ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.312.slv

Uradni list

Evropske unije

L 312

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
27. november 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1139/2009 z dne 20. novembra 2009 o razveljavitvi določenih zastarelih aktov Sveta

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1140/2009 z dne 20. novembra 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT)

4

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1141/2009 z dne 26. novembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1142/2009 z dne 26. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila 17 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) ( 1 )

8

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1143/2009 z dne 26. novembra 2009 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (picodon de l’Ardèche ali picodon de la Drôme (ZOP))

14

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1144/2009 z dne 26. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti ( 1 )

16

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1145/2009 z dne 26. novembra 2009 o prepovedi ribolova na globokomorskega morskega psa v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav, v območjih V, VI, VII, VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije

38

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1146/2009 z dne 26. novembra 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

40

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1147/2009 z dne 26. novembra 2009 o določitvi najvišjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009

42

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1148/2009 z dne 26. novembra 2009 o vloženih ponudbah za uvoz koruze v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 677/2009

43

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2009/145/ES z dne 26. novembra 2009 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic ( 1 )

44

 

*

Direktiva Komisije 2009/146/ES z dne 26. novembra 2009 o popravku Direktive 2008/125/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve aluminijevega fosfida, kalcijevega fosfida, magnezijevega fosfida, cimoksanila, dodemorfa, metilestra 2,5-diklorobenzojske kisline, metamitrona, sulkotriona, tebukonazola in triadimenola kot aktivnih snovi ( 1 )

55

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/851/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 25. novembra 2009 o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9105)  ( 1 )

56

 

 

2009/852/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 26. novembra 2009 o prehodnih ukrepih na podlagi uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede predelave surovega mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, v nekaterih obratih za predelavo mleka v Romuniji in strukturnih zahtev za take obrate (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9083)  ( 1 )

59

 

 

2009/853/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 26. novembra 2009 o odobritvi Franciji, da sklene sporazum s Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter Walliškimi in Futunskimi otoki, da se prenosi sredstev med Francijo in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francije v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9254)

71

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Skupni ukrep Sveta 2009/854/SZVP z dne 20. novembra 2009 o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah)

73

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1139/2009

z dne 20. novembra 2009

o razveljavitvi določenih zastarelih aktov Sveta

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izboljšanje preglednosti prava Skupnosti je bistveni del strategije za boljše oblikovanje pravnih aktov, ki jo izvajajo institucije Skupnosti. Zato je primerno iz veljavne zakonodaje umakniti tiste akte, ki nimajo več pravega učinka.

(2)

Sklep Sveta 91/373/EGS z dne 8. julija 1991 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem v imenu Evropske gospodarske skupnosti med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o kreditnem jamstvu za izvoz kmetijskih proizvodov in živil iz Skupnosti v Sovjetsko zvezo (1) in Uredba Sveta (EGS) št. 599/91 z dne 5. marca 1991 o uvedbi kreditnega jamstva za izvoz kmetijskih proizvodov in živil iz Skupnosti, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Jugoslavije, Litve, Latvije in Estonije v Sovjetsko zvezo (2), sta bila začasna in sta zato postala brezpredmetna.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 3093/95 z dne 22. decembra 1995 o stopnjah dajatve, ki jo uporablja Skupnost in izhaja iz pogajanj na podlagi člena XXIV.6 GATT po pristopu Avstrije, Finske in Švedske k Evropski uniji (3), je bila vključena v Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (4), zato je postala brezpredmetna.

(4)

Sklep Sveta 96/620/ES z dne 1. oktobra 1996 o sklenitvi sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko, ki določa, da se od 1. januarja 1994 dodatni znesek odšteje od prelevmana ali carin pri uvozu nepredelanega oljčnega olja s poreklom iz Maroka v Skupnost (5), je izvajal sporazum, ki je bil naknadno nadomeščen, ter Sklep Sveta 2002/958/ES z dne 28. novembra 2002 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko, s katerim začasno odstopata od Kmetijskega protokola št. 1 k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani, glede uvoza paradižnika s poreklom iz Maroka v Skupnost (6), sta bila začasna; zato sta postala brezpredmetna.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 1804/98 z dne 14. avgusta 1998 o določitvi avtonomne dajatve za ostanke pri proizvodnji koruznega škroba iz tarifnih oznak KN 2303 10 19 in 2309 90 20 in o uvedbi tarifne kvote za uvoz ostankov pri proizvodnji koruznega škroba (krma na osnovi koruznega glutena), iz oznak KN 2303 10 19 in 2309 90 20 s poreklom iz Združenih držav Amerike (7), je bila sprejeta zaradi trgovinskega spora z Združenimi državami Amerike, ki je bil medtem razrešen, zato ta uredba ni več potrebna.

(6)

Uredba Sveta (ES) št. 2249/1999 z dne 22. oktobra 1999 o odprtju tarifne kvote Skupnosti za uvoz posušenega govejega mesa brez kosti (8) je bila začasna in je zato postala brezpredmetna.

(7)

Naslednji akti, ki se nanašajo na nekatere države, so po pristopu teh držav k Evropski uniji zastareli: (i) Sklep Sveta 85/211/EGS z dne 26. marca 1985 o sklenitvi izmenjave pisem o podaljšanju dogovora, ki se nanaša na določbo 2 Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Socialistično republiko Romunijo o trgovini z ovčjim in kozjim mesom (9); (ii) Sklep Sveta 93/722/ES z dne 23. novembra 1993 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Bolgarijo o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (10); (iii) Sklep Sveta 93/724/ES z dne 23. novembra 1993 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (11); (iv) Sklep Sveta 93/726/ES z dne 23. novembra 1993 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Romunijo o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (12); (v) Uredba Sveta (ES) št. 933/95 z dne 10. aprila 1995 o odpiranju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti za nekatera vina s poreklom iz Bolgarije, z Madžarske in iz Romunije (13); (vi) Uredba Sveta (ES) št. 1926/96 z dne 7. oktobra 1996 o uvedbi nekaterih koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere kmetijske proizvode ter o določitvi prilagoditev, kot avtonomnega in prehodnega ukrepa, za nekatere kmetijske koncesije iz sporazumov o prosti trgovini in trgovinskih zadevah z Estonijo, Latvijo in Litvo, da se upošteva Sporazum o kmetijstvu, sklenjen v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj (14); (vii) Uredba Sveta (ES) št. 410/97 z dne 24. februarja 1997 o nekaterih postopkih za uporabo Začasnega sporazuma o trgovini in ukrepih v zvezi s trgovino med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Republiko Slovenijo na drugi strani (15); (viii) Uredba Sveta (ES) št. 2658/98 z dne 19. januarja 1998 o potrditvi izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o nekaterih uvoznih režimih za kmetijske proizvode (16); (ix) Sklep Sveta 1999/86/ES z dne 18. maja 1998 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Estonijo na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske k Evropski uniji ter rezultate urugvajskega kroga pogajanj o kmetijstvu, vključno z izboljšavami obstoječih preferencialnih ureditev (17); (x) Uredba Sveta (ES) št. 1037/1999 z dne 17. maja 1999 o posebnih ukrepih za uvoz grozdnega soka in mošta s poreklom s Cipra (18); (xi) Uredba Sveta (ES) št. 678/2001 z dne 26. februarja 2001 o sklenitvi sporazumov v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Bolgarijo, Republiko Madžarsko in Romunijo o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za nekatera vina in žgane pijače (19); (xii) Sklep Sveta 2002/63/ES z dne 23. oktobra 2001 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske k Evropski uniji ter rezultate urugvajskega kroga pogajanj o kmetijstvu, vključno z izboljšanjem obstoječih preferencialnih ureditev (20); (xiii) Uredba Sveta (ES) št. 1361/2002 z dne 22. julija 2002 o uvedbi koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere kmetijske proizvode ter o določitvi prilagoditev, kot avtonomnega in prehodnega ukrepa, za nekatere kmetijske koncesije, predvidene v Evropskem sporazumu z Litvo (21); (xiv) Sklep Sveta 2003/18/ES z dne 19. decembra 2002 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (22); (xv) Sklep Sveta 2003/285/ES z dne 18. marca 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (23); (xvi) Sklep Sveta 2003/463/ES z dne 18. marca 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Estonijo na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o vzajemnih kmetijskih koncesijah (24); (xvii) Sklep Sveta (ES) št. 2003/286/ES z dne 8. aprila 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Bolgarijo na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (25); (xviii) Sklep Sveta (ES) št. 2003/298/ES z dne 14. aprila 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Češko republiko na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (26); (xix) Sklep Sveta (ES) št. 2003/299/ES z dne 14. aprila 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Slovaško republiko na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (27); (xx) Sklep Sveta 2003/452/ES z dne 26. maja 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na eni strani ter Republiko Slovenijo na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (28); (xxi) Sklep Sveta (ES) 2004/484/ES z dne 22. septembra 2003 o sklenitvi Protokola o prilagoditvi trgovinskih vidikov Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Latvijo na drugi strani, da se upošteva rezultate pogajanj med pogodbenicama o novih vzajemnih kmetijskih koncesijah (29).

(8)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti bi bilo treba zastarele uredbe in sklepe razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uredbe (EGS) št. 599/91, (ES) št. 933/95, (ES) št. 3093/95, (ES) št. 1926/96, (ES) št. 410/97, (ES) št. 1804/98, (ES) št. 2658/98, (ES) št. 1037/1999, (ES) št. 2249/1999, (ES) št. 678/2001 in (ES) št. 1361/2002 ter sklepi 85/211/EGS, 91/373/EGS, 93/722/ES, 93/724/ES, 93/726/ES, 96/620/ES, 1999/86/ES, 2002/63/ES, 2002/958/ES, 2003/18/ES, 2003/285/ES, 2003/286/ES, 2003/298/ES, 2003/299/ES, 2003/452/ES, 2003/463/ES in 2004/484/ES se razveljavijo.

2.   Razveljavitev uredb in sklepov iz odstavka 1 ne posega v veljavnost aktov Skupnosti, sprejetih na podlagi navedenih uredb in sklepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 202, 25.7.1991, str. 39.

(2)  UL L 67, 14.3.1991, str. 21.

(3)  UL L 334, 30.12.1995, str. 1.

(4)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(5)  UL L 277, 30.10.1996, str. 35.

(6)  UL L 333, 10.12.2002, str. 21.

(7)  UL L 233, 20.8.1998, str. 1.

(8)  UL L 275, 26.10.1999, str. 2.

(9)  UL L 96, 3.4.1985, str. 30.

(10)  UL L 337, 31.12.1993, str. 11.

(11)  UL L 337, 31.12.1993, str. 93.

(12)  UL L 337, 31.12.1993, str. 177.

(13)  UL L 96, 28.4.1995, str. 1.

(14)  UL L 254, 8.10.1996, str. 1.

(15)  UL L 62, 4.3.1997, str. 5.

(16)  UL L 336, 11.12.1998, str. 1.

(17)  UL L 29, 3.2.1999, str. 9.

(18)  UL L 127, 21.5.1999, str. 5.

(19)  UL L 94, 4.4.2001, str. 1.

(20)  UL L 27, 30.1.2002, str. 1.

(21)  UL L 198, 27.7.2002, str. 1.

(22)  UL L 8, 14.1.2003, str. 18.

(23)  UL L 102, 24.4.2003, str. 32.

(24)  UL L 156, 25.6.2003, str. 31.

(25)  UL L 102, 24.4.2003, str. 60.

(26)  UL L 107, 30.4.2003, str. 12.

(27)  UL L 107, 30.4.2003, str. 36.

(28)  UL L 152, 20.6.2003, str. 22.

(29)  UL L 162, 30.4.2004, str. 78.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/4


UREDBA SVETA (ES) št. 1140/2009

z dne 20. novembra 2009

o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 75(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 (2) imajo države članice možnost, da za namen prestrukturiranja proizvodnje mleka v Skupnosti dodelijo nadomestilo proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve.

(2)

Za dodatno spodbudo potrebnega prestrukturiranja je treba presežno dajatev, ki se proizvajalcem mleka plača v skladu s členom 78(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, izračunati na podlagi nacionalne kvote, zmanjšane za individualne kvote, odkupljene v skladu s členom 75(1)(a), pod pogojem da navedene sproščene kvote v zadevnem kvotnem letu ostanejo v nacionalni rezervi.

(3)

Ob upoštevanju potrebe po krepitvi finančnih instrumentov za nadaljnje prestrukturiranje sektorja bi bilo treba državam članicam dovoliti, da za iste namene prestrukturiranja uporabijo dodatna denarna sredstva, zbrana na podlagi nove metode za izračun.

(4)

Ta metoda za izračun bi morala veljati začasno za 12-mesečni obdobji, ki se začneta 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010, ter samo za dobave mleka, tako da se ukrep omeji na potreben obseg.

(5)

Člen 186 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe v primeru motenj na trgih določenih kmetijskih proizvodov, za katere se cene na notranjem trgu občutno dvigajo ali padajo. Vendar mleko in mlečni izdelki v tem členu niso zajeti.

(6)

Glede na resne težave ter naraščajoča nihanja cen na trgu mleka in mlečnih izdelkov je primerno, da se področje uporabe člena 186 Uredbe (ES) št. 1234/2007 razširi na mleko in mlečne izdelke, tako da se Komisiji omogoči prožno in hitro odzivanje na tržne motnje.

(7)

Uredbo (ES) št. 1234/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni, kakor sledi:

1.

člen 78 se spremeni:

(a)

za odstavkom 1 se vstavi naslednji odstavek:

„1a   Z odstopanjem od prvega pododstavka prvega odstavka se za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, plačuje presežna dajatev za trženo mleko, ki presega nacionalno kvoto, kot je bila določena v skladu s Pododdelkom II in zmanjšana za individualne kvote za dobave, vključene v nacionalno rezervo v skladu s členom 75(1)(a) od 30. novembra 2009 in v njej zadržane do 31. marca zadevnega 12-mesečnega obdobja.“;

(b)

za odstavkom 2 se vstavi naslednji odstavek:

„2a   Države članice uporabijo razliko med zneskom presežne dajatve, ki izhaja iz uporabe odstavka 1a, in zneskom, ki izhaja iz uporabe prvega pododstavka prvega odstavka, za financiranje ukrepov prestrukturiranja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov.“;

2.

v členu 79 se doda naslednji odstavek:

„Za 12-mesečni obdobji z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 ter kar zadeva dobave, se v skladu s členoma 80 in 83 presežna dajatev v celoti prerazporedi med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi nacionalne kvote, kot je bila določena z uporabo člena 78(1a).“;

3.

v členu 186 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter ovčjega in kozjega mesa, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo;“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  Mnenje z dne 22. oktobra 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1141/2009

z dne 26. novembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

37,9

MK

54,6

TR

61,2

ZZ

51,2

0707 00 05

MA

52,9

TR

76,1

ZZ

64,5

0709 90 70

MA

40,4

TR

124,9

ZZ

82,7

0805 20 10

MA

67,6

ZZ

67,6

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

48,0

HR

67,0

MA

63,0

TR

74,1

ZZ

63,0

0805 50 10

AR

64,7

TR

68,8

ZZ

66,8

0808 10 80

AU

142,2

CA

105,6

CN

108,9

MK

20,3

US

97,5

XS

24,5

ZA

115,0

ZZ

87,7

0808 20 50

CN

68,5

TR

91,0

US

163,7

ZZ

107,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1142/2009

z dne 26. novembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila 17 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) je 27. novembra 2008 objavil pojasnilo 17 OPMSRP Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom (v nadaljnjem besedilu: OPMSRP 17). OPMSRP 17 pojasnjuje in daje napotke glede računovodskega obravnavanja razdelitve nedenarnih sredstev lastnikom podjetja.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da OPMSRP 17 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Sprejetje OPMSRP 17 posledično pomeni spremembe mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 5 in mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 10, da se zagotovi skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi.

(5)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

1.

vstavi se pojasnilo 17 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

2.

mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

3.

mednarodni računovodski standard (MRS) 10 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati OPMSRP 17 ter spremembe MSRP 5 in MRS 10, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. oktobru 2009.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

OPMSRP 17

Pojasnilo 17 OPMSRP Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org

POJASNILO OPMSRP 17

Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

SKLICEVANJE

MSRP 3 Poslovne združitve (kakor je bil popravljen leta 2008)

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen leta 2007)

MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju

MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kakor je bil spremenjen maja 2008)

OZADJE

1

Podjetje včasih razdeli sredstva, ki niso denarna (nedenarna sredstva), v obliki dividend lastnikom (1), ki delujejo kot lastniki. V takem primeru lahko podjetje lastnikom ponudi izbiro, ali želijo prejeti nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost. OPMSRP je prejel zahteve za napotke, kako naj podjetje obračuna take razdelitve.

2

Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP) ne dajejo napotkov o tem, kako naj podjetje meri razdelitve lastnikom (kar navadno imenujemo dividende). MRS 1 zahteva, da podjetje razkrije podrobnosti o dividendah, pripoznanih kot razdelitve lastnikom, bodisi v izkazu gibanja kapitala bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

PODROČJE UPORABE

3

Pojasnilo se nanaša na spodaj navedene vrste enostranskih razdelitev sredstev podjetja njegovim lastnikom, ki delujejo kot lastniki:

(a)

razdelitve nedenarnih sredstev (npr. opredmetena osnovna sredstva, posli, kot jih opredeljuje MSRP 3, lastniški deleži v drugem podjetju ali skupine za odtujitev, kot jih opredeljuje MSRP 5); in

(b)

razdelitve, pri katerih lahko lastniki izberejo, ali želijo nedenarna sredstva ali nadomestno denarno možnost.

4

Pojasnilo se nanaša samo na razdelitve, pri katerih so vsi lastniki istega razreda kapitalskih instrumentov enako obravnavani.

5

Pojasnilo se ne nanaša na razdelitev nedenarnega sredstva, ki ga na koncu obvladuje ista stranka ali stranke, in sicer tako pred razdelitvijo kot po njej. Ta izjema velja za ločene, posamezne in konsolidirane računovodske izkaze podjetja, ki opravi razdelitev.

6

V skladu s 5. členom se to pojasnilo ne uporablja, kadar nedenarno sredstvo na koncu obvladujejo iste osebe, in sicer tako pred razdelitvijo kot po njej. B2. člen MSRP 3 določa: „Šteje se, da skupina posameznikov obvladuje podjetje, če imajo, na podlagi pogodbenih sporazumov, kolektivno pooblastilo, da določajo njegove finančne in poslovne usmeritve z namenom pridobivanja koristi od aktivnosti podjetja.“ Če naj se za razdelitev torej šteje, da je zunaj področja uporabe tega pojasnila na podlagi, da iste stranke obvladujejo sredstvo tako pred razdelitvijo kot po njej, mora imeti skupina posameznih delničarjev, ki prejme razdeljena sredstva, na podlagi pogodbenih sporazumov na koncu tako kolektivno pooblastilo za obvladovanje podjetja, ki opravi razdelitev.

7

V skladu s 5. členom se to pojasnilo ne uporablja, kadar podjetje razdeli nekatere od svojih deležev v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju,a ga hkrati še naprej obvladuje. Podjetje, ki opravi razdelitev, katere posledica je, da podjetje pripozna neobvladujoči delež v odvisnem podjetju, obračuna razdelitev v skladu z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008).

8

Pojasnilo obravnava samo obračunavanje s strani podjetja, ki opravi razdelitev nedenarnega sredstva. Pojasnilo ne obravnava obračunavanja s strani delničarjev, ki prejmejo tako razdeljeno sredstvo.

VPRAŠANJA

9

Ko podjetje objavi razdelitev in ima obvezo, da obravnavano sredstvo razdeli lastnikom, mora pripoznati obveznost za dividende. To pojasnilo zato obravnava naslednja vprašanja:

(a)

Kdaj naj podjetje pripozna obveznost za dividende?

(b)

Kako naj podjetje izmeri obveznost za dividende?

(c)

Ko podjetje izpolni obveznost za dividende, kako naj obračuna morebitne razlike med knjigovodsko vrednostjo razdeljenih sredstev in knjigovodsko vrednostjo obveznosti za dividende?

SPLOŠNO MNENJE

Kdaj je treba pripoznati obveznost za dividende?

10

Obveznost za izplačilo dividend se pripozna, ko so dividende ustrezno odobrene in niso več predmet presoje podjetja, kar je takrat:

(a)

ko objavo dividend, npr. s strani uprave in nadzornega sveta ali upravnega odbora, odobri ustrezen organ, npr. delničarji, če zakonodaja zahteva tako odobritev, ali

(b)

ko so dividende objavljene, npr. s strani uprave in nadzornega sveta ali upravnega odbora, če zakonodaja ne zahteva dodatne odobritve.

Merjenje obveznosti za dividende

11

Podjetje izmeri obveznost za razdelitev nedenarnih sredstev v obliki dividend lastnikom po pošteni vrednosti sredstev, ki bodo razdeljena.

12

Če podjetje lastnikom ponudi, da lahko izberejo nedenarno sredstvo ali denarju enakovredna sredstva, podjetje oceni obveznost za dividende tako, da upošteva pošteno vrednost obeh možnosti kot tudi s tem povezano verjetnost, da bodo lastniki izbrali posamezno možnost.

13

Podjetje ob koncu vsakega obdobja poročanja in na datum poravnave pregleda in prilagodi knjigovodsko vrednost obveznosti za dividende, pri čemer morebitne spremembe knjigovodske vrednosti obveznosti za dividende pripozna v kapitalu kot popravek zneska razdeljenega sredstva.

Obračunavanje morebitne razlike med knjigovodsko vrednostjo razdeljenih sredstev in knjigovodsko vrednostjo obveznosti za dividende, ko podjetje izpolni obveznost za dividende

14

Ko podjetje izpolni obveznost za dividende, pripozna morebitno razliko med knjigovodsko vrednostjo razdeljenih sredstev in knjigovodsko vrednostjo obveznosti za dividende v poslovnem izidu.

Predstavljanje in razkrivanje

15

Podjetje predstavi razliko, opisano v 14. členu, kot ločeno vrstično postavko v poslovnem izidu.

16

Podjetje po potrebi razkrije naslednje informacije:

(a)

knjigovodsko vrednost obveznosti za dividende na začetku in na koncu obdobja; in

(b)

povečanje ali zmanjšanje knjigovodske vrednosti, ki je bila v obdobju pripoznana v skladu s 13. členom zaradi spremembe poštene vrednosti sredstva, ki bo razdeljeno.

