ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.286.slv

Uradni list

Evropske unije

L 286

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
31. oktober 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč ( 1 )

1

 

*

Uredba (ES) št. 1006/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo ( 1 )

31

 

*

Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev ( 1 )

36

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/1


UREDBA (ES) št. 1005/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (3), je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Ugotovljeno je, da stalne emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (ODS), povzročajo znatno škodo ozonskemu plašču. Obstajajo jasni dokazi o manjši obremenitvi ozračja s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in opaziti je mogoče nekaj zgodnjih znakov obnovitve ozonske plasti v stratosferi. Ozonska plast pa se po napovedih pred sredino 21. stoletja ne bo obnovila na raven koncentracij ozona pred letom 1980. Povečano sevanje UV-B, ki je posledica tanjšanja ozonskega plašča, je zato še vedno resna grožnja zdravju in okolju. Hkrati ima večina teh snovi velik potencial globalnega segrevanja in so dejavniki, ki prispevajo k višanju temperature Zemlje. Zato je treba sprejeti nadaljnje učinkovite ukrepe za zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki teh emisij ter za preprečitev, da se ozonska plast obnovi še pozneje.

(3)

Glede na svojo odgovornost za okolje in trgovino je Skupnost skladno z Odločbo Sveta 88/540/EGS (4) postala pogodbenica Dunajske konvencije o zaščiti ozonskega plašča in Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (v nadaljnjem besedilu: Protokol).

(4)

Številne snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, so toplogredni plini, vendar niso zajeti v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter njenem Kjotskem protokolu zaradi domneve, da se bo uporaba teh snovi s Protokolom postopoma opustila. Kljub napredku, ki je bil dosežen s Protokolom, je treba opustitev snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, v Evropski uniji in na svetovni ravni še vedno izpeljati do konca, hkrati pa upoštevati, da imajo številna sedanja nadomestila za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, visok potencial globalnega segrevanja. Zato je treba povsod, kjer so na voljo tehnično dosegljiva nadomestila z nizkim potencialom globalnega segrevanja, kar najbolj zmanjšati in izkoreniniti proizvodnjo in uporabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.

(5)

Pogodbenice Protokola so sprejele dodatne ukrepe za zaščito ozonskega plašča, nazadnje na zasedanju v Montrealu septembra 2007 in v Dohi novembra 2008. Treba je ukrepati na ravni Skupnosti za izpolnitev obveznosti Skupnosti po Protokolu in še zlasti za izvedbo pospešenega postopnega opuščanja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, pri tem pa ustrezno upoštevati tveganja zaradi postopnega uvajanja nadomestil z visokim potencialom globalnega segrevanja.

(6)

Zaradi pomislekov, ki jih je Znanstvena skupina za presojo navedla v poročilu za leto 2006 glede vse večje proizvodnje in porabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v državah v razvoju, so pogodbenice Protokola na 19. zasedanju leta 2007 sprejele Sklep XIX/6, v katerem je predpisan načrt za pospešeno postopno opuščanje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov. V skladu z navedenim sklepom bi bilo treba datum opustitve proizvodnje prestaviti z leta 2025 na leto 2020.

(7)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 se čisti delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki od leta 2010 ne smejo več uporabljati za vzdrževanje ali servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo. Da bi čim bolj zmanjšali tveganje za nezakonito uporabo čistih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v reciklirani ali predelani obliki, bi bilo treba pri vzdrževanju ali servisiranju uporabljati le predelane ali reciklirane snovi. Ponovno prodajo recikliranih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov bi bilo treba prepovedati, saj se reciklirani delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki smejo uporabljati le, kadar so zajeti iz takšne opreme in jih uporabi podjetje, ki je opravilo ali naročilo zajem. Zaradi doslednosti bi morala ta izjema veljati tudi za toplotne črpalke.

(8)

Glede na široko dostopnost tehnologij in nadomestil za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, je treba v nekaterih primerih zagotoviti strožje ukrepe nadzora, kakor so predvideni v Uredbi (ES) št. 2037/2000 in Protokolu.

(9)

Uredba (ES) št. 2037/2000 je določala postopno opuščanje proizvodnje in dajanja na trg klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov, bromoklorometana in metilbromida, s tem pa je bilo prepovedano dajanje na trg teh snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi. Zdaj je tudi primerno, da se prepoved postopoma razširi na uporabo teh snovi za vzdrževanje ali servisiranje takšne opreme.

(10)

Komisija bi morala pod nekaterimi pogoji odobriti izjeme za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, tudi po postopni opustitvi nadzorovanih snovi. Sklep X/14 pogodbenic Protokola določa zlasti merila za odobritev izjem za navedene uporabe. Komisija bi morala biti pooblaščena za določitev pogojev za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena. Da bi preprečili povečanje količin, ki se uporabljajo za te namene, se proizvajalcem in uvoznikom ne bi smelo dovoliti, da bi znatno povečali količine, dane na trg. V to uredbo bi bilo treba vključiti posebne pogoje, ki so jih pogodbenice določile za dajanje snovi na trg za navedene uporabe, da se zagotovi skladnost z njimi.

(11)

Nadomestljivost metilbromida se je pokazala v občutnejšem zmanjšanju njegove proizvodnje in porabe v primerjavi s Protokolom ter v Odločbi Komisije 2008/753/ES z dne 18. septembra 2008 o nevključitvi metilbromida v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in o preklicu registracij fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo navedeno snov (5) ter v Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (6). Popolnoma bi bilo treba opustiti izjemo za nujne uporabe metilbromida, obenem pa začasno dopustiti možnost za odobritev odstopanja v izrednih razmerah ob nepričakovanih izbruhih škodljivcev ali bolezni, kadar je taka uporaba v nujnih primerih dovoljena v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (7) in Direktivo 98/8/ES. V takih primerih bi bilo treba določiti ukrepe, s katerimi bi karseda zmanjšali emisije, kot je na primer uporaba dejansko neprepustnih prevlek pri zaplinjevanju zemlje.

(12)

Glede na Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih pripravkov v promet (8), ki od 1. septembra 2006 prepoveduje uporabo metilbromida kot biocida, in Sklep 2008/753/ES, ki po 18. marcu 2010 prepoveduje uporabo metilbromida kot fitofarmacevtskega sredstva, bi bilo treba z 18. marcem 2010 prepovedati tudi uporabo metilbromida za karantenske ukrepe in predtovorna opravila.

(13)

Protokol v členu 2F(7) od pogodbenic zahteva, da si prizadevajo za omejitev uporabe delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov na tisto uporabo, pri kateri ni na voljo okoljsko primernejših nadomestnih snovi ali tehnologij. Glede na razpoložljive druge in nadomestne tehnologije je mogoče še bolj omejiti dajanje na trg in uporabo delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov ter izdelkov in opreme, ki jih vsebujejo ali so od njih odvisni. Sklep VI/13 pogodbenic Protokola določa, da se pri vrednotenju nadomestnih snovi za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike upoštevajo dejavniki, kakršni so dejavnik škodljivosti za ozon, energetska učinkovitost, možna vnetljivost, strupenost, potencial globalnega segrevanja in možni vplivi na učinkovito uporabo in postopno opuščanje klorofluoroogljikovodikov in halonov. Pogodbenice so v navedenem sklepu ugotovile, da bi bilo treba za zaščito ozonskega plašča in zaradi možnosti nadomeščanja znatno zaostriti nadzor nad delno halogeniranimi klorofluoroogljikovodiki iz Protokola.

(14)

Nadzorne ukrepe v zvezi z izdelki in opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi, bi bilo treba razširiti na izdelke in opremo, ki so odvisni od teh snovi, da se prepreči izogibanje omejitvam, ki jih določa ta uredba. Z vključitvijo izdelkov in opreme, pri katerih je zaradi oblike, uporabe ali ustreznega delovanja potrebna prisotnost nadzorovanih snovi, se prepreči morebitna priložnost za dajanje na trg, uvoz ali izvoz izdelkov ali opreme, ki tisti trenutek ne vsebujejo nadzorovanih snovi, vendar jih bo treba pozneje ponovno napolniti. Poleg tega bi bilo treba odpraviti izjeme za izdelke in opremo, proizvedene pred začetkom veljavnosti nadzornih ukrepov, saj niso več ustrezni in lahko pomenijo tveganje za nezakonito dajanje na trg ali trgovino.

(15)

Nadzorovane snovi ter izdelki in oprema, ki jih vsebujejo ali so od njih odvisni, se iz držav, ki niso pogodbenice Protokola, ne bi smeli uvažati. Poleg tega bi bilo treba izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike ali so od njih odvisni, po začetku veljavnosti prepovedi uporabe teh izdelkov in opreme ali nadzorovanih snovi za njihovo vzdrževanje ali servisiranje v Skupnosti prepovedati, da se prepreči kopičenje teh snovi v državah, kjer ni na voljo ustreznih obratov za uničevanje.

(16)

Sistem za dajanje dovoljenj za nadzorovane snovi vključuje tudi dovoljenja za izvoz nadzorovanih snovi, da bi izboljšali spremljanje in nadzor trgovine s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter omogočili izmenjavo informacij med pogodbenicami. Sistem za dajanje dovoljenj bi bilo treba razširiti na izdelke in opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni.

(17)

Da bi izboljšali spremljanje in nadzor trgovine, bi moralo dajanje dovoljenj poleg vstopa blaga na carinsko območje za sprostitev v prosti promet v Skupnosti zajemati tudi vstop v skladu z drugimi carinskimi postopki ali za carinsko dovoljeno rabo in uporabo. Tranzit preko carinskega območja Skupnosti, začasna hramba, carinsko skladiščenje in postopki proste cone bi morali biti še vedno mogoči brez dovoljenja, da se prepreči nepotrebno breme za upravljavce in carinske organe. Državi članici, ki ni del carinskega območja Skupnosti ali ni zajeta v tej uredbi, je pa ratificirala Protokol, se za tovor, ki je namenjen v to državo članico ali iz nje, ne bi smelo naložiti nepotrebnih bremen v zvezi z licenciranjem in poročanjem, če so izpolnjene zahteve te uredbe in Protokola.

(18)

Komisija bi morala imeti pred izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj možnost, da pri pristojnih organih zadevne tretje države preveri, ali bi nameravana transakcija izpolnjevala veljavne obveznosti v tej državi, da se prepreči nezakonita in neželena trgovina.

(19)

Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (9), Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (10) in Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (11) določajo označevanje snovi, opredeljenih kot snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter označevanje zmesi, ki vsebujejo takšne snovi. Ker se snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in so proizvedene za uporabo kot surovina in predelovalno sredstvo ter za laboratorijsko in analitsko uporabo, lahko sprostijo v prosti promet v Skupnosti, bi jih bilo treba razlikovati od snovi, proizvedenih za druge uporabe, da se preprečijo zlorabe uporabe nadzorovanih snovi za surovine, kot predelovalnih sredstev ali za laboratorijsko in analitsko uporabo, za uporabe, ki na podlagi te uredbe niso nadzorovane. Poleg tega bi bilo treba med vzdrževanjem ali servisiranjem označiti tudi izdelke in opremo, ki vsebujejo take snovi ali so od njih odvisni, da so končni uporabniki obveščeni in da je izvrševanje te uredbe lažje.

(20)

Da bi se zmanjšali izpusti nadzorovanih snovi v ozračje, bi bilo treba sprejeti ukrepe za zajem uporabljenih nadzorovanih snovi in preprečitev uhajanja nadzorovanih snovi.

(21)

Protokol zahteva poročanje o trgovini s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč. Zato bi bilo treba od proizvajalcev, uvoznikov in izvoznikov nadzorovanih snovi zahtevati letno poročanje. Da bi Komisiji omogočili racionalizacijo postopkov poročanja za izpolnitev določil Protokola in se izognili podvajanju postopkov, bi morali tudi obrati za uničevanje poročati neposredno Komisiji. Da bi zagotovili izpolnitev obveznosti poročanja na podlagi Protokola in izboljšali njihovo praktično uporabo, bi morala biti Komisija pooblaščena za spreminjanje obveznosti poročanja za države članice in podjetja. Glede na predviden razvoj internetnih orodij poročanja bi morala Komisija po potrebi zasnovati ukrepe za prilagoditev obveznosti poročanja, kakor hitro bodo ustrezna orodja poročanja na voljo.

(22)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (12), varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13), zlasti glede zahtev po zaupnosti in varnosti obdelave, prenosa osebnih podatkov s Komisije na države članice, zakonitosti obdelave ter pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, dostopa do osebnih podatkov in njihovega popravljanja.

(23)

Države članice bi morale izvajati inšpekcijske preglede, pri katerih se uporablja pristop, temelječ na tveganju, da zagotovijo izpolnjevanje vseh določb te uredbe in so zato pri tem usmerjene na tiste dejavnosti, ki pomenijo največje tveganje za nezakonito trgovino ali emisije nadzorovanih snovi. Priporočilo 2001/331/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalnih merilih za okoljsko inšpekcijo v državah članicah (14) bi moralo predstavljati usmeritev za države članice pri opravljanju inšpekcijskih pregledov.

(24)

Glede na nenehne inovacije v sektorjih, ki so zajeti v tej uredbi, bi morala Komisija redno opravljati pregled te uredbe ter po potrebi podati predloge, zlasti o predvidenih izjemah in odstopanjih, ko bodo na voljo tehnično in ekonomsko dosegljiva nadomestila za uporabo nadzorovanih snovi, da bi še okrepila zaščito ozonske plasti in hkrati zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Da bi zagotovili izpolnjevanje določb Protokola, bi morala biti Komisija pooblaščena, da priloge k tej uredbi uskladi s sklepi pogodbenic, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na odobrene metode uničevanja, pogoje za dajanje nadzorovanih snovi na trg za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena ter postopke, pri katerih se nadzorovane snovi lahko uporabljajo kot predelovalna sredstva.

(25)

Ukrepe za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (15).

