ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.311.slv

Uradni list

Evropske unije

L 311

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
26. november 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1134/2009 z dne 25. novembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1135/2009 z dne 25. novembra 2009 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/798/ES ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1136/2009 z dne 25. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 ( 1 )

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1137/2009 z dne 25. novembra 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Insalata di Lusia (ZGO))

21

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1138/2009 z dne 25. novembra 2009 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Bitto (ZOP))

23

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/849/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 13. maja 2009 o ukrepih št. C 20/07 (ex NN 31/07) Španije za podjetje Pickman (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3541)  ( 1 )

25

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1134/2009

z dne 25. novembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 26. novembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

33,9

MK

37,7

TR

61,4

ZZ

44,3

0707 00 05

MA

52,9

TR

77,9

ZZ

65,4

0709 90 70

MA

42,1

TR

117,5

ZZ

79,8

0805 20 10

MA

65,9

ZZ

65,9

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

48,6

HR

68,1

MA

68,9

TR

72,2

ZZ

64,5

0805 50 10

AR

64,7

TR

72,5

ZA

61,6

ZZ

66,3

0808 10 80

AU

177,7

CN

90,7

MK

20,3

US

97,5

XS

24,5

ZA

111,4

ZZ

87,0

0808 20 50

CN

50,4

TR

85,0

US

131,0

ZZ

88,8


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1135/2009

z dne 25. novembra 2009

o uvedbi posebnih pogojev za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/798/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), in zlasti člena 53(1)(b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002 določa možnost sprejetja ustreznih izrednih ukrepov Skupnosti glede hrane in krme, uvoženih iz tretjih držav, da se zavaruje zdravje ljudi in živali ali okolje, kadar tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki so jih sprejele države članice posamično.

(2)

Komisija je bila septembra 2008 obveščena, da je bila pri začetnem mleku za dojenčke in drugih mlečnih proizvodih na Kitajskem ugotovljena visoka vsebnost melamina. Za preprečitev tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti melaminu v živilih in krmi Odločba Komisije 2008/798/ES z dne 14. oktobra 2008 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz proizvodov, ki vsebujejo mleko ali mlečne proizvode, s poreklom ali poslanih s Kitajske ter o razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/757/ES (2) določa, da se v Skupnost prepove uvoz proizvodov, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, za posebne prehranske namene za dojenčke ali majhne otroke, in zahteva, da države članice opravljajo sistematične preglede vseh pošiljk s poreklom ali poslanih s Kitajske, ki zajemajo krmo ali živila, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, in amonijev bikarbonat za krmo ali živila. V navedeni odločbi je raven 2,5 mg/kg melamina primerna raven za razlikovanje med neizogibno prisotnostjo melamina in nesprejemljivim spreminjanjem živila.

(3)

Sporočanje prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (sistem RASFF), kakor je določeno v členu 2(4) Odločbe 2008/798/ES, v zvezi z nesprejemljivimi ravnmi melamina v navedenih živilih in krmi s Kitajske se je od januarja 2009 znatno zmanjšalo, kitajske oblasti pa so zagotovile jamstva glede nadzora melamina v takšnih proizvodih, ki se uvažajo v Skupnost. Zato je primerno preveriti ukrepe iz Odločbe 2008/798/ES.

(4)

Proizvodi, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, za posebne prehranske namene za dojenčke in majhne otroke predstavljajo primarni, in v nekaterih primerih edini, vir prehrane za dojenčke in majhne otroke, zato je primerno ohraniti prepoved uvoza takšnih proizvodov s Kitajske v Skupnost. Države članice morajo zagotoviti, da se vsi takšni proizvodi, ki se odkrijejo na trgu, nemudoma uničijo.

(5)

Ker sistematični pregledi vseh pošiljk amonijevega bikarbonata za krmo in živila ter krme in živil, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, s poreklom ali poslanih s Kitajske niso več potrebni zaradi upada hitrega sporočanja prek sistema RASFF, je treba zmanjšati pogostost fizičnih pregledov. Ker je raven 2,5 mg/kg melamina še vedno primerna raven za razlikovanje med neizogibno prisotnostjo melamina in nesprejemljivim spreminjanjem živila, proizvodi, ki vsebujejo višjo raven melamina, ne smejo biti vključeni v verigo s krmo in živili ter jih je treba varno odstraniti.

(6)

Odločbo 2008/798/ES je zato treba ustrezno spremeniti. Glede na naravo določb o spremembah je primerno navedeno odločbo nadomestiti z uredbo, ki se pozneje pregleda na podlagi rezultatov nadzora, ki ga izvedejo države članice.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V tej uredbi se sklicevanja na Kitajsko štejejo kot sklicevanja na Ljudsko republiko Kitajsko.

Člen 2

Prepoved uvoza

1.   V Skupnost se uvoz proizvodov, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, soje in sojine proizvode, za posebne prehranske namene za dojenčke in majhne otroke v smislu Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o živilih za posebne prehranske namene (3), s poreklom ali poslanih s Kitajske, prepove.

2.   Države članice zagotovijo, da se vsi takšni proizvodi, ki se odkrijejo na trgu, nemudoma odstranijo in uničijo.

Člen 3

Predhodno obveščanje

Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme ali njihovi predstavniki predhodno obvestijo kontrolno točko iz člena 4(3) o pričakovanem datumu in času prihoda vseh pošiljk amonijevega bikarbonata za krmo ali živila ter krme ali živil, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, s poreklom ali poslanih s Kitajske.

Člen 4

Nadzorni ukrepi

1.   Pristojni organi držav članic pregledajo dokumentacijo, preverijo identiteto in opravijo fizične preglede, vključno z laboratorijskimi analizami, pošiljk za uvoz v Skupnost amonijevega bikarbonata za živila in krmo ter živil in krme, ki vsebujejo mleko, mlečne proizvode, sojo ali sojine proizvode, razen tistih iz člena 2(1), s poreklom ali poslanih s Kitajske.

Preverjanje identitete in fizični pregledi, vključno z vzorčenjem in analizo, za nadzor prisotnosti melamina se izvajajo na približno 20 % takih pošiljk.

Države članice lahko izvajajo naključne fizične preglede druge krme in živil z visoko vsebnostjo beljakovin s poreklom s Kitajske, ki so namenjeni uvozu v Skupnost.

Cilj fizičnih pregledov iz tega odstavka je zlasti preveriti raven melamina v proizvodu, če je prisoten. Pošiljke se zadržijo pod uradnim nadzorom, dokler niso na voljo rezultati laboratorijske analize.

2.   Vsak proizvod, pri katerem se po pregledu v skladu z odstavkom 1 ugotovi, da vsebuje več kot 2,5 mg/kg melamina, se izloči iz verige s krmo in živili ter se ga varno odstrani.

3.   Pregledi iz odstavka 1 se izvajajo na kontrolnih točkah, ki jih države članice določijo posebej za ta namen.

Države članice dajo javnosti na voljo seznam kontrolnih točk in ga posredujejo Komisiji.

4.   Pred sprostitvijo pošiljk v prosti pretok nosilec živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme ali njihov predstavnik carinskim organom predloži dokaz, da je bil uradni nadzor iz odstavka 1 opravljen, rezultati fizičnih pregledov, kadar so takšni pregledi potrebni, pa ugodni.

Člen 5

Poročila

Države članice vsake tri mesece Komisiji predložijo poročilo o vseh rezultatih analiz uradnega nadzora iz člena 4(1). Navedena poročila se predložijo v mesecu, ki sledi vsakemu četrtletju.

Člen 6

Stroški

Vse stroške, nastale zaradi uradnega nadzora iz člena 4(1), vključno z vzorčenjem, analizo, shranjevanjem in vsemi ukrepi, ki so posledica neupoštevanja, poravna nosilec živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme.

Člen 7

Razveljavitev

Odločba Komisije 2008/798/ES se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(2)  UL L 273, 15.10.2008, str. 18.

(3)  UL L 124, 20.5.2009, str. 21.


26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1136/2009

z dne 25. novembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 27. novembra 2008 objavil mednarodni standard računovodskega poročanja 1 Prvo sprejetje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: revidirani MSRP 1). Revidirani MSRP 1 zamenjuje veljavni MSRP 1 zaradi lažje uporabe in enostavnejše spremembe MSRP v prihodnosti. Revidirani MSRP 1 iz standarda tudi umika nekaj zastarelih smernic o prehodu in vsebuje nekaj manjših sprememb besedila. Sedanje zahteve se ne spremenijo.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da revidirani MSRP 1 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), proučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se mednarodni standard za finančno poročanje (MSRP 1) Prvo sprejetje mednarodnih standardov za finančno poročanje nadomesti s MSRP 1 Prvo sprejetje mednarodnih standardov za finančno poročanje (revidiranih leta 2008), kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Vse družbe uporabljajo MSRP 1, kakor je določen v Prilogi k tej uredbi, najpozneje od začetka svojega prvega obračunskega leta po 31. decembru 2009.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 1

Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org“

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 1

Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

CILJ

1

Cilj tega MSRP je zagotoviti, da prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP in njegova medletna računovodska poročila za del obdobja, ki ga zajemajo ti računovodski izkazi, vsebujejo visoko kakovostne informacije, ki:

(a)

so za uporabnike pregledne in primerljive za vsa predstavljena obdobja;

(b)

zagotavljajo ustrezno izhodišče za računovodstvo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP); in

(c)

jih je mogoče pripraviti s stroški, ki ne presegajo koristi.

PODROČJE UPORABE

2

Podjetje mora uporabiti ta MSRP v:

(a)

prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP; in

(b)

vsakem morebitnem medletnem računovodskem poročilu, ki ga predstavi v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje za obdobje, zajeto v njegovih prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP.

3

Prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP so prvi letni računovodski izkazi, v katerih podjetje sprejme MSRP z izrecno izjavo brez pridržkov v teh računovodskih izkazih o skladnosti z MSRP. Računovodski izkazi v skladu z MSRP so prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP, če je podjetje na primer:

(a)

predstavilo svoje najnovejše prejšnje računovodske izkaze:

(i)

v skladu z zahtevami v državi, ki v vseh pogledih niso skladne z MSRP;

(ii)

so v vseh pogledih skladne z MSRP, razen da računovodski izkazi niso vsebovali izrecne izjave brez pridržkov, da so pripravljeni v skladu z MSRP;

(iii)

vsebujejo izrecno izjavo brez pridržkov o skladnosti z nekaterimi, vendar ne vsemi MSRP;

(iv)

v skladu z zahtevami v državi, ki niso skladne z MSRP, ob uporabi nekaterih posameznih MSRP za obračunavanje postavk, za katere zahteve v državi niso obstajale; ali

(v)

v skladu z zahtevami v državi, z uskladitvijo nekaterih zneskov z zneski, določenimi v skladu z MSRP;

(b)

pripravilo računovodske izkaze v skladu z MSRP samo za notranjo uporabo in ji ni dalo na voljo lastnikom podjetja ali drugim zunanjim uporabnikom;

(c)

pripravilo sveženj poročil v skladu z MSRP za namene konsolidiranja brez priprave celotnega sklopa računovodskih izkazov, kot je opredeljeno v MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil popravljen leta 2007); ali

(d)

ni predstavilo računovodskih izkazov za prejšnja obdobja.

4

Ta MSRP se uporablja, ko podjetje prvikrat uporabi MSRP. Ne uporablja se, kadar podjetje na primer:

(a)

neha predstavljati računovodske izkaze v skladu z zahtevami v državi in jih je prej predstavljalo skupaj z drugim kompletom računovodskih izkazov, ki so vsebovali izrecno izjavo brez pridržkov o skladnosti z MSRP;

(b)

je v prejšnjem letu predstavilo računovodske izkaze v skladu z zahtevami v državi in so ti računovodski izkazi vsebovali izrecno izjavo brez pridržkov o skladnosti z MSRP; ali

(c)

je v prejšnjem letu predstavilo računovodske izkaze, ki so vsebovali izrecno izjavo brez pridržkov o skladnosti z MSRP, celo če so revizorji dali pridržek na revizijsko poročilo za te računovodske izkaze.

5

Ta MSRP se ne uporablja za spremembe računovodskih usmeritev, ki jih naredi podjetje, ki že uporablja MSRP. Take spremembe so predmet:

(a)

zahtev o spremembah v računovodskih usmeritvah MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, in

(b)

posebnih prehodnih zahtev v drugih MSRP.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

Začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP

6

Podjetje mora na dan prehoda na MSRP pripraviti in predstaviti začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP. To je izhodišče za računovodstvo v skladu z MSRP.

Računovodske usmeritve

7

Podjetje mora uporabljati iste računovodske usmeritve v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP, razen kot je določeno v 13.–19. členu in Prilogah B–E.

8

Podjetje ne uporablja različnih možnosti v MSRP, ki so bile veljavne na zgodnejše datume. Podjetje lahko uporablja nov MSRP, ki še ni obvezen, če ta dovoljuje zgodnjo uporabo.

