navedenima uredbama, od države članice zahteva ustrezno spremembo predlaganih ukrepov in njihovo priglasitev Komisiji. Če meni, da so ukrepi ustrezno spremenjeni, jih odobri.

Člen 45

Posebne neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža

1. Države članice pri določanju pogojev za upravičenost do posebne podpore za obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih na podlagi člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 opredelijo ekonomsko ranljiva in/ali okoljsko občutljiva območja in/ali ekonomsko občutljive načine kmetovanja, ki so upravičeni do podpore, pri čemer upoštevajo zlasti ustrezno strukturo in pogoje proizvodnje.

2. Posebna podpora ne temelji na nihanjih tržnih cen in ni enakovredna sistemu izravnalnih plačil.

Člen 46

Območja, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja

1. V pogojih za upravičenost do posebnih podpornih ukrepov na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmetov na teh območjih, kot je določeno v členu 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009, se zlasti opredelijo:

(a)	način, kako se bodo določili posamezni referenčni zneski za upravičene kmete, in

(b)	programi prestrukturiranja in/ali razvoja in/ali pogoji za njihovo odobritev.

2. Če kmet, ki nima pravice do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali zakupu).

Če kmet, ki ima pravico do plačila, zaprosi za podporo iz odstavka 1, skupno število pravic do plačila, ki se mu lahko dodelijo, ne presega števila hektarjev, ki jih ima in za katere nima pravice do plačila.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki kmetu že pripada, se lahko poveča.

Vrednost vsake pravice do plačila, prejete v skladu s tem odstavkom, razen s tretjim pododstavkom, se izračuna tako, da se posamezni referenčni znesek, ki ga določi država članica, deli s številom pravic iz drugega pododstavka.

3. Povečanje zneska na hektar v okviru sheme enotnega plačila na površino iz člena 131(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se določi tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom upravičenih hektarjev, ki jih prijavi za plačilo v okviru sheme enotnega plačila na površino.

4. Države članice zagotovijo, da se za specifično slabši položaj kmetov na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, zaradi česar se dodeli posebna podpora, ne dodeli nadomestilo za isti namen na podlagi katere druge določbe takih programov.

Člen 47

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1. Države članice določijo pogoje, pod katerimi bodo pogodbe upravičene do posebne podpore v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelka, živali in rastlin iz člena 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. V pogodbah se določijo:

(a)	posebna zavarovana tveganja;

(b)	posebne ekonomske izgube, ki jih zavarovanje krije, in

(c)	plačana premija brez davkov.

3. Pogodbe zajemajo samo proizvodnjo v enem letu. Če trajanje pogodbe obsega dele dveh koledarskih let, države članice zagotovijo, da se nadomestilo za isto pogodbo ne dodeli dvakrat.

4. Države članice sprejmejo pravila, ki se bodo uporabljala za izračun uničenega deleža povprečne letne proizvodnje kmeta v skladu s členom 70(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

5. Kmet državo članico vsako leto obvesti o številki svoje zavarovalne police ter predloži izvod pogodbe in dokazilo o plačilu premije.

Člen 48

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

1. Pravila, ki jih države članice opredelijo v skladu s členom 71(9) Uredbe (ES) št. 73/2009 za vzajemne sklade, upravičene do finančnih prispevkov za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče, kot je določeno v členu 68(1)(e) navedene uredbe, vključujejo zlasti:

(a)	pogoje za financiranje vzajemnega sklada;

(b)	izbruhe bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, zaradi katerih se lahko kmetom izplačajo nadomestila, vključno z geografskim območjem uporabe, kadar je primerno;

(c)	merila za oceno, ali naj se za zadevni dogodek kmetom izplačajo nadomestila;

(d)	metode za izračun dodatnih stroškov, ki pomenijo ekonomske izgube na podlagi člena 71(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	izračun upravnih stroškov iz člena 71(6) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(f)	vse omejitve stroškov, upravičenih do finančnega prispevka, ki se uporabijo na podlagi drugega pododstavka člena 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	postopek za akreditacijo zadevnega vzajemnega sklada na podlagi nacionalne zakonodaje;

(h)	postopkovna pravila in

(i)	preglede skladnosti in potrditve obračunov, ki se izvajajo v vzajemnem skladu po njegovi akreditaciji.

2. Ko je vir finančnega nadomestila, ki ga mora izplačati vzajemni sklad, komercialno posojilo, to posojilo traja najmanj eno leto in največ pet let.

3. Države članice zagotovijo, da so njihove kmetijske skupnosti obveščene o:

(a)	vseh akreditiranih vzajemnih skladih;

(b)	pogojih za vključitev v posamezni vzajemni sklad in

(c)	finančnih ureditvah vzajemnih skladov.

Člen 49

Finančne določbe za posebne podporne ukrepe

1. Zneski iz člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2. Za namene četrtega pododstavka člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko države članice do 1. avgusta vsakega zadevnega koledarskega leta od leta 2010 zahtevajo revizijo zneskov iz odstavka 1 tega člena, če se znesek na podlagi izračuna, določenega v prvem pododstavku člena 69(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, za zadevno finančno leto za več kot 20 % razlikuje od zneska, določenega v Prilogi III k tej uredbi.

Vsak s strani Komisije spremenjeni znesek se uporablja od koledarskega leta, ki sledi letu zahtevka.

NASLOV V

OBVEŠČANJE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Obveščanje

Člen 50

Obveščanje o odločitvah

1. Če država članica izkoristi možnosti, določene v členih 28(1) in (2), 38, 41(2) do (5), 45(1) in (3), 46(1) in (3), 47(1) do (4), 48, 49, 51(1) in 67 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter členu 11(2) te uredbe, obvesti Komisijo o podrobnostih sprejete odločitve ter utemeljitvi in objektivnih merilih, na podlagi katerih je sprejela odločitev o uporabi zadevne možnosti:

(a)

za odločitve, ki veljajo za leto 2010, v dveh tednih po:

(i)	datumu začetka veljavnosti te uredbe ali

(ii)	datumu sprejetja odločitve, če je poznejši od datuma začetka veljavnosti te uredbe, in

(b)	v drugih primerih do 1. avgusta 2010.

Če država članica sprejme novo odločitev glede uporabe možnosti iz člena 41(2) do (5) Uredbe (ES) št. 73/2009, v roku dveh tednov po sprejetju odločitve obvesti Komisijo o podrobnostih sprejete odločitve in utemeljitvi ter objektivnih merilih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uporabi zadevne možnosti.

2. Če nova država članica namerava zaključiti izvajanje sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila obvesti Komisijo o podrobnostih izvajanja sheme enotnega plačila, vključno z možnostmi v skladu s členi 55(3), 57(3) do (6), 59(3) in 61 navedene uredbe, ter objektivnimi merili, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve.

3. Države članice Komisijo do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja navedenega ukrepa obvestijo o posebnih podpornih ukrepih, ki jih nameravajo izvajati.

Vsebina informacij se zagotovi v skladu z delom A Priloge IV, razen za posebne podporne ukrepe za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, katerih vsebina informacij se posreduje v skladu z delom B navedene priloge.

Člen 51

Statistika in poročila

Države članice po elektronskih sredstvih sporočijo Komisiji naslednje informacije na obrazcu, ki jim ga da na voljo Komisija:

najpozneje do 1. septembra zadevnega leta:

(a)

skupno število zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom pravic do plačila in skupnim številom spremljajočih upravičenih hektarjev; v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila se ti podatki razčlenijo po regijah. Za prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila podatki temeljijo na začasnih pravicah do plačila;

(b)	v primeru izvajanja ukrepov v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice sporočijo skupni znesek podpore, zahtevane za tekoče leto za vsakega izmed ukrepov in, kadar je primerno, zadevnih sektorjev;

2.	najpozneje do 1. maja naslednjega leta, za prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila podatke iz točke 1(a), vendar na podlagi dokončnih pravic do plačila;

najpozneje do 15. septembra naslednjega leta:

(a)	skupno vrednost obstoječih pravic do plačila, aktiviranih ali ne v zadevnem letu, in število hektarjev, potrebnih za aktiviranje. Podatki se razčlenijo po vrsti pravic in, v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila, po regijah;

(b)

dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila, sprejetih za predhodno leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena, glede na okoliščine po uporabi ukrepov iz členov 7, 9, 11(1) in (2), 21, 22 in 23 Uredbe (ES) št. 73/2009, ter skupno vsoto zneskov, ki so do 31. decembra predhodnega leta ostali v nacionalni rezervi, in skupno število spremljajočih upravičenih hektarjev; v primeru regionalnega izvajanja sheme enotnega plačila, kadar je primerno, se ti podatki razčlenijo po regijah;

(c)	kar zadeva člen 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, za predhodno leto, skupno število upravičencev in znesek plačil, ki so bila dodeljena za posamezen ukrep, ter, kadar je primerno, za vsakega izmed zadevnih sektorjev; in

(d)	letno poročilo, ki ga države članice pošljejo Komisiji, o izvajanju člena 71 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki vključuje informacije, navedene v Prilogi V k tej uredbi.

4.	najpozneje do 1. oktobra 2012, poročilo o posebnih podpornih ukrepih, ki so se izvajali v letih 2009, 2010 in 2011, njihovem učinku na cilje in morebitnih težavah.

POGLAVJE 2

Končne določbe

Člen 52

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 795/2004 in (ES) št. 639/2009 se razveljavita.

Vendar se še naprej uporabljata v zvezi z zahtevki za pomoč za premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

Člen 53

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010, razen členov 11(2) in 50(1)(a), ki se uporabljata z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. oktobra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(2) UL L 141, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 191, 23.7.2009, str. 17.

(4) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(5) UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(6) UL L 147, 6.6.2008, str. 3.

(7) UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(8) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(9) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(10) UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

(11) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(12) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(13) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(14) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(15) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(16) Glej stran 65 tega Uradnega lista.

(17) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(18) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(19) UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(20) UL L 369, 23.12.2006, str. 1.

(21) UL L 275, 19.10.2007, str. 3.

(22) UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(23) UL L 38, 7.2.2009, str. 26.

(24) UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

PRILOGA I

Seznam poljščin iz člena 2(c)

Oznaka KN	in poimenovanje
I. ŽITA
1001 10 00	Trda pšenica
1001 90	Druga pšenica in soržica, razen trde pšenice
1002 00 00	Rž
1003 00	Ječmen
1004 00 00	Oves
1005	Koruza
1007 00	Sirek v zrnu
1008	Ajda, proso in kanarska čužka; druga žita
0709 90 60	Sladka koruza
II. OLJNICE
1201 00	Soja
ex 1205 00	Seme oljne ogrščice
ex 1206 00 10	Sončnično seme
III. STROČNICE
0713 10	Grah
0713 50	Bob
ex 1209 29 50	Sladka lupina
IV. LAN
ex 1204 00	Laneno seme (Linum usitatissimum L.)
ex 5301 10 00	Lan, surov ali močen, gojen za vlakna (Linum usitatissimum L.)
V. KONOPLJA
ex 5302 10 00	Konoplja, surova ali močena, gojena za vlakna (Cannabis sativa L.)

PRILOGA II

Datumi iz člena 11(1)

Država članica in regije	Datum
Španija: Kastilija in Manča	1. junij
Španija: Aragonija, Asturija, Baleari, Kantabrija, Kastilija in León, Katalonija, Galicija, Madrid, Murcia, Baskija, Rioja, avtonomna skupnost Valencia	1. julij
Španija: Andaluzija	1. september
Španija: Estremadura	15. september
Španija: Navarra	15. avgust
Francija: Akvitanija, Midi Pyrenees in Languedoc-Roussillon	1. julij
Francija: Alzacija, Auvergne, Burgundija, Bretanja, Centre, Šampanja-Ardeni, Korzika, Franche-Comté, Ile-de-France, Limousin, Lorena, Nord-Pas-de-Calais, Spodnja Normandija, Zgornja Normandija, regija Loire (razen departmajev Loire-Atlantique in Vendée), Pikardija, Poitou-Charentes, Provansa-Alpe-Azurna obala in Rona-Alpe	15. julij
Francija: departmaja Loire-Atlantique in Vendée	15. oktober
Avstrija	30. junij

PRILOGA III

Zneski iz člena 49(1), kot so izračunani na podlagi člena 69(6)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009

(v milijonih EUR)
Belgija	8,6
Danska	15,8
Nemčija	42,6
Irska	23,9
Grčija	74,3
Španija	144,4
Francija	97,4
Italija	144,9
Luksemburg	0,8
Malta	0,1
Nizozemska	31,7
Avstrija	11,9
Portugalska	21,7
Finska	4,8
Slovenija	2,4
Švedska	13,9
Združeno kraljestvo	42,8

PRILOGA IV

Vsebina informacij, ki jih je v skladu s členom 50(3) treba predložiti Komisiji

DEL A

Pri vseh posebnih podpornih ukrepih, razen pri ukrepih za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, informacije vključujejo:

(a)	naziv vsakega ukrepa s sklicevanjem na ustrezno določbo člena 68(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)

opis vsakega ukrepa, ki vključuje vsaj:

(i)	zadevne sektorje;

(ii)	njegovo trajanje;

(iii)

njegove cilje;

(iv)	veljavne pogoje za upravičenost;

(v)	okvirno raven podpore za ukrep;

(vi)	skupni znesek, ki je določen za ukrep;

(vii)

informacije, potrebne za določitev s tem povezanih proračunskih zgornjih mej, in

(viii)

vir sredstev za ukrep;

(c)	vse obstoječe ukrepe, ki se izvajajo v okviru drugih shem podpore Skupnosti ali drugih ukrepov, financiranih z državnimi pomočmi, na istem območju ali v istem sektorju kot posebni podporni ukrep, ter po potrebi razmejitev med temi ukrepi;

(d)

po potrebi opis:

(i)	posebnih vrst kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja, iz člena 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(ii)	strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali iz člena 68(1)(a)(iv) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(iii)

ekonomsko ranljivih območij in/ali okoljsko občutljivih območij in/ali ekonomsko občutljivih načinov kmetovanja iz člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter sedanjih ravni pridelave iz člena 68(3) navedene uredbe;

(iv)	programov prestrukturiranja in/ali razvoja iz člena 68(1)(c) Uredbe (ES) št. 73/2009.

DEL B

Pri posebnih podpornih ukrepih za posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje, informacije vključujejo:

(a)	naziv ukrepa;

(b)	geografsko območje, ki ga ukrep zajema;

(c)	opis predlaganega ukrepa in pričakovani vpliv na okolje v zvezi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami ter posebnimi preverljivimi cilji;

(d)	utemeljitev za posredovanje, obseg in ukrepe, kazalnike, količinsko opredeljene cilje in po potrebi upravičence;

(e)	merila in upravna pravila za zagotovitev, da dejavnosti hkrati ne podpirajo tudi druge sheme podpore Skupnosti;

(f)	dokazilo iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 1974/2006, ki Komisiji omogoča preverjanje usklajenosti in verodostojnosti izračunov;

(g)	podroben opis nacionalnega izvajanja minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ustreznih obveznih zahtev, navedenih v točki 5.3.2.1 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1974/2006,

(h)

opis metodologije ter agronomskih predpostavk in parametrov (vključno z opisom temeljnih zahtev, navedenih v členu 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki so pomembne za vsako vrsto obveznosti), uporabljenih kot referenčna točka za izračune, ki upravičujejo: (a) dodatne stroške in (b) izgube dohodka zaradi sprejete obveznosti; kadar je to ustrezno, se pri tej metodologiji upošteva pomoč, odobrena na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009; kadar je primerno, se upošteva pretvorbena metoda, uporabljena za druge enote v skladu s členom 27(9) Uredbe (ES) št. 1974/2006;

(i)	zneske podpore;

(j)	po potrebi informacije iz pete in šeste alinee točke 5.3.2.1.4 dela A Priloge II k Uredbi (ES) št. 1974/2006.

PRILOGA V

Vsebina informacij, ki jih je treba vključiti v letno poročilo o vzajemnih skladih, kakor je določeno v členu 51(3)(d)

Te informacije vključujejo:

(a)	seznam akreditiranih vzajemnih skladov in število povezanih kmetov na sklad;

(b)	po potrebi upravne stroške, nastale pri vzpostavljanju novih vzajemnih skladov;

(c)	vir financiranja v skladu s členom 69(6)(a) ali (c) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter, kadar je primerno, znesek uporabljenega linearnega znižanja in zadevnih plačil;

(d)	vrste ekonomskih izgub, za katere se izplača nadomestilo, razčlenjene po posameznih akreditiranih skladih in vzrokih, kot je navedeno v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	za vsak akreditiran sklad število kmetov, ki se jim izplača nadomestilo, razčlenjeno po vrstah ekonomske izgube in vzrokih, kot je navedeno v členu 71(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(f)	izdatke vsakega akreditiranega sklada, razčlenjene po vrstah ekonomske izgube;

(g)	odstotek in znesek, ki se izplača iz posameznega sklada za finančni prispevek iz člena 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009; ter

(h)	kakršne koli izkušnje, pridobljene pri izvajanju posebnega podpornega ukrepa v vzajemnih skladih.

2.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 316/27

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1121/2009

z dne 29. oktobra 2009

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti člena 29(4)(a), člena 87(4), člena 89(2), člena 91(2), drugega pododstavka člena 101(2), člena 103(1), člena 142(c), (e), (q) in (s) ter člena 147 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 73/2009 razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (2). Izvedbena pravila za uporabo shem podpor iz naslova IV in IVa Uredbe (ES) št. 1782/2003 so bila določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3). Uredbo (ES) št. 1973/2004 je treba prilagoditi spremembam, uvedenim z Uredbo (ES) št. 73/2009, zlasti tistim iz naslova IV ter poglavij 2 in 4 naslova V Uredbe. Zaradi jasnosti in poenostavitve je treba Uredbo (ES) št. 1973/2004 razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(2)

Da se zagotovi učinkovito upravljanje shem iz naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, morajo biti plačila, dodeljena v okviru nekaterih izmed teh shem, omejena na najmanjšo velikost površin („plačilo na površino“). Najmanjšo velikost površin je treba določiti ob upoštevanju posebne velikosti kmetij v nekaterih državah članicah ali posebnih pogojev za nekatere proizvodnje.

(3)

Treba je preprečiti setev le z namenom, da bi zemljišča izpolnjevala pogoje za plačila na površino. Nekatere pogoje v zvezi s setvijo in pridelavo poljščin je treba posebej določiti, zlasti kar zadeva stročnice in riž ter sadje in zelenjavo. Treba je spoštovati lokalne standarde, da bi upoštevali raznolikost kmetijske prakse znotraj Skupnosti.

(4)

Dovoljen mora biti le en zahtevek za plačilo na površino za posamezno obdelano enoto rabe ali poljino v navedenem letu, razen v primerih, ko pomoč zadeva proizvodnjo semen. Plačila na površino se lahko dodelijo za pridelke, subvencionirane po shemi v okviru strukturne ali okoljske politike Skupnosti.

(5)

Sheme podpor določajo, da je treba tam, kjer površina, količina ali število živali, za katero se zahteva pomoč, presega zgornje mejne vrednosti, površino ali količino ali število, za katero se zahteva pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjšati. Zato je prav, da se določijo načini in časovni roki za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, da se obvesti Komisija o površinah ali količinah ali številih, za katere je bila pomoč plačana.

(6)

Pogoji plačila in izračun proizvodno vezanega plačila za riž niso odvisni samo od osnovne površine ali površin, določenih za posamezno državo članico proizvajalko v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009, temveč tudi od morebitne razdelitve teh osnovnih površin na podosnovne površine ter od objektivnih meril, ki jih izbere posamezna država članica za izvršitev te razdelitve, ter od razmer, v katerih se obdelane enote rabe ali poljine začnejo obdelovati, in od najmanjše velikosti površin. Zaradi tega je treba določiti podrobna pravila za načine vzpostavitve, upravljanja in obdelovanja, ki se uporabljajo za te osnovne in podosnovne površine.

(7)	Ugotovitev morebitnega prekoračenja osnovne površine iz člena 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 pomeni znižanje proizvodno vezanega plačila za riž. Za določitev načinov izračuna takšnega znižanja je treba opredeliti merila, ki se upoštevajo, in koeficiente, ki se uporabljajo.

(8)

Za nadaljnje plačevanje proizvodno vezanega plačila za riž se predpostavlja, da so bile Komisiji posredovane nekatere informacije v zvezi z obdelovanjem osnovnih površin in podosnovnih površin. Za ta namen je treba določiti podrobne informacije, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji, ter roke za posredovanje takih sporočil.

(9)

Člena 77 in 78 Uredbe (ES) št. 73/2009 določata pomoč za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega velja pogodba o pridelavi, in znotraj kvotne omejitve, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4). Zato je treba določiti pogoje za odobritev pomoči in, kadar je to primerno, navesti obstoječe določbe v zvezi s sistemom kvot, določenim v Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(10)	Treba je določiti standarde za sladko lupino in teste, ki bodo opredelili, ali je vzorec lupine sladek ali ne.

(11)	V nekaterih regijah so stročnice običajno posejane skupaj z žitom zaradi agronomskih razlogov. Tako pridelani pridelki v glavnem vsebujejo stročnice. Za namen odobritve premije za stročnice je zato tako posejane površine treba šteti za površine s stročnicami.

(12)	Zaradi učinkovitosti in dobrega upravljanja sheme pomoči za lupinarje se odobrena pomoč na površino ne sme uporabiti za financiranje obrobnih nasadov ali osamljenih dreves. Zato je treba določiti najmanjšo velikost parcele in najmanjšo gostoto dreves za specializirani sadovnjak.

(13)

Člen 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa možnost, da se neposredna pomoč odobri za proizvodnjo ene ali več vrst semen. Pomoč se lahko odobri le za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranega semena, ti izdelki pa morajo biti jasno določeni s sklicevanjem na direktive o potrjevanju in trženju semen. Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (5), Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju žitnega semena (6) in Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (7).

(14)	Da se omogočijo pregledi, mora biti osnovno in certificirano seme proizvedeno v skladu s pogodbami ali deklaracijami o pridelovanju, ki se dodajo posameznemu zahtevku, semenarne in gojitelji pa morajo biti uradno odobreni ali registrirani.

(15)

Na podlagi Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 se pomoč za pridelavo izplača za osnovno in certificirano seme sort Cannabis sativa L. z vsebnostjo tetrahidrokanabinola, ki ne presega 0,2 %. Da se zagotovi enotna uporaba pravil za odobritev pomoči po vsej Skupnosti, morajo biti upravičene sorte Cannabis sativa L. tiste, ki so opredeljene kot upravičene za neposredna plačila v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(16)

Oddelek 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določa proizvodno vezano plačilo za bombaž. Določiti je treba podrobna pravila za uporabo te sheme. Ta pravila morajo zajemati odobritev zemljišč, primernih za proizvodnjo bombaža, ter odobritev sort. Poleg tega je treba določiti merilo, ki opredeljuje „setev“. Najmanjša gostota nasada na teh zemljiščih, ki jo določijo države članice glede na pedoklimatske razmere in regionalne značilnosti, mora biti objektivno merilo za določitev, ali se je setev izvedla pravilno.

(17)

Države članice morajo odobriti medpanožne organizacije za proizvodnjo bombaža na podlagi objektivnih meril glede velikosti medpanožnih organizacij in njihove notranje organizacije. Velikost medpanožne organizacije je treba določiti ob upoštevanju potrebe, da lahko obrat za odzrnjevanje, ki je njen član, sprejme ustrezne količine neodzrnjenega bombaža.

(18)

Da bi se izognili zapletom na ravni upravljanja sheme pomoči, je lahko isti proizvajalec član samo ene medpanožne organizacije. In kadar želi proizvajalec, ki je član medpanožne organizacije, dostaviti svoj proizvedeni bombaž, ga mora dostaviti samo obratu za odzrnjevanje, ki je član iste organizacije.

(19)

Shema pomoči za bombaž zahteva, da morajo države članice svojim proizvajalcem sporočiti nekatere informacije o gojenju bombaža, kot so odobrene sorte, objektivna merila za odobritev zemljišč in najmanjša gostota sadik. Da bi bili kmetje pravočasno obveščeni, jim mora država članica te informacije sporočiti pred določenim datumom.

(20)

Oddelka 8 in 9 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določata, da se pomoč za sadje in zelenjavo odobri, če se sklene pogodba o predelavi. V ta namen je primerno zahtevati, da se sklene pogodba v zvezi z zadevnimi kmetijskimi surovinami med odobrenim prvim predelovalcem na eni strani ter proizvajalcem ali priznano organizacijo proizvajalcev, ki ga predstavlja, ali v primeru prehodnih plačil za sadje in zelenjavo ter prehodnega plačila za jagodičje odobrenim zbiralcem, ki predstavlja proizvajalca, na drugi strani.

(21)

Da se zagotovi dokončna predelava surovin, upravičenih do prehodnih plačil za sadje in zelenjavo ter prehodnega plačila za jagodičje, se zdi primerna vzpostavitev sistema odobritve prvih predelovalcev in zbiralcev. Takšni pooblaščeni subjekti bi morali izpolnjevati minimalne zahteve in bi bili kaznovani, če ne bi izpolnjevali svojih obveznosti, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih na nacionalni ravni določijo pristojni organi.

(22)	Da bi lahko države članice ustrezno upravljale finančni okvir za prehodna plačila za sadje in zelenjavo, morajo v začetku leta določiti okvirni znesek pomoči na hektar in pred časovnim obdobjem za plačila še končni znesek pomoči na hektar.

(23)	Treba je določiti merila za upravičenost do premij za ovce in koze, ki so določene v oddelku 10 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ter zlasti zahtevane pogoje.

(24)	Člen 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa dodelitev premije proizvajalcem kozjega mesa na nekaterih območjih Skupnosti. Zato je treba v skladu z merili, določenimi v navedeni določbi, določiti zadevna območja.

(25)

Na podlagi člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko za dodatno premijo kvalificirajo kmetje, katerih gospodarstva imajo vsaj 50 % take površine, ki se uporablja v kmetijske namene in se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi. Člen 101(2) se sklicuje na posebna geografska območja, kjer kmetje s kozjim mesom izpolnjujejo potrebne pogoje, da se kvalificirajo za premijo za koze. Treba je zagotoviti vse potrebno za deklaracijo, ki jo morajo zagotoviti kmetje, ki izpolnjujejo te pogoje, da dokažejo, da je vsaj polovica zemljišča, ki ga uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih, ki se kvalificirajo za premijo za koze.

(26)	Za namen nadzora nad upravičenostjo do ustrezne ravni premije za ovce morajo države članice sestaviti evidenco kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali ovčje mlečne izdelke.

(27)

Zaradi izvajanja sistema individualnih omejitev, kakor so uvedene s členi 104, 105 in 106 Uredbe (ES) št. 73/2009, se obstoječa upravna pravila lahko uporabljajo še naprej, zlasti v zvezi z uporabo brezplačno dodeljenih pravic, z uporabo običajnih pravic, ki vključujejo najmanjšo uporabo, v zvezi z začasnim zakupom in prenosom pravic, s sporočanjem sprememb glede individualne zgornje meje ter v zvezi s prenosom pravic prek nacionalnih rezerv. Nekatera od teh pravil so posebne določbe za izjemne in ustrezno utemeljene primere, npr. glede uporabe pravic, glede malih kmetov in kmetov, ki sodelujejo v ekstenzifikacijskih programih in programih predčasne upokojitve, ter za namen prenosa, podedovanja pravic do premij in za primer, da kmetje za pašo uporabljajo samo zemljo, ki je v javni ali kolektivni lasti.

(28)	Komisija mora spremljati nove ureditve, posledično pa mora biti tudi ustrezno založena z informacijami glede izvajanja pravil za premije, ki jih zagotovijo države članice.

(29)	Če je potrebno, je treba Komisiji posredovati podrobne podatke o nacionalnih pravilih v zvezi z dodatnimi plačili in njihovo izvedbo.

(30)	Oddelek 11 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 določa plačila za goveje in telečje meso. Treba je določiti merila za upravičenost in zlasti pogoje, potrebne za ta plačila.

(31)	Vključiti je treba določbo, po kateri se upravni dokument, določen v členu 110(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, izdela in izda na nacionalni ravni. Da se upoštevajo posebni upravni in nadzorni pogoji v državah članicah, je treba dovoliti različne oblike upravnih dokumentov.

(32)	Člen 110(3)(a) in člen 116(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določata obdobje obvezne reje kot pogoj za dodelitev posebne in klavne premije. Zato je treba to obdobje opredeliti in ovrednotiti.

(33)

Dogovori za dodelitev posebne premije ob zakolu morajo biti skladni z dogovori za dodelitev klavne premije. Treba bi bilo navesti vrste dokumentov, ki morajo spremljati žival do zakola, odpreme ali izvoza. Ob upoštevanju posebnosti dodelitve ob zakolu je treba določiti starostne pogoje za vole in metode razvrščanja klavnih trupov odraslega goveda.

(34)

Treba je opredeliti koncept krav dojilj iz člena 111 Uredbe (ES) št. 73/2009. V zvezi s tem je treba gojiti iste pasme, kot so tiste iz Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede programov premij (8). Obstoječe bistvene zahteve lahko veljajo še naprej, zlasti v zvezi s povprečno mlečnostjo in dodatno nacionalno premijo.

(35)

Obstoječa upravna pravila se lahko uporabljajo še naprej, zlasti v zvezi z individualno zgornjo mejo, s sporočanjem individualne zgornje meje in nacionalne rezerve, z brezplačno pridobljenimi pravicami, z uporabo pravic, s prenosom in začasnim zakupom pravic ter v zvezi s prenosi prek nacionalnih rezerv.

(36)	Komisija mora na podlagi razpoložljivih informacij določiti, katere države članice izpolnjujejo pogoje, da lahko zaprosijo za poseben program iz člena 115 Uredbe (ES) št. 73/2009. Navesti je treba posebne dogovore za dodelitev premije.

(37)	Treba je sestaviti posebne določbe v zvezi z uporabo teh pravil, ki veljajo za dobe, datume in časovne roke za obdobje obvezne reje.

(38)	Zaradi poenostavitve bi bilo treba zahtevek za pomoč za živali v okviru integriranega sistema vzeti za predstavitev zahtevka za klavno premijo, če vsebuje vse potrebne elemente za upravičenje plačila premije in če je žival zaklana v isti ali v drugi državi članici ali če je izvožena.

(39)

Moralo bi biti mogoče, da se uporabijo računalniško podprte podatkovne zbirke iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (9) za lažje upravljanje klavnih premij, pod pogojem, da zadevna država članica upošteva, da podatkovna zbirka daje ustrezna zagotovila točnosti podatkov, ki jih vsebuje, zaradi plačila premij.

(40)	Klavna premija za teleta je pogojena z omejitvijo najvišje mase. Zato bi bilo treba določiti standardni tip klavnih trupov, na katere se ta najvišja masa nanaša.

(41)

Za zagotovitev, da kmetje prejmejo plačila čim prej, bi bilo treba vključiti določbo za dodelitev predplačil. Ker pa bi bilo treba ukrepati z vidika uporabe nacionalnih in regionalnih zgornjih mej, bi bilo treba zagotoviti, da predplačila ne presežejo končnega plačila. Zato bi bilo treba poskrbeti, da bi bilo državam članicam dovoljeno zmanjšati odstotek predplačila za programe premij v skladu s temi mejami.

(42)

Treba je določiti datum za opredelitev elementov, ki jih je treba upoštevati pri zahtevkih za posebno premijo in za programe premij za krave dojilje. Da se zagotovi solidno in dosledno upravljanje, bi moral biti ta datum kot splošno pravilo datum predložitve zahtevkov. Določiti je treba posebna pravila glede na posebno premijo, ki se izplača za zakol, da bi tako preprečili prenašanje iz leta v leto, zato da se doseže višja premija. V zvezi s klavno premijo je datum zakola ali izvoza primernejša oznaka, ki pove, ali so bili navedeni postopki dejansko izvedeni ali ne.

(43)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in da se izognejo upravljanju številnih zahtevkov, ki bi imeli za posledico zelo nizka plačila na gospodarstvo, so Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška zaprosile odobritev za določitev najmanjše velikosti upravičene površine na gospodarstvo na ravneh, ki so višje od 0,3 ha.

(44)

Nove države članice, v smislu člena 2(g) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, so ocenile del svoje kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, in so predlagale, da se prilagodi v skladu z najmanjšo velikostjo upravičene površine na gospodarstvo.

(45)	Člen 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da imajo nove države članice po dovoljenju Komisije možnost dopolnjevati neposredne pomoči, ki so izplačane kmetom. Treba je določiti splošne modalitete za uresničevanje te možnosti.

(46)

Ob upoštevanju posebnih določb za pomoč za energetske poljščine, določeno v poglavju 5, in shemo za praho, določeno v poglavju 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, predvsem za večletne poljščine, ter da bi razbremenili kmete in predelovalce nepotrebnih upravnih obremenitev po ukinitvi te pomoči, je primerno določiti prehodna pravila za nemoteno ukinitev pomoči in sprostitev varščin, ki so jih položili zbiralci in predelovalci.

(47)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009:

(a)	proizvodno vezano plačilo za riž iz oddelka 1 Uredbe;

(b)	pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja iz oddelka 2 Uredbe;

(c)	premija za stročnice iz oddelka 3 Uredbe;

(d)	plačilo na površino za lupinarje iz oddelka 4 Uredbe;

(e)	pomoč za semena iz oddelka 5 Uredbe;

(f)	proizvodno vezano plačilo za bombaž iz oddelka 6 Uredbe;

(g)	prehodna plačila za sadje in zelenjavo ter prehodno plačilo za jagodičje iz oddelkov 8 in 9 Uredbe;

(h)	premije za sektor ovčjega in kozjega mesa iz oddelka 10 Uredbe;

(i)	plačila za goveje in telečje meso iz oddelka 11 Uredbe.

2. Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009:

(a)	shema enotnega plačila na površino (SAPS) iz poglavja 2 Uredbe;

(b)	dopolnilna nacionalna neposredna plačila iz poglavja 4 Uredbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Uredbe (ES) št. 73/2009, člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 (10) ter iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (11).

Zlasti se v zvezi s SAPS smiselno uporablja opredelitev hitro rastočega panjevca iz člena 2(n) Uredbe (ES) št. 1120/2009.