(26)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev oblike in vsebine oznak za nadzorovane snovi, ki so proizvedene, dane na trg ali se uporabljajo kot surovine, predelovalno sredstvo ali za laboratorijsko in analitsko uporabo; za spremembo Priloge III glede postopkov, pri katerih se lahko nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva; za spremembo največjih količin nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva ali izločijo iz uporab kot predelovalna sredstva; za spremembo Priloge V o pogojih za dajanje na trg in nadaljnjo distribucijo nadzorovanih snovi za laboratorijsko in analitsko uporabo; za določitev mehanizma za določitev kvot nadzorovanih snovi za laboratorijsko in analitsko uporabo; za spremembo Priloge VI glede sprejema sprememb in časovnih okvirov za postopno opuščanje nujne uporabe halonov; za spremembo navedb, ki jih je potrebno navesti v zahtevku za izdajo dovoljenja; za sprejem dodatnih ukrepov za spremljanje trgovine z nadzorovanimi snovmi ali novimi snovmi ter z izdelki ali opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni; za sprejem pravil, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Skupnosti izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi; za spremembo Priloge VII o tehnologijah uničevanja; za določitev seznama izdelkov in opreme, za katere bi morala biti zajem za uničenje ali uničenje brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva in zato obvezna; za sprejetje pogojev za minimalno usposobljenost osebja; za določitev seznama tehnologij in praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi; za vključitev novih snovi v Prilogo II in za spreminjanje obveznosti poročanja za države članice in podjetja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(27)

Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (16) in Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (17) določata ukrepe o okolju prijaznem odstranjevanju in predelavi odpadkov ter o nadzoru nad nevarnimi odpadki. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti snovem, ki tanjšajo ozonski plašč, v odpadkih, nastalih pri gradnji in rušenju, ter v opremi s področja uporabe Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (18). V skladu s Protokolom se lahko za uničevanje nadzorovanih snovi uporabljajo le tehnologije, ki jih odobrijo pogodbenice. V to uredbo bi bilo zato treba vključiti s tem povezane sklepe pogodbenic, da bi zagotovili uporabo zgolj teh tehnologij pod pogojem, da je njihova uporaba skladna z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o odpadkih.

(28)

Vzpostaviti bi bilo treba prilagodljiv mehanizem za uvedbo obveznosti poročanja o snoveh, ki so opredeljene kot snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, da se omogoči presoja, kako obsežen je njihov vpliv na okolje, in zagotovi, da za nove snovi, za katere je bil ugotovljen precejšen dejavnik škodljivosti za ozon, veljajo nadzorni ukrepi. V tem pogledu bi bilo treba posebno pozornost nameniti vlogi zelo kratkoživih snovi; zlasti bi bilo treba upoštevati oceno Programa Združenih narodov za okolje in Svetovne meteorološke organizacije o ozonu iz leta 2006 (UNEP/WMO), ki ugotavlja, da je dejavnik škodljivosti za ozon pri teh snoveh večji, kot je bilo sprva ocenjeno.

(29)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev določb te uredbe in zagotoviti, da se pravila izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(30)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve upoštevanja obveznosti Skupnosti kot pogodbenice Protokola, ter soočanja s čezmejnimi okoljskimi težavami, ki imajo globalne učinke ob hkratnem reguliranju trgovine v Skupnosti in izven nje s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč ter s proizvodi in opremo, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker jih zato lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za proizvodnjo, uvoz, izvoz, dajanje na trg, uporabo, zajem, recikliranje, predelavo in uničevanje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, za sporočanje podatkov v zvezi s temi snovmi, ter za uvoz, izvoz, dajanje na trg in uporabo izdelkov in opreme, ki vsebujejo navedene snovi ali so od njih odvisni.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za nadzorovane snovi, nove snovi ter izdelke in opremo, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„Protokol“ pomeni Montrealski protokol iz leta 1987 o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kakor je bil nazadnje spremenjen in prilagojen;

2.

„pogodbenica“ pomeni vsako pogodbenico Protokola;

3.

„država, ki ni pogodbenica Protokola“ v zvezi z določeno nadzorovano snovjo pomeni vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki jih ne zavezujejo določbe protokola, veljavne za to snov;

4.

„nadzorovane snovi“ pomenijo snovi, navedene v Prilogi I, vključno z njihovimi izomeri, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane;

5.

„klorofluoroogljikovodiki“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini I Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

6.

„haloni“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini III Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

7.

„ogljikov tetraklorid“ pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v skupini IV Priloge I;

8.

„metilbromid“ pomeni nadzorovano snov, opredeljeno v skupini VI Priloge I;

9.

„delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki“ pomenijo nadzorovane snovi, navedene v skupini VIII Priloge I, vključno z njihovimi izomeri;

10.

„nove snovi“ pomenijo snovi, navedene v Prilogi II, samostojne ali v mešanici, še čiste, zajete, reciklirane ali predelane;

11.

„surovina“ pomeni vsako nadzorovano snov ali novo snov, ki gre skozi kemijsko preobrazbo v procesu, v katerem je njena prvotna sestava povsem spremenjena, in katere emisije so zanemarljive;

12.

„predelovalna sredstva“ pomenijo nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot kemijska predelovalna sredstva za področja uporabe, navedena v Prilogi III;

13.

„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja nadzorovane ali nove snovi v Skupnosti;

14.

„proizvodnja“ pomeni količino proizvedenih nadzorovanih snovi ali novih snovi, tudi količino, ki namerno ali nenamerno nastane kot stranski proizvod, razen če se ta stranski proizvod uniči med proizvodnim procesom ali po dokumentiranem postopku ter se zagotovi skladnost s to uredbo in zakonodajo Skupnosti ter nacionalno zakonodajo o odpadkih. Za „proizvodnjo“ se ne štejejo količine, ki so zajete, reciklirane ali predelane, niti neznatne količine, ki so neizogibno prisotne v izdelkih v sledovih ali se izločijo med proizvodnjo;

15.

„dejavnik škodljivosti za ozon“ ali „ODP“ pomeni številko, opredeljeno v prilogah I in II, ki pomeni merilo za možni učinek vsake nadzorovane ali nove snovi na tanjšanje ozonskega plašča;

16.

„obračunska raven“ je količina nadzorovane snovi iz iste skupine v Prilogi I in je določena tako, da se teža vsake nadzorovane snovi pomnoži z njenim dejavnikom škodljivosti za ozon in se tako dobljene vrednosti seštejejo;

17.

„industrijska racionalizacija“ pomeni prenos vse ali dela obračunske ravni proizvodnje enega proizvajalca na drugega med pogodbenicami ali znotraj države članice, zato da se kar najbolj poveča ekonomska učinkovitost ali se tako odzove na pričakovane primanjkljaje v oskrbi zaradi zapiranja obratov;

18.

„uvoz“ pomeni vstop snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe na carinsko območje Skupnosti, če gre za ozemlje države članice, ki je ratificirala Protokol in v kateri se uporablja ta uredba;

19.

„izvoz“ pomeni izstop snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, ki imajo status blaga Skupnosti, ali ponoven izvoz snovi, izdelkov in opreme iz te uredbe, če imajo status, ki ni status blaga Skupnosti, s carinskega območja Skupnosti, če gre za ozemlje države članice, ki je ratificirala Protokol in v kateri se uporablja ta uredba;

20.

„dajanje na trg“ pomeni oskrbovanje ali dajanje snovi na voljo tretjim osebam znotraj Skupnosti za plačilo ali brezplačno in vključuje sprostitev v prosti promet v Skupnosti, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 450/2008. Kar zadeva izdelke in opremo, ki so del nepremičnine ali del prevoznega sredstva, to velja le za prvo dobavo ali dajanje na voljo znotraj Skupnosti;

21.

„uporaba“ pomeni uporabo nadzorovanih ali novih snovi v proizvodnji pri vzdrževanju ali servisiranju, vključujoč ponovno polnjenje izdelkov in opreme ali v drugih procesih;

22.

„toplotna črpalka“ pomeni napravo ali napeljavo, ki pri nizki temperaturi zbira toploto iz zraka, vode ali zemlje in jo dobavlja;

23.

„zajem“ pomeni zbiranje in hranjenje nadzorovanih snovi iz izdelkov in opreme ali posod med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odstranitvijo;

24.

„recikliranje“ pomeni ponovno uporabo zajetih nadzorovanih snovi po osnovnem procesu čiščenja;

25.

„predelava“ pomeni ponovno obdelavo zajete nadzorovane snovi, da bi dobila enake lastnosti kot čista snov glede na namen uporabe;

26.

„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ki:

(a)

proizvaja, zajema, reciklira, predeluje, uporablja ali uničuje nadzorovane ali nove snovi;

(b)

take snovi uvaža;

(c)

take snovi izvaža;

(d)

take snovi daje na trg ali

(e)

upravlja opremo za hlajenje, klimatizacijo ali toplotno črpalko oziroma protipožarne sisteme, ki vsebujejo nadzorovane snovi;

27.

„karantenski ukrepi“ pomenijo uporabe, namenjene preprečevanju vnosa, utrditve ali širjenja karantenskih škodljivcev (vključno z boleznimi) ali zagotavljanju njihovega uradnega nadzora, kadar:

uradni nadzor izvaja ali odobri nacionalni organ za varstvo rastlin, živali ali okolja ali zdravja,

so karantenski škodljivci škodljivci, ki so lahko pomembni za območja, ki jih ogrožajo in na njih še niso prisotni ali pa so prisotni, vendar niso širše razširjeni in se nad njimi izvaja uradni nadzor;

28.

„predtovorna opravila“ pomenijo tiste nekarantenske ukrepe, ki se uporabljajo do 21 dni pred izvozom, da so izpolnjene uradne zahteve države uvoznice ali uradne zahteve države izvoznice, ki so bile v veljavi pred 7. decembrom 1995. Uradne zahteve so zahteve, ki jih izpolni ali odobri nacionalni organ za varstvo rastlin, živali, okolja, zdravja ali skladiščnih izdelkov;

29.

„izdelki in oprema, odvisni od nadzorovanih snovi“ pomenijo izdelke in opremo, ki ne delujejo brez nadzorovanih snovi, ne zajemajo pa izdelkov in opreme, ki se uporabljajo za proizvodnjo, obdelavo, zajem, recikliranje, predelavo ali uničenje nadzorovanih snovi;

30.

„čiste snovi“ pomenijo snovi, ki še niso bile uporabljene;

31.

„izdelki in oprema“ pomenijo vse izdelke in opremo, razen posod, ki se uporabljajo za prevoz ali hranjenje nadzorovanih snovi.

POGLAVJE II

PREPOVEDI

Člen 4

Proizvodnja nadzorovanih snovi

Prepove se proizvodnja nadzorovanih snovi.

Člen 5

Dajanje na trg in uporaba nadzorovanih snovi

1.   Dajanje na trg in uporaba nadzorovanih snovi sta prepovedani.

2.   Nadzorovane snovi se ne dajejo na trg v nepovratnih posodah, razen za laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10 in člena 11(2).

3.   Ta člen se ne uporablja za nadzorovane snovi v izdelkih in opremi.

Člen 6

Dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni

1.   Prepove se dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni; izjema so izdelki in oprema, za katere je uporaba zadevne nadzorovane snovi dovoljena v skladu s členom 10, členom 11(2) ali členom 13 ali je bila odobrena na podlagi člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000.

2.   Prepovejo in razgradijo se protipožarni sistemi in gasilni aparati s halonom, razen za uporabe iz člena 13(1).

POGLAVJE III

IZJEME IN ODSTOPANJA

Člen 7

Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba nadzorovanih snovi kot surovin

1.   Z odstopanjem od členov 4 in 5 se nadzorovane snovi lahko proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo kot surovina.

2.   Nadzorovane snovi, ki so proizvedene ali dane na trg kot surovina, se lahko uporabljajo le za ta namen. Posode, ki vsebujejo take snovi, morajo biti od 1. julija 2010 označene z jasno navedbo, da se snovi lahko uporabljajo le kot surovina. Kadar za takšne snovi velja zahteva po označevanju v skladu z Direktivo 67/548/EGS, Direktivo 1999/45/ES ali Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to navede na etiketi iz teh direktiv ali v razdelku za dodatne informacije na etiketi iz člena 25(3) navedene uredbe.

Komisija lahko določi obliko in vsebino oznake, ki se uporabi. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 8

Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev

1.   Z odstopanjem od členov 4 in 5 se nadzorovane snovi lahko proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo kot predelovalna sredstva.

2.   Nadzorovane snovi se lahko uporabljajo le kot predelovalna sredstva v obratih, ki so že obstajali 1. septembra 1997, in kjer so emisije zanemarljive.

3.   Nadzorovane snovi, ki so proizvedene ali dane na trg kot predelovalna sredstva, se lahko uporabljajo le za ta namen. Posode, ki vsebujejo take snovi, morajo biti od 1. julija 2010 označene z jasno navedbo, da se te snovi lahko uporabljajo le kot predelovalna sredstva. Kadar za takšne snovi velja zahteva po označevanju v skladu z Direktivo 67/548/EGS, Direktivo 1999/45/ES ali Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to navede na etiketi, navedeni v teh direktivah ali v razdelku za dodatne informacije na etiketi iz člena 25(3) navedene uredbe.

Komisija lahko določi obliko in vsebino etikete, ki se uporabi. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

4.   Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) po potrebi sestavi seznam podjetij, v katerih je dovoljena uporaba nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev, in hkrati določi največje količine, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo ali porabijo kot predelovalna sredstva, in najvišje ravni emisij za vsako od zadevnih podjetij.

Največja količina nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva znotraj Skupnosti, ne presega 1 083 metričnih ton na leto.

Največja količina izpustov nadzorovanih snovi pri njihovi uporabi kot predelovalna sredstva v Skupnosti ne presega 17 metričnih ton na leto.

5.   Glede na nove informacije ali tehnične novosti ali glede na odločitve pogodbenic Komisija po potrebi:

(a)

spremeni Prilogo III;

(b)

spremeni največjo količino nadzorovanih snovi, ki se lahko uporabijo kot predelovalna sredstva ali izločijo iz uporab, kjer služijo kot predelovalna sredstva, kakor je navedeno v drugem in tretjem pododstavku odstavka 4.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 9

Dajanje na trg nadzorovanih snovi ter izdelkov za uničenje ali predelavo ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, za uničenje

Z odstopanjem od členov 5 in 6 se lahko nadzorovane snovi ter izdelki in oprema, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, dajo na trg za uničenje v Skupnosti v skladu z zahtevami za uničenje iz člena 22(1). Nadzorovane snovi se lahko dajo na trg tudi za predelavo znotraj Skupnosti.