17

Če podjetje po koncu obdobja poročanja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za izdajo, objavi dividende, s katerimi razdeli nedenarno sredstvo, mora razkriti:

(a)

naravo sredstva, ki bo razdeljeno:

(b)

knjigovodsko vrednost sredstva, ki bo razdeljeno, na koncu obdobja poročanja; in

(c)

ocenjeno pošteno vrednost sredstva, ki bo razdeljeno, na koncu obdobja poročanja, če se razlikuje od njegove knjigovodske vrednosti, in informacije o metodi določanja te poštene vrednosti, zahtevane v 27.(a) in (b) členu MSRP 7.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

18

Podjetje uporabi to pojasnilo za naprej, in sicer za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Uporaba za nazaj ni dovoljena. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje to pojasnilo uporabi za obdobje, ki se začne pred 1. julijem 2009, mora to razkriti in uporabiti MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008), MRS 27 (kakor je bil spremenjen maja 2008) in MSRP 5 (kakor je bil spremenjen s tem pojasnilom).


(1)  Člen 7 MRS 1 določa, da so lastniki imetniki instrumentov, ki so razvrščeni kot lastniški kapital.

Priloga

Spremembe MSRP 5

Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Doda se 5.A člen.

PODROČJE UPORABE

5A.

Zahteve glede razvrščanja, predstavljanja in merjenja iz tega MSRP, ki se nanašajo na nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev), razvrščeno med sredstva za prodajo, se nanašajo tudi na nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev), razvrščeno med sredstva za razdelitev lastnikom, ki delujejo kot lastniki (sredstva za razdelitev lastnikom).

Po 5.A členu se spremenita naslov in 8. člen; doda se 12.A člen.

RAZVRSTITEV NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (ALI SKUPIN ZA ODTUJITEV) MED SREDSTVA ZA PRODAJO ALI RAZDELITEV LASTNIKOM

8.

Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko ustrezna raven poslovodstva dosledno sledi načrtu prodaje sredstva (ali skupine za odtujitev) in že poteka aktiven program za iskanje kupca in dokončanje načrta. Sredstvo (ali skupino za odtujitev) je prav tako treba aktivno tržiti z namenom doseganja cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Nadalje mora obstajati pričakovanje, da bo prodaja v enem letu po razvrstitvi izpolnila pogoje za pripoznanje kot dokončana prodaja, razen v primerih, ki jih dovoljuje 9. člen, dejanja, potrebna za izpolnitev načrta, pa morajo kazati, da verjetno ne bo prišlo do bistvenih sprememb načrta ali da načrt verjetno ne bo umaknjen. Verjetnost, da bodo delničarji dali svojo odobritev (če jo zakonodaja zahteva), je treba vključiti v oceno, ali je prodaja zelo verjetna.

12A.

Nekratkoročno sredstvo (ali skupina za prodajo) se razvrsti med sredstva za razdelitev lastnikom, ko se podjetje zaveže, da bo sredstvo (ali skupino za odtujitev) razdelilo lastnikom. To velja, če so sredstva v njihovem sedanjem stanju na voljo za takojšnjo razdelitev in je razdelitev zelo verjetna. Razdelitev je zelo verjetna, če so bile dejavnosti za dokončanje razdelitve že začete in se pričakuje, da bodo dokončane v enem letu po datumu razvrstitve. Dejanja, potrebna za dokončanje razdelitve, morajo kazati, da verjetno ne bo prišlo do bistvenih sprememb razdelitve ali da razdelitev verjetno ne bo umaknjena. Verjetnost, da bodo delničarji dali svojo odobritev (če jo zakonodaja zahteva), je treba vključiti v oceno, ali je razdelitev zelo verjetna.

Dodata se 15.A člen in sprotna opomba.

MERJENJE NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (ALI SKUPIN ZA ODTUJITEV), RAZVRŠČENIH MED SREDSTVA ZA PRODAJO

15A.

Podjetje izmeri nekratkoročno sredstvo (ali skupino za odtujitev), razvrščeno med sredstva za razdelitev lastnikom, po njegovi knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške razdelitve (1), katera je nižja.

Doda se 44.D člen.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

44D.

Na podlagi pojasnila OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom so bili novembra 2008 dodani 5.A, 12.A in 15.A člen, 8. člen pa je bil spremenjen. Omenjene spremembe se za nekratkoročna sredstva (ali skupine za odtujitev), ki so razvrščena med sredstva za razdelitev lastnikom, uporabljajo za naprej, in sicer za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Uporaba za nazaj ni dovoljena. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje te spremembe uporabi za obdobje, ki se začne pred 1. julijem 2009, mora to razkriti in uporabiti MSRP 3 Poslovne združitve (kakor je bil popravljen leta 2008), MRS 27 (kakor je bil spremenjen maja 2008) in OPMSRP 17.

Sprememba MRS 10

Dogodki po poročevalskem obdobju

Spremeni se 13. člen.

DIVIDENDE

13.

Če se dividende objavijo po koncu obdobja poročanja, vendar preden so računovodski izkazi odobreni za prodajo, se dividende na koncu obdobja poročanja ne pripoznajo kot obveznost, ker takrat taka obveza še ne obstaja. Takšne dividende se razkrijejo v pojasnilih v skladu z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.


(1)  Stroški razdelitve so dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati razdelitvi, brez stroškov financiranja in odhodkov iz obdavčitve dobička.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1143/2009

z dne 26. novembra 2009

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (picodon de l’Ardèche ali picodon de la Drôme (ZOP))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala vlogo Francije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „picodon de l’Ardèche ali picodon de la Drôme“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)

Vloga za spremembo med drugim zadeva spremembo imena proizvoda „picodon de l’Ardèche ali picodon de la Drôme“, ki bo poslej „picodon“. Gre za tradicionalno ime, ki se v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 šteje za zaščiteno označbo porekla in ki izpolnjuje iste pogoje, ki veljajo za zaščiteno označbo porekla. Ime picodon je skrajšana oblika, ki je v rabi ali se tradicionalno uporablja v trgovini in v vsakdanjem jeziku kot ime za proizvod z določeno specifikacijo.

(3)

Navedene spremembe zadevajo podrobnosti v definiciji in prakse, ki jih uporabljajo proizvajalci pri izdelavi proizvoda. Cilj vpisa teh sprememb v specifikacijo je ohranitev označbe za morebitne izvedene proizvode in boljši opis proizvoda, ki poudarja povezavo z izvirnim proizvodom. Nacionalna odredba prav tako ščiti označbo s posodobitvijo imena.

(4)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(3)  UL C 74, 28.3.2009, str. 74.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3   Siri

FRANCIJA

picodon (ZOP)


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1144/2009

z dne 26. novembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (1) in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 je vzpostavila seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe (ES) št. 2111/2005 (2).

(2)

Nekatere države članice so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile informacije, ki so pomembne za posodobitev seznama Skupnosti. Pomembne informacije so predložile tudi tretje države. Seznam Skupnosti je zato treba posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike obvestila neposredno ali, kadar to ni bilo mogoče, prek organov, odgovornih za regulativni nadzor nad njimi, pri čemer je navedla bistvena dejstva in razloge, ki so podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Skupnosti ali za spremembo pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam Skupnosti.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v dokumentacijo, ki so jo zagotovile države članice, ter jim ponudila, da predložijo pisne pripombe in v 10 delovnih dneh pripravijo ustno predstavitev Komisiji in Odboru za varnost v zračnem prometu, ustanovljenemu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3922/91 z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (3).

(5)

Komisija, v posebnih primerih pa tudi nekatere države članice, se je posvetovala z organi, ki so odgovorni za regulativni nadzor nad zadevnimi letalskimi prevozniki.

(6)

Odbor za varnost v zračnem prometu je poslušal predstavitve Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in Komisije o projektih tehnične pomoči, ki so se izvajali v državah, ki jih je prizadela Uredba (ES) št. 2111/2005. Obveščen je bil o prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje, da bi se izboljšala upravna in tehnična zmogljivost organov za civilno letalstvo z namenom, da bi rešili morebitno neskladnost z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo.

(7)

Odbor za varnost v zračnem prometu je bil obveščen tudi o uveljavitvi ukrepov, ki so jih sprejeli EASA in države članice, da bi zagotovili stalno plovnost in vzdrževanje zrakoplovov, ki so registrirani v Evropski skupnosti in jih upravljajo letalski prevozniki, ki so jih potrdili organi za civilno letalstvo tretjih držav.

(8)

Uredbo (ES) št. 474/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Na podlagi rezultatov preverjanj na ploščadi, opravljenih v okviru programa SAFA na zrakoplovih nekaterih letalskih prevoznikov Skupnosti, ter posebnih pregledov za določeno področje in revizij, ki so jih opravili njihovi nacionalni organi za letalstvo, so nekatere države članice sprejele določene izvršilne ukrepe. O teh ukrepih so obvestile Komisijo in Odbor za varnost v zračnem prometu: pristojni organi Litve so razveljavili spričevalo letalskega prevoznika FLYLAL Lithuanian Airlines in pristojni organi Španije so 30. oktobra 2009 sprožili postopek za začasni preklic spričevala letalskega prevoznika Euro Continental.

(10)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih pri Albanian Airlines MAK, certificiranem v Albaniji. Te pomanjkljivosti so med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (4), odkrile Francija, Nemčija, Italija in druge države ECAC. Nanašajo se v glavnem na zrakoplov vrste MD82.

(11)

Albanian Airlines MAK se je primerno in pravočasno odzval na preiskavo uprave za civilno letalstvo Francije, Nemčije in Italije glede korekcijskih ukrepov, sprejetih za odpravo teh varnostnih pomanjkljivosti.

(12)

Pristojni organi v Albaniji (DGCA) pa so potrdili, da so pomanjkljivosti, ugotovljene med pregledom SAFA, dejansko pokazale na sistemske pomanjkljivosti v delovanju in sistemu kakovosti Albanian Airlines MAK. DGCA je izvedel poglobljeno preiskavo, ali letalski prevoznik izpolnjuje veljavne varnostne standarde, potem pa se je odločil, da uvede za letalskega prevoznika omejitve delovanja in strukturne spremembe. DGCA je posebej obvestil Odbor za varnost v zračnem prometu, da se je flota zmanjšala iz 3 na 2 zrakoplova in da je bilo spričevalo letalskega prevoznika Albanian Airlines za zrakoplov vrste MD-82 z registrsko oznako ZA-ASA preklicano in odjavljeno 1. oktobra 2009. Poleg tega je DGCA 23. oktobra omejil delovanje letalskega prevoznika na raven in destinacije, ki so obstajale na ta datum in zahteval od letalskega prevoznika, da s takojšnjim učinkom spremeni svoje upravljanje in okrepi svoj sistem vodenja kakovosti in sistem obvladovanja varnosti.

(13)

DGCA je 11. novembra pripravil predstavitev Odboru za varnost v zračnem prometu, ki je potrdil, da so bili ti korekcijski ukrepi izvedeni in da so učinkovito odpravili ugotovljene varnostne pomanjkljivosti.

(14)

Pristojni albanski organi so pokazali, da so ukrepali zaradi zagotovitve varnostnega nadzora nad Albanian Airlines MAK.

(15)

Pristojni organi Albanije so vabljeni, da pospešijo izvajanje akcijskega načrta iz uvodne izjave (32) Uredbe (ES) št. 787/2007 (5) in opozorjeni na svoje obveznosti iz uvodne izjave (33) iste uredbe, da ne bodo izdali nobenega dodatnega spričevala letalskega prevoznika, dokler ne bo program prestrukturiranja zadovoljivo izveden. V tem smislu je Albanija povabljena, da pospeši krepitev zmogljivosti DGCA, da bo zagotovila, da se bo stalni nadzor nad varnostjo letalskih prevoznikov, certificiranih v Albaniji, izvajal trajnostno in v skladu z veljavnimi varnostnimi standardi.

(16)

Evropska agencija za varnost v letalstvu bo na začetku leta 2010 izvedla pregled standardizacije v Albaniji zaradi spremljanja izvajanja veljavnih varnostnih zahtev s strani pristojnih organov in podjetij pod njihovim nadzorom.

(17)

V skladu z Uredbo (ES) št. 619/2009 (6) in po predstavitvi načrta korekcijskih ukrepov v juniju 2009 so pristojni organi v Egiptu predložili štiri mesečna poročila, ki so zajemala julij, avgust, september in oktober 2009, da bi pokazali napredek pri izvajanju načrta, ki so ga preverili ti organi. Poleg teh poročil, ki so se osredotočila na preverjanje zrakoplova Egypt Air na ploščadi, so bili pristojni organi v Egiptu pozvani, da predložijo revizijska poročila o vzdrževanju, stalni plovnosti in letalski dejavnosti, ki so jih opravili pri letalskem prevozniku. Pristojni organi v Egiptu so 10. novembra poslali poročilo o osnovnem pregledu Egypt Air oktobra 2009, ki je omogočil obnovo spričevala letalskega prevoznika. Revizijska poročila o stalni plovnosti, delovanju letalskih dejavnosti in dejavnostih na letališču. Predloženi dokumenti kažejo, da je letalski prevoznik dosegel znaten napredek, vendar se pričakujejo nadaljnje izboljšave na področju vzdrževanja in inženiringa ter obratovanja.

(18)

Pristojni organi v Egiptu so se tudi zavezali, da bodo zagotovili informacije, ali so bile zadovoljivo odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnih preverjanjih zrakoplova Egypt Air na ploščadi leta 2008 in 2009. V ta namen so naslovile ustrezno korespondenco na nekatere države članice, kjer je bil zrakoplov Egypt Air predmet preverjanja na ploščadi v obdobju od 1. januarja 2008 do 30. septembra 2009. Proces odpravljanja ugotovljenih pomanjkljivosti je v teku in se bo redno preverjal.

(19)

Odbor za varnost v zračnem prometu pozdravlja prizadevanje prevoznika, da bi dokončal ukrepe, potrebne za izboljšanje njegovega stanja glede varnosti, pa tudi veliko pripravljenost za sodelovanje, ki so jo pokazali prevoznik in pristojni organi Egipta. A glede na obseg in izbor načrta korekcijskih ukrepov in potrebo po zagotavljanju trajnostih rešitev za predhodno ugotovljene varnostne pomanjkljivosti, se od pristojnih organov v Egiptu zahteva, da nadaljujejo s pošiljanjem mesečnih poročil o preverjanju izvajanja tega načrta in odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih med pregledi SAFA, skupaj z vsemi drugimi revizijskimi poročili, ki jih izvajajo pri prevozniku Egypt Air.

(20)

Po dokončanju načrta korekcijskih ukrepov morajo pristojni organi v Egiptu opraviti končno revizijo in sporočiti Komisiji rezultate skupaj z vsemi priporočili. Komisija si pridržuje pravico, da nadaljuje s preverjanjem izvajanja korektivnih ukrepov letalskega prevoznika z obiskom, ki ga opravi Evropska agencija za varnost v letalstvu s pomočjo držav članic. Medtem države članice nadaljujejo z zagotavljanjem, da se bo število pregledov Egypt Air okrepilo, da bi zagotovili podlago za ponovno oceno tega primera na naslednji seji Odbora za varnost v zračnem prometu.

(21)

V skladu z Uredbama (ES) št. 715/2008 in 1131/2008 (7) države članice še naprej preverjajo dejansko skladnost Jemna z ustreznimi varnostnimi standardi z rednimi preverjanji na ploščadi, opravljenimi na zrakoplovih, ki pristajajo na letališčih Skupnosti. V letu 2009 so o takih pregledih poročali Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo. Komisija je prejela dokumentacijo, ki dokazuje, da se je letalski prevoznik ustrezno in pravočasno odzval, da bi odpravil ugotovljene pomanjkljivosti, ki izhajajo iz teh pregledov.

(22)

Po sprejetju Uredbe (ES) št. 619/2009 je Komisija prejela dodatne informacije od pristojnih organov Republike Jemen pa tudi od prevoznika Yemenia Yemen Airways o izvajanju načrta korekcijskih ukrepov na področju vzdrževanja in dejavnosti.

(23)

Pristojni organi Republike Jemen so obvestili Komisijo o preverjanju, ki so ga opravili na objektih za vzdrževanje v Jemnu po preklicu dovoljenja vzdrževalne organizacije EASA.145.0177 z namenom, da bi ocenili skladnost Yemenie z jemenskim standardom YCAR-145. Pristojni organi Republike Jemen so poslali revidiran načrt korekcijskih ukrepov Yemenie z dne 15. septembra 2009 po reviziji Uprave za civilno letalstvo in vremenoslovje (CAMA) o organizaciji vzdrževanja pri prevozniku Yemenia v skladu z nacionalnimi zahtevami (YCAR-145) skupaj z nadaljnjo revizijo z dne 20. septembra 2009, ki jo je opravila CAMA. Oba dokumenta kažeta, da so bile odpravljene vse pomanjkljivosti. Poleg tega je CAMA na seji Odbora za varnost v zračnem prometu 10. novembra 2009 predložila posamezne spremne dokumente za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

(24)

Poleg tega je bil Odbor za varnost v zračnem prometu obveščen o pozitivni oceni na tej stopnji s strani EASA in pristojnih organov Francije o izvajanju korektivnih ukrepov pri prevozniku Yemenia, da bi ponovno pridobil svoje evropsko dovoljenje za vzdrževanje.

(25)

Priznavajo se prizadevanja Yemenie, da bi odpravila varnostne pomanjkljivosti, ugotovljene v različnih revizijah. Ugotovljeno je, da je Yemenia končala načrt korekcijskih ukrepov na področju vzdrževanja, kot je navedeno v poročilu o ocenjevanju, ki ga je na tem področju izvedla CAMA. EASA in države članice bodo takoj, ko bo primerno, organizirali obisk na kraju samem v Jemnu, da se preveri stanje glede varnosti pri prevozniku Yemenia z namenom, da se ugotovi njegova dejanska skladnost z mednarodnimi varnostnimi standardi in oceni zmožnost uprave CAMA za zagotavljanje nadzora nad varnostjo civilnega letalstva v Jemnu.

(26)

Države članice nameravajo sistematično preverjati dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani prevoznika Yemenia s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008. Odbor za varnost v zračnem prometu bo pregledal ta primer na svoji naslednji seji.

(27)

Demokratična republika Kongo je obvestila Komisijo o preklicu operativnih licenc naslednjih letalskih prevoznikov: Virunga Air Charter, Air Navette, Air Beni, Air Boyoma, Butembo Airlines, Sun Air services, Rwakabika Bushi Express, Aigle Aviation, Kivu Air, Comair, Free Airlines, Great Lake Business Company, Air Infini, Bel Glob Airlines, Safari Logistics, Tembo Air Services, Katanga Airways, Cargo Bull, Africa One, Malila Airlift, Transport Aérien Congolais (TRACO), El Sam Airlift, Thom's Airways, Piva Airlines, Espace Aviation Service. Ti letalski prevozniki so prenehali z dejavnostjo 30. julija 2009.

(28)

Poleg tega so pristojni organi Demokratične republike Kongo sporočili preklic operativnih licenc za letalske prevoznike, za katere Komisija pred tem ni bila obveščena, da so imeli operativne licence: Air Fox, Trans Kasai Air, Wetrafa, Adala Airways, Executive Aviation, Flight Express, Katana Airways, Showa Air Cargo, Gloria Airways, Soft Trans Air, Lomami Aviation, Pegassus Aviation, African Trading and Transport, Brooks Trading. Ti letalski prevozniki so prenehali z dejavnostjo 30. julija 2009.

(29)

Glede na navedeno se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba zgoraj navedene letalske prevoznike, ki so dobili licenco v Demokratični republiki Kongo, umakniti iz Priloge A.

(30)

Obstajajo preverjeni dokazi o pomanjkanju sposobnosti organov, pristojnih za nadzor nad letalskimi prevozniki, ki jim je bila v Džibutiju izdana licenca, za odpravo varnostnih pomanjkljivosti, kar je razvidno iz izsledkov revizije, ki jo je marca 2008 v Džibutiju opravil ICAO v okviru revizijskega programa splošnega pregleda varnostnih standardov (Universal Safety Oversight Audit Programme - USOAP). Pri tej reviziji so bile ugotovljene številne resne pomanjkljivosti v zvezi z zmožnostjo organov civilnega letalstva Džibuti za izvajanje njihovih pristojnosti za nadzor nad varnostjo v zračnem prometu. Ob zaključku svoje revizije je ICAO ugotovil, da se več kot 96 % standardov ICAO ne izvaja.

(31)

Obstajajo dokazi o pomanjkanju sposobnosti pristojnih organov Džibutija za učinkovito odpravo kršitev, ki jih je ugotovil ICAO, na kar kaže dejstvo, da ICAO v svojem končnem poročilu iz februarja 2009 meni, da velik del korekcijskih ukrepov, ki so jih predlagali ali jih izvajajo ti organi, dejansko ne odpravlja ugotovljenih pomanjkljivosti. Predvsem na področju letalskih dejavnosti več kot dve tretjini ukrepov, ki jih je predlagal Džibuti, po mnenju ICAO ni bilo v celoti sprejemljivih.

(32)

Poleg tega je ICAO vsem državam pogodbenicam Čikaške konvencije sporočil resne pomisleke glede varnosti in jih obvestil, da Džibuti ni vzpostavil ne zanesljivega sistema za nadzor nad letalskimi prevozniki, ki so jim pristojni organi v Džibutiju izdali spričevala letalskega prevoznika, ne sprejemljivega akcijskega načrta za ureditev stanja.

(33)

Komisija je ob upoštevanju končnega poročila ICAO začela posvetovanja s pristojnimi organi Džibutija, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti dejavnosti letalskih prevoznikov z dovoljenji v tej državi ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi Džibutija sprejeli v odgovor na ugotovitve ICAO ter pripombe glede sprejemljivosti korekcijskih ukrepov.

(34)

Pristojni organi v Džibutiju (DACM) so obvestili Komisijo, da je izvajanje akcijskega načrta, namenjenega odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil ICAO, v zamudi in je odpravljeno le omejeno število ugotovljenih nepravilnosti. DACM ni zagotovil podrobnosti o sprejetih ukrepih, pa tudi ne dokazov o uspešni odpravi s tem povezanih pomanjkljivosti. DACM ni odgovoril na pripombe, ki jih je dal ICAO o ustreznosti 34 ukrepov, za katere ICAO meni, da ne zadostujejo za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.