Primer: Dosledna uporaba najnovejše različice MSRP

Ozadje

Konec prvega obdobja poročanja po MSRP podjetja A je 31. december 20X5. Podjetje A odloči, da bo v teh računovodskih izkazih predstavilo primerjalne informacije samo za eno leto (glej 21. člen). Zato je njegov datum prehoda na MSRP začetek poslovanja 1. januarja 20X4 (ali enakovredno konec poslovanja 31. decembra 20X3). Podjetje A je predstavilo računovodske izkaze v skladu s svojimi prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli letno do 31. decembra vsako leto, do vključno 31. decembra 20X4.

Uporaba zahtev

Podjetje A mora uporabljati MSRP, ki so veljavni za obdobja, ki se končajo 31. decembra 20X5 pri:

(a)

pripravi in predstavitvi začetnega izkaza finančnega položaja v skladu z MSRP 1. januarja 20X4, in

(b)

pripravi in predstavitvi svojega izkaza finančnega položaja za 31. december 20X5 (vključno s primerjalnimi zneski za 20X4), izkaza vseobsegajočega donosa, izkaza sprememb lastniškega kapitala in izkaza denarnih tokov za leto do 31. decembra 20X5 (vključno s primerjalnimi zneski za 20X4) ter razkritij (vključno s primerjalnimi informacijami za 20X4).

Če nov MSRP še ni obvezen, vendar se dovoljuje zgodnja uporaba, podjetje A lahko, vendar ni obvezno, navedeni MSRP uporabi v svojih prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP.

9

Prehodne določbe v drugih MSRP se uporabljajo za spremembe računovodskih usmeritev podjetja, ki že uporablja MSRP; prehodne določbe se ne uporabljajo, če podjetje prvič uporabi MSRP, razen če je v Prilogah B–E določeno drugače.

10

Razen kakor je opisano v 13.–19. členu in Prilogah B–E, podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP:

(a)

pripozna vsa sredstva in obveznosti, katerih pripoznanje zahtevajo MSRP;

(b)

ne pripozna postavk kot sredstev ali obveznosti, če MSRP ne dovoljujejo takega pripoznanja,

(c)

ponovno razvrsti postavke, ki so v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli pripoznane kot ena vrsta sredstva, obveznosti ali sestavnega dela lastniškega kapitala, vendar so v skladu z MSRP različne vrste sredstva, obveznosti ali sestavnega dela lastniškega kapitala; in

(d)

uporabi MSRP pri merjenju vseh pripoznanih sredstev in obveznosti.

11

Računovodske usmeritve, ki jih podjetje uporablja v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP, se lahko razlikujejo od usmeritev, ki jih je uporabilo za isti dan ob uporabi prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel. Nastale prilagoditve izhajajo iz dogodkov in transakcij pred dnem prehoda na MSRP. Zato mora podjetje te prilagoditve neposredno pripoznati v zadržanih čistih dobičkih (ali po potrebi v drugi kategoriji lastniškega kapitala) na datum prehoda na MSRP.

12

Ta MSRP določa dve kategoriji izjem od načela, da mora biti začetni izkaz finančnega položaja podjetja, pripravljen v skladu z MSRP, v skladu z vsakim MSRP:

(a)

Priloga B prepoveduje uporabo določenih vidikov drugih MSRP za nazaj.

(b)

Priloge C–E odobrijo izvzetje od nekaterih zahtev drugih MSRP.

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

13

Ta MSRP prepoveduje uporabo določenih vidikov drugih MSRP za nazaj. Te izjeme so določene v 14.–17. členu in Prilogi B.

Ocene

14

Ocene podjetja v skladu z MSRP na datum prehoda na MSRP morajo biti skladne z ocenami za isti dan v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (po prilagoditvah, ki odražajo kakršne koli razlike v računovodskih usmeritvah), razen če ni objektivnih dokazov, da so bile v navedenih ocenah napake.

15

Podjetje lahko prejme informacije o ocenah, ki jih je naredilo v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, po datumu prehoda na MSRP. V skladu s 14. členom mora podjetje obravnavati prejem navedene informacije enako kot neprilagodljive dogodke po obdobju poročanja v skladu z MRS 10 Dogodki po poročevalskem obdobju. Predpostavljamo, da je datum prehoda podjetja na MSRP 1. januar 20X4 in nove informacije 15. julija 20X4 zahtevajo spremembo ocene, izdelane v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli 31. decembra 20X3. Podjetje teh novih informacij ne sme odražati v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP (razen če je potrebna prilagoditev ocen za kakršne koli razlike v računovodskih usmeritvah ali obstajajo objektivni dokazi, da so bile v navedenih ocenah napake). Namesto tega mora podjetje izraziti te nove informacije v poslovnem izidu (ali če je primerno, drugem vseobsegajočem donosu) za leto, ki se konča 31. decembra 20X4.

16

Podjetje bo morda moralo izdelati ocene na podlagi MSRP na datum prehoda na MSRP, ki v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na ta dan niso bile potrebne. Za doseganje skladnosti z MRS 10 morajo te ocene v skladu z MSRP odražati pogoje, ki so obstajali na datum prehoda na MSRP. Zlasti ocene tržnih cen, obrestnih mer ali deviznih tečajev na datum prehoda na MSRP morajo odražati tržne pogoje na navedeni dan.

17

14.–16. člen se uporablja za začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP. Uporablja se tudi za primerjalno obdobje, predstavljeno v prvih računovodskih izkazih podjetja v skladu z MSRP, in v tem primeru se sklicevanja na datum prehoda na MSRP nadomestijo s sklicevanji na konec navedenega primerjalnega obdobja.

Izvzetje iz drugih MSRP

18

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več izjem, navedenih v Prilogah C–E. Podjetje ne sme uporabljati teh izjem po analogiji z drugimi postavkami.

19

Nekatere izjeme iz Prilog C–E se nanašajo na pošteno vrednost. Pri določanju poštene vrednosti v skladu s tem MSRP mora podjetje uporabiti opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A in morebitno bolj določeno vodilo v drugih MSRP o določanju poštenih vrednosti za zadevno sredstvo ali obveznost. Te poštene vrednosti morajo odražati pogoje, ki so obstajali na dan, za katerega so bile določene.

PREDSTAVLJANJE IN RAZKRIVANJE

20

Ta MSRP ne vzpostavlja izjem od zahtev po predstavljanju in razkritju v drugih MSRP.

Primerjalne informacije

21

Za uskladitev z MRS 1 morajo prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP vključevati najmanj tri izkaze finančnega položaja, dva izkaza vseobsegajočega donosa, dva ločena izkaza poslovnega izida (če je predstavljen), dva izkaza denarnih tokov in dva izkaza sprememb lastniškega kapitala ter s tem povezana pojasnila, vključno s primerjalnimi informacijami.

Primerjalne informacije in povzetki preteklih podatkov, ki niso v skladu z MSRP

22

Nekatera podjetja predstavijo povzetek preteklih podatkov za izbrane podatke za obdobja pred prvim obdobjem, za katero predstavijo popolne primerjalne informacije v skladu z MSRP. Ta MSRP ne zahteva, da so taki povzetki v skladu z zahtevami MSRP za pripoznavanje in merjenje. Nadalje nekatera podjetja predstavijo primerjalne informacije v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli in tudi primerjalne informacije, ki jih zahteva MRS 1. Podjetje mora v vseh računovodskih izkazih, ki vsebujejo povzetke preteklih podatkov ali primerjalne informacije v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli:

(a)

vidno označiti, da informacije prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel niso pripravljene v skladu z MSRP; in

(b)

razkriti vrsto glavnih prilagoditev, po katerih bi bili v skladu z MSRP. Podjetju teh prilagoditev ni treba količinsko določiti.

Obrazložitev prehoda na MSRP

23

Podjetje mora obrazloži, kako je prehod s prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel na MSRP vplival na sporočeni finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove.

Uskladitve

24

Za uskladitev s 23. členom mora podjetje v svoje prve računovodske izkaze v skladu z MSRP vključiti:

(a)

uskladitve svojega lastniškega kapitala, ki je bil sporočen v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, z lastniškim kapitalom v skladu z MSRP za oba naslednja datuma:

(i)

datum prehoda na MSRP; in

(ii)

konec zadnjega obdobja, predstavljenega v najnovejših letnih računovodskih izkazih podjetja v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

(b)

uskladitev s celotnim vseobsegajočim donosom v skladu z MSRP za zadnje obdobje v najnovejših letnih računovodskih izkazih podjetja. Izhodišče za to uskladitev mora biti celotni vseobsegajoči donos v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli za isto obdobje ali, če podjetje ni sporočilo takega skupnega vseobsegajočega donosa, poslovni izid v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

(c)

če je podjetje pripoznalo ali razveljavilo kakršne koli izgube zaradi oslabitve prvikrat pri pripravi svojega začetnega izkaza finančnega položaja v skladu z MSRP, razkritja, ki bi jih MRS 36 Oslabitev sredstev zahteval, če bi podjetje pripoznalo te izgube zaradi oslabitve ali razveljavitve v obdobju, ki se začne z dnem prehoda na MSRP.

25

Uskladitve, ki jih zahteva 24.(a) in (b) člen, morajo biti dovolj podrobne, da uporabniki lahko razumejo bistvene prilagoditve izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa. Če je podjetje predstavilo izkaz denarnih tokov v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, obrazloži tudi bistvene prilagoditve izkaza denarnih tokov.

26

Če podjetje ugotovi, da so bile na podlagi prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel narejene napake, morajo uskladitve, ki jih zahteva 24.(a) in (b) člen, razlikovati med popravki navedenih napak in spremembami računovodskih usmeritev.

27

MRS 8 ne obravnava sprememb v računovodskih usmeritvah, do katerih pride, ko podjetje prvikrat uporabi MSRP. Zato se zahteve MRS 8 za razkritje sprememb v računovodskih usmeritvah ne uporabljajo za prve računovodske izkaze podjetja v skladu z MSRP.

28

Če podjetje ni predstavilo računovodskih izkazov za prejšnja obdobja, je treba v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP to dejstvo razkriti.

Opis finančnih sredstev ali finančnih obveznosti

29

Podjetje lahko določi prej pripoznano finančno sredstvo ali finančno obveznost kot finančno sredstvo ali finančno obveznost po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, ali finančno sredstvo kot na razpolago za prodajo, skladno z D19. členom. Podjetje mora razkriti pošteno vrednost finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, označeno za vsako vrsto na datum označitve in razvrstitev, ter knjigovodsko vrednost v prejšnjih računovodskih izkazih.

Uporaba poštene vrednosti kot predpostavljene vrednosti

30

Če podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP uporablja pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost za postavko nepremičnine, naprave in opreme, naložbene nepremičnine ali neopredmetenega sredstva (glej D5. in D7. člen), morajo prvi računovodski izkazi podjetja v skladu z MSRP razkriti za vsako vrstično postavko v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP:

(a)

zbir navedenih poštenih vrednosti; in

(b)

agregatno uskladitev knjigovodskih vrednosti, sporočenih v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

Uporaba predpostavljene vrednosti za naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja

31

Podobno, če podjetje podobno v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP v svojih ločenih računovodskih izkazih uporablja pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost za naložbo v odvisno, skupaj obvladovano ali pridruženo podjetje (glej D15. člen), mora v prvih ločenih računovodskih izkazih podjetja, pripravljenih v skladu s MSRP, razkriti:

(a)

agregatno predpostavljeno vrednost naložb, za katere je predpostavljena vrednost knjigovodska vrednost po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načelih;

(b)

agregatno predpostavljeno vrednost naložb, za katere je predpostavljena vrednost poštena vrednost; in

(c)

agregatno uskladitev knjigovodskih vrednosti, sporočenih v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

Medletna računovodska poročila

32

Če podjetje predstavi medletno računovodsko poročilo v skladu z MRS 34 za del obdobja, ki ga zajemajo njegovi prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, mora za uskladitev s 23. členom poleg zahtev MRS 34 izpolniti naslednje zahteve:

(a)

Če je podjetje predstavilo medletno računovodsko poročilo za primerljivo vmesno obdobje predhodnega poslovnega leta, mora vsako tako medletno poročilo vključevati:

(i)

uskladitev njegovega lastniškega kapitala v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ob koncu navedenega primerljivega medletnega obdobja z lastniškim kapitalom v skladu z MSRP na navedeni datum; in

(ii)

uskladitev njegovega celotnega vseobsegajočega donosa v skladu z MSRP za navedeno primerljivo vmesno obdobje (tekoče in v tekočem letu do tega datuma). Izhodišče za to uskladitev mora biti celotni vseobsegajoči donos v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli za to obdobje ali, če podjetje ni sporočilo takega skupnega vseobsegajočega donosa, poslovni izid v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

(b)

Poleg uskladitev, ki jih zahteva (a), mora prvo medletno računovodsko poročilo podjetja v skladu z MRS 34 za del obdobja, ki ga zajemajo prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, vključevati uskladitve, opisane v 24.(a) in (b) členu (dopolnjeno s podrobnostmi, ki jih zahtevata 25. in 26. člen) ali sklicevanje na drug objavljen dokument, ki vključuje te uskladitve.

