6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 287/2009 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je vložil Eurométaux („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijastih folij Skupnosti.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so imele na zahtevo tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je Komisija nadaljevala preiskavo v zvezi z dampingom, škodo in interesom Skupnosti ter opravila dodatne analize in preveritvene obiske glede podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili nekateri proizvajalci izvozniki in proizvajalci v Skupnosti.

(6)

Pet dodatnih preveritvenih obiskov je bilo opravljenih v prostorih naslednjih proizvajalcev Skupnosti:

(7)

Dodaten obisk je bil opravljen v prostorih družb, povezanih s proizvajalci izvozniki:

(8)

Trije dodatni preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev izvoznikov:

(9)

Obisk je bil opravljen tudi pri Shanghai Futures Exchange, Shanghai.

(10)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok za predložitev njihovih stališč po tem razkritju.

(11)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(12)

Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti Rusija vključena v obseg preiskave, saj so bili v celotnem obravnavanem obdobju količine uvoza in tržni delež iz Rusije znatni ter celo višji od tistih iz Armenije. Poleg tega je brazilski proizvajalec izvoznik navajal, da naj bi bile uvozne cene iz Rusije na isti ravni kot cene uvoza iz zadevnih držav in da obstajajo prime facie dokazi o dampingu v času začetka postopka.

(13)

Pri analizi pritožbe je Komisija ugotovila, da v zvezi z Rusijo ni nikakršnih prima facie dokazov o dampingu. Zato se je štelo za upravičeno, da Rusija ni bila vključena v pritožbo. Glede na to, da ni dokazov o dampingu, je nepomembno, ali so bile količine in/ali tržni delež uvoza s poreklom iz Rusije dejansko višji od tistih iz ene ali več držav, ki jih zajema obseg preiskave. Trditev brazilskega proizvajalca izvoznika se zato zavrne.

(14)

Panoge na koncu proizvodne verige v Skupnosti, t. i. „previjalci“, so ponovili trditev, da bi moral zadevni izdelek vključevati tudi zvitke za široko potrošnjo, tj. aluminijaste folije z maso manj kot 10 kg, ker bi dokončna uvedba ukrepov le na uvoz aluminijaste folije z maso več kot 10 kg („zvitki jumbo“) lahko povzročila porast izvoza zvitkov za široko potrošnjo iz zadevnih držav po nizkih cenah. Trdili so tudi, da imata oba izdelka v osnovi enake lastnosti in da se razlikujeta samo po embalaži.

(15)

V uvodnih izjavah od 15 do 19 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da se zvitki za široko potrošnjo in zvitki jumbo razlikujejo glede na fizikalne lastnosti in osnovno končno uporabo. Nadaljnja preiskava je te ugotovitve potrdila. Fizikalne razlike med zvitki za široko potrošnjo in zvitki jumbo dejansko presegajo zgolj razliko v embalaži, saj je treba zadevni izdelek pred prepakiranjem in nadaljnjo prodajo končnemu kupcu na novo naviti. Ugotovljeno je bilo, da se razlikujejo tudi stranke, prodajne poti in osnovna uporaba. Zato ne bi bilo primerno, da se zvitki za široko potrošnjo vključijo v obseg trenutne preiskave.

(16)

Trditve, da bi se uvoz zvitkov jumbo lahko nadomestil z uvozom zvitkov za široko potrošnjo, so obravnavane v uvodnih izjavah od 97 do 99.

(17)

V zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo drugih pripomb, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav od 14 do 21 začasne uredbe potrdijo.

(18)

Edini proizvajalec izvoznik v Armeniji je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav od 24 do 31 začasne uredbe.

(19)

Družba je najprej izjavila, da se Komisija moti, da bi morala Armenija vložiti zahtevek za TGO, saj naj bi bila po njenem mnenju Armenija država s tržnim gospodarstvom v skladu s Protidampinškim sporazumom STO, in da bi bilo treba vključitev Armenije v opombo k členu 2(7)(a) osnovne protidampinške uredbe umakniti.

(20)

Vendar je Armenija, kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, v opombi k členu 2(7)(a) osnovne uredbe izrecno omenjena kot ena od držav z netržnim gospodarstvom. Obravnava proizvajalcev izvoznikov v državah z netržnim gospodarstvom, ki so članice STO, je navedena v členu 2(7)(b). Sedanja preiskava je v celoti skladna z navedenimi določbami. Argument je bil zato ponovno zavrnjen.

(21)

Družba je nato izjavila, da izpolnjuje drugo merilo TGO, za katerega je bilo v uvodnih izjavah od 27 do 29 začasne uredbe začasno ugotovljeno nasprotno. Družba je to utemeljevala s predložitvijo računovodskih evidenc za 2007, ki med preveritvenim obiskom družbe pred uvedbo začasnih ukrepov niso bile zagotovljene. Družba je ponovno izjavila, da ne verjame, da se morajo v skladu z drugim merilom TGO računovodske evidence družbe pripravljati v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in da so armenski nacionalni računovodski standardi zadostni, saj je Armenija članica STO.

(22)

Ta argument je bil zavrnjen. Družba mora imeti jasen seznam računovodskih evidenc v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Napake, ki so jih revizorji zabeležili za finančni leti 2006 in 2007, so jasno pokazale, da računovodske evidence družbe niso bile pripravljene v skladu z MRS, zato družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje drugo merilo TGO. Merila TGO se nedvomno ravnajo po mednarodnih standardih in članstvo STO tega ne spremeni. Poleg tega članstvo STO samo po sebi ne zagotavlja, da v gospodarskih dejavnostih neke družbe prevladujejo tržni pogoji.

(23)

Nadalje je družba izjavila, da izpolnjuje tretje merilo TGO, za katerega je bilo v uvodni izjavi 30 začasne uredbe začasno ugotovljeno nasprotno na podlagi nepravilnosti v zvezi s delnicami, ki jih je prodala armenska država, in zemljiščem, ki ga je družba od države prejela brezplačno. Družba je izjavila, da je vprašanje glede zemljišča, ki ga je prejela brezplačno, nepomembno in se ne bi smelo obravnavati skupaj z vprašanjem glede delnic, ki se družbi prav tako ne zdi pomembno.

(24)

Tudi ta argument je bil zavrnjen. Samo dejstvo, da je družba pridobila zemljišče brezplačno in da ga lahko proda s plačilom katastrske vrednosti državi (ki je znatno nižja od tržne vrednosti), pomeni, da je to zemljišče pomembno in vredno premoženje, ki ga računovodske evidence ne vsebujejo, zato znatno vpliva na stroške družbe. Družba tudi ni dokazala, da je bilo izkrivljanje zaradi prodaje delnic po ceni, nižji od nominalne, nepomembno.

(25)

Zato se lahko sklene, da navedeni vprašanji, ki zadevata skladnost s tretjim merilom TGO, kažeta na izkrivljanje, preneseno iz razmer netržnega gospodarstva.

(26)

Ugotovitev, da je treba družbi zavrniti TGO, je potrjena.

(27)

En proizvajalec izvoznik v LRK je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodne izjave 32 začasne uredbe. Ponovil je trditev, da pri primerjavi cene, ki jo navajata Šanghajska terminska borza (Shanghai Futures Exchange – SHFE) in Londonska borza barvnih kovin (London Metal Exchange – LME), Komisija ne bi smela upoštevati le osnove brez DDV, in da bi bile cene med obdobjem preiskave brez te prilagoditve podobne.

(28)

Ta argument je bil zavrnjen iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, saj je treba cene primerjati na enaki osnovi. Kitajski proizvajalci zadevnega izdelka plačujejo DDV na nabavo primarnega aluminija. Za večino tega DDV se nato zahteva vračilo pri prodaji končnega izdelka, prodanega doma (ko se zahteva vračilo v celoti) ali za izvoz (ko kitajska vlada v nekaterih primerih za nekatero blago po določenih stopnjah zahtevek za vračilo DDV omeji). Vključitev majhnega zneska nepovrnjenega DDV nima znatnega vpliva na zgoraj navedene ugotovitve.

(29)

Opozoriti je treba, da znatna razlika v cenah med LME in SHFE v OP kaže na vmešavanje države v mehanizme določanja cen primarnega aluminija, ta ugotovitev začasne uredbe (uvodna izjava 32) je bila potrjena po obisku služb Komisije v SHFE.

(30)

Obisk je potrdil, da ima država glavno vlogo pri določanju cen SHFE in se vmešava v mehanizme določanja cen, zlasti glede na njen položaj, ki zajema tako prodajalca primarnega aluminija kot kupca prek Urada za državne rezerve ali drugih državnih teles. Poleg tega država dnevno določa omejitve cen prek pravil SHFE, ki jih odobri državni regulator, Kitajska nadzorna komisija za vrednostne papirje (China Securities Regulatory Commission – CSRC). Jasno je tudi, da je SHFE zaprta borza za kitajske registrirane družbe in kitajske državljane in da ni učinkovite borzne izmenjave med CSRC in mednarodnimi borzami zunaj Kitajske. To dokazujejo tudi znatne cenovne razlike med SHFE in mednarodnimi borzami, kot je LME. Poleg tega kadar se terminska pogodba SHFE zaključi s fizično izročitvijo, se ta lahko izvede le v odobrenem skladišču na ozemlju LRK, medtem ko so na mednarodnih borzah izročitve možne po celem svetu. S temi pravili izročanja ostaja kitajski domači trg izoliran od svetovnega trga in od izkrivljanja cen imajo koristi samo kitajske družbe.