(35)

DACM je potrdil, da sta se leta 2002 in 2007 zgodili dve katastrofalni nesreči, v katerih sta bila udeležena zrakoplov vrste Let 410 in zrakoplov vrste Antonov 26. Vendar niso zagotovili informacij o preiskavi nesreče zrakoplova niti o njihovih ukrepih za odpravo vzrokov teh nesreč.

(36)

DACM je obvestil Komisijo, da so 30. julija 2009 preklicali spričevalo letalskega prevoznika Djibouti Airlines in da je zrakoplov s tem dnem ustavil svoje dejavnosti. Obvestil jo je tudi, da je bilo 15. septembra preklicano spričevalo letalskega prevoznika Daallo Airlines. Vendar je Daallo Airlines še obdržal operativno licenco in uporablja zrakoplov vrste DC9, registriran na Komorih, zrakoplov vrste Antonov 24, registriran v Armeniji, in zrakoplov vrste Iljušin 18, registriran v Kazahstanu. Identiteta dejanskih prevoznikov teh zrakoplovov ni bila dana. Pristojni organi v Džibutiju niso dokazali, da so zmožni učinkovito izpolnjevati svoje obveznosti v zvezi z varnostnim nadzorom nad letalskimi prevozniki, certificiranimi v Džibutiju.

(37)

Glede na navedeno se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba vse letalske prevoznike, certificirane v Džibutiju, vključiti v Prilogo A.

(38)

ICAO je izvedel revizijo USOAP v Republiki Kongo novembra 2008. Naslednja ugotovitev povzroča resne pomisleke glede varnosti: „Nacionalna agencija za civilno letalstvo ANAC (National Civil Aviation Agency) je izdala določeno število spričeval letalskih prevoznikov (AOC), ne da bi prej uvedla in izpeljala postopek certificiranja in neprekinjenega nadzora nad letalskimi prevozniki. Zato so bila ta spričevala letalskih prevoznikov izdana ne da bi ANAC zagotovil, da prevozniki izpolnjujejo standarde iz Priloge 6 k Čikaški konvenciji ali določbe ICAO Doc 8335. Poleg tega obstajajo prevozniki, ki delujejo z začasno operativno licenco in brez spričevala letalskih prevoznikov.“ Ti resni pomisleki glede varnosti še vedno veljajo.

(39)

Med to revizijo ICAO je bilo izraženih 63 ugotovitev, ki kažejo na pomanjkanje učinkovitega izvajanja mednarodnih varnostnih standardov. Republika Kongo je zaradi tega predložila načrt korekcijskih ukrepov. Vendar ICAO več kot eno tretjino predlaganih korekcijskih ukrepov ni sprejel.

(40)

Dne 26. avgusta 2009 je imel tovorni zrakoplov, ki ga upravlja letalski prevoznik Fret Business, certificiran v Republiki Kongo, nesrečo blizu letališča Brazzaville, v kateri je umrlo vseh šest potnikov. Kot država dogodka je Republika Kongo odgovorna za varnostno preiskavo, ki mora biti izvedena po določbah Priloge 13 k Čikaških konvenciji, da se ugotovijo vzroki in bi se izognili ponovitvi take nesreče. Vendar je revizija ICAO ugotovila tudi 11 pomanjkljivosti na področju preiskave nesreče v Republiki Kongo, v kateri je bilo predlaganih 6 korekcijskih ukrepov, ki se ne štejejo za zadovoljive.

(41)

Pristojni organi Republike Kongo, so na dveh sestankih v Bruslju obvestili Komisijo, da nameravajo nadaljevati s ponovno certifikacijo treh prevoznikov s pomočjo strokovnjakov ICAO. Ti organi so poslali tudi svoje sklepe z dne 15. oktobra 2009, s katerimi so prevozniki Aero-Service, Equaflight Services, Société Nouvelle Air Congo in Trans Air Congo dobili spričevala letalskih prevoznikov za eno leto. Istega dne so pristojni organi Republike Kongo obvestili družbe Aero Fret Business, Canadian Airways, Congo Airways (WAC), Emeraude, Equajet, Heli-Union Congo, Mani Air Fret, Mistral Aviation in Protocole Aviation, da so bila njihova spričevala letalskih prevoznikov preklicana do pregleda nujne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev novih spričeval letalskih prevoznikov. Poleg tega so bila preklicana spričevala letalskih prevoznikov za naslednje družbe: Air Cargo International, BIP Congo, Brazza Airways, Clesh Aviation, Finalair, Heavy Lift Congo, Ligne Aérienne Colombe, Locair Craft, Maouene, Natalco Airlines in United Express Service. Vendar pa ti organi niso dokazali niti, da certifikacijski postopek, ki se uporablja za izdajo katerega koli spričevala letalskih prevoznikov, izpolnjuje ustrezne standarde ICAO niti, da se nadzor nad letalskimi prevozniki, ki so jim izdali spričevala letalskih prevoznikov, izvaja v skladu s temi standardi.

(42)

Pristojni organi Republike Kongo so dali Odboru za varnost v zračnem prometu pisna stališča o ukrepih, sprejetih za rešitev resnih pomislekov glede varnosti, ki jih je sprožil ICAO, pa tudi o drugih neskladjih, navedenih v revizijskem poročilu ICAO USOAP. Komisija je seznanjena z vsemi ukrepi, ki so jih do danes sprejeli pristojni organi Republike Kongo, in jih poziva, da okrepijo svoja prizadevanja z izvajanje trajnostnih korekcijskih ukrepov. Komisija bo v sodelovanju z ICAO natančno spremljala razvoj v civilnem letalstvu v Republiki Kongo in je pripravljena sodelovati pri tehnični pomoči z namenom, da se okrepi upravna in tehnična zmogljivost organa, odgovornega za nadzor v tej državi.

(43)

Vendar pristojni organi Republike Kongo niso dokazali zadostne sposobnosti za izvajanje ustreznih varnostnih standardov. Glede na navedeno in do trajnostne rešitve neusklajenosti z mednarodnimi standardi, vključno z resnimi pomisleki glede varnosti, se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da mora za vse letalske prevoznike, certificirane v Republiki Kongo, veljati prepoved opravljanja letov in da jih je treba vključiti v Prilogo A.

(44)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih Executive Jet Services, certificiranega v Sao Tome in Principe. Te pomanjkljivosti sta ugotovili Belgija in Francija med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (8). Executive Jet Services se ni primerno odzval in ni dokazal, da so bile te pomanjkljivosti uspešno in trajnostno odpravljene.

(45)

Obstajajo preverjeni dokazi o resnih varnostnih pomanjkljivostih STP Airways, certificiranega v Sao Tome in Principe. Te pomanjkljivosti sta ugotovila Francija in Združeno kraljestvo med preverjanji na ploščadi, izvedenimi po programu SAFA (9). Vendar se je STP Airways primerno in pravočasno odzval na preiskave uprave za civilno letalstvo Francije glede varnostnega vidika svojih dejavnosti.

(46)

Obstajajo dokazi, da so nekateri letalski prevozniki, za katere velja prepoved opravljanja letov v Evropski skupnosti, premestili del svoje dejavnosti v Sao Tome in Principe.

(47)

Obstajajo preverjeni dokazi, ki kažejo še posebno, da letalski prevoznik Hewa Bora Airways, certificiran v Demokratični republiki Kongo in za katerega trenutno velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, še naprej uporablja na podlagi pogodbe o ponovnem zakupu zrakoplov vrste Boeing 767 s serijsko številko 23178, ki je izbrisan iz registra v Demokratični republiki Kongo in registriran v Sao Tome in Principe pod registrsko oznako S9-TOP. (10)

(48)

Letalski prevoznik Africa’s Connection uporablja zrakoplov vrste Dornier 228 s serijsko številko 8068, ki je registriran v Sao Tome in Principe pod registrsko oznako S9-RAS, zrakoplov, ki je bil prej registriran v Gabonu in ga je upravljal SCD Aviation, certificiran v Gabonu, za katerega trenutno velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti.

(49)

Poleg tega obstajajo preverjeni dokazi, da je letalski prevoznik British Gulf International, ki je certificiran v Sao Tome in Principe, isti prevoznik British Gulf International, ki je bil prej certificiran v Kirgizistanu in za katerega je oktobra 2006 veljala prepoved opravljanja letov (11). British Gulf International tudi nadaljuje uporabo zrakoplova vrste Antonov 12 s serijsko številko 401901. En zrakoplov te vrste, ki ga je upravljal ta prevoznik, je imel nesrečo 13. novembra 2008 v Al Habbaniyi (Irak), pri kateri je bil zrakoplov popolnoma uničen in je življenje izgubilo šest ljudi.

(50)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih razmer začela posvetovanja s pristojnimi organi Sao Tome in Principe, na katerih je izrazila resne pomisleke glede varnosti letov Executive Jet Services, STP Airways, pa tudi o premestitvi zrakoplova, ki so ga uporabljali prevozniki, za katere trenutno velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, v register Sao Tome ter zahtevala pojasnila v zvezi z ukrepi, ki so jih pristojni organi sprejeli v odgovor na te pomisleke.

(51)

Pristojni organi Sao Tome (INAC) so obvestili Komisijo, da so se v postopku ponovne certifikacije Executive Jet Services dne 26. oktobra 2009 odločili, da začasno ukinejo lete zrakoplova vrste Boeing 767 s serijsko številko 23178 in registrsko oznako S9-TOP, ki ga upravlja ta letalski prevoznik.

(52)

Letalski prevoznik Executive Jet Services airways je zaprosil za predstavitev Odboru za varnost v zračnem prometu in poročal o ukrepih, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v programu SAFA.

(53)

INAC je obvestil Komisijo, da so se v postopku ponovne certifikacije STP Airways odločili, da dne 26. oktobra ukinejo lete dveh zrakoplovov, vrste Boeing 767 s serijsko številko 25411 (registrska oznaka ni znana) in 26208 (registrska oznaka S9-DBY), ki sta bila pozneje izbrisan iz registra. INAC je poročal, da kljub temu, da ima STP Airways veljavno spričevalo letalskega prevoznika, trenutno na tem spričevalu ni nobenega zrakoplova.

(54)

Letalski prevoznik STP Airways je zaprosil za predstavitev Odboru za varnost v zračnem prometu in poročal o ukrepih, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v programu SAFA. Potrdil je, da ne upravlja več nobenega zrakoplova in da namerava zaprositi za preklic svojega spričevala letalskega prevoznika.

(55)

INAC je podal tudi informacijo, da je izdal 13 spričeval letalskega prevoznika, od katerih so bila 3 predložena kot preklicana ali razveljavljena. Vendar INAC ni zagotovil dokaza o preklicu ali razveljavitvi letalskih prevoznikov Sky Wind, Styron Trading in Jet Line.

(56)

Dokumentacija, ki jo je predložil INAC, kaže, da ima več kot polovica letalskih prevoznikov, ki imajo veljavna spričevala letalskega prevoznika, ki so jih izdali ti organi, svoj sedež poslovanja zunaj Sao Tome in Principe. Zlasti British Gulf International Company Ltd, Global Aviation Operation, Goliaf Air, Transafrik International Ltd, Transcargo in Transliz Aviation nimajo sedeža svojega poslovanja v Sao Tome, kot dokazujejo njihovi odzivi na poizvedbe Komisije, pa tudi naslovi, ki so navedeni na njihovih spričevalih letalskega prevoznika.

(57)

INAC ni dokazal, da izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi varnostnim nadzorom nad letalskimi prevozniki, certificiranimi v Sao Tome in Principe v skladu z mednarodnimi varnostnimi zahtevami, glede na to, da znaten del teh prevoznikov ne posluje redno v Sao Tomeju in da je INAC navedel, da se delno zanaša na nadzor pristojnih organov držav, kjer se poleti dejansko izvajajo. Vendar INAC ni predložil ustreznih pogodb s temi organi.

(58)

Poleg tega analiza spričeval letalskega prevoznika, ki so jih izdali pristojni organi v Sao Tome in Principe, razkriva znatna neskladja v zvezi z odobritvijo stalne plovnosti upravljane flote, odobritvijo za prevoz nevarnega blaga in dovoljenja za lete ob slabi vidljivosti, česar se med posvetovanji ni dalo razjasniti.

(59)

Obstajajo dokazi o visoki stopnji nesreč letalskih prevoznikov, certificiranih v Sao Tome in Principe. INAC je potrdil štiri katastrofalne nesreče, ki so jih imeli zrakoplov vrste Antonov 12, Iljušin 76 in DHC 6, ki so jih upravljali letalski prevozniki, registrirani v Sao Tome in Principe. V odgovor na te razmere je INAC navedel, da je 21. februarja 2009 ukinil vse lete zrakoplova vrste Antonov 12, registriranega v Sao Tome in Principe. Vendar je INAC potrdil, da zrakoplove te vrste še vedno upravljajo letalski prevozniki British Gulf International, Transliz Aviation in Goliaf Air, ki so certificirani v Sao Tome in Principe.

(60)

Obstajajo dokazi o pomanjkanju pripravljenosti pristojnih organov v Sao Tome in Principe, da bi pokazali skladnost z mednarodnimi varnostnimi standardi, kar dokazuje dejstvo, da je Sao Tome in Principe neprestano prelagal revizijo s strani ICAO v okviru revizijskega programa splošnega pregleda varnostnih standardov (USOAP). Revizija ICAO načrtovana za maj 2007 in april 2008 ni mogla biti izpeljana do teh datumov.

(61)

Glede na navedeno se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da letalni prevozniki, certificirani v Sao Tome in Principe, ne izpolnjujejo ustreznih varnostnih standardov in jih je zato treba vključiti v Prilogo A.

(62)

Pristojni organi Ukrajine so 22. septembra obvestili Komisijo o svojem sklepu št. 574 z dne 17. avgusta 2009, da se opravljanje letov na podlagi spričevala letalskega prevoznika št. 145 z dne 20. novembra 2008, ki ga je imel prevoznik Ukraine Cargo Airways, ukinejo z začetkom veljavnosti na dan navedenega sklepa. Na predstavitvi 11. novembra 2009 Odboru za varnost v zračnem prometu so ukrajinski pristojni organi potrdili, da „podjetje Ukraine Cargo Airways ni vključeno med registrirane letalske prevoznike v Ukrajini“.

(63)

Zato je treba na podlagi splošnih meril Ukraine Cargo Airways umakniti iz Priloge A.

(64)

Pristojni organi Ukrajine so 31. julija 2009 obvestili Komisijo o svojem sklepu št. 357 z dne 25. maja 2009, da se s takojšnjim učinkom razveljavi spričevalo letalskega prevoznika ukrajinskega letalskega prevoznika Volare.

(65)

Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba letalskega prevoznika Volare umakniti iz Priloge A.

(66)

Po sprejetju Uredbe št. 619/2009 je skupina strokovnjakov iz EK, ki jo je vodila Evropska agencija za varnost v letalstvu, 27. oktobra 2009 obiskala ukrajinskega letalskega prevoznika Motor Sich (MSI), da bi preverila napredek pri izvajanju korekcijskih ukrepov in učinkovito odpravo prej ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti za njihovo trajno rešitev.

(67)

V poročilu o obisku skupine je navedeno, da je MSI dokazal, da je opravil temeljito analizo pomanjkljivosti, ugotovljenih med pregledi SAFA: Zdi se, da analiza temeljnih vzrokov pa tudi načrt korekcijskih ukrepov, ki izhaja iz nje, primerno odpravljata ugotovljene pomanjkljivosti. Med obiskom je MSI izjavil, da so bile vse prejšnje ugotovitve SAFA o pomanjkljivostih njegove flote zrakoplovov odpravljene in popravljene, vključno z izboljšanim sistemom opozarjanja na bližino tal (EGPWS), pasovi za sedeže v pilotski kabini in pritrdilnimi mrežami za tovor. Poleg tega je izjavil, da je uvedel tabele za izračun vzletov za vse vrste zrakoplovov in vse vzletne steze v uporabi. Skupina, ki jo je vodila Evropska agencija za varnost v letalstvu, je zadovoljna po fizičnem pregledu in/ali pregledu dokumentov: a) naknadna namestitev pasov za sedeže v pilotski kabini zrakoplovov vrste AN-12, AN-72 in YAK-40; b) naknadno opremo AN-12 za pilotsko kabino z maskami, ki se lahko hitro nadenejo (namestitev je potekala na zrakoplovu UR-11316 v času obiska in jo je skupina pregledala); c) namestitev sistema EGPWS na zrakoplove vrste AN-12 in AN-140; d) tabele za vzlete za vse vzletne steze, ki so trenutno v uporabi, za zrakoplove vrste AN-12 in YAK-40. Na predstavitvi Odboru za varnost v zračnem prometu so pristojni organi v Ukrajini potrdili, da je prevoznik sposoben uporabljati sistem upravljanja kakovosti in so se zavezali, da bodo obveščali Komisijo o rezultatih preverjanja, ki bo opravljeno v ta namen.

(68)

V zvezi z letalskimi dejavnostmi je skupina med obiskom pregledala vzorce, predvsem seznam obvezne opreme, operativni priročnik, program časovne omejitve letenja, dokumente in postopke za operativno kontrolo in odpremo letov, vzorčenje map o vrnjenih in dokončanih poletih. Pri pregledu niso bila ugotovljena nikakršna odstopanja od standardov ICAO. MSI je med obiskom dokazal skupini, da izvaja analizo zabeleženih podatkov za vse izvedene polete za vse zrakoplove, ki jih upravlja.

(69)

Letalski prevoznik je zaprosil za zaslišanje pred Odborom za varnost v zračnem prometu in je 11. novembra 2009 pripravil predstavitev, na kateri je predložil pisne informacije v podporo korekcijskim ukrepom, ki so bili izvedeni za rešitev predhodno odkritih varnostnih pomanjkljivosti.

(70)

Po predstavitvah, ki so jih 11. novembra 2009 pripravili pristojni ukrajinski organi in letalski prevoznik, je Odbor za varnost v zračnem prometu zahteval, da državna uprava za letalstvo zagotovi naslednjo dokumentacijo, da bi se lahko odločil, ali je na tej stopnji zagotovljena odstranitev Motor Sich: a) revizijo s preverjanjem prevoznikovega sistema upravljanja kakovosti; b) potrditev, da so vsi zrakoplovi Motor Sich, ki opravljajo mednarodne lete, opremljeni v skladu s standardi ICAO, zlasti: i) pasovi za sedeže v pilotski kabini zrakoplovov vrste AN-12, AN-72 in YAK-40; ii) maske za pilotsko kabino, ki se lahko hitro nadenejo, za AN-12; c) sistem EGPWS na zrakoplovih vrst AN-12 in AN-140; c) potrditev, da so podatki o opravljenih vzletih za vse vzletne steze, ki jih trenutno uporablja Motor Sich za zrakoplove vrst AN-12 in YAK-40, na voljo v prevoznikovem operativnem priročniku; d) dokaze o zadovoljivi rešitvi 38 pomanjkljivosti, ki jih je državna uprava Ukrajine za letalstvo ugotovila v letu 2009 med opravljanjem svojih dejavnosti nadzora pri prevozniku. Pristojni organi Ukrajine so te informacije predložili 16. novembra.

(71)

Po prejemu zahtevanih informacij od pristojnih organov Ukrajine se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba letalskega prevoznika Motor Sich odstraniti iz Priloge A.

(72)

Po sprejetju Uredbe št. 619/2009 je skupina strokovnjakov iz EK 28. oktobra 2009 obiskala ukrajinskega letalskega prevoznika UMAir, da bi preverila napredek pri izvajanju korekcijskih ukrepov in učinkovito odpravo prej ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti za njihovo trajno rešitev.

(73)

Med obiskom so skupini predstavili najnovejši načrt korekcijskih ukrepov, v katerem je bilo navedeno, da je njihov vodja za kakovost končal pregled korekcijskih ukrepov, ki so jih izvedli. Vendar je preverjanje stanja v zvezi z ugotovitvami skupine strokovnjakov EK med obiskom pri tem letalskem prevozniku 28. maja 2009 pokazalo, da se kljub znatnim prizadevanjem za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti po tem obisku, nekatere pomanjkljivosti, ki se nanašajo na varnost letenja (spremljanje podatkov o poletih zrakoplova DC-9) in stalno plovnost, vzdrževanje in inženiring (program za spremljanje stanja motorja se še ne uporablja pri zrakoplovih DC-9 in MD-80), ne morejo šteti za odpravljene. V zvezi z letalskimi dejavnostmi je bila podana tudi nova ugotovitev zaradi ugotovljenega neskladja pri odobrenem seznamu obvezne opreme za zrakoplov vrste DC-9.

(74)

Na seji Odbora za varnost v zračnem prometu 11. novembra 2009 je UMAir navedel, da je zahteval, da bi se njegovo spričevalo letalskega prevoznika omejilo tako, da bi se izločili leti v Skupnost z zrakoplovom DC-9. Pristojni organi Ukrajine so 11. novembra 2009 izdali novo spričevalo, ki izključuje lete v EU s to vrsto zrakoplova.

(75)

Ugotovljene so izboljšave, ki jih je dosegel UMAir v obdobju po obisku strokovnjakov EK maja 2009, pa tudi omejitve, uvedene na njegovem spričevalu letalskega prevoznika. Glede na znatna prizadevanja letalskega prevoznika, da bi zagotovil varnost delovanja v skladu z mednarodnimi standardi, mu je treba dovoliti, da nadaljuje lete v Skupnost z delom njegove flote.

(76)

Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba UMAir prenesti iz Priloge A v Prilogo B in mu dovoliti, da nadaljuje lete v Skupnost z zrakoplovom vrste MD-83 z registrsko oznako UR-CFF.

(77)

Kot je predvideno v Uredbi št. 619/2009, je Komisija nadaljevala z natančnim spremljanjem izvajanja različnih ukrepov, ki so jih predstavili pristojni organi Ukrajine na seji Odbora za varnost v zračnem prometu 1. julija 2009. V ta namen so strokovnjaki EK v času od 26. do 29. oktobra obiskali državno upravo Ukrajine za letalstvo. Cilj tega obiska je bil preveriti stanje glede izvajanja predlaganih korekcijskih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v poročilu o obisku strokovnjakov EK v času od 25. do 29. maja 2009, pa tudi tistih v načrtu korekcijskih ukrepov, ki ga je predstavila državna uprava Ukrajine za letalstvo 23. junija, da se poveča varnostni nadzor nad letalskimi prevozniki, ki so pod njenim regulativnim nadzorom.