33

MRS 34 zahteva najmanjša razkritja, ki temeljijo na predpostavki, da imajo uporabniki medletnih računovodskih poročil tudi dostop do najnovejših letnih računovodskih izkazov. Vendar MRS 34 tudi zahteva, da podjetje razkrije ‚kakršne koli dogodke ali transakcije, ki so bistveni za razumevanje tekočega vmesnega obdobja‘. Če podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, a v svojih najnovejših letnih računovodskih izkazih v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ni razkrilo informacij, ki so bistvene za razumevanje tekočega vmesnega obdobja, mora njegovo medletno računovodsko poročilo razkriti navedene informacije ali vključevati sklicevanje na drug objavljen dokument, v katerem je tako razkritje.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

34

Podjetje mora uporabljati ta MSRP, če so njegovi prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP za obdobje, ki se začne 1. julija 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

35

Podjetje mora uporabljati spremembe v D1.(n) in D23. členu za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 23 Stroški izposojanja (kakor je bil popravljen leta 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

36

MSRP 3 Poslovne združitve (kakor je bil popravljen leta 2008) je spremenil 19., C1., C4.(f) in (g) člen. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

37

MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kakor je bil spremenjen leta 2008) je spremenil 13 in B7. člen. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

38

Sprememba Nabavna vrednost naložbe v odvisno, skupaj obvladovano ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 in MRS 27), izdana maja 2008, je dodala 31., D1.(g), D14. in D15. člen. Podjetje mora uporabljati te člene za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te člene za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

39

B7. člen je bil spremenjen z zbirko sprememb Izboljšave MSRP, izdano maja 2008. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

RAZVELJAVITEV MSRP 1 (IZDAN LETA 2003)

40

Ta MSRP nadomesti MSRP 1 (izdan leta 2003 in spremenjen maja 2008).

Dadatek A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

datum prehoda na MSRP

Začetek najzgodnejšega obdobja, za katero podjetje predstavi popolne primerjalne informacije v skladu z MSRP v svojih prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP.

predpostavljena vrednost

Znesek, ki se uporablja kot nadomestek za nabavno vrednost ali prevrednoteno vrednost na določen dan. Naknadno zmanjšanje vrednosti ali amortizacija predpostavlja, da je podjetje prvotno pripoznalo sredstvo ali obveznost na določen dan in da je bila njegova nabavna vrednost enaka predpostavljeni vrednosti.

poštena vrednost

Znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo oziroma poravnati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.

prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP

Prvi letni računovodski izkazi, v katerih podjetje sprejme Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) z izrecno izjavo brez pridržkov o skladnosti z MSRP.

prvo obdobje poročanja po MSRP

Zadnje obdobje poročanja, zajeto v prvih računovodskih izkazih podjetja v skladu z MSRP.

podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP

Podjetje, ki predstavi svoje prve računovodske izkaze v skladu z MSRP.

mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP)

Standardi in pojasnila, ki jih sprejme Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS). Ti zajemajo:

(a)

mednarodne standarde računovodskega poročanja;

(b)

mednarodne računovodske standarde; in

(c)

pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) oziroma nekdanjega Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP).

začetni izkaz finančnega položaja v skladu z MSRP

Izkaz finančnega položaja podjetja na dan prehoda na MSRP.

prejšnja splošno sprejeta računovodska načela

Podlaga računovodstva, ki jo je podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabljalo pred sprejetjem MSRP.

Priloga B

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

Ta priloga je sestavni del MSRP.

B1

Podjetje uporabi naslednje izjeme:

(a)

odprava pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti (B2. in B3. člen);

(b)

obračunavanje varovanja pred tveganjem (B4.–B6. člen); in

(c)

neobvladujoči deleži (B7. člen).

Odprava pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti

B2

Razen kot dovoljuje B3. člen, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, za naprej uporabiti zahteve glede odprave pripoznavanja iz MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje za transakcije, ki se opravijo 1. januarja 2004 ali pozneje. Drugače povedano, če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odpravi pripoznavanje neizpeljanih finančnih sredstev ali neizpeljanih finančnih obveznosti po svojih prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel zaradi transakcije, ki je nastala pred 1. januarjem 2004, ne sme pripoznati teh sredstev in obveznosti v skladu z MSRP (razen če so primerni za pripoznanje zaradi poznejše transakcije ali dogodka).

B3

Ne glede na B2. člen lahko podjetje uporabi zahteve za odpravo pripoznanja v MRS 39 za nazaj, od datuma po izbiri podjetja, če so bile potrebne informacije za uporabo MRS 39 pri finančnih sredstvih in finančnih obveznostih, za katere je bilo pripoznavanje odpravljeno zaradi preteklih transakcij, pridobljene ob času začetnega obračunavanja teh transakcij.

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

B4

Kot zahteva MRS 39, mora podjetje na datum prehoda na MSRP:

(a)

izmeriti vse izpeljane finančne instrumente po pošteni vrednosti; in

(b)

odpraviti vse časovno razmejene izgube in dobičke, ki izhajajo iz izpeljanih finančnih instrumentov, ki so bili sporočeni v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, kot da bi bili sredstva ali obveznosti.

B5

Podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP ne odraža razmerja varovanja pred tveganjem take vrste, ki ne izpolnjuje pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z MRS 39 (na primer številna razmerja varovanja pred tveganjem, kjer je instrument za varovanje pred tveganjem gotovinski instrument ali pisna opcija; kadar je pred tveganjem varovana postavka neto pozicija; ali kadar varovanje pred tveganjem krije obrestna tveganja v finančnih naložbah v posesti do zapadlosti). Če pa je podjetje označilo neto pozicijo kot pred tveganjem varovano postavko v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, lahko določi posamezno postavko znotraj neto pozicije kot pred tveganjem varovano postavko v skladu z MSRP, pod pogojem, da to naredi najpozneje na datum prehoda na MSRP.

B6

Če je pred datumom prehoda na MSRP podjetje označevalo transakcijo kot varovanje pred tveganjem, vendar pa varovanje pred tveganjem ne izpolnjuje pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganjem v MRS 39, mora podjetje uporabiti 91. in 101. člen MRS 39, da preneha z obračunavanjem varovanja pred tveganjem. Transakcij, začetih ali sklenjenih pred tem datumom prehoda na MSRP, ni mogoče za nazaj označiti kot varovanje pred tveganjem.

Neobvladujoči deleži

B7

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabi naslednje zahteve MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) za naprej od datuma prehoda na MSRP:

(a)

zahteva iz 28. člena, da je celotni vseobsegajoči donos pripisan lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, tudi če to povzroči primanjkljaj v stanju neobvladujočih deležev;

(b)

zahteve iz 30. in 31. člena za obračunavanje sprememb deleža v lastniškem kapitalu obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja; in

(c)

zahteve iz 34.–37. člena glede obračunavanja izgube obvladovanja odvisnega podjetja in s tem povezane zahteve iz 8A. člena MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.

Vendar če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za uporabo MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008) za nazaj za pretekle poslovne združitve, mora uporabiti tudi MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) v skladu s C1. členom tega MSRP.

Dodatek C

Izjeme za poslovne združitve

Ta priloga je sestavni del MSRP. Podjetje mora uporabljati naslednje zahteve za poslovne združitve, ki jih je pripoznalo pred dnem prehoda na MSRP.

C1

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se lahko odloči, da ne bo uporabilo MSRP 3 (kakor je bil revidiran leta 2008) za nazaj za pretekle poslovne združitve (poslovne združitve, do katerih je prišlo pred datumom prehoda na MSRP). Vendar če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, prevrednoti katerokoli poslovno združitev, tako da je skladna z MSRP 3 (kakor je bil revidiran leta 2008), mora prevrednotiti vse kasnejše poslovne združitve in od tega datuma uporabljati MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008). Na primer, če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za prevrednotenje poslovne združitve, ki je nastala 30. junija 20X6, mora prevrednotiti vse poslovne združitve, do katerih je prišlo med 30. junijem 20X6 in prehodom na MSRP, od 30. junija 20X6 pa uporablja tudi MRS 27 (spremenjen leta 2008).

C2

Podjetju ni treba uporabljati MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev za nazaj za prilagoditve poštene vrednosti in dobro ime, ki izhajajo iz poslovnih združitev, do katerih je prišlo pred datumom prehoda na MSRP. Če podjetje MRS 21 ne uporablja za nazaj za prilagoditve poštene vrednosti in dobro ime, jih mora obravnavati kot sredstva in obveznosti podjetja, ne kot sredstva in obveznosti prevzetega podjetja. Torej so dobro ime in prilagoditve poštene vrednosti bodisi že izraženi v funkcijski valuti podjetja bodisi nedenarne postavke v tujih valutah, o katerih se poroča na podlagi menjalnega tečaja v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

C3

Podjetje lahko uporablja MRS 21 za nazaj za prilagoditve poštene vrednosti in dobro ime, ki izhajajo iz:

(a)

vseh poslovnih združitev, do katerih je prišlo pred datumom prehoda na MSRP; ali

(b)

vseh poslovnih združitev, ki jih podjetje izbere za prevrednotenje, da bi zagotovilo skladnost z MSRP 3 v skladu z zgornjim C1. členom.

C4

Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, MSRP 3 ne uporabi za nazaj za preteklo poslovno združitev, ima to za navedeno poslovno združitev naslednje posledice:

(a)

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora ohraniti isto razvrstitev (kot prevzem s strani pravnega prevzemnika, povratni prevzem s strani pravnega prevzetega podjetja, ali združevanje deležev) kot v računovodskih izkazih po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načelih.

(b)

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora pripoznati vsa svoja sredstva in obveznosti na datum prehoda na MSRP, ki so pridobljena ali prevzeta v pretekli poslovni združitvi, razen:

(i)

nekaterih finančnih sredstev in obveznosti, za katere je bilo pripoznanje v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli odpravljeno (glej B2. člen); in

(ii)

sredstev, vključno z dobrim imenom, in obveznosti, ki niso bila pripoznana v konsolidiranem izkazu finančnega položaja prevzemnika v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli in tudi ne bi izpolnjevala pogojev za pripoznavanje v skladu z MSRP v ločenem izkazu stanja finančnega položaja prevzetega podjetja (glej (f)–(i) spodaj).

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora pripoznati vse nastale spremembe s prilagoditvijo zadržanih čistih dobičkov (ali, če je to primerno drugih kategorij lastniškega kapitala), razen če sprememba izhaja iz pripoznanja neopredmetenega sredstva, ki je bilo prej vključeno v dobro ime (glej (g)(i) spodaj).

(c)

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora iz svojega začetnega izkaza finančnega položaja v skladu z MSRP izključiti vse postavke, pripoznane v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ki ne izpolnjujejo pogojev za pripoznavanje kot sredstvo ali obveznost v skladu z MSRP. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora obračunati nastale spremembe na naslednji način:

(i)

podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, je lahko preteklo poslovno združitev razvrstilo kot prevzem, kot neopredmeteno sredstvo pa pripoznalo postavko, ki ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje kot sredstvo v skladu z MRS 38 Neopredmetena sredstva. Navedeno postavko (in morebitne povezane časovno razmejene davčne obveznosti in neobvladujoče deleže) mora ponovno razvrstiti kot del dobrega imena (razen če je dobro ime odštelo neposredno od lastniškega kapitala v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli; glej (g)(i) in (i) spodaj);

(ii)

podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora pripoznati vse druge nastale spremembe v zadržanih čistih dobičkih (1).

(d)

MSRP zahtevajo naknadno merjenje nekaterih sredstev in obveznosti na podlagi, ki ni izvirna nabavna vrednost, kot je poštena vrednost. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora meriti ta sredstva in obveznosti na tej podlagi v svojem začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP, tudi če so bila pridobljena ali prevzeta v preteklih poslovnih združitvah. Nastale spremembe mora pripoznati v knjigovodski vrednosti s prilagoditvijo zadržanih čistih dobičkov (ali, če je to primerno, druge kategorije lastniškega kapitala), namesto dobrega imena.

(e)

Takoj po poslovni združitvi se v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli knjigovodska vrednost sredstev, ki so bila prevzeta, in obveznosti, ki so bile prevzete v navedeni poslovni združitvi, šteje v skladu z MSRP kot njihova predpostavljena vrednost na navedeni dan. Če MSRP zahtevajo merjenje teh sredstev in obveznosti na podlagi stroškov na poznejši dan, je predpostavljena vrednost osnova za zmanjšanje vrednosti ali amortizacijo na podlagi stroškov od dneva poslovne združitve.

(f)

Če sredstvo, ki je bilo pridobljeno, ali obveznost, ki je bila prevzeta v prejšnji poslovni združitvi, nista bila pripoznana v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP predpostavljena vrednost ni nič. Namesto tega ga mora prevzemnik v svojem konsolidiranem izkazu finančnega položaja pripoznati in meriti na podlagi, ki bi jo MSRP zahtevali v izkazu finančnega položaja prevzetega podjetja. Da ponazorimo: če prevzemnik v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ne bi usredstvil finančnih najemov, prevzetih v pretekli poslovni združitvi, mora te najeme usredstviti v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih, kakor bi MRS 17 Najemi zahteval, da prevzeto podjetje naredi v svojem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP. Podobno, če prevzemnik v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ne bi pripoznal pogojne obveznosti, ki še vedno obstaja na datum prehoda na MSRP, mora prevzemnik to pogojno obveznost pripoznati na ta datum, razen če bi MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva prepovedoval njeno pripoznanje v računovodskih izkazih prevzetega podjetja. Če pa sta bila sredstvo ali obveznost vključena v dobro ime v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, vendar bi bila v skladu z MSRP 3 pripoznana ločeno, navedeno sredstvo ali obveznost ostaneta v dobrem imenu, razen če bi MSRP zahtevali, da se pripoznata v računovodskih izkazih prevzetega podjetja.