Člen 3

Kopičenje plačil na površino

V določenem letu se lahko za posamezno obdelano enoto rabe ali poljino vloži le en zahtevek za plačilo na površino iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Člen 4

Obveščanje o zahtevkih kmetov in plačilih

1. Države članice po elektronskem sredstvu na obrazcu, ki ga da na voljo Komisija, sporočijo Komisiji naslednje informacije:

(a)

najpozneje do 1. septembra zadevnega leta:

(i)

skupno površino, za katero se je zahtevala pomoč v primeru:

—	proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 73 Uredbe (ES) št. 73/2009,

—	premije za stročnice iz člena 79 Uredbe (ES) št. 73/2009,

—	plačila na površino za lupinarje iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009, po kategorijah dreves z lupinarji,

—	proizvodno vezanega plačila za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009,

—	sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 122 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(ii)	skupno število zahtevkov v primeru premij za ovce in koze iz člena 99 Uredbe (ES) št. 73/2009, po vrsti samice in vrsti premij;

(b)	najpozneje do 15. oktobra zadevnega leta skupno določeno površino v primeru premije za stročnice iz člena 79 Uredbe (ES) št. 73/2009,

(c)

najpozneje do 31. januarja naslednjega leta:

(i)

skupno določeno površino, uporabljeno pri izračunu koeficienta znižanja, v primeru:

—	proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 73 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjenega po osnovni in podosnovni površini,

—	plačila na površino za lupinarje iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009, po kategorijah dreves z lupinarji,

—	proizvodno vezanega plačila za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009,

—	sheme enotnega plačila na površino (SAPS) iz člena 122 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(ii)	skupno število moških goved, za katera so bili vloženi zahtevki za posebno premijo iz člena 110 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po starostnem obdobju in vrsti živali (bik ali vol);

(iii)

skupno število krav, za katere so bili vloženi zahtevki za premijo za krave dojilje iz člena 111 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po programih iz člena 111(2)(a) in (b);

(d)	najpozneje do 1. marca naslednjega leta skupno število živali, za katere so bili vloženi zahtevki za klavno premijo iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009, razčlenjeno po vrsti živali (teleta, odrasle živali), in z navedbo, ali so bile živali zaklane ali izvožene;

(e)	najpozneje do 31. julija naslednjega leta skupno količino, za katero je bila pomoč dejansko izplačana, v primeru pomoči za semena iz člena 87 Uredbe (ES) št. 73/2009, po sortah semen iz Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 73/2009.

2. V obvestilih iz odstavka 1 so površine izražene v hektarjih na dve decimalni mesti; količine so izražene v tonah na tri decimalna mesta.

3. Kadar se podatki, ki se zahtevajo v odstavku 1, spremenijo, zlasti kot rezultat pregledov, popravkov ali izboljšav prejšnjih številk, se posodobitev sporoči Komisiji v enem mesecu po pojavu spremembe.

NASLOV II

POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z NASLOVOM IV UREDBE (ES) št. 73/2009

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 5

Posebne zahteve glede najmanjših površin ter sejanja in pridelave

1. Proizvodno vezano plačilo za riž, premija za stročnice, pomoč za semena in plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(a), (c), (e) in (g) se dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katerega velja zahtevek za pomoč glede površin velikosti vsaj 0,3 hektarja. Poleg tega vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Malte se neposredna plačila iz člena 1(1)(a), (c), (e) in (g) dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Grčije se prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(g) dodelijo le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

V primeru Bolgarije, Latvije, Madžarske in Poljske se plačilo za jagodičje iz člena 1(1)(g) dodeli le za površine, za vsako vrsto pridelka, za katere velja zahtevek glede površin velikosti vsaj 0,1 hektarja, kjer vsaka obdelana enota rabe ali poljina presega najmanjšo velikost, ki jo je določila država članica v skladu z omejitvami iz člena 13(9) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

2. Najmanjša velikost enote rabe ali poljine, upravičene do plačila na površino iz člena 1(1)(d), je 0,10 hektarja. Vendar lahko države članice na podlagi objektivnih meril in ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih površin določijo večjo najmanjšo velikost enote rabe ali poljine.

3. Proizvodno vezano plačilo za riž, premija za stročnice in plačila za sadje in zelenjavo iz člena 1(1)(a), (c) in (g) se dodelijo le za površine, ki so v celoti posejane ali posajene in na katerih so bili izvedeni vsi pogoji običajne pridelave v skladu z lokalnimi standardi.

Člen 6

Koeficienti znižanja

Koeficient znižanja površin v primeru iz členov 76, 81(2) in 84 Uredbe (ES) št. 73/2009 se določi pred dodelitvijo plačil kmetom in najpozneje do 31. januarja naslednjega leta na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s členom 4(1)(b) in (c) te uredbe.

POGLAVJE 2

Proizvodno vezano plačilo za riž

Člen 7

Datumi za sejanje

Da so upravičene do proizvodno vezanega plačila za riž, morajo biti navedene površine posejane najpozneje do:

(a)	30. junija pred zadevno žetvijo za Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo;

(b)	31. maja za druge države članice proizvajalke iz člena 74(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 8

Koeficient znižanja

Koeficient znižanja proizvodno vezanega plačila za riž iz člena 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 se izračuna v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 9

Obveščanje

Države članice lahko letno revidirajo razdelitev svoje(-ih) osnovne(-ih) površin(-e), določene(-ih) v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009, na podosnovne površine ter objektivna merila, na katerih temeljijo te razdelitve. O tem obvestijo Komisijo najpozneje do 15. maja pred zadevno žetvijo.

POGLAVJE 3

Pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja

Člen 10

Upravičenost

Pomoč za škrobni krompir iz člena 77 Uredbe (ES) št. 73/2009 se dodeli za krompir, ki je zajet v pogodbi o pridelavi, določeni v členu 3 Uredbe Komisije 571/2009 (12), na podlagi neto teže krompirja, ki je določena z eno od metod, opisanih v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2235/2003 (13), in na podlagi vsebnosti škroba dobavljenega krompirja v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k navedeni uredbi.

Pomoč za škrobni krompir se ne dodeli za krompir, katerega vsebnost škroba je nižja od 13 %, razen kadar se uporablja drugi pododstavek člena 5(3) Uredbe (ES) št. 571/2009.

Člen 11

Najnižja cena

Za pomoč za škrobni krompir velja zahteva po predložitvi dokazila, da je bila v času dobave v tovarno plačana cena, ki ni bila nižja od tiste iz člena 95a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 2235/2003.

Uporablja se člen 10(2) Uredbe (ES) št. 571/2009.

Člen 12

Plačilo

1. Brez poseganja v člen 29 Uredbe (ES) št. 73/2009 plača pomoč za krompirjev škrob tista država članica, na ozemlju katere leži gospodarstvo, ki dobavlja krompir za proizvodnjo krompirjevega škroba, in sicer na kmeta, ko se vse njegove količine za tržno leto dobavijo v podjetje za proizvodnjo škroba v štirih mesecih od datuma, ko se predloži dokazilo iz člena 11 te uredbe in ko se izpolnijo pogoji iz člena 10 te uredbe.

2. Države članice lahko dodelijo predplačila od 1. decembra tržnega leta na podlagi različnih delov količin škrobnega krompirja na kmeta, ki se dobavi v podjetje za proizvodnjo škroba za navedeno tržno leto. Vsako predplačilo se dodeli za količino dobavljenega škrobnega krompirja, za katerega se predloži dokazilo iz člena 11 in izpolnijo pogoji iz člena 10.

POGLAVJE 4

Premija za stročnice

Člen 13

Sladka lupina

Za namen premije za stročnice iz oddelka 3 poglavja 1 oddelka IV Uredbe (ES) št. 73/2009 „sladka lupina“ pomeni tiste sorte lupin, ki dajejo seme, ki ne vsebuje več kot 5 % grenkih semen. Vsebnost grenkih semen se izračuna v skladu s testom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 14

Mešanica žita in stročnic

V regijah, kjer so stročnice običajno posejane skupaj z žitom, se premija za stročnice plača na zahtevo vlagatelja pod pogojem, da pristojnim organom zadevne države članice dokaže, da so stročnice v tej mešanici prevladujoča sorta.

POGLAVJE 5

Plačilo na površino za lupinarje

Člen 15

Pogoji za plačilo pomoči Skupnosti

1. Do plačila na površino iz člena 82 Uredbe (ES) št. 73/2009 so upravičene izključno enote rabe ali poljine, ki so zasejane z drevesi z lupinarji in izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2 in 3 tega člena, na dan, določen v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

Kadar je enota rabe ali poljina zasejana z različnimi vrstami dreves z lupinarji in se pomoč razlikuje glede na vrsto, je upravičenost do pomoči odvisna od spoštovanja minimalnega števila dreves na hektar, določenega v odstavku 2 tega člena, vsaj za eno vrsto lupinarjev.

2. Število dreves z lupinarji na hektar ne sme biti manjše od:

(i)	125 za leske;

(ii)	50 za mandljevce;

(iii)

50 za orehe;

(iv)	50 za pistacije;

(v)	30 za rožičevce.

Vendar lahko države članice na podlagi objektivnih meril in ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevne proizvodnje določijo večjo gostoto dreves.

3. V primerih iz drugega pododstavka odstavka 1 je raven dodeljene pomoči enaka ravni, ki ustreza vrsti, za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost in za katero je znesek najvišji.

Člen 16

Pogoji za upravičenost do nacionalne pomoči

Člen 15 te uredbe se uporablja za nacionalno pomoč iz členov 86 in 120 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Brez poseganja v člen 86 Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko država članica določi nadaljnja merila za upravičenost pod pogojem, da so ta merila skladna z okoljskimi, podeželskimi, socialnimi in ekonomskimi cilji sheme pomoči in da med proizvajalce ne uvajajo diskriminacije. Države članice določijo potrebno ureditev za nadzor, ali kmetje spoštujejo ta merila za upravičenost.

Člen 17

Obveščanje

1. Države članice sporočijo Komisiji v vsakem primeru pred datumom za vlogo zahtevka, ki ga določijo države članice v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1122/2009, in sicer najpozneje do:

(a)	31. marca višje ravni gostote in merila iz člena 15(2) te uredbe in dodatna merila iz člena 16 te uredbe;

(b)	15. maja, kadar država članica razlikuje pomoč v skladu s členom 82(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, višino plačila na površino na pridelke in/ali spremenjeno nacionalno zajamčeno površino („NZP“).

2. Vsaka sprememba informacij, o katerih je treba obvestiti Komisijo v skladu z odstavkom 1, se uporablja od naslednjega leta dalje in jo zadevna država članica sporoči Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki upravičujejo takšno spremembo.

POGLAVJE 6

Pomoč za semena

Člen 18

Certificiranje semen

Pomoč za semena iz člena 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 se dodeli za pridelavo osnovnega in uradno certificiranega semena, kakor je določeno z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS in 2002/57/ES in skladno s standardi in pogoji, določenimi v teh direktivah, v skladu s členi od 19 do 23 te uredbe.

Člen 19

Pridelava semen

1. Seme se pridela:

(a)	v skladu s pogodbo o pridelovanju, sklenjeno med semenarno ali gojiteljem ter pridelovalcem semena;

(b)	ali neposredno s strani semenarne ali gojitelja; takšna pridelava je potrjena z deklaracijo o pridelovanju.

2. Semenarne in gojitelje iz odstavka 1 odobrijo ali registrirajo države članice. Odobritev ali registracija s strani države članice velja v celotni Skupnosti.

3. Semenarna ali gojitelj, ki goji ali je gojil seme v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila izvedena odobritev ali registracija iz odstavka 2, predloži pristojnim organom te druge države članice na njihovo zahtevo vse informacije, potrebne za preverjanje upravičenosti do pomoči.

Člen 20

Teritorialna upravičenost

Vsaka država članica dodeli pomoč le za seme, pridelano na njenem ozemlju v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena.

Pomoč se dodeli vsem pridelovalcem semen, pod pogoji, ki zagotavljajo enako obravnavo upravičencev, ne glede na njihov sedež v Skupnosti.

Člen 21

Trženje semen

Pomoč se dodeli le pod pogojem, da je prejemnik seme dejansko tržil za setev, najpozneje do 15. junija leta po žetvi. „Tržiti“ pomeni imeti na razpolago ali na zalogi, razstavljati ali ponujati za prodajo, prodajati ali dostavljati drugim osebam.

Člen 22

Predplačila

Države članice lahko dodelijo predplačila pridelovalcem semen od 1. decembra v letu, za katerega se pomoč dodeli. Taka plačila so sorazmerna s količino semena za setev, ki se je že dala na trg, v smislu člena 21, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega poglavja.

Člen 23

Sorte konoplje

Sorte konoplje (Cannabis sativa L.), ki so upravičene do pomoči v skladu s členom 87(4) Uredbe (ES) št. 73/2009, so tiste iz člena 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009.

POGLAVJE 7

Proizvodno vezano plačilo za bombaž

Člen 24

Odobritev kmetijskih zemljišč za proizvodnjo bombaža

Države članice določijo objektivna merila, na podlagi katerih se zemljišča odobrijo za proizvodno vezano plačilo za bombaž iz člena 88 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Merila temeljijo na enem ali več naslednjih elementov:

(a)	kmetijsko gospodarstvo regij, za katera je proizvodnja bombaža pomembna;

(b)	pedoklimatske razmere zadevnih površin;

(c)	upravljanje z namakalnimi vodami;

(d)	okolju prijazni sistemi kolobarjenja in pridelovalne metode.

Člen 25

Odobritev sort za setev

Države članice odobrijo sorte, vpisane v „Skupni katalog sort poljščin“, ki so prilagojene potrebam trga.

Člen 26

Pogoji za upravičenost

Setev na površinah iz člena 89(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 se opravi z zagotovitvijo najmanjše gostote sadik, ki jo določi država članica glede na pedoklimatske razmere in morebitne regionalne posebnosti.

Člen 27

Agronomske prakse

Države članice so pooblaščene, da določijo posebna pravila glede agronomskih praks, potrebnih za vzdrževanje in žetev pridelkov pod normalnimi pridelovalnimi pogoji.

Člen 28

Odobritev medpanožnih organizacij

1. Države članice vsako leto pred 31. decembrom za setev v naslednjem letu odobrijo vsako medpanožno organizacijo za proizvodnjo bombaža, ki je vložila zahtevek in ki:

(a)	pokriva skupno površino vsaj 4 000 hektarjev, kot določi država članica, izpolnjuje merila za potrditev iz člena 24 in ima najmanj en obrat za odzrnjevanje;

(b)	je sprejela pravila notranjega delovanja, zlasti glede pogojev pristopa in članarin v skladu z nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti.

2. Kadar se ugotovi, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril za odobritev iz odstavka 1, države članice odvzamejo odobritev, razen če se neizpolnjevanje zadevnih meril odpravi v primernem roku. Kadar se namerava odobritev odvzeti, države članice o tem obvestijo odobreno medpanožno organizacijo in navedejo razloge za odvzem. Države članice medpanožni organizaciji omogočijo, da v določenem roku predloži svoje pripombe. V primeru odvzema države članice določijo uporabo ustreznih sankcij.

Kmetje, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, katere odobritev je odvzeta v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, izgubijo pravico do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 29

Obveznosti proizvajalcev

1. Isti proizvajalec ne more biti član več medpanožnih organizacij.

2. Proizvajalec, ki je član ene medpanožne organizacije, mora proizvedeni bombaž dostaviti obratu za odzrnjevanje, ki pripada tej isti organizaciji.

3. Sodelovanje proizvajalcev v odobreni medpanožni organizaciji mora biti posledica prostovoljnega pristopa.

Člen 30

Obvestila proizvajalcem

1. Države članice pred 31. januarjem zadevnega leta obvestijo pridelovalce bombaža o:

(a)	odobrenih sortah; vendar pa je treba o sortah, odobrenih v skladu s členom 25 po tem datumu, pridelovalce obvestiti pred 15. marcem istega leta;

(b)	merilih za odobritev zemljišč;

(c)	najmanjši gostoti sadik bombaža iz člena 26;

(d)	zahtevanih agronomskih praksah.

2. V primeru umika odobritve za določeno sorto države članice o tem obvestijo pridelovalce najpozneje do 31. januarja za setev v naslednjem letu.

POGLAVJE 8

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo ter prehodno plačilo za jagodičje

Člen 31

Opredelitve

V tem poglavju:

(a)	„vlagatelj“ je vsak kmet, ki obdeluje površino iz členov 96 in 98 Uredbe (ES) št. 73/2009 s ciljem, da pridobi pomoč iz navedenih členov;

(b)	„pomoč“ je prehodno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 96 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali prehodno plačilo za jagodičje iz člena 98 navedene uredbe;

(c)	„prvi predelovalec“ je vsak uporabnik kmetijskih surovin iz členov 96 in 98 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki začne prvo predelovanje s ciljem, da pridobi enega ali več izdelkov iz člena 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)	„zbiralec“ je vsaka oseba, ki je podpisala pogodbo z vlagateljem zahtevka v smislu točke (a), ki na lastne stroške kupi vsaj enega od proizvodov iz četrtega pododstavka člena 54(2) ali člena 98(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)

„priznana organizacija proizvajalcev“ je vsak pravni subjekt ali jasno opredeljen del pravnega subjekta, ki ustreza zahtevam iz členov 122, 125a(1) in 125b(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter ga prizna zadevna država članica v skladu s členom 125b navedene uredbe in priznane skupine proizvajalcev v skladu s členoma 125e in 103a navedene uredbe.

Člen 32

Pogodba

1. Brez poseganja v uresničevanje možnosti držav članic iz člena 97(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 se pogodba za predelavo iz členov 97(3) in 98(2) navedene uredbe sklene med odobrenim prvim predelovalcem v smislu člena 33 na eni strani ter vlagateljem ali priznano organizacijo proizvajalcev, ki ga predstavlja, ali odobrenim zbiralcem v smislu člena 33, ki predstavlja vlagatelja, na drugi strani.

Kadar priznana organizacija proizvajalcev deluje tudi kot odobreni prvi predelovalec, je lahko pogodba v obliki zaveze za dobavo.

2. Pogodba ali zaveza za dobavo določa vsaj:

(a)	imena in naslove pogodbenih strank ali strank z obveznostjo dobave;

(b)	zadevne vrste in kmetijske površine, posajene s posamezno vrsto;

(c)	po potrebi zagotovilo vlagatelja, da bo prvemu predelovalcu dostavil celotno pridelano količino ali najmanjše količine, ki jih opredelijo države članice.

Kadar se pogodba sklene med odobrenim prvim predelovalcem in priznano organizacijo proizvajalcev ali odobrenim zbiralcem, ki predstavlja vlagatelja, se v pogodbi navedejo tudi imena in naslovi zadevnih vlagateljev iz točke (a) ter vrste in posejane kmetijske površine iz točke (b) za vsakega zadevnega vlagatelja.

Člen 33

Odobritev prvih predelovalcev in zbiralcev

1. Za namene tega poglavja države članice vzpostavijo sistem odobritve prvih predelovalcev in zbiralcev na svojem ozemlju. Določijo zlasti pogoje za odobritev, ki zagotavljajo vsaj:

(a)	da imajo odobreni prvi predelovalci in zbiralci upravne zmogljivosti za upravljanje pogodb iz člena 32;

(b)	da imajo odobreni prvi predelovalci primerne proizvodne zmogljivosti.

2. Države članice vzpostavijo postopek za nadzor odobritev.

3. Odobritve v skladu z uredbami Sveta (ES) št. 2201/96 (14), (ES) št. 2202/96 (15) in (ES) št. 1234/2007 veljajo za namene tega poglavja.

4. Kadar se odkrije, da odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne izpolnjuje obveznosti iz tega poglavja ali nacionalnih predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, ali kadar odobreni prvi predelovalec ali zbiralec ne dovoli ali ne omogoči pregledov, ki jih izvajajo pristojni organi v skladu z Uredbo (ES) št. 1122/2009, mu država članica naloži ustrezne kazni. Stopnja kazni se izračuna ob upoštevanju resnosti kršitve.

5. Države članice dajo javnosti na voljo seznam odobrenih prvih predelovalcev in zbiralcev vsaj dva meseca pred datumom, določenim v skladu s členom 11(2) ali členom 13(6) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

Člen 34

Višina pomoči za prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1. V skladu s členom 97(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice do 15. marca zadevnega leta, za katerega se predloži zahtevek za pomoč, določijo okvirni znesek pomoči na hektar ter o tem obvestijo javnost.

2. V skladu s členom 97(1) in (2) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice določijo končni znesek pomoči na hektar na podlagi določene površine.

POGLAVJE 9

Premije za sektor ovčjega in kozjega mesa

Oddelek 1

Zahtevki in plačila

Člen 35

Zahtevki in obdobje obvezne reje

1. Kmetje poleg zahtev na podlagi integriranega upravnega in nadzornega sistema iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009 („integrirani sistem“) v svojih zahtevkih za premije za ovce samice in koze in za dodatne premije navedejo, ali v letu, za katerega se zahteva premija, tržijo ovčje mleko, mlečne proizvode iz ovčjega mleka ali ne.

2. Zahtevki za premije za ovce in koze ter za dodatne premije se predložijo pristojnim organom v obdobju, ki ga določi zadevna država članica, ki pa se ne začne pred 1. novembrom, ki je pred začetkom, in ne konča po 30. aprilu, ki sledi začetku leta, za katerega se predložijo zahtevki.

3. Obdobje iz člena 103(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, za katero se kmet obveže, da bo na svojem gospodarstvu obdržal določeno število ovc samic in/ali koz samic, za katere se zahteva premija („obdobje obvezne reje“), obsega 100 dni, s pričetkom prvi dan po zadnjem dnevu obdobja za predložitev zahtevkov iz odstavka 2.

Člen 36

Območja, upravičena do premije za koze

Merila iz člena 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjujejo območja, navedena v Prilogi III k tej uredbi.

Toda države članice redno preverjajo, ali se ta merila še naprej izpolnjujejo na vseh območjih, ki so navedena v Prilogi III in so del njihovega ozemlja. Države članice po tem vrednotenju obvestijo Komisijo o morebitni potrebi po spremembi Priloge III pred 31. julijem v letu, ki je pred letom, za katerega se bo uporabljala sprememba. V obvestilu so še posebej navedena območja, ali deli območij, našteta v Prilogi III, ki ne izpolnjujejo več meril iz člena 101(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ter morebitna območja, ki izpolnjujejo navedena merila, vendar še niso našteta v Prilogi III k tej uredbi. Države članice za ta potencialno nova območja posredujejo Komisiji podrobno obrazloženo izjavo za svoj predlog.

Člen 37

Zahtevek za dodatno premijo in za premijo za koze

1. Da ima koristi od dodatne premije ali premije za koze, kmet, ki ima vsaj 50 %, vendar manj kot 100 % površine svojega gospodarstva, ki se uporablja v kmetijske namene in se nahaja na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali na območjih iz Priloge III k tej uredbi, predloži izjavo ali izjave, ki navajajo lokacijo njegovega zemljišča, v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena.

2. Kmet, ki mora vsako leto predložiti izjavo o celotni uporabljeni kmetijski površini svojega gospodarstva skupaj z zahtevkom za pomoč, kakor je določeno v členu 19(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, navede v izjavi tiste enote rabe ali poljine, ki se uporabljajo v kmetijske namene in se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi.

Kmet, kateremu ni treba predložiti izjave iz prvega odstavka, predloži vsako leto posebno izjavo, v kateri, če je to primerno, uporabi sistem za določanje enot rabe ali poljin v okviru integriranega sistema.

V tej posebni izjavi navede lokacijo vsega zemljišča, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi po kateri koli ureditvi, površino tega zemljišča in podrobni opis tistih enot rabe ali poljin, ki se uporabljajo v kmetijske namene in se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi. Države članice lahko določijo, da se posebna izjava vključi v zahtevek za premijo za ovce samice in/ali koze. Države članice lahko tudi zahtevajo, da se posebna izjava predloži v obliki obrazca za „zahtevek za enotno plačilo“.

3. Pristojni nacionalni organ lahko zahteva predložitev lastniške listine, najemne pogodbe ali pisnega dogovora med kmeti in po potrebi potrdila lokalne ali regionalne oblasti, ki je zadevnemu kmetu dala na voljo uporabo zemljišča v kmetijske namene. Potrdilo navaja površino zemljišča, dodeljeno proizvajalcu, in enote rabe ali poljine, ki se nahajajo na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali, kjer je to primerno, na območjih iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 38

Kmetje, ki izvajajo sezonsko selitev živali

1. Zahtevki za premije, ki jih predložijo kmetje, katerih registrirani naslovi kmetij so na enem od geografskih območij iz člena 102(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in ki se želijo kvalificirati za dodatno premijo, navajajo naslednje:

(a)	kraj ali kraje, kjer se izvede sezonska selitev živali za tekoče leto;

(b)	obdobje vsaj 90 dni iz člena 102(2)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki je določeno za tekoče leto.

2. Zahtevkom za premije kmetov iz odstavka 1 se priloži dokumentacija, ki potrjuje, da je bila sezonska selitev živali dejansko izvedena, razen v primerih višje sile ali v primeru vpliva primerno utemeljenih naravnih okoliščin, ki so prizadele življenje črede, v zadnjih dveh letih, in zlasti potrdilo lokalne ali regionalne oblasti v kraju sezonske selitve, ki potrjuje, da se je selitev dejansko izvajala vsaj 90 dni zapored.

Med izvajanjem upravnega nadzora zahtevkov se države članice prepričajo, da je kraj sezonske selitve, naveden v zahtevku za premijo, dejansko znotraj območja iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 39

Plačilo premij

1. Premije se kmetom plačajo na podlagi števila ovc samic in/ali koz samic, ki jih imajo na svojem gospodarstvu v obdobju obvezne reje iz člena 35(3).

2. Premije se plačajo za živali, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitev iz člena 100 Uredbe (ES) št. 73/2009 na zadnji dan obdobja obvezne reje.

Člen 40

Seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka

Države članice vsako leto najpozneje trideseti dan obdobja obvezne reje sestavijo seznam kmetov, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka, na podlagi izjav kmetov iz člena 35(1).

Države članice med sestavljanjem seznama upoštevajo rezultate nadzorov in druge vire informacij, ki so na voljo pristojnemu organu, zlasti informacije, pridobljene od predelovalcev ali distributerjev v zvezi s trženjem ovčjega mleka ali proizvodov iz ovčjega mleka, ki ga izvajajo kmetje.

Člen 41

Obveščanje

Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto obvestijo Komisijo o vseh spremembah seznama geografskih območij, na katerih se izvaja sezonska selitev živali iz člena 102(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 38 te uredbe.

Oddelek 2

Omejitve, rezerve in prenosi

Člen 42

Brezplačno pridobljene pravice

Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh letih ne sme prenesti svojih pravic ali jih začasno dati v zakup, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah.

Člen 43

Uporaba pravic

1. Kmet, ki je nosilec pravic, lahko te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu kmetu.

2. Kadar kmet med vsakim posameznim letom ne uporabi najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4, se neuporabljeni del prenese v nacionalno rezervo, razen v naslednjih primerih:

(a)	kadar ima kmet največ 20 pravic do premije, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic med vsakim od dveh zaporednih koledarskih let, se le del, ki ga ni uporabil v zadnjem koledarskem letu, prenese v nacionalno rezervo;

(b)	kadar kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija;

(c)	kadar kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija in v katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen;

(d)	v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah.

3. Začasni zakup je samo za celo leto in vključuje vsaj najmanjše število živali iz člena 44(1). Kmet na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, razen če pravice prenese, zase spet pridobi vse svoje pravice za najmanj dve zaporedni leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic iz odstavka 4 v vsakem od dveh let, država članica, razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, letno odvzame in vrne v nacionalno rezervo tisti del pravic, ki jih kmet ni uporabil.

Če pa kmetje sodelujejo v programih predčasnega upokojevanja, ki jih priznava Komisija, lahko države članice poskrbijo, da se podaljša celotno trajanje začasnega zakupa na podlagi takih programov.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskem programu v skladu z ukrepom iz člena 2(1)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 2078/92 (16) ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (17) ali v skladu s členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (18), ni dovoljeno, da začasno dajo v zakup svoje pravice in/ali jih prenesejo v obdobju tega sodelovanja. Vendar se ta določba ne uporablja, kadar program dovoljuje prenos in/ali začasno oddajo pravic v zakup kmetom, katerih sodelovanje pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4. Najnižji odstotek uporabe pravic do premije je 70 %.

Vendar države članice lahko ta odstotek zvišajo na 100 %. O odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, vnaprej obvestijo Komisijo.

Člen 44

Prenos pravic in začasni zakup

1. Države članice lahko na podlagi svojih proizvodnih struktur določijo najnižje število pravic do premije, ki je lahko predmet delnega prenosa brez prenosa gospodarstva. To najnižje število ne sme preseči desetih pravic do premije.

2. Prenosi pravic do premije in začasni zakup teh pravic so veljavni šele, ko kmet, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, in kmet, ki te pravice prejema, o tem obvestita pristojne organe države članice.

Takšno obvestilo se pripravi v roku, ki ga je določila država članica, vendar najpozneje do datuma izteka obdobja za predložitev zahtevkov za premije v tej državi članici, razen če se prenos opravi z dedovanjem. V teh primerih je kmet, ki prejema pravice, dolžan predložiti ustrezne pravne dokumente, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič ali dedinja pokojnega kmeta.

3. Število pravic, prenesenih brez nadomestila v nacionalno rezervo, v primeru prenosa pravic brez prenosa gospodarstva v nobenem primeru ne sme biti manjše od ena.

Člen 45

Sprememba individualne zgornje meje

Pri prenosih ali začasnem zakupu pravic do premije države članice določijo novo individualno zgornjo mejo in obvestijo zadevne kmete o številu pravic do premije, do katerega so upravičeni, in sicer najpozneje v 60 dneh od zadnjega dne obdobja, v katerem je proizvajalec predložil zahtevek.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 44(2).

Člen 46

Kmetje, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemljišču v javni ali kolektivni lasti in se odločijo prenehati uporabljati to zemljišče za pašo ter prenesti vse svoje pravice na drugega kmeta, se obravnavajo enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih se takšni kmetje obravnavajo enako kot kmetje, ki samo prenašajo svoje pravice do premije.

Člen 47

Prenos prek nacionalne rezerve

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic opravi prek nacionalne rezerve, uporabijo nacionalne predpise, ki ustrezajo tistim, določenim v tem oddelku. Poleg tega v takšnih primerih:

(a)	države članice lahko poskrbijo, da se začasni zakup opravi prek nacionalne rezerve;

(b)

v primeru prenosa pravic do premije ali začasnega zakupa v skladu s točko (a) začne prenos v rezervo veljati, ko pristojni organi države članice o tem obvestijo kmeta, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, prenosi iz rezerve na drugega kmeta pa začnejo veljati, ko organi o tem obvestijo tega kmeta.

Poleg tega nacionalni predpisi iz prvega odstavka zagotovijo, da država članica za del pravic, ki niso zajete v drugem pododstavku člena 105(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, obvezno plača nadomestilo, ki ustreza plačilu, ki bi bilo izplačano v primeru neposrednega prenosa med kmeti, zlasti ob upoštevanju trenda v proizvodnji v zadevni državi članici. To plačilo je enako plačilu, ki se zaračuna kmetu, ki prejme enakovredne pravice iz nacionalne rezerve.

Člen 48

Izračun individualnih omejitev

V začetnih izračunih in pri poznejših prilagoditvah individualnih omejitev pravic do premije se uporabljajo le cela števila.

Zaradi tega se tam, kjer končni rezultat aritmetičnih izračunov ni celo število, uporabi najbližje celo število. Vendar se uporabi višje celo število, če je rezultat izračunov točno med dvema celima številoma.

Člen 49

Obveščanje

1. Države članice do 31. decembra vsako leto obvestijo Komisijo o vseh spremembah dela prenesenih pravic do premij, ki se predajo nacionalni rezervi v skladu s členom 105(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 in, kadar je primerno, o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 105(3) navedene uredbe.

2. Države članice do 30. aprila vsako leto obvestijo Komisijo o:

(a)	številu pravic do premije, vrnjenih brez plačila kompenzacije v nacionalno rezervo po prenosih pravic brez prenosa gospodarstev v predhodnem letu;

(b)	številu neizkoriščenih pravic do premije iz člena 106(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, prenesenih v nacionalno rezervo v predhodnem letu;

(c)	številu pravic, dodeljenih v skladu s členom 106(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 v predhodnem letu;

(d)	številu pravic do premije, dodeljenih kmetom na območjih z omejenimi možnostmi iz nacionalne rezerve v predhodnem letu.

POGLAVJE 10

Plačila za goveje in telečje meso

Oddelek 1

Posebna premija

Člen 50

Zahtevki

1. Poleg zahtev iz integriranega sistema vsak zahtevek za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno premijo iz tega poglavja vsebuje:

(a)	razčlenitev števila živali po starostnih obdobjih;

(b)	napotilo k potnemu listu ali upravnemu dokumentu, ki spremlja živali iz zahtevka.

2. Zahtevki se lahko vložijo le v zvezi z živalmi, za katere velja, da so na datum začetka obdobja obvezne reje iz člena 53:

(a)	v primeru bikov, stare sedem mesecev ali več;

(b)

v primeru volov:

(i)	stare od sedem do devetnajst mesecev, v primeru prvega starostnega obdobja;

(ii)	stare najmanj dvajset mesecev, v primeru drugega starostnega obdobja.

Člen 51

Dodelitev premije

Za živali, ki niso upravičene do posebne premije zaradi uporabe sorazmernega zmanjšanja iz člena 110(4) Uredbe (ES) št. 73/2009, ne velja več zahtevek za isto starostno obdobje in se šteje, da so premijo že prejele.

Člen 52

Potni listi in upravni dokumenti

1. Pristojni organi države članice zagotovijo, da potni listi iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali enakovredni nacionalni upravni dokumenti iz člena 110(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 zagotavljajo, da se za eno žival in eno starostno obdobje dodeli le ena premija.

Države članice si pri tem po potrebi medsebojno pomagajo.

2. Države članice lahko zagotovijo, da ima nacionalni upravni dokument iz odstavka 1 obliko:

(a)	dokumenta, ki spremlja vsako posamezno žival;

(b)	izčrpnega seznama, ki ga ima kmet in vsebuje vse podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da zadevne živali ostanejo pri istem kmetu od datuma, ko je bil vložen prvi zahtevek, dokler se ne oddajo v zakol;

(c)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in vsebuje podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da država članica ali regija države članice, ki izkoristi to možnost, opravi na vseh živalih iz zahtevka preglede na kraju samem, preveri premike teh živali in jasno označi vsako pregledano žival, kar morajo kmetje dovoliti;

(d)

izčrpnega seznama, ki ga imajo centralni organi in vsebuje vse podatke, potrebne za upravni dokument, pod pogojem, da država članica sprejme potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da se premija ne dodeli dvakrat za isto starostno obdobje, in da na zahtevo takoj priskrbi podatke glede premijskega statusa za vsako žival.

3. Države članice, ki se odločijo, da bodo izkoristile eno ali več možnosti iz odstavka 2, o tem pravočasno obvestijo Komisijo in ji posredujejo ustrezne izvedbene določbe.

Člen 53

Obdobje obvezne reje

Obdobje obvezne reje iz člena 110(3)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 traja dva meseca in se začne dan po predložitvi zahtevka.

Vendar lahko države članice zagotovijo, da lahko kmet določi druge datume začetka obdobja, pod pogojem, da se ti ne začnejo pozneje od dveh mesecev po dnevu predložitve zahtevka.

Člen 54

Regionalna zgornja meja

1. Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 110(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

2. Če se države članice odločijo, da bodo uvedle različne regije ali spremenile obstoječe regije na svojem ozemlju v smislu člena 109(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo pred 1. januarjem tistega leta, v katerem bodo določile regije in postavile zgornjo mejo. Vsaka naknadna sprememba se sporoči Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 55

Omejitve števila živali na gospodarstvo

1. Če se države članice odločijo, da bodo spremenile omejitev 90 glav goveda na gospodarstvo in na starostno obdobje iz člena 110(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali od nje odstopile, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

Če države članice določijo najmanjše število živali na gospodarstvo, pod katerim se sorazmerno zmanjšanje ne bo zahtevalo, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2. Vsaka naknadna sprememba pri uporabi odstavka 1 se sporoči Komisiji pred 1. januarjem zadevnega leta.