(31)

Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 22 do 40 potrdijo.

(32)

Ker ni bilo pripomb se začasne ugotovitve glede proizvajalca izvoznika v Armeniji iz uvodne izjave 42 začasne uredbe potrdijo.

(33)

En proizvajalec izvoznik na Kitajskem je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodne izjave 42 začasne uredbe, da mu je treba zavrniti IO. Razlog za zavrnitev je bil, da je večinski lastnik družbe država. Družba je izjavila, da bi bilo to treba popraviti, saj je država lastnica prek družbe, ki kotira na hongkonški borzi in v upravi ni nobenega državnega uradnika.

(34)

Ti argumenti so bili zavrnjeni. Družba je v večinskem lastništvu države, zato je upravni odbor, ki vodi družbo, odgovoren največjemu lastniku – državi. Družba tudi ni mogla dokazati, in ni predložila dokazov, da se država ne more vmešavati v poslovne odločitve družbe prek odločitev upravnega odbora.

(35)

Zato se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 41 in 42 začasne uredbe potrdijo.

(36)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 43 do 52 začasne uredbe, da je Turčija ustrezna in primerna primerljiva država.

(37)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 53 do 68 začasne uredbe.

(38)

Edini proizvajalec izvoznik iz Armenije je nasprotoval začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav od 69 do 77 začasne uredbe. Družba je trdila, da odbitki v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter razumni znesek dobička za prodajo prek povezanih družb, niso upravičeni.

(39)

Po proučitvi je bilo ugotovljeno, da nekaj prodaje ni potekalo prek povezanih uvoznikov v Skupnosti. V teh okoliščinah prilagoditve v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe niso bile utemeljene in izračun je bil ustrezno popravljen.

(40)

Ker ni bilo pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 78 do 82 začasne uredbe.

(41)

Za izračun preostale stopnje dampinga za Kitajsko je bila začasna metodologija iz uvodne izjave 83 začasne uredbe spremenjena, tako da je bila stopnja izračunana na podlagi tehtanega povprečja (i) splošne stopnje dampinga, izračunane za družbo, ki ji nista bili odobreni ne TGO ne IO, ter (ii) transakcije te družbe, pri kateri je bila stopnja dampinga najvišja – ugotovljena pri izvoznih cenah Comexta (te cene so bile reprezentativne za nesodelujoče kitajske izvoznike). Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države določena v višini 47,0 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(42)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 87 začasne uredbe, je pritožbo vložil Eurométaux v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali v preiskavi. Pritožbo je podprl še en proizvajalec, eden pa ji je nasprotoval. Za pet proizvajalcev, ki so pritožbo vložili ali jo podpirali, se zato šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(43)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo in opredelitvijo industrije Skupnosti, se uvodni izjavi 86 in 87 začasne uredbe potrdita.

(44)

Armenski proizvajalec izvoznik je spodbijal določitev potrošnje Skupnosti in trdil, da bi bilo treba upoštevati prodajo industrije Skupnosti na omejenem trgu. Ista družba je trdila tudi, da ocenjeni podatki iz pritožbe niso zanesljiva osnova za določitev potrošnje v Skupnosti in se je sklicevala na neodvisno tržno študijo.

(45)

Kar zadeva domnevno omejeno porabo, je bilo ugotovljeno, da je bila med OP za omejeni trg namenjena le majhna količina. Ta prodaja je zadevala le enega proizvajalca Skupnosti v prvem letu obravnavanega obdobja. Zato se je štelo, da je bil njen morebiten učinek na celotno stanje neznaten.

(46)

V zvezi z določitvijo skupne potrošnje Skupnosti se je štelo, da je bila metoda iz začasne faze ustrezna, in da je dala dokaj popolno sliko dejanskega stanja. Armenski proizvajalec izvoznik ni pojasnil, zakaj bi bila metoda, ki so jo uporabile institucije Skupnosti, neprimerna in zakaj bi bili njeni rezultati nezanesljivi. Ugotovljeno je bilo, da študija, ki jo je navedel armenski proizvajalec izvoznik, ni bila neposredno relevantna, saj se je nanašala na različne vrste aluminijaste folije in vsebovala podatke za družbe izven EU, ki jih ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega so druge zainteresirane stranke, vključno z uvozniki, ki niso povezani z industrijo Skupnosti, potrdili začasne ugotovitve glede celotne potrošnje Skupnosti iz preglednice 1 uvodne izjave 90 začasne uredbe.

(47)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da daje celotna potrošnja Skupnosti, določena v začasni uredbi, zanesljivo sliko dejanskega stanja.

(48)

Ker v zvezi s potrošnjo Skupnosti ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave od 88 do 90 začasne uredbe potrdijo.

(49)

Po začasnem razkritju je brazilski proizvajalec izvoznik ponovil, da izdelek s poreklom iz Brazilije, izpolnjuje višje standarde kakovosti, na primer zahteve glede najmanjše natezne trdnosti in raztezka, ki omogočajo širši razpon uporabe in prodajo širšemu krogu strank v primerjavi z izdelkom, ki ga izvažata drugi dve zadevni državi. Tako naj bi obstajali različni tržni segmenti za aluminijasto folijo glede na kakovost in samo brazilski izdelek naj bi ustrezal standardom za prodajo na končnih trgih visokokakovostnih izdelkov blagovnih znamk.

(50)

Brazilski izvoznik je ponovil tudi, da imajo njegovi izdelki različne prodajne poti in načine distribucije. Zlasti je trdil, da se Brazilija izvaža predvsem prek trgovcev, medtem ko armenski in kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo neposredno previjalcem v Skupnosti. Brazilski izvoznik naj bi domnevno imel tudi dolgoletne in trdne poslovne odnose z določenimi strankami v Skupnosti, medtem ko naj bi izvoznika iz Armenije in LRK šele pred kratkim vstopila na trg Skupnosti.

(51)

Nazadnje je isti proizvajalec izvoznik trdil, da se gibanja glede obsega uvoza in tržnega deleža razlikujejo od gibanj drugih držav izvoznic, kar kaže, da so konkurenčni pogoji dejansko različni.

(52)

Glede prve trditve, tj. o različnih standardih kakovosti, je preiskava pokazala, da je na trgu z aluminijasto folijo kljub razlikam v kakovosti najpomembnejša cena in da imajo te razlike pri izbiri dobavitelja le manjšo vlogo. Te ugotovitve so potrdili sodelujoči uvozniki in zadevni uporabniki. Neutemeljena trditev brazilskega proizvajalca izvoznika, da je trg aluminijaste folije razdeljen na več segmentov glede na razlike v kakovosti izdelka, med sedanjo preiskavo torej ni mogla biti potrjena in zahtevek s tem v zvezi je bilo treba zavrniti.

(53)

Kar zadeva domnevne različne prodajne poti in načine distribucije, se opozarja, da brazilski proizvajalec izvoznik ne ugovarja, da je prodajal svoje izdelke tako prek nepovezanega trgovca kot neposredno previjalcem v Skupnosti. Na podlagi tega se je štelo, da so prodajne poti iste. Dejstvo, da je brazilski izvoznik v preteklosti vzpostavil dolgoročne poslovne odnose, samo po sebi ne pomeni, da takšni izdelki ne bi mogli imeti enakih konkurenčnih pogojev kot izdelki konkurentov, ki so pravkar vstopili na trg. Proizvajalec izvoznik dejansko ni trdil ali dokazal, da njegove stranke ne bi prešle k drugim dobaviteljem, če bi se jim zdelo to primerno. Zato na podlagi dejstva, da je brazilski izvoznik na trgu Skupnosti že dolgo prisoten, ni mogoče sklepati, da imajo njegovi izdelki drugačne konkurenčne pogoje od izdelkov, uvoženih iz Armenije in LRK. Zahtevek s tem v zvezi je bil zato zavrnjen.

(54)

Nazadnje pa v zvezi z različnimi uvoznimi gibanji brazilski proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dodatnih informacij ali dokazov in začasne ugotovitve iz uvodne izjave 93 se tako potrdijo.

(55)

Po začasnem razkritju je armenski proizvajalec izvoznik trdil, da se pri analizi škode armenski uvoz ne bi smel kumulirati glede na majhen obseg uvoza, njegov majhen tržni delež in neživahno gibanje uvoza ter domnevno znatne razlike med izdelkom, izvoženim iz Armenije, ter izdelkoma iz Brazilije in LRK.

(56)

Ta trditev ni mogla biti sprejeta, ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za kumulacijo iz člena 3(4) osnovne uredbe:

(57)

Trditve armenskega proizvajalce izvoznika v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(58)

Ker ni bilo drugih pripomb glede kumulativne ocene učinkov zadevnega uvoza v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe, se potrdijo začasni sklepi iz uvodnih izjav od 91 do 94 začasne uredbe.

(59)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede uvoza iz zadevnih držav, se ugotovitve iz uvodnih izjav 95 in 96 začasne uredbe potrdijo.