Člen 10

Laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki

1.   Z odstopanjem od členov 4 in 5 se nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, lahko proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena na podlagi registracije in pridobitve dovoljenja v skladu s tem členom.

2.   Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) po potrebi določi kakršno koli laboratorijsko in analitsko uporabo bistvenega pomena, za katero se lahko dovolita proizvodnja in uvoz nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, v Skupnost, zadevne količine, obdobje, v katerem velja izjema, in uporabnike, ki lahko izkoristijo tako laboratorijsko in analitsko uporabo bistvenega pomena.

3.   Nadzorovane snovi, ki so proizvedene ali dane na trg za laboratorijsko in analitsko uporabo bistvenega pomena, se lahko uporabljajo le za ta namen. Posode, ki vsebujejo take snovi, se od 1. julija 2010 označijo z jasno navedbo, da se ta snov lahko uporablja le za laboratorijsko in analitsko uporabo. Kadar za takšne snovi velja zahteva po označevanju v skladu z Direktivo 67/548/EGS, Direktivo 1999/45/ES ali Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to navede na etiketi iz teh direktiv ali v razdelku za dodatne informacije na etiketi iz člena 25(3) navedene uredbe.

Komisija lahko določi obliko in vsebino oznake, ki se uporabi. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Nadzorovane snovi iz prvega pododstavka se dajo na trg in razdelijo le pod pogoji iz Priloge V. Komisija lahko navedeno prilogo spremeni. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

4.   Vsako podjetje, ki uporablja nadzorovane snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, se mora registrirati pri Komisiji in navesti uporabljene snovi, namen, oceno letne porabe in dobavitelje teh snovi ter mora v primeru sprememb te podatke posodobiti.

5.   Do roka, določenega v obvestilu, ki ga je izdala Komisija, proizvajalci in uvozniki, ki nadzorovane snovi dobavljajo podjetjem iz odstavka 4 ali jih uporabljajo zase, Komisiji sporočijo, kakšno je predvideno povpraševanje za obdobje, določeno v obvestilu, pri čemer podrobno navedejo vrsto in količine potrebovanih nadzorovanih snovi.

6.   Komisija izda dovoljenja proizvajalcem in uvoznikom nadzorovanih snovi, ki niso delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki, proizvedeni ali uvoženi za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, ter jih obvesti o uporabi, za katero imajo dovoljenje, ter o snoveh in količinah, ki jih smejo dati na trg ali uporabiti zase. Količina, letno odobrena na podlagi dovoljenj za posamezne proizvajalce in uvoznike, ne sme presegati 130 % letnega povprečja obračunske ravni nadzorovanih snovi, za katere je imel posamezni proizvajalec ali uvoznik v letih 2007 do 2009 dovoljenje za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena.

Skupna količina, letno odobrena na podlagi dovoljenj, vključno z dovoljenji za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike iz člena 11(2), ne sme presegati 110 ton dejavnika škodljivega za ozon. Preostale količine se lahko dodelijo proizvajalcem in uvoznikom, ki v letih 2007 do 2009 nadzorovane snovi niso dali na trg ali je uporabili zase za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena.

Komisija določi mehanizem za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

7.   Proizvajalcu lahko pristojni organ države članice, v kateri ima proizvodnjo, dovoli izdelovati nadzorovane snovi iz odstavka 1 za izpolnjevanje zahtev, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 6.

Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

8.   V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko pristojni organ države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec proizvaja ali preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v odstavku 6, zato da zadovolji morebitne laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena v pogodbenicah na njihovo zahtevo.

Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

Člen 11

Proizvodnja, dajanje na trg in uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov ter dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike ali so od njih odvisni

1.   Z odstopanjem od člena 4 se delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki lahko proizvajajo pod pogojem, da vsak proizvajalec zagotovi naslednje:

(a)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2013 ne presega 35 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(b)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2016 ne presega 14 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(c)

obračunska raven njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 in v vsakem naslednjem dvanajstmesečnem obdobju do 31. decembra 2019 ne presega 7 % obračunske ravni njegove proizvodnje delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v letu 1997;

(d)

ne proizvaja delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov po 31. decembru 2019.

2.   Z odstopanjem od člena 4 in člena 5(1) se delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki lahko proizvajajo, dajejo na trg in uporabljajo za laboratorijsko in analitsko uporabo.

Člen 10(3) do (7) se smiselno uporablja.

3.   Z odstopanjem od člena 5 se lahko predelani delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki do 31. decembra 2014 dajejo na trg in uporabljajo pri vzdrževanju ali servisiranju obstoječe opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke pod pogojem, da je posoda označena z jasno navedbo, da je snov predelana, ter s podatki o serijski številki ter imenu in naslovu obrata za predelavo.

4.   Do 31. decembra 2014 se lahko reciklirani delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki uporabijo pri vzdrževanju ali servisiranju obstoječe opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke pod pogojem, da se jih je iz te opreme zajelo in jih lahko uporabi samo podjetje, ki je opravilo zajem kot sestavni del vzdrževanja ali servisiranja ali za katerega je bil opravljen zajem kot sestavni del vzdrževanja ali servisiranja.

5.   Z odstopanjem od člena 5 se delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki lahko dajejo na trg za prepakiranje in poznejši izvoz do 31. decembra 2019. Vsako podjetje, ki izvaja prepakiranje in naknaden izvoz delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, se registrira pri Komisiji in navede nadzorovane snovi, njihovo oceno letnega povpraševanja in dobavitelje teh snovi ter v primeru sprememb te podatke posodobi.

6.   Kadar se predelani ali reciklirani delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki uporabijo za vzdrževanje ali servisiranje, je zadevna oprema za hlajenje, klimatizacijo in toplotne črpalke označena z navedbo vrste snovi, količine, ki jo vsebuje oprema, in elemente etikete iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 za snovi ali zmesi, razvrščene kot nevarne za ozonski plašč.

7.   Podjetja, ki upravljajo opremo iz odstavka 4, polnjeno s tekočino, katere količina je enaka ali presega 3 kg, vodijo evidenco o količini in vrsti zajete in dodane snovi, ter ime podjetja ali tehnika, ki je opravil vzdrževanje ali servisiranje.

Podjetja, ki za vzdrževanje ali servisiranje uporabljajo predelane ali reciklirane delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, vodijo evidenco podjetij, ki so jim dobavila predelane delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, in evidenco virov recikliranih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov.

8.   Z odstopanjem od členov 5 in 6 Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) lahko dovoli začasno izjemo, tako uporabo in dajanje na trg delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike ali so od njih odvisni, če se dokaže, da za določeno uporabo tehnično in gospodarsko izvedljive nadomestne snovi ali tehnologije niso na voljo ali jih ni mogoče uporabiti.

Ta izjema se ne sme dovoliti za obdobje po 31. decembru 2019.

Člen 12

Uporabe metilbromida za karantenske ukrepe in predtovorna opravila ter nujne primere

1.   Z odstopanjem od člena 5(1), se metilbromid do 18. marca 2010 lahko daje na trg in uporablja za karantenske ukrepe in predtovorna opravila pri obdelavi blaga za izvoz pod pogojem, da sta dajanje na trg in uporaba metilbromida dovoljena po nacionalni zakonodaji v skladu z Direktivo 91/414/EGS in Direktivo 98/8/ES.

Metilbromid se lahko uporablja le na lokacijah, ki jih odobrijo pristojni organi zadevne države članice, in – če je to gospodarsko in tehnično izvedljivo – pod pogojem, da je zajetega vsaj 80 % metilbromida, ki izhaja iz pošiljke.

2.   Obračunska raven metilbromida, ki ga bodo podjetja dala na trg ali uporabila zase v obdobju od 1. januarja 2010 do 18. marca 2010 ne presega 45 ton dejavnika škodljivega za okolje.

Vsako podjetje zagotovi, da obračunska raven metilbromida, ki ga daje na trg ali uporablja zase za karantenske ukrepe in predtovorna opravila, ne presega 21 % povprečja obračunske ravni metilbromida, ki ga je dajal na trg ali uporabljal zase za karantenske ukrepe in predtovorna opravila v letih 2005 do 2008.

3.   V nujnih primerih, kadar tako zahtevajo nepričakovani izbruhi določenih škodljivcev ali bolezni, lahko Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice dovoli začasno proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo metilbromida, pod pogojem, da sta dajanje na trg in uporaba metilbromida dovoljena v skladu z Direktivo 91/414/EGS in Direktivo 98/8/ES.

Tako dovoljenje se uporablja za obdobje, ki ni daljše od 120 dni, in za količino, ki ne presega 20 metričnih ton, in določa ukrepe za zmanjšanje emisij med uporabo.

Člen 13

Nujne uporabe halonov in razgradnja opreme, ki vsebuje halone

1.   Z odstopanjem od člena 5(1) se haloni lahko dajejo na trg in uporabljajo za nujne uporabe, določene v Prilogi VI. Halone lahko dajo na trg le podjetja, ki jih pristojni organ zadevne države članice pooblasti za skladiščenje halonov za nujne uporabe.

2.   Komisija pregleda Prilogo VI ter po potrebi sprejme spremembe in časovne okvire za postopno opuščanje nujnih uporab z določitvijo končnih datumov za nove ukrepe in opravila ter končnih rokov za obstoječe ukrepe in opravila, ob upoštevanju razpoložljivosti tehnično in ekonomsko izvedljivih nadomestnih snovi ali tehnologij, ki so sprejemljive glede na okolje in zdravje.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

3.   Protipožarni sistemi in gasilni aparati s halonom, ki se uporabljajo pri uporabah iz odstavka 1, se razgradijo do končnih datumov, določenih v Prilogi VI.

4.   Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) odobri odstopanja od končnih datumov za nove ukrepe in končnih rokov za obstoječe ukrepe pod pogojem, da so navedeni roki določeni v Prilogi VI v skladu z odstavkom 2 za določene primere, za katere je dokazano, da ni na voljo nobene tehnično in ekonomsko izvedljive alternative.

Člen 14

Prenos pravic in industrijska racionalizacija

1.   Vsak proizvajalec ali uvoznik, ki je upravičen dajati nadzorovane snovi na trg ali jih uporabljati zase, lahko to pravico za vse ali katere koli količine te skupine snovi, določene v skladu s tem členom, prenese na katerega koli drugega proizvajalca ali uvoznika te skupine snovi v Skupnosti. O vsakem takem prenosu je Komisija vnaprej obveščena. Prenos pravice dajanja na trg ali uporabe ne vpliva na nadaljnjo pravico do proizvodnje ali uvoza.

2.   V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko pristojni organ države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v členu 10 in členu 11(2), zaradi industrijske racionalizacije v zadevni državi članici, vendar pod pogojem, da obračunske ravni proizvodnje te države članice ne presežejo vsote obračunskih ravni proizvodnje njenih domačih proizvajalcev za ta obdobja, kakor je predpisano v členu 10 in členu 11(2). Pristojni organ zadevne države članice vnaprej obvesti Komisijo, da namerava izdati tako dovoljenje.

3.   V obsegu, ki ga dovoljuje Protokol, lahko Komisija v dogovoru s pristojnim organom države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, dovoli, da ta proizvajalec preseže obračunske ravni proizvodnje, predpisane v členu 10 in členu 11(2), zaradi industrijske racionalizacije med državami članicami, vendar pod pogojem, da skupne obračunske ravni proizvodnje zadevnih držav članic ne presežejo vsote obračunskih ravni proizvodnje njihovih domačih proizvajalcev za ta obdobja, kakor je predpisano v členu 10 in členu 11(2). Potrebno je tudi soglasje pristojnega organa države članice, v kateri se namerava zmanjšati proizvodnja.

4.   Kolikor Protokol to dovoljuje, lahko Komisija v soglasju s pristojnim organom države članice, v kateri je proizvodnja posameznega proizvajalca, in v soglasju z vlado zadevne tretje države pogodbenice dovoli proizvajalcu, da v skladu s členom 10 in členom 11(2) določene in izračunane obračunske ravni proizvodnje s ciljem industrijske racionalizacije združi z obračunskimi ravnmi proizvodnje, ki so dovoljene in izračunane v skladu s Protokolom in z nacionalno zakonodajo, proizvajalca v tretji državi pogodbenici, če skupne obračunske ravni proizvodnje obeh proizvajalcev ne presegajo vsote obračunskih ravni proizvodnje, dovoljenih za proizvajalca Skupnosti na podlagi člena 10 in člena 11(2), in obračunskih ravni proizvodnje, dovoljenih za proizvajalca tretje države pogodbenice po Protokolu in ustrezni nacionalni zakonodaji.

POGLAVJE IV

TRGOVINA

Člen 15

Uvoz nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni

1.   Uvoz nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme razen osebnih predmetov, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, je prepovedan.

2.   Prepoved iz odstavka 1 ne velja za uvoze:

(a)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10 in člena 11(2);

(b)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva;

(d)

nadzorovanih snovi za uničenje s tehnologijami iz člena 22(2);

(e)

do 31. decembra 2019 delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki bodo prepakirani in nato najpozneje do 31. decembra naslednjega koledarskega leta ponovno izvoženi v pogodbenico, v kateri poraba ali uvoz tega delno halogeniranega klorofluoroogljikovodika nista prepovedana;

(f)

metilbromida za uporabo v nujnih primerih iz člena 12(3) ali, do 31. decembra 2014, za prepakiranje in nato ponovni izvoz za karantenske ukrepe ali predtovorna opravila pod pogojem, da ponovni izvoz poteka v letu uvoza;

(g)

zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, pod pogojem, da se uvozijo le za nujne uporabe iz člena 13(1), in sicer jih uvozijo podjetja, ki jih pristojen organ zadevne države članice pooblasti za shranjevanje halonov za nujne uporabe;

(h)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, za uničenje, kadar je primerno s tehnologijami iz člena 22(2);

(i)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, za zadovoljitev laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10 in člena 11(2);

(j)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon ali so od njega odvisni, za zadovoljitev nujne uporabe iz člena 13(1);

(k)

izdelke in opremo, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, za katere je bilo dajanje na trg odobreno v skladu s členom 11(5).