Člen 56

Dodelitev premije ob zakolu

1. Države članice lahko dodelijo posebno premijo ob zakolu na naslednji način:

(a)	v primeru bikov, za posamezno starostno obdobje;

(b)	v primeru volov, za prvo ali drugo starostno obdobje ali s kombinacijo dodelitve premije za obe starostni obdobji.

2. Države članice, ki se odločijo dodeliti posebno premijo ob zakolu v skladu z odstavkom 1, zagotovijo, da se premija dodeli tudi v primeru, da se upravičene živali pošljejo v drugo državo članico ali izvozijo v tretjo državo.

3. Če se države članice odločijo dodeliti posebno premijo ob zakolu v skladu z odstavkom 1 tega člena, se za dodelitev premije smiselno uporabijo ta oddelek, člen 77 in člen 78(1) in (2).

4. Poleg informacij iz člena 78(1) je na zahtevkih za pomoč navedeno, ali je žival bik ali vol, spremlja pa jih dokument s podatki, ki se zahtevajo za namene člena 52. Po izbiri države članice je ta dokument eden izmed naslednjih:

(a)	potni list ali kopija potnega lista, če je sestavljen iz več izvodov;

(b)	kopija potnega lista, če je sestavljen iz samo enega izvoda, ki ga je potem treba vrniti pristojnemu organu iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000; v takem primeru država članica ukrepa in zagotovi, da informacije, ki jih vsebuje kopija, ustrezajo izvirniku;

(c)	nacionalni upravni dokument, če potni list ni na razpolago, pod pogoji iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

Države članice lahko opustijo uporabo državnega upravnega dokumenta. V takem primeru s potrebnimi ukrepi zagotovijo, da se premija ne dodeli dvakrat za isto starostno obdobje za živali, s katerimi so trgovali znotraj Skupnosti.

Če računalniško podprte podatkovne zbirke iz člena 3(b) Uredbe (ES) št. 1760/2000 po mnenju države članice vsebujejo informacije, potrebne za zagotovitev, da se dodeli le ena premija za vsako žival in starostno skupino, zahtevkom za pomoč ni treba dodajati dokumenta iz prvega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, ko države članice prosijo za možnost iz prvega pododstavka člena 78(2), sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da kmet lahko določi živali, za katere prosi za posebno premijo.

5. Za bike dokazilo o zakolu vsebuje maso klavnih trupov.

6. Za odpremo živali se zagotovi dokazilo o odpremi, in sicer z izjavo pošiljatelja živali, v kateri je navedena namembna država članica.

V takem primeru zahtevki za pomoč vključujejo:

(a)	ime in naslov pošiljatelja (ali ekvivalentno oznako);

(b)	identifikacijsko številko živali;

(c)	izjavo, da žival ni mlajša od devetih mesecev.

Zahtevki za pomoč se predložijo, preden žival zapusti ozemlje zadevne države članice, dokazilo o odpremi pa se predloži v roku treh mesecev od datuma, ko je žival zapustila ozemlje zadevne države članice.

Člen 57

Podatki o sistemu dodeljevanja

1. V primeru uporabe člena 56 in z odstopanjem od člena 53 se premija dodeli kmetom, ki so redili živali najmanj dva meseca, živali pa so bile po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklane ali odposlane in v manj kakor dveh mesecih izvožene.

Za vole se pri plačilu premije upoštevajo naslednja pravila:

(a)	premija za prvo starostno obdobje se dodeli samo, če je kmet redil žival vsaj dva meseca znotraj obdobja, ko je bila žival stara vsaj sedem mesecev in manj kot dvaindvajset mesecev;

(b)	premija za drugo starostno obdobje se lahko dodeli samo, če je kmet vsaj dva meseca redil žival, ki ni stara manj kot dvajset mesecev;

(c)	premija za ti dve starostni obdobji se lahko dodeli skupaj samo, če je kmet redil žival vsaj štiri zaporedne mesece v skladu z zahtevami glede starosti iz točk (a) in (b);

(d)	premija za drugo starostno obdobje se lahko dodeli samo, če je žival prišla iz druge države članice, ko je že dosegla starost devetnajstih mesecev.

2. Masa klavnih trupov se ugotovi na podlagi klavnih trupov v smislu člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1183/2006 (19).

Če klavni trupi ne ustrezajo tej opredelitvi, se uporabijo korekcijski faktorji iz Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 1249/2008 (20).

Če se zakol opravi v klavnici, za katero ne velja ocenjevalna lestvica Skupnosti za klavne trupe odraslega goveda, lahko države članice dovolijo, da se masa klavnih trupov ugotavlja na podlagi žive mase zaklane živali. V takem primeru je masa klavnih trupov enaka ali večja od 185 kg, če je bila živa masa zaklane živali enaka ali večja od 340 kg.

Člen 58

Obveščanje

Države članice pred začetkom zadevnega koledarskega leta obvestijo Komisijo o svoji odločitvi ali o kakršnih koli drugih spremembah, v zvezi z zahtevkom iz člena 56 in v zvezi s pomembnimi postopki.

Oddelek 2

Premija za krave dojilje

Člen 59

Krave mesnih pasem

Za namene člena 109(d) in člena 115(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 krave, ki spadajo med pasme goved, navedenih v Prilogi IV k tej uredbi, ne spadajo k mesnim pasmam.

Člen 60

Najvišja individualna kvota

1. Če se države članice odločijo, da bodo spremenile najvišjo individualno kvoto 120 000 kg iz člena 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali od nje odstopile, o tem obvestijo Komisijo pred 1. januarjem zadevnega koledarskega leta.

2. Vsaka naknadna sprememba pri uporabi odstavka 1 se sporoči Komisiji pred 31. decembrom zadevnega leta.

Člen 61

Obdobje obvezne reje

Šestmesečno obdobje obvezne reje iz drugega pododstavka člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se začne dan po predložitvi zahtevka.

Člen 62

Zahtevki

1. Brez poseganja v zahteve iz integriranega sistema, kadar zahtevek za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 vključuje zahtevek za premijo, ki se dodeli v skladu s členom 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje:

(a)	izjavo, v kateri je navedena individualna mlečna kvota, dostopna proizvajalcu 31. marca pred začetkom 12-mesečnega obdobja uporabe sistema presežnega obdavčenja v zadevnem koledarskem letu; če ta količina ni znana na dan vložitve zahtevka, je to čim prej treba sporočiti pristojnemu organu;

(b)	jamstvo kmeta, da ne bo povečal svoje individualne kvote nad količinsko omejitvijo, določeno v členu 111(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, v 12-mesečnem obdobju, ki prične teči na dan vložitve zahtevka.

Točka (b) se ne uporablja, če je država članica odpravila količinsko omejitev.

2. Zahtevki za premijo za krave dojilje se vložijo znotraj celotnega obdobja šestih mesecev v koledarskem letu, ki ga določi država članica.

Države članice lahko določijo posamezna obdobja ali datume za vložitev zahtevkov znotraj tega celotnega obdobja in število zahtevkov, ki jih lahko kmetje vložijo za premijo v enem koledarskem letu.

Člen 63

Povprečna mlečnost

Povprečna mlečnost se izračuna na podlagi povprečnih mlečnosti iz Priloge V. Vendar pa države članice za ta izračun lahko uporabijo dokument, ki ga priznavajo in ki potrjuje povprečno mlečnost mlečne črede na kmeta.

Člen 64

Dodatna nacionalna premija

1. Dodatna nacionalna premija za krave dojilje iz člena 111(5) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko dodeli le tistemu kmetu, ki isto koledarsko leto prejme premijo za krave dojilje.

Dodatna nacionalna premija za krave dojilje se dodeli le znotraj omejitve števila živali, primernih za premijo za krave dojilje, če je to sprejemljivo po določitvi sorazmernega zmanjšanja iz drugega pododstavka člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Države članice lahko določijo dodatne pogoje za dodelitev dodatne nacionalne premije za krave dojilje. O tem pravočasno obvestijo Komisijo, še preden ti pogoji začnejo veljati.

3. Komisija najpozneje do 31. avgusta vsakega koledarskega odloči, katere države članice izpolnjujejo pogoje, določene v tretjem pododstavku člena (111)(5) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 65

Individualna zgornja meja

Države članice določijo individualno zgornjo mejo na kmeta v skladu s členom 112(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 66

Obveščanje

1. Države članice do 31. decembra vsako leto obvestijo Komisijo:

(a)	o vseh spremembah znižanja iz drugega pododstavka člena 113(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	kadar je primerno, o vseh spremembah ukrepov, sprejetih v skladu s členom 113(3)(a) navedene uredbe.

2. Države članice po elektronskem sredstvu na obrazcu, ki ga da na voljo Komisija, najpozneje do 31. julija vsako koledarsko leto sporočijo Komisiji:

(a)	število pravic do premije, vrnjenih brez plačila kompenzacije v nacionalno rezervo po prenosih pravic brez prenosa gospodarstev v predhodnem koledarskem letu;

(b)	število neizkoriščenih pravic do premije iz člena 69(2), prenesenih v nacionalno rezervo v predhodnem koledarskem letu;

(c)	število pravic, dodeljenih v skladu s členom 114(3) Uredbe (ES) 73/2009 v predhodnem koledarskem letu.

Člen 67

Brezplačno pridobljene pravice

Kadar kmet iz nacionalne rezerve brezplačno pridobi pravice do premije, v naslednjih treh koledarskih letih ne sme prenesti in/ali začasno dati v zakup svojih pravic, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih.

Člen 68

Uporaba pravic

1. Kmet, ki je nosilec pravic, lahko te uporablja tako, da jih izkoristi sam in/ali jih da v zakup drugemu proizvajalcu.

2. Kadar kmet med vsakim posameznim koledarskim letom ne uporabi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenih v skladu z odstavkom 4, se neuporabljeni del prenese v nacionalno rezervo, razen:

(a)	kadar ima kmet največ sedem pravic do premije, pa ni uporabil najnižjega odstotka svojih pravic, določenega v skladu z odstavkom 4, med vsakim od dveh zaporednih koledarskih let, se del, ki ga ni uporabil v zadnjem koledarskem letu, prenese v nacionalno rezervo;

(b)	kadar kmet sodeluje v ekstenzifikacijskem programu, ki ga priznava Komisija;

(c)	kadar kmet sodeluje v programu predčasnega upokojevanja, ki ga priznava Komisija in v katerem prenos in/ali začasni zakup pravic ni obvezen, ali

(d)	v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih.

3. Začasni zakup je samo za celo koledarsko leto in vključuje vsaj najmanjše število živali iz člena 69(1). Kmet na koncu vsakega obdobja začasnega zakupa, ki ne sme presegati treh zaporednih let, razen če pravice prenese, zase spet pridobi vse svoje pravice za najmanj dve zaporedni koledarski leti. Če kmet sam ne izkoristi vsaj najnižjega odstotka svojih pravic, določenega v odstavku 4, v vsakem od dveh let, država članica, razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, letno odvzame in vrne v nacionalno rezervo tisti del pravic, ki jih kmet ni uporabil.

Kmetom, ki so se obvezali, da bodo sodelovali v ekstenzifikacijskem programu v skladu z ukrepom iz člena 2(1)(c) Uredbe (EGS) št. 2078/92 ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členoma 22 in 23 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali v ekstenzifikacijskem programu v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005, ni dovoljeno, da začasno dajo v zakup svoje pravice in/ali jih prenesejo v obdobju tega sodelovanja. Vendar se ta pododstavek ne uporablja, kadar program dovoljuje prenos in/ali začasno oddajo pravic v zakup kmetom, katerih sodelovanje pri ukrepih, ki niso navedeni v tem pododstavku, zahteva pridobitev teh pravic.

4. Najnižji odstotek uporabe pravic do premije je 70 %. Vendar države članice lahko ta odstotek dvignejo na 100 %.

Države članice o odstotku, ki ga nameravajo uporabiti, ali o vsaki spremembi tega odstotka vnaprej obvestijo Komisijo.

Člen 69

Prenos pravic in začasni zakup

2. Prenosi pravic do premije in začasni zakup teh pravic so veljavni šele, ko kmet, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, in kmet, ki te pravice prejema, o tem skupaj obvestita pristojne organe države članice.

Takšno obvestilo se pripravi v roku, ki ga je določila država članica, vendar najpozneje do datuma, ko je kmet, ki prejema pravice, vložil zahtevek za premijo, razen če se prenos pravic uveljavlja z dedovanjem. V tem primeru je kmet, ki prejema pravice, dolžan predložiti ustrezne pravne dokumente, ki dokazujejo, da je on ali ona dedič ali dedinja pokojnega kmeta.

Člen 70

Sprememba individualne zgornje meje

Prvi odstavek se ne uporablja, če se prenos uveljavlja z dedovanjem.

Člen 71

Kmetje, ki niso lastniki zemljišča, na katerem kmetujejo

Kmetje, ki kmetujejo samo na zemljišču v javni ali kolektivni lasti in se odločijo prenehati s kmetovanjem na tem zemljišču ter prenesti vse svoje pravice na drugega kmeta, se obravnavajo enako kot kmetje, ki prodajajo ali prenašajo svoja gospodarstva. V vseh drugih primerih se takšni kmetje obravnavajo enako kot kmetje, ki samo prenašajo svoje pravice do premije.

Člen 72

Prenos prek nacionalne rezerve

Kadar države članice določijo, da se prenos pravic brez prenosa gospodarstva opravi prek nacionalne rezerve v skladu s členom 113(3)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, uporabijo nacionalne predpise, ki ustrezajo tistim iz členov 69 do 71. Poleg tega v tem primeru:

—	države članice lahko določijo, da se začasni zakup opravi prek nacionalne rezerve,

—

ko se pravice do premije prenašajo ali začasno zakupijo v primerih, v katerih se uporablja prva alinea, začnejo prenosi v rezervo veljati šele, ko pristojni organi države članice o tem obvestijo kmeta, ki prenaša in/ali daje v zakup pravice, prenosi iz rezerve na drugega kmeta pa začnejo veljati šele, ko ti organi o tem obvestijo tega kmeta.

Poleg tega morajo te določbe zagotoviti, da bo država članica izvedla plačilo za del pravic, ki niso navedene v drugem pododstavku člena 113(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki ustreza plačilu, ki bi bilo izplačano v primeru neposrednega prenosa med kmeti, zlasti ob upoštevanju trenda v proizvodnji v zadevni državi članici. To plačilo je enako plačilu, ki se bo zahtevalo od kmetov, ki bodo prejeli enakovredne pravice iz nacionalne rezerve.

Člen 73

Delne pravice

1. Če izračuni, ki jih je treba izdelati v skladu s členi 65 do 72, dajo rezultate, ki niso cela števila, se upošteva samo prvo decimalno mesto števila.

2. Če so za kmete ali za nacionalno rezervo rezultat uporabe določb tega oddelka delne pravice do premije, se te delne pravice seštejejo.

3. Če ima kmet delno pravico, se ta prenese samo na ustrezni del zneska premije na enoto, in kadar je primerno, samo na ustrezni del dodatne nacionalne premije iz člena 64.

Člen 74

Posebni program za telice

1. Države članice, ki želijo izkoristiti možnost iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, o tem obvestijo Komisijo in ji hkrati predložijo ustrezne podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, ali so pogoji iz člena 115(1) navedene uredbe izpolnjeni.

Zadevne države članice prav tako, kadar je to primerno, sporočijo posebno zgornjo mejo, ki so jo določile.

Komisija odloči, katere države članice izpolnjujejo pogoje iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Odločitve, veljavne v času začetka veljavnosti te uredbe, veljajo še naprej.

2. Države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, pred 1. januarjem zadevnega leta obvestijo Komisijo o vsaki spremembi posebne nacionalne zgornje meje, ki so jo določile.

3. Države članice, ki uporabljajo posebni program, določijo merila za zagotovitev, da se premija plača kmetom, katerih čreda telic je namenjena za obnovo čred krav. Navedena merila lahko vključujejo zlasti starostne omejitve in/ali pasemske zahteve. Države članice pred 31. decembrom v letu pred zadevnim letom obvestijo Komisijo o sprejetih merilih. Vsaka naknadna sprememba se sporoči Komisiji pred 31. decembrom v letu pred zadevnim letom.

4. Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz drugega pododstavka člena 115(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska premije na enoto glede na decimalko in, kadar je primerno, ustrezni del dodatne nacionalne premije iz člena 64. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

5. V državah članicah, ki uporabljajo posebni program, se v celoti upoštevajo zahteve iz člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi z najnižjim številom živali v lasti, ali za krave dojilje, če je kmet vložil zahtevek za krave dojilje, ali za telice, če je kmet vložil zahtevek za telice.

6. Določbe členov 65 do 73 se ne uporabljajo za ta poseben program.

Člen 75

Zaokrožanje števila živali

Če izračun najvišjega števila telic v odstotkih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, pokaže rezultat, ki ni celo število, se to število zaokroži navzdol na najbližje celo število, če je to število manjše od 0,5, in navzgor na najbližje celo število, če je to število 0,5 ali več.

Oddelek 3

Skupne določbe za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Člen 76

Zahtevki za posebno premijo in premijo za krave dojilje

Države članice lahko iz upravnih razlogov določijo, da so zahtevki za pomoč za neposredna plačila iz člena 19 Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s posebno premijo in premijo za krave dojilje za najmanjše število živali, pod pogojem, da to število ne presega treh živali.

Oddelek 4

Klavna premija

Člen 77

Izjava o sodelovanju

Države članice lahko določijo, da vsak kmet, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev klavne premije iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009 za dano koledarsko leto, pred datumom ali hkrati z datumom, ko vloži prvi zahtevek za to koledarsko leto, predloži izjavo o sodelovanju.

Če kmet ne spremeni izjave o sodelovanju, lahko država članica sprejme, da prejšnja izjava ostane v veljavi.

Člen 78

Zahtevki

1. Zahtevki za pomoč vsebujejo podatke, potrebne za plačilo klavne premije, zlasti datum rojstva živali, v primeru živali, rojenih po 1. januarju 1998.

Zahtevki za pomoč se vložijo v obdobju, ki ga določi država članica, vendar ne sme preseči šestih mesecev po zakolu živali ali, pri izvozu živali, po datumu, ko zapusti carinsko območje Skupnosti. Navedeno obdobje se izteče najpozneje ob koncu februarja naslednjega leta, razen v izjemnih primerih, ki jih določijo države članice, ki so živali odposlale ali izvozile. V skladu s tem časovnim okvirom lahko države članice določijo obdobja in datume za predložitev zahtevkov za pomoč in hkrati določijo število zahtevkov, ki jih lahko vsak kmet predloži v koledarskem letu.

Države članice lahko dovolijo, da se zahtevki vložijo prek osebe, ki ni kmet. V takšnih primerih sta na zahtevku navedena ime in naslov kmeta, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo.

Poleg zahtev iz integriranega sistema vsak zahtevek vsebuje:

(a)

v primerih, kjer je dodelitev odobrena ob zakolu, potrdilo klavnice ali kakšen drug dokument, ki ga izda ali potrdi klavnica in vsebuje vsaj naslednje podatke:

(i)	ime in naslov klavnice (ali ekvivalentno oznako);

(ii)	datum zakola ter identifikacijsko in klavniško številko živali;

(iii)

pri teletih maso klavnih trupov, razen kadar se uporablja člen 79(4);

(b)

v primerih, kjer se žival izvozi v tretjo državo:

(i)	ime in naslov izvoznika (ali ekvivalentno oznako);

(ii)	identifikacijsko številko živali;

(iii)

izvozno deklaracijo, ki navaja starost za tiste živali, ki so rojene po 1. januarju 1998, in pri teletih, razen kadar se uporablja člen 79(4), živo maso, ki ne sme presegati 300 kg;

(iv)	dokazilo, da je žival zapustila carinsko območje Skupnosti, kar se dokaže na enak način kakor za izvozno nadomestilo.

Države članice lahko določijo, da se informacije iz točk (a) in (b) četrtega pododstavka posredujejo prek organa ali organov, ki jih prizna država članica in ki lahko uporabijo informacijsko tehnologijo.

Države članice izvedejo reden, nenapovedan nadzor glede točnosti podatkov na potrdilih ali dokumentih in po potrebi podatkov iz četrtega pododstavka.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice določijo, da se podatki o zakolu živali iz računalniško podprtih podatkovnih zbirk iz člena 3(b) Uredbe (ES) št. 1760/2000, ki so jih klavnice posredovale pristojnemu organu, že štejejo kot zahtevki za klavno premijo v imenu kmetov, pod pogojem, da te podatkovne zbirke ponujajo, po mnenju države članice, ustrezna zagotovila glede točnosti podatkov, ki jih vsebujejo za namene programa klavne premije in, kadar je primerno, za plačilo posebne premije za zakol.

Države članice lahko določijo, da se zahtevki kljub temu predložijo. V takem primeru lahko določijo vrsto podatkov, ki se priložijo zahtevku.

Države članice, ki se odločijo za uporabo tega odstavka, obvestijo Komisijo o vsaki naknadni spremembi, še preden se izvede.

Države članice zagotovijo, da podatki, ki so na razpolago plačilni agenciji, vsebujejo vse potrebne informacije za plačilo klavne premije, predvsem:

(a)	vrste in količine živali iz člena 116(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki so bile zaklane v zadevnem letu;

(b)	informacije o ustreznosti glede starostnih omejitev in mase klavnih trupov živali iz navedenega člena in glede obdobja obvezne reje iz člena 80 te uredbe;

(c)	kadar je primerno, informacije, potrebne za plačilo posebne premije ob zakolu.

3. Četudi se država članica, v kateri je bil opravljen zakol, odloči za odstopanje, določeno v odstavku 2 tega člena, klavnica za živali, ki so bile predmet trgovine znotraj Skupnosti, po obdobju obvezne reje iz člena 80 izda dokument iz točke (a) četrtega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Če pa so sistemi za prenos podatkov skladni, se dve državi članici lahko dogovorita za uporabo odstavka 2.

Države članice si medsebojno pomagajo pri zagotavljanju učinkovitega nadzora pristnosti predloženih dokumentov in/ali točnosti izmenjanih podatkov. V ta namen država članica, v kateri se opravi plačilo, redno posreduje državi članici, v kateri se opravi zakol, povzetek potrdil o zakolu (ali podatke namesto tega) po klavnicah, ki ga prejme od slednje države članice.

Člen 79

Masa in predstavitev klavnih trupov

1. Za namene člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 predstavljajo klavne trupe telet trupi po odstranitvi kože, odstranitvi drobovja in izkrvavitvi, brez glave ali nog v skočnih sklepih, vendar z jetri, ledvicami in ledvičnim lojem.

2. Masa, ki jo je treba upoštevati, je masa klavnega trupa po ohladitvi ali masa toplega klavnega trupa, določena nemudoma po zakolu in zmanjšana za 2 %.

3. Če klavne trupe predstavljajo trupi brez jeter, ledvic in/ali ledvičnega loja, se masa poveča za:

(a)	3,5 kg za jetra;

(b)	0,5 kg za ledvice;

(c)	3,5 kg za ledvični loj.

4. Države članice lahko določijo, da se, če je tele staro manj kakor šest mesecev ob zakolu ali izvozu, šteje, da so zahteve glede mase iz člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjene.

Če mase klavnih trupov ni mogoče ugotoviti v klavnici, se šteje, da so zahteve glede mase iz člena 116(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 izpolnjene, če živa masa ne presega 300 kg.

Člen 80

Obdobje obvezne reje

1. Klavna premija se plača kmetu, ki je žival redil najmanj dva meseca in je bila po tem obdobju v manj kakor enem mesecu zaklana ali v manj kakor dveh mesecih izvožena.

2. Pri teletih, ki se zakoljejo pred starostjo treh mesecev, znaša obdobje obvezne reje en mesec.

Člen 81

Nacionalne zgornje meje

1. Nacionalne zgornje meje iz člena 116(1) in (3) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določene v Prilogi VI k tej uredbi.

2. Če zahtevek za sorazmerno zmanjšanje iz člena 116(4) Uredbe (ES) št. 73/2009 navaja število upravičenih živali, ki je manjše od celega števila, se dodeli ustrezni del zneska klavne premije na enoto glede na decimalko. V ta namen se upošteva le prvo decimalno mesto.

Oddelek 5

Splošne določbe

Člen 82

Izplačilo predplačil

1. V skladu s členom 29(4)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009, na podlagi rezultatov upravnega nadzora in pregledov na kraju samem, pristojni organ kmetu plača za število živali, ki veljajo za upravičene, predplačilo, enako 60 % posebne premije, premije za krave dojilje in klavne premije.

Pri posebni premiji, pri posebnem programu za telice iz člena 74 in pri klavni premiji lahko država članica zniža odstotek predplačila, vendar pa slednje ne sme biti manjše od 40 %.

Predplačilo se ne more izplačati pred 16. oktobrom koledarskega leta, v katerem je bila premija zaprošena.

2. Znesek končnega plačila premije je enak razliki med predplačilom in zneskom premije, do katere je kmet upravičen.

Člen 83

Leto dodelitve

1. Datum vložitve zahtevka je operativni dogodek za določitev leta, v katerem se za živali dodelita posebna premija in premija za krave dojilje, in je hkrati operativni dogodek za določitev števila glav velikih živali (GVŽ), ki se upošteva za izračun obremenitve.

Če pa se posebna premija dodeli v skladu s členom 56, je znesek premije, ki se uporabi, tisti, ki velja 31. decembra v letu, v katerem je bil opravljen zakol ali v katerem je bil opravljen izvoz v naslednjih primerih:

(a)	ko je bila žival zaklana ali izvožena najpozneje 31. decembra;

(b)	ko je zahtevek za premijo za to žival vložen šele po tem datumu.

2. Glede klavne premije se za določitev višine pomoči in izračuna sorazmernega zmanjšanja v skladu s členom 81 za leto dodelitve pomoči šteje leto zakola ali izvoza.

Člen 84

Sankcije za nezakonito uporabo ali posest nekaterih snovi ali proizvodov

Ob večkratnih kršitvah zaradi nezakonite uporabe ali posesti snovi in proizvodov, ki jih ustrezne uredbe Skupnosti na veterinarskem področju ne dovoljujejo, države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 119(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določijo obdobje izključitve iz sheme pomoči glede na težo prekrška.

Člen 85

Določitev posameznih kvot za mleko

Do konca sedmega zaporednega obdobja iz člena 66 Uredbe (ES) št. 1234/2007, z odstopanjem od datumov iz člena 62(1)(a) te uredbe, se lahko država članica odloči, da se za kmete, ki redijo krave mlekarice in prenesejo ali prevzamejo vse individualne kvote ali njihov del z začetkom veljavnosti 31. marca ali 1. aprila v skladu s členom 65(i) in (k) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali v skladu z nacionalnimi predpisi, sprejetimi za izvajanje členov 73, 74 in 75 navedene uredbe, 1. aprila določita največja individualna kvota razpoložljivega mleka, ki je upravičena do premije za krave dojilje, ter največje število krav dojilj.

Člen 86

Določitev obdobij obvezne reje

Zadnji dan obdobij obvezne reje iz členov 53, 57(1), 61 in 80 je dan pred dnevom, ki ima isto številko kakor začetni dan obdobij, ne glede na to, ali gre za delovni dan ali ne.

Člen 87

Identifikacija in registracija živali

Zahteve glede identifikacije in registracije živali, ki jih določa člen 117 Uredbe (ES) št. 73/2009, veljajo za živali, ki so rojene pred 1. januarjem 1998, v skladu s postopkom iz Direktive Sveta 2008/71/ES (21), razen za živali, ki so predmet trgovine znotraj Skupnosti.

NASLOV III

POSEBNA PRAVILA V ZVEZI Z NASLOVOM V UREDBE (ES) št. 73/2009

POGLAVJE 1

Shema enotnega plačila na površino

Člen 88

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo na ravni, višji od 0,3 ha, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je določena v Prilogi VII k tej uredbi.

Člen 89

Kmetijske površine

Kmetijske površine po shemi enotnega plačila na površino iz člena 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 so določene v Prilogi VIII k tej uredbi.

Člen 90

Pridelava konoplje

Kar zadeva upravičenost do sheme enotnega plačila na površino, se smiselno uporabljajo določbe v zvezi s sortami konoplje iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1120/2009.

POGLAVJE 2

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila

Člen 91

Koeficient znižanja

V primeru, da bi dopolnilna nacionalna neposredna plačila znotraj sektorja presegala najvišjo stopnjo, ki jo je odobrila Komisija v skladu s členom 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, se stopnja dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v zadevnem sektorju z uporabo koeficienta znižanja sorazmerno zmanjša.

Člen 92

Pogoji za upravičenost

Za namene člena 132(7)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009 Komisija zlasti upošteva posebne finančne okvire (pod)sektorjev iz člena 132(5) navedene uredbe in pogoje za upravičenost, ki se uporabljajo za ustrezna neposredna plačila, ki se tedaj uporabljajo za države članice, ki niso nove države članice iz četrtega pododstavka člena 132(2) navedene uredbe.

V členu 132 Uredbe (ES) št. 73/2009 in tem poglavju „ustrezno neposredno plačilo, ki se tedaj uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice“ pomeni kakršno koli neposredno plačilo iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ki se je dodelilo v letu uporabe dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, katerih pogoji za upravičenost so podobni kot pri zadevnem dopolnilnem nacionalnem neposrednem plačilu.

Člen 93

Nadzori

Nove države članice uvedejo primerne nadzorne ukrepe, s čimer zagotovijo, da se izpolnijo pogoji za odobritev dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil, ki jih je določila Komisija v skladu s členom 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 94

Letno poročilo

Nove države članice predložijo poročilo s podatki o ukrepih za izvajanje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil pred 30. junijem leta po njihovi izvedbi. Poročilo zajema vsaj naslednje:

(a)	kakršne koli spremembe okoliščin, ki vplivajo na dopolnilna nacionalna neposredna plačila;

(b)	za vsako dopolnilno nacionalno neposredno plačilo število upravičencev, skupni znesek dodeljene dopolnilne nacionalne pomoči, število hektarov, število živali ali drugih plačanih enot plačila;

(c)	poročilo o nadzornih ukrepih v skladu s členom 93.

Člen 95

Državna pomoč

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, ki niso v celoti plačana z odobritvijo Komisije iz člena 132(7) Uredbe (ES) št. 73/2009, se obravnavajo kot nezakonita državna pomoč v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (22).

NASLOV IV

RAZVELJAVITVE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 96

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 1973/2004 se s 1. januarjem 2010 razveljavi.

Vendar pa se še naprej uporablja pri zahtevkih za pomoč za leto 2009 in predhodna premijska leta.

2. Sklici na Uredbo (ES) št. 1973/2004 veljajo kot sklici na to uredbo in se razumejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 97

Prehodna pravila

Z odstopanjem od člena 32(2) in člena 159(1) Uredbe (ES) št. 1973/2004 ter ob upoštevanju pomoči za energetske poljščine v skladu s poglavjem 8 in sheme za prostovoljno praho v skladu s poglavjem 16 navedene uredbe se predelava surovin, pridelanih v letu 2009, izvede do datuma, ki ga določi zadevna država članica, vendar najpozneje do 31. julija 2011.

Za poljščine, ki niso enoletne poljščine in bodo pridelane po letu 2009, se v zvezi s pridelavo od leta 2010 dalje poglavji 8 in 16 Uredbe (ES) št. 1973/2004 prenehata uporabljati, varščine, položene v skladu s členoma 31(3) in 158(1) Uredbe (ES) št. 1973/2004, pa se sprostijo do datuma, ki ga določi zadevna država članica, vendar najpozneje do 31. julija 2010.

Člen 98

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. oktobra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(3) UL L 345, 20.11.2004, str. 1.

(4) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(5) UL 125, 11.7.1966, str. 2298/66.

(6) UL 125, 11.7.1966, str. 2309/66.

(7) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(8) UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

(9) UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(10) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11) Glej stran 65 tega Uradnega lista.

(12) UL L 171, 1.7.2009, str. 6.

(13) UL L 339, 24.12.2003, str. 36.

(14) UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

(15) UL L 297, 21.11.1996, str. 49.

(16) UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(17) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(18) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(19) UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

(20) UL L 337, 16.12.2008, str. 3.

(21) UL L 213, 8.8.2008, str. 31.

(22) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

PRILOGA I

PROIZVODNO VEZANO PLAČILO ZA RIŽ

Izračun koeficienta znižanja iz člena 8

1. Za ugotovitev morebitne prekoračitve osnovne površine iz člena 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 pristojni organ države članice na eni strani upošteva osnovne površine ali podosnovne površine, določene v členu 75 navedene uredbe, in na drugi strani celotne površine, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč za te osnovne površine in podosnovne površine.

2. Pri ugotavljanju celotne površine, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč, se ne upoštevajo tisti zahtevki ali deli zahtevkov, pri katerih je preverjanje pokazalo, da so očitno neupravičeni.

3. Če se za nekatere osnovne površine ali podosnovne površine ugotovi prekoračitev, država članica zanje ugotovi odstotek prekoračitve, izračunan na dve decimalni mesti, v roku iz člena 6 te uredbe. Če se prekoračitev lahko predvidi, država članica o tem nemudoma obvesti proizvajalce.

4. Koeficient znižanja proizvodno vezanega plačila za riž se v skladu s členom 76 Uredbe (ES) št. 73/2009 izračuna po naslednji formuli:

Koeficient znižanja = referenčna površina podosnovne površine, deljena s celotno površino, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč za to podosnovno površino.

Znižano proizvodno vezano plačilo za riž se izračuna po naslednji formuli:

Znižana proizvodno vezana pomoč za riž = proizvodno vezana pomoč za riž, pomnožena s koeficientom znižanja.

Ta koeficient znižanja in to znižano proizvodno vezano plačilo za riž se izračunata za vsako podosnovno površino, po uporabi prerazporeditve iz člena 76(2) Uredbe (ES) št. 73/2009. Prerazporeditev se izvede v korist podosnovnih površin, za katere so bile omejitve presežene. Izvede se sorazmerno s prekoračitvami, ugotovljenimi pri podosnovnih površinah, za katere so bile omejitve presežene.

PRILOGA II

TEST GRENKE LUPINE IZ ČLENA 13

Izvaja se na vzorcu 200 zrn, vzetih iz serije po 1 kg iz vsake serije po največ 20 ton.

Test je namenjen izključno zagotovitvi kakovostnega dokazila o prisotnosti grenkih zrn v vzorcu. Toleranca homogenosti je 1 zrno na 100 zrn. Uporabite metodo Grain-Cut po Von Sengbuschu (1942), Ivanovu in Smirnovi (1932) in Eggebrechtu (1949). Prečno prerežite suha ali nabrekla zrna. Polovičke zrn dajte v sito in jih za deset sekund potopite v raztopino joda, potem pa jih z vodo spirajte pet sekund. Prerezane površine grenkih zrn porjavijo, medtem ko ostanejo tiste z nizko vsebnostjo alkaloidov rumene.