(60)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede cen zadevnega uvoza, se ugotovitve iz uvodne izjave 97 začasne uredbe potrdijo.

(61)

Proizvajalec izvoznik v Braziliji je nasprotoval metodologiji izračuna zanj veljavne stopnje nelojalnega nižanja cen. S tem v zvezi je proizvajalec izvoznik trdil, da izračun nelojalnega nižanja cen ni bil narejen na isti stopnji trgovine. Trdil je, da se iz Brazilije izvaža in prodaja predvsem nepovezanemu uvozniku, ki izdelek prodaja naprej previjalcem, medtem ko industrija Skupnosti prodaja previjalcem neposredno. Zato naj bi bilo po njegovih trditvah izvozni ceni treba prišteti PSA-stroške in dobiček trgovca. Preiskava je pokazala, da v nasprotju s trditvami brazilskega proizvajalca izvoznika izvoz ni bil prodan predvsem nepovezanemu uvozniku, saj je bilo 70 % izvoza prodanega neposredno previjalcem. Prav tako je preiskava razkrila, da je industrija Skupnosti zadevni izdelek sicer prodajala pretežno previjalcem, vendar je bilo nekaj prodanega tudi trgovcem. Zato, in da bi bila primerjava vendarle narejena na isti ravni trgovine, je bilo sklenjeno, da se izključi prodaja trgovcem in se pri izračunu nelojalnega nižanja cen upošteva samo neposredna prodaja previjalcem. To se je štelo za reprezentativno, saj ta prodaja predstavlja več kot 70 % skupne prodaje proizvajalca izvoznika v Skupnost.

(62)

Drugi argument istega proizvajalca izvoznika v Braziliji je bil, da je potrebna prilagoditev, s katero bi se upoštevale razlike v kakovosti med uvoženim izdelkom in izdelkom industrije Skupnosti. Vendar je preiskava jasno pokazala, da vprašanje kakovosti ni odločilen dejavnik, saj se končni uporabnik odloča na podlagi cene in ne morebitnih razlik v kakovosti (npr. debeline folije).

(63)

Na podlagi zgoraj navedenega, je tehtano povprečje nelojalnega nižanja cen, izraženo kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti neodvisnim strankam na ravni franko tovarna, za Brazilijo znašalo 9,6 %.

(64)

Ker glede nelojalnega nižanja cen ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 98 do 100 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 42, so bili dejavniki škode določeni na podlagi preverjenih informacij petih proizvajalcev Skupnosti. Šesti proizvajalec Skupnosti je predložil izpolnjeni vprašalnik po sprejetju začasne ugotovitve, ki pa ga ni bilo več mogoče preveriti in zato ni bil upoštevan pri dokončni ugotovitvi. Po koncu vseh preveritvenih obiskov na kraju samem, je bilo treba na podlagi dokazov, najdenih v obiskanih družbah, nekatere dejavnike škode pregledati in popraviti. Zato je bilo treba v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti in oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju, ustrezno pregledati.

(66)

Kot je razvidno iz gornje preglednice, je obseg proizvodnje industrije Skupnosti med letom 2005 in OP kazal jasno negativen trend. Kar zadeva skupno proizvodno zmogljivost, so dokončne ugotovitve v obravnavanem obdobju potrdile padec izkoriščenosti zmogljivosti.

(67)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost industrije Skupnosti pri prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 2:   Obseg prodaje, tržni delež, cene in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(68)

Kot je bilo začasno ugotovljeno, se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti znižal za 30 %, kar pomeni, da industrija Skupnosti ni mogla imeti koristi od povečanja potrošnje. Zato se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal z 48 % v 2005 na 33 % v OP.

(69)

Kar zadeva uspešnost industrije Skupnosti pri prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti, dokončne ugotovitve bistveno niso spremenile začasno ugotovljenega stanja.

(70)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 3:   Zaloge

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da zalog ni mogoče šteti za pomemben dejavnik škode, saj je velika večina proizvodnje opravljena na podlagi naročil. Zato so gibanja zalog zgolj informativna. Kljub temu pa dokončne ugotovitve kažejo znatno povečanje ravni zalog, in sicer za 32 %, ki je bilo po ugotovitvah posledica zaloge že prodanega, a še nedobavljenega blaga ene družbe in zato ne more biti reprezentativno za kakršno koli gibanje.

(72)

Naložbe industrije Skupnosti so se znatno zmanjšale, zato se gibanje, ugotovljeno v uvodni izjavi 108 začasne uredbe, potrdi. Ker ni bilo znatnih sprememb in pripomb glede naložb industrije Skupnosti med 2005 in OP, se ugotovitve iz uvodne izjave 108 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Zgornja preglednica kaže, da se je dobičkonosnost industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem rahlo izboljšala, vendar je v OP kljub temu ostala negativna, predvsem pa znatno pod ciljnim dobičkom 5 %. Kot je razvidno iz preglednic 1 in 2 zgoraj, je preiskava razkrila, da se je oslabitev industrije Skupnosti odrazila predvsem v znatnem zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje industrije Skupnosti. To kaže, da se je industrija Skupnosti, soočena z dampinškim uvozom, odpovedala obsegu prodaje in tržnemu deležu, da bi zmanjšala izgube. Če povzamemo, industrija Skupnosti je kljub majhnemu dobičku leta 2007 imela v OP spet majhno izgubo, zato se šteje, da je utrpela znatno škodo. Revidirane ugotovitve glede dobičkonosnosti v zvezi s tem niso spremenile začasnih sklepnih ugotovitev in dokončne ugotovitve ne spreminjajo sklepa, da je splošna dobičkonosnost ostala zelo nizka, če ne negativna, kljub temu da je se je potrošnja leta 2007 in v OP znatno povečala.

(74)

Donosnost naložb je bila na novo izračunana na podlagi preverjenih podatkov industrije Skupnosti z uporabo iste metodologije, kot je navedena v uvodni izjavi 110 začasne uredbe. Izračun je pokazal, da je bil ta kazalnik za leto 2007 pozitiven, kar kaže, da je industrija Skupnosti v tem obdobju ustvarila majhen dobiček.

(75)

Tudi dokončne ugotovitve glede denarnega toka so bile revidirane na podlagi preverjenih podatkov industrije Skupnosti. Ta kazalnik potrjuje, da se je industrija Skupnosti na povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav poskušala odzvati tako, da je ohranila prodajne cene na najvišjih možnih ravneh, kar je škodilo njenemu obsegu prodaje in tržnem deležu.

(76)

Po pregledu podatkov se lahko sklene, da so trendi glede zaposlovanja, produktivnosti in plač industrije Skupnosti med letom 2005 in OP ostali na splošno enaki kot trendi iz začasne uredbe. Ker ni bilo znatnih sprememb in pripomb, se ugotovitve iz uvodne izjave 112 začasne uredbe potrdijo.

(77)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 113 začasne uredbe potrdijo.

(78)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 114 začasne uredbe potrdijo.

(79)

Glede zgoraj navedenega ni bilo pripomb, zato se ugotovitve iz uvodne izjave 115 začasne uredbe potrdijo.

(80)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s stanjem industrije Skupnosti, se potrdijo sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav od 116 do 118 začasne uredbe, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo.

(81)

Armenski proizvajalec izvoznik je trdil, da tržni delež armenskega uvoza v obravnavanem obdobju v povprečju ni bil zadosten za povzročitev škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Eden od proizvajalcev izvoznikov v LRK je trdil, da uvoz iz LRK ni povzročil škode, ker je bilo ob povečanju uvoza iz LRK gibanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti pozitivno.

(82)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 91 do 94 začasne uredbe in potrjeno v zgornjih uvodnih izjavah od 49 do 58 so bili izpolnjeni pogoji za kumulacijo uvoza iz vseh obravnavanih držav za oceno učinka dampinškega uvoza na stanje industrije Skupnosti v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Zato se je individualna analiza uvoza iz zadevnih državah štela za neprimerno in zgornje trditve je bilo treba zavrniti.

(83)

Kar zadeva razvoj dobičkonosnosti industrije Skupnosti, revidirani podatki na splošno niso bistveno spremenili slike o škodi. Industrija Skupnosti je svoje izgube zmanjšala med letoma 2005 in 2006, medtem ko je imela leta 2007 manjši dobiček (0,2 %). Ta stopnja dobička se je v OP zmanjšala in se v OP spremenila v izgubo v višini – 0,1 %.

(84)

Spomniti je tudi treba, da se je v skladu z ugotovitvami iz uvodne izjave 121 začasne uredbe ter uvodne izjave 73, oslabitev industrije Skupnosti odrazila predvsem v bistvenem zmanjšanju obsega proizvodnje in obsega prodaje industrije Skupnosti. To kaže, da je industrija Skupnosti ob prizadevanju za zmanjšanje izgub zaradi dampinškega uvoza zmanjšala obseg prodaje in izgubila tržni delež. Kljub temu, da je industrija Skupnosti v letu 2007 dosegla majhne dobičke, je potrjeno, da je utrpela znatno škodo, saj so revidirane ugotovitve o dobičkonosnosti pokazale izgubo v OP. Ker je poslabšanje stanja industrije Skupnosti sovpadalo s povečanjem uvoza iz zadevnih držav, se sklepi iz uvodne izjave 123 začasne uredbe potrdijo.