(78)

Poročilo o obisku navaja, da je se lahko 14 od 33 pomanjkljivosti, ugotovljenih med obiskom v maju 2009, šteje za odpravljene na podlagi dokazov, ki so jih zagotovili pristojni organi Ukrajine med obiskom. 19 pomanjkljivosti, pa ostaja odprtih.

(79)

Ugotovljene so izboljšave, ki so jih dosegli pristojni organi v obdobju po obisku v maju 2009, in zlasti povečanje nadzornih dejavnosti ukrajinskih letalskih prevoznikov, pa tudi odprava znatnega števila zrakoplovov iz ukrajinskega registra (v letu 2008 več kot 800 od 1 600 zrakoplovov). Organi so pozvani, da še naprej krepijo svoja prizadevanja, da bi dosegli večji varnostni nadzor.

(80)

Na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil prevoznik, je Komisija ugotovila, da je imel prevoznik Ariana Afghan Airlines spremembo v upravi, da je najel zunanje strokovnjake za pomoč pri novi pripravi politik, postopkov in priročnikov in da je pridobil dva zrakoplova Airbus A310 ter da ima pri svojem delovanju podporo Turkish Technic. Ugotovila je tudi prevoznikov namen, da bo imel revizijo Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov.

(81)

Afganistansko ministrstvo za promet in civilno letalstvo (MoTCA) ima pisni osnutek razvoja, ki sta ga skupaj pripravila MoTCA in Ariana za izpolnjevanje mednarodnih standardov. Ministrstvo je potrdilo, da je prevoznik Ariana Afghan Airlines izpeljal znatne spremembe v opremi zrakoplovov, upravljanju in dokumentaciji, vendar je potrdil, da mora opraviti še revizijo prevoznika, ki bo po načrtih končana do konca leta 2009. Tako MoTCA še ne more potrditi, da je Ariana Afghan Airlines usklajen s standardi ICAO in da ima uveden učinkovit sistem za upravljanje varnosti. Čeprav je ministrstvo MoTCA navedlo, da so bile letos opravljene različne nadzorne dejavnosti (npr. pregledi poletov in osnovni pregledi), ni zagotovilo nobenega dokaza o rezultatih teh pregledov.

(82)

Komisija vidi napredek, ki ga je dosegel Ariana Afghan Airlines pri izpolnjevanju mednarodnih varnostnih standardov. Vendar se do predložitve dodatnih dokazov, da je letalski prevoznik odpravil temeljne vzroke predhodno ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti, na podlagi splošnih meril ocenjuje, da mora letalski prevoznik ostati v Prilogi A.

(83)

Prevoznik TAAG Angolan Airlines je imel od julija 2009 dovoljenje za opravljanje letov na Portugalskem samo z zrakoplovi vrste Boeing 777-200 z registrskimi oznakami D2-TED, D2-TEE, D2-TEF pod pogoji iz uvodnih izjav (58) in (59) Uredbe (ES) št. 619/2009 (12).

(84)

Komisija je zahtevala od pristojnih organov Angole (INAVIC), da zagotovijo informacije o nadzoru letalskega prevoznika TAAG Angolan Airlines, zlasti o večjem nadzoru poletov na Portugalsko in o rezultatih.

(85)

INAVIC je obvestil Komisijo, da je okrepil stalni nadzor nad TAAG Angolan Airlines, zlasti s preverjanji na ploščadi, in da rezultati teh preverjanj na razkrivajo varnostnih ali ponovnih pomanjkljivosti.

(86)

TAAG Angolan Airlines je zaprosil za zaslišanje pred Komisijo in Odborom za varnost v zračnem prometu ter je imel predstavitve 10. novembra 2009, kjer je predložil informacije o napredku svojega akcijskega načrta in o varnosti poletov v Lizbono. Ugotovljeno je bilo, da je bilo več kot 100 letov z zrakoplovom vrste Boeing 777 opravljenih v Lizbono brez skrbi glede varnosti in TAAGG je 23. oktobra 2009 dobil certifikacijo s strani organov INAVIC za opravljanje dejavnosti ETOPS 120 min za Boeing 777. Letalski prevoznik je tudi zaprosil da bi imela njegova flota B737-700 koristi od istih določb kakor flota B777.

(87)

Pristojni organi Portugalske so potrdili, da rezultati preverjanj TAAG Angolan Airlines na ploščadi, ki so jih izvedli, odkar so se spet začeli leti v Lizbono, niso razkrili varnostnih ali ponovnih pomanjkljivosti

(88)

Zato se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi moral TAAG ostati v Prilogi B, pod pogojem, da prevoznik ne izvaja več kot deset letov na teden z zrakoplovi vrste Boeing B-777 z registrskimi oznakami D2-TED, D2-TEE in D2-TEF ali z zrakoplovi vrste Boeing B-737-700 z registrskimi oznakami D2-TBF, D2-TBG, D2-TBH in D2-TBJ iz Luande v Lizbono. Ti leti se lahko izvajajo šele potem, ko angolski organi opravijo preverjanja na ploščadi pri zrakoplovu pred vsakim odhodom iz Angole, portugalski organi pa opravijo preverjanja na ploščadi pri vsakem zrakoplovu na Portugalskem. To je začasen ukrep, Komisija pa bo položaj pregledala na podlagi vseh razpoložljivih informacij in zlasti ocene pristojnih portugalskih organov.

(89)

INAVIC je poročal o znatnem napredku pri reševanju pomanjkljivosti, ki so ostale odprte po zadnjem obisku EU za presojo varnosti od 8. do 11. junija 2009. Posebne operativne predpise je še dodatno posodobil v skladu z zahtevami ICAO, nadaljeval je s kadrovanjem kvalificiranega osebja, predvsem inšpektorje za letalske dejavnosti, kvalificirane za zrakoplove vrste Boeing 737-700, kar je povzročilo splošno povečanje nadzornih dejavnosti za 30 %.

(90)

INAVIC je poročal o napredku pri ponovni certifikaciji angolskih letalskih prevoznikov, to je pri postopku, ki naj bi bil končan do konca leta 2010, vendar ni bil razen TAAG Angolan Airlines ponovno certificiran še noben drug letalski prevoznik.

(91)

Komisija spodbuja INAVIC, naj odločno nadaljuje ta postopek ob ustreznem upoštevanju morebitnih pomislekov glede varnosti, ugotovljenih v tem okviru. Do ponovne certifikacije prevoznikov Aerojet, Air26, Air Gemini, Air Gicango, Air Jet, Air Nave, Alada, Angola Air Services, Diexim, Gira Globo, Heliang, Helimalongo, Mavewa, Pha, Rui & Conceicao, Sal, Servisair in Sonair v popolni usklajenosti z novimi angolskimi varnostnimi predpisi za letalstvo se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi moralo teh 18 letalskih prevoznikov ostati v Prilogi A.

(92)

Berkut State Aircompany je obvestil Komisijo, da je odstranil en zrakoplov vrste IL-76 in en zrakoplov vrste AN-12 iz svoje flote in da se je avgusta 2009 odločil, da omeji svoje delovanje zgolj na državne lete.

(93)

Pristojni organi Kazahstana so potrdili to stanje in predložili dokaze, da so 30. oktobra 2009 izdali prevozniku Berkut State Aircompany „spričevalo prevoznika“, ki izključuje komercialne lete.

(94)

Glede na to se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da je treba Berkut State Aircompany umakniti iz Priloge A.

(95)

Prevoznik Prime Aviation, certificiran v Kazahstanu, je zaprosil za zaslišanje pred Komisijo in Odborom za varnost v zračnem prometu ter imel predstavitve 11. novembra 2009. Navedel je, da je njegova komercialna flota omejena na en zrakoplov vrste Challenger 604 z registrsko oznako P4-CHV, registriranim zunaj Kazahstana (v Arubi).

(96)

Pristojni organi Arube so odgovorni za nadzor nad zrakoplovom vrste Challenger 604 z registrsko oznako P4-CHV v skladu z določbami Prilog 1 in 8 k Čikaški konvenciji in Priloga 6 glede vidikov stalne plovnosti. Marca 2009 so opravili revizijo prevoznika Prime Aviation, ki je razkrila številne pomanjkljivosti. Dokumentacija, ki jo je letalski prevoznik predložil Odbori za varnost v zračnem prometu, ne vsebuje dokazov, da so bili zadovoljivo končani vsi korekcijski ukrepi. V zvezi z zahtevami Priloge 6 k ICAO ta revizija ni dala dokazov, da se nadzor nad delovanjem učinkovito izvaja. Zlasti ni bilo dokazov, da je ustrezno odobren seznam obvezne opreme in je treba še razjasniti pogoje za odpravo napak.

(97)

Glede na to se na podlagi splošnih meril ocenjuje, da bi moral ta prevoznik ostati v Prilogi A.

(98)

Pristojni organi Kazahstana so zaprosili za zaslišanje pred Komisijo in Odborom za varnost v zračnem prometu ter so imeli predstavitve 11. novembra 2009, kjer so poročali o izboljšavah v svojem varnostnem nadzoru.

(99)

Odbor za varnost v zračnem prometu so obvestili o ukrepih, ki so bili sprejeti za odpravo dveh pomembnih pomislekov glede varnosti in so bili predloženi ICAO 30. oktobra 2009. Ti ukrepi se pospešeno izvajajo z namenom, da bi dokončali dejavnosti, ki se nanašajo na zrakoplov, vključen v komercialni zračni prevoz, do oktobra 2010.

(100)

Pristojni organi Kazahstana so tudi sporočili, da so uvedli vrsto izvršilnih ukrepov, ki bodo povzročili preklic ali razveljavitev več spričeval letalskega prevoznika. Preklicali so predvsem spričevala letalskih prevoznikov Pankh Center Kazakhstan, Air Flamingo, Arkhabay, Air Company Atyrau Aue Joly in Turgay Avia. Preklicali so tudi potrdila o plovnosti 66 zrakoplovov vrste Antonov 2 in iz kazahstanskega registra umaknili 13 zrakoplovov, vključno z 10 vrste Iljušin 76, enega vrste Iljušin 62, enega vrste Antonov 28 in enega vrste Antonov 2.

(101)

Pristojni organi Kazahstana so tudi predložili informacije in zagotovili dokaze, da so bila spričevala naslednjih desetih letalskih prevoznikov, certificiranih v Kazahstanu, razveljavljeno: Irbis, Aerotur, MAK Air, Excellent Glide, Tulpar Avia Service, Takhmid Air, Starline KZ, Olimp Air, EOL Air (spričevala razveljavljena 1. aprila 2009) in Sayat Air (spričevalo razveljavljeno 19. avgusta 2009). Zato je treba na podlagi splošnih meril navedene letalske prevoznike umakniti iz Priloge A.

(102)

Na podlagi splošnih meril se ocenjuje, da morajo vsi letalski prevozniki, ki so licencirani v Kazahstanu, razen prevoznika Air Astana, ostati v Prilogi A.

(103)

Ugotovljeno je, da se je Kazahstan lotil ambiciozne reforme svojega letalskega sektorja, zlasti glede okrepitve varnosti. Dobrodošli sta sprotna revizija letalske zakonodaje, pa tudi ustanovitev Centra za ocenjevanje letov, ki bosta omogočili boljšo ureditev civilnega letalstva v Kazahstanu in bi morali utreti pot znatnim izboljšavam pri doseganju mednarodnih varnostnih standardov V tem smislu so pristojni organi v Kazahstanu povabljeni k polnemu sodelovanju z ICAO, da bi zagotovili, da bodo predlagani načrti sprejemljivi za ICAO in pravočasno izvedeni.

(104)

Pristojni organi Kirgizistana so imeli predstavitve 11. novembra 2009, kjer so poročali o napredku pri izvajanju svojega akcijskega načrta, pripravljenega za odpravo ugotovljenih varnostnih pomislekov. Navedli so zlasti, da je bila revidirana zakonodaja o letalski varnosti, da se ustanavlja neodvisna agencija za varnost civilnega letalstva in da so postali pogoji za certificiranje letalskega prevoznika strožji. Navedli so tudi, da je bil znaten del spričeval letalskih prevoznikov naknadno razveljavljen in da je bila večina zrakoplovov dejansko že umaknjena iz registra.

(105)

Pristojni organi Kirgizistana so podali informacijo, da so izdali letalskemu prevozniku Asian Air novo spričevalo. Na podlagi splošnih meril se ocenjuje, da je treba prevoznika Asian Air vključiti v Prilogo A.

(106)

Ugotovljeno je, da se je Kirgizistan lotil ambiciozne reforme svojega letalskega sektorja, zlasti glede okrepitve varnosti. Poudarjen je pomen revizije, ki jo je izvedel ICAO aprila 2009 v sklopu splošnega pregleda varnostnih standardov (USOAP). Pristojni organi v Kirgizistanu so povabljeni k polnemu sodelovanju z ICAO, da bi zagotovili, da bodo predlagani načrti sprejemljivi za to organizacijo in da bodo pravočasno izvedeni.

(107)

Odločeno je bilo, da bo Evropska agencija za varnost v letalstvu izvedla pregled standardizacije v Kirgizistanu zaradi spremljanja izvajanja veljavnih varnostnih zahtev s strani pristojnih organov in podjetij pod njenim nadzorom. Pregled se bo izvajal potem, ko bo akcijski načrt dogovorjen z ICAO in izveden.

(108)

Na podlagi preverjenih dokazov (13) o glavnih varnostnih pomanjkljivostih, ki se nanašajo na letalske dejavnosti in so bile ugotovljene pri letalskem prevozniku YAK Service, ki so ga certificirali pristojni organi Ruske federacije, je Komisija sprožila uradno preiskavo pri tem letalskem prevozniku 15. julija 2009. Pristojni organi Ruske federacije so 4. avgusta 2009 obvestili Komisijo, da so bile po pregledih, ki so jih izvedli ti organi in potrdili te ugotovitve, dejavnosti letalskega prevoznika s plovilom vrst YAK-42 in YAK-40 omejene na podlagi sklepa teh organov z dne 24. julija 2009.

(109)

Pristojni organi Ruske federacije so 6. oktobra 2009 obvestili Komisijo, da so potem, ko je letalski prevoznik izvedel korekcijske ukrepe, odpravili omejitve pri opravljanju letov z njegovim zrakoplovom. Letalski prevoznik je bil ob pomoči svojega organa 30. oktobra zaslišan s strani Komisije in države članice.

(110)

Pristojni organi Ruske federacije so imeli predstavitve Odboru za varnost v zračnem prometu 11. novembra, kjer so pojasnili različne dejavnosti nadzora in izvršilnih ukrepov, ki so jih izvedli, da bi zagotovili, da bo letalski prevoznik trajnostno rešil predhodno odkrite varnostne pomanjkljivosti. Nadalje so navedli, da se bo zrakoplov, ki ga upravlja YAK Services, redno preverjal na ploščadi, da bi zagotovili skladnost z mednarodnimi standardi. Na podlagi teh informacij so Komisija in člani Odbora za varnost v zračnem prometu menili, da so bile varnostne pomanjkljivosti, ki so bile predhodno ugotovljene pri prevozniku YAK Service, odpravljene v okviru odgovornosti pristojnih organov Ruske federacije.

(111)

Na podlagi informacij, ki so jih predstavili ti organi, se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da ni na tej stopnji potreben noben drug ukrep. Države članice nameravajo sistematično preverjati dejansko izpolnjevanje ustreznih varnostnih standardov s strani prevoznika YAK Service s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi, ki jih je treba opraviti na zrakoplovih tega letalskega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 351/2008.

(112)

Z dopisom z dne 9. novembra 2009 so pristojni organi Ruske federacije obvestili Komisijo o sklepu njihove certifikacijske komisije z dne 6. novembra 2009, da odpravi predhodno uvedene omejitve pri opravljanju letov prevoznika Aeroflot Nord.

(113)

Pristojni organi Ruske federacije so 9. novembra 2009 obvestili Komisijo, da so spremenili sklep z dne 25. aprila 2008, na podlagi katerega so 13 ruskim zrakoplovom, ki so navedeni na spričevalu, prepovedali opravljanje letov v Skupnost. Ti zrakoplovi takrat niso imeli opreme za opravljanje mednarodnih letov v skladu s standardi ICAO (niso imeli opreme TAWS/E-GPWS), njihovo potrdilo o plovnosti pa je poteklo in ni bilo obnovljeno.

(114)

Na podlagi novega sklepa je naslednjim zrakoplovom prepovedano opravljanje letov v Skupnost, znotraj Skupnosti in iz Skupnosti:

(a)

Aircompany Yakutia: Topoljev TU-154: RA-85007; Antonov AN-140: RA-41250; AN-24RV: RA-46496, RA-46665, RA-47304, RA-47352, RA-47353, RA-47360; AN-26: RA-26660.

(b)

Atlant-Soyuz: Topoljev TU-154M: RA-85672 in RA-85682.

(c)

Gazpromavia: Topoljev TU-154M: RA-85625 in RA-85774; Jakovljev Yak-40: RA-87511, RA-88186 in RA-88300; Yak-40K: RA-21505 in RA-98109; Yak-42D: RA-42437; vsi (22) helikopterji Kamov Ka-26 (neznana registracija); vsi (49) helikopterji Mi-8 (neznana registracija); vsi (11) helikopterji Mi-171 (neznana registracija); vsi (8) helikopterji Mi-2 (neznana registracija); vsi (1) helikopterji EC-120B: RA-04116.

(d)

Kavminvodyavia: Topoljev TU-154B: RA-85494 in RA-85457.

(e)

Krasnoyarsky Airlines: Zrakoplov vrste TU-154M RA-85683 predhodno na spričevalu letalskega prevoznika Krasnoyarsky Airlines, ki je bilo razveljavljeno v letošnjem letu, trenutno upravlja drug letalski prevoznik, certificiran v Ruski federaciji.

(f)

Kuban Airlines: Jakovljev Yak-42: RA-42331, RA-42336, RA-42350, RA-42538 in RA-42541.

(g)

Orenburg Airlines: Topoljev TU-154B: RA-85602; vsi TU-134 (neznana registracija); vsi Antonov An-24 (neznana registracija); vsi An-2 (neznana registracija); vsi helikopterji Mi-2 (neznana registracija); vsi helikopterji Mi-8 (neznana registracija).

(h)

Siberia Airlines: Topoljev TU-154M: RA-85613, RA-85619, RA-85622 in RA-85690.

(i)

Tatarstan Airlines: Jakovljev Yak-42D: RA-42374, RA-42433; vsi Topoljev TU-134A, tudi: RA-65065, RA-65102, RA-65691, RA-65970 in RA-65973; vsi Antonov AN-24RV, tudi: RA-46625 in RA-47818; zrakoplova vrste AN24RV z registrskima oznakama RA-46625 in RA-47818 trenutno upravlja drug ruski prevoznik.

(j)

Ural Airlines: Topoljev TU-154B: RA-85319, RA-85337, RA-85357, RA-85375, RA-85374, RA-85432 in RA-85508.

(k)

UTAir: Topoljev TU-154M: RA-85813, RA-85733, RA-85755, RA-85806, RA-85820; vsi (25) zrakoplovi TU-134: RA-65024, RA-65033, RA-65127, RA-65148, RA-65560, RA-65572, RA-65575, RA-65607, RA-65608, RA-65609, RA-65611, RA-65613, RA-65616, RA-65620, RA-65622, RA-65728, RA-65755, RA-65777, RA-65780, RA-65793, RA-65901, RA-65902 in RA-65977; zrakoplova RA-65143 in RA-65916 upravlja drug ruski prevoznik; vsi (1) TU-134B: RA-65726 upravlja drug ruski prevoznik; vsi (10) Jakovljev Yak-40: RA-87292, RA-87348, RA-87907, RA-87941, RA-87997, RA-88209, RA 88210, RA-88227, RA-88244 in RA-88280; vsi helikopterji Mil-26: (neznana registracija); vsi helikopterji Mil-10: (neznana registracija); vsi helikopterji Mi-8 (neznana registracija); vsi helikopterji AS-355 (neznana registracija); vsi helikopterji BO-105 (neznana registracija). zrakoplovi vrste AN-24B (RA-46267 in RA-47289 in zrakoplov vrste AN-24RV (RA-46509, RA-46519 in RA-47800) upravlja drug ruski prevoznik.

(l)

Rossija (STC Russia): Topoljev TU-134: , RA-65904, RA-65905, RA-65911, RA-65921 in RA-65979; TU-214: RA-64504, RA-64505; Iljušin IL-18: RA-75454 in RA-75464; Jakovljev Yak-40: RA-87203, RA-87968, RA-87971 in RA-88200; zrakoplov RA-65555 upravlja drug ruski prevoznik.

(115)

Ne glede na svoje izrecne zahteve Komisija do zdaj ni prejela dokazil o tem, da drugi letalski prevozniki, vključeni na seznam Skupnosti, ki je bil posodobljen 13. julija 2009, in organi, odgovorni za regulativni nadzor nad temi prevozniki, v celoti izvajajo ustrezne korekcijske ukrepe. Zato se na podlagi skupnih meril ocenjuje, da morajo za te letalske prevoznike še naprej veljati prepoved opravljanja letov (Priloga A) ali omejitve pri opravljanju letov (Priloga B).

(116)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za varnost v zračnem prometu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 474/2006 se spremeni:

1.

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge A k tej uredbi.

2.

Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge B k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(2)  UL L 84, 23.3.2006, str. 14.

(3)  UL L 373, 31.12.1991, str. 4.

(4)  DGAC/F-2009-541, -798, LBA/D-2008-805, LBA/D-2009-8, -921, ENAC-IT-2008-602, -750, -648, ENAC-IT-2009-126, -198, -359, -374, -451, -597, -686, -730, DGCATR-2008-519, -347, DGCATR-2009-445, -559.

(5)  UL L 175, 5.7.2007, str. 12.

(6)  UL L 182, 15.7.2009, str. 4.

(7)  UL L 197, 25.7.2008, str. 39 in UL L 306, 15.11.2008, str. 49.

(8)  BCAA-2009-122, DGAC/F-2009-2112, DGAC/F-2009-2113.

(9)  CAA-UK-2009-126, DGAC/F-2009-137, DGAC/F-2009-257, DGAC/F-2009-779, DGAC/F-2009-1776.

(10)  BCAA-2009-122, DGAC/F-2009-2112, DGAC/F-2009-2113

(11)  UL L 283, 14.10.2006, str.28.

(12)  UL L 182, 15.7.2009, str. 8.

(13)  FOCA-2008-320, ACG-2009-82, ACG-2009-150, CAA-N-2008-98, CAALAT-2009-11, ACG-2008-300, CAA-NL-2008-72, HCAAGR-2008-53, LBA/D-2008-482, ACG-2009-176, DGAC/F-2008-545, DGAC/F-2008-2646, DGAC/F-2009-372, ENAC-IT-2009-226.