Za pripravo jodove raztopine raztopite 14 g kalijevega jodata v kar najmanj vode, dodajte 10 g joda in razredčite do 1 000 cm3. Pred uporabo pustite raztopino stati teden dni. Hranite jo v rjavih steklenicah. Pred uporabo razredčite osnovno raztopino na od tri- do petkratno prostornino začetne raztopine.

PRILOGA III

OBMOČJA, UPRAVIČENA DO PREMIJE ZA KOZE

1. Bolgarija: celotno območje države

2. Ciper: celotno območje države.

3. Portugalska: celotno območje države, razen Azorov.

4. Slovenija: celotno območje države.

5. Slovaška: vsa gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

PRILOGA IV

SEZNAM PASEM GOVED IZ ČLENA 59

—	Angler Rotvieh (Angeln) — Rød dansk mælkerace (RMD) — German Red — Lithuanian Red

—

Ayrshire

—	Armoricaine

—	Bretonne pie noire

—

Fries-Hollands (FH), Française frisonne pie noire (FFPN), Friesian-Holstein, Holstein, Black and White Friesian, Red and White Friesian, Frisona española, Frisona Italiana, Zwartbonten van België/pie noire de Belgique, Sortbroget dansk mælkerace (SDM), Deutsche Schwarzbunte, Schwarzbunte Milchrasse (SMR), Czarno-biała, Czerwono-biała, Magyar Holstein-Friz, Dutch Black and White, Estonian Holstein, Estonian Native, Estonian Red, British Friesian, črno-bela, German Red and White, Holstein Black and White, Red Holstein

—	Groninger Blaarkop

—

Guernsey

—

Jersey

—	Malkeborthorn

—

Reggiana

—	Valdostana Nera

—	Itäsuomenkarja

—	Länsisuomenkarja

—	Pohjoissuomenkarja.

PRILOGA V

POVPREČNA MLEČNOST IZ ČLENA 63

(kilogrami)
Belgija	6 920
Češka	5 682
Estonija	5 608
Španija	6 500
Francija	5 550
Ciper	6 559
Latvija	4 796
Litva	4 970
Madžarska	6 666
Avstrija	4 650
Poljska	3 913
Portugalska	5 100
Slovaška	5 006

PRILOGA VI

NACIONALNE ZGORNJE MEJE ZA KLAVNO PREMIJO IZ ČLENA 81(1)

	Odraslo govedo	Teleta
Belgija	—	335 935
Španija	1 982 216	25 629
Portugalska	325 093	70 911

PRILOGA VII

NAJMANJŠA VELIKOST UPRAVIČENE POVRŠINE NA GOSPODARSTVO PO SHEMI ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

Nove države članice	Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo iz člena 124(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 (ha)
Bolgarija	1 Vendar lahko za plačila zaprosijo tudi gospodarstva z vsaj 0,5 hektarja trajnih nasadov
Ciper	0,3
Češka	1
Estonija	1
Madžarska	1 Vendar lahko za plačila zaprosijo tudi gospodarstva z več kot 0,3 hektarja sadovnjakov ali vinogradov
Latvija	1
Litva	1
Poljska	1
Romunija	1
Slovaška	1

PRILOGA VIII

KMETIJSKA POVRŠINA PO SHEMI ENOTNEGA PLAČILA NA POVRŠINO

Nove države članice	Kmetijska površina po shemi enotnega plačila na površino iz člena 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 (tisoči hektarjev)
Bolgarija	3 492
Ciper	140
Češka	3 469
Estonija	800
Madžarska	4 829
Latvija	1 475
Litva	2 574
Poljska	14 337
Romunija	8 716
Slovaška	1 880

PRILOGA IX

Korelacijska Tabela

Uredba (ES) št. 1973/2004	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 5
Člen 2(2)	Člen 5(3)
Člen 2(3)	Člen 3
Člen 2(5)	Člen 13
Člen 3	Člen 4
Člen 4	Člen 6
Člen 5	—
Člen 6	—
Člen 7	—
Člen 8	—
Člen 9	—
Člen 10	—
Člen 11	Člen 14
Člen 12	Člen 7
Člen 13	Člen 8
Člen 14	Člen 9
Člen 15	Člen 15
Člen 16	Člen 16
Člen 17	Člen 17
Člen 18	—
Člen 19	Člen 10
Člen 20	Člen 11
Člen 21	Člen 12
Člen 22	—
Člen 23	—
Člen 24	—
Člen 25	—
Člen 26	—
Člen 27	—
Člen 28	—
Člen 29	—
Člen 30	—
Člen 31	—
Člen 32	—
Člen 33	—
Člen 34	—
Člen 35	—
Člen 36	—
Člen 36a	—
Člen 37	—
Člen 38	—
Člen 39	—
Člen 40	—
Člen 41	—
Člen 42	—
Člen 43	—
Člen 44	—
Člen 45	—
Člen 46	Člen 18
Člen 47	Člen 19
Člen 48	Člen 20
Člen 49	Člen 21
Člen 49a	Člen 22
Člen 50	Člen 23
Člen 51	—
Člen 52	—
Člen 53	—
Člen 54	—
Člen 55	—
Člen 56	—
Člen 57	—
Člen 58	—
Člen 59	—
Člen 60	—
Člen 61	—
Člen 62	—
Člen 63	—
Člen 64	—
Člen 65	—
Člen 66	—
Člen 67	—
Člen 68	—
Člen 69	—
Člen 70	Člen 35
Člen 71	Člen 36
Člen 72	Člen 37
Člen 73	Člen 38
Člen 74	Člen 39
Člen 75	Člen 40
Člen 76	Člen 41
Člen 77	Člen 42
Člen 78	Člen 43
Člen 79	Člen 44
Člen 80	Člen 45
Člen 81	Člen 46
Člen 82	Člen 47
Člen 83	Člen 48
Člen 84	Člen 49
Člen 85	—
Člen 86	—
Člen 87	Člen 50
Člen 88	Člen 51
Člen 89	Člen 52
Člen 90	Člen 53
Člen 91	Člen 54
Člen 92	Člen 55
Člen 93	Člen 56
Člen 94	Člen 57
Člen 95	Člen 58
Člen 96	—
Člen 97	—
Člen 98	—
Člen 99	Člen 59
Člen 100	Člen 60
Člen 101	Člen 61
Člen 102	Člen 62
Člen 103	Člen 63
Člen 104	Člen 64
Člen 105	Člen 65
Člen 106	Člen 66
Člen 107	Člen 67
Člen 108	Člen 68
Člen 109	Člen 69
Člen 110	Člen 70
Člen 111	Člen 71
Člen 112	Člen 72
Člen 113	Člen 73
Člen 114	Člen 74
Člen 115	Člen 75
Člen 116	Člen 76
Člen 117	—
Člen 118	—
Člen 118a	—
Člen 118b	—
Člen 118c	—
Člen 118d	—
Člen 119	—
Člen 120	Člen 77
Člen 121	Člen 78
Člen 122	Člen 79
Člen 123	Člen 80
Člen 124	Člen 81
Člen 125	—
Člen 126	Člen 82
Člen 127	Člen 83
Člen 128	—
Člen 129	Člen 84
Člen 130	Člen 85
Člen 130a	Člen 86
Člen 131	—
Člen 132	Člen 87
Člen 133	—
Člen 134	Člen 88
Člen 135	Člen 89
—	Člen 90
Člen 136	—
Člen 137	—
Člen 138	—
Člen 139	Člen 91
Člen 139a	Člen 92
Člen 140	Člen 93
Člen 141	Člen 94
Člen 142	Člen 95
Člen 142a	—
Člen 143	—
Člen 144	—
Člen 145	—
Člen 146	—
Člen 147	—
Člen 148	—
Člen 149	—
Člen 150	—
Člen 151	—
Člen 152	—
Člen 153	—
Člen 154	—
Člen 155	—
Člen 156	—
Člen 157	—
Člen 158	—
Člen 159	—
Člen 160	—
Člen 163	—
Člen 164	—
Člen 165	—
Člen 166	—
Člen 167	—
Člen 168	—
Člen 169	—
Člen 170	—
Člen 171	—
Člen 171a	Člen 24
Člen 171aa	Člen 25
Člen 171ab	Člen 26
Člen 171ac	Člen 27
Člen 171ad	Člen 28
Člen 171ae	Člen 29
Člen 171af	Člen 30
Člen 171ag	—
Člen 171ah	—
Člen 171ai	—
Člen 171b	—
Člen 171ba	—
Člen 171bb	—
Člen 171bc	—
Člen 171c	—
Člen 171ca	—
Člen 171cb	—
Člen 171cc	—
Člen 171cd	—
Člen 171ce	—
Člen 171cf	—
Člen 171cg	—
Člen 171ch	—
Člen 171ci	—
Člen 171cj	—
Člen 171ck	—
Člen 171cl	—
Člen 171cm	—
Člen 171cn	—
Člen 171co	—
Člen 171cp	—
Člen 171d	Člen 31
Člen 171da	Člen 32
Člen 171db	Člen 33
Člen 171dc	Člen 34
Člen 172	Člen 96
—	Člen 97
Člen 173	Člen 98
Priloga I	Priloga II
Priloga II	Priloga I
Priloga III, IV, V, VI, VII, VIII, IX	—
Priloga X	Priloga III
Priloga XI, XII, XIII, XIV	—
Priloga XV	Priloga IV
Priloga XVI	Priloga V
Priloga XVII	Priloga VI
Priloga XVIII, XIX	—
Priloga XX	Priloga VII
Priloga XXI	Priloga VIII
Priloga XXII–XXX	—

2.12.2009

Uradni list Evropske unije

L 316/65

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1122/2009

z dne 30. november 2009

o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 85x in 103za v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, o spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 ter zlasti člena 142(b), (c), (d), (e), (h), (k), (l), (m), (n), (o), (q) in (s) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 73/2009 razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 ter uvaja številne spremembe sheme enotnega plačila in nekaterih drugih shem neposrednih plačil. Hkrati z letom 2010 odpravlja številne sheme neposrednih plačil. Poleg tega uvaja številne spremembe sistema, v skladu s katerim je treba neposredna plačila kmetu, ki ne izpolnjuje nekaterih pogojev na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali („navzkrižna skladnost“), znižati ali izključiti.

(2)

Sheme neposrednih plačil so bile najprej uvedene kot posledica reforme skupne kmetijske politike v letu 1992 in nadalje razvite v okviru poznejših reform. Za sheme velja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu „integrirani sistem“). Ta sistem, kakor je določen v Uredbi Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 24. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (2), se je izkazal kot učinkovito in uspešno sredstvo za izvajanje shem neposrednih plačil. Uredba (ES) št. 73/2009 temelji na tem integriranem sistemu.

(3)

Ob upoštevanju sprememb neposrednih plačil, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 73/2009, je primerno razveljaviti in nadomestiti Uredbo (ES) št. 796/2004, pri čemer nova uredba temelji na načelih iz Uredbe (ES) št. 796/2004. Hkrati je zaradi vključitve sektorja vina v Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 sklicevanja na Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 (3) iz Uredbe (ES) št. 796/2004 primerno nadomestiti s sklicevanji na Uredbo (ES) št. 1234/2007. Zaradi skladnosti je treba nekatere določbe Uredbe (ES) št. 796/2004 vključiti v Uredbo Komisije (ES) št. 1120/2009 (4), ki jo razveljavlja in nadomešča Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5).

(4)

Uredba (ES) št. 73/2009 omogoča državam članicam prosto izbiro glede uporabe nekaterih shem pomoči, določenih v navedeni uredbi. Ta uredba mora zato določiti izvajanje administracije in kontrole v državah članicah ob upoštevanju njihove možne izbire, da se vključijo v določene sheme pomoči. Ustrezne določbe te uredbe se morajo torej uporabljati sorazmerno z obsegom, v katerem so države članice take izbire sprejele.

(5)

Uredba (ES) št. 73/2009 določa kot del pogojev navzkrižne skladnosti nekatere obveznosti v zvezi z vzdrževanjem trajnih pašnikov za države članice na eni strani in posamezne kmete na drugi. Določiti je treba podrobnosti za določitev deleža trajnih pašnikov in kmetijskih zemljišč, ki jih je treba ohranjati, in določiti, da kmetje upoštevajo posamezne obveznosti, kjer je ugotovljeno, da se ta delež zmanjšuje v škodo trajnih pašnikov.

(6)	Da zagotovijo učinkovite kontrole in preprečijo, da se pri raznih plačilnih agencijah v okviru ene države članice vloži več zahtevkov za pomoč, morajo države članice določiti enotni sistem evidentiranja identitete kmetov, ki vlagajo zahtevke za pomoč ob upoštevanju integriranega sistema.

(7)

Potrebna so podrobna pravila glede sistema za identifikacijo enot rabe ali poljin, ki ga upravljajo države članice v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 73/2009. Glede na to določbo je treba uporabljati tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema (GIS). Pojasniti je treba, na kateri ravni mora sistem delovati in katere podrobne informacije mora vsebovati.

(8)

Države članice morajo, da zagotovijo pravilno izvajanje sheme enotnega plačila, kakor je določeno v Naslovu III Uredbe (ES) št. 73/2009, uvesti sistem za identifikacijo in registracijo, ki omogoča sledljivost pravic do plačila in med drugim omogoča navzkrižno preverjanje površin, ki so prijavljene za shemo enotnega plačila, s pravicami do plačila, ki so na voljo vsakemu kmetu, ter med različnimi pravicami do plačila kot takimi.

(9)

Spremljanje upoštevanja različnih obveznosti navzkrižne skladnosti zahteva vzpostavitev kontrolnega sistema in ustreznih znižanj. Za ta namen morajo različni organi v državah članicah sporočiti informacije o zahtevkih za pomoč, kontrolnih vzorcih, rezultatih preverjanj na kraju samem itd. Treba je določiti osnovne elemente takega sistema.

(10)	Zaradi poenostavitve je treba državam članicam omogočiti odločitev, da so vsi zahtevki za pomoč v skladu z naslovoma III in IV Uredbe (ES) št. 73/2009 zajeti v enotnem zahtevku.

(11)	Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za omogočitev pravilnega delovanja integriranega sistema, kadar je za istega kmeta odgovorna več kakor ena plačilna agencija.

(12)

Zaradi učinkovitih kontrol je treba hkrati prijaviti vse oblike rabe površine in zadevnih shem pomoči. Zato je treba določiti vložitev enotnega zahtevka za pomoč, ki vključuje vse zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na površino. Obrazec za enotni zahtevek za pomoč morajo poleg tega predložiti kmetje, ki ne prosijo za nobeno od pomoči na podlagi enotnega zahtevka, če razpolagajo s kmetijsko površino. Vendar je državam članicam primerno omogočiti, da kmete oprostijo te obveznosti, kadar so informacije že na voljo organom.

(13)

Da bi omogočile pravočasen postopek za vložitev zahtevka in njegovo kontrolo, morajo države članice določiti rok za vložitev enotnega zahtevka, ki ni poznejši od 15. maja. Zaradi posebnih klimatskih razmer v Estoniji, Latviji, Litvi, na Finskem in Švedskem pa je treba tem državam dovoliti, da določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija. Na enaki pravni podlagi je treba predvideti odstopanja za posamične primere v prihodnosti, če bi bilo to potrebno zaradi klimatskih razmer v danem letu.

(14)

V enotnem zahtevku mora kmet prijaviti površino, ki jo uporablja za kmetijske namene, ter navesti svoje pravice do plačila in vse informacije, ki so potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči. Vendar je državam članicam primerno omogočiti odstopanje od nekaterih obveznosti, kadar pravice do plačila, ki jih je treba dodeliti v danem letu, še niso dokončno določene.

(15)	Da bi poenostavili postopke za predložitev zahtevkov in v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba v tem smislu določiti, da države članice kmetu, kolikor je mogoče, priskrbijo vnaprej ugotovljene informacije.

(16)

Skupaj z enotnim zahtevkom je treba zahtevati vse specifične informacije v zvezi s pridelavo konoplje, oreškov, škrobnega krompirja, semen, bombaža, sadja in zelenjave ter posebno podporo, ki jo zajema enotni zahtevek, ali pozneje, kadar je to primerno zaradi narave informacij. Poleg tega je treba določiti, da se v obrazcu enotnega zahtevka prijavijo površine, za katere ni zahtevana nobena pomoč. Glede na vrsto rabe je lahko pomembno, da se pridobijo podrobne informacije, zaradi česar je treba nekatere rabe prijaviti posebej, druge rabe pa se lahko prijavijo pod enim naslovom. Vendar če države članice že prejemajo take vrste informacij, je treba dovoliti odstopanje od tega pravila.

(17)	Da omogoči učinkovito spremljanje, mora vsaka država članica določiti tudi najmanjšo velikost enot rabe ali poljin, ki so lahko vključene v zahtevku za pomoč.

(18)

Da bi kmetje imeli kar največ prožnosti pri načrtovanju rabe površin, jim je treba dovoliti, da spremenijo svoj enotni zahtevek do datuma, ko se običajno opravlja setev, pod pogojem, da upoštevajo vse zahteve različnih shem pomoči in da pristojni organ kmeta še ni obvestil o napakah v enotnem zahtevku niti ga ni uradno obvestil o pregledu na kraju samem, s katerim se ugotavljajo napake, glede dela, ki ga sprememba zadeva. Po spremembi je treba dati možnost, da se prilagodijo ustrezni spremni dokumenti ali pogodbe, ki jih je treba predložiti.

(19)

Za učinkovito administracijo je bistvena pravočasna vložitev zahtevka za povečanje vrednosti ali dodelitev pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila. Države članice morajo torej določiti rok za vložitev zahtevka, ki ne sme biti poznejši od 15. maja. Da bi poenostavili postopke, je treba državam članicam omogočiti odločitev, da se zahtevek lahko predloži hkrati z enotnim zahtevkom. Zaradi tega pa je treba Estoniji, Latviji, Litvi, Finski in Švedski dovoliti, da določijo poznejši datum, ki ne sme biti poznejši od 15. junija.

(20)	Kadar se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, je treba predpisati skupne določbe za podrobnosti, ki jih je treba vključiti v zahtevke za dodelitev pomoči za živali.

(21)

V skladu s členom 117 Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko v okviru shem pomoči za govedo premije plačajo le za živali, ki so pravilno identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (6). Kmetje, ki predložijo zahtevke v okviru zadevnih shem pomoči, morajo zato imeti pravočasen dostop do ustreznih informacij.

(22)

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo zaradi svoje narave niso povezani s kmetijsko površino, zato se za te sheme plačil ne uporabljajo določbe v zvezi z enotnim zahtevkom. Zato je treba določiti primeren postopek za predložitev zahtevkov.

(23)

Določiti je treba dodatne zahteve za zahtevek za posebno podporo v skladu s členom 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, ki ne vključuje plačil na površino in plačil za živali. Zaradi morebitne raznolikosti posebnih podpornih ukrepov je posebnega pomena, da kmet predloži vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti. Iz praktičnih razlogov je treba državam članicam dovoliti, da zahtevajo spremne dokumente do datuma, ki je poznejši od tistega, ki ga je treba določiti za predložitev zahtevka.

(24)

V primeru uporabe člena 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009 upravičenci niso kmetje, temveč vzajemni skladi, iz katerih so kmetje prejeli nadomestilo za svojo ekonomsko izgubo. Določiti je treba posebne zahteve za zahtevek za podporo vzajemnim skladom, ki odraža informacije, potrebne za ugotovitev njihove upravičenosti do plačila.

(25)

Vzpostaviti je treba splošni okvir za uvedbo poenostavljenih postopkov v okviru sporazumevanja med kmetom in organi držav članic. Ta okvir mora zlasti določiti možnost uporabe elektronskih sredstev. Vendar je treba zajamčiti, da so tako obdelani podatki v celoti zanesljivi in da se taki postopki opravljajo brez razlikovanja med kmeti. Poleg tega je treba zaradi poenostavitve administracije za kmete in nacionalne organe slednjim omogočiti, da zahtevajo spremne dokumente, potrebne za preverjanje upravičenosti do določenih plačil, neposredno od vira informacij in ne od kmeta.

(26)	Kadar zahtevki za pomoč vsebujejo očitne napake, je treba omogočiti, da se takoj popravijo.

(27)	Določiti je treba pravila za ravnanje v primeru, ko zadnji datum za predložitev različnih zahtevkov, dokumentov in sprememb pade na državni praznik, soboto ali nedeljo.

(28)

Upoštevanje rokov za predložitev zahtevkov za pomoč, za spremembo zahtevkov za pomoč na površino in za vse spremne dokumente, pogodbe ali izjave je nepogrešljivo, da se nacionalnim upravam omogoči načrtovanje in posledično izvajanje učinkovite kontrole pravilnosti zahtevkov za pomoč. Zato je treba določiti roke, v katerih se še sprejmejo zapozneli zahtevki. Da bi spodbudili kmete k upoštevanju rokov, je treba uporabiti znižanje.

(29)

Za države članice je bistveno, da kmetje pravočasno predložijo zahtevke za pravice do plačila, kar omogoča pravočasno določitev pravic do plačila. Za zapoznelo predložitev teh zahtevkov je treba zato dovoliti le enak podaljšan rok kot za zapoznelo predložitev katerih koli zahtevkov za pomoč. Treba je uporabiti tudi odvračilno stopnjo znižanja, razen če zamuda ni posledica višje sile ali izrednih okoliščin.

(30)	Kmetom je treba dovoliti, da kadar koli umaknejo svoje zahtevke za pomoč ali dele teh zahtevkov, če pristojni organ še ni obvestil kmeta o napakah, vsebovanih v zahtevku za pomoč, ali uradno obvestil o pregledu na kraju samem.

(31)

Skladnost z določbami glede shem pomoči, ki se upravljajo v okviru integriranega sistema, je treba učinkovito spremljati. V ta namen in zaradi uskladitve spremljanja v vseh državah članicah je treba podrobneje določiti merila in tehnične postopke za izvajanje administrativnih kontrol in pregledov na kraju samem glede meril za upravičenost, določenih za sheme pomoči, in obveznosti navzkrižne skladnosti. Za spremljanje je bistvena možnost izvajanja pregledov na kraju samem. Če bi kmet preprečil izvedbo teh pregledov, bi bilo treba zahtevke zavrniti.

(32)

Napoved pregledov na kraju samem glede upravičenosti ali navzkrižne skladnosti je treba dovoliti le v primeru, da to ne bi ogrozilo pregledov, v vsakem primeru pa je treba določiti ustrezne roke. Poleg tega, kadar posebni sektorski predpisi za akte ali standarde v okviru navzkrižne skladnosti določajo nenapovedane preglede na kraju samem, je treba te predpise upoštevati.

(33)	Določiti je treba, da se države članice, kadar je to primerno, zavežejo, da bodo združevale različne kontrole.

(34)	Za učinkovito ugotavljanje nepravilnosti z administrativnimi kontrolami je treba uvesti določbe, zlasti glede vsebine navzkrižnih preverjanj. Nepravilnosti je treba spremljati s kakršnim koli ustreznim postopkom.

(35)

Pogosta napaka pri navzkrižnih preverjanjih je prijava nekoliko prevelike skupne kmetijske površine v okviru referenčne enote rabe ali poljine. Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe ali poljino v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od kmetijske površine za razliko, ki spada v okvir odstopanja, določenega za merjenje enot rabe ali poljin, je treba zaradi poenostavitve državam članicam dovoliti, da določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. Vendar pa je treba zadevnim kmetom dovoliti, da se pritožijo zoper takšne odločitve.

(36)

Če država članica uporabi možnost iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 in so dodeljena plačila za površine ali živali, je primerno uporabiti enako stopnjo kontrole kot za druga plačila na površino in plačila za živali. Za druge posebne podporne ukrepe je treba upravičence obravnavati kot ločeno populacijo in morajo biti predmet posebne minimalne stopnje kontrole.

(37)

Določiti je treba najmanjše število kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v okviru različnih shem pomoči. Kadar se država članica odloči za zahtevek za različne sheme pomoči za živali, je treba predvideti celostni pristop na podlagi kmetijskega gospodarstva za kmete, ki zaprosijo za pomoč v okviru teh shem.

(38)

Zaradi določitve pomembnih nepravilnosti in neskladnosti je treba povečati obseg pregledov na kraju samem za tekoče in/ali naslednje leto, da bi dosegli sprejemljivo raven zagotovitve pravilnosti zadevnih zahtevkov za pomoč. V zvezi z navzkrižno skladnostjo, mora biti vzorec razširjen na zadevne akte ali standarde.

(39)

Pregledov na kraju samem pri kmetih, ki vložijo zahtevke za pomoč, ni treba opraviti na vsaki posamezni živali ali enoti rabe ali poljini. V nekaterih primerih se lahko opravijo vzorčni pregledi. Kadar je to dovoljeno, je treba vzorec razširiti tako, da jamči zanesljivo in reprezentativno raven zagotovila. V nekaterih primerih je vzorec morda treba razširiti do popolnega preverjanja. Države članice morajo določiti merila za izbor vzorca, ki ga je treba pregledati.

(40)

Vzorec najmanjše stopnje pregledov na kraju samem je treba pripraviti delno na podlagi analize tveganja in delno z naključno izbiro. Dejavnike tveganja mora določiti pristojni organ, saj je v boljšem položaju za izbiro ustreznih dejavnikov tveganja. Da bi zagotovili ustrezno in učinkovito analizo tveganja, je treba letno ocenjevati in posodabljati analizo tveganja, in sicer z upoštevanjem pomembnosti vsakega dejavnika tveganja, primerjavo rezultatov naključnih vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, ter upoštevanjem posebnih razmer v državah članicah.

(41)	Da bi bil pregled na kraju samem učinkovit, je pomembno, da je osebje, ki preglede izvaja, obveščeno glede razloga za izbiro pregleda na kraju samem. Države članice morajo evidentirati take informacije.

(42)	V nekaterih primerih je pomembno preglede na kraju samem opraviti pred prejemom vseh zahtevkov in državam članicam je treba zato dovoliti, da opravijo delni izbor kontrolnega vzorca pred koncem obdobja za vložitev zahtevka.

(43)

Da bi lahko nacionalni organi in tudi pristojni organ Skupnosti spremljali opravljene preglede na kraju samem, je treba podrobnosti o pregledih zabeležiti v poročilu o kontroli. Kmet ali zastopnik mora imeti možnost, da poročilo podpiše. Pri pregledih na kraju samem z daljinskim zaznavanjem pa je treba državam članicam dovoliti, da to pravico zagotovijo le v primerih, kadar se s pregledom odkrijejo nepravilnosti. Ne glede na vrsto opravljenega pregleda na kraju samem mora kmet prejeti kopijo poročila, če se ugotovijo nepravilnosti.

(44)

Pregledi na kraju samem v okviru shem pomoči na površino bi morali za zagotovitev ustreznega spremljanja zajemati vse prijavljene enote rabe ali poljine. Vendar je treba zaradi poenostavitve dovoliti, da se dejanska določitev enot rabe ali poljin omeji na vzorec vsaj 50 % enot rabe ali poljin. Vzorec pa mora biti zanesljiv in reprezentativen ter v primeru nepravilnosti povečan. Rezultate vzorca je treba ekstrapolirati na preostalo populacijo. Primerno je določiti, da lahko države članice za preglede na kraju samem uporabijo določena tehnična orodja.

(45)	Da bi zagotovili kakovost meritve, ki je enakovredna kakovosti, potrebni za tehnične standarde, kakor so oblikovani na ravni Skupnosti, je treba določiti podrobna pravila glede določanja površin in merilnih metod, ki jih je treba uporabljati.

(46)

Izkušnje so pokazale, da je treba v zvezi z določitvijo območja enot rabe ali poljin, upravičenih do plačil na površino, opredeliti sprejemljiv obseg nekaterih značilnosti terena, zlasti živih mej, jarkov in zidov. Glede na posebne okoljske potrebe je treba zagotoviti nekaj prožnosti v okviru omejitev, ki so se upoštevale pri določitvi regionalnih donosov.

(47)	Določiti je treba, pod katerimi pogoji se enote rabe ali poljine, ki vsebujejo drevesa, štejejo za upravičene do shem pomoči na površino. Primerno je tudi uvesti določbo v zvezi z administrativnim postopkom, ki ga je treba upoštevati v primeru skupnih površin.

(48)

Določiti je treba pogoje za uporabo daljinskega zaznavanja za preglede na kraju samem in sprejeti določbe za fizične preglede, ki se izvajajo v primerih, ko se s fotointerpretacijo ne dosežejo jasni rezultati. Zaradi, na primer, vremenskih razmer lahko pride do primerov, ko dodatnih preverjanj, ki jih je treba izvesti na podlagi povečanja stopnje pregleda na kraju samem, ni več mogoče opraviti z daljinskim zaznavanjem. V takih primerih jih je treba opraviti na tradicionalen način.

(49)

Kmetje, ki imajo posebne pravice, lahko v okviru sheme enotnega plačila prejmejo podporo, če izpolnjujejo določeno zahtevo glede dejavnosti. Zaradi učinkovitega preverjanja izpolnjevanja navedene zahteve morajo države članice za kmete, ki imajo posebne pravice, določiti postopke za preglede na kraju samem.

(50)	Glede na posebnosti sheme pomoči za semena, bombaž in sladkor v skladu z oddelki 5, 6 in 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 je treba uvesti posebne določbe o kontroli.

(51)	Člen 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 določa, da so sorte konoplje do neposrednih plačil upravičene le, če njihova vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 %. Za izvajanje tega pravila je treba vzpostaviti sistem, ki bi ga države članice uporabljale za preverjanje vsebnosti THC v konoplji.

(52)	Poleg tega je treba določiti obdobje, v katerem se konoplja, gojena zaradi vlaken, ne sme žeti po cvetenju, da se omogoči učinkovito opravljanje obveznosti kontrole, določenih za te posevke.

(53)

Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za živali, je treba podrobneje določiti časovni razpored in najmanjši obseg pregledov na kraju samem, kadar se vložijo zahtevki za pomoč v okviru teh shem pomoči. Za učinkovito preverjanje pravilnosti prijav v zahtevkih za pomoč in priglasitev v računalniški zbirki podatkov za govedo je nujno, da se izvaja glavni del takih pregledov na kraju samem v obdobju obvezne reje, ko morajo biti živali še vedno na kmetiji.

(54)

Če se država članica odloči za uporabo različnih shem pomoči za govedo, pri čemer je pravilna identifikacija in registracija goveda pogoj za upravičenost na podlagi člena 117 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba zagotoviti, da se pomoč Skupnosti dodeli le za govedo, ki je pravilno identificirano in registrirano. Take preglede je treba izvajati tudi v zvezi z govedom, za katero še ni bilo zahtevka, ki pa je lahko predmet zahtevka za pomoč, ker se zaradi vzpostavitve različnih shem pomoči za govedo zahtevki za pomoč v mnogih primerih izvedejo šele potem, ko so take živali zapustile kmetijsko gospodarstvo.

(55)	V primeru ovc in koz morajo pregledi na kraju samem zajemati predvsem izpolnjevanje obdobja obvezne reje in pravilnost vpisov v register.

(56)

Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije, je treba posebej določiti izvajanje pregledov na kraju samem v klavnicah zaradi preverjanja, da so živali, za katere je predložen zahtevek za pomoč, upravičene in da so podatki v računalniških zbirkah podatkov pravilni. Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo dve različni zbirki za izbiro klavnic za take preglede.

(57)	Kar zadeva klavno premijo, dodeljeno po izvozu goveda, so potrebne posebne določbe skupaj z določbami o kontroli Skupnosti glede izvoza na splošno zaradi razlik glede namenov kontrole.

(58)

Na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (7) o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo goveda, so bile uvedene posebne določbe o kontroli. Kadar se opravlja kontrola v skladu z navedeno uredbo, morajo biti rezultati vsebovani v poročilu o kontroli za namene integriranega sistema.

(59)

Poleg tega je treba uvesti določbe v zvezi s poročilom o kontroli v primeru pregledov na kraju samem v klavnicah ali ko se premija dodeli po izvozu. Zaradi skladnosti je treba tudi določiti, da se v primeru neskladnosti z določbami naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (8) kopije poročil o kontroli pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

(60)

Če država članica uporabi možnost dodelitve posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba v največji možni meri uporabiti določbe o kontroli iz te uredbe. Kadar teh določb ni mogoče uporabiti, morajo države članice zagotoviti enakovredno raven kontrole. Določiti je treba posebne zahteve glede kontrole zahtevkov za plačilo iz vzajemnih skladov ter glede naložb.

(61)

Uredba (ES) št. 73/2009 uvaja obveznosti navzkrižne skladnosti za kmete, ki prejemajo plačila v okviru vseh shem neposrednih plačil, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, ter določa sistem znižanj in izključitev, kadar take obveznosti niso izpolnjene. Ta sistem se uporablja tudi za plačila v skladu s členi 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007. Določiti je treba podrobnosti tega sistema.

(62)	Določiti je treba podrobnosti glede vprašanja, kateri organi v državah članicah izvajajo kontrole obveznosti navzkrižne skladnosti.

(63)	V nekaterih primerih je lahko koristno, da države članice opravljajo administrativne kontrole obveznosti navzkrižne skladnosti. Vendar pa taki kontrolni instrumenti za države članice ne smejo biti obvezni.

(64)	Določiti je treba najmanjšo stopnjo kontrole v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti. Stopnjo kontrole je treba fiksirati na 1 % kmetov, za katere velja navzkrižna skladnost in ki sodijo v območje pristojnosti vsakega kontrolnega organa, ki je izbran na podlagi ustrezne analize tveganja.

(65)	Državam članicam je treba zagotoviti možnost, da upoštevajo najmanjšo stopnjo kontrole na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa, na ravni plačilne agencije ali na ravni akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov.

(66)

Kadar posebna zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, določa najmanjše stopnje kontrole, morajo države članice te stopnje upoštevati. Vendar je treba državam članicam za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost dovoliti enotno stopnjo kontrole. Če se države članice odločijo za to možnost, je treba vsakršno neskladnost, odkrito med pregledi na kraju samem v skladu s sektorsko zakonodajo, prijaviti in spremljati njen potek v okviru navzkrižne skladnosti.

(67)

Z Uredbo (ES) št. 73/2009 so bila uvedena pravila, ki v določenih primerih zahtevajo, da pristojni organ spremlja, ali kmetje izvajajo sanacijske ukrepe. Da bi se izognili morebitnemu poslabšanju kontrolnega sistema, zlasti v zvezi z vzorčenjem za preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost, je treba pojasniti, da se taki primeri spremljanja ne smejo upoštevati pri določanju najmanjšega kontrolnega vzorca.

(68)	Kontrolni vzorec za navzkrižno skladnost je treba vzeti iz vzorcev kmetov, ki so izbrani za pregled na kraju samem v zvezi z merili za upravičenost, ali iz celotne populacije kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč za neposredna plačila. V slednjem primeru je treba dovoliti nekatere druge možnosti.

(69)

Vzorčenje pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost je mogoče izboljšati, tako da se pri analizi tveganja dovoli upoštevanje sodelovanja kmetov v sistemu kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter sodelovanja kmetov v ustreznih sistemih certificiranja. Vendar je treba v primeru upoštevanja tega sodelovanja dokazati, da kmetje, ki sodelujejo v teh shemah, predstavljajo manjše tveganje od kmetov, ki v shemah ne sodelujejo.