(85)

Zato se sklene, da je pritisk zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2006 znatno povečevala, imel ključno vlogo pri škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Zgoraj navedene trditve se zato zavrnejo.

(86)

V zvezi z uvozom s poreklom iz tretjih držav, razen zadevnih držav, ni bilo pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 124 do 126 začasne uredbe.

(87)

V zvezi z izvozom industrije Skupnosti ni bilo drugih pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 127 in 128 začasne uredbe.

(88)

En proizvajalec izvoznik je ob sklicevanju na določeno tržno informacijo trdil, da je eden od proizvajalcev Skupnosti od svoje povezane kitajske družbe uvozil znatno količino.

(89)

Vendar teh trditev ni bilo mogoče potrditi, ker so preverjeni podatki zadevnega kitajskega proizvajalca izvoznika in njegovega povezanega uvoznika v Skupnosti potrdili začasne sklepe iz uvodne izjave 129 začasne uredbe.

(90)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovile trditev, da proizvajalce Skupnosti bolj zanima dobičkonosnejši trg konverterske aluminijaste folije (KAF). Po njihovih trditvah se KAF in zadevni izdelek (imenovan tudi gospodinjska aluminijasta folija) izdelujeta v isti proizvodni liniji, zato je prehod z enega izdelka na drugega razmeroma enostaven. Zato naj bi se obseg proizvodnje zadevnega izdelka industrije Skupnosti zmanjšal zaradi njenega povečanja proizvodnje KAF in ne zaradi povečanega uvoza iz zadevnih držav. Razlog za povečanje uvoza iz zadevnih držav naj bi bila nasprotno nezadostna dobava industrije Skupnosti na trgu Skupnosti zaradi povečane proizvodnje KAF. Kritizirali so ugotovitve iz uvodne izjave 132 začasne uredbe, ker so temeljile na podatkih le enega proizvajalca KAF iz Skupnosti.

(91)

Preiskava je potrdila, da se obseg proizvodnje KAF industrije Skupnosti ni bistveno povečal. Nadaljnja preiskava je pokazala, da dejansko nihče od pritožnikov in proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, ni znatnega dela svoje celotne proizvodnje preusmeril na KAF, zato je treba obtožbe v zvezi s tem zavrniti. Na podlagi tega ni bilo mogoče skleniti, da so bile znatne proizvodne zmogljivosti zares preusmerjene z zadevnega izdelka na KAF. Res je, da se z istimi stroji za valjanje lahko proizvajajo različne vrste folij, zato se lahko sklene tudi, da bi imela industrija Skupnosti v primeru ponovne vzpostavitve dobičkonosnosti zadevnega izdelka v pogojih poštene trgovine na voljo več zmogljivosti za proizvodnjo zadevnega izdelka. S tem so torej potrjeni začasni sklepi, izraženi v uvodni izjavi 132 začasne uredbe.

(92)

V zvezi s potrošnjo na trgu Skupnosti ni bilo drugih pripomb, zato se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 133 in 134 začasne uredbe.

(93)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila industrija Skupnosti sposobna povečati svoje stopnje dobička kljub povečanju stroškov surovine, kar je v nasprotju z začasnim sklepom iz uvodne izjave 136 začasne uredbe, tj. da industrija Skupnosti svojih prodajnih cen ni mogla višati z enako hitrostjo kot so se večali stroški surovine. To trditev je bilo treba zavrniti. Prvič, čeprav je preiskava končno razkrila rahlo izboljšanje dobičkonosnosti v letu 2007, rast dobička ni sledila istemu trendu kot povečanje potrošnje Skupnosti. Drugič, glede na dampinški uvoz na trgu, ki je nelojalno zniževal cene industrije Skupnosti, je bila posledica prenosa povečanih stroškov na stranke znatna izguba obsega prodaje in tržnega deleža. Preiskava je tudi pokazala, da je padec obsega proizvodnje povezan s povečanjem dampinškega uvoza, medtem ko so proizvodne zmogljivosti ostale enake. Proizvodni stroški so bili zato preneseni na zmanjšan obseg proizvodnje, kar je povzročilo večje stroške na enoto.

(94)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 137 in 138 začasne uredbe potrdijo.

(95)

Ker ni bilo pripomb glede interesa industrije Skupnosti, se sklepi iz uvodnih izjav od 142 do 145 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Ker ni bilo pripomb glede interesa uvoznikov, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 146 do 149 začasne uredbe potrdijo.

(97)

Previjalci, glavni uporabniki zadevnega izdelka v Evropski skupnosti, ki jih zastopa Aluminium Foil Association, so trdili:

(98)

Dokazi glede transportnih stroškov so se šteli za zanesljive, zato se lahko sprejmejo. Vendar se tveganje, da bi se uvoz zadevnega izdelka lahko zamenjal z uvozom izdelka na koncu proizvodne verige, samo po sebi ne šteje za razlog proti uvedbi protidampinških ukrepov. Dejansko ni bilo predloženih ali prejetih nobenih dokazov, da bi se tak uvoz povečal v znatnih količinah in po cenah, ki bi nelojalno zniževale cene previjalcev v Skupnosti. Nepoštene trgovinske prakse proizvajalcev izvoznikov na koncu proizvodne verige bi bilo treba proučiti ločeno na podlagi zadostnih prima facie dokazov. Poleg tega se šteje, da bi prehod na izdelke s konca proizvodne verige v LRK v večjih količinah po vsej verjetnosti trajal kar nekaj časa, saj bi zahteval nove naložbe v stroje in vzpostavitev novih prodajnih poti. Zato bi se učinki občutili le srednjeročno. Kar zadeva število delovnih mest v industriji na koncu proizvodne verige v Skupnosti, trditev ni bila utemeljena. Navedeni podatki se zato ne morejo šteti za zanesljive. Na podlagi tega se začasni sklepi iz uvodnih izjav od 153 do 162 začasne uredbe potrdijo.

(99)

Ker glede interesa Skupnosti ni bilo drugih pripomb, se ugotovitve iz uvodnih izjav od 150 do 163 začasne uredbe potrdijo.

(100)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi moral izračun stopnje odprave škode namesto na prodajni ceni temeljiti na stroških proizvodnje zadevnega izdelka. Ta izvoznik je trdil, da je bil ciljni dobiček, uporabljen pri izračunu stopnje odprave škode, previsok in bi moral znašati 1 %, kar bi bilo bolj usklajeno s trenutnimi razmerami na trgu, zlasti z gospodarsko krizo. Poleg tega je ponovil svojo trditev, da bi bile potrebne prilagoditve za razlike v kakovosti med izvoženim zadevnim izdelkom ter izdelkom, ki ga na trgu Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti.

(101)

Glede prve trditve, tj. da bi bilo treba stopnjo odprave škode določiti na podlagi stroškov proizvodnje, je ugotovljeno, da takšna metoda ne bi vplivala na rezultat, zato se je štela za nerelevantno. Kar zadeva ciljni dobiček, je bila skladno z uvodno izjavo 165 začasne uredbe pri izračunu dobička proizvajalcev pred obdavčitvijo uporabljena zmerna stopnja v višini 5 %. Ta je bila predlagana tudi v pritožbi in uporabljena v prejšnji preiskavi. Vendar predlagani ciljni dobiček ni bil na ravni, ki bi industriji Skupnosti omogočala ohraniti proizvodne zmogljivosti in nove naložbe, zato je moral biti zavrnjen. Glede trditve o kakovosti izdelka, je bilo v skladu z navedbami iz uvodne izjave 52 ugotovljeno, da imajo vse vrste izdelkov podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter da so se uporabljale za iste osnovne namene uporabe, ne glede na njihovo kakovost. Ker ni bilo dokazov, ki bi te trditve podprli, se začasni sklepi iz uvodnih izjav od 164 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(102)

Drugi proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti stopnja odprave škode namenjena določitvi prodajnih cen, ki bi izravnale dejansko izgubo. To je bilo treba zavrniti, saj je stopnja odprave škode raven cene, ki bi jo industrija Skupnosti lahko upravičeno dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza.

(103)

Isti proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da bi morala biti stopnja ciljnega dobička določena na ravni dejansko doseženega dobička na začetku obravnavanega obdobja, kar je bila v tem primeru izguba. Na podlagi tega naj bi bila stopnja nelojalnega znižanja de minimis.

(104)

To trditev je bilo treba zavrniti, ker je bila industrija Skupnosti še vedno prizadeta zaradi prejšnjega dampinga iz Rusije in LRK, kakor tudi dampinškega uvoza s poreklom iz Brazilije. Zato se je štelo, da bi bila stopnja dobička 5 % tista stopnja dobička, ki bi jo industrija te vrste v sektorju lahko upravičeno dosegla v normalnih konkurenčnih pogojih.

(105)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, se za zagotovitev primerjave na isti ravni trgovine prodaja proizvajalca izvoznika v Braziliji njegovim nepovezanim trgovcem pri izračunu nelojalnega nižanja in posledično tudi stopnje odprave škode ni upoštevala.

(106)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se uvodne izjave od 164 do 166 začasne uredbe potrdijo.