PRILOGA A

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, ZA KATERE VELJA PREPOVED OPRAVLJANJA VSEH LETOV V SKUPNOSTI  (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)

Številka spričevala letalskega prevoznika ali številka operativne licence

Oznaka letalske družbe ICAO

Država letalskega prevoznika

AIR KORYO

GACA-AOC/KOR-01

KOR

Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK)

AIR WEST CO. LTD

004/A

AWZ

Republika Sudan

ARIANA AFGHAN AIRLINES

AOC 009

AFG

Afganistan

SIEM REAP AIRWAYS INTERNATIONAL

AOC/013/00

SRH

Kraljevina Kambodža

SILVERBACK CARGO FREIGHTERS

Ni znana

VRB

Ruandska republika

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Angole, odgovorni za regulativni nadzor, razen prevoznika TAAG Angola Airlines, tudi

 

 

Republika Angola

AEROJET

015

Ni znana

Republika Angola

AIR26

004

DCD

Republika Angola

AIR GEMINI

002

GLL

Republika Angola

AIR GICANGO

009

Ni znana

Republika Angola

AIR JET

003

MBC

Republika Angola

AIR NAVE

017

Ni znana

Republika Angola

ALADA

005

RAD

Republika Angola

ANGOLA AIR SERVICES

006

Ni znana

Republika Angola

DIEXIM

007

Ni znana

Republika Angola

GIRA GLOBO

008

GGL

Republika Angola

HELIANG

010

Ni znana

Republika Angola

HELIMALONGO

011

Ni znana

Republika Angola

MAVEWA

016

Ni znana

Republika Angola

PHA

019

Ni znana

Republika Angola

RUI & CONCEICAO

012

Ni znana

Republika Angola

SAL

013

Ni znana

Republika Angola

SERVISAIR

018

Ni znana

Republika Angola

SONAIR

014

SOR

Republika Angola

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Benina, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

Republika Benin

AERO BENIN

PEA No 014/MDCTTTATP-PR/ANAC/DEA/SCS

Ni znana

Republika Benin

AFRICA AIRWAYS

Ni znana

AFF

Republika Benin

ALAFIA JET

PEA No 014/ANAC/MDCTTTATP-PR/DEA/SCS

N/A

Republika Benin

BENIN GOLF AIR

PEA No 012/MDCTTP-PR/ANAC/DEA/SCS.

Ni znana

Republika Benin

BENIN LITTORAL AIRWAYS

PEA No 013/MDCTTTATP-PR/ANAC/DEA/SCS.

LTL

Republika Benin

COTAIR

PEA No 015/MDCTTTATP-PR/ANAC/DEA/SCS.

COB

Republika Benin

ROYAL AIR

PEA No 11/ANAC/MDCTTP-PR/DEA/SCS

BNR

Republika Benin

TRANS AIR BENIN

PEA No 016/MDCTTTATP-PR/ANAC/DEA/SCS

TNB

Republika Benin

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Republike Kongo, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

 

Republika Kongo

AERO SERVICE

RAC06-002

RSR

Republika Kongo

EQUAFLIGHT SERVICES

RAC 06-003

EKA

Republika Kongo

SOCIETE NOUVELLE AIR CONGO

RAC 06-004

Ni znana

Republika Kongo

TRANS AIR CONGO

RAC 06-001

Ni znana

Republika Kongo

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Demokratične republike Kongo (DRK), odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

Demokratična republika Kongo (DRK)

AFRICAN AIR SERVICES COMMUTER

409/CAB/MIN/TVC/051/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR KASAI

409/CAB/MIN/ TVC/036/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR KATANGA

409/CAB/MIN/TVC/031/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

AIR TROPIQUES

409/CAB/MIN/TVC/029/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

BLUE AIRLINES

409/CAB/MIN/TVC/028/08

BUL

Demokratična republika Kongo (DRK)

BRAVO AIR CONGO

409/CAB/MIN/TC/0090/2006

BRV

Demokratična republika Kongo (DRK)

BUSINESS AVIATION

409/CAB/MIN/TVC/048/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

BUSY BEE CONGO

409/CAB/MIN/TVC/052/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

CETRACA AVIATION SERVICE

409/CAB/MIN/TVC/026/08

CER

Demokratična republika Kongo (DRK)

CHC STELLAVIA

409/CAB/MIN/TC/0050/2006

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

COMPAGNIE AFRICAINE D’AVIATION (CAA)

409/CAB/MIN/TVC/035/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

DOREN AIR CONGO

409/CAB/MIN/TVC/0032/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

ENTREPRISE WORLD AIRWAYS (EWA)

409/CAB/MIN/TVC/003/08

EWS

Demokratična republika Kongo (DRK)

FILAIR

409/CAB/MIN/TVC/037/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GALAXY KAVATSI

409/CAB/MIN/TVC/027/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GILEMBE AIR SOUTENANCE (GISAIR)

409/CAB/MIN/TVC/053/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GOMA EXPRESS

409/CAB/MIN/TC/0051/2006

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

GOMAIR

409/CAB/MIN/TVC/045/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

HEWA BORA AIRWAYS (HBA)

409/CAB/MIN/TVC/038/08

ALX

Demokratična republika Kongo (DRK)

INTERNATIONAL TRANS AIR BUSINESS (ITAB)

409/CAB/MIN/TVC/033/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

KIN AVIA

409/CAB/MIN/TVC/042/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

LIGNES AÉRIENNES CONGOLAISES (LAC)

Ministerial signature (ordonnance No. 78/205)

LCG

Demokratična republika Kongo (DRK)

MALU AVIATION

409/CAB/MIN/TVC/04008

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

MANGO AVIATION

409/CAB/MIN/TVC/034/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

SAFE AIR COMPANY

409/CAB/MIN/TVC/025/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

SERVICES AIR

409/CAB/MIN/TVC/030/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

SWALA AVIATION

409/CAB/MIN/TVC/050/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TMK AIR COMMUTER

409/CAB/MIN/TVC/044/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TRACEP CONGO AVIATION

409/CAB/MIN/TVC/046/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

TRANS AIR CARGO SERVICES

409/CAB/MIN/TVC/024/08

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

WIMBI DIRA AIRWAYS

409/CAB/MIN/TVC/039/08

WDA

Demokratična republika Kongo (DRK)

ZAABU INTERNATIONAL

409/CAB/MIN/TVC/049/09

Ni znana

Demokratična republika Kongo (DRK)

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Džibutija, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

 

Džibuti

DAALLO AIRLINES

Ni znana

DAO

Džibuti

DJIBOUTI AIRLINES

Ni znana

DJB

Džibuti

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Ekvatorialne Gvineje, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

 

Ekvatorialna Gvineja

CRONOS AIRLINES

Ni znana

Ni znana

Ekvatorialna Gvineja

CEIBA INTERCONTINENTAL

Ni znana

CEL

Ekvatorialna Gvineja

EGAMS

Ni znana

EGM

Ekvatorialna Gvineja

EUROGUINEANA DE AVIACION Y TRANSPORTES

2006/001/MTTCT/DGAC/SOPS

EUG

Ekvatorialna Gvineja

GENERAL WORK AVIACION

002/ANAC

Se ne uporablja

Ekvatorialna Gvineja

GETRA — GUINEA ECUATORIAL DE TRANSPORTES AEREOS

739

GET

Ekvatorialna Gvineja

GUINEA AIRWAYS

738

Se ne uporablja

Ekvatorialna Gvineja

STAR EQUATORIAL AIRLINES

Ni znana

Ni znana

Ekvatorialna Gvineja

UTAGE — UNION DE TRANSPORT AEREO DE GUINEA ECUATORIAL

737

UTG

Ekvatorialna Gvineja

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Indonezije, odgovorni za regulativni nadzor, razen prevoznikov Garuda Indonesia, Airfast Indonesia, Mandala Airlines in Ekspres Transportasi Antarbenua, tudi

 

 

Republika Indonezija

AIR PACIFIC UTAMA

135-020

Ni znana

Republika Indonezija

ALFA TRANS DIRGANTATA

135-012

Ni znana

Republika Indonezija

ASCO NUSA AIR

135-022

Ni znana

Republika Indonezija

ASI PUDJIASTUTI

135-028

Ni znana

Republika Indonezija

AVIASTAR MANDIRI

135-029

Ni znana

Republika Indonezija

CARDIG AIR

121-013

Ni znana

Republika Indonezija

DABI AIR NUSANTARA

135-030

Ni znana

Republika Indonezija

DERAYA AIR TAXI

135-013

DRY

Republika Indonezija

DERAZONA AIR SERVICE

135-010

DRZ

Republika Indonezija

DIRGANTARA AIR SERVICE

135-014

DIR

Republika Indonezija

EASTINDO

135-038

Ni znana

Republika Indonezija

GATARI AIR SERVICE

135-018

GHS

Republika Indonezija

INDONESIA AIR ASIA

121-009

AWQ

Republika Indonezija

INDONESIA AIR TRANSPORT

135-034

IDA

Republika Indonezija

INTAN ANGKASA AIR SERVICE

135-019

Ni znana

Republika Indonezija

JOHNLIN AIR TRANSPORT

135-043

Ni znana

Republika Indonezija

KAL STAR

121-037

KLS

Republika Indonezija

KARTIKA AIRLINES

121-003

KAE

Republika Indonezija

KURA-KURA AVIATION

135-016

KUR

Republika Indonezija

LION MENTARI ARILINES

121-010

LNI

Republika Indonezija

MANUNGGAL AIR SERVICE

121-020

Ni znana

Republika Indonezija

MEGANTARA

121-025

MKE

Republika Indonezija

MERPATI NUSANTARA AIRLINES

121-002

MNA

Republika Indonezija

METRO BATAVIA

121-007

BTV

Republika Indonezija

MIMIKA AIR

135-007

Ni znana

Republika Indonezija

NATIONAL UTILITY HELICOPTER

135-011

Ni znana

Republika Indonezija

NUSANTARA AIR CHARTER

121-022

Ni znana

Republika Indonezija

NUSANTARA BUANA AIR

135-041

Ni znana

Republika Indonezija

NYAMAN AIR

135-042

Ni znana

Republika Indonezija

PELITA AIR SERVICE

121-008

PAS

Republika Indonezija

PENERBANGAN ANGKASA SEMESTA

135-026

Ni znana

Republika Indonezija

PURA WISATA BARUNA

135-025

Ni znana

Republika Indonezija

REPUBLIC EXPRESS AIRLINES

121-040

RPH

Republika Indonezija

RIAU AIRLINES

121-016

RIU

Republika Indonezija

SAMPOERNA AIR NUSANTARA

135-036

SAE

Republika Indonezija

SAYAP GARUDA INDAH

135-004

Ni znana

Republika Indonezija

SKY AVIATION

135-044

Ni znana

Republika Indonezija

SMAC

135-015

SMC

Republika Indonezija

SRIWIJAYA AIR

121-035

SJY

Republika Indonezija

SURVEI UDARA PENAS

135-006

Ni znana

Republika Indonezija

TRANSWISATA PRIMA AVIATION

135-021

Ni znana

Republika Indonezija

TRAVEL EXPRESS AVIATION SERVICE

121-038

XAR

Republika Indonezija

TRAVIRA UTAMA

135-009

Ni znana

Republika Indonezija

TRI MG INTRA ASIA AIRLINES

121-018

TMG

Republika Indonezija

TRIGANA AIR SERVICE

121-006

TGN

Republika Indonezija

UNINDO

135-040

Ni znana

Republika Indonezija

WING ABADI AIRLINES

121-012

WON

Republika Indonezija

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Kazahstana, odgovorni za regulativni nadzor, razen prevoznika Air Astana, tudi

 

 

Republika Kazahstan

AERO AIR COMPANY

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

AEROPRAKT KZ

Ni znana

APK

Republika Kazahstan

AIR ALMATY

AK-0331-07

LMY

Republika Kazahstan

AIR COMPANY KOKSHETAU

AK-0357-08

KRT

Republika Kazahstan

AIR DIVISION OF EKA

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

AIR FLAMINGO

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

AIR TRUST AIRCOMPANY

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

AK SUNKAR AIRCOMPANY

Ni znana

AKS

Republika Kazahstan

ALMATY AVIATION

Ni znana

LMT

Republika Kazahstan

ARKHABAY

Ni znana

KEK

Republika Kazahstan

ASIA CONTINENTAL AIRLINES

AK-0345-08

CID

Republika Kazahstan

ASIA CONTINENTAL AVIALINES

AK-0371-08

RRK

Republika Kazahstan

ASIA WINGS

AK-0390-09

AWA

Republika Kazahstan

ASSOCIATION OF AMATEUR PILOTS OF KAZAKHSTAN

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

ATMA AIRLINES

AK-0372-08

AMA

Republika Kazahstan

ATYRAU AYE JOLY

AK-0321-07

JOL

Republika Kazahstan

AVIA-JAYNAR

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

BEYBARS AIRCOMPANY

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

BERKUT AIR/BEK AIR

AK-0311-07

BKT/BEK

Republika Kazahstan

BERKUT KZ

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

BURUNDAYAVIA AIRLINES

AK-0374-08

BRY

Republika Kazahstan

COMLUX

AK-0352-08

KAZ

Republika Kazahstan

DETA AIR

AK-0344-08

DET

Republika Kazahstan

EAST WING

AK-0332-07

EWZ

Republika Kazahstan

EASTERN EXPRESS

AK-0358-08

LIS

Republika Kazahstan

EURO-ASIA AIR

AK-0384-09

EAK

Republika Kazahstan

EURO-ASIA AIR INTERNATIONAL

Ni znana

KZE

Republika Kazahstan

FENIX

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

FLY JET KZ

AK-0391-09

FJK

Republika Kazahstan

IJT AVIATION

AK-0335-08

DVB

Republika Kazahstan

INVESTAVIA

AK-0342-08

TLG

Republika Kazahstan

IRTYSH AIR

AK-0381-09

MZA

Republika Kazahstan

JET AIRLINES

AK-0349-09

SOZ

Republika Kazahstan

JET ONE

AK-0367-08

JKZ

Republika Kazahstan

KAZAIR JET

AK-0387-09

KEJ

Republika Kazahstan

KAZAIRTRANS AIRLINE

AK-0347-08

KUY

Republika Kazahstan

KAZAIRWEST

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

KAZAVIA

Ni znana

KKA

Republika Kazahstan

KAZAVIASPAS

Ni znana

KZS

Republika Kazahstan

KOKSHETAU

AK-0357-08

KRT

Republika Kazahstan

MEGA AIRLINES

AK-0356-08

MGK

Republika Kazahstan

MIRAS

AK-0315-07

MIF

Republika Kazahstan

NAVIGATOR

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

ORLAN 2000 AIRCOMPANY

Ni znana

KOV

Republika Kazahstan

PANKH CENTER KAZAKHSTAN

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

PRIME AVIATION

 

 

Republika Kazahstan

SALEM AIRCOMPANY

Ni znana

KKS

Republika Kazahstan

SAMAL AIR

Ni znana

SAV

Republika Kazahstan

SAYAKHAT AIRLINES

AK-0359-08

SAH

Republika Kazahstan

SEMEYAVIA

Ni znana

SMK

Republika Kazahstan

SCAT

AK-0350-08

VSV

Republika Kazahstan

SKYBUS

AK-0364-08

BYK

Republika Kazahstan

SKYJET

AK-0307-09

SEK

Republika Kazahstan

SKYSERVICE

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

TYAN SHAN

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

UST-KAMENOGORSK

AK-0385-09

UCK

Republika Kazahstan

ZHETYSU AIRCOMPANY

Ni znana

JTU

Republika Kazahstan

ZHERSU AVIA

Ni znana

RZU

Republika Kazahstan

ZHEZKAZGANAIR

Ni znana

Ni znana

Republika Kazahstan

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Kirgiške republike, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

 

Kirgiška republika

AIR MANAS

17

MBB

Kirgiška republika

ASIAN AIR

Ni znana

AAZ

Kirgiška republika

AVIA TRAFFIC COMPANY

23

AVJ

Kirgiška republika

AEROSTAN (EX BISTAIR-FEZ BISHKEK)

08

BSC

Kirgiška republika

CLICK AIRWAYS

11

CGK

Kirgiška republika

DAMES

20

DAM

Kirgiška republika

EASTOK AVIA

15

EEA

Kirgiška republika

GOLDEN RULE AIRLINES

22

GRS

Kirgiška republika

ITEK AIR

04

IKA

Kirgiška republika

KYRGYZ TRANS AVIA

31

KTC

Kirgiška republika

KYRGYZSTAN

03

LYN

Kirgiška republika

MAX AVIA

33

MAI

Kirgiška republika

S GROUP AVIATION

6

SGL

Kirgiška republika

SKY GATE INTERNATIONAL AVIATION

14

SGD

Kirgiška republika

SKY WAY AIR

21

SAB

Kirgiška republika

TENIR AIRLINES

26

TEB

Kirgiška republika

TRAST AERO

05

TSJ

Kirgiška republika

VALOR AIR

07

VAC

Kirgiška republika

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Liberije, odgovorni za regulativni nadzor

 

Liberija

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Gabonske republike, pristojni za regulativni nadzor, razen prevoznikov Gabon Airlines, Afrijet in SN2AG, tudi

 

 

Gabonska republika

AIR SERVICES SA

0002/MTACCMDH/SGACC/DTA

AGB

Gabonska republika

AIR TOURIST (ALLEGIANCE)

0026/MTACCMDH/SGACC/DTA

NIL

Gabonska republika

NATIONALE ET REGIONALE TRANSPORT (NATIONALE)

0020/MTACCMDH/SGACC/DTA

Ni znana

Gabonska republika

SCD AVIATION

0022/MTACCMDH/SGACC/DTA

Ni znana

Gabonska republika

SKY GABON

0043/MTACCMDH/SGACC/DTA

SKG

Gabonska republika

SOLENTA AVIATION GABON

0023/MTACCMDH/SGACC/DTA

Ni znana

Gabonska republika

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Sao Tome in Principe, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

Sao Tome in Principe

AFRICA CONNECTION

10/AOC/2008

Ni znana

Sao Tome in Principe

BRITISH GULF INTERNATIONAL COMPANY LTD

01/AOC/2007

BGI

Sao Tome in Principe

EXECUTIVE JET SERVICES

03/AOC/2006

EJZ

Sao Tome in Principe

GLOBAL AVIATION OPERATION

04/AOC/2006

Ni znana

Sao Tome in Principe

GOLIAF AIR

05/AOC/2001

GLE

Sao Tome in Principe

ISLAND OIL EXPLORATION

01/AOC/2008

Ni znana

Sao Tome in Principe

STP AIRWAYS

03/AOC/2006

STP

Sao Tome in Principe

TRANSAFRIK INTERNATIONAL LTD

02/AOC/2002

TFK

Sao Tome in Principe

TRANSCARG

01/AOC/2009

Ni znana

Sao Tome in Principe

TRANSLIZ AVIATION (TMS)

02/AOC/2007

TMS

Sao Tome in Principe

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Sierre Leone, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

Sierra Leone

AIR RUM, LTD

Ni znana

RUM

Sierra Leone

DESTINY AIR SERVICES, LTD

Ni znana

DTY

Sierra Leone

HEAVYLIFT CARGO

Ni znana

Ni znana

Sierra Leone

ORANGE AIR SIERRA LEONE LTD

Ni znana

ORJ

Sierra Leone

PARAMOUNT AIRLINES, LTD

Ni znana

PRR

Sierra Leone

SEVEN FOUR EIGHT AIR SERVICES LTD

Ni znana

SVT

Sierra Leone

TEEBAH AIRWAYS

Ni znana

Ni znana

Sierra Leone

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Svazija, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

Svazi

AERO AFRICA (PTY) LTD

Ni znana

RFC

Svazi

JET AFRICA SWAZILAND

Ni znana

OSW

Svazi

ROYAL SWAZI NATIONAL AIRWAYS CORPORATION

Ni znana

RSN

Svazi

SCAN AIR CHARTER, LTD

Ni znana

Ni znana

Svazi

SWAZI EXPRESS AIRWAYS

Ni znana

SWX

Svazi

SWAZILAND AIRLINK

Ni znana

SZL

Svazi

Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi Zambije, odgovorni za regulativni nadzor, tudi

 

 

Zambija

ZAMBEZI AIRLINES

Z/AOC/001/2009

ZMA

Zambija


(1)  Letalskim prevoznikom iz Priloge A se lahko dovoli uveljavljanje prometnih pravic z uporabo zrakoplovov, zakupljenih skupaj s posadko od letalskega prevoznika, za katerega prepoved opravljanja letov ne velja, če so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.


PRILOGA B

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, ZA KATERE VELJAJO OMEJITVE PRI OPRAVLJANJU LETOV V SKUPNOSTI  (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)

Številka spričevala letalskega prevoznika

Oznaka letalske družbe ICAO

Država letalskega prevoznika

Vrsta zrakoplova

Registrske oznake in serijske številke, če so na voljo

Država registracije

AFRIJET (2)

CTA 0002/MTAC/ANAC-G/DSA

 

Gabonska republika

Vsa flota razen: 2 zrakoplovov Falcon 50; 1 zrakoplova Falcon 900

Vsa flota razen: TR-LGV; TR-LGY; TR-AFJ

Gabonska republika

AIR ASTANA (3)

AK-0388-09

KZR

Kazakhstan

Vsa flota razen: 2 zrakoplova vrste B767; 4 zrakoplova vrste B757; 10 zrakoplovov vrste A319/320/321; 5 zrakoplovov vrste Fokker 50

Vsa flota razen: P4-KCA, P4-KCB; P4-EAS, P4-FAS, P4-GAS, P4-MAS; P4-NAS, P4-OAS, P4-PAS, P4-SAS, P4-TAS, P4-UAS, P4-VAS, P4-WAS, P4-YAS, P4-XAS; P4-HAS, P4-IAS, P4-JAS, P4-KAS, P4-LAS

Aruba (Kraljevina Nizozemska)

AIR BANGLADESH

17

BGD

Bangladeš

B747-269B

S2-ADT

Bangladeš

AIR SERVICE COMORES

06-819/TA-15/DGACM

KMD

Komori

Vsa flota razen: LET 410 UVP

Vsa flota razen: D6-CAM (851336)

Komori

GABON AIRLINES (4)

CTA 0001/MTAC/ANAC

GBK

Gabonska republika

Vsa flota razen: 1 zrakoplov vrste Boeing B-767-200

Vsa flota razen: TR-LHP

Gabonska republika

NOUVELLE AIR AFFAIRES GABON (SN2AG)

CTA 0003/MTAC/ANAC-G/DSA

NVS

Gabonska republika

Vsa flota razen: 1 zrakoplov vrste Challenger; CL601 1 zrakoplov vrste HS-125-800

Vsa flota razen: TR-AAG, ZS-AFG

Gabonska republika; Republika Južna Afrika

TAAG ANGOLA AIRLINES (5)

001

DTA

Republika Angola

Vsa flota razen: 3 zrakoplovov vrste Boeing B-777 in 4 zrakoplovov vrste Boeing B-737-700

Vsa flota razen: D2-TED, D2-TEE, D2-TEF, D2-TBF, D2, TBG, D2-TBG, D2-TBJ

Republika Angola

UKRAINIAN MEDITERRANEAN

164

UKM

Ukrajina

Vsa flota razen enega zrakoplova vrste MD-83

Vsa flota razen: UR-CFF

Ukrajina


(1)  Letalskim prevoznikom iz Priloge B se lahko dovoli uveljavljanje prometnih pravic z uporabo zrakoplovov, zakupljenih skupaj s posadko od letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, če so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.