(70)

Pregledi na kraju samem za navzkrižno skladnost bi navadno zahtevali več obiskov na isti kmetiji. Da bi zmanjšali obremenitev, ki jo kmetom in administracijam povzročajo pregledi, je preglede mogoče omejiti na en sam kontrolni obisk. Pojasniti je treba čas tega obiska. Države članice morajo vseeno zagotoviti, da se reprezentativen in učinkovit pregled zahtev in standardov opravi v istem koledarskem letu.

(71)

Da bi poenostavili preglede na kraju samem za navzkrižno skladnost in omogočili boljši izkoristek obstoječih kontrolnih zmogljivosti, je treba zagotoviti, da se kontrole na ravni kmetije, ko je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, doseženi z izvajanjem pregledov na kraju samem, nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni podjetij.

(72)

Poleg tega morajo imeti države članice pri izvajanju pregledov na kraju samem za navzkrižno skladnost možnost, da uporabijo objektivne kazalnike, značilne za določene zahteve ali standarde. Ti kazalniki morajo biti neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemati vse elemente, ki jih je treba pregledati.

(73)

Določiti je treba pravila za vzpostavitev podrobnih in posebnih poročil o kontroli za navzkrižno skladnost. Specializirani nadzorniki na terenu morajo navesti vse ugotovitve in tudi njihovo stopnjo resnosti, da bi lahko plačilna agencija določila ustrezna znižanja oziroma se odločila glede izključitev prejemanja neposrednih plačil.

(74)

Kmete je treba po pregledu na kraju samem obvestiti o vsaki ugotovljeni možni neskladnosti. Primerno je določiti rok, v katerem morajo kmetje prejeti te informacije. Vendar se ob prekoračitvi takega roka zadevnim kmetom ne sme dovoliti, da se izognejo posledicam, ki bi jih sicer povzročila ugotovljena neskladnost.

(75)

Določiti je treba znižanja in izključitve ob upoštevanju načela sorazmernosti in posebnih težav, povezanih s primeri višje sile ter izjemnimi in naravnimi okoliščinami. V primeru obveznosti navzkrižne skladnosti se lahko znižanja in izključitve uporabijo le, kadar kmet deluje malomarno ali namerno. Znižanja in izključitve je treba oceniti v skladu z resnostjo zagrešene nepravilnosti in jih je treba stopnjevati do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za določeno obdobje. V zvezi z merili za upravičenost morajo upoštevati posebnosti različnih shem pomoči.

(76)

Da bi državam članicam omogočili učinkovito opravljanje kontrol, zlasti kontrol v zvezi z obveznostmi navzkrižne skladnosti, kmetje v skladu s členom 19(1)(a) Uredbe (ES) št. 73/2009 prijavijo vse površine, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, ali zanje zahtevajo pomoč ali ne. Treba je določiti mehanizem za zagotovitev, da kmetje to obveznost izpolnjujejo.

(77)	Za določitev površin in izračun znižanj je treba opredeliti površine, ki spadajo v isto skupino posevkov. Če se površina prijavi za pomoč v okviru več shem pomoči, se mora upoštevati večkrat.

(78)

Za plačilo podpore v okviru sheme enotne pomoči je potrebno enako število pravic do plačila in upravičenih hektarjev. Za namen te sheme je zato primerno določiti, da mora izračun plačila v primeru neskladja med prijavljenimi pravicami do plačila in prijavljeno površino temeljiti na manjši velikosti. Da bi se izognili izračunu na podlagi neobstoječih pravic, je treba določiti, da število pravic do plačila, uporabljenih za izračun, ne presega števila kmetom razpoložljivih pravic do plačila.

(79)

Pri zahtevkih za pomoč na površino se nepravilnosti običajno pojavljajo glede delov površin. Čezmerne prijave v zvezi z enoto rabe ali poljino se zato lahko poravnajo z nepopolnimi prijavami za druge enote rabe ali poljine iste skupine posevkov. V okviru določene meje dopustnosti je treba predvideti, da se zahtevki za pomoč prilagodijo le za površino, ki je dejansko ugotovljena, in da se znižanja začnejo uporabljati šele, ko je ta meja presežena.

(80)

Poleg tega so v zvezi z zahtevki za plačila na površino razlike med skupno površino, prijavljeno v zahtevku, in skupno površino, ugotovljeno za upravičeno, pogosto zanemarljive. Da bi se izognili večjemu številu manjših prilagoditev zahtevkov, je treba določiti, da se zahtevek za pomoč ne prilagodi ugotovljeni površini, če ni presežena določena stopnja razlik.

(81)	Potrebne so posebne določbe zaradi upoštevanja posebnosti zahtevkov za pomoč v okviru shem pomoči za škrobni krompir, semena in bombaž.

(82)	V primeru namerne čezmerne prijave je treba uporabiti posebna pravila za znižanje.

(83)	Določiti je treba izvedbena pravila za podlago za izračun premij za živali.

(84)	Kmetom je treba dovoliti, da nadomestijo govedo in ovce/koze pod določenimi pogoji in v okviru meja, dovoljenih v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi.

(85)

Kar zadeva zahtevke za dodelitev pomoči za živali, nepravilnosti vodijo v neupravičenost zadevne živali. Znižanja je treba predvideti že od prve živali, za katero se ugotovijo nepravilnosti, vendar pa mora biti sankcija manj stroga ne glede na raven znižanja, kadar se nepravilnosti ugotovijo pri treh živalih ali manj. V vseh drugih primerih mora biti teža sankcij odvisna od deleža živali, pri katerih se ugotovijo nepravilnosti.

(86)	Glede ovc in koz je treba zaradi posebnosti sektorja določiti številne posebne določbe.

(87)	Kadar kmet zaradi naravnih okoliščin ne more izpolnjevati obveznosti obvezne reje v skladu s sektorskimi predpisi, se znižanja in izključitve ne smejo uporabiti.

(88)	Kadar se država članica odloči za uporabo klavne premije zaradi pomena klavnic za pravilno delovanje nekaterih shem pomoči za govedo, je treba poskrbeti tudi za primere, ko klavnice zaradi grobe malomarnosti ali namerno izdajo neustrezna spričevala ali deklaracije.

(89)

Če se posebna podpora, določena v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, dodeli kot plačilo na površino ali plačilo za živali, je treba v največji možni meri smiselno uporabiti določbe za znižanja in izključitve, uvedene v tej uredbi. V drugih primerih morajo države članice za vsak ukrep v okviru posebne podpore določiti enakovredna znižanja in izključitve.

(90)	Informacije o rezultatih kontrol navzkrižne skladnosti morajo biti na voljo vsem plačilnim agencijam, ki so odgovorne za upravljanje različnih plačil, za katera veljajo zahteve navzkrižne skladnosti, tako da se uporabijo ustrezna znižanja, če so upravičena z ugotovitvami.

(91)

Kadar poleg tega država članica uporabi možnost, da ne uporabi znižanja za manjše neskladnosti ali ne uporabi znižanj v višini 100 EUR ali manj, kakor je določeno v členu 23(2) ali 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je treba uvesti pravila za primer, ko kmetom ne uspe izvesti zahtevanega sanacijskega ukrepa.

(92)	Glede obveznosti navzkrižne skladnosti je treba, razen pri razvrščanju znižanj ali izključitev glede na načelo sorazmernosti, določiti, da je treba ponavljajoče kršitve te obveznosti navzkrižne skladnosti po predhodnem opozorilu kmeta od nekega trenutka dalje obravnavati kot namerno neskladnost.

(93)	Znižanja in izključitve v zvezi z merili za upravičenost se na splošno ne smejo uporabljati, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko drugače pokaže, da ni naredil napake.

(94)

Za kmete, ki pristojne nacionalne organe kadar koli opozorijo o nepravilnih zahtevkih za pomoč, ne smejo veljati znižanja ali izključitve ne glede na razlog za nepravilnost, če kmet ni obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku.

(95)

Enako mora veljati v zvezi z nepravilnimi podatki, vsebovanimi v računalniških zbirkah podatkov za govedo, za katero je vložen zahtevek, kjer te nepravilnosti ne pomenijo le neupoštevanja obveznosti navzkrižne skladnosti, ampak tudi kršitev merila za upravičenost, in za govedo, za katero ni vložen zahtevek, kadar so take nepravilnosti pomembne le z vidika obveznosti navzkrižne skladnosti.

(96)

Člen 31 Uredbe (ES) št. 73/2009 opredeljuje primere višje sile in izjemne okoliščine, ki jih morajo priznati države članice. Kadar kmet zaradi posledic takih primerov ne more izpolniti svojih obveznosti, ne sme izgubiti pravice do plačila pomoči. Vendar je treba določiti rok, v katerem mora kmet prijaviti tak primer.

(97)	Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Zato je primerno državam članicam dovoliti, da ne plačajo zneskov pomoči pod določeno najmanjšo ravnjo.

(98)

Določiti je treba posebne in podrobne določbe, da bi zagotovili nepristransko uporabo različnih znižanj, ki jih je treba uporabiti za enega ali več zahtevkov za pomoč istega kmeta. Znižanja in izključitve iz te uredbe se morajo uporabljati brez poseganja v dodatne sankcije v skladu s katerimi koli drugimi določbami zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(99)

Določiti je treba zaporedje za izračun različnih možnih znižanj za posamezno shemo podpor. Da bi zagotovili upoštevanje različnih zgornjih mej proračuna, določenih za sheme neposrednih podpor, je treba zlasti določiti, da se plačila, kadar bi bile zgornje meje sicer presežene, znižajo s koeficientom.

(100)

Členi 7, 10 in 11 Uredbe (ES) št. 73/2009 določajo znižanja oziroma prilagoditve vsote neposrednih plačil, ki jih je treba v koledarskem letu dodeliti kmetu zaradi modulacije oziroma finančne discipline. Izvedbene določbe morajo določiti podlago za izračun teh znižanj in prilagoditev v postopku izračuna zneska plačil kmetom.

(101)

Da bi zagotovili enotno uporabo načela dobre vere po vsej Skupnosti, kadar se povrnejo vsote, ki so neupravičeno izplačane, je treba določiti pogoje, pod katerimi se lahko uveljavlja to načelo, brez poseganja v obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9).

(102)

Določiti je treba pravila za primer, ko je kmet neupravičeno prejel določeno število pravic do plačila ali ko je bila vrednost vsake pravice do plačila določena na nepravilni ravni in ko primer ni zajet v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009. Vendar morajo države članice v določenih primerih, ko neupravičene dodelitve pravic niso vplivale na skupno vrednost, temveč samo na število pravic kmeta, popraviti dodelitev ali, kadar je to primerno, vrsto pravic, ne da bi pri tem znižale njihovo vrednost. Ta določba se mora uporabljati le v primeru, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril. Poleg tega v določenih primerih neupravičeno dodeljene pravice ustrezajo zelo nizkim zneskom in je za povrnitev teh pravic potrebna znatna administrativna obremenitev. Zaradi poenostavitve in ravnovesja med administrativno obremenitvijo in zneskom, ki ga je treba povrniti, je treba določiti najmanjši znesek, ki lahko pomeni povrnitev. Poleg tega je treba poskrbeti za primer, ko so se take pravice do plačila prenesle, in za primer, ko je do prenosa pravic do plačila prišlo brez upoštevanja člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členov 43, 62(1), 62(2) in 68(5) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(103)

Treba je določiti pravila v zvezi s posledicami prenosov celotnih kmetijskih gospodarstev, ki imajo določene obveznosti v skladu s shemami neposrednih plačil v okviru integriranega sistema.

(104)

Praviloma morajo države članice sprejeti nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje pravilnega delovanja integriranega administrativnega kontrolnega sistema. Države članice si morajo po potrebi vzajemno pomagati.

(105)

Kadar je to primerno, je treba Komisijo obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejele države članice zaradi uvedbe sprememb pri izvajanju integriranega sistema. Da bi države članice omogočile Komisiji učinkovito spremljanje integriranega sistema, ji morajo pošiljati letne kontrolne statistične podatke. Države članice morajo Komisijo tudi obveščati o vseh ukrepih, ki jih sprejemajo v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov, ter o vsakršnem znižanju, uporabljenem v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(106)

Člen 9 Uredbe (ES) št. 73/2009 določa pravila glede zneskov, ki izhajajo iz uporabe modulacije. Del zneskov je treba dodeliti v skladu s ključem dodelitve, za katerega je treba vzpostaviti pravila na podlagi meril, določenih v navedenem členu.

(107)

Ta uredba se mora uporabljati od 1. januarja 2010. S tem datumom je torej treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 796/2004. Še naprej pa se mora uporabljati v zvezi z zahtevki za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

(108)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (v nadaljnjem besedilu „integrirani sistem“), določenih v poglavju 4 naslova II Uredbe (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007. Ne posega v posebne določbe, predpisane v uredbah, ki zajemajo posamične sheme pomoči.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve v členu 2 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)

„enota rabe ali poljine“ pomeni strnjeno površino kmetijskega zemljišča, ki ga prijavi en kmet in ne zajema več kakor ene skupine posevkov; vendar kadar se v smislu te uredbe zahteva posebna prijava uporabe površine znotraj skupine posevkov, ta posebna uporaba po potrebi še bolj omeji enoto rabe ali poljino; države članice lahko določijo dodatna merila za nadaljnjo razmejitev enote rabe ali poljine;

(2)	„trajni pašnik“ pomeni trajni pašnik, kakor je opredeljen v členu 2(c) Uredbe (ES) št. 1120/2009 (10);

(3)	„sistem za identifikacijo in registracijo goveda“ pomeni sistem za identifikacijo in registracijo goveda, določen z Uredbo (ES) št. 1760/2000;

(4)	„ušesna znamka“ pomeni ušesno znamko za individualno identifikacijo živali iz člena 3(a) in člena 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(5)	„računalniška zbirka podatkov za govedo“ pomeni računalniško zbirko podatkov iz člena 3(b) in člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(6)	„potni list za živali“ pomeni potni list za živali iz člena 3(c) in člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(7)	„register“ pomeni register, ki ga vodijo imetniki živali v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 21/2004 oziroma členom 3(d) in členom 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(8)	„elementi sistema za identifikacijo in registracijo govedi“ pomenijo elemente iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(9)	„identifikacijska oznaka“ pomeni identifikacijsko oznako iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(10)	„nepravilnosti“ pomenijo vsako neupoštevanje ustreznih pravil za odobritev zadevne pomoči;

(11)	„enotni zahtevek“ pomeni zahtevek za neposredna plačila po shemi enotnega plačila in drugih shemah pomoči na površino;

(12)

„sheme pomoči na površino“ pomenijo shemo enotnega plačila, plačila na površino v okviru posebne podpore in vse sheme pomoči iz naslovov IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen tistih iz oddelkov 7, 10 in 11 naslova IV, razen ločenega plačila za sladkor iz člena 126 navedene uredbe in razen ločenega plačila za sadje in zelenjavo iz člena 127 navedene uredbe;

(13)	„zahtevek za dodelitev pomoči za živali“ pomeni zahtevke za plačilo pomoči v okviru sheme premij za ovce in koze ter shem plačil za goveje in telečje meso, določenih v oddelkih 10 oziroma 11 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ter za plačila na glavo živali v okviru posebne podpore;

(14)	„posebna podpora“ pomeni podporo iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(15)	„raba“ pomeni rabo površine glede na vrsto posevka ali pokrivnost tal ali odsotnost posevka;

(16)	„sheme pomoči za govedo“ pomenijo sheme pomoči iz člena 108 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(17)	„shema pomoči za ovce/koze“ pomeni shemo pomoči iz člena 99 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(18)	„govedo, za katero so vloženi zahtevki za dodelitev pomoči“ pomeni govedo, za katero je vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali v okviru shem pomoči za govedo ali v okviru posebne podpore;

(19)	„govedo, za katero niso vloženi zahtevki za dodelitev pomoči“ pomeni govedo, za katero še ni vložen zahtevek za dodelitev pomoči za živali, vendar je potencialno upravičeno do pomoči v okviru shem pomoči za govedo;

(20)	„potencialno upravičena žival“ pomeni žival, ki bi lahko na prvi pogled potencialno izpolnjevala merila za upravičenost za prejetje pomoči v zadevnem letu predložitve zahtevka;

(21)

„obdobje obvezne reje“ pomeni obdobje, v katerem mora žival, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu, kakor je določeno v naslednjih določbah Uredbe (ES) št. 1121/2009 (11):

(a)	člena 53 in 57, v zvezi s posebno premijo za govedo moškega spola;

(b)	člen 61, v zvezi s premijo za krave dojilje;

(c)	člen 80, v zvezi s klavno premijo;

(d)	člen 35(3), v zvezi s pomočjo, izplačano za ovce in koze;

(22)	„imetnik živali“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, stalno ali začasno odgovorno za živali, tudi med prevozom ali na trgu;

(23)	„ugotovljena površina“ pomeni površino, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči; v primeru sheme enotnega plačila se lahko šteje, da je prijavljena površina ugotovljena le, če jo dejansko spremlja ustrezno število pravic do plačila;

(24)	„ugotovljena žival“ pomeni žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči;

(25)	„premijsko obdobje“ pomeni obdobje, na katero se nanašajo zahtevki za pomoč ne glede na čas predložitve zahtevka;

(26)	„geografski informacijski sistem“ (v nadaljnjem besedilu „GIS“) pomeni tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema iz člena 17 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(27)	„referenčna enota rabe ali poljina“ pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v GIS v identifikacijskem sistemu države članice iz člena 15 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(28)	„geografski material“ pomeni zemljevide ali druge dokumente, ki se uporabljajo za sporočanje vsebine GIS med vlagatelji zahtevkov za pomoč in državami članicami;

(29)	„nacionalni koordinatni referenčni sistem“ pomeni sistem, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identificiranje enot rabe ali poljin po vsej zadevni državi članici;

(30)	„plačilna agencija“ pomeni organe in telesa iz člena 8(1) Uredbe (ES) št. 1290/2005;

(31)	„navzkrižna skladnost“ pomeni predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(32)	„območja navzkrižne skladnosti“ pomenijo različna območja, za katera veljajo predpisane zahteve ravnanja v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ter dobri kmetijski in okoljski pogoji v skladu s členom 6 navedene uredbe;

(33)	„akt“ pomeni vsako od posameznih direktiv in uredb iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(34)	„standardi“ pomenijo standarde, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 73/2009 in Prilogo III k navedeni uredbi, ter obveznosti v zvezi s trajnimi pašniki iz člena 4 navedene uredbe;

(35)	„zahteva“, kadar se ta izraz uporablja v smislu navzkrižne skladnosti, pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja, ki je posledica katerih koli členov iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 v okviru danega akta, ki pa se po vsebini razlikuje od katerih koli drugih zahtev istega akta;

(36)	„neskladnost“ pomeni vsako neskladnost z zahtevami in standardi;

(37)	„specializirana kontrolna telesa“ pomenijo pristojne nacionalne kontrolne organe iz člena 48 te uredbe, ki so v skladu s prvim pododstavkom člena 22(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 odgovorni za zagotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami ravnanja ter dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji;

(38)	„od izplačila“ za namene obveznosti navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 pomeni od 1. januarja v letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se je odobrilo prvo izplačilo.

NASLOV II

VZDRŽEVANJE TRAJNIH PAŠNIKOV

Člen 3

Vzdrževanje trajnih pašnikov na ravni države članice

1. Brez poseganja v izjeme iz tretjega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice v skladu s prvim odstavkom Uredbe zagotovijo, da se ohranja razmerje trajnih pašnikov in skupne kmetijske površine. Ta obveznost se uporablja na nacionalni ali regionalni ravni.

Kadar pa se ohranja absolutno število trajnih pašnikov, vzpostavljeno v skladu z odstavki 4(a), 5(a), 6(a) in 7(a) tega člena, se šteje, da se obveznost iz prvega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 upošteva.

2. Za namene drugega pododstavka člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 države članice zagotovijo, da se razmerje iz odstavka 1 tega člena ne zmanjša na račun trajnih pašnikov za več kakor 10 % relativno glede na razmerje za ustrezno referenčno leto iz prvega pododstavka člena 6(2) navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu „referenčno razmerje“).

3. Razmerje iz odstavka 1 se vzpostavlja vsako leto na podlagi površin, ki jih prijavijo kmetje za zadevno leto.

4. Za države članice, razen novih držav članic, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)

trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2003, in trajni pašniki, prijavljeni leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, ki leta 2003 niso bili prijavljeni za nobeno drugo rabo kakor za travinje, razen če lahko kmet dokaže, da tako zemljišče leta 2003 ni bilo trajni pašnik.

Ne štejejo se površine, ki so leta 2005 prijavljene kot trajni pašniki in so bile leta 2003 upravičene do plačila na površino za poljščine v skladu s členom 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 (13).

Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2003 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

5. Za nove države članice, ki za leto 2004 niso uporabljale sheme enotnega plačila na površino iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)

trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2004, in trajni pašniki, prijavljeni leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004, ki leta 2004 niso bili prijavljeni za nobeno drugo rabo kakor za travinje, razen če lahko kmet dokaže, da tako zemljišče leta 2004 ni bilo trajni pašnik.

Ne štejejo se površine, ki so bile leta 2005 prijavljene kot trajni pašniki in so bile leta 2004 upravičene do plačila na površino za poljščine v skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 1251/1999.

Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2004 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

6. Za nove države članice, ki so za leto 2004 uporabljale shemo enotnega plačila na površino iz člena 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003, se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)	trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2005 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2005 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2005.

7. Za Bolgarijo in Romunijo se referenčno razmerje določi, kakor sledi:

(a)	trajni pašniki so trajni pašniki, ki so jih kmetje prijavili leta 2007 v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Ne štejejo se zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki leta 2005 in so bila pogozdena v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	skupna kmetijska površina je skupna kmetijska površina, ki jo kmetje prijavijo leta 2007.

8. Kadar objektivni elementi kažejo, da spreminjanje razmerja ne odraža dejanskega razvoja trajnih pašnikov, države članice prilagodijo referenčno razmerje. V takem primeru se o opravljeni prilagoditvi in utemeljitvi za tako prilagoditev nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 4

Ohranjanje trajnih pašnikov na individualni ravni

1. Kadar se ugotovi, da se razmerje iz člena 3(1) te uredbe zmanjšuje, zadevna država članica na nacionalni ali regionalni ravni določi obveznost kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru katere koli sheme neposrednih plačil iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, da trajnih pašnikov ne spremenijo brez predhodne odobritve.

Če se za odobritev iz prvega pododstavka uporablja pogoj, da se zemljišče opredeli kot trajni pašnik, se tako zemljišče prvi dan spremembe obravnava kot trajni pašnik z odstopanjem od opredelitve iz člena 2(2). Navedene površine se uporabljajo za pridelovanje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

2. Kadar se ugotovi, da se ne da zagotoviti obveznosti iz člena 3(2) te uredbe, zadevna država članica poleg ukrepov, ki naj se sprejmejo v skladu z odstavkom 1 tega člena, določi na nacionalni ali regionalni ravni obveznost, da kmetje, ki zaprosijo za pomoč v okviru katere koli sheme neposrednih plačil iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ponovno spremenijo zemljišča v trajne pašnike, pri čemer gre za tiste kmete, ki razpolagajo z zemljišči, spremenjenimi iz trajnih pašnikov v zemljišča za drugo rabo.

Ta obveznost se uporablja za zemljišča, ki so bila na ta način spremenjena od datuma začetka štiriindvajsetmesečnega obdobja pred zadnjim datumom, na katerega je bilo v skladu s členom 11(2) te uredbe treba najpozneje predložiti enotne zahtevke v zadevni državi članici.

V takem primeru kmetje ponovno spremenijo delež te površine v trajne pašnike ali določijo tak obseg površin za trajne pašnike. Ta delež se izračuna na podlagi obsega površin, ki jih kmet tako spremeni, in obsega površin, ki so potrebne za ponovno vzpostavitev ravnotežja.

Kadar pa je bilo tako zemljišče predmet prenosa, potem ko je bilo spremenjeno v zemljišče za drugo rabo, se ta obveznost uporablja, če je prišlo do prenosa po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 796/2004.

Z odstopanjem od člena 2(2) se površine, ponovno spremenjene ali določene za trajne pašnike, od prvega dne ponovne spremembe ali določitve štejejo za „trajne pašnike“. Navedene površine se uporabljajo za pridelovanje trav ali druge zelnate krme pet zaporednih let po datumu njihove spremembe.

3. Obveznost, naložena kmetom v odstavkih 1 in 2, ne velja, kadar so kmetje ustvarili trajne pašnike v okviru programov v skladu z uredbami Sveta (EGS) št. 2078/92 (14), (ES) št. 1257/1999 (15) in (ES) št. 1698/2005 (16).

DEL II

INTEGRIRANI ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

NASLOV I

ZAHTEVE SISTEMA IN NAVZKRIŽNA SKLADNOST

POGLAVJE I

Sistem za identifikacijo in registracijo

Člen 5

Identifikacija kmetov

Brez poseganja v člen 19(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 enotni sistem za evidentiranje identitete vsakega kmeta, določen s členom 15(1)(f) navedene uredbe, jamči enotno identifikacijo v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih predloži isti kmet.

Člen 6

Identifikacija enot rabe ali poljin

1. Sistem za identifikacijo enot rabe ali poljin iz člena 17 Uredbe (ES) št. 73/2009 deluje na ravni referenčnih enot rabe ali poljin, kot je katastrska parcela ali proizvodni blok, kar zagotavlja enotno identifikacijo vsake referenčne enote rabe ali poljine.

Za vsako referenčno enoto rabe ali poljino se določi največja upravičena površina za namen sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. GIS deluje na podlagi nacionalnega koordinatnega referenčnega sistema. Kadar se uporabljajo različni koordinatni sistemi, so združljivi v okviru vsake države članice.

Države članice tudi zagotovijo, da se enote rabe ali poljine zanesljivo identificirajo, in zlasti zahtevajo, da so v enotnem zahtevku podrobnosti ali da je opremljen z dokumenti, ki jih določi pristojni organ in ki omogočajo, da se vsaka enota rabe ali poljina lahko locira in izmeri.

2. Države članice zagotovijo, da je glede na to, da je vsaj 75 % referenčnih enot rabe ali poljin predmet zahtevkov za pomoč, vsaj 90 % ustreznih površin upravičenih glede na shemo enotnega plačila oziroma shemo enotnega plačila na površino. Ocena se opravi letno z uporabo ustreznih statističnih metod.

Člen 7

Identifikacija in registracija pravic do plačila

1. Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, določen v členu 18 Uredbe (ES) št. 73/2009, je elektronski register na ravni države članice in zagotavlja, zlasti v zvezi z navzkrižnimi preverjanji, določenimi v členu 28 te uredbe, učinkovito sledljivost pravic do plačila, predvsem glede naslednjih elementov:

(a)

imetnik;

(b)

vrednost;

(c)	datum ustanovitve;

(d)	datum zadnje aktivacije;

(e)	poreklo, zlasti glede določitve izvorne ali nacionalne rezerve, nakupa, zakupa, dedovanja;

(f)	vrsta pravice, zlasti posebne pravice, določene v členu 44 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pravice, dodeljene v skladu s členom 68(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009;

(g)	kjer je to primerno, regionalne omejitve.

2. Države članice, v katerih je več kakor ena plačilna agencija, se lahko odločijo, da bo elektronski register deloval na ravni plačilne agencije. V takem primeru zadevna država članica zagotovi, da so različni registri med seboj združljivi.

POGLAVJE II

Navzkrižna skladnost

Člen 8

Kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo

1. Države članice vzpostavijo sistem, ki jamči učinkovito kontrolo upoštevanja navzkrižne skladnosti. V skladu s poglavjem III naslova III tega dela ta sistem določa zlasti:

(a)	kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos potrebnih informacij o kmetih, ki zaprosijo za neposredna plačila, s plačilne agencije na specializirana kontrolna telesa in/ali, kjer je to primerno, prek usklajevalnega organa iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	metode za izbiro kontrolnih vzorcev;

(c)	podatke o vrsti in obsegu pregledov, ki jih je treba opraviti;

(d)	poročila o kontroli, ki naj vsebujejo predvsem vse ugotovljene neskladnosti in oceno njene resnosti, obsega, stalnosti in ponavljanja;

(e)	kadar pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos poročil o kontroli iz specializiranih kontrolnih teles na plačilno agencijo ali usklajevalni organ iz člena 20(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali na oba;

(f)	da plačilna agencija uporablja sistem znižanj in izključitev.

2. Države članice lahko določijo postopek, po katerem kmet plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki se zanj uporabljajo.

Člen 9

Plačilo pomoči v povezavi s kontrolami navzkrižne skladnosti

V zvezi s kontrolami navzkrižne skladnosti, določenimi v poglavju III naslova III tega dela, kadar se take kontrole ne morejo zaključiti pred plačilom, se vsa neupravičena plačila povrnejo v skladu s členom 80.

NASLOV II

ZAHTEVKI ZA POMOČ

POGLAVJE I

Enotni zahtevek

Člen 10

Splošne določbe v zvezi z enotnim zahtevkom

1. Države članice lahko sklenejo, da so vsi zahtevki za pomoč pod naslovoma III in IV Uredbe (ES) št. 73/2009 zajeti v enotnem zahtevku. V takem primeru se poglavja II do V tega naslova uporabljajo smiselno glede na posebne zahteve, določene za zahtevek za pomoč v okviru teh shem.

2. Kadar je za istega kmeta za upravljanje shem pomoči, pri katerih je treba vložiti enotni zahtevek, odgovorna več kakor ena plačilna agencija, zadevna država članica ustrezno ukrepa za zagotovitev, da so informacije, zahtevane v enotnem zahtevku, na voljo vsem vpletenim plačilnim agencijam.

Člen 11

Datum predložitve enotnega zahtevka

1. Kmet, ki zaprosi za pomoč v okviru katere koli od shem pomoči na površino, sme predložiti le en enotni zahtevek na leto.

Kmet, ki ne zaprosi za pomoč v okviru katere koli od shem pomoči na površino, ampak v okviru druge sheme pomoči, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ali za podporo na podlagi členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, predloži obrazec za enotni zahtevek, če razpolaga s kmetijsko površino, v katerem te površine navede v skladu s členom 13 te uredbe.

Kmet, za katerega veljajo zgolj obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, predloži obrazec za enotni zahtevek vsako koledarsko leto, v katerem se te obveznosti uporabijo.

Vendar lahko države članice kmete oprostijo obveznosti iz drugega in tretjega pododstavka, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Enotni zahtevek se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja. Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska pa lahko določijo poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.

Pri določitvi tega datuma države članice upoštevajo obdobje, ki je potrebno, da so vsi ustrezni podatki na voljo za pravilno administrativno in finančno upravljanje pomoči, in zagotovijo, da se lahko določijo učinkovite kontrole.

V skladu s postopkom iz člena 141(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 se lahko dovoli odložitev datumov iz prvega pododstavka tega odstavka za nekatera območja, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni.

Člen 12

Vsebina enotnega zahtevka

1. Enotni zahtevek vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	zadevno(-e) shemo(-e) pomoči;

(c)	identifikacijo pravic do plačila v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo, določenim v členu 7, za namene sheme enotnega plačila;

(d)	podrobnosti, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rabe ali poljin na kmetijskem gospodarstvu, njihovo površino, izraženo v hektarih na dve decimalni mesti, njihovo lokacijo in, kadar je to primerno, njihovo uporabo ter ali je enota rabe ali poljina namakana;

(e)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevne sheme pomoči.

2. Za namen identifikacije pravic do plačila iz odstavka 1(c) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, navedena identifikacija pravic do plačila v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo, določenim v členu 7 te uredbe.

3. Za namen identifikacije vseh enot rabe ali poljin na kmetijskem gospodarstvu iz odstavka 1(d) je na vnaprej natisnjenih obrazcih, ki jih dobi kmet v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, navedena največja upravičena površina na referenčno enoto rabe ali poljino za namene sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino. Poleg tega geografski material, ki ga dobi kmet v skladu z navedeno določbo, prikazuje meje referenčnih enot rabe ali poljin in njihovo enotno identifikacijsko oznako, kmet pa navede lokacijo vsake enote rabe ali poljine.

4. Pri predložitvi obrazca za zahtevek kmet popravi vnaprej natisnjeni obrazec iz odstavkov 2 in 3, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov pravic do plačila v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 73/2009, ali če je katera od informacij, navedenih na vnaprej natisnjenih obrazcih, nepravilna.

Če se popravek nanaša na referenčno površino enote rabe ali poljine, prijavi kmet posodobljeno površino vsake zadevne enote rabe ali poljine in po potrebi navede nove meje referenčne enote rabe ali poljine.

5. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko države članice odstopajo od določb tega člena in člena 13 v zvezi s pravicami do plačila, če pravice do plačila še niso dokončno določene najpozneje na datum, ki je določen za predložitev enotnega zahtevka.

Odstopanja iz prvega pododstavka se uporabljajo tudi za prvo leto, ko se novi sektorji vključijo v shemo enotnega plačila in ko pravice do plačila za kmete, ki jih ta vključitev zadeva, še niso dokončno določene.

Člen 13

Posebne zahteve za enotni zahtevek in izjave v zvezi s posebno rabo površin

1. V primeru, ko kmet namerava pridelovati konopljo v skladu s členom 39 Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a)	vse zahtevane informacije za identifikacijo enot rabe ali poljin, posejanih s konopljo, ki navajajo vrste uporabljenih semen;

(b)	navedbo količin uporabljenih semen (kg na hektar);

(c)	uradne etikete na embalaži semen v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (17) in zlasti členom 12 Direktive, ali kateri koli drug dokument, ki ga država članica prizna za enakovrednega.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka, kadar se setev opravi po roku za predložitev enotnega zahtevka, se etikete predložijo najpozneje do 30. junija. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo kmetu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Na vrnjenih etiketah se označi, kot da so bile uporabljene za zahtevek.

2. V primeru zahtevka za plačilo na površino za oreške, določenega v oddelku 4 poglavja I naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, enotni zahtevek vsebuje število dreves z oreški po vrstah.

3. Pri zahtevku za pomoč za škrobni krompir, določenem v oddelku 2 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 30. junija.

4. Pri zahtevku za pomoč za semena iz oddelka 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 enotni zahtevek vsebuje naslednje:

(a)	kopijo pogodbe o pridelavi ali kopijo izjave o pridelavi; države članice pa lahko določijo, da se ta kopija lahko predloži pozneje, vendar najpozneje 15. septembra;

(b)	navedbo vrste semena, posejanega na vsaki enoti rabe ali poljini;

(c)	navedbo količine proizvedenega certificiranega semena, izražene v centih na eno decimalno mesto; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. junija v letu po spravilu;

(d)	kopijo spremnih dokumentov, ki pokaže, da so bile količine tega semena uradno certificirane; države članice pa lahko določijo, da se te informacije lahko predložijo pozneje, vendar najpozneje 15. junija v letu po spravilu.

5. Pri zahtevku za proizvodno vezano plačilo za bombaž, določenem v oddelku 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, vsebuje enotni zahtevek naslednje:

(a)	ime uporabljene vrste semen bombaža;

(b)	kadar je to primerno, ime in naslov odobrene medpanožne organizacije, v katero je kmet včlanjen.