(g)

Knjigovodska vrednost dobrega imena v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP je njegova knjigovodska vrednost v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na datum prehoda na MSRP, po naslednjih dveh prilagoditvah:

(i)

če (c)(i) zgoraj tako zahtevata, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, povečati knjigovodsko vrednost dobrega imena, ko ponovno razvrsti postavko, ki jo je v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli pripoznalo kot neopredmeteno sredstvo. Podobno, če (f) zgoraj zahteva, da podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, pripozna neopredmeteno sredstvo, ki je bilo v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli vključeno v pripoznano dobro ime, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, skladno s tem zmanjšati knjigovodsko vrednost dobrega imena (in, če je to primerno, prilagoditi časovno razmejene davčne obveznosti in neobvladujoče deleže);

(ii)

ne glede to, ali kaj kaže na možno oslabitev dobrega imena, mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabiti MRS 36 pri preskušanju dobrega imena zaradi oslabitve na datum prehoda na MSRP in pri pripoznavanju iz tega izhajajoče izgube zaradi oslabitve v zadržanih čistih dobičkih (ali če tako zahteva MRS 36 pri prevrednotovalnem presežku). Preskušanje oslabitve mora temeljiti na pogojih na datum prehoda na MSRP.

(h)

Na datum prehoda na MSRP se ne naredijo nobene druge uskladitve knjigovodske vrednosti dobrega imena. Na primer podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, ne spremeni knjigovodske vrednosti dobrega imena:

(i)

da bi izključilo nedokončane raziskave in razvoj, prevzete v navedeni poslovni združitvi (razen če bi povezano neopredmeteno sredstvo izpolnjevalo pogoje za pripoznavanje v skladu z MRS 38 v izkazu finančnega položaja prevzetega podjetja);

(ii)

da bi prilagodilo prejšnjo amortizacijo dobrega imena;

(iii)

da bi razveljavilo prilagoditve dobrega imena, ki jih MSRP 3 ne bi dovolil, vendar so bile opravljene v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli zaradi prilagoditev sredstev in obveznosti med dnem poslovne združitve in dnem prehoda na MSRP.

(i)

Če je podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli dobro ime pripoznalo kot odbitek od lastniškega kapitala:

(i)

navedenega dobrega imena v začetnem izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP ne sme pripoznati. Nadalje tega dobrega imena ne sme prerazvrstiti v poslovni izid, če proda odvisno podjetje ali če pride do oslabitve naložbe v odvisno podjetje;

(ii)

prilagoditve, ki izhajajo iz naknadne rešitve pogojnih obveznosti, ki vplivajo na premislek o nakupu, je treba pripoznati v zadržanih čistih dobičkih.

(j)

V skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko ni konsolidiralo odvisnega podjetja, ki ga je prevzelo v pretekli poslovni združitvi (na primer zato, ker ga obvladujoče podjetje v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ni štelo kot odvisno podjetje ali ni pripravljajo konsolidiranih računovodskih izkazov). Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora uskladiti knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti odvisnega podjetja z zneskom, ki bi jih MSRP zahtevali v izkazu finančnega položaja odvisnega podjetja. Predpostavljena vrednost dobrega imena je enaka razliki na datum prehoda na MSRP med:

(i)

deležem obvladujočega podjetja v teh usklajenih knjigovodskih vrednostih; in

(ii)

nabavno vrednostjo naložbe v odvisno podjetje v ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja.

(k)

Merjenje neobvladujočega deleža in časovno razmejene davčne obveznosti izhaja iz merjenja drugih sredstev in obveznosti. Zato zgornje prilagoditve pripoznanih sredstev in obveznosti vplivajo na neobvladujoče deleže in časovno razmejene davčne obveznosti.

C5

Izjeme za pretekle poslovne združitve se uporablja tudi za pretekle pridobitve naložb v pridruženih podjetjih in deležev v skupnih podvigih. Datum, izbran za C1. člen, se enako uporablja za vse take pridobitve.


(1)  Take spremembe vključujejo prerazvrstitev iz ali v neopredmetena sredstva, če dobro ime v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ni bilo pripoznano kot sredstvo. Do tega pride, če je podjetje v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (a) dobro ime odštelo neposredno od lastniškega kapitala ali pa (b) poslovne združitve ni obravnavalo kot prevzem.

Priloga D

Izvzetje iz drugih MSRP

Ta priloga je sestavni del MSRP.

D1

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

plačilne transakcije na podlagi delnic (D2. in D3. člen);

(b)

zavarovalne pogodbe (D4. člen);

(c)

poštena vrednost ali prevrednotena vrednost kot predpostavljena vrednost (D5.–D8. člen);

(d)

najemi (D9. člen);

(e)

zaslužki zaposlencev (D10. in D11. člen);

(f)

kumulativne razlike pri prevedbi (D12. in D13. člen);

(g)

naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja (D14. in D15. člen);

(h)

sredstva in obveznosti odvisnih podjetij, pridruženih podjetij in skupnih podvigov (D16. in D17. člen);

(i)

sestavljeni finančni instrumenti (D18. člen);

(j)

opis predhodno pripoznanih finančnih instrumentov (D19. člen);

(k)

merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju (D20. člen);

(l)

obveznosti razgradnje, vključene v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (D21. člen);

(m)

finančna sredstva ali neopredmetena sredstva, obračunana v skladu z OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (D22. člen); in

(n)

stroški izposojanja (D23. člen).

Podjetje ne sme uporabljati teh izjem po analogiji z drugimi postavkami.

Plačilne transakcije na podlagi delnic

D2

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se spodbuja, ne pa tudi od njega zahteva, da uporablja MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic za kapitalske instrumente, ki so bili podeljeni 7. novembra 2002 ali pred tem datumom. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se prav tako spodbuja, ne pa tudi od njega zahteva, da uporablja MSRP 2 za kapitalske instrumente, ki so bili podeljeni po 7. novembru 2002 in ki so se odmerili pred kasnejšim od datumov: (a) datum prehoda na MSRP in (b) 1. januar 2005. Vendar če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za uporabo MSRP 2 za takšne kapitalske instrumente, lahko to stori samo, če je podjetje javno izkazalo pošteno vrednost teh kapitalskih instrumentov, določeno na datum merjenja, kot je opredeljeno v MSRP 2. Za vse podelitve kapitalskih instrumentov, za katera se ne uporablja MSRP 2 (npr. kapitalski instrumenti, podeljeni 7. novembra 2002 ali pred tem datumom), podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, vseeno razkrije informacije, ki jih zahtevata 44. in 45. člen MSRP 2. Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, spremeni pogoje podelitve kapitalskih instrumentov, za katere se ni uporabljal MSRP 2, podjetje ni obvezano uporabljati 26.–29. člene iz MSRP 2, če je do spremembe prišlo pred datumom prehoda na MSRP.

D3

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se spodbuja, ne pa tudi od njega zahteva, da uporablja MSRP 2 za obveznosti, ki izhajajo iz plačilnih transakcij na podlagi delnic, ki so bile poravnane pred datumom prehoda na MSRP. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se prav tako spodbuja, ne pa tudi od njega zahteva, da uporablja MSRP 2 za obveznosti, ki so bile poravnane pred 1. januarjem 2005. Za obveznosti, za katere se uporablja MSRP 2, podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, ni obvezano na novo formulirati primerjalnih informacij, v kolikor se te informacije nanašajo na obdobje ali datum pred 7. novembrom 2002.

Zavarovalne pogodbe

D4

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporabi prehodne določbe iz MSRP 4 Zavarovalne pogodbe. MSRP 4 omejuje spremembe v računovodskih usmeritvah za zavarovalne pogodbe, vključno s spremembami, ki jih naredi podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP.

Poštena vrednost ali prevrednotena vrednost kot predpostavljena vrednost

D5

Podjetje lahko izbere merjenje postavke nepremičnine, naprave in oprema na datum prehoda na MSRP po pošteni vrednosti in uporabi to pošteno vrednost kot predpostavljeno vrednost na ta dan.

D6

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporabi prevrednoteno vrednost po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načel za postavko nepremičnine, naprave in oprema na ali pred dnem prehoda na MSRP kot predpostavljeno vrednost na dan prevrednotenja, če je bila na dan prevrednotenja prevrednotena vrednost na splošno primerljiva s:

(a)

pošteno vrednostjo; ali

(b)

nabavno vrednostjo ali prevrednoteno vrednostjo v skladu z MSRP, prilagojeno tako, da odraža na primer spremembe splošnega ali določenega indeksa cen.

D7

Izbira v D5. in D6. členu je na voljo tudi za:

(a)

naložbene nepremičnine, če se podjetje odloči za uporabo modela nabavne vrednosti v MRS 40 Naložbene nepremičnine, in

(b)

neopredmetena sredstva, ki izpolnjujejo:

(i)

merila za pripoznavanje v MRS 38 (vključno z zanesljivim merjenjem izvirne nabavne vrednosti); in

(ii)

merila v MRS 38 za prevrednotenje (vključno z obstojem delujočega trga).

Podjetje teh izbir ne uporablja za druga sredstva ali za obveznosti.

D8

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, je lahko oblikovalo predpostavljeno vrednost v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli za nekatera ali za vsa svoja sredstva in obveznosti z merjenjem po pošteni vrednosti na določen dan zaradi dogodka, kot je privatizacija ali začetna javna ponudba. Tako merjenje poštene vrednosti, ki jo je povzročil dogodek, lahko šteje kot predpostavljena vrednost v skladu z MSRP na dan takega merjenja.

Najemi

D9

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporabi prehodne določbe iz OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem. Tako lahko podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, določi, ali dogovor, ki obstaja na datum prehoda na MSRP, vsebuje najem na podlagi dejstev in okoliščin, ki obstajajo na navedeni datum.

Zaslužki zaposlencev

D10

V skladu z MRS 19 Zaslužki zaposlencev lahko podjetje uporabi pristop „pasu“, ki pušča nekaj aktuarskih dobičkov in izgub nepripoznanih. Uporaba tega pristopa za nazaj zahteva, da podjetje razdeli kumulativne aktuarske dobičke in izgube od nastanka načrta do datuma prehoda na MSRP na pripoznani in na nepripoznani del. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko odloči, da bo pripoznalo vse kumulativne aktuarske dobičke in izgube na datum prehoda na MSRP, tudi če za poznejše aktuarske dobičke in izgube uporabi pristop „pasu“. Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, izbere to možnost, jo mora uporabljati za vse svoje načrte.

D11

Podjetje lahko razkrije zneske, ki jih zahteva 120.A(p) člen MRS 19, ker so zneski določeni za vsako letno obračunsko obdobje za naprej od datuma prehoda na MSRP.

Kumulativne razlike pri prevedbi

D12

MRS 21 zahteva, da podjetje:

(a)

pripozna nekaj razlik pri prevedbi v drugem vseobsegajočem donosu in jih akumulira v ločeni sestavini lastniškega kapitala; in

(b)

pri odpravi poslovanja v tujini prerazvrsti kumulativno razliko pri prevedbi za to poslovanje v tujini (vključno, če je primerno, dobičke in izgube na povezanem varovanju pred tveganjem) iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot del dobička ali izgube ob odpravi.

D13

Vendar podjetju, ki prvikrat uporabi MSRP, ni treba ravnati v skladu s temi zahtevami za kumulativne razlike pri prevedbi, ki so obstajale na datum prehoda na MSRP. Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabi to izvzetje:

(a)

kumulativne razlike pri prevedbi za vse poslovanje v tujini se štejejo, da so na datum prehoda na MSRP nič, in

(b)

dobiček ali izguba pri poznejši ukinitvi poslovanja v tujini izključuje razlike pri prevedbi, ki so se pojavile pred dnem prehoda na MSRP in vključuje poznejše razlike pri prevedbi.

Naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja

D14

Kadar podjetje pripravi ločene računovodske izkaze, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) zahteva, da podjetje obračuna svoje naložbe v odvisna, skupaj obvladovana in pridružena podjetja bodisi:

(a)

po nabavni vrednosti bodisi

(b)

v skladu z MRS 39.

D15

Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, tako naložbo izmeri po nabavni vrednosti v skladu s D14. členom, mora to naložbo v ločenem začetnem izkazu finančnega položaja, pripravljenem v skladu z MSRP, izmeriti po enem od naslednjih zneskov:

(a)

nabavna vrednost, določena v skladu z MRS 27, ali

(b)

predpostavljena vrednost. Predpostavljena vrednost take naložbe je njena:

(i)

poštena vrednost (določena v skladu z MRS 39) na dan, ko podjetje v svojih ločenih računovodskih izkazih opravi prehod na MSRP; ali

(ii)

knjigovodska vrednost na ta dan po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načelih.