3.   Za uvoz iz odstavka 2, razen uvoza za tranzit prek carinskega območja Skupnosti ali uvoza v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali v postopku proste cone, kakor določa Uredba (ES) št. 450/2008, pod pogojem, da na carinskem območju Skupnosti ostanejo največ 45 dni in da se naknadno ne sprostijo v prosti pretok v Skupnosti, uničijo ali predelajo, je treba predložiti uvozno dovoljenje. Navedena dovoljenja izdaja Komisija po preveritvi skladnosti s členoma 16 in 20.

Člen 16

Sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti pretok v Skupnosti

1.   Za sprostitev uvoženih nadzorovanih snovi v prosti promet v Skupnosti veljajo količinske omejitve. Komisija določi te omejitve in dodeli kvote podjetjem za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2010 in za vsako naslednje dvanajstmesečno obdobje v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2).

Kvote iz prvega pododstavka se dodelijo samo za katero koli od naslednjih snovi:

(a)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske ali nujne uporabe iz člena 10, člena 11(2) in člena 13;

(b)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovane snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva.

2.   Do roka, določenega v obvestilu, ki ga je izdala Komisija, proizvajalci snovi iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 Komisiji sporočijo, kakšno je predvideno povpraševanje, pri čemer podrobno navedejo vrsto in količine potrebovanih nadzorovanih snovi. Na podlagi teh sporočil Komisija določi količinske omejitve za uvoz snovi iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1.

Člen 17

Izvoz nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni

1.   Izvoz nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme razen osebnih predmetov, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, je prepovedan.

2.   Prepoved iz odstavka 1 ne velja za izvoz:

(a)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo za laboratorijske in analitske uporabe iz člena 10;

(b)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine;

(c)

nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot predelovalna sredstva;

(d)

izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, izdelanih v skladu s členom 10(7) ali uvoženih v skladu s točko (h) ali (i) člena 15(2);

(e)

zajetih, recikliranih ali predelanih halonov, ki jih podjetja, ki jih pooblasti pristojni organ zadevne države članice, shranijo za nujne uporabe iz člena 13(1), ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo halon ali so od njega odvisni, za zadovoljitev nujne uporabe;

(f)

čistih ali predelanih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za uporabe, ki ni uničenje;

(g)

do 31. decembra 2014 metilbromida, ki se ponovno izvozi za karantenske ukrepe ali predtovorna opravila;

(h)

inhalatorjev z določenim odmerkom s klorofluoroogljikovodikom, katerega uporaba je odobrena na podlagi člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija na zahtevo pristojnega organa države članice in v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) odobri izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, kadar je dokazano, da bi prepoved, glede na gospodarski pomen in pričakovano preostalo življenjsko dobo določenega blaga, izvozniku naložila nesorazmerno breme. V primeru takega izvoza mora Komisija predhodno obvestiti državo uvoznico.

4.   Za izvoz iz odstavkov 2 in 3 je potrebno dovoljenje, razen za ponovni izvoz po tranzitu prek carinskega območja Skupnosti, po začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali postopku proste cone, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 450/2008, pod pogojem, da ponovni izvoz poteka najkasneje 45 dni po uvozu. Navedeno izvozno dovoljenje podjetjem izda Komisija, potem ko preveri skladnost s členom 20.

Člen 18

Uvozna in izvozna dovoljenja

1.   Komisija vzpostavi in upravlja elektronski sistem za izdajanje dovoljenj in odloči o zahtevkih za dovoljenja v roku 30 dni od prejema.

2.   Zahtevki za dovoljenja iz členov 15 in 17 se predložijo z uporabo sistema iz odstavka 1. Pred predložitvijo zahtevka za dovoljenje se podjetja registrirajo v navedeni sistem.

3.   V zahtevku za dovoljenje je treba navesti naslednje:

(a)

ime in naslov uvoznika in izvoznika;

(b)

državo uvoza in izvoza;

(c)

v primeru uvoza ali izvoza nadzorovanih snovi opis vsake nadzorovane snovi, vključno s:

(i)

trgovskim imenom;

(ii)

opisom in tarifno oznako kombinirane nomenklature, kakor je opredeljeno v Prilogi IV;

(iii)

vrsto snovi (čista, zajeta, reciklirana ali predelana);

(iv)

količino snovi v metričnih kilogramih;

(v)

v primeru halonov, izjavo, da se uvažajo ali izvažajo zaradi nujne uporabe iz člena 13(1), v kateri je opredeljena uporaba;

(d)

v primeru uvoza ali izvoza izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni:

(i)

tip in vrsto izdelkov in opreme;

(ii)

za artikle, ki se dajo prešteti, število enot, opis in količino na enoto v metričnih kilogramih za vsako nadzorovano snov;

(iii)

za artikle, ki se ne dajo prešteti, skupno količino izdelka, opis in skupno neto količino v metričnih kilogramih za vsako nadzorovano snov;

(iv)

državo/države končnega namembnega kraja izdelkov in opreme;

(v)

vrsto nadzorovane snovi (čista, reciklirana, zajeta ali predelana);

(vi)

v primeru uvoza ali izvoza izdelkov in opreme, ki vsebujejo halone ali so od njih odvisni, izjavo, da se uvažajo ali izvažajo zaradi nujne uporabe iz člena 13(1), v kateri je uporaba opredeljena;

(vii)

v primeru izdelkov in opreme, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, sklic na dovoljenje Komisije iz člena 17(3);

(viii)

tarifno oznako kombinirane nomenklature za izdelek ali opremo, ki bosta uvožena ali izvožena;

(e)

namen predlaganega uvoza, vključno z nameravano carinsko dovoljeno rabo in uporabo s podrobno navedbo, kadar je primerno, nameravanega carinskega postopka;

(f)

kraj in pričakovani datum predlaganega uvoza ali izvoza;

(g)

carinski urad, pri katerem bo blago deklarirano;

(h)

v primeru uvoza nadzorovanih snovi ali izdelkov in opreme, namenjene uničenju, ime in naslov obrata, v katerem bodo uničeni;

(i)

vse nadaljnje podatke, potrebne po mnenju pristojnega organa države članice.

4.   Vsak uvoznik ali izvoznik obvesti Komisijo o vseh spremembah, ki bi se lahko pojavile med veljavnostjo dovoljenja v zvezi s podatki, o katerih jo je obvestil po odstavku 3.

5.   Komisija lahko zahteva potrdilo, ki dokazuje vrsto ali sestavo snovi, ki naj se uvozi ali izvozi, in lahko zaprosi za kopijo dovoljenja, ki ga je izdala država, iz katere se uvaža ali v katero se izvaža.

6.   Komisija lahko v določenih primerih izmenjuje predložene podatke, kolikor je to potrebno, s pristojnimi organi zadevnih pogodbenic in lahko zavrne zahtevek za dovoljenje, če katera koli obveznost, določena s to uredbo, ni izpolnjena ali iz naslednjih razlogov:

(a)

v primeru uvoznega dovoljenja, kadar se na podlagi informacij pristojnih organov zadevne države ugotovi, da izvoznik ni podjetje, pooblaščeno za trgovanje z zadevno snovjo v navedeni državi;

(b)

v primeru izvoznega dovoljenja, če so pristojni organi države uvoznice obvestili Komisijo, da bo uvoz nadzorovane snovi pomenil primer nezakonite trgovine ali negativno vplival na izvajanje nadzornih ukrepov države uvoznice, na podlagi katerih izpolnjujejo svoje obveznosti iz Protokola, ali povzročil prekoračitev količinskih omejitev v okviru Protokola za navedeno državo.

7.   Komisija da na razpolago kopijo vsakega dovoljenja pristojnemu organu zadevne države članice.

8.   Komisija nemudoma obvesti vlagatelja in zadevno državo članico o vsakem zahtevku za dovoljenje, zavrnjenem na podlagi odstavka 6, in navede razlog za zavrnitev.

9.   Komisija lahko spremeni seznam podatkov iz odstavka 3 in Priloge IV. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 19

Ukrepi za spremljanje nezakonite trgovine

Komisija lahko na podlagi ocene morebitnega tveganja za nezakonito trgovino, povezano s takimi gibanji, z upoštevanjem koristi za okolje in socialno-gospodarskih vplivov takih ukrepov sprejme dodatne ukrepe za spremljanje nadzorovanih snovi ali novih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali postopku proste cone oziroma v tranzitu na carinskem območju Skupnosti in so nato ponovno izvoženi.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 20

Trgovanje z državo, ki ni pogodbenica Protokola in z območji, ki niso zajeta s Protokolom

1.   Uvoz in izvoz nadzorovanih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, iz in v katero koli državo, ki ni pogodbenica Protokola, sta prepovedana.

2.   Komisija lahko sprejema pravila, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Skupnosti izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot nadzorovane snovi. Opredelitev teh izdelkov in opreme je v skladu s strokovnimi nasveti, ki jih pogodbenice redno dobivajo. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija dovoli trgovanje z nadzorovanimi snovmi ter izdelki in opremo, ki vsebujejo take snovi ali so od njih odvisni ali ki se proizvajajo s pomočjo ene ali več snovi, z državo, ki ni članica Protokola, in sicer tako, da se na zasedanju pogodbenic v skladu s členom 4(8) Protokola ugotovi, ali država, ki ni pogodbenica Protokola, povsem izpolnjuje Protokol in ali je predložila podatke, ki to izkazujejo, kakor je določeno v členu 7 Protokola. Komisija deluje v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) te uredbe.

4.   Ob upoštevanju sklepov, sprejetih na podlagi drugega pododstavka, se uporablja odstavek 1 za vsako ozemlje, ki ni zajeto s Protokolom, kakor veljajo za vsako državo, ki ni pogodbenica Protokola.

Kjer organi ozemlja, ki ni zajeto s Protokolom, v celoti upoštevajo Protokol in so predložili podatke, ki to izkazujejo, kakor je določeno v členu 7 Protokola, lahko Komisija odloči, da se nekatere ali vse določbe v odstavku 1 tega člena v zvezi s tem ozemljem ne uporabljajo.

Komisija ukrepa v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2).

Člen 21

Seznam izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni

Komisija najpozneje 1. januarja 2010 da na voljo seznam izdelkov in opreme, ki morda vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, in tarifnih oznak kombinirane nomenklature kot navodilo carinskim organom držav članic.

POGLAVJE V

NADZOR EMISIJ

Člen 22

Zajem in uničenje uporabljenih nadzorovanih snovi

1.   Nadzorovane snovi, vsebovane v opremi za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalkah, opremi, ki vsebuje topila, ali protipožarnih sistemih in gasilnih aparatih, se zajemajo za uničenje ali za recikliranje ali predelavo med vzdrževanjem ali servisiranjem opreme ali pred demontiranjem ali odstranitvijo opreme.

2.   Nadzorovane snovi in izdelki, ki vsebujejo takšne snovi, se uničijo le z odobrenimi tehnologijami s seznama iz Priloge VII ali, če nadzorovane snovi niso navedene v navedeni prilogi, z okoljsko najsprejemljivejšo tehnologijo za uničevanje, ki ne povzroča pretiranih stroškov, pod pogojem, da je uporaba teh tehnologij v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o odpadkih in da so izpolnjene dodatne zahteve v skladu s takšno zakonodajo.

3.   Komisija lahko Prilogo VII spremeni z namenom upoštevanja novih tehnoloških dosežkov.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določil te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

4.   Nadzorovane snovi, vsebovane v izdelkih in opremi, razen navedenih v odstavku 1, se zajemajo za uničenje, recikliranje ali predelavo, če je to tehnično in gospodarsko izvedljivo, ali se uničijo brez predhodnega zajetja z uporabo tehnologij iz odstavka 2.

Komisija sestavi Prilogo k tej uredbi s seznamom izdelkov in opreme, za katere sta zajetje nadzorovanih snovi ali uničenje izdelkov in opreme brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva, pri čemer po potrebi podrobno določi tehnologije, ki se uporabijo. Vsakemu predlogu ukrepa za pripravo takšne priloge je priložena celovita ekonomska ocena stroškov in koristi, na kateri mora ta predlog temeljiti, ob upoštevanju okoliščin v posameznih državah članicah.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

5.   Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje zajema, recikliranja, predelave in uničenja nadzorovanih snovi ter določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki pri tem sodeluje.

Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih države članice sprejele, in lahko glede na to ovrednotenje ter tehnične in druge ustrezne informacije po potrebi sprejme ukrepe v zvezi s temi pogoji za minimalne standarde usposobljenosti.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 23

Uhajanje in emisije nadzorovanih snovi

1.   Podjetja sprejmejo vse izvedljive previdnostne ukrepe za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja in emisij nadzorovanih snovi.

2.   Podjetja, ki upravljajo opremo za hlajenje, klimatizacijo ali toplotne črpalke oziroma protipožarne sisteme, vključno z njihovimi tokokrogi, ki vsebujejo nadzorovane snovi, zagotovijo, da so stacionarna oprema ali sistemi:

(a)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 3 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na 12 mesecev pregledani zaradi uhajanja; to ne velja za opremo s hermetično zaprtimi sistemi, ki so označeni kot taki in vsebujejo manj kot 6 kg nadzorovanih snovi;

(b)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 30 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na šest mesecev pregledani zaradi uhajanja;

(c)

polnjeni s tekočino, katere količina je enaka ali presega 300 kg nadzorovanih snovi, vsaj enkrat na tri mesece pregledani zaradi uhajanja;

in da se vsako odkrito uhajanje čim prej popravi, vsekakor pa v 14 dneh.

Oprema ali sistem se pregleda zaradi uhajanja v roku enega meseca od odpravljenega uhajanja, da se zagotovi, da je bilo popravilo učinkovito.

3.   Podjetja iz odstavka 2 hranijo zapise o količini in vrsti dodanih nadzorovanih snovi ter količini zajetih snovi med vzdrževanjem, servisiranjem in končno odstranitvijo opreme ali sistema, navedenih v navedenem odstavku. Hranijo tudi zapise drugih ustreznih informacij, vključno z nazivom podjetja ali imenom tehničnega strokovnjaka, ki je opravil vzdrževanje ali servisiranje, ter zapise datumov in rezultatov pregledov v zvezi z uhajanjem. Ti zapisi so na zahtevo na voljo pristojnemu organu države članice in Komisiji.