6. Pri zahtevku za prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 ali zahtevku za prehodna plačila za jagodičje iz oddelka 9 navedenega poglavja vsebuje enotni zahtevek kopijo pogodbe za predelavo ali zaveze za dobavo v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1121/2009.

Države članice lahko določijo, da se lahko informacije iz prvega pododstavka predložijo ločeno in pozneje, vendar najpozneje 1. decembra v letu predložitve zahtevka.

7. Pri zahtevku za kakršen koli ukrep na površino v okviru posebne podpore enotni zahtevek vsebuje vsak dokument, ki ga zahteva država članica.

8. Raba površin iz členov 6(2) in 38 Uredbe (ES) št. 73/2009 in tistih iz Priloge VI k navedeni uredbi ali površin, prijavljenih za posebno podporo, določeno v členu 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, kadar teh površin ni treba prijaviti v skladu s tem členom, se prijavi v posebni rubriki na obrazcu enotnega zahtevka.

Raba površin, ki niso namenjene shemam pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009 in niso navedene v Prilogi VI k navedeni uredbi, se prijavi pod eno ali več rubrikami „druge rabe“.

Države članice lahko določijo, da se prvi in drugi pododstavek ne uporabljata, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki jamčijo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 26 Uredbe (ES) št. 73/2009.

9. Vsaka država članica določi najmanjšo velikost enote rabe ali poljine, glede katere je lahko vložen zahtevek. Vendar najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha.

Člen 14

Spremembe enotnega zahtevka

1. Po izteku roka za predložitev enotnega zahtevka se lahko posamezne enote rabe ali poljine ali posamezne pravice do plačila dodajo v enotni zahtevek, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem pomoči.

Spremembe rabe ali sheme pomoči v zvezi s posameznimi enotami rabe ali poljinami ali pravicami do plačila, ki so že prijavljene v enotnem zahtevku, se lahko opravijo pod enakimi pogoji.

Kadar so spremembe iz prvega in drugega pododstavka pomembne za spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se dovolijo tudi s tem povezane spremembe takih dokumentov ali pogodb.

2. Brez poseganja v datume, določene za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko ali Švedsko za predložitev enotnega zahtevka v skladu s prvim pododstavkom člena 11(2), se spremembe v skladu z odstavkom 1 tega člena pisno priglasijo pristojnemu organu najpozneje do 31. maja zadevnega koledarskega leta, razen za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko in Švedsko, kjer se priglasijo najpozneje do 15. junija zadevnega koledarskega leta.

3. Kadar je pristojni organ že obvestil kmeta o nepravilnostih v enotnem zahtevku ali je kmeta obvestil o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem, in kadar se pri tem pregledu na kraju samem odkrijejo nepravilnosti, se spremembe v skladu z odstavkom 1 ne odobrijo za tiste enote rabe ali poljine, ki jih te nepravilnosti zadevajo.

POGLAVJE II

Zahtevki za pravice do plačila

Člen 15

Dodelitev ali povečanje pravic do plačila

1. Zahtevki za dodelitev ali, kadar je to primerno, povečanje pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, vključitve vezane podpore, uporabe členov 46 do 48 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali v letih uporabe členov 41, 57 ali 68(1)(c) iste uredbe. Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska pa lahko določijo poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.

2. Države članice lahko sklenejo, da se zahtevek za dodelitev pravic do plačila predloži hkrati z zahtevkom za plačilo v okviru sheme enotnega plačila.

POGLAVJE III

Zahtevki za dodelitev pomoč za živali

Člen 16

Zahteve v zvezi z zahtevki za dodelitev pomoči za živali

1. Zahtevek za dodelitev pomoči za živali vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	sklic na enotni zahtevek, če je že bil predložen;

(c)	število živali vsake vrste, za katero se predloži zahtevek za pomoč, in identifikacijsko oznako za govedo;

(d)	kjer je to primerno, obvezo kmeta, da ima živali iz točke (c) na svojem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, in podatek o lokaciji ali lokacijah, kjer se živali nahajajo, vključno z zadevnim(-i) obdobjem(-i);

(e)	kjer je to primerno, individualno omejitev ali individualno zgornjo mejo za zadevne živali;

(f)

kjer je to primerno, individualno referenčno količino mleka, ki je kmetu na voljo 31. marca, ali, če se zadevna država članica odloči za odstopanje iz člena 85 Uredbe (ES) št. 1121/2009, 1. aprila zadevnega koledarskega leta; kadar ta količina ni znana na dan vložitve zahtevka, jo je treba čim prej uradno sporočiti pristojnemu organu;

(g)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

Če je žival premaknjena na drugo lokacijo v obdobju obvezne reje, kmet o tem vnaprej pisno obvesti pristojni organ, razen v primeru odločitve zadevne države članice, da te informacije ne potrebuje, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje shem pomoči, in informacije v zbirki podatkov zadostujejo za opredelitev lokacije živali;

2. Države članice vsakemu imetniku živali jamčijo pravico, da od pristojnega organa brez omejitev v primernih časovnih razmakih in brez pretiranih zamud pridobi informacije o podatkih iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Pri predložitvi zahtevka za pomoč kmet izjavi, da so podatki pravilni in popolni, ali pa nepravilne podatke popravi ali manjkajoče doda.

3. Države članice se lahko odločijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v zahtevek za pomoč, kadar so že bile sporočene pristojnemu organu.

Države članice lahko zlasti uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo uporabljajo za namene zahtevkov za pomoč, če računalniška zbirka podatkov za govedo omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči. Taki postopki lahko vsebujejo sistem, po katerem lahko kmet zaprosi za pomoč glede vseh živali, ki na datum, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za govedo. V tem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zajamčijo:

(a)	da je v skladu z določbami, ki veljajo za zadevno shemo pomoči, kmet seznanjen z jasno določenimi datumi začetka in konca ustreznih obdobij obvezne reje;

(b)	da kmet ve, da se vse potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo goveda, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti iz člena 65 te uredbe.

4. Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali morajo poslati prek organa ali organov, ki jih same odobrijo. Za poslane podatke pa ostaja odgovoren kmet.

POGLAVJE IV

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

Člen 17

Zahteve v zvezi z zahtevki za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa, ločeno plačilo za sladkor ter ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

1. Kmetje, ki zaprosijo za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, za ločeno plačilo za sladkor iz člena 126 navedene uredbe ali za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 127 navedene uredbe, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

Zahtevek za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa vsebuje tudi kopijo pogodbe o dobavi iz člena 94 Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Zahtevki za pomoč iz odstavka 1 se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja, za Estonijo, Latvijo in Litvo pa najpozneje do 15. junija.

Države članice lahko določijo, da se lahko kopija pogodbe o dobavi iz drugega pododstavka odstavka 1 predloži ločeno in pozneje, vendar najpozneje 1. decembra v letu predložitve zahtevka.

POGLAVJE V

Zahtevki za posebno podporo, ki ne vključuje plačil na površino ali plačil za živali

Člen 18

Zahteve v zvezi z zahtevki za posebno podporo, ki ne vključuje plačil na površino ali plačil za živali

1. Kmetje, ki zaprosijo za posebno podporo, ki ni zajeta v zahtevkih iz poglavij I, II ali III tega naslova, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto kmeta;

(b)	izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč;

(c)	kadar je to primerno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevnega ukrepa.

Zahtevek za pomoč se predloži do datuma, ki ga določijo države članice. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo v zvezi z naložbeno dejavnostjo, zahtevek vsebuje tudi kopijo vseh ustreznih spremnih dokumentov, kot so računi in dokumenti, ki dokazujejo plačilo s strani kmeta. Če takih kopij ali dokumentov ni mogoče predložiti, se plačila s strani kmeta podprejo z dokumenti enakovredne dokazne vrednosti.

3. Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo, kakor je določena v členu 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kadar posamezno plačilo temelji na dejanskih stroških ali dejanski izgubi dohodka, zahtevek vsebuje tudi kopijo vseh ustreznih spremnih dokumentov, ki dokazujejo dejanski nastanek dodatnih stroškov in izgubo dohodka v skladu s členom 68(2)(a)(i) navedene uredbe.

4. Za namene odstavka (1)(c), kadar kmet zaprosi za posebno podporo, kakor je določena v členu 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009, zahtevek vsebuje tudi kopijo zavarovalne pogodbe iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1120/2009 ter dokazilo o plačilu premije.

5. Države članice lahko določijo, da se lahko kopije ali dokumenti iz odstavkov 2, 3 in 4 predložijo ločeno in pozneje. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 19

Zahtevki vzajemnih skladov

1. Vzajemni skladi, ki zaprosijo za posebno podporo, predložijo zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, in zlasti:

(a)	identiteto vzajemnega sklada;

(b)	dokumentacijo dogodka, na katerem temeljijo kompenzacijska plačila povezanim kmetom;

(c)	datume izvedbe kompenzacijskih plačil povezanim kmetom;

(d)	identiteto povezanih kmetov, ki so prejeli kompenzacijsko plačilo iz sklada;

(e)	skupni znesek izplačane kompenzacije;

(f)	izjavo vzajemnega sklada, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno pomoč.

2. Države članice določijo zadnji datum, do katerega vzajemni skladi predložijo zahtevke za posebno podporo. Določeni datum zagotavlja dovolj časa za izvedbo preverjanja pogojev za upravičenost pred plačilom, kakor je določeno v členu 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

POGLAVJE VI

Skupne določbe

Člen 20

Poenostavitev postopkov

1. Brez poseganja v posebne določbe te uredbe in Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se vsako obveščanje v skladu s to uredbo med kmetom in organi ter obratno opravlja elektronsko. V tem primeru se sprejmejo primerni ukrepi, da se predvsem zagotovi:

(a)	da je kmet nedvoumno identificiran;

(b)	da kmet izpolnjuje vse zahteve v okviru zadevne sheme pomoči;

(c)	da so poslani podatki zanesljivi zaradi pravilnega upravljanja zadevne sheme pomoči; kadar se uporabljajo podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ta zbirka podatkov omogoča raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči;

(d)	kadar spremnih dokumentov ni mogoče poslati elektronsko, take dokumente prejmejo pristojni organi v enakih rokih kakor pri pošiljanju z neelektronskimi sredstvi;

(e)	da ni diskriminacije med kmeti, ki uporabljajo neelektronska sredstva za predložitev zahtevkov, in tistimi, ki izberejo elektronski način pošiljanja.

2. V zvezi s predložitvijo zahtevkov za pomoč smejo države članice pod pogoji iz odstavka 1 določiti poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje predložitve zahtevka za pomoč v okviru zadevne sheme pomoči.

3. Informacije, potrebne v spremnih dokumentih, ki jih je treba predložiti skupaj z zahtevkom za pomoč, lahko pristojni organ, kadar je mogoče, zahteva neposredno od vira informacij.

Člen 21

Popravki očitnih napak

Brez poseganja v člene 11 do 20 se lahko zahtevek za pomoč prilagodi kadar koli po njegovi predložitvi, kadar gre za očitne napake, ki jih prizna pristojni organ.

Člen 22

Odstopanje od končnega datuma za predložitev

Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (18) se šteje, da se zadnji datum za predložitev zahtevka za pomoč ali katerih koli spremnih dokumentov, pogodb ali izjav v skladu s tem naslovom ali zadnji datum za spremembe enotnega zahtevka, kadar pade na državni praznik, soboto ali nedeljo, prenese na prvi naslednji delovni dan.

Prvi odstavek se uporablja tudi za zahtevke kmetov v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 56 Uredbe (ES) št. 73/2009 in zahtevke kmetov za pravice do plačila v skladu s členom 15 te uredbe.

Člen 23

Pozna predložitev

1. Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te uredbe po ustreznem roku za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku.

Brez poseganja v katere koli posebne ukrepe, ki jih sprejmejo države članice glede na potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitih kontrol, se prvi pododstavek uporablja tudi za dokumente, pogodbe ali izjave, ki se predložijo pristojnemu organu v skladu s členoma 12 in 13, kadar so taki dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči. V tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv.

2. Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev spremembe enotnega zahtevka po zadnjem datumu, kakor je določen v členu 14(2), za posledico 1 % znižanje zneskov na delovni dan, ki se nanašajo na dejansko uporabo zadevnih enot rabe ali poljin.

Spremembe enotnega zahtevka so sprejemljive le do zadnjega datuma za pozno predložitev enotnega zahtevka, kakor je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 1. Kadar pa je ta datum zgodnejši ali enak zadnjemu datumu, določenemu v členu 14(2), se šteje, da so spremembe enotnega zahtevka nesprejemljive po datumu, določenem v členu 14(2).

Člen 24

Pozna predložitev zahtevka za dodelitev pravic do plačila

Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah, navedenih v členu 75, ima predložitev zahtevka za dodelitev ali, kjer je to primerno, povečanje pravic po zadnjem datumu, določenem na podlagi člena 15 te uredbe ali člena 56(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, za posledico 3 % znižanje zneskov na delovni dan, ki jih je treba plačati v zadevnem letu v zvezi s pravicami do plačila, ki jih je treba dodeliti kmetu.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv, in kmetu se ne dodelijo pravice do plačila.

Člen 25

Umik zahtevkov za pomoč

1. Zahtevek za pomoč se lahko kadar koli popolnoma ali delno pisno umakne.

Kadar država članica uporabi možnosti iz drugega pododstavka člena 16(3), lahko določi, da lahko priglasitve v računalniški zbirki podatkov za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, nadomestijo pisni umik.

2. Kadar je pristojni organ že obvestil kmeta o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali kadar je pristojni organ obvestil kmeta o svoji nameri, da izvede pregled na kraju samem, in kadar se pri tem pregledu na kraju samem odkrijejo nepravilnosti, umiki niso dovoljeni v zvezi z deli zahtevka za pomoč, ki jih te nepravilnosti zadevajo.

3. Umiki zahtevkov skladno z odstavkom 1 postavijo prosilca ponovno v tisti položaj, v katerem se je nahajal pred vložitvijo zadevnega zahtevka za pomoč ali dela le-tega.

NASLOV III

KONTROLE

POGLAVJE I

Skupna pravila

Člen 26

Splošna načela

1. Administrativne kontrole in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se opravijo tako, da zagotovijo učinkovito preverjanje skladnosti s pogoji, pod katerimi se pomoči dodelijo, ter zahtev in standardov za navzkrižno skladnost.

2. Zahtevki za zadevno pomoč se zavrnejo, če kmet ali njegov zastopnik prepreči pregled na kraju samem.

Člen 27

Napoved pregledov na kraju samem

1. Če namen kontrole ni ogrožen, se lahko pregledi na kraju samem napovejo. Napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje, ki ne preseže 14 dni. Obvestilo za preglede na kraju samem, ki zadevajo zahtevke za dodelitev pomoči za živali, pa ne preseže 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar poleg tega zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, pomembne za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, ta pravila veljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

2. Kadar je to primerno, se pregledi na kraju samem, določeni s to uredbo, in druge kontrole, določene v predpisih Skupnosti, izvajajo hkrati.

POGLAVJE II

Kontrole v zvezi z merili za upravičenost

Oddelek I

Administrativne kontrole

Člen 28

Navzkrižna preverjanja

1. Administrativne kontrole iz člena 20 Uredbe (ES) št. 73/2009 omogočajo, da se ugotovijo nepravilnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje nepravilnosti z uporabo računalniških sredstev, vključno z navzkrižnim preverjanjem:

(a)

prijavljenih pravic do plačila oziroma prijavljenih enot rabe ali poljin, da bi se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v istem koledarskem ali tržnem letu in preprečili neupravičeno kopičenje pomoči, dodeljene v okviru shem pomoči na površino iz prilog I in V k Uredbi (ES) št. 73/2009;

(b)	pravic do plačila zaradi preverjanja njihovega obstoja in upravičenosti do pomoči;

(c)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in referenčnimi enotami rabe ali poljinami, ki jih vsebuje sistem za identifikacijo enot rabe ali poljin, za preverjanje upravičenosti do pomoči takih površin;

(d)	med pravicami do plačila in ugotovljeno površino, da bi preverili, ali je pravicam priloženo enako število upravičenih hektarov, kakor je opredeljeno v členu 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	da bi s pomočjo računalniške zbirke podatkov za govedo preverili upravičenost do pomoči in se izognili neupravičenim večkratnim odobritvam iste pomoči v zvezi z istim koledarskim letom;

(f)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in parcelami, ki jih je treba uradno pregledati, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve člena 87(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	med enotami rabe ali poljinami, kakor so prijavljene v enotnem zahtevku, in enotami rabe ali poljinami, ki jih je država članica odobrila za proizvodnjo bombaža v skladu s členom 89 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(h)	med izjavami kmeta v enotnem zahtevku, da je član odobrene medpanožne organizacije, informacijami iz člena 13(5)(b) te uredbe in informacijami, ki jih predložijo zadevne odobrene medpanožne organizacije, da se preveri upravičenost do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(i)	med informacijami, zagotovljenimi v pogodbi o dobavi iz člena 94 Uredbe (ES) št. 73/2009, in informacijami o dobavi, ki jih zagotovi proizvajalec sladkorja.

2. Navedbam nepravilnosti, ugotovljenih z navzkrižnim preverjanjem, sledi ustrezen administrativni postopek in po potrebi pregled na kraju samem.

3. Če dva ali več kmetov vloži zahtevek za pomoč za isto referenčno enoto rabe ali poljino v okviru iste sheme pomoči in če je celotna prijavljena površina večja od kmetijske površine za razliko, ki spada v okvir odstopanja pri meritvah, določenega v skladu s členom 34(1), države članice lahko določijo sorazmerno znižanje zadevnih površin. V tem primeru se zadevni kmetje lahko pritožijo zoper odločitev o znižanju, če je kdo od drugih zadevnih kmetov prijavil površino, ki presega navedeno odstopanje v njihovo škodo.

Člen 29

Administrativne kontrole posebne podpore

1. Za vsak ukrep v okviru posebne podpore, za katerega so tehnično izvedljive administrativne kontrole, je treba preveriti vse zahtevke. Kontrole zlasti zagotovijo, da:

(a)	so izpolnjeni pogoji za upravičenost do posebne podpore;

(b)	ne pride do dvojnega financiranja prek drugih shem Skupnosti;

(c)	ne pride do prekomerne kompenzacije kmetom, kar zadeva finančne prispevke iz členov 70(3) in 71(7) Uredbe (ES) št. 73/2009; in

(d)	kjer je to primerno, da so bili spremni dokumenti predloženi in dokazujejo upravičenost.

2. Države članice lahko, kadar je to primerno, za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost uporabijo dokaze, ki so jih prejele od drugih služb, organov ali organizacij. Vendar je treba zagotoviti, da zadevna služba, organ ali organizacija deluje v skladu z ustreznim standardom za kontrolo skladnosti z merili za upravičenost.

Oddelek II

Pregledi na kraju samem

Pododdelek I

Skupne določbe

Člen 30

Stopnja kontrole

1. Skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za shemo enotnega plačila, shemo enotnega plačila na površino oziroma plačila na površino v okviru posebne podpore. Države članice zagotovijo, da pregledi na kraju samem zajamejo vsaj 3 % kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru vsake od drugih shem pomoči na površino iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009.

2. Skupno število pregledov na kraju samem, opravljenih vsako leto, vključuje vsaj:

(a)

najmanjšo stopnjo kontrole 30 % ali 20 % površin, prijavljenih za pridelavo konoplje, kakor je navedeno v členu 39 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Kadar je država članica že sprejela sistem predhodne odobritve za tako pridelavo in je že uradno obvestila Komisijo o podrobnih pravilih in pogojih, povezanih s tem sistemom pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 796/2004, se vse spremembe teh podrobnih pravil ali pogojev brez nepotrebnega odlašanja uradno sporočijo Komisiji.

(b)

5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru shem pomoči za govedo, za plačila na glavo živali za govedo v okviru posebne podpore ali za posebno podporo na podlagi individualne kvote za mleko, določene v skladu s členom 65 Uredbe (ES) št. 1234/2007, ali posebno podporo na podlagi dejanske proizvodnje mleka. Kadar pa računalniška zbirka podatkov za govedo ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči, se odstotek poveča na 10 %.

Ti pregledi na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali na shemo pomoči, za katere je vložen zahtevek za pomoč;

(c)

5 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v okviru sheme pomoči za ovce/koze in za plačila na glavo živali za ovce/koze v okviru posebne podpore. Ti pregledi na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali, za katere je pomoč zaprošena. Kadar pa računalniška zbirka podatkov za ovce/koze iz člena 8 Uredbe (ES) št. 21/2004 ne omogoča ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih shem pomoči, se odstotek poveča na 10 % kmetov;

(d)	10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za posebno podporo, ki ne vključuje tistih iz odstavka 1 ter točk (b) in (c) tega odstavka, razen ukrepa iz člena 68(1)(d) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	10 % drugih služb, organov ali organizacij, ki zagotavljajo dokaze za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost iz člena 29(2).

(f)	100 % vzajemnih skladov, ki zaprosijo za podporo iz člena 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(g)	pri zahtevkih za pomoč za proizvodno vezano plačilo za bombaž v skladu z oddelkom 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 20 % medpanožnih organizacij, odobrenih v skladu s členom 91 navedene uredbe, katerih člani so kmetje, glede na izjavo v njihovih enotnih zahtevkih;

(h)

pri zahtevkih za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi s kontrolami količinskih kvot sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese in trsa, dostavljenih v skladu s členom 94 navedene uredbe, pri proizvajalcih sladkorja vsaj 5 % vlagateljev, ki dostavljajo zadevnim proizvajalcem.

3. Če se s pregledi na kraju samem odkrijejo pomembne nepravilnosti v okviru zadevne sheme pomoči ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča število pregledov na kraju samem med tekočim letom in ustrezno poveča delež kmetov, pri katerih je treba opraviti pregled na kraju samem v naslednjem letu.

4. Kadar je določeno, da se posamični elementi pregleda na kraju samem lahko opravljajo na podlagi vzorca, ta vzorec jamči zanesljivo in reprezentativno raven kontrole. Države članice določijo merila za izbor vzorca. Če se pri pregledih tega vzorca odkrijejo nepravilnosti, se obseg vzorca ustrezno razširi.

Člen 31

Izbira kontrolnega vzorca

1. Pristojni organ izbere na podlagi analize tveganja in reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč kontrolne vzorce za preglede na kraju samem v skladu s to uredbo.

Za zagotovitev elementa reprezentativnosti države članice naključno izberejo med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v členu 30(1) in (2).

Če pa število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, presega najmanjše število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v členu 30(1) in (2), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne sme presegati 25 %.

2. Vsako leto se oceni in posodobi učinkovitost analize tveganja z:

(a)	določitvijo pomembnosti vsakega dejavnika tveganja;

(b)	primerjavo rezultatov naključnih vzorcev, izbranih na podlagi tveganja, iz drugega pododstavka odstavka 1;

(c)	upoštevanjem posebnih razmer v državi članici.

3. Pristojni organ evidentira razloge za izbiro vsakega kmeta za pregled na kraju samem. Inšpektor, ki izvede pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem.

4. Delni izbor kontrolnega vzorca se lahko, kadar je to primerno, opravi pred koncem zadevnega obdobja za vložitev zahtevka na podlagi razpoložljivih informacij. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vsi ustrezni zahtevki.

Člen 32

Poročilo o kontroli

1. Za vsak pregled na kraju samem v skladu s tem oddelkom se pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti opravljenih pregledov. Poročilo še zlasti navaja:

(a)	sheme pomoči in pregledane zahtevke;

(b)	navzoče osebe;

(c)	pregledane enote rabe ali poljine, izmerjene enote rabe ali poljine, vključno z, kjer je to primerno, rezultati merjenj za izmerjene enote rabe ali poljine in uporabljenimi metodami merjenja;

(d)

število in vrsto ugotovljenih živali in, kjer je to primerno, številke ušesnih znamk, vpise v register in računalniško zbirko podatkov za govedo in/ali ovce/koze ter vse pregledane spremne dokumente, rezultate pregledov in, kjer je to primerno, posebna opažanja glede posamičnih živali in/ali njihove identifikacijske oznake;

(e)	ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko časa vnaprej;

(f)	navedbe katerih koli posebnih kontrolnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru posamičnih shem pomoči;

(g)	navedbo katerih koli nadaljnjih kontrolnih ukrepov, ki so se izvedli.

2. Kmet lahko poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Kadar se ugotovijo nepravilnosti, kmet prejme kopijo poročila o kontroli.

Kadar se izvaja pregled na kraju samem z uporabo daljinskega zaznavanja v skladu s členom 35, se države članice lahko odločijo, da kmetu ali njegovemu zastopniku ne dajo priložnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če pri preverjanju z daljinskim zaznavanjem niso odkrite nobene nepravilnosti. Če je posledica takih preverjanj odkritje nepravilnosti, se da možnost podpisa poročila, preden pristojni organ sprejme sklepe na podlagi ugotovitev glede katerih koli posledičnih znižanj ali izključitev.

Pododdelek II

Pregledi na kraju samem za enotni zahtevek v zvezi s shemami pomoči na površino

Člen 33

Elementi pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem zajemajo vse enote rabe ali poljine, za katere se zahteva pomoč v okviru shem pomoči, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, razen tistih iz zahtevkov za pomoč za semena v skladu s členom 87 navedene uredbe. Vendar se lahko dejanska določitev površin kot del pregleda na kraju samem omeji na vzorec vsaj 50 % enot rabe ali poljin, za katere je bil vložen zahtevek v okviru shem pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, če zagotavlja vzorec zanesljivo in reprezentativno raven kontrole pri pregledanih površinah in zahtevani pomoči. Kadar se pri pregledu vzorca odkrijejo nepravilnosti, se vzorec enot rabe ali poljin v dejanskem pregledu poveča.

Države članice lahko uporabijo daljinsko zaznavanje v skladu s členom 35 in, kjer je to mogoče, tehnike globalnega satelitskega navigacijskega sistema.

Člen 34

Določitev površin

1. Površine enot rabe ali poljin se določijo na kakršen koli način, ki dokazano zagotavlja meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, potrebni za veljaven tehnični standard, ki velja na ravni Skupnosti.

Odstopanje pri meritvah je določeno tako, da ne presega 1,5 m varovalnega pasu, ki se uporablja za obseg enote rabe ali poljine. Največje odstopanje glede vsake enote rabe ali poljine ne presega absolutnega števila 1,0 ha.

2. Skupna površina enote rabe ali poljine se lahko upošteva pod pogojem, da je v celoti uporabljena v skladu z običajnimi standardi zadevne države članice ali regije. V drugih primerih se upošteva dejansko uporabljena površina.

Glede regij, v katerih so nekatere značilnosti, zlasti žive meje, jarki in zidovi, tradicionalno del dobre kmetijske prakse pri pridelavi ali rabi, se lahko države članice odločijo, da se ustrezna površina šteje za del površine, ki je polno v rabi, pod pogojem, da ne preseže skupne širine, ki jo določijo države članice. Ta širina mora ustrezati tradicionalni širini v zadevni regiji in ne presega 2 metrov.

Če pa so države članice pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s tretjim pododstavkom člena 30(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 uradno sporočile Komisiji širino, ki je večja od 2 metrov, se ta širina lahko vseeno uporabi.

3. Vse značilnosti, ki so navedene v aktih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 73/2009 ali so lahko del dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, kakor je navedeno v členu 6 navedene uredbe in Prilogi III k navedeni uredbi, so del celotne površine enote rabe ali poljine.

4. Brez poseganja v člen 34(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 enota rabe ali poljina, ki vsebuje drevesa, šteje za upravičeno površino za namene shem pomoči na površino, če se kmetijske dejavnosti ali, kjer je to primerno, predvidena proizvodnja, lahko izvedejo na podoben način kot na enotah rabe ali poljinah brez dreves na isti površini.

5. Kadar je površina skupna, jo pristojni organi teoretično razdelijo med posamezne kmete sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico uporabe.

6. Upravičenost enot rabe ali poljin se ustrezno preveri. V ta namen se po potrebi zahteva dodatno dokazilo.

Člen 35

Daljinsko zaznavanje

1. Kadar država članica uporabi možnost iz drugega odstavka člena 33, da preglede na kraju samem opravi z daljinskim zaznavanjem:

(a)	izvede fotointerpretacijo satelitskih posnetkov ali posnetkov iz zraka vseh enot rabe ali poljin za posamezen zahtevek, ki ga je treba pregledati zaradi prepoznavanja pokrivnosti tal in meritev površine;

(b)	izvede fizične inšpekcijske preglede na terenu vseh enot rabe ali poljin, pri katerih s fotointerpretacijo ni mogoče potrditi točnosti prijave v skladu z zahtevami pristojnega organa.

2. Dodatni pregledi iz člena 30(3) se izvajajo s tradicionalnimi pregledi na kraju samem, če jih ni več mogoče izvajati z daljinskim zaznavanjem v okviru tekočega leta.

Člen 36

Pregledi na kraju samem v zvezi s posebnimi pravicami

Države članice določijo postopke za preglede na kraju samem pri kmetih, ki prijavijo posebne pravice, da bi zagotovile izpolnjevanje zahteve za aktiviranje iz člena 44 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Člen 37

Elementi pregledov na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za semena

Pregledi na kraju samem v zvezi z zahtevki za pomoč za semena v skladu s členom 87 Uredbe (ES) št. 73/2009 zajemajo zlasti:

(a)

preglede na ravni kmeta, ki zaprosi za pomoč:

(i)	vseh enot rabe ali poljin, da se preveri vrsta ali sortna skupina semen, posejanih na vsaki prijavljeni enoti rabe ali poljini;

(ii)	dokumentov, da se preveri vsaj prvi namembni kraj semena, za katerega je bila zahtevana pomoč;

(iii)

vse preglede, ki jih države članice štejejo za potrebne za zagotovitev, da se pomoč ne plača za necertificirano seme ali seme iz tretjih držav;

(b)

če je prvi namembni kraj semena žlahtnitelj ali semenarsko podjetje, dodatne preglede v njihovih prostorih za zagotovitev:

(i)	da je seme dejansko kupil in plačal žlahtnitelj ali semenarsko podjetje v skladu s pogodbo o pridelavi;

(ii)	da je plačilo semena razvidno iz finančnih poročil žlahtnitelja ali semenarskega podjetja;

(iii)

da je bilo seme dejansko dano v promet za sejanje. Za ta namen se izvajajo fizični pregledi in pregledi dokumentov za zaloge in finančna poročila žlahtnitelja ali semenarskega podjetja;

(c)	kadar je to primerno, preglede na ravni končnih uporabnikov.

V točki (b)(iii) prvega odstavka „dati v promet“ pomeni imeti na razpolago ali na zalogi, razstavljati ali ponujati za prodajo, prodajati ali dostavljati drugim osebam.

Člen 38

Pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem

S pregledi odobrenih medpanožnih organizacij na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za proizvodno vezano plačilo za bombaž iz oddelka 6 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 se preverita izpolnjevanje meril za odobritev navedenih organizacij in seznam njihovih članov.

Člen 39

Pregledi proizvajalcev sladkorja na kraju samem

Pri pregledih proizvajalcev sladkorja na kraju samem v okviru zahtevkov za pomoč za sladkorno peso pridelovalcem sladkorne pese in trsa iz oddelka 7 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009 se preverijo:

(a)	podatki v pogodbi o dobavi, ki jih je predložil kmet;

(b)	pravilnost podatkov o pošiljkah, predloženih pristojnemu organu;

(c)	certifikacija tehtnic, uporabljenih za pošiljke;

(d)	rezultati uradnih laboratorijskih analiz, izvedenih za določitev odstotka saharoze dostavljene sladkorne pese in trsa.

Člen 40

Preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje

1. Sistem, ki ga države članice uporabljajo v skladu s členom 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 zaradi določanja vsebnosti tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu „THC“) v posevkih, je tak, kakor je določen v Prilogi I k tej uredbi.

2. Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami o THC. Ta evidenca vključuje za vsako sorto vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljen postopek, število opravljenih preskusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

Vendar če vsebnost THC katerega koli vzorca presega vsebnost iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica uradno obvesti Komisijo v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki ji ga daje na voljo Komisija, najpozneje do 15. novembra v zadevnem tržnem letu poročilo o vseh ugotovitvah o THC v zvezi s takšno sorto. Poročilo navaja rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljen postopek, število opravljenih preskusov, navedbo točke, kjer je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3. Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice uporabijo postopek B iz Priloge I k tej uredbi za zadevno sorto v naslednjem tržnem letu. Ta postopek se uporablja v naslednjih tržnih letih, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Če za drugo leto povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, država članica zahteva dovoljenje za prepoved trženja take sorte v skladu s členom 18 Direktive Sveta 2002/53/ES (19). Ta zahteva se pošlje Komisiji najpozneje do 15. novembra v zadevnem tržnem letu. Od naslednjega leta sorta, za katero velja ta zahteva, ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.

4. Posevki konoplje se še naprej pridelujejo v običajnih pogojih pridelovanja v skladu z lokalno prakso vsaj 10 dni od datuma konca cvetenja, da se lahko opravijo pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3.

Države članice pa lahko dovolijo, da se konoplja požanje po začetku cvetenja, vendar pred iztekom desetdnevnega obdobja po cvetenju, če inšpektorji navedejo, katere reprezentativne dele vsake zadevne parcele je treba še naprej obdelovati najmanj 10 dni po koncu cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda, v skladu z metodo iz Priloge I.

Pododdelek III

Pregledi na kraju samem zahtevkov za dodelitev pomoči za živali

Člen 41

Časovna razporeditev pregledov na kraju samem

1. Vsaj 60 % najmanjše stopnje pregledov na kraju samem, določenih v drugem pododstavku člena 30(2)(b), se izvede v obdobju obvezne reje za zadevno shemo pomoči. Preostali odstotek pregledov na kraju samem se razporedi čez vse leto.

Kadar pa je obdobje obvezne reje pred vložitvijo zahtevka ali ga ni mogoče določiti vnaprej, se pregledi na kraju samem, določeni v drugem pododstavku člena 30(2)(b), razporedijo čez vse leto.

2. Vsaj 50 % najmanjše stopnje pregledov na kraju samem, določenih v členu 30(2)(c), se izvede v obdobju obvezne reje. Najmanjša stopnja pregledov na kraju samem pa se v celoti izvede v obdobju obvezne reje v državah članicah, kadar se sistem, uveden z Uredbo (ES) št. 21/2004, v zvezi z ovcami in kozami, ter zlasti glede identifikacije živali in pravilnega vodenja registrov, ne izvaja in ne uporablja v celoti.

Člen 42

Elementi pregledov na kraju samem

1. Pregledi na kraju samem zajemajo vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v okviru shem pomoči, ki jih je treba pregledati, in pri pregledih shem pomoči za govedo tudi govedo, za katero zahtevki niso bili vloženi.

Pregledi na kraju samem vključujejo zlasti preverjanje, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki, in število goveda, za katero zahtevki niso bili vloženi, ustreza številu živali, vpisanih v registre, in pri govedu številu živali, priglašenih v računalniško zbirko podatkov za govedo.