(2)  Afrijet lahko pri svojih sedanjih dejavnostih v Evropski skupnosti uporablja le navedene zrakoplove.

(3)  Air Astana lahko pri svojih sedanjih dejavnostih v Evropski skupnosti uporablja le navedene zrakoplove.

(4)  Gabon Airlines lahko uporablja samo navedeni zrakoplov za opravljanje svojih sedanjih dejavnosti v Evropski skupnosti.

(5)  TAAG Angola Airlines lahko leti samo na Portugalsko z navedenimi zrakoplovi in pod pogoji, določenimi v uvodnih izjavah (58) in (59) te uredbe.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/38


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1145/2009

z dne 26. novembra 2009

o prepovedi ribolova na globokomorskega morskega psa v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav, v območjih V, VI, VII, VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1359/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2009 in 2010 (3) določa kvote za leti 2009 in 2010.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2009 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 352, 31.12.2008, str. 1.


PRILOGA

Št.

8/DSS

Država članica

Španija

Stalež

DWS/56789-

Vrsta

globokomorski morski psi

Cona

V, VI, VII, VIII in IX (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav)

Datum

17. oktober 2009


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/40


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1146/2009

z dne 26. novembra 2009

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 877/2009, za tržno leto 2009/10

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1104/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 877/2009 za tržno leto 2009/10, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 253, 25.9.2009, str. 3.

(4)  UL L 303, 18.11.2009, str. 62.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 27. novembra 2009

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

34,42

0,96

1701 11 90 (1)

34,42

4,58

1701 12 10 (1)

34,42

0,82

1701 12 90 (1)

34,42

4,28

1701 91 00 (2)

40,56

5,30

1701 99 10 (2)

40,56

2,17

1701 99 90 (2)

40,56

2,17

1702 90 95 (3)

0,41

0,27


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/42


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1147/2009

z dne 26. novembra 2009

o določitvi najvišjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 144(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 676/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, vložene od 13. novembra do 26. novembra 2009 v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009, se najvišje znižanje uvozne dajatve za koruzo določi na 15,49 EUR za tono za najvišjo skupno količino 25 500 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 196, 28.7.2009, str. 6.

(3)  UL L 340, 19.12.2008, str. 57.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/43


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1148/2009

z dne 26. novembra 2009

o vloženih ponudbah za uvoz koruze v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 677/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 144(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 677/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze na Portugalsko iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odloči, da ne nadaljuje razpisnega postopka.

(3)

Zlasti ob upoštevanju meril iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008 se najvišje znižanje dajatve ne določi.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ponudbe, vložene od 13. novembra do 26. novembra 2009 v okviru javnega razpisa za znižanje uvozne dajatve za koruzo iz Uredbe (ES) št. 677/2009, se ne upoštevajo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 196, 28.7.2009, str. 7.

(3)  UL L 340, 19.12.2008, str. 57.


DIREKTIVE

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/44


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/145/ES

z dne 26. novembra 2009

o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (1) ter zlasti členov 4(4), 44(2) in 48(1)(b) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kot kažejo različni razvojni dogodki na mednarodni ravni in ravni Skupnosti, so vprašanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja rastlinskih genskih virov v zadnjih letih vse pomembnejša. Primeri zajemajo Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (2), Sklep Sveta 2004/869/ES z dne 24. februarja 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (3), Uredbo Sveta (ES) št. 870/2004 z dne 24. aprila 2004 o vzpostavitvi programa Skupnosti za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1467/94 (4) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5). V skladu z Direktivo Sveta 2002/55/ES je treba določiti posebne pogoje, da se upoštevajo ta vprašanja v zvezi s trženjem semena zelenjadnic.

(2)

Da se zagotovita ohranjanje in situ in trajnostna raba rastlinskih genskih virov, je treba gojiti in tržiti domače sorte in sorte, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije (ohranjevalne sorte), tudi če ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort in trženje semena. Poleg splošnega cilja zaščite rastlinskih genskih virov je ohranitev teh sort posebnega pomena zato, ker se zelo dobro prilagajajo krajevnim razmeram.

(3)

Da se zagotovi trajnostna raba rastlinskih genskih virov, je treba gojiti in tržiti sorte, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih (sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih), tudi če ne izpolnjujejo splošnih zahtev za sprejetje sort in trženje semena. Poleg splošnega cilja zaščite rastlinskih genskih virov je ohranitev teh sort posebnega pomena zato, ker so primerne za gojenje v posebnih klimatskih, pedoloških ali kmetijsko-tehničnih pogojih (na primer ročna obdelava, večkratna žetev).

(4)

Da se zavarujejo ohranjevalne sorte in sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, je treba določiti odstopanja v zvezi s sprejetjem navedenih sort ter proizvodnjo in trženjem semena navedenih sort.

(5)

Navedena odstopanja se morajo nanašati na bistvene zahteve za sprejetje sorte in postopkovne zahteve, ki jih določa Direktiva Komisije 2003/91/ES z dne 6. oktobra 2003 o določitvi izvedbenih ukrepov za člen 7 Direktive Sveta 2002/55/ES glede lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preizkušanju, in minimalnih pogojev za preizkušanje določenih sort zelenjadnic (6).

(6)

Države članice je treba pooblastiti zlasti za sprejemanje lastnih določb glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti. Te določbe morajo glede razločljivosti in nespremenljivosti temeljiti vsaj na lastnostih, navedenih v tehničnem vprašalniku, ki ga mora izpolniti prijavitelj v zvezi z vlogo za sprejetje sorte iz prilog I in II k Direktivi 2003/91/ES. Kadar se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, morajo določbe temeljiti na opredeljenih standardih.

(7)

Določiti je treba postopkovne zahteve, v skladu s katerimi se ohranjevalna sorta ali sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, lahko sprejme brez uradnega pregleda. Poleg tega je treba glede poimenovanja navedenih sort določiti nekatera odstopanja od zahtev iz Direktive 2002/55/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 637/2009 z dne 22. julija 2009 o oblikovanju pravil za izvajanje glede primernosti poimenovanja sort poljščin in zelenjadnic (7).

(8)

Pri ohranjevalnih sortah je treba določiti omejitve glede proizvodnje in trženja semena, zlasti ob upoštevanju regije porekla, za zagotovitev, da se trženje semena izvaja v okviru ohranjanja in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov. Glede na to morajo države članice imeti možnost, da odobrijo dodatne regije, kjer se lahko trži seme, ki presega količine, potrebne za zagotovitev, da se zadevna sorta ohrani v svoji regiji porekla, če so naravni in polnaravni življenjski prostori navedenih dodatnih regij primerljivi. Da se ohrani povezava z regijo porekla, se to ne uporablja, kadar država članica odobri dodatne regije proizvodnje.

(9)

Za trženje vsake ohranjevalne sorte in vsake sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, je treba opredeliti količinske omejitve.

(10)

Pri ohranjevalnih sortah količine semena, ki so dane v promet za vsako posamezno sorto, ne smejo presegati količine, potrebne za pridelavo zelenjadnice zadevne sorte na omejeni površini, ki se določi glede na pomembnost gojenja zadevne vrste. Da države članice zagotovijo upoštevanje teh količin, morajo od pridelovalcev zahtevati, da predložijo uradno obvestilo o količinah semena ohranjevalnih sort, ki jih nameravajo proizvesti, in jim po potrebi dodeliti količine.

(11)

Pri sortah, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, morajo količinske omejitve zahtevati trženje semena v majhnih pakiranjih, saj ima razmeroma visoka cena semena, ki se prodaja v majhnih pakiranjih, učinek količinskega omejevanja.

(12)

Pri ohranjevalnih sortah in sortah, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, je treba zagotoviti sledljivost semena z ustreznimi zahtevami za pečatenje in označevanje.

(13)

Da se zagotovi pravilna uporaba te direktive, morajo semenski posevki ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, izpolnjevati posebne pogoje v zvezi s potrjevanjem in preverjanjem semena. Seme je treba naknadno uradno kontrolirati. Na vseh stopnjah proizvodnje in trženja se izvaja uradno spremljanje. Dobavitelji morajo države članice obvestiti o količinah semena ohranjevalnih sort, danih v promet, države članice pa o tem obvestijo Komisijo.

(14)

Po treh letih mora Komisija oceniti, ali so ukrepi iz te direktive, zlasti določbe v zvezi s količinskimi omejitvami za trženje semena ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, učinkoviti.

(15)

Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO

POGLAVJE I

Vsebina in opredelitev pojmov

Člen 1

Vsebina

1.   Ta direktiva določa nekatera odstopanja za sorte zelenjadnic, ki so zajete v Direktivi 2002/55/ES, glede ohranjanja in situ in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov z gojenjem in trženjem:

(a)

za sprejetje domačih sort in sort, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije (v nadaljnjem besedilu: ohranjevalne sorte), za vključitev v nacionalne kataloge sort zelenjadnic, kakor je določeno v Direktivi 2002/55/ES;

(b)

za sprejetje sort, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih (v nadaljnjem besedilu: sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih), za vključitev v kataloge iz točke (a) in

(c)

za trženje semena takih ohranjevalnih sort in sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih.

2.   Razen če v tej direktivi ni drugače določeno, se uporablja Direktiva 2002/55/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v njegovem naravnem okolju in, v primeru gojenih vrst rastlin, v pridelovalnem okolju, v katerem so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„genska erozija“ pomeni izgubo genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas ali zmanjšanje genetske baze vrste zaradi človekovega posega ali spremembe okolja;

(c)

„domača sorta“ pomeni niz populacij ali klonov rastlinskih vrst, ki so naravno prilagojene na okoljske razmere regije.

POGLAVJE II

Ohranjevalne sorte

Oddelek I

Sprejetje ohranjevalnih sort

Člen 3

Ohranjevalne sorte

1.   Države članice lahko sprejmejo ohranjevalne sorte na podlagi zahtev iz členov 4 in 5.

2.   Ohranjevalne sorte se sprejmejo, kot sledi:

(a)

Države članice lahko sprejmejo sorto kot sorto, katere seme se lahko potrdi bodisi kot „certificirano seme ohranjevalne sorte“ ali preveri kot „standardno seme ohranjevalne sorte“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „ohranjevalna sorta, katere seme se potrdi v skladu s členom 10 Direktive Komisije 2009/145/ES ali preveri v skladu s členom 11 navedene direktive“.

(b)

Države članice lahko sprejmejo sorto kot sorto, katere seme se lahko preveri samo kot „standardno seme ohranjevalne sorte“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „ohranjevalna sorta, katere seme se preveri v skladu s členom 11 Direktive Komisije 2009/145/ES“.

Člen 4

Bistvene zahteve

1.   Da bi domačo sorto ali sorto iz člena 1(1)(a) sprejeli kot ohranjevalno sorto, mora biti ta sorta zanimiva za ohranjanje rastlinskih genskih virov.

2.   Z odstopanjem od člena 1(2) Direktive 2003/91/ES lahko države članice sprejmejo lastne določbe glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti ohranjevalnih sort.

V takih primerih države članice zagotovijo, da se za razločljivost in nespremenljivost uporabljajo vsaj lastnosti, ki so navedene v:

(a)

tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), za sorte iz Priloge I k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste, ali

(b)

tehničnih vprašalnikih Smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV) za sorte iz Priloge II k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste.

Za oceno izenačenosti se uporabi Direktiva 2003/91/ES.

Če se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, se uporabita populacijski standard 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.

Člen 5

Postopkovne zahteve

Z odstopanjem od prvega stavka člena 7(1) Direktive 2002/55/ES uradni pregled ni potreben, če za odločitev o sprejetju ohranjevalnih sort zadostujejo naslednji podatki:

(a)

opis ohranjevalne sorte in njeno poimenovanje;

(b)

rezultati neuradnih testov;

(c)

znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo, kakor je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)

drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

Člen 6

Zavrnitev sprejetja

Ohranjevalna sorta se ne sprejme za vpis v nacionalni katalog sort, če:

(a)

je že navedena v skupnem katalogu sort zelenjadnic kot sorta, ki ni ohranjevalna sorta; je bila izbrisana iz skupnega kataloga sort zelenjadnic v zadnjih dveh letih; je obdobje, določeno s členom 15(2) Direktive 2002/55/ES, preteklo pozneje kot pred dvema letoma, oziroma

(b)

je zaščitena z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/94 (8), z nacionalno žlahtniteljsko pravico ali pa je zahtevek za tako pravico v obravnavi.

Člen 7

Poimenovanje

1.   Glede poimenovanj ohranjevalnih sort, ki so bile znane pred 25. majem 2000, države članice lahko dovolijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 637/2009, razen če bi taka odstopanja kršila prednostne pravice tretje strani, ki so zaščitene na podlagi člena 2 navedene uredbe.

2.   Ne glede na člen 9(2) Direktive 2002/55/ES države članice lahko sprejmejo več kot eno ime za sorto, če so zadevna imena zgodovinsko znana.

Člen 8

Regija porekla

1.   Ko država članica sprejme ohranjevalno sorto, določi kraj ali kraje, regijo ali regije, v katerih se je sorta v preteklosti gojila in v katerih je naravno prilagojena (v nadaljnjem besedilu: regija porekla). Upoštevajo se podatki organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v navedeni namen priznajo države članice.

Kadar regija porekla obsega več kot eno državo članico, jo sporazumno določijo vse zadevne države članice.

2.   Država članica ali države članice, ki določajo regijo porekla, o opredeljeni regiji uradno obvestijo Komisijo.

Člen 9

Vzdrževanje

Države članice zagotovijo vzdrževanje ohranjevalne sorte v njeni regiji porekla.

Oddelek II

Proizvodnja semena in trženje ohranjevalnih sort

Člen 10

Potrjevanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES države članice lahko določijo, da se seme ohranjevalne sorte sme potrditi kot certificirano seme ohranjevalne sorte, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

seme izvira iz semena, proizvedenega v skladu z jasno opredeljenimi postopki za vzdrževanje sorte;

(b)

seme je v skladu z zahtevami za potrditev kot „certificirano seme“, kot je določeno v členu 2(1)(d) Direktive 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti in zahtev, ki se nanašajo na uradno preizkušanje ali preizkušanje pod uradnim nadzorom;

(c)

seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 11

Preverjanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES države članice lahko predpišejo, da se seme ohranjevalne sorte sme preverjati kot standardno seme ohranjevalne sorte, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

seme izpolnjuje zahteve za trženje „standardnega semena“, kot je določeno v Direktivi 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti;

(b)

seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 12

Testiranje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se s testi preveri, ali je seme ohranjevalnih sort v skladu z zahtevami iz členov 10 in 11.

2.   Testi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, če take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

3.   Države članice zagotovijo, da se vzorci za teste iz odstavka 1 odvzamejo iz homogenih partij. Zagotoviti morajo, da se uporabijo pravila o masi partije in masi vzorca, kot je določeno v členu 25(2) Direktive 2002/55/ES.

Člen 13

Regija proizvodnje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalne sorte sme proizvajati le v regiji porekla.

Če semena ni mogoče proizvajati v navedeni regiji zaradi posebnega okoljskega problema, države članice za proizvodnjo semena lahko odobrijo dodatne regije, pri čemer upoštevajo podatke organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice. Vendar pa se lahko seme, proizvedeno v navedenih dodatnih regijah, uporabi izključno v regiji porekla.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o dodatnih regijah, ki jih nameravajo odobriti za proizvodnjo semena v skladu z odstavkom 1.

Komisija in druge države članice v 20 delovnih dneh od prejema navedenih uradnih obvestil lahko zahtevajo, da se zadeva predloži Stalnemu odboru za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo. V skladu s členom 48(1)(b) Direktive 2002/55/ES se sprejme odločitev za opredelitev potrebnih omejitev ali pogojev za poimenovanje takih regij.

Če niti Komisija niti druga država članica ne vloži zahtevka na podlagi drugega pododstavka, lahko zadevna država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena, kot je navedla v uradnem obvestilu.

Člen 14

Tržni pogoji

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalne sorte sme tržiti le pod naslednjimi pogoji:

(a)

proizvedeno je bilo v svoji regiji porekla ali v regiji iz člena 13;

(b)

trži se v svoji regiji porekla.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(b) država članica lahko odobri dodatne regije na svojem ozemlju za trženje semena ohranjevalne sorte, če so naravni in polnaravni življenjski prostori za navedeno sorto v dodatnih regijah primerljivi z regijo porekla.

Kadar države članice odobrijo take dodatne regije, morajo zagotoviti, da se shrani najmanj taka količina semena, ki je potrebna za proizvodnjo količine semena iz člena 15, da se sorta ohrani v svoji regiji porekla.

O odobritvi takih dodatnih regij države članice obvestijo Komisijo in druge države članice.

3.   Kadar država članica odobri dodatne regije za proizvodnjo semena v skladu s členom 13, se odstopanje iz odstavka 2 tega člena ne uporabi.

Člen 15

Količinske omejitve

Vsaka država članica zagotovi, da količina semena, ki se letno trži, za vsako ohranjevalno sorto ne presega količine, ki je potrebna za pridelavo zelenjadnic na številu hektarjev, kakor je določeno v Prilogi I za zadevne vrste.

Člen 16

Uporaba količinskih omejitev

1.   Države članice zagotovijo, da jih proizvajalci pred začetkom pridelovalne sezone uradno obvestijo o velikosti in lokaciji površine za proizvodnjo semena.

2.   Če je na podlagi uradnih obvestil iz odstavka 1 verjetno, da bodo presežene količine, ki jih države članice določijo na podlagi člena 15, države članice vsakemu zadevnemu proizvajalcu dodelijo količino, ki jo lahko trži v zadevni pridelovalni sezoni.

Člen 17

Pečatenje pakiranj

1.   Države članice zagotovijo, da se seme ohranjevalnih sort sme tržiti le v zaprtih pakiranjih s sistemom pečatenja.

2.   Pakiranja semen dobavitelj zapečati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem poškoduje sistem pečatenja ali pustijo sledi odpiranja na nalepki dobavitelja ali na pakiranju.

3.   Da se zagotovi pečatenje v skladu z odstavkom 2, sistem pečatenja sestavlja vsaj ena nalepka ali pritrditev uradnega pečata.

Člen 18

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so pakiranja ali zabojniki s semenom ohranjevalnih sort opremljeni z nalepko dobavitelja oziroma s tiskanim ali odtisnjenim obvestilom, ki zajema naslednje podatke:

(a)

besede „Pravila in standardi ES“;

(b)

ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje nalepk, ali njeno identifikacijsko oznako;

(c)

leto pečatenja, izraženo kot: „pečateno …“ (leto), ali leto zadnjega vzorčenja za namene zadnjega preizkušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsto;

(e)

poimenovanje ohranjevalne sorte;

(f)

besede „certificirano seme ohranjevalne sorte“ ali „standardno seme ohranjevalne sorte“;

(g)

regijo porekla;

(h)

kadar se regija proizvodnje semena razlikuje od regije porekla, oznako regije proizvodnje semena;

(i)

referenčno številko partije, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje nalepk;

(j)

deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število semen;

(k)

kadar je navedena masa in se uporabijo granulirani pesticidi, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto kemične obdelave ali dodatka ter približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in skupno maso.

Člen 19

Uradna naknadna kontrola

Države članice zagotovijo, da se za seme ohranjevalne sorte, ki se trži v skladu s to direktivo, opravi uradna naknadna kontrola z naključnimi pregledi, da se preverita sortna pristnost in sortna čistost.

Uradna naknadna kontrola iz odstavka 1 se opravi v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 20

Spremljanje

Države članice na podlagi uradnega spremljanja med proizvodnjo in trženjem semena zagotovijo, da je seme v skladu s tem poglavjem, zlasti ob upoštevanju sorte, krajev proizvodnje semena in količin.

POGLAVJE III

Sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih

Oddelek I

Sprejetje sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih

Člen 21

Sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih

1.   Države članice lahko sprejmejo sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, na podlagi zahtev iz členov 22 in 23.

2.   Države članice lahko sprejmejo sorto, razvito za pridelavo v posebnih pogojih, kot sorto, katere seme se sme preverjati samo kot „standardno seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih“. Taka sorta se vpiše v skupni katalog sort zelenjadnic kot „sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, katere seme se preveri v skladu s členom 26 Direktive Komisije 2009/145/ES“.

Člen 22

Bistvene zahteve

1.   Da se sorta lahko sprejme kot sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, kot je določeno v členu 1(1)(b), nima nobene resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak je razvita za pridelavo v posebnih pogojih.

Šteje se, da je sorta razvita za pridelavo v posebnih pogojih, če se je razvila za pridelavo v posebnih kmetijsko-tehničnih, klimatskih ali pedoloških pogojih.

2.   Države članice z odstopanjem od člena 1(2) Direktive 2003/91/ES lahko sprejmejo lastne določbe glede razločljivosti, nespremenljivosti in izenačenosti sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih.

V takih primerih države članice zagotovijo, da se za razločljivost in nespremenljivost uporabljajo vsaj lastnosti, ki so navedene v:

(a)

tehničnih vprašalnikih, ki so sestavni del testnih protokolov Urada Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO), za sorte iz Priloge I k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste, ali

(b)

tehničnih vprašalnikih Smernic Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV) za sorte iz Priloge II k Direktivi 2003/91/ES, ki se uporabljajo za navedene vrste.