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko za merjenje svoje naložbe v vsako odvisno, skupaj obvladovano ali pridruženo podjetje, za katero izbere, da jo bo meril po predpostavljeni vrednosti, izbere (i) ali (ii) zgoraj.

Sredstva in obveznosti odvisnih podjetij, pridruženih podjetij in skupnih podvigov

D16

Če odvisno podjetje prvikrat uporabi MSRP pozneje kot njegovo obvladujoče podjetje, mora odvisno podjetje v svojih računovodskih izkazih izmeriti svoja sredstva in obveznosti bodisi po:

(a)

knjigovodskih vrednostih, ki bi bile vključene v konsolidirane računovodske izkaze obvladujočega podjetja, na podlagi datuma prehoda obvladujočega podjetja na MSRP, če ni bilo prilagoditev za postopke konsolidiranja in za učinke poslovne združitve, v kateri je obvladujoče podjetje prevzelo odvisno podjetje; ali

(b)

knjigovodskih vrednostih v skladu s preostankom tega MSRP, pri čemer se upošteva datum, ko je odvisno podjetje začelo uporabljati MSRP. Te knjigovodske vrednosti se lahko razlikujejo od tistih, ki so opisane v točki (a):

(i)

če izvzetje v tem MSRP povzroči merjenje, ki je odvisno od datuma prehoda na MSRP;

(ii)

če se računovodske usmeritve, ki jih odvisno podjetje uporablja pri izdelavi računovodskih izkazov, razlikujejo od tistih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov. Na primer, odvisno podjetje lahko za svojo računovodsko usmeritev uporablja model nabavne cene iz MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema), medtem ko skupina uporablja model prevrednotenja.

Podobna izbira je na voljo pridruženemu podjetju ali skupnemu podvigu, ki prvikrat uporabi MSRP pozneje kot podjetje, ki ima nanj občuten vpliv ali ga skupno obvladuje.

D17

Toda če podjetje prvikrat uporabi MSRP pozneje kot njegovo odvisno podjetje (ali pridruženo podjetje ali skupen podvig), mora podjetje v svojih konsolidiranih računovodskih izkazih meriti sredstva in obveznosti odvisnega podjetja (ali pridruženega podjetja ali skupnega podviga) po istih knjigovodskih vrednostih kot v računovodskih izkazih odvisnega podjetja (ali pridruženega podjetja ali skupnega podviga), potem ko opravi prilagoditev za konsolidiranje in prilagoditve obračunavanja lastniškega kapitala ter za učinke poslovne združitve, v kateri je obvladujoče podjetje prevzelo odvisno podjetje. Podobno, če obvladujoče podjetje prvikrat uporabi MSRP za svoje ločene računovodske izkaze prej ali pozneje kot za svoje konsolidirane računovodske izkaze, mora svoja sredstva in obveznosti meriti po istih vrednostih v obeh računovodskih izkazih, razen prilagoditev konsolidiranja.

Sestavljeni finančni instrumenti

D18

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje zahteva, da podjetje sestavljeni finančni instrument ob nastanku razdeli v ločene sestavine obveznosti in lastniškega kapitala. Če obveznosti niso več neporavnane, uporaba MRS 32 za nazaj vključuje ločevanje dveh delov lastniškega kapitala. Prvi del je v zadržanih čistih dobičkih in predstavlja kumulativne obresti, ki se natečejo na sestavni del obveznosti. Drugi del predstavlja prvotno sestavino lastniškega kapitala. Vendar v skladu s tem MSRP podjetju, ki prvikrat uporabi MSRP, ni treba ločiti teh dveh delov, če obveznosti na datum prehoda na MSRP niso več neporavnane.

Opis predhodno pripoznanih finančnih instrumentov

D19

MRS 39 dovoljuje, da se finančno sredstvo ob začetnem pripoznanju označi kot na razpolago za prodajo ali da se finančni instrument (pod pogojem, da zadošča določenim sodilom) označi kot finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti preko poslovnega izida. Kljub tej zahtevi se v naslednjih okoliščinah uporabljajo izjeme:

(a)

podjetje lahko naredi takšno označitev razpoložljivosti za prodajo na datum prehoda na MSRP.

(b)

podjetje lahko na datum prehoda na MSRP označi katero koli finančno sredstvo ali finančno obveznost po pošteni vrednosti preko poslovnega izida, pod pogojem, da sredstvo ali obveznost na ta dan zadošča sodilom v 9.(b)(i), 9.(b)(ii) ali 11.A členu MRS 39.

Merjenje poštene vrednosti finančnih sredstev ali finančnih obveznosti ob začetnem pripoznanju

D20

Ne glede na zahteve 7. in 9. člena lahko podjetje uporabi zahteve iz zadnjega stavka AG76. in AG76.A člena MRS 39 na enega od naslednjih načinov:

(a)

za naprej za transakcije, ki jih je sklenilo po 25. oktobru 2002; ali

(b)

za naprej za transakcije, ki jih je sklenilo po 1. januarju 2004.

Obveznosti razgradnje, vključene v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev

D21

OPMSRP 1 Spremembe v obstoječih obveznostih razgradnje, ponovne vzpostavitve in podobnih obveznostih zahteva posebne spremembe v razgradnji, ponovni vzpostavitvi in podobnih obveznostih, ki jih je treba prišteti ali odšteti od nabavne vrednosti sredstva, na katerega se nanašajo; popravljen amortizirljivi znesek sredstva se nato amortizira za naprej v njegovi preostali dobi koristnosti. Podjetju, ki prvikrat uporabi MSRP, ni treba upoštevati teh zahtev po spremembah v omenjenih obveznostih, če so se te pojavile pred datumom prehoda na MSRP. Če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, uporabi to izjemo, mora:

(a)

izmeriti obveznost na datum prehoda na MSRP v skladu z MRS 37;

(b)

v kolikor obveznost spada na področje uporabe OPMSRP 1, oceniti znesek, ki bi bil vključen v nabavno vrednost povezanega sredstva v trenutku, ko je nastala obveznost, z diskontiranjem obveznosti do tega datuma ob uporabi najprimernejše ocene tveganju prilagojene obrestne mere (ali mer) pri nabavi, ki bi jo (jih) uporabil za to obveznost v času trajanja zadevnega obdobja; in

(c)

izračunati akumulirano amortizacijo na ta znesek na datum uvedbe MSRP, in sicer na podlagi trenutne ocene dobe koristnosti tega sredstva, pri čemer se upošteva politika amortizacije, ki jo podjetje sprejme v skladu z MSRP.

Finančna sredstva ali neopredmetena sredstva, obračunana v skladu z OPMSRP 12

D22

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporabi prehodne določbe iz OPMSRP 12.

Stroški izposojanja

D23

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, lahko uporabi prehodne določbe iz 27. in 28. člena MRS 23, kakor je bil popravljen leta 2007. V teh členih je treba sklicevanje na datum začetka veljavnosti razumeti tako, da je datum začetka veljavnosti 1. julija 2009 ali datum prehoda na MSRP, kar je pozneje.

Dodatek E

Kratkoročna izvzetja iz MSRP

Ta priloga je sestavni del MSRP.

[Priloga je namenjena za morebitna prihodnja kratkoročna izvzetja].


26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/21


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1137/2009

z dne 25. novembra 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Insalata di Lusia (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Insalata di Lusia“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 89, 18.4.2009, str. 13.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži in predelani

ITALIJA

Insalata di Lusia (ZGO)


26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/23


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1138/2009

z dne 25. novembra 2009

o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Bitto (ZOP))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija proučila vlogo Italije za odobritev sprememb specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Bitto“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1263/96 (3).

(2)

Ker zadevne spremembe niso manjše v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006, je Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) navedene uredbe vlogo za spremembe objavila v Uradnem listu Evropske unije  (4). Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba spremembe odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe specifikacije, objavljene v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom iz Priloge k tej uredbi, se odobrijo.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. novembra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL L 148, 21.6.1996, str. 1.

(3)  UL L 163, 2.7.1996, str. 19.

(4)  UL C 87, 16.4.2009, str. 20.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.3   Siri

ITALIJA

Bitto (ZOP)


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

26.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/25


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. maja 2009

o ukrepih št. C 20/07 (ex NN 31/07) Španije za podjetje Pickman

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3541)

(Besedilo v španskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/849/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe (1) v skladu z navedenim členom, in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

(1)

Zaradi obtožb, ki jih je pritožnik navedel v dopisu, evidentiranem 5. aprila 2006, da so španski organi dodelili državno pomoč podjetju Pickman — La Cartuja de Sevilla S.A. (v nadaljnjem besedilu: Pickman/podjetje), je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v dopisih z dne 12. aprila 2006 in 12. februarja 2007 zaprosila španske organe, naj predložijo informacije; španski organi so odgovorili z dopisi, evidentiranimi 7. junija 2006, 30. avgusta 2006 in 18. aprila 2007.

(2)

Komisija je 27. junija 2007 španske organe obvestila, da se je odločila sprožiti postopek, pri čemer je njihove pripombe prejela v dopisih z dne 15. septembra 2007 in 26. novembra 2007.

(3)

Po objavi odločitve o sprožitvi postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: uvodna odločitev) v Uradnem listu Evropske unije10. oktobra 2007, v kateri je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe, je Komisija v dopisih, evidentiranih 26. novembra 2007 in 7. aprila 2008, prejela pripombe upravičenca do pomoči. Te pripombe so bile 12. februarja 2008 in 11. aprila 2008 poslane španskim organom, ki so odgovorili z dopisom z dne 2. aprila 2008. Komisija ni prejela nobenih pripomb tretjih oseb.

2.   UPRAVIČENEC

(4)

Podjetje Pickman, ki ima od leta 1841 sedež v Sevilli, je proizvajalec posode in porcelana. Podjetje se je običajno osredotočalo na proizvodnjo umetnoobrtnih izdelkov visoke kakovosti ter njihovo neposredno trženje hotelom, restavracijam ter podjetjem za pripravo in dostavo hrane ali prek sodelujočih maloprodajnih mest. Podjetje je nedavno razširilo svoje dejavnosti na trge za poslovna darila in hotelirstvo. Podjetje Pickman zaposluje zdaj okoli 140 delavcev, njegov promet pa je leta 2005 znašal 4,28 milijona EUR. Zato se šteje za srednje veliko podjetje (2).

(5)

Podjetje Pickman deluje na trgu keramike, na katerem se proda skupno za približno 26 milijard EUR izdelkov ter ki po ocenah predstavlja eno tretjino svetovne proizvodnje keramike in zaposluje 222 000 ljudi. Del tega trga, ki je opredeljen kot trg za „namizni pribor in okrasje“, ima nekatere posebne lastnosti, in sicer je zelo delovno intenziven, tesno povezan s končnim potrošnikom ter potrebuje konkurenco v zvezi z oblikovanjem in kakovostjo. Ta trg je odprt za trgovanje znotraj Skupnosti, pri čemer sta Združeno kraljestvo in Nemčija glavni državi proizvajalki in porabnici, medtem ko je delež Španije manj kot 5-odstoten, med proizvajalci pa obstaja konkurenca. Na nacionalni ravni je v Španiji dejavnih 11 podjetij, ki zaposlujejo približno 3 000 delavcev, na leto pa se proda skupno 60 milijonov izdelkov, kar znaša skupaj 84 milijonov EUR na leto (3).

3.   UKREPI

(6)

Ukrepi, ki jih zadeva uvodna odločitev, so (4):

ukrep 2: odpis 3,29 milijona EUR dolga podjetja Pickman za socialno varnost s posebnim sporazumom, sklenjenim 11. aprila 2000, ki se je razlikoval od splošnega sporazuma za upnike,

ukrepi 3 do 6: niz sindiciranih posojil v skupni vrednosti 1,87 milijona EUR ter subvencije za opredmetene in neopredmetene naložbe v skupni vrednosti 2,59 milijona EUR, predvidene v načrtu za prestrukturiranje, ki ga je podjetje Pickman predložilo regionalni vladi Andaluzije (Junta de Andalucía), pri čemer ga ja ta odobrila 2. marca 2004, kot je podrobneje navedeno v odstavkih 50, 51 in 52 uvodne odločitve,

ukrep 7: poroštvo, ki ga je odobrila Andaluzijska agencija za inovacije in razvoj (Agencia de Innovación y Desarrollo de Andalucía) (v nadaljnjem besedilu: IDEA) in znaša 1,3 milijona EUR, kar je 80 % posojila v vrednosti 1,65 milijona EUR, o katerem se je podjetje Pickman 28. decembra 2005 dogovorilo z banko. Poroštvo ni bilo uveljavljeno.

4.   RAZLOGI ZA SPROŽITEV POSTOPKA

(7)

Komisija je v uvodni odločitvi sprejela vmesni sklep, da ukrepi 2 do 7 morda pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(8)

Ker se je zdelo, da je glavni cilj ukrepov pomoč podjetju v težavah, je Komisija menila, da se za zadevo uporabljajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004), saj je bil ukrep 7, če pomeni državno pomoč, sprejet po začetku veljavnosti teh smernic.