4.   Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki opravlja dejavnosti iz odstavka 2. Glede na ovrednotenje teh ukrepov, ki so jih sprejele države članice, ter tehničnih in drugih ustreznih informacij Komisija lahko sprejme ukrepe v zvezi z uskladitvijo navedenih minimalnih standardov usposobljenosti.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

5.   Podjetja sprejmejo vse izvedljive previdnostne ukrepe za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja in emisij nadzorovanih snovi, ki se uporabljajo kot surovine in predelovalna sredstva.

6.   Podjetja sprejmejo vse izvedljive previdnostne ukrepe za preprečitev in čim večje zmanjšanje uhajanja in emisij nadzorovanih snovi, ki nenamerno nastanejo med proizvodnjo drugih kemikalij.

7.   Komisija lahko določi seznam tehnologij ali praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

POGLAVJE VI

NOVE SNOVI

Člen 24

Nove snovi

1.   Proizvodnja, uvoz, dajanje na trg, uporaba in izvoz novih snovi iz dela A Priloge II so prepovedani. Ta prepoved ne velja za nove snovi, če se uporabljajo kot surovina, za laboratorijsko in analitsko uporabo, uvoz za tranzit prek carinskega območja Skupnosti ali uvoz v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali v postopku proste cone iz Uredbe (ES) št. 450/2008, razen če jim je bila dodeljena druga carinsko dovoljena raba ali uporaba, kakor je določeno v navedeni uredbi, ali izvoz po že izvzetih uvozih.

2.   Komisija po potrebi v del A Priloge II vključi snovi, ki so vključene v del B navedene priloge, za katere se ugotovi, da bodo izvožene, uvožene, proizvedene ali dane na trg v velikih količinah, znanstveni odbor za presojo v skladu s Protokolom pa zanje ugotovi, da imajo znaten dejavnik škodljivosti za ozon, in določi možne izjeme od odstavka 1, če je to primerno.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

3.   Glede na zadevne znanstvene podatke Komisija po potrebi v del B Priloge II vključi vse snovi, ki niso nadzorovane snovi, vendar znanstveni odbor za presojo v skladu s Protokolom ali drug priznan organ enakega formata zanje ugotovi, da imajo znaten dejavnik škodljivosti za ozon. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

POGLAVJE VII

ODBOR, POROČANJE, INŠPEKCIJSKI NADZOR IN KAZNI

Člen 25

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 26

Poročanje držav članic

1.   Države članice vsako leto do 30. junija Komisiji v elektronski obliki sporočijo naslednje informacije za preteklo koledarsko leto:

(a)

količine metilbromida, dovoljene za različne rabe, v skladu s členom 12(2) in (3), pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih na svojem ozemlju, namene, za katere je bil uporabljen, ter napredek pri ovrednotenju in uporabi nadomestnih snovi;

(b)

količine nameščenih uporabljenih in skladiščenih halonov za nujne uporabe, v skladu s členom 13(1), ukrepe, sprejete za zmanjšanje njihovih emisij, in oceno teh emisij ter napredek pri ovrednotenju in uporabi ustreznih nadomestnih snovi;

(c)

primere nezakonite trgovine, predvsem tiste, ki so bili odkriti med inšpekcijskimi pregledi, izvedenimi v skladu s členom 28.

2.   Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2) določi obliko za predložitev informacij iz odstavka 1.

3.   Komisija lahko spremeni odstavek 1.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 27

Poročanje podjetij

1.   Vsako podjetje vsako leto do 31. marca sporoči Komisiji podatke iz odstavkov 2 do 6 za vsako nadzorovano snov in vsako novo snov iz seznama v Prilogi II za prejšnje koledarsko leto in pošlje kopijo pristojnemu organu zadevne države članice.

2.   Vsak proizvajalec sporoči naslednje podatke:

(a)

svojo skupno proizvodnjo vsake snovi iz odstavka 1;

(b)

vsako proizvodnjo, dano na trg ali uporabljeno za proizvajalčevo lastno uporabo v Skupnosti, pri čemer ločeno opredeli proizvodnjo za surovine, predelovalno sredstvo, ter drugo;

(c)

vsako proizvodnjo za izpolnjevanje laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena v Skupnosti, dovoljeno v skladu s členom 10(6);

(d)

vsako proizvodnjo, dovoljeno po členu 10(8), za zadovoljevanje laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena pogodbenic;

(e)

vsako povečanje proizvodnje, dovoljeno po členu 14(2), (3) in (4) v zvezi z industrijsko racionalizacijo;

(f)

vse reciklirane, predelane ali uničene količine in tehnologijo, uporabljeno za uničevanje, vključno s količinami, proizvedenimi in uničenimi kot stranski proizvod, kakor je navedeno v členu 3(14);

(g)

vse zaloge;

(h)

vse nakupe od drugih proizvajalcev v Skupnosti in prodaje drugim proizvajalcem v Skupnosti.

3.   Vsak uvoznik sporoči za vsako snov iz odstavka 1 naslednje podatke:

(a)

vse količine, sproščene za prosti promet v Skupnosti, pri čemer ločeno navede uvoz nadzorovanih snovi za surovine in predelovalna sredstva, za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena, dovoljene v skladu s členom 10(6), za uporabo pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih ter za uničenje. Uvoznik, ki uvozi nadzorovane snovi za uničenje, sporoči tudi dejanski končni namembni kraj ali namembne kraje za vsako snov, pri čemer ločeno za vsak namembni kraj navede količino vsake snovi ter ime in naslov obrata za uničevanje, kamor je bila snov dostavljena;

(b)

vse uvožene količine v skladu z drugimi carinskimi postopki z ločeno opredelitvijo carinskega postopka in predvidenih uporab;

(c)

vse količine uporabljenih snovi iz odstavka 1, uvoženih za recikliranje ali predelavo;

(d)

vse zaloge;

(e)

vse nakupe od drugih podjetij v Skupnosti in prodaje drugim podjetjem v Skupnosti;

(f)

državo izvoznico.

4.   Vsak izvoznik sporoči za vsako snov iz odstavka 1 naslednje podatke:

(a)

vse količine teh izvoženih snovi, pri čemer se ločeno navedejo količine, izvožene v vsako namembno državo, in količine, izvožene za surovine, ter uporaba kot predelovalno sredstvo, laboratorijska in analitska uporaba bistvenega pomena, nujna uporaba in uporaba pri karantenskih ukrepih in predtovornih opravilih;

(b)

vse zaloge;

(c)

vse nakupe od drugih podjetij v Skupnosti in prodaje drugim podjetjem v Skupnosti;

(d)

namembno državo.

5.   Vsako podjetje, ki uničuje nadzorovane snovi iz odstavka 1, in ki niso zajete z odstavkom 2, sporoči naslednje podatke:

(a)

vse količine takih uničenih snovi, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(b)

vse zaloge takih snovi, ki čakajo na uničenje, vključno s količinami, ki jih vsebujejo izdelki ali oprema;

(c)

tehnologijo, uporabljeno za uničenje.

6.   Vsako podjetje, ki uporablja nadzorovane snovi za surovino ali kot predelovalna sredstva, sporoči naslednje podatke:

(a)

vse količine takih snovi, uporabljene za surovino ali kot predelovalna sredstva;

(b)

vse zaloge takih snovi;

(c)

s tem povezane procese in emisije.

7.   Vsako leto do 31. marca vsak proizvajalec ali uvoznik, ki ima dovoljenje po členu 10(6), za vsako snov, za katero je prejel dovoljenje, poroča Komisiji o vrsti uporabe, uporabljenih količinah v preteklem letu, količinah v zalogi, recikliranih, predelanih ali uničenih količinah ter o količinah izdelkov in opreme, ki vsebujejo te snovi ali so od njih odvisni, danih na trg Skupnosti in/ali izvoženih, kopijo pa pošlje pristojnemu organu zadevne države članice.

8.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito zaupnosti informacij, ki so ji bile predložene.

9.   Oblika poročil iz odstavkov 1 do 7 se določi v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 25(2).

10.   Komisija lahko spremeni pogoje poročanja, določene v odstavkih 1 do 7.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).

Člen 28

Inšpekcijski nadzor

1.   Države opravijo inšpekcijske preglede skladnosti podjetij s to uredbo na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, vključno s pregledi uvoza in izvoza nadzorovanih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo navedene snovi ali so od njih odvisni. Pristojni organi držav članic opravijo preiskave, ki so po mnenju Komisije potrebne po tej uredbi.

2.   Po dogovoru Komisije in pristojnega organa države članice, na ozemlju katere je treba opraviti preiskave, uradniki Komisije pomagajo uradnikom tega organa pri opravljanju njihovih dolžnosti.

3.   Pri izvajanju nalog, določenih s to uredbo, lahko Komisija pridobi vse potrebne podatke od vlad, pristojnih organov držav članic in podjetij. Ko Komisija zahteva podatke od podjetja, hkrati posreduje kopijo zahteve pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju je sedež tega podjetja.

4.   Komisija ustrezno ukrepa za pospešitev ustrezne izmenjave informacij in sodelovanja med državnimi organi ter med državnimi organi in Komisijo.

Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da zavaruje zaupnost podatkov, pridobljenih po tem členu.

5.   Na zahtevo druge države članice lahko država članica opravi inšpekcijske preglede podjetij ali sproži preiskave proti podjetjem, ki so osumljena nezakonitega pošiljanja nadzorovanih snovi in ki delujejo na ozemlju te države članice.

Člen 29

Sankcije

Države članice določijo pravila za sankcije v primeru kršitev določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se določbe izvajajo. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice najpozneje do 30. junija 2011 obvestijo Komisijo o navedenih kazenskih določbah in jo nemudoma obvestijo tudi o vsaki poznejši spremembi, ki nanje vpliva.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2037/2000 se razveljavi s 1. januarjem 2010.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALSTRÖM


(1)  UL C 100, 30.4.2009, str. 135.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(3)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1.

(4)  UL L 297, 31.10.1988, str. 8.

(5)  UL L 258, 26.9.2008, str. 68.

(6)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(7)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(8)  UL L 307, 24.11.2003, str. 1.

(9)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(10)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(11)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.

(12)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(13)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(14)  UL L 118, 27.4.2001, str. 41.

(15)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(16)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9. Direktiva 2006/12/ES je razveljavljena z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3) z učinkom od 12. decembra 2010.

(17)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(18)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.


PRILOGA I

NADZOROVANE SNOVI

Skupina

Snov

Dejavnik škodljivosti za ozon (1)

Skupina I

CFCl3

CFC-11

triklorofluorometan

1,0

CF2Cl2

CFC-12

diklorodifluorometan

1,0

C2F3Cl3

CFC-113

triklorotrifluoroetan

0,8

C2F4Cl2

CFC-114

diklorotetrafluoroetan

1,0

C2F5Cl

CFC-115

kloropentafluoroetan

0,6

Skupina II

CF3Cl

CFC-13

klorotrifluorometan

1,0

C2FCl5

CFC-111

pentaklorofluoroetan

1,0

C2F2Cl4

CFC-112

tetraklorodifluoroetan

1,0

C3FCl7

CFC-211

heptaklorofluoropropan

1,0

C3F2Cl6

CFC-212

heksaklorodifluoropropan

1,0

C3F3Cl5

CFC-213

pentaklorotrifluoropropan

1,0

C3F4Cl4

CFC-214

tetraklorotetrafluoropropan

1,0

C3F5Cl3

CFC-215

trikloropentafluoropropan

1,0

C3F6Cl2

CFC-216

dikloroheksafluoropropan

1,0

C3F7Cl

CFC-217

kloroheptafluoropropan

1,0

Skupina III

CF2BrCl

halon-1211

bromoklorodifluorometan

3,0

CF3Br

halon-1301

bromotrifluorometan

10,0

C2F4Br2

halon-2402

dibromotetrafluoretan

6,0

Skupina IV

CCl4

CTC

tetraklorometan (ogljikov tetraklorid)

1,1

Skupina V

C2H3Cl3  (2)

1,1,1-TCA

1,1,1-trikloroetan (metil kloroform)

0,1

Skupina VI

CH3Br

metilbromid

bromometan

0,6

Skupina VII

CHFBr2

HBFC-21 B2

dibromofluorometan

1,00

CHF2Br

HBFC-22 B1

bromodifluorometan

0,74

CH2FBr

HBFC-31 B1

bromofluorometan

0,73

C2HFBr4

HBFC-121 B4

tetrabromofluoroetan

0,8

C2HF2Br3

HBFC-122 B3

tribromodifluoroetan

1,8

C2HF3Br2

HBFC-123 B2

dibromotrifluoroetan

1,6

C2HF4Br

HBFC-124 B1

bromotetrafluoroetan

1,2

C2H2FBr3

HBFC-131 B3

tribromofluoroetan

1,1

C2H2F2Br2

HBFC-132 B2

dibromodifluoroetan

1,5

C2H2F3Br

HBFC-133 B1

bromotrifluoroetan

1,6

C2H3FBr2

HBFC-141 B2

dibromofluoroetan

1,7

C2H3F2Br

HBFC-142 B1

bromodifluoroetan

1,1

C2H4FBr

HBFC-151 B1

bromofluoroetan

0,1

C3HFBr6

HBFC-221 B6

heksabromofluoropropan

1,5

C3HF2Br5

HBFC-222 B5

pentabromodifluoropropan

1,9

C3HF3Br4

HBFC-223 B4

tetrabromotrifluoropropan

1,8

C3HF4Br3

HBFC-224 B3

tribromotetrafluoropropan

2,2

C3HF5Br2

HBFC-225 B2

dibromopentafluoropropan

2,0

C3HF6Br

HBFC-226 B1

bromoheksafluoropropan

3,3

C3H2FBr5

HBFC-231 B5

pentabromofluoropropan

1,9

C3H2F2Br4

HBFC-232 B4

tetrabromodifluoropropan

2,1

C3H2F3Br3

HBFC-233 B3

tribromotrifluoropropan

5,6

C3H2F4Br2

HBFC-234 B2

dibromotetrafluoropropan

7,5

C3H2F5Br

HBFC-235 B1

bromopentafluoropropan

1,4

C3H3FBr4

HBFC-241 B4

tetrabromofluoropropan

1,9

C3H3F2Br3

HBFC-242 B3

tribromodifluoropropan

3,1

C3H3F3Br2

HBFC-243 B2

dibromotrifluoropropan

2,5

C3H3F4Br

HBFC-244 B1

bromotetrafluoropropan

4,4

C3H4FBr3

HBFC-251 B1

tribromofluoropropan

0,3

C3H4F2Br2

HBFC-252 B2

dibromodifluoropropan

1,0

C3H4F3Br

HBFC-253 B1

bromotrifluoropropan

0,8

C3H5FBr2

HBFC-261 B2

dibromofluoropropan

0,4

C3H5F2Br

HBFC-262 B1

bromodifluoropropan

0,8

C3H6FBr

HBFC-271 B1

bromofluoropropan

0,7

Skupina VIII

CHFCl2

HCFC-21 (3)

diklorofluorometan

0,040

CHF2Cl

HCFC-22 (3)

klorodifluorometan

0,055

CH2FCl

HCFC-31

klorofluorometan

0,020

C2HFCl4

HCFC-121

tetraklorofluoroetan

0,040

C2HF2Cl3

HCFC-122

triklorodifluoroetan

0,080

C2HF3Cl2

HCFC-123 (3)

diklorotrifluoroetan

0,020

C2HF4Cl

HCFC-124 (3)

klorotetrafluoroetan

0,022

C2H2FCl3

HCFC-131

triklorofluoroetan

0,050

C2H2F2Cl2

HCFC-132

diklorodifluoroetan

0,050

C2H2F3Cl

HCFC-133

klorotrifluoroetan

0,060

C2H3FCl2

HCFC-141

diklorofluoroetan

0,070

CH3CFCl2

HCFC-141b (3)