(107)

Dokončna stopnja odprave škode na ravni države za LRK je bila izračunana na podlagi tehtanega povprečja (i) stopnje škode družbe v LRK, ki sta ji bili zavrnjeni TGO in IO ter (ii) najvišje stopnje škode te družbe na izvozne cene iz podatkov Eurostata (glede na to, da je predstavljala nesodelujoče kitajske izvoznike). Na podlagi tega je bila stopnja škode na ravni države določena na 30,0 % CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(108)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročeno z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(109)

Predlagajo se naslednje dokončne protidampinške dajatve:

(110)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, proizvedenih v izrecno navedenih družbah. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(111)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno podjetje (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(112)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev.

(113)

Med preiskavo sta edini proizvajalec izvoznik iz Armenije in edini proizvajalec izvoznik iz Brazilije, ponudila cenovni zavezi v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(114)

Obe ponudbi sta bili proučeni. Ponudba brazilskega proizvajalce odpravlja škodljive učinke dampinga in v zadostnem obsegu omejuje tveganje izogibanja. V zvezi s ponudbo armenskega izvoznika je treba povedati, da obstaja glede na kompleksno strukturo skupine in njenih zapletenih prodajnih poti velika nevarnosti navzkrižne kompenzacije s prodajo istega izdelka, a z različnim poreklom, istim kupcem, kot tudi s prodajo različnih izdelkov istim kupcem iz različnih prodajnih družb v isti skupini. Armenski izvoznik je po izteku roka iz člena 8(2) osnovne uredbe predložil precej spremenjeno ponudbo za zavezo. Poleg tega, da je bila spremenjena ponudba predložena po izteku roka, je ni mogoče sprejeti iz naslednjega razloga: družba je sicer ponudila neposredno prodajo le prvi neodvisni stranki v EU, tj. ne da bi bili v prodajno pot vključeni njeni dve povezani družbi, vendar je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je istim strankam v EU prodajala druge izdelke. Poleg tega je povedala, da namerava proizvajati in prodajati v EU novo vrsto izdelka, namreč konvertersko aluminijasto folijo (KAF). Ker je možno, da bi se ta nova vrsta izdelka prodajala istim strankam v EU, niti spremenjena ponudba za zavezo ne more dovolj omejiti tveganja za navzkrižno kompenzacijo.

(115)

Komisija je s Sklepom 2009/736/ES (4) sprejela zavezo, ki jo je ponudil Companhia Brasileira de Aluminio („CBA“). Svet priznava, da ponudba zaveze odpravlja škodljiv učinek dampinga in v zadostnem obsegu omejuje tveganje izogibanja. Ponudba družbe Rusal Armenal se zavrne iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 114, in zaradi nepravilnosti pri njihovih računovodskih evidencah, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 in 22.

(116)

Da se Komisiji in carinskim organom nadalje omogoči učinkovito spremljanje skladnosti CBA z zavezo, ko se zadevnemu carinskemu organu predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, mora biti oprostitev plačevanja protidampinške dajatve pogojena (i) s predložitvijo računa na podlagi zaveze, tj. trgovinskega računa, ki vsebuje vsaj elemente, naštete v Prilogi, in izjavo, določeno v Prilogi II; (ii) z dejstvom, da CBA uvoženo blago proizvede, odpremi in zaračuna neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti ter (iii) dejstvom, da blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Kadar zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet uvede ustrezna protidampinška dajatev.

(117)

Kadar Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe po kršitvi umakne svoje sprejetje zaveze s sklicevanjem na določene transakcije ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet carinski dolg.

(118)

Uvozniki se morajo zavedati možnosti nastanka carinskega dolga kot običajnega trgovinskega tveganja ob sprejetju deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je opisano v uvodnih izjavah 116 in 117, tudi če je Komisija sprejela zavezo, ki jo ponudi proizvajalec, od katerega posredno ali neposredno kupujejo.

(119)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi Komisijo takoj obvestiti, kadar odkrijejo znake kršitve zaveze.

(120)

Iz zgoraj omenjenih razlogov šteje Komisija zavezo, ki jo je ponudil CBA, za sprejemljivo, zavezo Armenala pa za nesprejemljivo. Zadevni družbi sta bili seznanjeni z osnovnimi dejstvi, premisleki in obveznostmi, na katerih temeljita sprejetje in zavrnitev.

(121)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali če Komisija umakne sprejetje zaveze, začne protidampinška dajatev, ki jo je določil Svet v skladu s členom 9(4), samodejno veljati s členom 8(9) osnovne uredbe.

(122)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja zaradi velike razlike v stopnjah dajatve, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Ti posebni ukrepi so naslednji:

(123)

Predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki je skladen z zahtevami iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja tak račun, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge izvoznike.

(124)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se takšno povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države –

—

ga proizvede, odpremi in zaračuna neposredno omenjeno podjetje prvi neodvisni stranki v Skupnosti, ter

—

to blago spremlja račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi II te Uredbe, ter

—

blago, ki je deklarirano in predloženo carinski službi, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

—

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka ali

—

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) osnovne uredbe v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/19

(1)

Komisija je 9. julija 2008 objavila obvestilo (2) o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK) v Skupnost. Komisija je 8. aprila 2009 z Uredbo (ES) št. 289/2009 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz LRK.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večino, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v Skupnosti.

(3)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je še naprej zbirala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Komisija je vzorčenim proizvajalcem Skupnosti razposlala dodatni vprašalnik, da bi zbrala dodatne informacije v zvezi z razvojem trga in glavnih kazalnikov škode po koncu OP. Po uvedbi začasnih ukrepov so bili opravljeni dodatni preveritveni obiski v prostorih naslednjih proizvajalcev nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v EU:

(6)

Komisija je izvedla teoretično analizo izpolnjenih vprašalnikov vseh štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, vključno s preverjanjem seznama transakcij, ki so ga predložili naslednji izvozniki:

(7)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane, ugotovitve pa so bile po potrebi ustrezno spremenjene.

(9)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z vzorčenjem proizvajalcev izvoznikov v LRK in proizvajalcev Skupnosti, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 11 do 12 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Zadevni izdelek so nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (4), uvrščene pod oznake KN ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 23 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 20, ex 7304 31 80, ex 7304 39 10, ex 7304 39 52, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 81, ex 7304 51 89, ex 7304 59 10, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 (5) ter s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(11)

Po objavi začasne uredbe je bila ugotovljena administrativna napaka v številčenju Tehničnega poročila, navedenega v opombi uvodne izjave 14 začasne uredbe, v zvezi z določitvijo ekvivalenta ogljika (CEV). Pravilni sklic je Tehnično poročilo, 1967, IIW dok. IX-555-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

(12)

Po začasnem razkritju je kitajsko združenje za železo in jeklo (China Iron and Steel Association – CISA) trdilo, da oznake KN, ki zajemajo zadevni izdelek, zajemajo tudi številne druge izdelke, ki niso bili vključeni v preiskavo, kot so izdelki z zunanjim premerom več kot 406,4 mm ali s CEV več kot 0,86, in zato naj bi bile uvozne številke iz preiskave precenjene. Zato je treba opozoriti, da izdelki z zunanjim premerom več kot 406,4 mm ali s CEV več kot 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo niso zajeti v teh postopkih. Poleg tega za nobenega vzorčenega proizvajalca izvoznika ni bilo mogoče dokazati, da se ti izdelki v LRK proizvajajo v znatnih količinah. Zato se šteje, da v zvezi z izvozom kakršnih koli znatnih količin teh kitajskih izdelkov v ES ne obstajajo nobeni verodostojni dokazi.

(13)

Po dokončnem razkritju je CISA ponovno navedla trditev, da se cevni material za naftovode (oil country tubular goods - OCTG) ne sme upoštevati v opredelitvi zadevnega izdelka, in poudarila, da druge države, vključno z ZDA, OCTG obravnavajo kot ločeni trg za namene protidampinških preiskav. Podobne trditve je navedla tudi kitajska vlada (v nadaljnjem besedilu: MOFCOM).

(14)

Natančne analize navedenih trditev so pokazale, da imajo različne vrste brezšivnih cevi, vključno z OCTG, ki so bili vključeni v opredelitev izdelka, enake fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti, kar pomeni, da spadajo v isto kategorijo izdelka. Za normalno se šteje, da se različne vrste izdelkov med seboj do določene mere razlikujejo po lastnostih, stroških in prodajni ceni. Poleg tega je dejstvo, da drugi preiskovalni organi izvajajo preiskave na samo OCTG lahko odvisno od posebne narave teh preiskav, tj. od vložene pritožbe. Ugotovljeno je bilo, da organom ZDA ni bilo treba preiskovati, ali ima OCTG iste osnovne lastnosti kot druge brezšivne cevi. Poleg tega je industrija Skupnosti predložila dokaze o zamenljivosti med OCTG brez navoja in drugimi izdelki iz te preiskave.

(15)

CISA je trdila tudi, da so bili pri opredelitvi zadevnega izdelka preveč poudarjeni elementi, kot so debelina sten, zunanji premer, prag CEV, medtem ko tehničnim značilnostim, kot je visoka odpornost na pritisk in korozijo, ter obstoju standardov ameriškega inštituta za nafto (American Petroleum Institute- API) za OCTG ni bilo posvečeno dovolj pozornosti.