(9)

Predhodna ocena Komisije je bila zlasti, da:

ukrepov ni mogoče šteti za pomoč za reševanje ob upoštevanju njihove oblike in trajanja,

bi lahko podjetje Pickman izkoristilo pomoč za prestrukturiranje, vendar brez načrta za prestrukturiranje ne bi bilo mogoče oceniti, ali bi ukrep obnovil dolgoročno sposobnost podjetja za preživetje.

(10)

Na podlagi informacij, ki so bile na voljo, se je Komisija odločila sprožiti formalni postopek preiskave, da odpravi dvome o značilnostih zadevnih ukrepov z vidika državne pomoči in o njihovi združljivosti s skupnim trgom.

5.   PRIPOMBE ŠPANIJE

(11)

Ko so bili španski organi obveščeni o uvodni odločitvi, so poslali naslednje pripombe glede posameznih zadevnih ukrepov.

(12)

Glede ukrepa 2 španski organi poudarjajo, da ima organ socialne varnosti kot prednostni upnik prednost pred navadnimi upniki, ker je razvrščen neposredno za upniki s poroštvi in dolgovi do delavcev podjetja. Zato prednost tega prednostnega statusa ni absolutna prednost, ampak to, da omogoča upniku, da ne podpiše sporazuma za splošne upnike in se odloči za posebni sporazum, s čimer zagotovi pogoje, ki morajo biti na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje ugodnejši od pogojev v sporazumih za splošne upnike. Španski organi so podrobno opisali tudi edini možni nadomestni možnosti, in sicer zaseg določenih opredmetenih in neopredmetenih sredstev. Vendar to nima prednosti pred drugimi predhodno evidentiranimi hipotekami ali izplačili delavcem, zato bi bil rezultat zelo verjetno nižje povračilo dolgov podjetja Pickman.

(13)

Španski organi popravljajo izjavo iz odstavka 16 uvodne odločitve in navajajo, da sta v skladu s sporazumom za splošne upnike obstajali dve nadomestni možnosti in ne le dve kumulativni možnosti, tj. povrniti 5 % terjatev v 75 dneh ali 20 % v 17 letih brez obresti.

(14)

Vendar je organ socialne varnosti izkoristil prednostni položaj in ni podpisal sporazuma za splošne upnike, ampak se je odločil za posebni sporazum, na podlagi katerega bi bile možnosti za povračilo po njegovem mnenju boljše kot na podlagi sporazuma za splošne upnike. Podjetje Pickman, ki je organu socialne varnosti dolgovalo 4 milijone EUR, je upoštevalo odločitev zadevnega organa in se je strinjalo, da plača 18 % tega zneska v osmih letih z dodatnimi 3,25-odstotnimi obrestmi na letni ravni. Poleg tega je posebni sporazum vključeval poroštvo, da bo prenehal veljati samodejno, če bo kateri koli upnik obravnavan ugodneje. Po plačilu 595 676,89 EUR za prispevke delavcev je podjetje Pickman 27. maja 2004 zadevnemu organu dejansko plačalo 2 012 786,39 EUR.

(15)

Poleg tega španski organi trdijo, da so „splošne obresti“ iz odstavka 18 uvodne odločitve del splošne formule, ki je uporabljena v vseh sporazumih, sklenjenih v postopkih za povračilo dolga. Organ socialne varnosti si je dejansko prizadeval, da bi mu dolžnik povrnil čim večji znesek, tako da je deloval v skladu z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji, pri čemer zanika, da bi si prizadeval za kar koli drugega kot za čim večje povračilo.

(16)

Španski organi trdijo, da ukrep ob upoštevanju Obvestila Komisije o uporabi členov 78 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih) ne pomeni državne pomoči. Podjetja Pickman ni mogoče šteti za podjetje v težavah, kar je bil status, potreben za pridobitev posojila brez posredovanja države, saj se je leta 2005 njegov položaj bistveno izboljšal, tako da je imelo leta 2006 pozitivne rezultate in uživalo zaupanje bank, ki so mu dejansko dale posojilo po normalnih tržnih pogojih, tj. po obrestni meri Euribor, ki je takrat znašala 2,783 odstotne točke z dodatkom 1,25 odstotne točke.

(17)

Španski organi poleg tega trdijo, da ni prejelo nobene državne pomoči, ker se je poroštvo nanašalo na eno samo posebno finančno transakcijo, in sicer kritje 80 % (1,3 milijona EUR) skupnega zneska posojila z omejenim obdobjem 10 let. Španski organi prav tako poudarjajo, da je podjetje Pickman plačalo tržno ceno za poroštvo, ker je plačalo 1,5-odstotno letno premijo in evidentiralo hipoteko v korist IDEA, kar je bilo samo po sebi 13 % vrednosti nepremičnine, ki je znašala 10 950 000 EUR.

(18)

Španski organi ne zanikajo, da so ukrepi 3 do 6 pomenili pomoč, vendar trdijo, da jih niso priglasili, ker so menili, da so bili ukrepi del sheme pomoči za podporo naložbam, ustvarjanju delovnih mest ter ustanavljanju malih in srednje velikih podjetij v Andaluziji, ki je zagotovila tudi možnost za dodelitev pomoči za reševanje in prestrukturiranje malih in srednje velikih podjetij v težavah ter jo je Komisija že odobrila (7) (v nadaljnjem besedilu: odobrena shema).

(19)

V zvezi s tem španski organi trdijo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji iz odobrene sheme. Priznavajo, da se določba, ki določa najvišji odobreni skupni znesek in ki določa dodelitev 4 milijonov EUR na upravičenca, ni upoštevala natančno, ker so ukrepi 3 do 6 skupaj znašali 4,46 milijona EUR. Vendar španski organi menijo, da je neizpolnitev obveznosti v zvezi z obveščanjem Komisije o majhnem presežku 0,46 milijona EUR ali celo skupnem znesku pomoči upravna nepravilnost, ki ne vpliva na vsebinsko skladnost ukrepa z odobreno shemo, kar je dejstvo, ki bi ga morala tudi Komisija razumno potrditi.

(20)

Vendar španski organi trdijo, da bi bilo treba ukrepe 3 do 6 oceniti ob upoštevanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8), sprejetih leta 1999 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1999), ker so bili to edini veljavni ukrepi ob dodelitvi pomoči kot enkratne transakcije v skladu z načrtom za prestrukturiranje, poslanim španskim oblastem v okviru odobrene sheme. V nasprotju s predhodno oceno, ki jo je Komisija izvedla v uvodni odločitvi, španski organi dejansko menijo, da ukrep 7 ne bi smel šteti za državno pomoč (glej uvodni izjavi 15 in 16), ker ni bila po objavi smernic iz leta 2004 odobrena nobena pomoč za prestrukturiranje.

(21)

Poleg tega španski organi poudarjajo, da bi se pomoč v skladu s smernicami iz let 1999 in 2004 štela za združljivo pomoč za prestrukturiranje. Podjetje Pickman je leta 2003 dejansko zaposlovalo 128 oseb, pri čemer je njegov promet znašal 2,35 milijona EUR, kar ga uvršča med mala in srednje velika podjetja ter je tako vrsta podjetja, za katerega Komisiji ni treba odobriti načrta. Načrt za prestrukturiranje v vsakem primeru izpolnjuje zahteve Komisije, ker traja 6 let, je omejen na najmanjšo vrednost, ki je potrebna za obnovitev sposobnosti podjetja Pickman za preživetje, kot je določeno v priloženi tržni raziskavi, in zagotavlja, da podjetje Pickman znatno prispeva k zagotavljanju svoje sposobnosti za preživetje. V zvezi s tem se španski organi sklicujejo na odločbo, v kateri je Komisija odobrila nepriglašeno pomoč za prestrukturiranje v korist drugega španskega podjetja, ki deluje v istem sektorju kot podjetje Pickman, tj. podjetja Porcelanas del Principado  (9), na podlagi vsebinske skladnosti s pogoji iz smernic iz leta 1999 in omejenega izkrivljanja konkurence, ki izhaja iz pomoči.

(22)

Nazadnje španski organi poudarjajo pomembnost podjetja Pickman za lokalno industrijo v Andaluziji in Španiji, ker uravnava dolgo zgodovinsko in kulturno tradicijo ter omejeno izkrivljanje konkurence zaradi pomoči, odobrene malim in srednje velikim podjetjem z zelo majhnim tržnim deležem.

6.   PRIPOMBE TRETJIH STRANK

(23)

Po objavi uvodne odločitve v Uradnem listu Evropske unije je Komisija prejela le pripombe upravičenca, tj. podjetja Pickman, glede različnih zadevnih ukrepov. Te pripombe so navedene v odstavkih 24 do 32.

(24)

Podjetje Pickman izpodbija predhodno analizo Komisije, da ukrep 2 pomeni državno pomoč, in potrjuje trditve španskih organov, da je bil posebni sporazum, podpisan z organom socialne varnosti, prednosten ter je zagotavljal najvišjo in najhitrejšo stopnjo izterjave, kar je v skladu z utemeljitvijo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu. Upravičenec prav tako poudarja, da so bili pozneje povrnjeni vsi neporavnani dolgovi podjetja Pickman do organa socialne varnosti, nadaljnji prispevki pa redno plačani.

(25)

Podjetje Pickman trdi, da ukrepa 7 ni mogoče šteti za državno pomoč, ker izpolnjuje vse štiri pogoje iz obvestila o poroštvih.

(26)

Dejansko se je decembra 2005 začel izhod podjetja Pickman iz krize, pri čemer so se njegove izgube znižale z več kot 2 milijonov EUR leta 2004 na približno 0,15 milijona EUR leta 2005. Poleg tega je lahko podjetje pridobilo posojilo po normalnih tržnih pogojih in je tudi dejansko prejelo posojilo v višini 3,3 milijona EUR od Monte de Piedad y Caja de Ahorros de Huelva y Sevilla, ko je še bilo v težavah, posojilo pa je v celoti zavarovalo s hipoteko. Javno poroštvo za posojilo v višini 1,6 milijona EUR ni pokrivalo več kot 80 % tega posojila in je trajalo le deset let. Končno je podjetje Pickman za posojilo plačalo tržno ceno; plačalo je 1,5-odstotno letno premijo in poroštvo v celoti zavarovalo s hipoteko v korist IDEA na delu svojih nepremičnin.

(27)

Podjetje Pickman se je odzvalo na zahtevo Komisije po oceni vrednosti nepremičnin v zadnjih letih in poslalo dve neodvisni oceni z dne 31. maja 2005 (10 962 598,56 EUR) in 4. oktobra 2007 (12 512 066,27 EUR). Nepremičnine 20. maja 2004 niso bile pod hipoteko, medtem ko so bile 8. maja 2007 pod dvema hipotekama, pri čemer je bila prva v višini 3 300 000 EUR z dodatnimi obrestmi in stroški v korist Monte de Piedad y Caja de Ahorros de Huelva y Sevilla in druga v višini 1 300 000 EUR z dodatnimi 104 000 EUR stroškov v korist IDEA. Podjetje Pickman trdi, da je bil skupni znesek teh dveh hipotek še vedno bistveno nižji od ocenjene vrednosti nepremičnin, zaradi česar je bilo zelo omejeno tveganje, ki je bremenilo IDEA, zadostno krito, in sicer na podlagi skupne tržne cene, ki se običajno izplača. Zato podjetje Pickman meni, da so štirje pogoji izpolnjeni in da ukrep ne pomeni državne pomoči.

(28)

Podjetje Pickman ne navaja uvodne ocene Komisije, da ukrepi pomenijo državno pomoč, vendar trdi, da so skladni s členom 87(3)(c) Pogodbe ES in zajeti v odobreni shemi, kar omogoča dodelitev pomoči za reševanje in prestrukturiranje malih in srednje velikih podjetij v težavah.

(29)

Podjetje Pickman poudarja, da so ukrepi v skladu z zahtevami iz odobrene sheme in zgornjo mejo 4 milijone EUR presegajo le za 0,46 milijona EUR, kar je znatno pod omejitvijo 10 milijonov EUR, ki je bila določena v točki 68 smernic iz leta 1999 za programe za pomoč malim in srednje velikim podjetjem.

(30)

Podobno kot v smernicah iz leta 1999 je v odobreni shemi določeno, da je treba pomoč omejiti na najmanjšo potrebno in da mora upravičenec znatno prispevati k načrtu za obnovitev svoje dolgoročne sposobnosti za preživetje, vendar v njej ni določb za izravnalne ukrepe. Edina obveznost, ki je za upravičenca do pomoči obvezna, je, da ne poveča svoje proizvodne zmogljivosti.

(31)

Podjetje Pickman trdi, da je načrt za prestrukturiranje, ki je potrdil ukrepe 3 do 6 in ga je oktobra 2003 oblikoval neodvisni ocenjevalec, tj. Auditoria y Consulta S.A., odobrili pa so ga španski organi marca 2004, v celoti skladen z zahtevami glede načela o enkratni pomoči, nujnosti, lastnega prispevka, prepovedi povečanja zmogljivosti in obetov dolgoročne sposobnosti za preživetje v različnih razmerah.