1,1-dikloro-1-fluoroetan

0,110

C2H3F2Cl

HCFC-142

klorodifluoroetan

0,070

CH3CF2Cl

HCFC-142b (3)

1-kloro-1,1-difluoroetan

0,065

C2H4FCl

HCFC-151

klorofluoroetan

0,005

C3HFCl6

HCFC-221

heksaklorofluoropropan

0,070

C3HF2Cl5

HCFC-222

pentaklorodifluoropropan

0,090

C3HF3Cl4

HCFC-223

tetraklorotrifluoropropan

0,080

C3HF4Cl3

HCFC-224

triklorotetrafluoropropan

0,090

C3HF5Cl2

HCFC-225

dikloropentafluoropropan

0,070

CF3CF2CHCl2

HCFC-225ca (3)

3,3-dikloro-1,1,1,2,2-pentafluoropropan

0,025

CF2ClCF2CHClF

HCFC-225cb (3)

1,3-dikloro-1,1,2,2,3-pentafluoropropan

0,033

C3HF6Cl

HCFC-226

kloroheksafluoropropan

0,100

C3H2FCl5

HCFC-231

pentaklorofluoropropan

0,090

C3H2F2Cl4

HCFC-232

tetraklorodifluoropropan

0,100

C3H2F3Cl3

HCFC-233

triklorotrifluoropropan

0,230

C3H2F4Cl2

HCFC-234

diklorotetrafluoropropan

0,280

C3H2F5Cl

HCFC-235

kloropentafluoropropan

0,520

C3H3FCl4

HCFC-241

tetraklorofluoropropan

0,090

C3H3F2Cl3

HCFC-242

triklorodifluoropropan

0,130

C3H3F3Cl2

HCFC-243

diklorotrifluoropropan

0,120

C3H3F4Cl

HCFC-244

klorotetrafluoropropan

0,140

C3H4FCl3

HCFC-251

triklorofluoropropan

0,010

C3H4F2Cl2

HCFC-252

diklorodifluoropropan

0,040

C3H4F3Cl

HCFC-253

klorotrifluoropropan

0,030

C3H5FCl2

HCFC-261

diklorofluoropropan

0,020

C3H5F2Cl

HCFC-262

klorodifluoropropan

0,020

C3H6FCl

HCFC-271

klorofluoropropan

0,030

Skupina IX

CH2BrCl

BCM

bromoklorometan

0,12


(1)  Številke, ki se nanašajo na dejavnik škodljivosti za ozon, so ocene, ki temeljijo na obstoječem znanju ter bodo redno pregledovane in revidirane glede na sklepe, ki jih bodo sprejele pogodbenice.

(2)  Ta formula se ne nanaša na 1,1,2-trikloroetan.

(3)  Določa komercialno najbolj razširjeno snov, kakor je predpisano v Protokolu.


PRILOGA II

NOVE SNOVI

Del A: Snovi, omejene na podlagi člena 24(1)

Snov

Dejavnik škodljivosti za ozon

CBr2 F2

dibromodifluorometan (halon-1202)

1,25

Del B: Snovi, ki jih je treba sporočiti na podlagi člena 27

Snov

Dejavnik škodljivosti za ozon (1)

C3H7Br

1-bromopropan (n-propil bromid)

0,02 – 0,10

C2H5Br

bromoetan (etil bromid)

0,1 – 0,2

CF3I

trifluorojodometan (trifluorometil jodid)

0,01 – 0,02

CH3Cl

klorometan (metil klorid)

0,02


(1)  Številke, ki se nanašajo na dejavnik škodljivosti za ozon, so ocene, ki temeljijo na obstoječem znanju ter bodo redno pregledovane in revidirane glede na sklepe, ki jih bodo sprejele pogodbenice.


PRILOGA III

Procesi, v katerih se nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva iz člena 3(12):

(a)

uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida v proizvodnji klora in kavstične sode;

(b)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri zajemanju klora iz izstopnega plina v proizvodnji klora;

(c)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi klorirane gume;

(d)

uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi polifenilentereftalamida;

(e)

uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi perfluoropolieterpoliperoksida, predhodnikov Z-perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov;

(f)

uporaba CFC-113 pri pripravi perfluoropolietrnih diolov z visoko funkcionalnostjo;

(g)

uporaba ogljikovega tetraklorida v proizvodnji cyclodima;

(h)

uporaba delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov v procesih, določenih v točkah (a) do (g), kadar se uporabljajo kot nadomestilo za klorofluoroogljikovodike ali ogljikov tetraklorid.


PRILOGA IV

Skupine, oznake kombinirane nomenklature (1) in poimenovanja za snovi iz Priloge I

Skupina

Oznaka KN

Poimenovanje

Skupina I

2903 41 00

triklorofluorometan

2903 42 00

diklorodifluorometan

2903 43 00

triklorotrifluoroetani

2903 44 10

diklorotetrafluoroetani

2903 44 90

kloropentafluoroetan

Skupina II

2903 45 10

klorotrifluorometan

2903 45 15

pentaklorofluoroetan

2903 45 20

tetraklorodifluoroetani

2903 45 25

heptaklorofluoropropani

2903 45 30

heksaklorodifluoropropani

2903 45 35

pentaklorotrifluoropropani

2903 45 40

tetraklorotetrafluoropropani

2903 45 45

trikloropentafluoropropani

2903 45 50

dikloroheksafluoropropani

2903 45 55

kloroheptafluoropropani

Skupina III

2903 46 10

bromoklorodifluorometan

2903 46 20

bromotrifluorometan

2903 46 90

dibromotetrafluoroetani

Skupina IV

2903 14 00

ogljikov tetraklorid

Skupina V

2903 19 10

1,1,1-trikloroetan (metil kloroform)

Skupina VI

2903 39 11

bromometan (metil bromid)

Skupina VII

2903 49 30

hidrobromofluorometani, -etani ali -propani

Skupina VIII

2903 49 11

klorodifluorometan (HCFC-22)

2903 49 15

1,1-dikloro-1-fluoroetan (HCFC-141b)

2903 49 19

drugi delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC)

Skupina IX

ex 2903 49 80

bromoklorometan

Mešanice

3824 71 00

mešanice, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodike (CFC), ne glede ali vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike (HCFC), perfluoroogljikovodike (PFC) ali delno halogenirane fluoroogljikovodike (HFC) ali ne

3824 72 00

mešanice, ki vsebujejo bromoklorodifluorometan, bromotrifluorometan ali dibromotetrafluoroetane

3824 73 00

mešanice, ki vsebujejo delno halogenirane bromofluoroogljikovodike (HBFC)

3824 74 00

mešanice, ki vsebujejo delno halogenirane klorofluoroogljikovodike (HCFC), ne glede ali vsebujejo perfluoroogljikovodike (PFC) ali delno halogenirane fluoroogljikovodike (HFC) ali ne, ne vsebujejo pa klorofluoroogljikovodikov (CFC)

3824 75 00

mešanice, ki vsebujejo ogljikov tetraklorid

3824 76 00

mešanice, ki vsebujejo 1,1,1-trikloroetan (metil kloroform)

3824 77 00

mešance, ki vsebujejo bromometan (metil bromid) ali bromoklorometan


(1)  Navedba „ex“ pred oznako pomeni, da lahko tudi snovi, ki niso tiste, ki so navedene v stolpcu „Poimenovanje“, spadajo v to podštevilko.


PRILOGA V

Pogoji za dajanje na trg in distribucijo nadzorovanih snovi za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena iz člena 10(3)

1.   Nadzorovane snovi za laboratorijske in analitske uporabe bistvenega pomena lahko vsebujejo le nadzorovane snovi, proizvedene z naslednjimi odstotki čistosti:

Snov

%

CTC (stopnja reagenta)

99,5

(1,1,1-trikloroetan)

99,0

CFC 11

99,5

CFC 13

99,5

CFC 12

99,5

CFC 113

99,5

CFC 114

99,5

Druge nadzorovane snovi z vreliščem > 20 °C

99,5

Druge nadzorovane snovi z vreliščem < 20 °C

99,0

Te čiste nadzorovane snovi lahko proizvajalci, dobavitelji ali distributerji zmešajo z drugimi kemikalijami, ki so ali niso nadzorovane na podlagi Protokola, kot je običajno za laboratorijske in analitske uporabe.

2.   Te zelo čiste snovi in mešanice, ki vsebujejo nadzorovane snovi, se dobavljajo zgolj v posodah za večkratno zapiranje, visokotlačnih jeklenkah, manjših od treh litrov, ali 10-mililitrskih ali manjših steklenih ampulah, na katerih mora biti jasno označeno, da tanjšajo ozonski plašč, da so omejene na uporabo za laboratorijske in analitske uporabe ter da je treba uporabljene ali presežne snovi zbrati in reciklirati, kadar je to mogoče. Snov je treba uničiti, če recikliranje ni mogoče.


PRILOGA VI

NUJNE UPORABE HALONA

Uporaba halona 1301:

v zrakoplovih za zaščito kabin za posadko, gondol motorja, prostorov za tovor in suhih prostorov ter za inertnost tankov z gorivom,

v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov za osebje in oddelkov za motorje,

za zagotavljanje inertnosti v zasedenih prostorih, v katerih bi se lahko sprostila vnetljiva tekočina in/ali plin v vojaškem, naftnem, plinskem in petrokemijskem sektorju, in v obstoječih tovornih ladjah,

za zagotavljanje inertnosti v obstoječih komunikacijskih in poveljniških centrih oboroženih ali drugih sil s posadko, ki so bistvenega pomena za nacionalno varnost,

za zagotavljanje inertnosti prostorov, v katerih obstaja nevarnost širjenja radioaktivne snovi,

v predoru pod Rokavskim prelivom in z njim povezanih napeljavah ter v železniškem voznem parku.

Uporaba halona 1211:

v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov za osebje in oddelkov za motorje,

v ročnih gasilnih aparatih in pritrjeni gasilni opremi za motorje za uporabo na krovu zrakoplova,

v zrakoplovu za zaščito kabin za posadko, gondol motorjev, prostorov za tovor in suhih prostorov,

v gasilnih aparatih, ki so bistvenega pomena za osebno varnost in jih gasilske brigade uporabljajo za začetno gašenje,

v vojaških in policijskih gasilnih aparatih za uporabo na osebah.

Uporaba halona 2402 samo na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem:

v zrakoplovih za zaščito kabin za posadko, gondol motorja, prostorov za tovor in suhih prostorov ter za inertnost tankov z gorivom,

v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov za osebje in oddelkov za motorje,

za zagotavljanje inertnosti v zasedenih prostorih, v katerih bi se lahko sprostila vnetljiva tekočina in/ali plin v vojaškem, naftnem, plinskem in petrokemijskem sektorju, in v obstoječih tovornih ladjah,

za zagotavljanje inertnosti v obstoječih komunikacijskih in poveljniških centrih oboroženih ali drugih sil s posadko, ki so bistvenega pomena za nacionalno varnost,

za zagotavljanje inertnosti prostorov, v katerih obstaja nevarnost širjenja radioaktivne snovi,

v ročnih gasilnih aparatih in pritrjeni gasilni opremi za motorje za uporabo na krovu zrakoplova,

v gasilnih aparatih, ki so bistvenega pomena za osebno varnost in jih gasilske brigade uporabljajo za začetno gašenje,

v vojaških in policijskih gasilnih aparatih za uporabo na osebah.

Uporaba halona 2402 samo v Bolgariji:

v zrakoplovih za zaščito kabin za posadko, gondol motorja, prostorov za tovor in suhih prostorov ter za inertnost tankov z gorivom,

v vojaških kopenskih vozilih in plovnih objektih za zaščito prostorov za osebje in oddelkov za motorje.