(16)

Glede na to, da debelina sten ni uporabljena v opredelitvi obsega preiskave, je treba najprej opozoriti, da sta zunanji premer in prag CEV še vedno najbolj primerna elementa za identifikacijo zadevnega izdelka. Zunanji premer se uporablja tudi pri razlikovanju izdelka za statistične in carinske namene. Prag CEV določa raven, na kateri se izdelek lahko vari, pri čemer njegova vrednost znaša 0,86, da se izdelki, ki se enostavno varijo, ločijo od tistih, ki se ne. Drugič, informacije, ki jih je predložila industrija Skupnosti, kažejo, da lahko imajo OCTG in druge vrste cevi tako visoko kot nizko odpornost na korozijo/pritisk. Zato se odpornost na korozijo in pritisk ne more uporabiti kot merilo pri opredelitvi zadevnega izdelka. Tretjič, posebni standardi API se uporabljajo za OCTG ter cevovode, ki se uporabljajo v naftnem sektorju. Za cevi v drugih sektorjih pa se uporabljajo podobni standardi, čeprav so jih izdale druge organizacije (npr. ASTM). Ti standardi ne morejo biti element za opredelitev obsega izdelka v protidampinški preiskavi, ker jih izdajajo različne organizacije. Ugotovljeno je bilo, da CISA in MOFCOM nista predložili drugih veljavnih elementov, ki bi bolje opredelili obseg izdelka, in nista predlagali nobenih drugih meril, ki bi bili bolj primerni za opredelitev zadevnega izdelka, razen navedene visoke odpornosti na korozijo in pritisk. Poleg tega nobena stranka ni predlagala drugačne ravni CEV za ustreznejši prag. Zato se trditve o opredelitvi zadevnega izdelka zavrnejo.

(17)

Glede na navedeno se je dokončno sklenilo, da zadevni izdelek vsebuje, med drugim, OCTG, ki se v naftni industriji uporablja za vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi, zato se uvodne izjave od 14 do 19 začasne uredbe dokončno potrdijo.

(18)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav od 20 do 27 začasne uredbe v zvezi z ugotovitvami TGO dokončno potrdi.

(19)

Po začasnem razkritju je pritožnik trdil, da en proizvajalec izvoznik, ki mu je bila začasno odobrena IO, ta ne bi smela biti odobrena, ker naj bi med drugim bila večinoma v lasti države.

(20)

Nadaljnja preiskava je pokazala, da je imela kitajska država (posredno) nekaj delnic v navedeni družbi, vendar je bila kitajska država med OP manjšinski delničar. Ta delež se je znatno spremenil na koncu leta 2008 (obdobje po OP), ko je kitajska država kupila več delnic holdinga in postala večinski delničar. Komisija je torej menila, da zadevni proizvajalec izvoznik ni izpolnil zahtev iz člena 9(5) osnovne uredbe in se mu zato IO ne odobri.

(21)

Po končnem razkritju je navedena družba ponovno navedla trditev, da se je delež kitajske države po OP povečal. Poleg tega je družba trdila, da je bilo povečanje deleža jasno in izrecno namenjeno zagotovitvi finančne podpore holdingu zaradi finančne krize. Navedena družba je trdila, da povečani delež ni vplival na upravljavsko strukturo, sestavo članov uprave in trgovinske dejavnosti. Trdila je tudi, da sprememba deleža ni vplivala na odločitev družbe v zvezi z izvoznimi dejavnostmi, ki se izvajajo neodvisno od kitajske države. Družba je trdila tudi, da ni dokazano, da bi bil vpliv države v tem primeru tako velik, da bi omogočal izogibanje ukrepom, če bi bila družbi odobrena individualna stopnja dajatve.

(22)

Da se proizvajalcem izvoznikom odobri IO, morajo dokazati, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Eno izmed teh meril je, da mora večina delnic pripadati fizičnim osebam. Vendar navedena družba ni izpolnjevala tega merila od konca leta 2008.

(23)

Ne glede na to, da se je sprememba v lastništvu zgodila po OP (vendar še v času preiskave) in glede na to, da so ugotovitve v zvezi z IO napovedi, se šteje, da se tej družbi ne sme odobriti IO, ker ni izpolnila zahtev iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(24)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z IO, razen pripomb v zvezi z družbo iz uvodnih izjav od 19 do 23, se vsebina uvodnih izjav od 28 do 32 začasne uredbe dokončno potrdi.

(25)

Po začasnem razkritju so tri stranke trdile, da ZDA niso primerna analogna država, saj so tržne razmere v ZDA in LRK zelo različne. Trdile so tudi, da izračun normalne vrednosti temelji na podatkih samo enega proizvajalca, povezanega s proizvajalcem v Skupnosti, ki zato niso reprezentativni.

(26)

Ugotavlja se, da osnovna uredba zahteva, da se primerljiva država izbere smiselno. Navedene stranke niso zagotovile trdnih dokazov, da izbira ZDA ni smiselna. Zlasti niso predložile dokazov o nezadostni konkurenčnosti trga ZDA, ki bi na primer lahko vplival na stopnjo določenih cen. Ugotavlja se tudi, da nobena od zadevnih strank ni predlagala druge izbire za primerljivo državo.

(27)

Glede na navedeno se dokončno sklene, da je ZDA primerna primerljiva država, zato se uvodne izjave od 33 do 38 začasne uredbe potrdijo.

(28)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z določitvijo normalne vrednosti, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 39 do 44 začasne uredbe potrdijo.

(29)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z določitvijo izvozne cene, se vsebina uvodne izjave 45 začasne uredbe potrdi.

(30)

Po začasnem razkritju je en proizvajalec izvoznik poudaril, da je poenostavitev, ki se je uporabila pri kontrolni številki izdelka (da bi se povečala stopnja primerljivosti med zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom iz primerljive države), povzročila nepravično primerjavo, saj je obravnavala več vrst brezšivnih cevi kot eno kategorijo izdelka. Po tej pripombi je bila sprejeta odločitev, da se lahko uporabijo različne prerazvrstitve kontrolnih številk izdelka, ki bodo omogočile podobno stopnjo primerljivosti, in sicer glede premera cevi in debeline sten.

(31)

Po začasnem razkritju so bile kitajske izvozne cene na ravni cene franko tovarna popravljene navzdol, tako da so se upoštevali vsi prevozni stroški. Obenem je bila normalna vrednost popravljena navzgor zaradi nekaj popravkov v zvezi z nadomestili za prevoz in znižanji.

(32)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s primerjavo, se vsebina uvodnih izjav 46 in 47 začasne uredbe potrdi.

(33)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z izračunom stopnje dampinga in pod pogojem, da se upoštevajo spremembe iz uvodnih izjav 30 in 31, se vsebina uvodnih izjav od 48 do 51 začasne uredbe potrdi.

(34)

Dokončno določena stopnja dampinga, izražena kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti pred carinjenjem, znaša:

(35)

CISA je trdila, da je bilo po informacijah specializirane agencije - Steel Business Briefing leta 2007 v EU-27 najmanj 40 proizvajalcev podobnega izdelka, njihova proizvodnja pa je znašala okoli 5,8 milijonov ton, kar je v nasprotju z ustreznimi podatki iz začasne uredbe. CISA je trdila tudi, da je bila po informacijah Svetovnega združenja za jeklo (World Steel Association) potrošnja Skupnosti leta 2007 okoli 4,6 milijonov ton, tj. veliko več, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 57 začasne uredbe. Kitajski proizvajalec izvoznik je prav tako trdil podobno.

(36)

Pregled predloženih informacij je pokazal, da se sporočene številke nanašajo na vse brezšivne cevi in ne na podoben izdelek, kot je določen v začasni uredbi in uvodnih izjavah od 10 do 17, ter vključujejo druge izdelke, kot so široke cevi (tj. s premerom več kot 406,4 mm) in nerjavne cevi iz jekla. Zaradi tega je prišlo do razlike med informacijami iz uvodne izjave 35 in tistimi iz začasne uredbe. Treba je tudi opozoriti, da so imena in kraji vseh znanih proizvajalcev Skupnosti zadevnega izdelka navedeni v nezaupni različici pritožbe. Če bi CISA menila, da so v EU drugi proizvajalci zadevnega izdelka, bi morala pravočasno zagotoviti zadostne dokaze za njihovo identifikacijo, zato da bi se upoštevale vse takšne družbe.

(37)

Navedene trditve se zato zavrnejo in vsebina uvodnih izjav od 53 do 58 začasne uredbe se potrdi.

(38)

Po pripombah, ki jih je predložila CISA, je bilo pojasnjeno, da se mora uvodna izjava 60 začasne uredbe razumeti v smislu, da so cevni material za naftovode in tržni segmenti proizvodnje električne energije predstavljali vsak manj kot 5 % celotnega uvoza iz LRK. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih trditev ali drugih pripomb, se uvodne izjave od 59 do 63 začasne uredbe potrdijo.

(39)

Proizvajalec izvoznik, trije proizvajalci Skupnosti in pritožnik so predložili pripombe v zvezi z izračunom nelojalnega nižanja cen in stopnje škode. Te pripombe so bile analizirane in izračuni so bili po potrebi spremenjeni.