2. Pregledi na kraju samem v zvezi s shemami pomoči za govedo vključujejo tudi preverjanje:

(a)

pravilnosti vpisov v register in priglasitev v računalniško zbirko podatkov za govedo na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to primerno, potni listi za živali v zvezi z živalmi, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti;

(b)

da informacije v računalniški zbirki podatkov za govedo ustrezajo informacijam, danim v register na podlagi vzorca v zvezi z živalmi, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti;

(c)	da so vse živali na kmetijskem gospodarstvu in še vedno v obvezni reji upravičene do pomoči, za katero je bil vložen zahtevek;

(d)	da je vse govedo na kmetijskem gospodarstvu, identificirano z ušesnimi znamkami in da ga, kjer je to primerno, spremljajo potni listi za živali in da je vpisano v register ter da je bilo pravilno priglašeno v računalniško zbirko podatkov za govedo.

Pregledi iz točke (d) se opravijo posamično za vsako posamezno govedo moškega spola, za katero še vedno velja obveznost obvezne reje in za katero je bil vložen zahtevek za posebno premijo za govedino, razen tistih, predloženih v skladu s členom 110(6) Uredbe (ES) št. 73/2009. V vseh drugih primerih se lahko pregled pravilnega evidentiranja v potne liste za živali in v register ter priglasitve v zbirko podatkov opravi na podlagi vzorca.

3. Pregledi na kraju samem v zvezi s shemo pomoči za ovce/koze, vključujejo tudi:

(a)	preverjanje na podlagi registra, da so bile vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, na kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje;

(b)

preverjanje pravilnosti vpisov v register v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji ter veterinarska spričevala iz obdobja šestih mesecev pred pregledom na kraju samem; vendar se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, če se odkrijejo nepravilnosti.

Člen 43

Kontrolni ukrepi glede pregledov na kraju samem v klavnicah

1. V zvezi s posebno premijo za govedino iz člena 110(6) Uredbe (ES) št. 73/2009 in klavno premijo iz člena 116 navedene uredbe ter v primerih, ko država članica uporabi možnosti iz člena 53 navedene uredbe, se pregledi na kraju samem izvedejo v klavnicah. V tem primeru države članice izvedejo preglede na kraju samem:

(a)	v vsaj 30 % vseh klavnic, izbranih na podlagi analize tveganja, pri čemer pregledi zajemajo vzorec 5 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem, ali

(b)

v vsaj 20 % klavnic, ki so vnaprej odobrene v skladu s posebnimi merili zanesljivosti, ki jih določijo države članice, in ki so izbrane na podlagi analize tveganja, pri čemer pregledi zajemajo vzorec 2 % skupnega števila goveda, zaklanega v zadevni klavnici v obdobju 12 mesecev pred pregledom na kraju samem.

2. Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo poznejše preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško zbirko podatkov za govedo in preglede povzetkov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu ali nadomestne informacije, poslane drugim državam članicam v skladu s členom 78(3) Uredbe (ES) št. 1121/2009.

3. Pregledi na kraju samem v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola, izvedene na dan pregleda na kraju samem na podlagi vzorca. Po potrebi se preveri, ali so trupi, pripravljeni za tehtanje, upravičeni do pomoči.

Člen 44

Kontrolni ukrepi glede premije, odobrene po izvozu

1. V zvezi s klavno premijo, odobreno za govedo, ki se izvaža v tretje države v skladu s členom 116 Uredbe (ES) št. 73/2009, in kadar država članica uporabi možnosti iz člena 53 navedene uredbe, se za vse operacije natovarjanja izvedejo pregledi na kraju samem, in sicer na naslednji način:

(a)	ob natovarjanju se preveri, ali je vse govedo identificirano z ušesnimi znamkami; poleg tega se vsaj 10 % goveda, ki je tako preverjeno, pregleda posamično, da bi preverili njegovo identifikacijo;

(b)

ob odhodu z ozemlja Skupnosti:

(i)	kadar se za prevozno sredstvo uporabi uradna carinska oznaka, se preveri, ali je oznaka nepoškodovana; če je oznaka nepoškodovana, se pregled vzorca izvede le, kadar obstaja dvom glede zakonitosti tovora;

(ii)	kadar se za prevozno sredstvo ne uporabi uradna carinska oznaka ali kadar je carinska oznaka poškodovana, se vsaj 50 % goveda, ki je bilo posamično preverjeno ob natovarjanju, ponovno pregleda.

2. Potni listi za živali se predajo pristojnemu organu v skladu s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 1760/2000.

3. Plačilna agencija pregleda zahtevke za pomoč na podlagi dokumentov o plačilu in drugih razpoložljivih informacij, pri čemer je posebno pozorna na dokumente, ki se nanašajo na izvoz, in opombe pristojnih kontrolnih organov, ter preveri, ali so bili potni listi za živali predloženi v skladu z odstavkom 2.

Člen 45

Posebne določbe glede poročila o kontroli

1. Kadar države članice izvedejo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe skupaj z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003, se poročilu o kontroli iz člena 32 te uredbe dodajo poročila v skladu s členom 2(5) Uredbe (ES) št. 1082/2003.

2. V zvezi s pregledi na kraju samem v klavnicah iz člena 43(1) in (2) lahko poročilo o kontroli iz člena 32 vsebuje navedbo v poročilih klavnice, katere živali so bile pregledane. V zvezi s fizičnimi pregledi postopkov zakola, določenimi v členu 43(3), poročilo med drugim vsebuje identifikacijske kode, mase trupov in datume zakola v zvezi z vsemi živalmi, ki so bile zaklane in pregledane na dan pregleda na kraju samem.

3. V zvezi s preverjanji iz člena 44 lahko poročilo o kontroli vsebuje le navedbo živali, ki so tako pregledane.

4. Kadar se pri pregledih na kraju samem, izvedenih v skladu s to uredbo, odkrijejo primeri neskladnosti z določbami naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe (ES) št. 21/2004, se kopije poročila o kontroli iz člena 32 te uredbe, nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

Pododdelek IV

Pregledi posebne podpore na kraju samem

Člen 46

Posebne določbe glede posebne podpore

1. Glede posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 država članica uporabi določbe tega naslova. Vendar če to ni primerno zaradi strukture zadevne sheme, države članice zagotovijo kontrole, ki so na ravni, enakovredni tisti, določeni v tem naslovu.

Države članice zlasti preverijo;

(a)

pri kontroli zahtevkov za plačila iz vzajemnih skladov, kakor je določeno v členu 68(1)(e) Uredbe (ES) št. 73/2009, da:

(i)	so bili kmetje dejansko upravičeni do kompenzacije, izplačane iz sklada;

(ii)	je bila kompenzacija dejansko izplačana povezanim kmetom v skladu s členom 71 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	pri pregledu naložbenih dejavnosti na kraju samem, podprtih v okviru posebne podpore iz člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009, da je bila naložba izvršena.

Pregledi iz točke (a) drugega pododstavka se lahko izvedejo na podlagi vzorca vsaj 10 % zadevnih kmetov.

2. Če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, ki se doseže z izvajanjem kontrol s pregledi na kraju samem, se lahko kontrole na ravni kmetije nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni služb, organov ali organizacij, ki zagotavljajo dokaze za preverjanje upoštevanja meril za upravičenost, kot je navedeno v členu 29(2).

POGLAVJE III

Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Oddelek I

Skupne določbe

Člen 47

Splošna pravila glede neskladnosti

1. V tem poglavju „ponovljena“ neskladnost pomeni neskladnost z isto zahtevo, standardom ali obveznostjo iz člena 4, ugotovljena več kakor enkrat v zaporednem obdobju treh koledarskih let, če je bil kmet obveščen o prejšnji neskladnosti oziroma imel možnost, da sprejme potrebne ukrepe za odpravo prejšnje neskladnosti.

2. „Obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo.

3. „Resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomena posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

4. Ali je neskladnost „stalna“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

Člen 48

Pristojni kontrolni organ

1. Specializirana kontrolna telesa so odgovorna za izvajanje kontrol in pregledov upoštevanja zadevnih zahtev in standardov.

Plačilne agencije so odgovorne za določitev znižanj ali izključitev v posameznih primerih v skladu s poglavjem III naslova IV.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice sklenejo, da kontrole in pregledi v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti ali območji navzkrižne skladnosti izvaja plačilna agencija, če država članica jamči, da je učinkovitost kontrol in pregledov vsaj enaka tisti, ki se doseže, kadar kontrole in preglede izvaja specializiran kontrolni organ.

Oddelek II

Administrativne kontrole

Člen 49

Administrativne kontrole

Glede na zadevne zahteve, standarde, akte ali območja navzkrižne skladnosti lahko države članice sklenejo, da izvedejo administrativne kontrole, zlasti tiste, ki so že določene v kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo za zadevno zahtevo, standard, akt ali območje navzkrižne skladnosti.

Oddelek III

Pregledi na kraju samem

Člen 50

Najmanjša stopnja kontrole

1. Pristojni kontrolni organ izvaja preglede na kraju samem v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, pri vsaj 1 % vseh kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v okviru shem podpor za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 in za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren. Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, za zadevno koledarsko leto izvaja preglede tudi pri vsaj 1 % vseh kmetov, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Če pa kontrol ne izvaja plačilna agencija, kakor določa člen 48, se lahko najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjše stopnje kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, da se vsak primer neskladnosti, ugotovljen med katerim koli pregledom na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavi pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in ga ta organ spremlja. Uporabljajo se določbe tega naslova.

2. Pri določanju najmanjše stopnje kontrole iz odstavka 1 tega člena se ne upoštevajo zahtevani ukrepi iz člena 23(2) ali tretjega pododstavka člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009.

3. Če bi se pri pregledih na kraju samem odkrila pomembna stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Pristojni kontrolni organ se lahko v okviru posebnega akta odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršene zahteve.

Člen 51

Izbira kontrolnega vzorca

1. Brez poseganja v preglede, izvedene pri nadaljnjem spremljanju neskladnosti, na katere je kakor koli opozorjen pristojni kontrolni organ, temelji izbor vsakega vzorca kmetij, ki jih je treba pregledati v skladu s členom 50, kjer je to primerno, na analizi tveganja glede na veljavno zakonodajo ali na analizi tveganja, ki ustreza zahtevam ali standardom. Ta analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij ali, pri točki (b) drugega pododstavka odstavka 5 tega člena, na ravni podjetij.

Analiza tveganja lahko upošteva eno ali oboje od naštetega:

(a)	sodelovanje kmeta v sistemu kmetijskega svetovanja iz člena 12 Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b)	sodelovanje kmeta v sistemu certificiranja, če zadevna shema ustreza zadevnim zahtevam in standardom.

Brez poseganja v člen 50(1) se država članica lahko odloči, da izbere kmete, ki prejemajo neposredna plačila, in kmete, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti iz členov 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, v okviru iste analize tveganja.

2. Za zagotovitev elementa reprezentativnosti se naključno izbere med 20 % in 25 % najmanjšega števila kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 50(1).

Če pa število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, presega najmanjše število kmetov, pri katerih se opravljajo pregledi na kraju samem, kakor je določeno v prvem pododstavku člena 50(1), odstotek naključno izbranih kmetov v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

3. Delni izbor kontrolnega vzorca se lahko, kadar je to primerno, opravi pred koncem zadevnega obdobja za vložitev zahtevka na podlagi razpoložljivih informacij. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vsi ustrezni zahtevki.

4. Vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 50, se izberejo iz vzorcev kmetov, ki so že bili izbrani na podlagi členov 30 in 31 in za katere se uporabljajo ustrezne zahteve ali standardi. Vendar se vzorec iz drugega stavka prvega pododstavka člena 50(1) izbere na podlagi kmetov, za katere veljata člena 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 za zadevno koledarsko leto.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko vzorci kmetov, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 50, izberejo med populacijo kmetov, ki predložijo zahtevke za pomoč v okviru shem podpor za neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009, ter med kmeti, za katere veljata člena 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007 in ki morajo upoštevati ustrezne zahteve ali standarde.

V tem primeru:

(a)

kadar se na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da osebe, ki niso upravičene do neposredne pomoči, pomenijo večje tveganje kot kmetje, ki so zaprosili za pomoč, se lahko kmetje, ki so zaprosili za pomoč, nadomestijo z osebami, ki niso upravičene; v tem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole iz člena 50(1); razlogi za take nadomestitve so pravilno utemeljeni in dokumentirani;

(b)	če je učinkoviteje, se lahko analiza tveganja izvede na ravni podjetij, zlasti klavnic, trgovcev ali dobaviteljev, in ne na ravni kmetije; v tem primeru se število tako pregledanih kmetov všteje v stopnjo kontrole iz člena 50(1).

6. Sprejme se lahko odločitev o nadaljevanju kombinacije postopkov iz odstavkov 4 in 5, če taka kombinacija poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

Člen 52

Ugotovitev skladnosti z zahtevami in standardi

1. Kjer je to primerno, se upoštevanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

2. V drugih primerih in kadar je to primerno se ugotavljanje izvaja z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, ki jih določi pristojni kontrolni organ in zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

3. Kadar je to primerno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja.

Člen 53

Elementi pregledov na kraju samem

1. Pri opravljanju pregledov na vzorcu iz člena 50 pristojni kontrolni organ zagotovi, da so vsi izbrani kmetje pregledani glede njihove skladnosti z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren.

Ne glede na prvi pododstavek se, kadar se najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 50(1), izbrani kmetje preverijo glede njihove skladnosti z zadevnim aktom ali standardom ali skupino aktov in standardov.

Na splošno se vsak kmet, ki je izbran za pregled na kraju samem, preverja takrat, ko se lahko preveri večina zahtev in standardov, za katere je bil izbran. Kljub temu države članice zagotovijo, da se med letom doseže ustrezna stopnja kontrole za vse zahteve in standarde.

2. Kjer je to primerno, pregledi na kraju samem zajemajo celotno kmetijsko zemljišče gospodarstva. Vendar se lahko dejanski inšpekcijski pregled na terenu kot del pregleda na kraju samem omeji na vzorec najmanj polovice enot rabe ali poljin, ki jih zadeva zahteva ali standard, na kmetijskem gospodarstvu, če zagotavlja tak vzorec zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi z zahtevami in standardi. Kadar se pri pregledu vzorca odkrijejo neskladnosti, se vzorec enot rabe ali poljin v dejanskem pregledu poveča.

Poleg tega je lahko dejanski pregled skladnosti z zahtevami in standardi kot del pregleda na kraju samem omejen na reprezentativni vzorec predmetov pregleda, če tako določa zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde. Vendar države članice zagotovijo, da se pregledi izvajajo za vse zahteve in standarde, za katere se lahko preverja skladnost ob obisku.

3. Pregledi iz odstavka 1 se praviloma izvajajo kot del enega kontrolnega obiska in so sestavljeni iz preverjanja zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preverja ob tem obisku, da bi ugotovili možno neskladnost s temi zahtevami in standardi ter tudi identificirali primere, pri katerih je potreben nadaljnji pregled.

4. Če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol vsaj enaka učinkovitosti, ki se doseže z izvajanjem kontrol s pregledi na kraju samem, se lahko kontrole na ravni kmetije nadomestijo z administrativnimi kontrolami ali pregledi na ravni podjetij iz točke (b) drugega pododstavka člena 51(5).

5. Pri izvajanju pregledov na kraju samem lahko države članice uporabijo objektivne kontrolne kazalnike, značilne za določene zahteve in standarde, če zagotavljajo, da je učinkovitost kontrole zadevnih zahtev in standardov vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, ki se izvedejo brez uporabe kazalnikov.

Kazalniki so neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemajo vse elemente, ki jih je treba pregledati med kontrolo teh zahtev ali standardov.

6. Pregledi na kraju samem, povezani z vzorcem iz člena 50(1), se izvedejo v istem koledarskem letu, v katerem so predloženi zahtevki.

Člen 54

Poročilo o kontroli

1. Vsak pregled na kraju samem v skladu s tem poglavjem je ne glede na to, ali je bil zadevni kmet izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 51 ali ga zaradi nadaljnjega spremljanja neskladnosti kakor koli drugače obravnava pristojni kontrolni organ, predmet poročila o kontroli, ki ga pripravi pristojni kontrolni organ.

Poročilo je razdeljeno na naslednje dele:

(a)

splošni del, ki vsebuje zlasti naslednje informacije:

(i)	kmet, ki je izbran za pregled na kraju samem;

(ii)	navzoče osebe;

(iii)

ali je bil kmet uradno obveščen o obisku in, če je bil, koliko časa vnaprej;

(b)

del o opravljenih pregledih posebej za vsak akt in standard, ki vsebuje predvsem naslednje informacije:

(i)	zahteve in standarde, ki so predmet pregleda na kraju samem;

(ii)	vrsta in obseg izvedenih pregledov;

(iii)

ugotovitve;

(iv)	akti in standardi, v zvezi s katerimi so ugotovljene neskladnosti;

(c)

ocenjevalni del z oceno pomembnosti neskladnosti v zvezi z vsakim aktom in/ali standardom na podlagi meril „resnosti“, „obsega“, „stalnosti“ in „ponavljanja“ v skladu s členom 24(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 z navedbo dejavnikov, ki imajo za posledico povečanje ali zmanjšanje znižanja, ki ga je treba uporabiti.

Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom omogočajo, da se ugotovljena neskladnost ne spremlja naprej, se to ustrezno navede v poročilu. Enako velja, če država članica odobri obdobje za skladnost z na novo uvedenimi standardi Skupnosti iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali obdobje za skladnost mladih kmetov z obstoječimi standardi Skupnosti iz navedenega člena.

2. Kmet je obveščen o morebitni ugotovljeni neskladnosti v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem.

Če kmet ni izvedel takojšnjih sanacijskih ukrepov, ki bi odpravili neskladnost, ki je bila ugotovljena v smislu člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je obveščen o izvedbi sanacijskih ukrepov v skladu z navedeno določbo v roku, določenem v prvem pododstavku.

Če se država članica odloči za možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve, kakor je določeno v členu 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, je zadevni kmet najpozneje v enem mesecu po odločitvi, da ne bo uporabljeno znižanje ali izključitev plačila, obveščen o izvedbi sanacijskih ukrepov.

3. Brez poseganja v katere koli podrobne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli zaključi v enem mesecu po pregledu na kraju samem. To obdobje pa se lahko razširi na tri mesece v ustrezno utemeljenih okoliščinah, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize.

Kadar plačilna agencija ni pristojni kontrolni organ, se poročilo pošlje plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu v enem mesecu po njegovi pripravi.

NASLOV IV

PODLAGA ZA IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJ IN IZKLJUČITEV

POGLAVJE I

Neprijava površin

Člen 55

Neprijava vseh površin

1. Če za dano leto kmet ne prijavi vseh površin iz člena 13(8) in je razlika med skupno prijavljeno površino v enotnem zahtevku na eni strani ter prijavljeno površino in skupno površino neprijavljenih enot rabe ali poljin na drugi več kakor 3 % prijavljene površine, se skupni znesek neposrednih plačil, ki se plačajo kmetu za navedeno leto, zmanjša za največ 3 % glede na resnost opustitve.

2. Kadar za kmeta veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, se odstavek 1 uporabi tudi za plačila, povezana s shemami iz členov 85p, 103q in 103r navedene uredbe. Odstotek znižanja se uporabi za skupni znesek, ki ga je treba plačati, deljen s številom let iz členov 85t in 103z iste uredbe.

POGLAVJE II

Ugotovitve v zvezi z merili za upravičenost

Oddelek I

Shema enotnega plačila in druge sheme pomoči na površino

Člen 56

Splošna načela

1. V tem oddelku se štejejo za ustrezne naslednje skupine posevkov:

(a)	površine, prijavljene za namene aktivacije pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila oziroma vsaka površina, ki izpolnjuje pogoje, ki veljajo zanjo;

(b)	površine za namene sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 2 naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009;

(c)	skupina za vsako od površin za namen katere koli druge sheme pomoči na površino, za katero se uporablja drugačna stopnja pomoči;

(d)	površine, prijavljene pod rubriko „druge rabe“.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se upošteva povprečje vrednosti različnih pravic do plačila glede na zadevno prijavljeno površino.

2. Kadar je ista površina podlaga za zahtevek za pomoč v okviru več kakor ene sheme pomoči na površino, se ta površina upošteva posebej za vsako od teh shem pomoči.

Člen 57

Podlaga za izračun glede na prijavljene površine

1. Če se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči na površino, razen za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, ugotovi, da je površina skupine posevkov večja od tiste, ki je prijavljena v zahtevku za pomoč, se za izračun pomoči uporabi prijavljena površina.

2. V zvezi z zahtevkom za pomoč v okviru sheme enotnega plačila;

—	če obstaja neskladje med prijavljenimi pravicami do plačila in prijavljeno površino, izračun plačila temelji na manjši velikosti;

—	če število prijavljenih pravic do plačila presega število pravic do plačila, s katerimi razpolaga kmet, se število prijavljenih pravic do plačila zniža na število pravic do plačila, s katerimi razpolaga kmet.

3. Brez poseganja v znižanja in izključitve v skladu s členoma 58 in 60 te uredbe se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči na površino, razen za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, pomoč izračuna na podlagi površine, ugotovljene za to skupino posevkov, če površina, prijavljena v enotnem zahtevku, presega površino, ugotovljeno za to skupino posevkov.

Vendar se ugotovljena površina obravnava kot enaka prijavljeni površini, če je razlika med ugotovljeno skupno površino in prijavljeno skupno površino za plačilo v okviru shem pomoči iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, brez poseganja v člen 30 Uredbe (ES) št. 73/2009, manjša ali enaka 0,1 hektarja. Pri tem izračunu se upoštevajo le čezmerne prijave površin na ravni skupine posevkov.

Drugi pododstavek se ne uporablja, kadar znaša ta razlika več kakor 20 % skupne površine, prijavljene za plačila.

Člen 58

Znižanja in izključitve pri čezmernih prijavah

Če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino, razen tistih za škrobni krompir in semena, kakor je določeno v oddelkih 2 in 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, večja od površine, ugotovljene v skladu s členom 57 te uredbe, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor 3 % ali dva hektarja, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine.

Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino posevkov.

Če je razlika več kakor 50 %, se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57 te uredbe. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 (20). Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 59

Znižanja v primeru nepravilnosti glede velikosti površin, prijavljenih za plačilo pomoči za škrobni krompir in semena

1. Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s krompirjem, več kakor 10 % manjša od površine, prijavljene za plačilo pomoči za škrobni krompir, kakor je določeno v oddelku 2 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

2. Če se ugotovi, da je površina, dejansko obdelana s semeni, več kakor 10 % večja od površine, prijavljene za plačilo pomoči za semena, kakor je določeno v oddelku 5 poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 73/2009, se pomoč, ki jo je treba plačati, zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

3. Kadar se ugotovi, da so nepravilnosti iz odstavkov 1 in 2 posledica namere kmeta, se skupni znesek pomoči iz navedenih odstavkov zavrne.

V tem primeru se kmet ponovno izključi iz prejemanja pomoči, enake temu znesku. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 60

Namerna čezmerna prijava

Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57 posledica namernih čezmernih prijav, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 57, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kakor 0,5 % ugotovljene površine ali več kakor en hektar.

Kadar pa je ta razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 57. Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 61

Znižanja in izključitve glede zahtevkov za pomoč za semena

1. Kadar se ugotovi, da se seme, ki je predmet zahtevka za pomoč, dejansko ni dalo v promet za sejanje, kakor je navedeno v točki (b)(iii) prvega pododstavka člena 37, se pomoč, ki jo je treba plačati za zadevno vrsto, po uporabi vseh znižanj v skladu s členom 59 zniža za 50 %, če je količina semena, ki ni dana v promet, več kakor 2 % vendar ne več kakor 5 % količine, ki je zajeta v zahtevku za pomoč. Če količina semena, ki ni dana v promet, presega 5 %, se pomoč za semena za zadevno tržno leto ne dodeli.

2. Kadar se ugotovi, da je bila pomoč zahtevana za seme, ki ni uradno certificirano ali pridelano v okviru zadevne države članice v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila pomoč določena, se pomoč ne dodeli za to tržno leto in ne za naslednje.

Člen 62

Znižanja in izključitve glede proizvodno vezanega plačila za bombaž

Brez poseganja v kakršna koli znižanja in izključitve, ki se uporabljajo v skladu s členom 58 ali 60 te uredbe, kadar se ugotovi, da kmet ne upošteva obveznosti iz člena 30(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1121/2009, slednji izgubi pravico do povečanja pomoči iz člena 92(2) Uredbe (ES) št. 73/2009. Poleg tega se pomoč za bombaž na upravičen hektar navedenemu kmetu na podlagi člena 90 Uredbe (ES) št. 73/2009 zniža za znesek povečanja iz člena 92(2) navedene uredbe.

Oddelek II

Premije za živali

Člen 63

Podlaga za izračun

1. Kadar se uporablja individualna omejitev ali individualna zgornja meja, se število živali, prikazano v zahtevkih za pomoč, zniža na omejitev ali zgornjo mejo, določeno za zadevnega kmeta.

2. V nobenem primeru se ne sme pomoč odobriti za število živali, ki je večje od tistega, prikazanega v zahtevku za pomoč.

3. Če število živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, brez poseganja v člena 65 in 66, presega tisto, ki je ugotovljeno pri administrativnih kontrolah ali pregledih na kraju samem, se pomoč izračuna na podlagi ugotovljenega števila živali.

4. Kadar se ugotovijo nepravilnosti v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda, velja naslednje:

(a)	govedo, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, se šteje za ugotovljeno pod pogojem, da je jasno in posamično identificirano z drugimi elementi sistema za identifikacijo in registracijo goveda;

(b)

kadar se ugotovljene nepravilnosti nanašajo na nepravilne vpise v register ali potne liste za živali, se šteje, da zadevna žival ni ugotovljena, če se ugotovijo take napake pri vsaj dveh pregledih v 24-mesečnem obdobju. V vseh drugih primerih se zadevne živali štejejo za neugotovljene po prvi ugotovitvi.

Člen 21 se uporablja v zvezi z vpisi in priglasitvami v sistem za identifikacijo in registracijo goveda.

Člen 64

Nadomestitev

1. Govedo, prisotno na kmetijskem gospodarstvu, se šteje za ugotovljeno samo, če je identificirano v zahtevku za pomoč. Vendar se krave dojilje ali telice, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 111 ali členom 115 Uredbe (ES) št. 73/2009, lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev iz navedenih členov, ne da bi se izgubile pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

2. Nadomestitve v skladu z odstavkom 1 se opravijo v 20 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, ki mu je bil predložen zahtevek za pomoč, se obvesti v sedmih dneh po nadomestitvi.

Kadar pa država članica uporabi možnosti iz drugega pododstavka člena 16(3), lahko ta država članica določi, da lahko priglasitve v računalniški zbirki podatkov za govedo o živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, in o drugi živali, ki je prišla na gospodarstvo, v okviru rokov iz prvega pododstavka tega člena nadomestijo informacije, ki jih je treba poslati pristojnemu organu.

3. Kadar kmet zaprosi za pomoč v zvezi z ovcami in kozami in kadar ni razlike glede obsega plačane pomoči, se lahko ovca nadomesti s kozo in koza z ovco. Ovce in koze, za katere se zaprosi za pomoč v skladu s členom 101 Uredbe (ES) št. 73/2009, se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru omejitev iz navedenega člena, ne da bi se izgubile pravice do plačila pomoči, za katero je bil vložen zahtevek.

4. Nadomestitve v skladu z odstavkom 3 se opravijo v 10 dneh po dogodku, zaradi katerega je potrebna nadomestitev, in se vpišejo v register najpozneje tri dni po dnevu nadomestitve. Pristojni organ, ki je prejel zahtevek, se obvesti v sedmih dneh po nadomestitvi.

Člen 65

Znižanja in izključitve pri govedu, za katero se zaprosi za pomoč

1. Kadar se pri zahtevku za pomoč v okviru shem pomoči za govedo ugotovi razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3), se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v skladu s temi shemami za zadevno premijsko obdobje, zniža za odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3 tega člena, če se nepravilnosti ugotovijo pri največ treh živalih.

2. Če se nepravilnosti ugotovijo pri več kakor treh živalih, se skupni znesek pomoči, do katere je kmet upravičen v okviru shem iz odstavka 1 za zadevno premijsko obdobje, zniža za:

(a)	odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če ni višji od 10 %;

(b)	dvakratni odstotek, ki ga je treba določiti v skladu z odstavkom 3, če je višji od 10 %, vendar ne višji od 20 %.

Če je odstotek, določen v skladu z odstavkom 3, višji od 20 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 63(3), zavrne v okviru teh shem za zadevno premijsko obdobje.

Če je odstotek, določen v skladu z odstavkom 3 tega člena, višji od 50 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3). Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

3. Zaradi določitve odstotkov iz odstavkov 1 in 2 se govedo, za katero se vložijo zahtevki v okviru vseh shem pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju in pri katerem se ugotovijo nepravilnosti, deli z govedom, ugotovljenim za zadevno premijsko obdobje.

V primeru uporabe drugega pododstavka člena 16(3) se potencialno upravičene živali, za katere je ugotovljeno, da niso pravilno identificirane ali registrirane v sistemu za identifikacijo in registracijo goveda, štejejo za živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Glede klavne premije iz člena 116 Uredbe (ES) št. 73/2009 se za namen uporabe tega pododstavka za potencialno upravičene živali štejejo le živali, dejansko zaklane v zadevnem letu.

Glede premije za krave dojilje v skladu s členom 111 Uredbe (ES) št. 73/2009 se nepravilnosti, ugotovljene v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda, dodelijo sorazmerno med število živali, potrebnih za prejem premije, in število živali, potrebnih za zagotovitev mleka ali mlečnih izdelkov na podlagi člena 111(2)(b) navedene uredbe. Take nepravilnosti pa so najprej dodeljene številu živali, ki niso potrebne v okviru individualnih omejitev ali zgornjih mej iz člena 111(2)(b) in člena 112 navedene uredbe.

4. Kadar je razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3) posledica namerno povzročenih nepravilnosti, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen na podlagi člena 63(3), zavrne v okviru sheme pomoči za govedo ali zadevnih shem za zadevno premijsko obdobje.

Če je razlika, ugotovljena v skladu z odstavkom 3 tega člena, večja kakor 20 %, je kmet ponovno izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, ki ustreza razliki med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3). Navedeni znesek se izravna v skladu s členom 5b Uredbe (ES) št. 885/2006. Če zneska v skladu z navedenim členom v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve ni mogoče izravnati v celoti, se neporavnani saldo odpiše.

Člen 66

Znižanja in izključitve pri ovcah ali kozah, za katere se zaprosi za pomoč

1. Kadar se pri zahtevkih za pomoč v okviru shem pomoči za ovce/koze ugotovi razlika med številom prijavljenih in številom ugotovljenih živali v skladu s členom 63(3), se smiselno uporablja člen 65(2), (3) in (4) že za prvo žival, za katero se ugotovijo nepravilnosti.

2. Če je ugotovljeno, da rejec ovc, ki daje v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, na svojem zahtevku za premijo ni prijavil te svoje dejavnosti, se znesek pomoči, do katere je upravičen, zniža na premijo, ki se izplača rejcem ovc, ki dajejo v promet ovčje mleko in ovčje mlečne izdelke, pri čemer se odšteje razlika med tem zneskom in celotnim zneskom premije za ovce.

3. Kadar se v zvezi z zahtevki za dodatno premijo ugotovi, da se manj kakor 50 % površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetovanje, nahaja na območjih iz člena 102(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, se dodatna premija ne izplača, premija za ovce in koze pa se zniža za znesek, ki je enakovreden 50 % dodatne premije.

4. Kadar se ugotovi, da je odstotek površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijstvo, na območjih, navedenih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1121/2009, manjši od 50 %, se premija za koze ne izplača.

5. Kadar se ugotovi, da rejec, ki izvaja sezonsko selitev živali in vloži zahtevek za dodatno premijo, ni pasel 90 % svojih živali najmanj 90 dni na območju iz člena 102(2)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, se dodatna premija ne izplača in se premija za ovce ali koze zmanjša za znesek, enakovreden 50 % dodatne premije.

6. Kadar se ugotovi, da je nepravilnost iz odstavkov 2, 3, 4 ali 5 posledica namerno povzročenih nepravilnosti, se skupni znesek pomoči iz navedenih odstavkov zavrne.

7. Pri kmetih, ki redijo tako ovce kot koze, upravičene do iste ravni premije, za živali velja, da spadajo v isto skupino, kadar se pri pregledu na kraju samem odkrije razlika pri sestavi tropa glede števila živali iste vrste.

Člen 67

Naravne okoliščine

Znižanja in izključitve iz členov 65 in 66 se ne uporabljajo v primerih, ko zaradi vpliva naravnih okoliščin na čredo ali trop kmet ne more izpolnjevati obveznosti reje živali, za katere je zahteval pomoč v obdobju obvezne reje, če je pisno obvestil pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve, da se je število živali zmanjšalo.

Brez poseganja v dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko pristojni organi za čredo ali trop priznajo zlasti naslednje primere naravnih okoliščin:

(a)	pogin živali zaradi bolezni;

(b)	pogin živali zaradi nesreče, za katero kmet ne more biti odgovoren.

Člen 68

Neustrezna spričevala in deklaracije, ki jih izdajo klavnice

Če se glede deklaracij ali spričeval, ki jih izdajo klavnice v zvezi s posebno premijo za govedino iz člena 110(6) Uredbe št. 73/2009 in klavno premijo iz člena 116 navedene uredbe, ugotovi, da je klavnica izdala neustrezno spričevalo ali deklaracijo zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne kazni. Kadar se take nepravilnosti ugotovijo drugič, se vpleteni klavnici za obdobje vsaj enega leta odvzame pravica do izdaje deklaracij ali spričeval za namene premij.

Oddelek III

Posebna podpora

Člen 69

Ugotovitve v zvezi s posebno podporo

Glede plačila, ki se dodeli za posebno podporo, države članice za vsak ukrep določijo znižanja in izključitve, ki so vsebinsko enakovredna tistim, določenim v tem naslovu. V primeru plačil na površino ali plačil za živali se smiselno uporabljajo določbe tega naslova. Poleg tega se, kadar je to primerno, smiselno uporablja člen 18 Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 (21).

Če se glede dokazov, ki jih zagotavljajo službe, organi ali organizacije, kakor je navedeno v členu 29(2) te uredbe, ugotovi, da so bili zagotovljeni neustrezni dokazi zaradi resne malomarnosti ali namerno, zadevna država članica uporabi ustrezne nacionalne kazni. Kadar se take nepravilnosti ugotovijo drugič, se zadevni službi, organu ali organizaciji za obdobje vsaj enega leta odvzame pravica do zagotavljanja dokazov za namene premij.

POGLAVJE III

Ugotovitve v zvezi z navzkrižno skladnostjo

Člen 70

Splošna načela in opredelitve

1. V tem poglavju se uporablja člen 47:

2. Za namen uporabe člena 23(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 za kmete, za katere velja navzkrižna skladnost v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe (ES) št. 1234/2007, predložitev zahtevka za pomoč iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 pomeni letno predložitev obrazca za enotni zahtevek.

3. Kadar je več kakor ena plačilna agencija odgovorna za upravljanje različnih shem podpor, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, ukrepov iz člena 36(a)(i) do (v) ter (b)(i), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, države članice zagotovijo, da se na ugotovljene neskladnosti in, kadar je to primerno, ustrezna znižanja in izključitve opozorijo vse plačilne agencije, ki so vključene v navedena plačila, tudi v primerih, ko neupoštevanje meril za upravičenost pomeni tudi neskladnost in obratno. Kjer je to primerno, države članice zagotovijo uporabo ene stopnje znižanja.