PRILOGA VII

TEHNOLOGIJE ZA UNIČENJE IZ ČLENA 22(1)

Uporabnost

Tehnologija

Nadzorovane snovi (1)  (2)

Razredčeni viri (3)

 

Nadzorovane snovi v Prilogi I, skupine I, II, IV, V, VIII

Haloni iz Priloge I, skupina III

Pena

učinkovitost uničenja in odstranitve (4)

99,99 %

99,99 %

95 %

cementne peči

odobreno (5)

ni odobreno

se ne uporablja

sežig z vbrizgavanjem tekočine

odobreno

odobreno

se ne uporablja

oksidacija s plinom/paro

odobreno

odobreno

se ne uporablja

sežig trdnih komunalnih odpadkov

se ne uporablja

se ne uporablja

odobreno

razbijanje v reaktorju

odobreno

ni odobreno

se ne uporablja

sežig v rotacijski peči

odobreno

odobreno

odobreno

plazemski oblok z argonom

odobreno

odobreno

se ne uporablja

induktivno sklopljena RF plazma

odobreno

odobreno

se ne uporablja

mikrovalovna plazma

odobreno

ni odobreno

se ne uporablja

plazemski oblok z dušikom

odobreno

ni odobreno

se ne uporablja

katalitična dehalogenacija v plinski fazi

odobreno

ni odobreno

se ne uporablja

reaktor s pregreto vodo

odobreno

ni odobreno

se ne uporablja


(1)  Nadzorovane snovi, ki v nadaljevanju niso navedene, se uničijo s tehnologijo uničenja, ki je najbolj okoljsko sprejemljiva in ne povzroča čezmernih stroškov.

(2)  Koncentrirani viri so čiste, zajete ali predelane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.

(3)  Razredčeni viri so snovi, ki tanjšajo ozonski plašč in so vsebovane v matrici trdne snovi, na primer peni.

(4)  Kriterij učinkovitosti uničenja in odstranitve pomeni sposobnost tehnologije, na kateri temelji njena odobritev, in ne odraža vedno doseženega vsakodnevnega delovanja, ki pa bo nadzorovano z minimalnimi nacionalnimi standardi.

(5)  Odobreno s strani pogodbenic.


PRILOGA VIII

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 2037/2000

Ta uredba

člen 1

člena 1 in 2

člen 2

člen 3

člen 3(1), prvi pododstavek

člen 4(1)

člena 3(1), drugi pododstavek

člen 10(2) in (4)

člen 3(2), točka (i)

člen 4

člen 3(2), točka (ii), prvi pododstavek

člen 3(2), točka (ii), drugi pododstavek

člen 12(3)

člen 3(3)

člen 11(1)

člen 3(4)

člen 10(6), prvi stavek

člen 3(5)

člen 10(7)

člen 3(6)

člen 3(7)

člen 10(8)

člen 3(8)

člen 14(2)

člen 3(9)

člen 14(3)

člen 3(10)

člen 14(4)

člen 4(1)

člen 5(1)

člen 4(2), točka (i)

člen 5(1)

člen 4(2), točka (ii)

člen 4(2), točka (iii), prvi pododstavek

člen 12(1) in (2)

člen 4(2), točka (iii), drugi pododstavek

člen 26(1)(a)

člen 4(2), točka (iii), tretji pododstavek

člen 12(2)

člen 4(2), točka (iv)

člen 4(3), točka (i)

člen 5(1)

člen 4(3), točka (ii)

člen 4(3), točka (iii)

člen 4(3), točka (iv)

člen 4(4), točka (i)(a)

člen 9

člen 4(4), točka (i)(b), prva alinea

člen 7(1) in člen 8(1)

člen 4(4), točka (i)(b), druga alinea

člen 10(1) in člen 12(3)

člen 4(4), točka (ii)

člen 4(4), točka (iii)

člen 4(4), točka (iv), prvi stavek

člen 13(1)

člen 4(4), točka (iv), drugi stavek

člen 27(1)

člen 4(4), točka (v)

člen 6(2)

člen 4(5)

člen 14(1)

člen 4(6)

člen 6

člen 4(6)

člen 5(1)

člen 5(1)

člen 5(2), točka (a)

člen 11(2)

člen 5(2), točka (b)

člen 7(1)

člen 5(2), točka (c)

člen 8(1)

člen 5(3)

člen 5(4), prvi stavek

člen 11(8)

člen 5(4), drugi stavek

člen 5(5)

člen 5(6)

člen 5(7)

člen 11(8)

člen 6(1), prvi stavek

člen 15(3)

člen 6(1), drugi stavek

člen 6(2)

člen 6(3)

člen 18(3)

člen 6(4)

člen 18(5)

člen 6(5)

člen 18(9)

člen 7

člen 16(1)

člen 8

člen 20(1)

člen 9(1)

člen 20(1)

člen 9(2)

člen 21

člen 10

člen 20(2)

člen 11(1)

člen 17(1) in (2)

člen 11(2)

člen 20(1)

člen 11(3)

člen 20(1)

člen 11(4)

člen 12(1)

člen 17(4)

člen 12(2)

člen 18(4)

člen 12(3)

člen 18(5)

člen 12(4)

člen 18(3) in (4)

člen 13

člen 20(3)

člen 14

člen 20(4)

člen 15

člen 16(1)

člen 22(1)

člen 16(2)

člen 16(3)

člen 22(3)

člen 16(4)

člen 16(5)

člen 22(5)

člen 16(6)

člen 16(7)

člen 17

člen 23

člen 18

člen 25

člen 19

člen 25

člen 20(1)

člen 28(3)

člen 20(2)

člen 28(3)

člen 20(3)

člen 28(1)

člen 20(4)

člen 28(2)

člen 20(5)

člen 28(4)

člen 21

člen 29

člen 22

člen 24

člen 23

člen 30

člen 24

člen 31

Priloga I

Priloga I

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga III

Priloga VII

Priloga VI


31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/31


UREDBA (ES) št. 1006/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Letno zbiranje statističnih podatkov o informacijski družbi, kakor je določeno z Uredbo (ES) št. 808/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je omejeno na največ pet let po začetku veljavnosti navedene uredbe in se izteče leta 2009. Vendar obstaja na ravni Skupnosti stalna potreba po letnem zbiranju skladnih statističnih informacij o informacijski družbi.

(2)

Na zasedanju Evropskega sveta marca 2005 je bil poudarjen pomen vseobsegajoče informacijske družbe, temelječe na široki uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v javnih storitvah, malih in srednjih podjetjih (MSP) ter gospodinjstvih.

(3)

Na zasedanju Evropskega sveta marca 2006 je bil potrjen ključni pomen bolj produktivne uporabe IKT v poslovnih in upravnih organizacijah, Komisija in države članice pa so bile pozvane k intenzivnemu izvajanju strategije i2010. Ta strategija spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospodarstvo in poudarja IKT kot gonilo vključevanja in kakovosti življenja. Šteje kot ključni dejavnik prenovljenega lizbonskega partnerstva za rast in zaposlovanje.

(4)

Aprila 2006 je skupina na visoki ravni za i2010, ustanovljena s Sklepom Komisije 2006/215/ES (3), odobrila okvir za primerjalno analizo i2010, ki določa seznam ključnih kazalnikov za primerjavo razvoja evropske informacijske družbe, kakor je določena v strategiji i2010.

(5)

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (4) pomaga krepiti konkurenčnost in inovativnost v Skupnosti, spodbujati napredek družbe znanja in trajnostni razvoj na podlagi uravnovešene gospodarske rasti. Navedeni sklep zahteva od Skupnosti, da pridobi zanesljivo analitično podlago na številnih področjih v podporo oblikovanju politike. Okvirni program, vzpostavljen z navedenim sklepom, podpira ukrepe za analizo politike na podlagi uradnih statistik.

(6)

Ministrska izjava o e-vključenosti, ki je bila sprejeta 11. junija 2006 v Rigi, poziva k vključenosti informacijske družbe. Določa okvir za obsežno politiko e-vključenosti, ki naj obravnava teme, kot so staranje družbe, velik geografski digitalni razkorak, dostopnost, digitalna pismenost in usposobljenost, kulturne razlike in vključene spletne javne storitve. Poziva Komisijo, naj podpre zbiranje in določanje referenčnih meril v Evropski uniji in izven nje.

(7)

Kazalniki za primerjalno analizo razvoja informacijske družbe, kakor so izraženi v političnih strategijah Skupnosti, kakršen je okvir za primerjalno analizo i2010 strategije i2010 in njen nadaljnji razvoj v okviru lizbonske strategije, bi morali temeljiti na skladnih statističnih informacijah.

(8)

Sprememba Uredbe (ES) št. 808/2004 bi morala upoštevati Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (5).

(9)

Ta uredba ne bi smela povečati obremenitev poročevalskih enot in nacionalnih statističnih organov, izmerjenih s številom obveznih spremenljivk ali trajanjem anketiranja, glede na zbiranje in prenos usklajenih statistik v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(10)

Uredbo (ES) št. 808/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Izvedeno je bilo posvetovanje z Odborom za statistične programe, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (6)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 808/2004 se spremeni:

1.

člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Statistični podatki, ki se zbirajo, vključujejo informacije, ki so koristne za strukturne kazalnike in potrebne za primerjavo političnih strategij Skupnosti o razvoju evropskega informacijskega prostora, poslovnih inovacij in evropske informacijske družbe, kakor je okvir za primerjalno analizo i2010 in njegov nadaljnji razvoj v okviru lizbonske strategije, kakor tudi druge informacije, potrebne za zagotovitev enotne podlage za analizo informacijske družbe.“;

2.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Obdelava, pošiljanje in posredovanje podatkov

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) pošiljajo podatke in metapodatke, ki jih zahtevajo ta uredba in njeni izvedbeni ukrepi, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (7) o pošiljanju zaupnih podatkov.

2.   Države članice pošiljajo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v elektronski obliki v skladu s standardom medsebojne izmenjave, o katerem se dogovorijo Komisija in države članice.

3.   Poglavje V Uredbe (ES) št. 223/2009 se uporablja za obdelavo in posredovanje zaupnih podatkov.

3.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Kakovost statistike in poročila

1.   Države članice zagotovijo kakovost poslanih podatkov.

2.   Za namen te uredbe se uporabljajo merila kakovosti, določena v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Države članice Komisiji (Eurostatu) vsako leto predložijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov in opravljenih morebitnih metodoloških spremembah. Poročilo predložijo en mesec po tem, ko so bili poslani podatki.“;

4.

prilogi I in II se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

C. MALMSTRÖM


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 13. julija 2009.

(2)  UL L 143, 30.4.2004, str. 49.

(3)  UL L 80, 17.3.2006, str. 74.

(4)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(5)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

(6)  UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

(7)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.“;


PRILOGA

PRILOGA I

modul 1: podjetja in informacijska družba

1.   Cilji

Cilj tega modula je pravočasno zbiranje statističnih podatkov o podjetjih in informacijski družbi. Ta modul določa okvir za zahteve v smislu zajetja, trajanja in pogostosti, zajetih temah, razčlenitve zbranih podatkov, način posredovanja podatkov in kakršnih koli potrebnih pilotnih študij ali študij o izvedljivosti.

2.   Zajetje

Ta modul zajema poslovne dejavnosti iz področij C do N in R ter oddelek 95 statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE Rev. 2).

Statistični podatki se pripravijo za enote podjetij.

3.   Trajanje in pogostost zbiranja podatkov

Statistični podatki bodo zbrani vsako leto za največ 15 referenčnih let od 20. maja 2004. Ni nujno, da bo treba vse spremenljivke zagotoviti vsako leto; pogostost predložitve za vsako spremenljivko bo določena z dogovorom v okviru izvedbenih ukrepov iz člena 8.

4.   Zajeta področja

Spremenljivke, ki se zbirajo, se pripravijo na podlagi naslednjega seznama področij:

sistemi IKT in njihova uporaba v podjetjih,

uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij v podjetjih,

e-trgovanje,

e-poslovanje in organizacijski vidiki,

uporaba IKT v podjetjih za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava),

usposobljenost za IKT v enoti podjetja in potreba po znanju na področju IKT,

ovire za uporabo IKT, interneta in drugih elektronskih omrežij ter e-trgovanja in e-poslovanja,

izdatki in investicije v IKT,

varnost IKT in zaupanje vanje,

uporaba IKT in njihov vpliv na okolje (okolju prijazne IKT),

dostop do interneta in drugih omrežnih tehnologij ter njihova uporaba za povezovanje predmetov in naprav (internet stvari),

dostop do tehnologij, ki omogočajo priključitev na internet ali druga omrežja od koder koli in kadar koli (vsenavzoča povezljivost), in njihova uporaba.

Vsako leto ne bodo zajeta vsa področja.

5.   Razčlenitve predloženih podatkov

Vse razčlenitve ne bodo nujno potrebne vsako leto; potrebne razčlenitve bodo pripravljene na podlagi naslednjega seznama, ob upoštevanju značilnosti statističnih enot, pričakovane kakovosti statističnih podatkov in velikosti vzorca. O razčlenitvah bo dosežen dogovor v okviru izvedbenih ukrepov:

po velikostnih razredih,

po dejavnostih NACE,

po regijah: regionalne razčlenitve bodo omejene na največ tri skupine.

6.   Način posredovanja podatkov

Države članice bodo posredovale agregirane podatke Komisiji (Eurostatu).

7.   Študije o izvedljivosti in pilotne študije

Kadar koli se ugotovijo pomembne nove potrebe po podatkih ali se zahtevajo novi, zapleteni kazalniki, Komisija pripravi študije o izvedljivosti ali pilotne študije, ki jih države članice prostovoljno izvedejo pred vsakršnim zbiranjem podatkov. S temi študijami se bo ocenila izvedljivost pridobivanja zadevnih podatkov, upoštevajoč koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev poročevalskih enot. Rezultati teh študij o izvedljivosti ali pilotnih študij bodo prispevali k opredelitvi novih kazalnikov.

PRILOGA II

Modul 2: Posamezniki, gospodinjstva in informacijska družba

1.   Cilji

Cilj tega modula je pravočasno zbiranje statističnih podatkov o posameznikih, gospodinjstvih in informacijski družbi. Ta modul določa okvir za zahteve v smislu zajetja, trajanja in pogostosti, zajetih področij, demografskih spremenljivk za predložene podatke, način posredovanja podatkov in kakršnih koli potrebnih pilotnih študij ali študij o izvedljivosti.

2.   Zajetje

Ta modul zajema statistične podatke o posameznikih in gospodinjstvih.

3.   Trajanje in pogostost zbiranja podatkov

Statistični podatki bodo zbrani vsako leto za največ 15 referenčnih let od 20. maja 2004. Ni nujno, da bo treba vse spremenljivke zagotoviti vsako leto; pogostost predložitve za vsako spremenljivko bo določena z dogovorom v okviru izvedbenih ukrepov iz člena 8.