(32)

Končno podjetje Pickman poudarja, da ukrepi niso povzročili nobenega neupravičenega izkrivljanja trga in so koristili srednje velikemu podjetju v regiji iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES, ki ima zelo omejen tržni delež v smislu celotnega obsega trgovine, ki je v celoti upoštevalo razpored odobrenega načrta za prestrukturiranje in je od leta 2006 ustrezno izboljšalo svoj finančni položaj, zaradi česar ni bilo treba izvesti izravnalnih ukrepov.

(33)

Glede pripomb podjetja Pickman španski organi v celoti potrjujejo navedene trditve ter sklep, da se ukrepa 2 in 7 ne štejeta za državno pomoč, medtem ko ukrepi 3 do 6 vključujejo obstoječo pomoč, ki je v vsakem primeru združljiva s skupnim trgom.

7.   OCENA

(34)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali katera koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če vpliva na trgovino med državami članicami.

(35)

Komisija bo po oceni ukrepa 2 najprej ovrednotila ukrep 7, pri čemer bo upoštevala zaporedje pripomb, ki so jih predložili španski organi in upravičenec. Razvrstitev ukrepa 7 dejansko vpliva na sklop pravil, ki jih je treba uporabiti za ostale ukrepe 3 do 6, kot je načrtovano v uvodni odločitvi in določeno v tej odločbi.

(36)

Glede ukrepa 2 se pomisleki Komisije v uvodni odločitvi nanašajo na to, ali je organ socialne varnosti v pogajanjih glede dolga podjetja Pickman deloval kot zasebni upnik.

(37)

V skladu s špansko zakonodajo se posojila v zvezi s prispevki za socialno varstvo obravnavajo prednostno, ker lahko upnik sklene posebni sporazum in ne sodeluje v postopkih, ki so na voljo neprednostnim upnikom (10).

(38)

V tem smislu informacije, ki so jih predložili španski organi in so bile potrjene z izvodi dveh sporazumov, kažejo, da je bil posebni sporazum, sklenjen med organom socialne varnosti in podjetjem Pickman, ugodnejši od sporazuma, ki ga je podjetje sklenilo s splošnimi upniki. Slednji je splošnim upnikom omogočal le izbiro med povračilom 5 % zahtevkov v 75 dneh ali 20 % v 17 letih brez obresti, medtem ko je posebni sporazum državi omogočil povračilo 18 % posojila v 8 letih po letni obrestni meri 3,25 %, pri čemer je bil ta dolg povrnjen v celoti in v skladu z dogovorjenim časovnim okvirom.

(39)

Komisija priznava tudi, da bi bila v primeru (hipotetične) likvidacije podjetja Pickman edina nadomestna možnost, ki bi bila na voljo organu socialne varnosti, poskusiti povrniti posojilo z zasegom nekaterih posebnih opredmetenih in neopredmetenih sredstev. Vendar so španski organi ustrezno dokazali, da to ne bi bila izvedljiva nadomestna možnost; zaseg opredmetenih sredstev ni imel prave vrednosti ob upoštevanju prednostnega statusa hipoteke, ki je bila predhodno evidentirana v korist javnega subjekta RUMASA, pri čemer se je smiselno strinjati s stališčem španskih organov, da bi bil vsak zaseg neopredmetenih sredstev negotov ob upoštevanju v španski zakonodaji določene obvezne odvisnosti od morebitnih kupcev, katerim bi ta sredstva, ko bi bila ločena od imena podjetja, pomenila zelo malo ali nič. Zato se zdi, da bi bila likvidacija manj ugodna kot možnost, ki so jo dejansko upoštevali španski organi, katerih prednostni položaj je bil izrecno zagotovljen s posebnim sporazumom, ki v klavzuli 10 posebej navaja, da bi bil sporazum ničen in neveljaven, če bi se s katerim koli drugim upnikom naknadno sporazumeli o ugodnejših pogojih.

(40)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija zadovoljna, da je bilo ustrezno dokazano, da je organ socialne varnosti upošteval načelo upnika v tržnem gospodarstvu v skladu s sodbo Tubacex  (11), v kateri je poudarjena nadomestna možnost, ki bo dejansko jamčila povrnitev čim višjega zneska po najučinkovitejših pogojih. Zato je Komisija sklenila, da ukrep z odpisom dolgov podjetja Pickman do organa socialne varnosti ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(41)

Glede ukrepa 7 je Komisija v svoji uvodni odločitvi izrazila pomisleke, da bi lahko podjetje Pickman pridobilo posojilo v vrednosti 1,6 milijona EUR od banke Caja Provincial San Fernando de Sevilla y Jerez brez poroštva IDEA, ki zajema 1,3 milijona EUR.

(42)

Komisija je ukrep ocenila v okviru obvestila o poroštvih. Kot je določeno v oddelku 4, posamezno poroštvo dejansko ne pomeni državne pomoči po členu 87(1) Pogodbe ES, (i) če posojilojemalec ni v finančnih težavah, (ii) če lahko načeloma pridobi posojilo po tržnih pogojih brez posredovanja državne, (iii) če je poroštvo povezano s posebno finančno transakcijo, ima fiksno vrednost, ne zajema več kot 80 % posojila in ima omejeno trajanje ter (iv) če je bila za poroštvo, ki izraža različne dejavnike, kot so trajanje poroštva in dane garancije, plačana tržna cena.

(43)

Na podlagi obvestila o poroštvih in povezane prakse Komisije je bil pogoj (iii) izpolnjen, ker je poroštvo, ki ni bilo uveljavljeno, povezano s posebnim posojilom, ki je omejeno na obdobje 10 let, in zajema le 80 % tega posojila, tj. ima fiksno vrednost 1,3 milijona EUR.

(44)

Glede pogoja (i) Komisija meni, da se obdobje prestrukturiranja ob dodelitvi posojila in poroštva 28. decembra 2005 še ni končalo. Vendar je res, da je bil decembra 2005 finančni položaj podjetja Pickman bistveno boljši in da je načrt za prestrukturiranje dosegel fazo konsolidacije, ker je dobiček leta 2006 znašal 0,7 milijona EUR. Zato ni mogoče izključiti, da ob dodelitvi poroštva podjetje Pickman ni bilo več podjetje v težavah. Vendar ker se obdobje prestrukturiranja ni končalo, ni mogoče izključiti, da je bilo podjetje Pickman v težavah. Zato Komisija ne more izključiti, da poroštvo ni bilo vrednoteno po tržnih pogojih.

(45)

Glede pogoja (ii) je treba navesti, da je podjetje Pickman leta 2004, ko je zagotovo bilo v težavah, pridobilo posojilo v vrednosti 3,3 milijona EUR od Monte de Piedad y Caja de Ahorros de Huelva y Sevilla, ker ga je lahko v celoti zavarovalo s hipoteko na del premoženja podjetja.

(46)

Toliko bolj ni mogoče trditi, da podjetje Pickman ne bi bilo sposobno pridobiti posojila brez posredovanja države konec leta 2005. Razlog je, da se je prvi del procesa prestrukturiranja, nasprotno kot v primeru nepridobitve posojila brez posredovanja države leta 2004, končal, načrt pa je bil konsolidiran na podlagi boljšega finančnega položaja. Poleg tega je podjetje Pickman leta 2004 svoje posojilo zavarovalo neposredno pri banki namesto pri IDEA. To ugotovitev dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je dala Caja Provincial San Fernando de Sevilla y Jerez podjetju Pickman posojilo po tržnih pogojih in prevzela tveganje v višini 20 % tega posojila brez vsakega dodatnega poroštva ali zavarovanja za ta del.

(47)

Čeprav ob upoštevanju navedenega Komisija ne more izključiti, da je bilo podjetje Pickman 28. decembra 2005 še vedno v težavah, meni, da bi podjetje Pickman načeloma lahko pridobilo posojilo po tržnih pogojih brez posredovanja države. Zato znesek pomoči ne ustreza skupnemu znesku posojila, ampak morebitni gospodarski prednosti, ki izhaja iz državnega poroštva.

(48)

Nazadnje Komisija glede pogoja iv) priznava, da je bilo posojilo dodeljeno za 10 let po tržni ceni, tj. po obrestni meri Euribor, ki je takrat znašala 2,783 odstotne točke in dodatnega 1,25 % ter jo je bilo mogoče primerjati z obrestno mero na španskem trgu za posojila zdravim podjetjem. Kot je že bilo poudarjeno, je treba glede cene, plačane za poroštvo, ugotoviti, ali je premija ustrezala tržnim premijam, ker ni mogoče izključiti, da je bilo podjetje Pickman v težavah. Ob upoštevanju položaja podjetja v tem primeru ni mogoče izključiti, da je ta premija vključevala element pomoči. Vendar je treba prav tako poudariti, da se ob upoštevanju prakse Komisije v tistem obdobju zdi element pomoči razmeroma omejen. Komisija dopušča, da 1,5-odstotna poroštvena premija ne pomeni državne pomoči, v skladu s svojo prakso dopuščanja 0,5-odstotne premije v primeru poroštvenih shem za zdrava podjetja brez garancijskega pologa (12). V tem primeru je premija trikrat višja. Poleg tega je bila v tem primeru premija zavarovana s hipoteko v korist države, ki je bila 31. maja 2005 ovrednotena na 10 962 598,56 EUR, 4. oktobra 2007 pa na 12 512 066,27 EUR.

(49)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da bi podjetje Pickman lahko pridobilo posojilo brez posredovanja države na podlagi trdnosti visoko kakovostnega zavarovanja in boljšega finančnega položaja podjetja. Zato se pomoč ne izračuna na podlagi skupnega zneska posojila. Pomoč vključuje razliko med plačano premijo in premijo, ki bi jo moralo plačati podjetje v podobnem položaju, pri čemer se upošteva celotno pridobljeno finančno poroštvo. Ob upoštevanju majhne vrednosti posojila, ki znaša 1,6 milijona EUR, visoko kakovostnega poroštva in dejstva, da je bila zaračunana 1,5-odstotna premija, meni Komisija, da element pomoči ne bo presegel 100 000 EUR, tj. praga de minimis, ki je veljal takrat (13).

(50)

Glede ukrepov 3 do 6 je Komisija v uvodni odločitvi izrazila dvom, da je mogoče navedene ukrepe obravnavati kot ukrepe, ki ne vključujejo pomoči na podlagi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(51)

V tej odločbi so ti dvomi potrjeni: subvencije so bile nepovratne, sindicirano posojilo pa je bilo treba letno povrniti s transferjem v višini 10 % dobička brez obresti. Zato je jasno, da regionalna vlada Andaluzije ni ukrepala kot vlagatelj pod tržnimi pogoji, ker ni pričakovala donosnosti naložbe. Poleg tega je te ukrepe, ki so bili odobreni v okviru načrta za prestrukturiranje za obdobje 2004–2009, odobrila regionalna vlada Andaluzije, zaradi česar jih je mogoče pripisati državi ali javnemu organu. Ukrepi so edinemu upravičencu, tj. podjetju Pickman, omogočili selektivno prednost v obliki prednostnih posojil in neposrednih subvencij, ki na splošno niso na voljo drugim podjetjem. Podjetje Pickman deluje v segmentu trga, ki se ukvarja s posodo, keramiko in porcelanom. Ker se s temi proizvodi trguje znotraj Skupnosti, pomenijo zadevni ukrepi nevarnost za izkrivljanje konkurence med državami članicami. Španija ne dvomi v razvrstitev teh ukrepov kot državne pomoči.

(52)

Zato ukrepi 3 do 6 pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, njihovo morebitno združljivost pa je treba ustrezno oceniti. Dejstvo, da je bila pomoč že dodeljena in je kršila obveznost držav članic v zvezi s predhodno priglasitvijo iz člena 88(3) Pogodbe ES, pomeni, da vključuje nezakonito pomoč.

(53)

Člen 87(2) in 87(3) Pogodbe ES določa izjeme k splošni nezdružljivosti iz člena 87(1) Pogodbe ES. V skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES se lahko pomoč za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij šteje zlasti za združljivo s skupnim trgom, če takšna pomoč tržnim pogojem ne škoduje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(54)

Ker ukrep 7 ne pomeni državne pomoči (glej uvodne izjave 41 do 50), Komisija v nasprotju s predhodno oceno iz uvodne odločitve meni, da združljivosti ukrepov 3 do 6 ni treba oceniti na podlagi smernic iz leta 2004.

(55)

V odstavku 104 smernic iz leta 2004 je dejansko jasno navedeno, da bo „Komisija […] preverila združljivost s skupnim trgom kakršne koli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, dodeljene brez njene odobritve in zato v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe na podlagi teh smernic, če je del pomoči ali vsa pomoč dodeljena po njihovi objavi v Uradnem listu Evropske unije“.

(56)

V zvezi s tem Komisija priznava, da so bili ukrepi 3 do 6, ki so enkratna transakcija v okviru načrta za prestrukturiranje, dodeljeni na dan, ko so načrt odobrili španski organi, tj. 2. marca 2004, pri čemer noben del pomoči ni bil dodeljen po objavi smernic iz leta 2004. Zato veljajo smernice iz leta 1999.