(40)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da prilagoditve, narejene za pošteno primerjavo cen kitajskega uvoza in cen ustreznih vrst izdelka, ki jih prodaja industrija Skupnosti, niso ustrezne, saj ne vključujejo zneskov za stroške prodaje, administrativne in druge stroške (v nadaljnjem besedilu: stroški PSA) ter za dobiček neodvisnega uvoznika. Nasprotno pa je pritožnik trdil, da je stopnja teh prilagoditev čezmerno visoka. Ugotovljeno je bilo, da so kitajski proizvajalci izvozniki in proizvajalci Skupnosti pogosto prodajali istim strankam. Zato nadaljnja prilagoditev uvoznih cen ni bila upravičena. Po proučitvi zagotovljenih dokazov je bilo sklenjeno, da se morajo trditve zavreči, obe stranki pa sta bili obveščeni o vzrokih.

(41)

Pritožnik je trdil, da izračun razlik v ravni trgovanja ni bil pravilen, saj so kitajski proizvajalci izvozniki prodajali neposredno uporabnikom, ter da za to prodajo prilagoditev ravni trgovanja ni bila upravičena. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta trditev pravilna za nekatere kitajske proizvajalce izvoznike, zato je bila prilagoditev ravni trgovanja ustrezno popravljena. Poleg tega je proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 40 trdil, da zaradi znatnih razlik v obsegu prodaje med lastnim uvozom in prodajo industrije Skupnosti razlika v ravni trgovanja ne bi smela biti določena samo s primerjavo ustreznih odstotkov prodaje uporabnikom, ter predlagal drugačen način izračuna popravljene prilagoditve ravni trgovanja. Vendar se predlagani način ni štel za primernega, ker bi bil rezultat izkrivljen. Ta trditev je bila torej zavrnjena.

(42)

Na podlagi navedenega se metodologija iz uvodne izjave 64 začasne uredbe potrdi in stopnja nelojalnega nižanja cen, izračunana, kakor je opisano v uvodni izjavi 65 začasne uredbe, se določi v višini 29 %.

(43)

CISA je trdila, da številni vzorčeni proizvajalci Skupnosti niso predložili izpolnjenih vprašalnikov, kar naj bi zmanjšalo reprezentativnost vzorca zaradi nizke stopnje sodelovanja. Treba je poudariti, da razen družbe iz točke (ii) uvodne izjave 66 začasne uredbe, ki je predložila delne informacije, so vse druge vzorčene družbe do končne faze zagotovile vse zahtevane informacije. Čeprav se izključi edina družba, ki je zagotovila le delne informacije, bi reprezentativnost vzorca v vsakem primeru predstavljala 60 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

CISA je v nasprotju z navedenim v uvodni izjavi 86 začasne uredbe tudi trdila, da je ena večja skupina proizvajalcev Skupnosti po OP veliko investirala v razširitev proizvodne zmogljivosti za cevi v jedrskem sektorju. Ta informacija je bila preverjena in ugotovljeno je bilo, da so bile navedene naložbe namenjene povečanju proizvodne zmogljivosti za druge izdelke (nerjavno jeklo ali varjene cevi) razen podobnih izdelkov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

CISA in en kitajski proizvajalec izvoznik sta trdila, da uvodna izjava 78 začasne uredbe ni bila pravilna glede dejstva, da industrija Skupnosti še vedno okreva od preteklih učinkov dampinga, saj so vsaj tri romunske družbe, ki so podpirale pritožbo, do srede leta 2006 same bile predmet protidampinških ukrepov. Vendar se ugotovitve iz uvodne izjave 87 nedvoumno nanašajo na industrijo Skupnosti kot na celoto in ne na posamezne družbe. Zato je normalno, da je stanje posameznih družb lahko različno, ne da bi bila splošna ugotovitev za industrijo Skupnosti pri tem vprašljiva. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih trditev ali pripomb, se uvodne izjave od 66 do 87 začasne uredbe potrdijo.

(47)

MOFCOM, CISA in dva kitajska proizvajalca izvoznika so trdili, da industrija Skupnosti na koncu obdobja preiskave ni bila ogrožena, zlasti glede na nedavne visoke stopnje dobička. Vzroki, zakaj se je štelo, da je bila industrija Skupnosti na koncu OP ogrožena, so podrobno razloženi v uvodni izjavi 89 začasne uredbe. S tem je bilo potrjeno, da škoda, utrpljena med OP, ni bila znatna, obenem pa je bilo razloženo, da je industrija Skupnosti glede na velik delež dampinškega uvoza na trg Skupnosti izpostavljena škodljivim učinkom tega dampinškega uvoza, če bi se spremenil celoten položaj trga. Zato je treba upoštevati, da ima industrija Skupnosti lahko le delne koristi od znatnega povečanja potrošnje in da se je njen tržni delež zmanjšal za 5 odstotnih točk med obravnavanim obdobjem, kakor je navedeno v uvodni izjavi 88 začasne uredbe. Poleg tega dejstvo, da ima neka industrija visoko stopnjo dobička v izjemno ugodnem obdobju velikega tržnega povpraševanja, ne pomeni nujno, da je v dobrem gospodarskem in finančnem položaju, zlasti če je v predhodnih obdobjih ista industrija objavila izredno nizek dobiček ali celo izgubo. Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 86 začasne uredbe, je bilo zaradi nekdanje nizke gospodarske produktivnosti ki so jo povzročile dampinške prakse, nemogoče obdržati primerno raven naložb, ki bi zagotovila dolgoročen obstoj industrije Skupnosti v takšnem izjemno kapitalsko intenzivnem proizvodnem sektorju. Za trg Skupnosti ES je bila na koncu OP spet značilna prisotnost znatnega deleža izredno poceni dampinškega uvoza. Te tržne razmere so predstavljale potencialno nevarnost, saj so zadnjih nekaj let, ko je bila stopnja povpraševanja normalna, podobne tržne razmere (analizirane v Uredbi Sveta (ES) št. 954/2006 (6) povzročile znatno škodo industriji Skupnosti. Trditev se zato zavrne.

(48)

En kitajski proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da uvodna izjava 89 začasne uredbe ni pokazala, da je sprememba v tržnih razmerah, ki je tam navedena, „jasno predvidena in neposredna“, kakor to zahteva Protidampinški sporazum STO. Sprememba tržnih razmer je bila predvidljiva, saj potrošnja običajno ne more dolgo ostati na izjemno visoki ravni. Analiza iz uvodnih izjav od 90 do 126 začasne uredbe kaže na očitno poslabšanje, ki je nastalo postopoma. Dejstvo, da je za številne elemente in kazalnike potrebno določeno obdobje, da se iz pozitivnih vrednosti spremenijo v negativne, ni v nasprotju z dejstvom, da so glede na obstoječa gibanja takšni negativni učinki že zdaj jasno predvideni. Na koncu OP je bilo možno jasno predvideti nevarnost škode, nastajajoča negativna gibanja, ki vodijo do škode, pa so predstavljali neposredno grožnjo, ker se je povpraševanje v zadnjih mesecih OP nekoliko zmanjšalo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(49)

Ker ni bilo nobenih drugih zahtev ali pripomb, se sklepna ugotovitev iz uvodnih izjav 88 do 89 začasne uredbe potrdi.

(50)

Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 5, je bil vzorčenim proizvajalcem Skupnosti in pritožniku poslan dodatni vprašalnik, da bi se pridobile dodatne informacije o razvoju trga in glavnih kazalnikov škode do konca marca 2009. Razpoložljivi podatki Eurostata o zadnjem uvozu so bili natančno analizirani. Številke v zvezi s obdobjem med koncem OP in marcem 2009 (obdobje po OP) so zaradi popolnosti podatkov navedene spodaj. Ker se te številke nanašajo le na devetmesečno obdobje, indeksi za obseg niso navedeni.

(51)

Po OP se je potrošnja Skupnosti začela manjšati in sicer hitreje, kakor je navedeno v uvodni izjavi 91 začasne uredbe. Trg Skupnosti se je namreč v obdobju med koncem OP in marcem 2009 skrčil že za skoraj 30 % (7).

(52)

Obenem se je uvoz iz LRK znatno zmanjšal, tržni delež tega uvoza pa se je glede na hitro zmanjšanje potrošnje Skupnosti povečal na približno 18 %. Cene kitajskega uvoza so se zvišale skladno z navedenim v uvodni izjavi 98 začasne uredbe.

(53)

V istem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti znatno zmanjšala, tako da je izkoriščenost zmogljivosti vzorčenih družb marca 2009 padla na 60 %. Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je hkrati s potrošnjo Skupnosti znatno zmanjšala, tako da je tržni delež industrije Skupnosti ostal nespremenjen. Potem ko so se cene v drugi polovici leta 2008 zvišale, so se v prvem četrtletju leta 2009 znižale, čeprav so vrednosti ostale višje kot med OP.

(54)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je znatno zmanjšala in sicer hitreje, kot je navedeno v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, ter je bila zato v prvem četrtletju leta 2009 negativna (– 0,8 %).

(55)

Informacije, ki so bile naknadno zbrane in preverjene v končni fazi preiskave, potrjujejo analizo iz uvodnih izjav od 90 do 112 začasne uredbe.

(56)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je preiskava škode, v nasprotju s preiskavo dampinga, trajala še po obdobju OP, pri čemer je analiza temeljila tudi na informacijah in podatkih za obdobje po juniju 2008.