4.   Zajeta področja

Spremenljivke, ki se zbirajo, se pripravijo na podlagi naslednjega seznama področij:

dostop posameznikov in/ali gospodinjstev do IKT in njihova uporaba,

uporaba interneta in drugih elektronskih omrežij za različne namene s strani posameznikov in/ali gospodinjstev,

varnost IKT in zaupanje vanje,

usposobljenost za IKT in strokovno znanje o IKT,

ovire za uporabo IKT in interneta,

zaznani učinki uporabe IKT na posameznike in/ali gospodinjstva,

uporaba IKT s strani posameznikov za izmenjavo informacij in storitev z vladami in javnimi upravami (e-uprava),

dostop do tehnologij, ki omogočajo priključitev na internet ali druga omrežja od koder koli in kadar koli (vsenavzoča povezljivost), in njihova uporaba.

Vsako leto ne bodo zajeta vsa področja.

5.   Demografske spremenljivke predloženih podatkov

Ni nujno, da bo treba vsako leto zagotoviti podatke o vseh demografskih spremenljivkah; o potrebnih demografskih spremenljivkah bo dosežen dogovor v okviru izvedbenih ukrepov, pripravijo pa se na podlagi naslednjega seznama:

(a)

statistični podatki o gospodinjstvih:

po vrsti gospodinjstva,

po dohodkovni skupini,

po regiji;

(b)

statistični podatki o posameznikih:

po starostni skupini,

po spolu,

po stopnji izobrazbe,

po zaposlenosti,

po dejanskem zakonskem stanu,

po državi rojstva, državljanstvu,

po regiji.

6.   Način posredovanja podatkov

Države članice bodo Komisiji (Eurostatu) posredovale posamezne podatkovne zapise, ki ne bodo omogočali neposredne identifikacije zadevnih statističnih enot.

7.   Študije o izvedljivosti in pilotne študije

Kadar koli se ugotovijo pomembne nove potrebe po podatkih ali se zahtevajo novi, zapleteni kazalniki, Komisija pripravi študije o izvedljivosti ali pilotne študije, ki jih države članice prostovoljno izvedejo pred vsakršnim zbiranjem podatkov. S temi študijami se bo ocenila izvedljivost pridobivanja zadevnih podatkov, upoštevajoč koristi razpoložljivosti podatkov glede na stroške zbiranja in obremenitev poročevalskih enot. Rezultati teh študij o izvedljivosti ali pilotnih študij bodo prispevali k opredelitvi novih kazalnikov.


31.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/36


UREDBA (ES) št. 1007/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o trgovini z izdelki iz tjulnjev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tjulnji so čuteča bitja, ki lahko občutijo bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja. V svoji izjavi o prepovedi proizvodov iz tjulnjev v Evropski uniji (3) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj nemudoma oblikuje uredbo o prepovedi uvoza, izvoza in prodaje vseh izdelkov iz sedlastih in kapičastih tjulnjev. V svoji resoluciji z dne 12. oktobra 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (4) je Evropski parlament pozval Komisijo, naj predlaga popolno prepoved uvoza izdelkov iz tjulnjev. V svojem priporočilu 1776 (2006) z dne 17. novembra 2006 o lovu na tjulnje je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope priporočila, da se pozove države članice Sveta Evrope, ki se ukvarjajo z lovom na tjulnje, k prepovedi vseh krutih načinov lova, pri katerih živali ne umrejo takoj in brez trpljenja, k prepovedi omamljanja živali z instrumenti, kot so harpune (hakapik), kiji in pištole, in k spodbujanju pobud, ki imajo za cilj prepoved trgovine z izdelki iz tjulnjev.

(2)

Uvoz kož mladičev sedlastih in kapičastih tjulnjev in izdelkov iz njih v države članice je prepovedan v skladu z Direktivo Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 o uvozu kož nekaterih tjulnjih mladičev in izdelkov iz njih v države članice (5).

(3)

Lov na tjulnje se izvaja v Skupnosti in zunaj nje ter se izvaja za pridobivanje izdelkov in proizvodov, kot so na primer meso, olje, mast, organi, kožuhi in izdelki, narejeni iz njih, ki vključujejo različne izdelke, kot so kapsule Omega-3 in oblačila, izdelana iz predelane kože in kožuha tjulnjev. Ti izdelki so v komercialni prodaji na različnih trgih, vključno s trgom Skupnosti. Glede na samo naravo teh izdelkov je za potrošnike zelo težko ali nemogoče razlikovati med temi in podobnimi izdelki, ki niso izdelani iz tjulnjev.

(4)

Javnost in vlade so večkrat izrazile zaskrbljenost glede ustreznosti ravnanja z živalmi zaradi bolečine, stiske, strahu in drugih oblik trpljenja, ki nastajajo pri najpogosteje izvajanem načinu ubijanja in odiranja tjulnjev.

(5)

Zaradi zaskrbljenosti državljanov in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi pri ubijanju in odiranju tjulnjev ter možne prisotnosti na trgu izdelkov, ki so bili proizvedeni iz živali, ubitih in odrtih na način, ki povzroča bolečino, stisko, strah in druge oblike trpljenja, je več držav članic sprejelo ali namerava sprejeti zakonodajo za ureditev trgovine z izdelki iz tjulnjev s prepovedjo njihovega uvoza in proizvodnje, medtem ko v drugih državah članicah ni nobenih omejitev v trgovini s temi izdelki.

(6)

Med nacionalnimi ureditvami na področju trgovine, uvoza, proizvodnje in trženja izdelkov iz tjulnjev tako obstajajo razlike. Navedene razlike ovirajo delovanje notranjega trga z izdelki, ki vsebujejo ali lahko vsebujejo izdelke iz tjulnjev, in ovirajo trgovino s takšnimi izdelki.

(7)

Obstoj tako različnih ureditev lahko potrošnike še bolj odvrne od nakupa izdelkov, ki niso izdelani iz tjulnjev, vendar jih je težko razlikovati od podobnega blaga, izdelanega iz tjulnjev, ali od izdelkov, ki lahko vključujejo elemente ali sestavine, ki so pridobljeni iz tjulnjev, vendar to ni jasno razvidno, kot velja na primer za kožuhe, kapsule Omega-3, olja in usnjene izdelke.

(8)

Ukrepi iz te uredbe bi zato morali uskladiti pravila o komercialni dejavnosti v zvezi z izdelki iz tjulnjev v celotni Skupnosti in tako preprečiti motnje na notranjem trgu v zvezi z zadevnimi izdelki, vključno z izdelki, ki so enakovredni izdelkom iz tjulnjev ali jih nadomeščajo.

(9)

V skladu s Protokolom o zaščiti in dobrem počutju živali, priloženem Pogodbi, mora Skupnost pri oblikovanju in izvajanju, med drugim, politike notranjega trga v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali. Usklajena pravila iz te uredbe bi morala v skladu s tem v celoti upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi.

(10)

Za odpravljanje sedanje razdrobljenosti notranjega trga je treba oblikovati usklajena pravila, pri čemer je treba upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi. Da se na učinkovit in sorazmeren način odpravijo ovire za prost pretok zadevnih proizvodov, na splošno ne bi smeli dovoliti dajanja na trg izdelkov iz tjulnjev, s čimer bi ponovno vzpostavili zaupanje potrošnikov in hkrati zagotovili izpolnjevanje zahtev glede ustreznega ravnanja z živalmi. Ker zaskrbljenost državljanov in potrošnikov vključuje tudi vprašanje ubijanja in odiranja tjulnjev, je treba sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja trženje izdelkov iz tjulnjev, in tudi gospodarskega povpraševanja, ki spodbuja komercialen lov na tjulnje. Da se zagotovi učinkovito izvrševanje, bi bilo treba ta usklajena pravila izvrševati v trenutku uvoza izdelkov ali na kraju njihovega uvoza.

(11)

Čeprav bi bilo mogoče tjulnje ubiti in jih odirati na način, ki preprečuje nepotrebne bolečine, stiske, strah in druge oblike trpljenja, je glede na pogoje, v katerih poteka lov tjulnjev, v praksi nemogoče ali vsaj zelo težko učinkovito zagotoviti dosledno preverjanje in nadzor nad tem, ali lovci spoštujejo vidik dobrega počutja živali, kar je 6. decembra 2007 ugotovila Evropska agencija za varnost hrane.

(12)

Jasno je tudi, da druge oblike usklajenih pravil, na primer zahteve za etiketiranje, ne bi dosegle enakega rezultata. Če bi od proizvajalcev, distributerjev ali trgovcev na drobno zahtevali, da označujejo izdelke, ki so v celoti ali delno iz tjulnjev, bi bilo to za navedene gospodarske subjekte prav tako znatno breme in bi bilo tudi nesorazmerno drago v primerih, ko bi izdelki iz tjulnjev predstavljali zgolj majhen del zadevnega izdelka. V nasprotju s tem bo mogoče ukrepe iz te uredbe lažje izpolniti in obenem pomiriti potrošnike.

(13)

Da bi zagotovili popolno učinkovitost usklajenih pravil iz te uredbe, bi morala ta pravila veljati ne le za izdelke iz tjulnjev, ki izvirajo iz Skupnosti, pač pa tudi za izdelke, uvožene v Skupnost iz tretjih držav.

(14)

Izogniti bi se bilo treba negativnim vplivom na bistvene gospodarske in družbene interese Eskimov, ki jim lov na tjulnje pomeni sredstvo za preživljanje. Lov je pomemben sestavni del kulture in identitete Eskimov in ga kot takega priznava deklaracija Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Zato bi bilo treba dovoliti dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki predstavlja sredstvo za njihovo preživljanje.

(15)

Ta uredba vzpostavlja usklajena pravila o dajanju na trg izdelkov iz tjulnjev. Zaradi tega ne posega v druga pravila Skupnosti ali nacionalna pravila, ki urejajo lov na tjulnje.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(17)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in ki pomeni sredstvo za njihovo preživljanje; za opredelitev pogojev za uvoz izdelkov iz tjulnjev, ki je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin; in za opredelitev pogojev za dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(18)

Da bi se ustreznim nacionalnim organom olajšalo izvrševanje, bi morala Komisija izdati tehnična navodila z nezavezujočimi informacijami o oznakah kombinirane nomenklature, ki lahko zajemajo izdelke iz tjulnjev, za katere velja ta uredba.

(19)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se te izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(20)

Države članice bi morale Komisiji redno poročati o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe. Na podlagi teh poročil bi morala Komisija poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe.

(21)

Ker cilja te uredbe, in sicer odpravljanja ovir za delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih prepovedi pri trgovini z izdelki iz tjulnjev na ravni Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lahko lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja usklajena pravila o dajanju na trg izdelkov iz tjulnjev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„tjulenj“ pomeni osebke vseh vrst plavutonožcev (Phocidae, Otariidae in Odobenidae);

2.

„izdelek iz tjulnjev“ pomeni vse izdelke, predelane ali nepredelane, pridobljene ali proizvedene iz tjulnjev, vključno z mesom, oljem, mastjo, organi in kožuhi (nepredelanimi, strojenimi ali obdelanimi), vključno s kožuhi, zloženimi v plahte, križe in podobne oblike, ter izdelke, narejene iz kožuhov;

3.

„dajanje na trg“ pomeni uvedbo na trg Skupnosti, s čimer ta postane dostopen tretjim stranem za plačilo;

4.

„Eskim“ pomeni avtohtonega člana eskimskega ozemlja, in sicer arktičnega in subarktičnega področja, kjer imajo Eskimi sedaj ali po tradiciji domačinske pravice in interese, ki ga Eskimi priznavajo za člana njihovega ljudstva in vključuje Inupiate, Jupike (Aljaska), Inuite, Inuvialuite (Kanada), Kalaalite (Grenlandija) in Jupike (Rusija);

5.

„uvoz“ pomeni vsak vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.

Člen 3

Pogoji za dajanje na trg

1.   Dajanje na trg izdelkov iz tjulnjev je dovoljeno samo, če so pridobljeni z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in druge avtohtone skupnosti in pomeni sredstvo za njihovo preživljanje. Navedeni pogoji za uvožene izdelke veljajo v trenutku uvoza izdelkov ali na kraju njihovega uvoza.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)

se uvoz izdelkov iz tjulnjev dovoli tudi, kadar je priložnostne narave in je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin. Narava in količina tega blaga ne dopuščata domneve, da se blago uvaža za komercialne namene;

(b)

se dajanje na trg dovoli tudi za izdelke iz tjulnjev, ki izhajajo iz stranskih izdelkov, pridobljenih z lovom, ki ga ureja nacionalna zakonodaja in katerega izključni namen je trajnostno upravljanje morskih virov. Tako dajanje na trg se dovoli le na nepridobitni osnovi. Narava in količina teh izdelkov ne dopuščata domneve, da se izdelki dajejo na trg za komercialne namene.

Uporaba tega odstavka ne sme spodkopati izpolnitve cilja te uredbe.

3.   Komisija v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 5(2) izda tehnična navodila z okvirnim seznamom oznak kombinirane nomenklature, ki lahko zajemajo izdelke iz tjulnjev, za katere velja ta člen.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 se ukrepi za izvajanje tega člena, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(3).

Člen 4

Prost pretok

Države članice ne ovirajo dajanja na trg izdelkov iz tjulnjev, ki so v skladu s to uredbo.

Člen 5

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18(1) Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (7). Ta odbor se lahko po potrebi obrne na druge obstoječe regulativne odbore, na primer Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (8).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 6

Kazni in izvrševanje

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako predpisane kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo do 20. avgusta 2010 in jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah določb.

Člen 7

Poročila

1.   Države članice do 20. novembra 2011 in od takrat dalje vsaka štiri leta Komisiji pošljejo poročilo o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe.

2.   Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe v dvanajstih mesecih po koncu vsakega zadevnega obdobja poročanja.

Člen 8

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3 se uporablja od 20. avgusta 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

C. MALMSTRÖM


(1)  Mnenje z dne 26. februarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(3)  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 194.

(4)  UL C 308 E, 16.12.2006, str. 170.

(5)  UL L 91, 9.4.1983, str. 30.

(6)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(7)  UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

(8)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.