(57)

V delu 3.2.2 smernic iz leta 1999 so določeni pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje, ki je odvisna od posebnih določb iz odstavka 55, v katerem je za primer malih in srednje velikih podjetij navedeno, da se obravnavani pogoji uporabljajo manj strogo, pri čemer je poudarjeno, da izravnalni ukrepi običajno niso potrebni. Komisija je to posebno oceno med drugim izvedla v primeru, ki je prav tako obravnavala malo in srednje veliko podjetje v sektorju proizvodnje keramične posode in porcelana, in sicer podjetje Porcelanas del Principado (14).

(58)

Podjetje se mora šteti za podjetje v težavah v smislu smernic. Kot so priznali španski organi, je bilo podjetje Pickman do leta 2004 v takšnem položaju, kar potrjuje dejstvo, da je imelo neaktivna lastna sredstva in vedno večje izgube, medtem ko je bila hipoteka na nekatera sredstva v korist podjetja RUMASA izključena, zaradi česar bi bilo njegovo poslovanje skoraj zagotovo kmalu onemogočeno.

(59)

Odobritev pomoči je odvisna od izvedbe načrta za prestrukturiranje, ki mora trajati čim manj časa in obnoviti dolgoročno sposobnost podjetja za preživetje v razumnem obdobju na podlagi realističnih predpostavk glede prihodnjih pogojev delovanja. Glede malih in srednje velikih podjetij so se določbe iz odstavka 55 v skladu s prakso Komisije razlagale v smislu, da sami Komisiji v primeru shem za mala in srednje velika podjetja ni treba odobriti takšnega načrta.

(60)

Kot so opozorili španski organi, je podjetje Pickman nacionalnim organom poslalo načrt za prestrukturiranje, ki so ga oblikovali neodvisni strokovnjaki iz podjetja Auditoría y Consulta S.A., ki:

opisuje razmere, zaradi katerih je imelo podjetje težave: nestabilno in neustrezno lastništvo ter upravljanje, izguba motivacije zaradi prevelikega povečanja in neravnotežja pri razporejanju delavcev, visoka stopnja napak in visoki skupni stroški v primerjavi s konkurenti, presežne zaloge, nizka stopnja porabe, odsotnost srednje- ali dolgoročne strategije ali prodajne politike;

analizira gospodarski in finančni položaj podjetja Pickman na podlagi podatkov za leta 2000–2003: negativna lastna sredstva, zaseg nekaterih sredstev, visok delež dolga in resne težave z likvidnostjo, manjša dobičkonosnost in prodajna vrednost, vključno s posledično razmeroma večjim vplivom stroškov za delavce;

določa konkurenčni položaj podjetja Pickman na ustreznem trgu z zelo nizkimi tržnimi deleži v primerjavi s konkurenti, pri čemer so poudarjene njegove slabosti in prednosti, zlasti njegov velik ugled v zvezi z visoko kakovostjo ter zgodovinsko in kulturno vrednostjo španske tradicije.

(61)

Poleg tega je bil načrt za prestrukturiranje razdeljen v dve fazi: v prvi fazi je bila za leto 2004 načrtovana velika večina intervencijskih ukrepov, medtem ko je druga faza vključevala postopno konsolidacijo celotnega položaja podjetja Pickman v letih 2005–2009 (glej tabelo 2 spodaj). Intervencijski ukrepi, ki so bili namenjeni odpravljanju strukturne šibkosti podjetja in zagotavljanju njegove dolgoročne sposobnosti za preživetje, so bili povezani z vzpostavitvijo nove strukture upravljanja, načrtovanjem organizacijske sheme, primerne za proizvodni postopek, zmanjšanjem in prerazporeditvijo delavcev, pogajanjem o novi kolektivni pogodbi, reorganizacijo dejavnosti obratov z namenom optimizacije, bistveno tehnično in informacijsko posodobitvijo, vlaganjem v komercialni oddelek v smislu kampanj za delavce in trženjskih kampanj, vzpostavitvijo novih distribucijskih kanalov, ponovnim uravnoteženjem lastnih sredstev in delniškega kapitala, prilagoditvijo deleža dolga in pridobivanjem najnižje stopnje likvidnosti.

(62)

Navedeni intervencijski ukrepi v načrtu predvidevajo različne možnosti za najboljši, najslabši in vmesni scenarij, pri čemer se zdi, da sprejetje vmesnih predpostavk, tj. 75-odstotne stopnje storilnosti in prodaje, ki izraža stopnje, evidentirane v podjetju leta 2002, predstavlja realistične finančne napovedi, katerih ključne vrednosti so navedene v tabeli 1 spodaj in so bile do danes dejansko dosežene.

Tabela 1

[v milijonih EUR]

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Promet

2,7

4,4

6,5

7,5

9,3

10,6

Lastna sredstva

–7,1

–7,9

–7,2

–5,8

–2,9

0,9

Stroški poslovanja

–5,5

–5,4

–5,5

–5,2

–5,3

–5,6

Stroški osebja

–3,2

–3,2

–3,2

–3,1

–3,2

–3,3

Finančna sredstva

0,4

0,01

0,1

0,07

0,1

0,2

Izid iz rednega poslovanja

–1,9

–0,2

1,4

2,0

3,5

4,6

(63)

Preprečiti je treba vsako neupravičeno izkrivljanje trga. Ker „pomoč podjetjem, ki sodijo v kategorijo malih in srednje velikih podjetij, ponavadi manj vpliva na pogoje trgovanja kakor pomoč, dodeljena velikim podjetjem“, „dodelitev pomoči za prestrukturiranje malim in srednje velikim podjetjem običajno ni povezana z izravnalnimi ukrepi“ (odstavek 55 smernic iz leta 1999). Glede tega je treba upoštevati, da je podjetje Pickman srednje veliko podjetje s 137 zaposlenimi, prodajo v vrednosti 2 milijona EUR leta 2003 in omejenim tržnim deležem na ravni Skupnosti. Prav tako je treba poudariti, da Komisija v primeru podjetja Porcelanas del Principado, tj. srednje velikega podjetja, ki deluje v istem sektorju, ni uvedla nobenih izravnalnih ukrepov. V skladu z isto prakso tudi za omejeno izkrivljanje konkurence, ki bi lahko izhajalo iz pomoči podjetju Pickman, ni treba sprejeti nobenih izravnalnih ukrepov.

(64)

Poleg tega se v primeru podjetja Pickman zdi, (i) da ni pričakovati, da bi se zaradi načrta za prestrukturiranje povečala njegova zmogljivost; (ii) da bodo delavci v podjetju reorganizirani, pri čemer se bo v nekaterih obratih njihovo število zmanjšalo, vlagalo pa se bo na področje trženja in informacijske tehnologije; (iii) da je podjetje Pickman majhno, kar pomeni, da lahko pomoč izkoristi samo; (iv) da je morebitna prisotnost podjetja na trgu v primerjavi z njegovimi konkurenti zelo omejena, leta 2003 pa je bila še bolj omejena (glej zgoraj navedeno raziskavo trga); ter (v) da je bila Andaluzija v skladu s karto regionalnih pomoči v Španiji v obdobju 2000–2006 (15) v območju NUTS II, zato na podlagi BDP/SKM na prebivalca, ki je 60 % nižji od povprečja Skupnosti, zanjo veljajo določbe iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES.

(65)

Ob upoštevanju vsega navedenega in zlasti zavezanosti podjetja Pickman, da ne poveča svojih zmogljivosti, ter dejstva, da se upravičenec uvršča med mala in srednje velika podjetja, da ima omejen konkurenčni položaj in da je v območju, ki prejema pomoč, Komisija v skladu s svojo običajno prakso meni, da je tretji pogoj izpolnjen, ker je izkrivljanje konkurence zaradi ukrepov omejeno in ker obseg izkrivljanja konkurence zagotovo ni v nasprotju s splošnim interesom.

(66)

Znesek in intenzivnost pomoči morata biti omejena na najmanjšo potrebno količino, da se omogoči izvedba prestrukturiranja sorazmerno z obstoječimi finančnimi viri podjetja. Pričakuje se, da bo upravičenec do pomoči iz lastnih sredstev znatno prispeval k načrtu za prestrukturiranje, ker je to znak, da trgi verjamejo v ponovno vzpostavitev sposobnosti za preživetje podjetja.

(67)

Poleg tega je bil skupni znesek pomoči, ki so ga španski organi dodelili podjetju Pickman, 4,46 milijona EUR. Znaten del pomoči je bilo treba porabiti za plačila kratkoročnim upnikom (Inversiones Jara S.A in Faïencerie de Bouskoura), medtem ko so se subvencije porabile za stroške za delavce in zlasti naložbe v obdobju več let, kot je navedeno v tabeli 2.

Tabela 2

[v milijonih EUR]

 

2004

2005

2006

2007

2008

2009

Opredmetene in neopredmetene naložbe (16)

1,3

0,06

0,06

0,06

0,06

0,06

(68)

Poleg tega je podjetje Pickman za ponovno vzpostavitev svoje sposobnosti za preživetje samo prispevalo 6,24 milijona EUR, ki jih je novi lastnik pridobil z zasebnimi posojili po tržnih pogojih brez vsake javne podpore. Ta znesek predstavlja 58,3 % vseh finančnih sredstev, kar pomeni, da je podjetje Pickman v skladu z določbami iz smernic iz leta 1999 dejansko „znatno prispevalo“ k ponovni vzpostavitvi lastne sposobnosti za preživetje. Poleg tega finančna sredstva podjetja, kot so navedena v tabeli 1, jasno ponazarjajo, da načrt po pričakovanjih ne bo povzročil čezmerne likvidnosti. Zato Komisija meni, da je pomoč omejena na najmanjši možni znesek, ki je potreben za obnovitev sposobnosti podjetja za preživetje.

(69)

Končno Komisija meni, da ob upoštevanju navedenega ukrepi 3 do 6, kot so predvideni v načrtu za prestrukturiranje podjetja Pickman, izpolnjujejo pogoje za mala in srednje velika podjetja iz smernic iz leta 1999 in jih je treba šteti za združljive s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

8.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(70)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da:

(a)

ukrep 2 ne pomeni državne pomoči, ker je organ socialne varnosti deloval v skladu s prizadevnostjo, ki se pričakuje od hipotetičnega upnika v tržnem gospodarstvu;

(b)

ukrepi 3 do 6 pomenijo državno pomoč, ki je v skladu s smernicami iz leta 1999 združljiva s skupnim trgom;

(c)

ukrep 7 vključuje element državne pomoči, vendar je ta bila pod pragom de minimis, ki se je uporabljal v času njene dodelitve –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Pomoč, ki jo je Španija dodelila z ukrepom 2 in vključuje odpis dolgov za socialno varnost v skladu s posebnim sporazumom, ločenim od splošnih sporazumov z upniki, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, ker je skladna z načelom zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu.

Pomoč, ki jo je Španija dodelila z ukrepi 3, 4, 5 in 6 v zvezi s sindiciranimi posojili in subvencijami, ki jih je dodelila regionalna vlada Andaluzije v okviru načrta za prestrukturiranje, predloženega le na nacionalni ravni, pomeni nezakonito državno pomoč, ki je na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES združljiva s skupnim trgom.

Pomoč, ki jo je Španija dodelila z ukrepom 7 in zajema poroštva regionalne vlade Andaluzije v višini 1,3 milijona EUR za posojilo v višini 1,6 milijona EUR, pomeni pomoč de minimis, ki je zunaj področja uporabe člena 87(1) Pogodbe ES.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Španijo.

V Bruslju, 13. maja 2009

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL C 239, 11.10.2007, str. 12.

(2)  V smislu Priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(3)  Podatki s spletne strani Evropske keramične industrije www.cerameunie.eu in Eurostata http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1073,46587259&_dad=portal&_schema=PORTAL&p_product_code=KS-BW-07-001

(4)  Zaradi jasnosti je v tej odločbi uporabljeno enako številčenje kot v uvodni odločitvi.

(5)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(6)  UL C 71, 11.3.2000, str. 14.

(7)  Zadeva N 507/2000, Regionalni program pomoči za spodbujanje naložb in zaposlovanja, povezanih z malimi in srednje velikimi podjetji.

(8)  UL C 288, 9.10.1999, str. 2.

(9)  Odločba Komisije 2004/32/ES (UL L 11, 16.1.2004, str. 1).

(10)  Glej Kraljevo zakonodajno uredbo 1/1994 z dne 20. junija 1994 o odobritvi spremenjenega besedila Splošnega zakona o socialni varnosti (Ley General de la Seguridad Social), ki se sklicuje na člen 1924(1) Civilnega zakonika (Código Civil) in člen 913(1)(D) Trgovinskega zakonika (Código de Comercio).

(11)  Sodba Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Španija proti Komisiji (Tubacex) (C-342/96), [1996] Recueil str. I-2459.

(12)  Glej na primer zadevo N 512/07 (UL C 12, 17.1.2009, str. 1).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (UL L 10, 13.1.2001, str. 30).

(14)  Glej Odločbo Komisije 2004/32/ES (UL L 11, 16.1.2004, str. 1).

(15)  Glej Odločbo Komisije v zadevi N 773/1999, Karta regionalnih pomoči v obdobju 2000–2006 (UL C 184, 1.7.2000, str. 22).

(16)  Naložbe predstavljajo stroške za računalniško in programsko opremo (45 %), konstrukcije (1,5 %), tehnično (12 %) in drugo infrastrukturo (3 %).