Za oceno izenačenosti se uporabi Direktiva 2003/91/ES.

Če se ugotovi izenačenost na podlagi netipičnih rastlin, se uporabita populacijski standard 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.

Člen 23

Postopkovne zahteve

Z odstopanjem od prvega stavka člena 7(1) Direktive 2002/55/ES uradni pregled ni potreben, če za odločitev o sprejetju sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, zadostujejo naslednji podatki:

(a)

opis sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, in njeno poimenovanje;

(b)

rezultati neuradnih testov;

(c)

znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo, kakor je razvidno iz uradnega obvestila prijavitelja zadevni državi članici, ter

(d)

drugi podatki, zlasti organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznajo države članice.

Člen 24

Zavrnitev sprejetja

Sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih, se ne sprejme za vpis v nacionalni katalog sort, če:

(a)

je že navedena v skupnem katalogu sort zelenjadnic kot sorta, ki ni sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih; je bila izbrisana iz skupnega kataloga sort zelenjadnic v zadnjih dveh letih; če je obdobje, določeno s členom 15(2) Direktive 2002/55/ES, preteklo pozneje kot pred dvema letoma, oziroma

(b)

je zaščitena z žlahtniteljskimi pravicami Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2100/94, z nacionalno žlahtniteljsko pravico ali pa je zahtevek za take pravice v obravnavi.

Člen 25

Poimenovanje

1.   Glede poimenovanj sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, ki so bile znane pred 25. majem 2000, države članice lahko dovolijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 637/2009, razen če bi taka odstopanja kršila prednostne pravice tretje strani, ki so zaščitene v skladu s členom 2 navedene uredbe.

2.   Ne glede na člen 9(2) Direktive 2002/55/ES države članice lahko sprejmejo več kot eno ime za sorto, če so zadevna imena zgodovinsko znana.

Oddelek II

Trženje semena sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih

Člen 26

Preverjanje

Z odstopanjem od člena 20 Direktive 2002/55/ES lahko države članice določijo, da se seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, sme preverjati kot standardno seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

seme izpolnjuje zahteve za trženje „standardnega semena“ iz Direktive 2002/55/ES, razen zahtev glede najmanjše sortne čistosti;

(b)

seme ima zadostno sortno čistost.

Člen 27

Testiranje semena

1.   Države članice zagotovijo, da se s testi preveri, ali je seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, v skladu z zahtevami iz člena 26.

2.   Testi iz odstavka 1 se opravijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 28

Količinske omejitve

Države članice zagotovijo, da se seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, trži v majhnih pakiranjih, ki ne presegajo največje neto mase, določene za vsako vrsto v Prilogi II.

Člen 29

Pečatenje pakiranj

1.   Države članice zagotovijo, da se seme sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, sme tržiti le v zaprtih pakiranjih s sistemom pečatenja.

2.   Pakiranja semen dobavitelj zapečati tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem poškoduje sistem pečatenja ali pustijo sledi odpiranja na nalepki dobavitelja ali na pakiranju.

3.   Da se zagotovi pečatenje v skladu z odstavkom 2, sistem pečatenja sestavlja vsaj ena nalepka ali pritrditev uradnega pečata.

Člen 30

Označevanje

Države članice zagotovijo, da so pakiranja semen sort, razvitih za pridelavo v posebnih pogojih, opremljena z nalepko dobavitelja oziroma s tiskanim ali odtisnjenim obvestilom, ki zajema naslednje podatke:

(a)

besede „Pravila in standardi ES“;

(b)

ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje nalepk, ali njeno identifikacijsko oznako;

(c)

leto pečatenja, izraženo kot: „pečateno …“ (leto), ali leto zadnjega vzorčenja za namen zadnjega preizkušanja kalivosti, izraženo kot: „vzorčeno …“ (leto);

(d)

vrsto;

(e)

poimenovanje sorte;

(f)

besede „sorta, razvita za pridelavo v posebnih pogojih“;

(g)

referenčno številko partije, ki jo je dodelila oseba, odgovorna za pritrjevanje nalepk;

(h)

deklarirano neto ali bruto maso ali deklarirano število semen;

(i)

kadar je navedena masa in se uporabijo granulirani pesticidi, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsto kemične obdelave ali dodatka ter približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in skupno maso.

Člen 31

Uradna naknadna kontrola

Države članice zagotovijo, da se za seme sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, opravi uradna naknadna kontrola z naključnimi pregledi, da se preverita sortna pristnost in sortna čistost.

Uradna naknadna kontrola iz odstavka 1 se opravi v skladu z veljavnimi mednarodnimi metodami ali, kadar take metode ne obstajajo, v skladu s katerimi koli ustreznimi metodami.

Člen 32

Spremljanje

Države članice na podlagi uradnega spremljanja med proizvodnjo in trženjem semena zagotovijo, da je seme v skladu s tem poglavjem, pri čemer zlasti upoštevajo sorto in količine.

POGLAVJE IV

Splošne in končne določbe

Člen 33

Poročanje

Države članice zagotovijo, da dobavitelji, ki delujejo na njihovem ozemlju, za vsako pridelovalno sezono poročajo o količini semena vsake ohranjevalne sorte in sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, ki je bila dana v promet.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo poročajo o količini semena vsake ohranjevalne sorte in vsake sorte, razvite za pridelavo v posebnih pogojih, dane v promet na njihovem ozemlju.

Člen 34

Uradno obveščanje o priznanih organizacijah, pristojnih za rastlinske genske vire

Države članice Komisijo uradno obvestijo o priznanih organizacijah iz člena 5(d), člena 8(1), člena 13(1) in člena 23(d).

Člen 35

Ocena

Komisija oceni izvajanje te direktive do 31. decembra 2013.

Člen 36

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2010. Komisiji takoj predložijo besedilo teh določb in korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 38

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(2)  UL L 309, 13.12.1993, str. 1.

(3)  UL L 378, 23.12.2004, str. 1.

(4)  UL L 162, 30.4.2004, str. 18.

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(6)  UL L 254, 8.10.2003, str. 11.

(7)  UL L 191, 23.7.2009, str. 10.

(8)  UL L 227, 1.9.1994, str. 1.


PRILOGA I

Količinske omejitve za trženje semena ohranjevalnih sort, kot je navedeno v členu 15

Botanično ime

Največje število hektarjev na državo članico za pridelavo zelenjadnice za vsako ohranjevalno sorto

Allium cepa L. – skupina čebul

Brassica oleracea L.

Brassica rapa L.

Capsicum annuum L.

Cichorium intybus L.

Cucumis melo L.

Cucurbita maxima Duchesne

Cynara cardunculus L.

Daucus carota L.

Lactuca sativa L.

Lycopersicon esculentum Mill.

Phaseolus vulgaris L.

Pisum sativum L. (partim)

Vicia faba L. (partim)

40

Allium cepa L. – skupina aggregatum

Allium porrum L.

Allium sativum L.

Beta vulgaris L.

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. et Nakai

Cucumis sativus L.

Cucurbita pepo L.

Foeniculum vulgare Mill.

Solanum melongena L.

Spinacia oleracea L.

20

Allium fistulosum L.

Allium schoenoprasum L.

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm.

Apium graveolens L.

Asparagus officinalis L.

Cichorium endivia L.

Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A. W. Hill

Phaseolus coccineus L.

Raphanus sativus L.

Rheum rhabarbarum L.

Scorzonera hispanica L.

Valerianella locusta (L.) Laterr.

Zea mays L. (partim)

10


PRILOGA II

Največja neto masa na vsako pakiranje, kot je navedeno v členu 28

Botanično ime

Največja neto masa na vsako pakiranje, izražena v gramih

Phaseolus coccineus L.

Phaseolus vulgaris L.

Pisum sativum L. (partim)

Vicia faba L. (partim)

Spinacia oleracea L.

Zea mays L. (partim)

250

Allium cepa L. (čebul, skupina aggregatum)

Allium fistulosum L.

Allium porrum L.

Allium sativum l.

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm.

Beta vulgaris L.

Brassica rapa L. skupina

Cucumis sativus L.

Cucurbita maxima Duchesne

Cucurbita pepo L.

Daucus carota L.

Lactuca sativa L.

Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A. W. Hill

Raphanus sativus L.

Scorzonera hispanica L.

Valerianella locusta (L.) Laterr.

25

Allium schoenoprasum L.

Apium graveolens L.

Asparagus officinalis L.

Brassica oleracea L. (vse)

Capsicum annuum L.

Cichorium endivia L.

Cichorium intybus L.

Citrullus lanatus (Thunb.) Matsum. et Nakai

Cucumis melo L.

Cynara cardunculus L.

Lycopersicon esculentum Mill.

Foeniculum vulgare Mill.

Rheum rhabarbarum L.

Solanum melongena L.

5


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/55


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/146/ES

z dne 26. novembra 2009

o popravku Direktive 2008/125/ES o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve aluminijevega fosfida, kalcijevega fosfida, magnezijevega fosfida, cimoksanila, dodemorfa, metilestra 2,5-diklorobenzojske kisline, metamitrona, sulkotriona, tebukonazola in triadimenola kot aktivnih snovi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1) in zlasti druge alinee drugega pododstavka člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2008/125/ES (2) vsebuje terminološke napake glede rabe, ki velja za aluminijev fosfid, kalcijev fosfid in magnezijev fosfid. Navedene napake je treba popraviti.

(2)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga k Direktivi 2008/125/ES se spremeni:

1.

V vrstici št. 266 (aluminijev fosfid) sedmega stolpca (posebne določbe) dela A se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim:

„Registrira se lahko samo kot insekticid, rodenticid, talpicid in leporicid v obliki proizvodov, ki so pripravljeni za uporabo in vsebujejo aluminijev fosfid.

Kot rodenticid, talpicid in leporicid se lahko registrira samo za uporabo na prostem.“

2.

V vrstici št. 267 (kalcijev fosfid) sedmega stolpca (posebne določbe) dela A se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Registrira se lahko samo kot rodenticid in talpicid za uporabo na prostem v obliki proizvodov, ki so pripravljeni za uporabo in vsebujejo kalcijev fosfid.“

3.

V vrstici št. 268 (magnezijev fosfid) sedmega stolpca (posebne določbe) dela A se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim:

„Registrira se lahko samo kot insekticid, rodenticid, talpicid in leporicid v obliki proizvodov, ki so pripravljeni za uporabo in vsebujejo magnezijev fosfid.

Kot rodenticid, talpicid in leporicid se lahko registrira samo za uporabo na prostem.“

Člen 2

Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 28. februarja 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 1. marca 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(2)  UL L 344, 20.12.2008, str. 78.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/56


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 25. novembra 2009

o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9105)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/851/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (1) ter zlasti člena 22(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 22(1) Direktive 2006/66/ES morajo države članice na podlagi vprašalnika redno poročati o izvajanju navedene direktive.

(2)

Da bi preprečili čezmerno upravno breme, povezano s sestavljanjem navedenega poročila, je primerno, da se seznam zahtevanih informacij omeji le na tiste podatke, ki so za Komisijo najpomembnejši pri ocenjevanju potrebe za izboljšanje izvajanja Direktive 2006/66/ES.

(3)

Ukrepi, določeni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 18(1) Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2)

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Države članice na podlagi vprašalnika, določenega v Prilogi k tej odločbi, sestavijo poročila o izvajanju Direktive 2006/66/ES.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 266, 26.9.2006, str. 1.

(2)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.


PRILOGA

VPRAŠALNIK ZA POROČILO DRŽAV ČLANIC O IZVAJANJU DIREKTIVE 2006/66/ES

1.   Prenos v nacionalno zakonodajo

Informacije, ki morajo biti vključene v prvo poročilo države članice:

(a)

Prosimo, navedite sklic in, če je na voljo, elektronsko povezavo z vašo nacionalno zakonodajo za prenos Direktive, vključno z vsemi spremembami.

(b)

Ali je bila katera koli določba iz členov 8, 15 in 20 prenesena s prostovoljnimi sporazumi med pristojnimi organi in zadevnimi gospodarskimi udeleženci?

2.   Okoljska učinkovitost

Kateri ukrepi, vključno z instrumenti gospodarske politike iz člena 9, so bili v skladu s členom 5 Direktive sprejeti za izboljšanje okolju prijaznejšega delovanja baterij in akumulatorjev?

3.   Sistemi zbiranja

Prosimo, na kratko opišite (z največ 100 besedami), kako se člen 8 izvaja v praksi.

4.   Cilji zbiranja

Prosimo, določite stopnje zbiranja, dosežene v vsakem koledarskem letu, ki ga zajema to poročilo, vključno z baterijami in akumulatorji, vgrajenimi v naprave. Prvo poročilo zajema samo leto 2011.

5.   Obdelava in recikliranje

(a)

Kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da so vse zbrane odpadne baterije in akumulatorji ustrezno obdelani in reciklirani v skladu s členom 12(1) Direktive 2006/66/ES?

(b)

Ali se je uporabila možnost za odstranitev zbranih nevarnih prenosnih baterij ali akumulatorjev, kot to določa drugi pododstavek člena 12(1)? Če je tako, prosimo, navedite sklic vsakega osnutka ukrepa, o katerem je bila Komisija uradno obveščena v skladu s tretjim pododstavkom člena 12(1).

(c)

Katera stopnja recikliranja je bila dosežena v vsakem zadevnem koledarskem letu? Ali so bili v skladu s členom 12(1) v recikliranje poslani vsi zbrani baterije in akumulatorji?

(d)

Kakšna stopnja učinkovitosti recikliranja je bila dosežena v vsakem koledarskem letu od 26. septembra 2011 in, če je ta podatek na voljo, tudi v predhodnem letu?

6.   Odstranjevanje

(a)

Kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da se odpadnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev ne odstranjuje z odlaganjem na odlagališčih?

(b)

Ali so bili sprejeti kateri koli ukrepi, ki presegajo določbe iz člena 14, za zmanjšanje odstranjevanja baterij in akumulatorjev kot nesortiranih komunalnih odpadkov?

7.   Izvoz

Koliko zbranih odpadnih baterij in akumulatorjev je bilo izvoženih v tretje države? Prosimo, navedite, v katere države. Za koliko od teh izvoženih odpadnih baterij in akumulatorjev obstajajo jasni dokazi, da se je recikliranje izvedlo pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz člena 15 te direktive?

8.   Financiranje

(a)

Kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da zbiranje, obdelavo in recikliranje vseh odpadnih baterij in akumulatorjev financirajo proizvajalci ali tretje osebe, ki delujejo v njihovem imenu?

(b)

Kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da se pri zbiranju baterij in akumulatorjev na podlagi shem, določenih v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali Direktivo 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), proizvajalcev ne obremeni dvojno?

9.   Nacionalna poročila o izvajanju

Prosimo, navedite informacije o vseh ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s točkami (a), (b) in (c) člena 22(3) Direktive 2006/66/ES (z največ 50 besedami za ukrep).

10.   Nadzor in izvrševanje

(a)

Prosimo, navedite podrobnosti sistemov nadzora in spremljanja, uporabljenih v državi članici, za zagotovitev skladnosti z Direktivo 2006/66/ES ter zlasti s členoma 4 in 21.

(b)

Koliko primerov neskladnosti z Direktivo 2006/66/ES ste ugotovili? Ali so bili baterije in akumulatorji, ki ne izpolnjujejo zahtev, umaknjeni z nacionalnega trga? Prosimo, navedite glavne razloge za neskladnost in ukrepe, sprejete za zagotovitev skladnosti z Direktivo.

11.   Drugi podatki

(a)

Prosimo, da v prvem poročilu povzamete glavne težave, s katerimi ste se srečali pri izvajanju Direktive. Kako ste te težave reševali oziroma kako se lahko rešijo?

(b)

Prosimo, navedite upravni organ (ime, naslov, e-pošto, druge kontaktne podatke), ki je odgovoren za usklajevanje odgovorov na ta vprašalnik.


(1)  UL L 269, 21.10.2000, str. 34.

(2)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/59


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. novembra 2009

o prehodnih ukrepih na podlagi uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede predelave surovega mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, v nekaterih obratih za predelavo mleka v Romuniji in strukturnih zahtev za take obrate

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9083)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/852/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) ter zlasti drugega pododstavka člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2) ter zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 852/2004 določa splošna pravila o higieni živil za nosilce živilske dejavnosti, ki med drugim temeljijo na načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk. Določa, da morajo nosilci živilske dejavnosti upoštevati nekatere postopke, ki temeljijo na navedenih načelih.

(2)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna pravila o higieni živil živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti in dopolnjuje pravila iz Uredbe (ES) št. 852/2004. Pravila iz uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 vključujejo strukturne zahteve za obrate za predelavo mleka ter higienske zahteve za surovo mleko in mlečne proizvode.

(3)

Z Aktom o pristopu Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu) je bilo Romuniji do 31. decembra 2009 odobreno prehodno obdobje za nekatere obrate za predelavo mleka za izpolnitev navedenih higienskih zahtev iz uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004.

(4)

S točko (a) oddelka B.I. poglavja 5 Priloge VII k Aktu o pristopu so do 31. decembra 2009 odobreni nekateri obrati za predelavo mleka, ki ne izpolnjujejo strukturnih zahtev iz uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004.

(5)

Število obratov, ki izpolnjujejo navedene strukturne zahteve, se je od pristopa Romunije povečalo. Vendar pa v nekaterih obratih za predelavo mleka še vedno potekajo potrebne strukturne izboljšave za izpolnitev navedenih zahtev. Glede na tekoče strukturne izboljšave je treba zagotoviti časovno omejeno odstopanje od strukturnih zahtev iz uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004. Seznam obratov, ki niso v skladu z navedenimi strukturnimi zahtevami, je v Prilogi I k tej odločbi.

(6)

Poleg tega so s točko (c) oddelka B.I. poglavja 5 Priloge VII k Aktu o pristopu do 31. decembra 2009 odobreni nekateri obrati za predelavo mleka, ki ne izpolnjujejo higienskih zahtev iz Uredbe (ES) št. 853/2004.

(7)

Gospodarstva za pridelavo mleka, ki ne izpolnjujejo navedenih higienskih zahtev, se nahajajo po celotnem ozemlju Romunije. Delež surovega mleka, ki izpolnjuje navedene zahteve, dostavljenega obratom za predelavo mleka v Romuniji, se je v zadnjih letih le rahlo povečal.

(8)

Ob upoštevanju sedanjih razmer je primerno zagotoviti časovno omejeno odstopanje od higienskih zahtev iz Uredbe (ES) št. 853/2004, tako da lahko Romunija svoj sektor mleka uskladi z navedenimi zahtevami.

(9)

Glede na to je treba nekaterim obratom za predelavo mleka iz seznama v Prilogi II k tej odločbi z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 853/2004 dovoliti, da še naprej predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve, in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, pod pogojem, da predelava poteka v ločenih proizvodnih linijah. Poleg tega je treba nekaterim obratom za predelavo mleka iz seznama v Prilogi III k tej odločbi dovoliti, da še naprej predelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, brez ločenih proizvodnih linij.

(10)

Da se ne bi oškodovali obrati za predelavo mleka, ki izpolnjujejo strukturne zahteve, je poleg tega primerno dovoliti, da taki obrati sprejemajo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, pod enakimi pogoji, ki veljajo za obrate za predelavo mleka, ki navedenih zahtev ne izpolnjujejo.

(11)

Trženje mlečnih proizvodov iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, je treba omejiti na Romunijo ali uporabiti za nadaljnjo predelavo v obratih za predelavo mleka, za katere veljajo odstopanja iz te odločbe.

(12)

Prehodno obdobje, odobreno s to odločbo, je treba omejiti na 24 mesecev od 1. januarja 2010. Razmere v sektorju mleka v Romuniji je treba pred koncem navedenega obdobja ponovno preučiti. Zato mora Romunija Komisiji predložiti letna poročila o napredku pri posodabljanju svojih obratov za predelavo mleka, gospodarstev za pridelavo mleka, ki dobavljajo surovo mleko navedenim obratom, ter sistema za zbiranje in prevoz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V tej odločbi „mleko, ki ne izpolnjuje zahtev“ pomeni surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev iz podpoglavij II in III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 2

1.   Strukturne zahteve iz poglavja II Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 ter poglavij II in III oddelka I, poglavij II in III oddelka II in poglavja I oddelka V Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se do 31. decembra 2011 ne uporabljajo za obrate za predelavo mleka v Romuniji iz Priloge I k tej odločbi.

2.   Mlečni proizvodi, predelani v obratih iz odstavka 1, se lahko samo:

(a)

dajo na domači trg v Romuniji ali

(b)

uporabijo za nadaljnjo predelavo v obratih v Romuniji iz odstavka 1.

Taki mlečni proizvodi so opremljeni z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

Člen 3

Z odstopanjem od zahtev iz podpoglavij II in III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 lahko obrati za predelavo mleka iz seznama v Prilogi II k tej odločbi do 31. decembra 2011 še naprej predelujejo mleko, ki izpolnjuje zahteve, in mleko, ki teh zahtev ne izpolnjuje, pod pogojem, da predelava mleka, ki izpolnjuje zahteve, in mleka, ki teh zahtev ne izpolnjuje, poteka v ločenih proizvodnih linijah.

Člen 4

Z odstopanjem od zahtev iz podpoglavij II in III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 lahko obrati za predelavo mleka iz seznama v Prilogi III k tej odločbi do 31. decembra 2011 še naprej predelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev, brez ločenih proizvodnih linij.

Člen 5

Mlečni proizvodi iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, se lahko samo:

(a)

dajo na domači trg v Romuniji ali

(b)

uporabijo za nadaljnjo predelavo v obratih za predelavo mleka v Romuniji, navedenih v členih 2, 3 in 4.

Taki mlečni proizvodi so opremljeni z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004.

Člen 6

Romunija Komisiji predloži letna poročila o napredku pri usklajevanju z uredbama (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 za:

(a)

obrate za predelavo iz člena 2(1), vključno s časovnim razporedom za njihovo usklajevanje s strukturnimi zahtevami iz navedene določbe;

(b)

gospodarstva, ki pridelujejo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev;

(c)

sistem za zbiranje in prevoz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev.

Prvo letno poročilo se Komisiji predloži najpozneje 31. decembra 2010, drugo letno poročilo pa najpozneje 31. oktobra 2011.

Za navedena poročila se uporablja obrazec v Prilogi IV.

Člen 7

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2011.

Člen 8

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.


PRILOGA I

SEZNAM OBRATOV, NAVEDENIH V ČLENU 2(1)

Št.