4. Šteje se, da je neskladnost „ugotovljena“, če je ugotovljena pri kakršni koli kontroli, izvedeni v skladu s to uredbo, ali potem, ko je bil nanjo na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kjer je to primerno, plačilna agencija.

5. Razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščinah iz člena 75 te uredbe, kadar kmet, za katerega veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 85t in 103z Uredbe št. 1234/2007, ne predloži obrazca za enotni zahtevek v roku iz člena 11 te uredbe, se uporabi 1-odstotno znižanje na delovni dan. Najvišje znižanje se omeji na 25 %. Znižanje se uporabi za skupni znesek, ki ga je treba plačati v okviru plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, deljen s številom let iz členov 85t in 103z iste uredbe.

6. Kadar je bil ugotovljen več kakor en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja v skladu s členom 71(1) in 72(1) štejejo za eno neskladnost.

7. Neskladnost s standardom, ki predstavlja tudi zahtevo, se šteje za eno neskladnost. Za namen izračuna znižanj se neskladnost šteje za del področja zahteve.

8. Za uporabo znižanj se odstotek znižanja uporabi za skupni znesek:

(a)	celotnega zneska neposrednih plačil, ki je bil ali mora biti odobren za zadevnega kmeta po zahtevkih za pomoč, ki jih je predložil ali jih še bo predložil v koledarskem letu ugotovitve, in

(b)	celotnega zneska plačil v zvezi s shemami iz členov 85p, 103q in 103r Uredbe (ES) št. 1234/2007, deljenega s številom let iz členov 85t in 103z navedene uredbe.

Člen 71

Uporaba znižanj v primeru malomarnosti

1. Kadar je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti kmeta, se brez poseganja v člen 77 uporabi znižanje. To znižanje je praviloma 3 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Vendar se lahko plačilna agencija na podlagi ocene, ki jo pripravi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o kontroli v skladu s členom 54(1)(c), odloči za znižanje odstotka na 1 % ali njegovo povišanje na 5 % skupnega zneska ali v primerih iz drugega pododstavka člena 54(1)(c) se lahko odloči, da znižanja ne uvede.

2. Če se država članica odloči za možnost, da ne uporabi znižanja ali izključitve, kakor je določeno v členu 23(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kmet ni izboljšal stanja v danem roku, se znižanje ali izključitev uporabi.

Rok določi pristojni organ in ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

3. Če država članica uporabi možnost, da šteje neskladnost za majhno, kakor je določeno v drugem in tretjem pododstavku člena 24(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, in kmet ni izboljšal stanja v danem roku, se uporabi znižanje.

Rok določi pristojni organ in ni daljši kot do konca leta, ki sledi letu ugotovitve.

Zadevna neskladnost se ne šteje za majhno in uporabi se najmanj 1-odstotno znižanje, kakor je določeno v odstavku 1.

Poleg tega se za namen odstavka 5 neskladnost, ki se je štela za majhno in ki jo je kmet odpravil v roku, določenem v prvem pododstavku tega odstavka, ne šteje za neskladnost.

4. Kadar je bila ugotovljena več kakor ena neskladnost v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja, naveden v odstavku 1, uporabi posamično za vsako neskladnost.

Posledični odstotki znižanj se seštejejo. Največje znižanje pa ne presega 5 % skupnega zneska iz člena 70(8).

5. Kadar so bile ugotovljene ponovljene neskladnosti, se brez poseganja v primere namerne neskladnosti v skladu s členom 72, odstotek, določen v skladu z odstavkom 1 tega člena pri ponovljeni neskladnosti, pomnoži s faktorjem tri v zvezi s prvo ponovitvijo. V primeru, ko je bil ta odstotek določen v skladu s členom 70(6), plačilna agencija za ta namen ugotovi odstotek, ki bi bil uporabljen za ponovljeno neskladnost z zadevno zahtevo ali standardom.

Pri nadaljnjih ponovitvah se večkratnik tri uporablja za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s prejšnjo ponovljeno neskladnostjo. Največje znižanje pa ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Ko je dosežen največji odstotek 15 %, plačilna agencija obvesti zadevnega kmeta, da se, če se ista neskladnost ponovno ugotovi, šteje, da je deloval namerno v smislu člena 72. Kadar se pozneje ugotovi nadaljnja neskladnost, se odstotek znižanja, ki ga je treba uporabiti, določi tako, da se rezultat prejšnje pomnožitve, kjer je to primerno, pomnoži s faktorjem tri, preden se uporabi omejitev 15 %, kakor je določeno v zadnjem stavku drugega pododstavka.

6. Če se ugotovi ponovljena neskladnost skupaj z drugo neskladnostjo ali z drugo ponovljeno neskladnostjo, se posledični odstotki znižanja seštejejo. Brez poseganja v tretji pododstavek odstavka 5 pa največje znižanje ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 70(8).

Člen 72

Uporaba znižanj in izključitev v primerih namerne neskladnosti

1. Kadar je kmet ugotovljeno neskladnost povzročil namerno, je brez poseganja v člen 77 znižanje, ki ga je treba uporabiti za skupni znesek iz člena 70(8), praviloma 20 % tega skupnega zneska.

Plačilna agencija pa lahko na podlagi ocene, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ v ocenjevalnem delu poročila o kontroli v skladu s členom 54(1)(c), sklene znižati odstotek na ne manj kakor 15 % ali, kadar je to primerno, povišati odstotek do 100 % skupnega zneska.

2. Kadar se namerna neskladnost nanaša na posebno shemo pomoči, se kmet izključi iz te sheme pomoči za zadevno koledarsko leto. V primerih izjemnega obsega, resnosti ali stalnosti ali kadar so bile ugotovljene ponovljene namerne neskladnosti, je kmet tudi izključen iz zadevne sheme pomoči v naslednjem koledarskem letu.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 73

Izjeme od uporabe znižanj in izključitev

1. Znižanja in izključitve iz poglavij I in II se ne uporabljajo, kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko kako drugače pokaže, da ni naredil napake.

2. Znižanja in izključitve iz poglavij I in II se ne uporabljajo za dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi kmet pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali je postal nepravilen, odkar je bil vložen, če kmet ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ še ni obvestil kmeta o kakršni koli nepravilnostih v zahtevku.

Informacije iz prvega pododstavka, ki jih zagotovi kmet, učinkujejo tako, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejanskim stanjem.

Člen 74

Spremembe in popravki vpisov v računalniško zbirko podatkov za govedo

V zvezi z govedom, za katero se vloži zahtevek, se člen 73 uporablja od trenutka vložitve zahtevka za pomoč pri napakah in pomanjkljivostih v zvezi z vpisi v računalniško zbirko podatkov za govedo.

Glede goveda, za katero se ne vloži zahtevek, velja enako za znižanja in izključitve, ki jih je treba uporabiti v skladu s poglavjem III.

Člen 75

Višja sila in izjemne okoliščine

1. Če kmet ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, kakor je navedeno v členu 31 Uredbe (ES) št. 73/2009, obdrži pravico do pomoči v zvezi s površino ali živalmi, upravičenimi v času primera višje sile ali izjemnih okoliščin. Kadar poleg tega neskladnost kot posledica višje sile ali izjemnih okoliščin zadeva navzkrižno skladnost, se ustrezno znižanje ne uporabi.

2. O primerih višje sile in izjemnih okoliščinah v smislu člena 31 Uredbe (ES) št. 73/2009 se pisno uradno obvesti pristojni organ, z ustreznimi dokazi v skladu z zahtevami pristojnega organa, v desetih delovnih dneh od datuma, ko kmet lahko to stori.

NASLOV V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 76

Najmanjša plačila

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo dodelile nobene pomoči, če znesek na zahtevek za pomoč ne presega 100 EUR.

Člen 77

Kopičenje znižanj

Kadar primer neskladnosti predstavlja tudi nepravilnost, pri čemer je pomemben glede uporabe znižanj ali izključitev v skladu s poglavjem II in III naslova IV:

(a)	se znižanja ali izključitve na podlagi poglavja II naslova IV uporabijo v zvezi z zadevnimi shemami pomoči;

(b)	se znižanja in izključitve na podlagi poglavja III naslova IV uporabijo v zvezi s skupnim zneskom plačil, ki se odobrijo v okviru sheme enotnega plačila, sheme enotnega plačila na površino in katerih koli shem pomoči, za katere ne veljajo znižanja ali izključitve iz točke (a).

Znižanja ali izključitve iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu s členom 78(2) brez poseganja v dodatne kazni na podlagi drugih določb zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

Člen 78

Uporaba znižanj za posamezno shemo podpore

1. Znesek plačila, ki se odobri kmetu v okviru sheme podpore, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, izračunajo države članice na podlagi pogojev, določenih v zadevni shemi podpore, in če je potrebno, ob upoštevanju prekoračitve osnovnih površin, največjih zajamčenih površin ali števila živali, upravičenih do koristi iz premij.

2. Za vsako shemo podpore, navedeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, se, če je potrebno, izvedejo znižanja ali izključitve zaradi nepravilnosti, pozne predložitve, manjkajoče prijave enot rabe ali poljin, preseganja zgornje meje proračuna, modulacije, finančne discipline in neupoštevanja navzkrižne skladnosti, na naslednji način in v naslednjem vrstnem redu:

(a)	znižanja ali izključitve iz poglavja II naslova IV se uporabijo v zvezi z nepravilnostmi;

(b)	znesek, dobljen z uporabo točke (a), se uporablja kot podlaga za izračun katerega koli znižanja, ki se v skladu s členoma 23 in 24 uporablja v primeru pozne predložitve;

(c)	znesek, dobljen z uporabo točke (b), se uporablja kot podlaga za izračun katerega koli znižanja, ki se v skladu s členom 55 uporablja v primeru manjkajoče prijave enot rabe ali poljin;

(d)	glede tistih shem podpor, za katere je zgornja meja proračuna določena v skladu s členi 51(2), 69(3), 123(1) in 128(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 ali uporabljena v skladu s členi 126(2), 127(2) in 129(2) navedene uredbe, država članica doda zneske, ki izhajajo iz uporabe točk (a), (b) in (c).

Za vsako od teh shem podpor se določi koeficient z delitvijo zneska zadevne zgornje meje proračuna z vsoto zneskov iz prvega pododstavka. Če je dobljeni koeficient višji kot 1, se uporabi koeficient, ki je enak 1.

Za izračun plačila, ki se posameznemu kmetu odobri v okviru sheme podpore, za katero je določena zgornja meja proračuna, se znesek, dobljen iz uporabe točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, pomnoži s koeficientom, določenim v drugem pododstavku.

Člen 79

Podlaga za izračun znižanj zaradi modulacije, finančne discipline in navzkrižne skladnosti

1. Znižanja zaradi modulacije iz členov 7 in 10 Uredbe (ES) št. 73/2009 oziroma člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 (22) ter znižanje zaradi finančne discipline iz člena 11 Uredbe (ES) št. 73/2009 in znižanje iz člena 8(1) navedene uredbe se v skladu s postopkom iz člena 78 te uredbe uporabijo pri vsoti plačil iz različnih shem podpor, navedenih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 73/2009, do katerih je upravičen vsak kmet.

2. Znesek plačila, dobljen z uporabo odstavka 1, se uporablja kot osnova za izračun vseh znižanj, ki se v skladu s poglavjem III naslova IV uporabljajo v primeru neupoštevanja navzkrižne skladnosti.

Člen 80

Povrnitev neupravičenih plačil

1. Če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2.

2. Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med uradnim obvestilom kmetu o obveznosti povračila in povračilom ali odbitkom.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za povrnitev zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

3. Obveznost povračila iz odstavka 1 se ne uporabi, če je plačilo pomotoma izvršil pristojni organ ali drug organ in če ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.

Kadar pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če sklep o povrnitvi ni bil sporočen v 12 mesecih po plačilu.

Člen 81

Povrnitev neupravičenih pravic

1. Brez poseganja v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, ugotovi, da so bile nekatere pravice do plačila dodeljene neupravičeno, zadevni kmet neupravičeno dodeljene pravice prepusti nacionalni rezervi iz člena 41 Uredbe (ES) št. 73/2009.

V primeru, da je medtem zadevni kmet pravice do plačila prenesel na druge kmete, kmete, na katere je prenesel plačila, tudi zavezuje obveznost iz prvega pododstavka, sorazmerno s številom pravic do plačila, ki so bile prenesene nanje, če kmet, kateremu so bile pravice do plačila prvotno dodeljene, nima na razpolago zadostnega števila pravic do plačila za kritje vrednosti neupravičeno dodeljenih pravic do plačila.

Šteje se, da so bile neupravičeno dodeljene pravice dodeljene kot take od začetka.

2. Brez poseganja v člen 137 Uredbe (ES) št. 73/2009, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, ugotovi, da je vrednost pravic do plačila previsoka, se ta vrednost ustrezno prilagodi. Ta prilagoditev se opravi tudi za pravice do plačila, ki so bile medtem prenesene na druge kmete. Vrednost znižanja se dodeli v nacionalno rezervo iz člena 41 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Šteje se, da so pravice do plačila dodeljene od začetka po vrednosti, ki je posledica prilagoditve.

3. Če se za namene odstavkov 1 in 2 ugotovi, da je število pravic, dodeljenih kmetu v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004 ali Uredbo (ES) št. 1120/2009, nepravilno, ter če neupravičena dodelitev ne vpliva na skupno vrednost pravic, ki jih je prejel kmet, države članice preračunajo pravice do plačila in, kadar je to primerno, popravijo vrsto pravic, dodeljenih kmetu.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja, če bi po razumnih pričakovanjih napake lahko odkrili kmetje.

4. Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo neupravičeno dodeljenih pravic, če je skupni znesek, ki je bil kmetu neupravičeno dodeljen, 50 EUR ali manj. Poleg tega se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvedle preračuna, če je skupna vrednost iz odstavka 3 50 EUR ali manj.

5. Če kmet pri prenosu pravic do plačila ni upošteval člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali členov 43(1), 43(2), 62(1), 62(3) in 68(5) Uredbe (ES) št. 73/2009, se šteje, kot da prenos ni bil izvršen.

6. Neupravičeno izplačani zneski se povrnejo v skladu s členom 80.

Člen 82

Prenos kmetijskih gospodarstev

1. V tem členu:

(a)	„prenos kmetijskega gospodarstva“ pomeni prodajo, zakup ali podobno vrsto posla v zvezi z zadevnimi proizvodnimi enotami;

(b)	„prenosnik“ pomeni kmeta, čigar kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega kmeta;

(c)	„prevzemnik“ pomeni kmeta, na katerega se kmetijsko gospodarstvo prenese.

2. Kadar se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega po vložitvi zahtevka za pomoč in preden so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči, se prenosniku pomoč ne dodeli za preneseno kmetijsko gospodarstvo.

3. Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, se dodeli prevzemniku, kadar:

(a)	v obdobju prenosa, ki ga določijo države članice, prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu in zahteva plačilo pomoči;

(b)	prevzemnik prikaže kakršne koli dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

(c)	so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

4. Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči v skladu z odstavkom 3(a):

(a)	se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom v zvezi z zahtevkom za pomoč, prenesejo na prevzemnika;

(b)	se vsa dejanja, ki so potrebna za dodelitev pomoči, in vse prijave, ki jih je dal prenosnik pred prenosom, pripišejo prevzemniku za namene uporabe ustreznih predpisov Skupnosti;

(c)	se preneseno kmetijsko gospodarstvo šteje, kadar je to primerno, za ločeno kmetijsko gospodarstvo v zvezi s tržnim letom ali zadevnim premijskim obdobjem.

5. Kadar se zahtevek za pomoč vloži potem, ko so bila opravljena dejanja, potrebna za dodelitev pomoči, in se kmetijsko gospodarstvo prenese v celoti z enega kmeta na drugega kmeta potem, ko so se ta dejanja začela, vendar preden so bili pogoji za dodelitev pomoči izpolnjeni, se lahko pomoč dodeli prevzemniku, če so pogoji v odstavku 3(a) in (b) izpolnjeni. V tem primeru se uporabi odstavek 4(b).

6. Države članice lahko sklenejo, kadar je to primerno, da se dodeli pomoč prenosniku. V tem primeru:

(a)	se prevzemniku ne dodeli nobena pomoč;

(b)	države članice smiselno uporabijo zahteve iz odstavkov 2 do 5.

Člen 83

Dodatni ukrepi in vzajemna pomoč med državami članicami

Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno uporabo integriranega sistema in druga drugi vzajemno pomagajo za namene kontrol, zahtevanih na podlagi te uredbe.

V tem smislu lahko države članice, kadar ta uredba ne določa ustreznih znižanj in izključitev, določijo ustrezne nacionalne kazni za proizvajalce ali druge gospodarske udeležence, kot so klavnice ali združenja, ki so v postopku odobritve pomoči, da bi zagotovile skladnost z zahtevami kontrol, kot je obstoječi register živali na kmetijskem gospodarstvu ali upoštevanje obveznosti uradnega obveščanja.

Člen 84

Obveščanje

1. Za sheme pomoči, ki jih vključuje integrirani sistem, države članice predložijo Komisiji najpozneje do 15. julija vsako leto poročilo, ki zajema predhodno koledarsko leto in zlasti zadeva naslednje točke:

(a)	stanje izvajanja integriranega sistema, vključno zlasti z možnostmi, izbranimi za kontrolo zahtev navzkrižne skladnosti, in pristojna kontrolna telesa, odgovorna za kontrolo zahtev in pogojev navzkrižne skladnosti, ter posebne ukrepe, sprejete za administracijo in kontrolo posebne podpore;

(b)	število vlagateljev ter skupno površino, skupno število živali in skupno količino;

(c)	število vlagateljev ter skupno površino, skupno število živali in skupno količino, ki jih zajemajo kontrole;

(d)	rezultat opravljenih kontrol z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi naslova IV;

(e)	rezultate kontrol v zvezi z navzkrižno skladnostjo v skladu s poglavjem III naslova III.

2. Države članice najpozneje do 31. oktobra vsako leto uradno obvestijo Komisijo v elektronski obliki z uporabo obrazca, ki jim ga daje na voljo Komisija, o deležu trajnih pašnikov glede na skupna kmetijska zemljišča iz člena 3(1) te uredbe.

3. V izjemnih, ustrezno utemeljenih razmerah lahko države članice v soglasju s Komisijo odstopajo od datumov iz odstavkov 1 in 2.

4. Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, opredeljenim v okviru sektorskih predpisov, ki jih morajo države članice poslati Komisiji.

5. Države članice v primeru uporabe linearnega znižanja neposrednih plačil v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 79 te uredbe nemudoma obvestijo Komisijo o uporabljenem odstotku znižanja.

Člen 85

Ključ dodelitve

Ključ dodelitve za zneske, ki ustrezajo štirim odstotnim točkam iz prvega pododstavka člena 9(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, se pripravi tako, da se zberejo deleži držav članic pri kmetijski površini in zaposlenosti v kmetijstvu, ki se ovrednotijo s 65 % oziroma 35 %.

Delež površin in zaposlenosti vsake države članice se prilagodi glede na njen relativni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen s standardom kupne moči, pri čemer se uporabi tretjina razlike povprečja držav članic, za katere se modulacija uporablja.

Za ta namen se uporabljajo naslednji osnovni podatki, ki temeljijo na podatkih Eurostata iz avgusta 2003:

(a)	v zvezi s kmetijsko površino Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2000 v skladu z Uredbo (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (23);

(b)	v zvezi z zaposlenostjo v kmetijstvu v okviru letnih raziskovanj Raziskovanje o delovni sili za leto 2001 v zvezi z zaposlenostjo v kmetijstvu, lovu in ribištvu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (24);

(c)	v zvezi z BDP na prebivalca glede kupne moči triletno povprečje na podlagi podatkov nacionalnih računov, 1999 do 2001.

DEL III

KONČNE DOLOČBE

Člen 86

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 796/2004 se s 1. januarjem 2010 razveljavi.

Še naprej pa se uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010.

2. Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 796/2004 se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

Člen 87

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. november 2009.

Za Komisijo

Mariann FISHER BOEL

Član Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

(3) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(4) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5) UL L 141, 30.4.2004, str. 1.

(6) UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(7) UL L 156, 25.6.2003, str. 9.

(8) UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

(9) UL L 171, 2.7.2005, str. 6.

(10) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11) Glej stran 27 tega Uradnega lista.

(12) UL L 108, 25.4.2007, str. 1.

(13) UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

(14) UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

(15) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(16) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(17) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.

(18) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(19) UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(20) UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

(21) UL L 368, 23.12.2006, str. 74.

(22) UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

(23) UL L 321, 1.12.2008, str. 14.

(24) UL L 77, 14.3.1998, str. 3.

PRILOGA I

Metoda skupnosti za kvantitativno določitev vsebnosti Δ9-tetrahidrokanabinola pri sortah konoplje

1. Obseg in področje uporabe

S to metodo se želi določiti vsebnost Δ9-tetrahidrokanabinola (v nadaljnjem besedilu „THC“) pri sortah konoplje (Cannabis sativa L.). Pri metodi se uporablja postopek A ali B, opisan v tej prilogi.

Metoda temelji na kvantitativni določitvi Δ9-THC s plinsko kromatografijo (PK) po ekstrakciji z ustreznim topilom.

1.1 Postopek A

Postopek A se uporablja za preverjanje pridelave, kakor je določeno v členu 39 Uredbe (ES) št. 73/2009 in členu 30(2)(a) te uredbe.

1.2 Postopek B

Postopek B se uporablja v primerih iz člena 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 40(3) te uredbe.

2. Vzorčenje

2.1 Vzorci

(a)

Postopek A: v posevku določene sorte konoplje se vsaki izbrani rastlini vzame 30 cm dolg del z vsaj enim ženskim socvetjem. Vzorčenje se izvede podnevi v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da se zagotovi, da je vzorec reprezentativen za polje, izključiti pa je treba robove parcele.

Države članice lahko odobrijo izvedbo vzorčenja v obdobju od začetka cvetenja do 20 dni po začetku cvetenja, če se v obdobju, ki se začne 20 dni po začetku cvetenja in konča 10 dni po koncu cvetenja, za vsako gojeno sorto vzamejo drugi reprezentativni vzorci v skladu s prvim pododstavkom.

(b)

Postopek B: v posevku določene sorte konoplje se vzame zgornja tretjina vsake izbrane rastline. Vzorčenje se izvede podnevi v desetih dneh po koncu cvetenja, pri čemer je treba upoštevati sistematični vzorec, da se zagotovi reprezentativnost vzorca za polje, izključiti pa je treba robove parcele. V primeru dvodomnih sort se vzamejo le ženske rastline.

2.2 Velikost vzorca

Postopek A: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 50 rastlin.

Postopek B: za vsako parcelo vzorec vsebuje dele 200 rastlin.

Vsak vzorec se da v vrečo iz platna ali papirja, ne da bi ga zdrobili, in pošlje v laboratorijsko analizo.

Država članica lahko določi, da se vzame drugi vzorec za morebitno nasprotno analizo, ki ga mora hraniti pridelovalec ali organ, odgovoren za analizo.

2.3 Sušenje in skladiščenje vzorca

Sušenje vzorcev se začne čim prej, v vsakem primeru pa v 48 urah, z uporabo katere koli metode pod 70 °C.

Vzorci se posušijo do konstantne mase in vsebnosti vlage med 8 % in 13 %.

Po sušenju se vzorci skladiščijo v temnem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C, ne da bi jih zdrobili.

3. Določitev vsebnosti THC

3.1 Priprava testnega vzorca

Iz posušenih vzorcev se odstranijo stebla in semena, večja od 2 mm.

Posušeni vzorci se zmeljejo, da nastane polfin prah (skozi sito z mrežo 1 mm).

Prašek se lahko skladišči 10 tednov v temnem, suhem prostoru, v katerem je temperatura pod 25 °C.

3.2 Reagenti in raztopina za ekstrakcijo

Reagenti

—	Δ9-tetrahidrokanabinol, čist, za namene kromatografije,

—	skvalen, čist, za namene kromatografije, kot interni standard.

Raztopina za ekstrakcijo

—	35 mg skvalena na 100 ml heksana.

3.3 Ekstrakcija Δ9-THC

Stehta se 100 mg praškastega testnega vzorca, ki se da v epruveto za centrifugiranje, in doda se 5 ml raztopine za ekstrakcijo, ki vsebuje interni standard.

Vzorec se postavi v ultrazvočno kopel in pusti 20 minut. Centrifugira se pet minut pri 3 000 obratih na minuto, nato pa se odstrani raztopina supernatanta THC na površju. Raztopina se vbrizga v kromatograf in izvede se kvantitativna analiza.

3.4 Plinska kromatografija

(a)

Oprema

—	plinski kromatograf z detektorjem s plamensko ionizacijo in injektorjem „split/splitless“,

—	kolona, ki omogoča dobro ločitev kanabinoidov, na primer kapilarna steklena kolona, dolga 25 m s premerom 0,22 mm,

impregnirana s 5-odstotno nepolarno fazo fenil-metil-siloksana.

(b)	Območje umerjanja Vsaj tri točke za postopek A in pet točk za postopek B, vključno s točkama 0,04 in 0,50 mg/ml Δ9-THC v raztopini za ekstrakcijo.

(c)

Pogoji preskušanja

Naslednji pogoji služijo kot primer za stolpec iz (a):

—	temperatura peči 260 °C

—	temperatura injektorja 300 °C

—	temperatura detektorja 300 °C

(d)	Vbrizgalna količina: 1 μl

4. Rezultati

Ugotovitve se izrazijo na dve decimalni mesti natančno v gramih Δ9-THC na 100 gramov analitičnega vzorca, posušenega na konstantno maso. Dovoljeno odstopanje je 0,03 g na 100 g.

—	Postopek A: ena določitev na testni vzorec.

Kadar pa je dobljeni rezultat nad mejno vrednostjo, določeno v členu 39(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, se izvede druga določitev na vzorec za analizo, za rezultat pa se vzame povprečna vrednost obeh določitev.

—	Postopek B: rezultat ustreza povprečni vrednosti dveh določitev na testni vzorec.

PRILOGA II

Uredba (ES) št. 796/2004	Ta uredba	Uredba (ES) št. 1120/2009
Člen 1	Člen 1
Člen 2(1)	—	Člen 2(a)
Člen 2(1a)	Člen 2(1)
Člen 2(1b)	—
Člen 2(2)	—	Člen 2(c)
Člen 2(2a)	—	Člen 2(d)
Člen 2(3)	Člen 2(3)
Člen 2(4)	Člen 2(4)
Člen 2(5)	Člen 2(5)
Člen 2(6)	Člen 2(6)
Člen 2(7)	Člen 2(7)
Člen 2(8)	Člen 2(8)
Člen 2(9)	Člen 2(9)
Člen 2(10)	Člen 2(10)
Člen 2(11)	Člen 2(11)
Člen 2(12)	Člen 2(12)
Člen 2(13)	Člen 2(14)
Člen 2(14)	—
Člen 2(15)	Člen 2(15)
Člen 2(16)	Člen 2(16)
Člen 2(17)	Člen 2(17)
Člen 2(18)	Člen 2(18)
Člen 2(19)	Člen 2(19)
Člen 2(20) do 2(36)	Člen 2(21) do 2(37)
Člen 2(37)	—
Člen 2, predzadnji pododstavek	Člen 2(38)
Člen 2, zadnji pododstavek	—
Člen 3(1) do 3(7)	Člen 3(1) do 3(7)
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7	Člen 7
Člen 8(1)	Člen 34(4)
Člen 8(2)	Člen 34(5)
Člen 9, prvi pododstavek	Člen 8(1)
Člen 9, drugi pododstavek	Člen 8(2)
Člen 10	Člen 9
Člen 11(1)	Člen 11(1)
Člen 11(2), prvi pododstavek	Člen 11(2), prvi pododstavek
Člen 11(2), drugi pododstavek	Člen 11(2), tretji pododstavek
Člen 11(2), tretji pododstavek	Člen 11(2), drugi pododstavek
Člen 11(3)	Člen 10(2)
Člen 12(1)(a), (b), (c) in (d)	Člen 12(1)(a), (b), (c) oziroma (d)
Člen 12(1)(e)	—
Člen 12(1)(f)	Člen 12(1)(e)
Člen 12(2), (3) in (4)	Člen 12(2), (3) in (4)
Člen 13(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 13(1)
Člen 13(1), tretji pododstavek	—
Člen 13(2), (3) in (4)	—
Člen 13(5)	Člen 13(2)
Člen 13(6)	—
Člen 13(7)	Člen 13(3)
Člen 13(8)	Člen 13(4)
Člen 13(9)	—
Člen 13(10)	Člen 13(5)
Člen 13(11) in (12)	—
Člen 13(13a)	Člen 13(6)
Člen 13(14)	Člen 20(3)
Člen 14(1), prvi pododstavek	Člen 13(8), prvi pododstavek
Člen 14(1), drugi pododstavek	—
Člen 14(1), tretji pododstavek	Člen 13(8), drugi pododstavek
Člen 14(1), četrti pododstavek	Člen 13(8), tretji pododstavek
Člen 14(1a)	Člen 55(1) in (2)
Člen 14(2)	Člen 12(5)
Člen 14(3)	Člen 10(1)
Člen 14(4)	Člen 13(9)
Člen 15	Člen 14
Člen 15a	—
Člen 16(1), (2) in (3)	Člen 16(1), (2) oziroma (3)
Člen 16(3), tretji pododstavek	Člen 65(3), tretji pododstavek
Člen 16(4)	Člen 16(4)
Člen 17	—
Člen 17a	Člen 17
Člen 18	Člen 20
Člen 19	Člen 21
Člen 20	Člen 22
Člen 21	Člen 23
Člen 21a(1) in (2)	Člen 24
Člen 21a(3), drugi pododstavek	Člen 15(1)
Člen 22	Člen 25
Člen 23	Člen 26
Člen 23a(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 27(1)
Člen 23a(2)	Člen 27(2)
Člen 24(1)(a), (b), (c), (d), (e), (g), (i), (j) in (k)	Člen 28(1)(a), (b), (c), (d), (e), (f), (g), (h) oziroma (i)
Člen 24(1)(f) in (h)	—
Člen 24(2), prvi pododstavek	Člen 28(2)
Člen 24(2), drugi pododstavek	Člen 28(3)
Člen 26(1), (3) in (4)	Člen 30(1), (3) oziroma (4)
Člen 26(2) (a), (b), (c), (f) in (h)	Člen 30(2) (a), (b), (c), (g) oziroma (h)
Člen 26(2) (d), (e) in (g)	—
Člen 27(1), prvi pododstavek, prvi stavek	Člen 31(1), prvi pododstavek
Člen 27(1), prvi pododstavek, drugi stavek, točke (a), (b) in (c)	Člen 31(2)
Člen 27(1), drugi in tretji pododstavek	Člen 31(1), drugi in tretji pododstavek
Člen 27(3) in (4)	Člen 31(3) in (4)
Člen 28	Člen 32
Člen 29	Člen 33
Člen 30(1), prvi in drugi pododstavek, (2), (3) in (4)	Člen 34(1), (2), (3) oziroma (6)
Člen 30(1), tretji pododstavek	—
Člen 31	Člen 37
Člen 31a	Člen 38
Člen 31b	Člen 39
Člen 32	Člen 35
Člen 33(1)	—
Člen 33(2), (3), (4) in (5)	Člen 40(1), (2), (3) oziroma (4)
Člen 33a	—
Člen 33b	—
Člen 33c	—
Člen 34(1), prvi pododstavek	Člen 41(1), prvi pododstavek
Člen 34(1), drugi pododstavek	—
Člen 34(2)	Člen 41(2)
Člen 35(1)	Člen 42(1), prvi odstavek
Člen 35(2)(a)	Člen 42(1), drugi odstavek
Člen 35(2)(b), prvi odstavek, alinea 1 do 4	Člen 42(2), prvi odstavek, (a) do (d)
Člen 35(2)(b), drugi pododstavek	Člen 42(2), drugi odstavek
Člen 35(2)(c), prva in druga alinea	Člen 42(3), (a) do (b)
Člen 36	Člen 43
Člen 37	Člen 44
Člen 38	—
Člen 39	Člen 45
Člen 40	—
Člen 41(a), (b), (c) in (d)	Člen 47(1), (2), (3) in (4)
Člen 42	Člen 48
Člen 43	Člen 49
Člen 44(1), (1a) in (2)	Člen 50(1), (2) oziroma (3)
Člen 45(1), (1a), (1b), (2), (3) in (4)	Člen 51(1), (2), (3), (4), (5) oziroma (6)
Člen 46	Člen 52
Člen 47(1), (1a), (2), (3), (4) in (5)	Člen 53(1), (2), (3), (4), (5) oziroma (6)
Člen 48	Člen 54
Člen 49(1)	Člen 56(1)
Člen 49(2)		Člen 19(1), tretji odstavek
Člen 49(3)	Člen 56(2)
Člen 50(1), (2) in (3)	Člen 57(1), (2) oziroma (3)
Člen 50(5)	—
Člen 50(7)	Člen 75(1)
Člen 51(1)	Člen 58
Člen 51(2a)	Člen 57(2)
Člen 51(3)	—
Člen 52	Člen 59
Člen 53, prvi in drugi pododstavek	Člen 60
Člen 53, tretji in četrti pododstavek	Člen 57(2)
Člen 54	Člen 61
Člen 54a	—
Člen 54b	Člen 62
Člen 57(1)	Člen 63(1)
Člen 57(2)	Člen 63(2)
Člen 57(3), prvi pododstavek	Člen 63(3)
Člen 57(3), drugi pododstavek	Člen 75(1)
Člen 57(4)	Člen 63(4)
Člen 58	Člen 64
Člen 59	Člen 65
Člen 60	Člen 66
Člen 61	Člen 67
Člen 62	Člen 68
Člen 63	—
Člen 64	—
Člen 65(1), (2a), (3), (4) in (5)	Člen 70(1), (2), (3), (4) oziroma (5)
Člen 66(1)	Člen 70(8) in 71(1)
Člen 66(2)	Člen 70(6)
Člen 66(2a) in (2b)	Člen 71(2) oziroma (3)
Člen 66(3), prvi in tretji pododstavek	Člen 71(4)
Člen 66(3), drugi pododstavek	Člen 70(7), prvi stavek
Člen 66(4) in (5)	Člen 71(5) oziroma (6)
Člen 67(1)	Člen 70(8) in 72(1)
Člen 67(2)	Člen 72(2)
Člen 68	Člen 73
Člen 69	Člen 74
Člen 70	Člen 76
Člen 71	Člen 77
Člen 71a	Člen 78
Člen 71b	Člen 79
Člen 72	Člen 75(2)
Člen 73(1), (3) in (4)	Člen 80(1), (2) oziroma (3)
Člen 73(5), (6) in (7)	—
Člen 73a(1), (2), (2a), (2b), (3) in (4)	Člen 81(1), (2), (3), (4), (5) oziroma (6)
Člen 74	Člen 82
Člen 75	Člen 83
Člen 76	Člen 84
Člen 77	—
Člen 78	Člen 85
Člen 80	—
Člen 81	—
Priloga I	Priloga II

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.316.slv
Uradni list Evropske unije		L 316

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 2. december 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe	27
	*	Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina	65