Veterinarska št.

Ime obrata

Mesto/ulica ali kraj/regija

1

AB 641

S.C. Biomilk SRL

Lopadea Noua, Jud. Alba, 517395

2

AB 1256

S.C. Binal Mob SRL

Rimetea, Jud. Alba, 517610

3

AB 3386

S.C. Lactate C.H. SRL

Sanmiclaus, Jud. Alba, 517761

4

AR 563

S.C. Silmar Prod SRL

Santana, Jud. Arad, 317280

5

AG 11

S.C. Agrolact Cosesti

Cosesti, Jud. Arges, 115202

6

BC 2519

S.C. Marlact SRL

Buhoci, Jud. Bacau, 607085

7

BH 4020

S.C. Moisi Serv Com SRL

Borsa, nr. 8, jud. Bihor, 417431

8

BH 5158

S.C. Biolact Bihor SRL

Paleu, Jud. Bihor, 417166

9

BN 2120

S.C. Eliezer SRL

Lunca Ilvei, Jud. Bistrita Nasaud, 427125

10

BN 2192

S.C. Simcodrin Com SRL

Budesti-Fanate, Jud. Bistrita-Nasaud, 427021

11

BN 2399

S.C. Carmo- Lact Prod SRL

Monor, Jud. Bistrita-Nasaud, 427175

12

BN 209

S.C. Calatis Group Prod SRL

Bistrita, Jud. Bistrita-Nasaud, 427006

13

BN 2125

S.C. Sinelli SRL

Milas, Jud. Bistrita-Nasaud, 427165

14

BT 8

S.C. General Suhardo SRL

Paltinis, Jud. Botosani, 717295

15

BT 11

S.C. Portas Com SRL

Vlasinesti, Jud. Botosani, 717465

16

BT 109

S.C. Lacto Mac SRL

Bucecea, Jud. Botosani, 717045

17

BT 115

S.C. Comintex SRL

Darabani, Jud. Botosani, 715100

18

BT 263

S.C. Cosmi SRL

Saveni, Jud. Botosani, 715300

19

BT 50

S.C. Pris Com Univers SRL

Flamanzi, Jud. Botosani, 717155

20

BV 8

S.C. Prodlacta SA Homorod

Homorod, Jud. Brasov, 507105

21

BV 2451

S.C. Prodlacta SA Fagaras

Fagaras, Jud. Brasov, 505200

22

BR 36

S.C. Hatman SRL

Vadeni, Jud. Braila, 817200

23

BR 63

S.C. Cas SRL

Braila, Jud. Braila, 810224

24

BZ 0098

S.C. Meridian Agroind

Ramnicu Sarat, Jud. Buzau, 125300

25

BZ 0627

S.C. Ianis Cos Lact SRL

C.A. Rosetti, Jud. Buzau, 127120

26

BZ 2012

S.C. Zguras Lacto SRL

Pogoanele, Jud. Buzau, 25200

27

CL 0044

S.C. Ianis Dim SRL

Lehliu Gară, Jud. Calarasi, 915300

28

CL 0368

S.C. Lacto GMG SRL

Jegalia, Jud. Calarasi, 917145

29

CJ 41

S.C. Kazal SRL

Dej, Jud. Cluj, 405200

30

CJ 7584

S.C. Aquasala SRL

Bobalna, Jud. Cluj, 407085

31

CT 04

S.C. Lacto Baneasa SRL

Baneasa, Jud. Constanta, 907035

32

CT 15

S.C. Nic Costi Trade SRL

Dorobantu, Jud. Constanta, 907211

33

CT 225

S.C. Mih Prod SRL

Cobadin, Jud. Constanta, 907065

34

CT 256

S.C. Ian Prod SRL

Targusor, Jud. Constanta, 907275

35

CT 258

S.C. Binco Lact SRL

Sacele, Jud. Constanta, 907260

36

CT 311

S.C. Alltocs Market SRL

Pietreni, Jud. Constanta, 907112

37

CT 11988

S.C. Lacto Baron SRL

Harsova, Jud. Constanta, 905400

38

CT 12203

S.C. Lacto Genimico SRL

Harsova, Jud. Constanta, 905400

39

CT 30

S.C. Eastern European Foods SRL

Mihail Kogalniceanu, Jud. Constanta, 907195

40

CT 294

S.C. Suflaria Import Export SRL

Cheia, Jud. Constanta, 907277

41

L9

S.C. Covalact SA

Sfantu Gheorghe, Jud. Covasna, 520076

42

CV 2451

S.C. Agro Pan Star SRL

Sfantu Gheorghe, Jud. Covasna, 520020

43

DJ 80

S.C. Duvadi Prod Com SRL

Breasta, Jud. Dolj, 207115

44

DJ 730

S.C. Lactido SA

Craiova, Jud. Dolj, 200378

45

GL 4136

S.C. Galmopan SA

Galati, Jud. Galati, 800506

46

GR 5610

S.C. Lacta SA

Giurgiu, Jud. Giurgiu, 080556

47

GJ 231

S.C. Sekam Prod SRL

Novaci, Jud. Gorj, 215300

48

GJ 2202

S.C. Arte Import Export

Targu. Jiu, Jud. Gorj, 210112

49

HR 383

S.C. Lactate Harghita SA

Cristuru Secuiesc, Jud. Harghita, 535400

50

HR 166

S.C. Lactopan SRL

Mujna, Jud. Harghita, 537076

51

HR 119

S.C. Bomilact SRL

Mădăraș, Jud. Harghita, 537071

52

HR 213

S.C. Paulact SA

Mărtiniș, Harghita, 537175

53

HR 625

S.C. Lactis SRL

Odorheiu Secuiesc, Harghita, 535600

54

HD 1014

S.C. Sorilact SA

Risculita, Jud. Hunedoara, 337012

55

IL 0750

S.C. Balsam Med SRL

Țăndărei, Jud. Ialomita, 925200

56

IL 1167

S.C. Sanalact SRL

Slobozia, Jud. Ialomita, 920002

57

IS 1012

S.C. Agrocom S.A.

Strunga, Jud. Iasi, 707465

58

IS 1540

S.C. Promilch S.R.L.

Podu Iloaiei, Jud. Iasi, 707365

59

MM 793

S.C. Wromsal SRL

Satulung, Jud. Maramures 437270

60

MM 6325

S.C. Ony SRL

Larga, Jud. Maramures, 437317

61

MM 1795

S.C. Calitatea SRL

Tautii Magheraus, Jud. Maramures, 437349

62

MM 4714

S.C. Saturil SRL

Giulesti, Jud. Maramures, 437162

63

MH 1304

S.C. IL SA Mehedinti

Drobeta Turnu Severin, Jud. Mehedinti, 220167

64

MS 297

S.C. Rodos S.R.L

Faragau, Jud. Mures, 547225

65

MS 483

S.C. Heliantus Prod

Reghin, Jud. Mures, 545300

66

MS 532

S.C. Horuvio Service SRL

Lunca Santu, Jud. Mures, 547375

67

MS 2462

S.C. Lucamex Com SRL

Gornesti, Jud. Mures, 547280

68

MS 5554

S.C. Globivetpharm S.R.L

Batos, Jud. Mures, 547085

69

L12

S.C. Camytex Prod SRL

Targu Neamt, Jud. Neamt, 615200

70

NT 900

S.C. Complex Agroalimentar SRL

Bicaz, Jud. Neamt, 615100

71

PH 212

S.C. Vitoro SRL

Ploiesti, Jud. Prahova, 100537

72

SM 4189

S.C. Primalact SRL

Satu Mare, Jud. Satu Mare, 440089

73

SJ 282

S.C. Calion SRL

Jibou, Jud. Salaj, 455200

74

SV 1085

S.C. Bucovina SA Falticeni

Falticeni, Jud. Suceava, 725200

75

SV 1562

S.C. Bucovina SA Suceava

Suceava, Jud. Suceava, 720290

76

SV 1888

S.C. Tocar Prod SRL

Fratautii Vechi, Jud. Suceava, 727255

77

SV 4540

S.C. Kinetas SRL

Boroaia, Jud. Suceava, 727040

78

SV 4909

S.C. Zada Prod SRL

Horodnic de Jos, Jud. Suceava, 727301

79

SV 6159

S.C. Ecolact SRL

Milisauti, Jud. Suceava, 727360

80

TR 78

S.C. Interagro SRL

Zimnicea, Jud. Teleorman, 145400

81

TR 27

S.C. Violact SRL

Putineiu, Jud. Teleorman, 147285

82

TR 81

S.C. Big Family SRL

Videle, Jud. Teleorman, 145300

83

TR 239

S.C. Comalact SRL

Nanov, Jud. Teleorman, 147215

84

TR 241

S.C. Investrom SRL

Sfintesti, Jud. Teleorman, 147340

85

TL 965

S.C. Mineri SRL

Mineri, Jud. Tulcea, 827211

86

VN 231

S.C. Vranlact SA

Focsani, Jud. Vrancea, 620122

87

VN 348

S.C. Stercus Lacto SRL

Ciorasti, Jud. Vrancea, 627082

88

VN 35

S.C. Monaco SRL

Vrâncioaia, Jud. Vrancea, 627445


PRILOGA II

SEZNAM OBRATOV, NAVEDENIH V ČLENU 3

Št.

Veterinarska št.

Ime obrata

Mesto/ulica ali kraj/regija

1

L35

S.C. Danone PDPA Romania SRL

Bucuresti, 032451

2

L81

S.C. Raraul SA

Campulung Moldovenesc, Jud.Suceava, 725100


PRILOGA III

SEZNAM OBRATOV, NAVEDENIH V ČLENU 4

Št.

Veterinarska št.

Ime obrata

Mesto/ulica ali kraj/regija

1

L18

S.C. Depcoinf MBD SRL

Targu Trotus, Jud. Bacau, 607630

2

L72

S.C. Lactomuntean SRL

Teaca, Jud. Bistrita Nasaud, 427345

3

L78

S.C. Romfulda Prod SRL

Beclean, Jud. Bistrita Nasaud, 425100

4

L107

S.C. Bendear Cris Prod Com SRL

Sieu Magherus, Jud. Bistrita-Nasaud, 427295

5

L109

S.C. G&B Lumidan SRL

Rodna, Jud. Bistrita-Nasaud, 427245

6

L110

S.C. Lech Lacto SRL

Lechinta, Jud. Bistrita-Nasaud, 427105

7

L3

S.C. Aby Impex SRL

Sendriceni, Jud. Botosani, 717380

8

L4

S.C. Spicul 2 SRL

Dorohoi, Jud. Botosani, 715200

9

L116

S.C. Ram SRL

Ibanesti, Jud. Botosani, 717215

10

L73

S.C. Eurocheese Productie SRL

Bucuresti, 030608

11

L97

S.C. Terra Valahica SRL

Berca, Jud. Buzau, 127035

12

L129

S.C. Bonas Import Export SRL

Dezmir, Jud. Cluj, 407039

13

L84

S.C. Picolact Prodcom SRL

Iclod, Jud. Cluj, 407335

14

L122

S.C. Napolact SA

Cluj-Napoca, Jud. Cluj, 400236

15

L43

S.C. Lactocorv SRL

Ion Corvin, Jud. Constanta, 907150

16

L40

S.C. Betina Impex SRL

Ovidiu, Jud. Constanta, 905900

17

L41

S.C. Elda Mec SRL

Topraisar, Jud. Constanta, 907210

18

L87

S.C. Niculescu Prod SRL

Cumpana, Jud. Constanta, 907105

19

L118

S.C. Assla Kar SRL

Medgidia, Jud. Constanta, 905600

20

L130

S.C. Muntina Prod SRL

Constanta, Jud. Constanta, 900735

21

L58

S.C. Industrializarea Laptelui SA

Targoviste, Jud. Dambovita, 130062

22

L82

S.C. Totallact Group S.A.

Dragodana, Jud. Dambovita, 137200

23

L91

S.C. Cosmilact SRL

Schela, Jud. Galati, 807265

24

L55

S.C. Gordon Prod SRL

Bisericani, Jud. Harghita, 535062

25

L65

S.C. Karpaten Milk

Suseni, Jud. Harghita, 537305

26

L124

S.C. Primulact SRL

Miercurea Ciuc, Jud. Harghita, 530242

27

L15

S.C. Teletext SRL

Slobozia, Jud. Ialomita, 920066

28

L99

S.C. Valizvi Prod Com SRL

Garbovi, Jud. Ialomita, 927120

29

L47

S.C. Oblaza SRL

Bârsana, Jud. Maramures, 437035

30

L85

S.C. Avi-Seb Impex SRL

Copalnic, Manastur, Jud. Maramures, 437103

31

L86

S.C. Zea SRL

Boiu Mare, Jud. Maramures, 437060

32

L16

S.C. Roxar Prod Com SRL

Cernesti, Jud. Maramures, 437085

33

L54

S.C. Rodlacta S.R.L.

Faragau, Jud. Mures, 547225

34

L32

S.C. Hochland Romania SRL

Sighisoara, Jud. Mures, 545400

35

L21

S.C. Industrializarea Laptelui Mures S.A.

Targu Mures, Jud. Mures, 540390

36

L108

S.C. Lactex Reghin SRL

Solovastru, Jud. Mures, 547571

37

L121

S.C. Mirdatod Prod S.R.L

Ibanesti, Jud. Mures, 547325

38

L96

S.C. Prod A.B.C. Company SRL

Grumazesti, Jud. Neamt, 617235

39

L101

S.C. 1 Decembrie SRL

Targu Neamt, Jud. Neamt, 615235

40

L106

S.C. Rapanu SR. COM SRL

Petricani, Jud. Neamt, 617315

41

L6

S.C Lacta Han Prod SRL

Urecheni, Jud. Neamt, 617490

42

L123

S.C. ProCom Pascal SRL

Pastraveni, Jud. Neamt, 617300

43

L63

S.C. Zoe Gab SRL

Fulga, Jud. Prahova, 107260

44

L50

S.C. Ecolact Prod SRL

Paulesti, Jud. Prahova, 107246

45

L100

S.C. Alto Impex SRL

Provita de Jos, Jud. Prahova, 107477

46

L53

S.C. Friesland Romania SA

Carei, Jud. Satu Mare, 445100

47

L93

S.C. Agrostar Company Lyc SRL

Ciuperceni, Jud. Satu Mare, 447067

48

L120

S.C. Unicarm SRL

Vetis, Jud. Satu Mare, 447355

49

L88

S.C. Agromec Crasna S.A.

Crasna, Jud. Salaj, 457085

50

L89

S.C. Ovinex SRL

Sarmasag, Jud. Salaj, 457330

51

L67

S.C. Gefa Impex SRL

Talmaciu, Jud. Sibiu, 555700

52

L71

S.C. Lacto Sibiana S.A.

Sura Mica, Jud. Sibiu, 557270

53

L5

S.C. Niro Serv Com SRL

Gura Humorului, Jud. Suceava, 725300

54

L36

S.C. Prolact Prod Com SRL

Vicovu de Sus, Jud. Suceava, 727610

55

L83

S.C. Balaceana Prod SRL

Balaceana, Jud. Suceava, 727125

56

L128

S.C. Tudia SRL

Gramesti, Jud. Suceava, 727285

57

L68

S.C. Aida SRL

Galanesti, Jud. Suceava, 727280

58

L80

S.C. Industrial Marian S.R.L.

Drănceni, Jud. Vaslui, 737220

59

L 136

S.C. Campaei Prest SRL

Hidiseul de Sus, Jud. Bihor, 417277

60

L135

S.C. Multilact SRL

Baia Mare, Jud. Maramures, 430015

61

L134

S.C. Lactocrist S.R.L.

Cristian, Jud. Sibiu, 557085

62

L137

S.C. Dunarea Prod S.R.L.

Milcovul, Jud. Vrancea, 627205


PRILOGA IV

OBRAZEC ZA POROČILO, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 6

Številka obrata

Ime

Naslov

Regija

Dosežen napredek (kratek opis)

Ocenjena raven usklajenosti

(%)

Načrtovan datum za usklajenost

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Regija

Skupno št. kmetij za pridelavo mleka

31.12.2009

Št. kmetij za pridelavo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev

31.12.2009

% kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

31.12.2009

Skupno št. kmetij za pridelavo mleka

30.11.2010

Št. kmetij za pridelavo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev

30.11.2010

% kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

30.11.2010

Skupno št. kmetij za pridelavo mleka

30.9.2011

Št. kmetij za pridelavo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev

30.9.2011

% kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

30.9.2011

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Povzetek RO

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Regija

Skupno št. zbiralnic mleka

31.12.2009

Št. zbiralnic mleka, ki ne izpolnjuje zahtev

31.12.2009

% zbiralnic mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

31.12.2009

Skupno št. zbiralnic mleka

30.11.2010

Št. zbiralnic mleka, ki ne izpolnjuje zahtev

30.11.2010

% zbiralnic mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

30.11.2010

Skupno št. zbiralnic mleka

30.9.2011

% zbiralnic mleka, ki ne izpolnjuje zahtev, od skupnega št.

30.9.2011

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Povzetek RO

 

 

 

 

 

 

 

 


27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/71


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. novembra 2009

o odobritvi Franciji, da sklene sporazum s Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter Walliškimi in Futunskimi otoki, da se prenosi sredstev med Francijo in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francije v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 9254)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/853/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (1), in zlasti člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju prošnje Francije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Francija je 28. novembra 2007 vložila zahtevek za odstopanje v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1781/2006 za prenos sredstev med Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo, Walliškimi in Futunskimi otoki ter Francijo.

(2)

V skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 1781/2006 so se od 4. decembra 2007 prenosi sredstev med Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo, Walliškimi in Futunskimi otoki ter Francijo začasno obravnavali kot prenosi sredstev znotraj Francije.

(3)

Države članice so bile 16. junija 2009 na seji Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma obveščene o mnenju Komisije, da je prejela potrebne informacije za presojo zahtevka Francije.

(4)

Saint Pierre in Miquelon, Mayotte, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija ter Walliški in Futunski otoki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v skladu s členom 299 Pogodbe ES. Vendar so Saint Pierre in Miquelon ter Mayotte s Sklepom Sveta z dne 31. decembra 1998 ter Nova Kaledonija, Francoska Polinezija ter Walliški in Futunski otoki s Protokolom 27 o Franciji, priloženem Pogodbi o Evropski skupnosti, sestavni del valutnega območja Francije. Saint Pierre in Miquelon, Mayotte, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija ter Walliški in Futunski otoki zato izpolnjujejo pogoj iz člena 17(1)(a) Uredbe (ES) št. 1781/2006.

(5)

Izvajalci plačilnih storitev iz Saint Pierre in Miquelona, Mayotte, Nove Kaledonije, Francoske Polinezije ter Walliških in Futunskih otokov neposredno sodelujejo v francoskih plačilnih in poravnalnih sistemih, in sicer v CORE ali Target2-Banque de France. Tako izpolnjujejo pogoj iz člena 17(1)(b) Uredbe (ES) št. 1781/2006.

(6)

Da se lahko predpisi ES uporabljajo v Saint Pierre in Miquelonu, Mayotte, Novi Kaledoniji, Francoski Polineziji ter na Walliških in Futunskih otokih, mora Francija v ta namen sprejeti posebno zakonodajo. Odredba št. 2009-102 o podatkih, ki se nanašajo na plačnika in spremljajo prenose sredstev v Saint Pierre in Miquelon, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter na Walliške in Futunske otoke ter iz teh območij, ki jo je Francija sprejela 30. januarja 2009, zagotavlja, da so ta območja vključila v svoje pravne rede določbe v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006.

(7)

Odredba št. 2009-103 z dne 30. januarja 2009 o zamrznitvi sredstev, predvsem v boju proti financiranju terorizma, zagotavlja, da se v Saint Pierre in Miquelonu, Mayotte, Novi Kaledoniji, Francoski Polineziji ter na Walliških in Futunskih otokih sprejmejo ustrezni ukrepi za naložitev denarnih kazni podjetjem ali osebam iz zadevnih seznamov Združenih narodov ali Evropske unije.

(8)

Odredba št. 2006-60 z dne 19. januarja 2006 o posodobitvi finančne in ekonomske zakonodaje, ki se uporablja za Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter Walliške in Futunske otoke, Odredba št. 2006-736 z dne 26. junija 2006 o boju proti pranju denarja ter o spremembi finančnega in monetarnega zakonika ter Zakon št. 2004-130 z dne 11. februarja 2004 o reformi statuta nekaterih pravniških poklicev zagotavljajo, da so v Saint Pierre in Miquelonu, Mayotte, Novi Kaledoniji, Francoski Polineziji ter na Walliških in Futunskih otokih na področju prenosa sredstev na voljo sistemi za preprečevanje pranja denarja, ki so enakovredni tistim, ki se uporabljajo na francoskem ozemlju.

(9)

Saint Pierre in Miquelon, Mayotte, Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Walliški in Futunski otoki so zato sprejeli enaka pravila kot tista, ki so bila sprejeta v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006, in od izvajalcev plačilnih storitev zahtevajo, da jih uporabljajo in tako izpolnjujejo pogoj iz člena 17(1)(c) navedene Uredbe.

(10)

Zato je primerno, da se Franciji odobri zahtevano odstopanje.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Franciji se odobri sklenitev sporazumov s Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter Walliškimi in Futunskimi otoki, da se prenosi sredstev med Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo, Walliškimi in Futunskimi otoki ter Francijo obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francije za namen Uredbe (ES) št. 1781/2006.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.

V Bruslju, 26. novembra 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 345, 8.12.2006, str. 1.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

27.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/73


SKUPNI UKREP SVETA 2009/854/SZVP

z dne 20. novembra 2009

o spremembi Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. novembra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/889/SZVP o ustanovitvi Misije pomoči Evropske unije za mejni prehod Rafa (EU BAM Rafah) (1).

(2)

Svet je 10. novembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/862/SZVP (2) o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2005/889/SZVP do 24. novembra 2009.

(3)

Skupni ukrep 2005/889/SZVP bi bilo treba podaljšati do 24. maja 2010 –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Skupni ukrep 2005/889/SZVP se spremeni:

1.

člen 13(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, znaša za obdobje od 25. novembra 2009 do 24. maja 20101 120 000 EUR.“;

2.

drugi odstavek člena 16 se nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 24. maja 2010.“;

3.

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Pregled

Ta skupni ukrep se pregleda do 15. aprila 2010.“.

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. novembra 2009

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL L 327, 14.12.2005, str. 28.

(2)  UL L 306, 15.11.2008, str. 98.