(57)

Najprej je treba spomniti, da sta OP in obravnavano obdobje osnova, na podlagi katere se je bila v začasni uredbi določila ocena nevarnosti škode. Vendar škoda, ugotovljena v obdobju preiskave, v primeru nevarnosti škode po definiciji ne more biti znatna, saj bi se preiskava v tem primeru štela kot preiskava, ki temelji na dejanski znatni škodi. Preiskovalni organ mora zato ugotoviti, ali je bilo, kljub temu, da škoda med OP ni bila znatna, mogoče sklepati, da so dejavniki iz člena 3(9) osnovne uredbe privedli do nevarnosti škode. Zato preiskovalni organ upravičeno lahko preveri, ali dogodki po koncu OP potrjujejo ugotovitve iz začasne faze o nevarnosti škode.

(58)

MOFCOM, CISA in en kitajski proizvajalec izvoznik so menili, da vir uporabljenih informacij v uvodni izjavi 91 začasne uredbe ni bil jasno naveden ter da napovedi in druge informacije, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti ali pritožnik, ki so navedene v uvodnih izjavah 99, 101 in 108 začasne uredbe, ne izvirajo iz nepristranskega vira informacij. MOFCOM je tudi trdila, da preiskovalni organ pri uporabi teh informacij ni pokazal „posebne skrbnosti“, ki jo zahteva Protidampinški sporazum STO v preiskavah nevarnosti škode.

(59)

Potrjeno je, da so bili natančni dokazi o različnih virih javnih informacij iz uvodne izjave 91 začasne uredbe precej pred objavo začasne uredbe na voljo v dokumentaciji, namenjeni za vpogled zainteresiranim strankam. Napovedi in druge informacije, ki jih je predložila industrija Skupnosti so bile preverjene in so se upoštevale samo, če so se štele za zanesljive in natančne. Dejstvo, da so bile predložene informacije preverjene, je bilo že izrecno navedeno v uvodni izjavi 100 začasne uredbe, po izvedbi začasnih ukrepov pa so bili opravljeni dodatni preveritveni obiski, kakor je navedeno v uvodni izjavi 5.

(60)

Trditve iz uvodnih izjav 56 in 58 se zato zavrnejo.

(61)

CISA je trdila, da se pri oceni razvoja kitajskega uvoza po OP ne bi smel upoštevati dejanski uvoz, ampak količina naročil, ker je dejanski uvoz običajno opravljen 3–4 mesece po naročilu. Glede na časovni zamik bi bila vsaka sprememba v stopnji povpraševanja na trgu ES vidna v dejanskem uvozu šele po nekaj mesecih in to bi pojasnilo dejstvo, zakaj je bil kitajski uvoz novembra in decembra 2008 še vedno visok, ne glede na to, da se je raven povpraševanja na trgu EU že začela nižati. Podobne pripombe je predložil tudi kitajski proizvajalec izvoznik.

(62)

Dejanski uvoz se običajno uporablja kot osnova za oceno količine in povprečne uvozne cene neke države. Informacije v zvezi s količino naročil se lahko upoštevajo, da se potrdijo druge informacije, vendar jih redkokdaj podpirajo zadostni preverljivi dokazi. Analiza trditve je pokazala, da je potrošnja Skupnosti že začela upadati v tretjem četrtletju leta 2008. Zato bi se moralo to dejstvo v primeru 3 do 4-mesečnega zamika že pokazati v stopnji kitajskega uvoza za četrto četrtletje leta 2008, ki pa je bila razmeroma visoka. Če bi se 3 do 4-mesečni zamik upošteval, bi bili razlog za hiter padec kitajskega uvoza iz prvega četrtletja leta 2009 protidampinški ukrepi, ne pa zmanjšanje povpraševanja. Uvozniki bi bili lahko vedno manj naklonjeni naročilom blaga, ki bi mogoče prispelo v času, ko bi protidampinški ukrepi morda bili že uvedeni. Šteje se, da bi analiza, ki temelji na količini naročil in ne na dejanskem uvozu, samo pripomogla k temu, da bi bila preiskava manj zanesljiva, pri čemer sklepne ugotovitve ne bi bile dosti drugačne. Zato se trditev, ki jo je predložila CISA v zvezi s tem, zavrne.

(63)

MOFCOM, CISA in kitajski proizvajalec izvoznik so trdili, da je bilo leto 2008 glede na različna sporočila za javnost in/ali računovodske izkaze, ki so jih objavile številne skupine proizvajalcev Skupnosti, po učinkovitosti uspešno, kar naj bi bilo v nasprotju z ugotovitvami o nevarnosti škode iz začasne uredbe, zlasti uvodne izjave 110 Uredbe.

(64)

Pri proučevanju te trditve je bilo ugotovljeno, da informacija, na katero se je sklicevala CISA, ni bila izrecno povezana z evropskimi subjekti, vključenimi v proizvodnjo zadevnega izdelka. Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 44, je večja skupina družb sestavljena iz različnih subjektov, ki pogosto proizvajajo zelo različne izdelke. Splošne finančne informacije v zvezi s skupino družb zato mogoče ne predstavljajo reprezentativnih gospodarskih razmer v zvezi s posameznimi subjekti, ki proizvajajo podobni izdelek in ga prodajajo na trgu Skupnosti. Opozoriti je treba, da so bile informacije v zvezi z družbami, ki proizvajajo podobni izdelek in so bile uporabljene med preiskavo, ustrezno preverjene. Trditev se zato zavrne.

(65)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi z uvodnimi izjavami od 90 do 112 začasne uredbe, se ugotovitve iz navedenih uvodnih izjav potrdijo.

(66)

CISA je trdila, da je povečanje kitajskega uvoza iz uvodne izjave 114 začasne uredbe posledica povečanja povpraševanja na trgu EU. Podobne pripombe sta predložila tudi MOFCOM in kitajski proizvajalec izvoznik. CISA je zavrnila tudi oceno, da bi bil razvoj kitajskega uvoza lahko posledica strategije prodora na trg, in poudarila, da je glede na to, da kitajski uvoz opravljajo številni kitajski proizvajalci, nemogoče, da bi ti lahko oblikovali usklajeno strategijo.

(67)

Če bi bil razvoj kitajskega uvoza povezan s povečanjem povpraševanja na trgu EU, kakor je trdila CISA, bi tržni delež tega uvoza ostal skoraj nespremenjen in se v obravnavanem obdobju ne bi povečal z 1 na 17 %. Znatno povečanje tržnega deleža kitajskega uvoza in popolnoma različen razvoj tržnih deležev industrije Skupnosti in drugih uvoznih virov jasno kažejo, da povečanje kitajskega uvoza temelji na drugih elementih. To sklepno ugotovitev podpira dejstvo, da se je kitajski uvoz vedno izvajal po zelo nizki dampinški ceni, kakor je bilo razloženo v uvodnih izjavah od 63 do 65 začasne uredbe. Poleg tega izvoznikom ni treba oblikovati strategije, da bi delovali podobno. Ko se pokaže, da so nekatere nizke stopnje cen pri prodoru na trg uspešne, izvozniki ne potrebujejo usklajevanja za takšno uspešno tržno strategijo. Zato se trditve iz uvodne izjave 66 zavrnejo, ugotovitve iz uvodne izjave 114 začasne uredbe pa potrdijo.

(68)

CISA je tudi trdila, da se je v nasprotju z oceno iz uvodnih izjav 115 in 116 začasne uredbe uvoz iz LRK znatno povečal v obdobju po OP. Drži tudi, da se je uvoz iz LRK v obdobju po OP znatno zmanjšal, kakor je navedeno v uvodni izjavi 52. V uvodni izjavi 116 začasne uredbe je jasno navedeno, da količina tega uvoza ni pomembna v absolutnem smislu, ampak v relativnem v zvezi s potrošnjo, tj. pomemben je tržni delež uvoza na celotnem trgu Skupnosti. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 52 in ne glede na zmanjšanje absolutnega obsega v obdobju po OP, se je tržni delež kitajskega uvoza zadevnega izdelka rahlo povečal. Zato se glede na to, (i) da je bila ocena, ki je podlaga za sklepanje iz uvodnih izjav 115 in 116 začasne uredbe, narejena na osnovi najnovejših zanesljivih informacij v zvezi z uvozom, ki so bile na voljo v času začasnih ugotovitev, tj. podatki o uvozu za november in december 2008, (ii) da so bili ti podatki v skladu z razvojem kitajskega uvoza do tega trenutka in (iii) da je sklepanje temeljilo na relativnih in ne absolutnih količinah, sklene, da ocena v uvodnih izjavah 115 in 116 začasne uredbe ni v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave 52. V vsakem primeru velja omeniti, da bi se zaradi razlogov iz uvodne izjave 134 začasne uredbe stopnja kitajskega uvoza lahko štela kot element nevarnosti škode, tudi če bi se obseg začel sorazmerno zmanjševati bolj, kot bi se zmanjševala potrošnja, saj je že sama prisotnost velikega obsega poceni kitajskega blaga ob hkratnem zmanjševanju potrošnje močno negativno vplivala na splošno raven cen na trgu. V vsakem primeru o obstoju nevarnosti škode ne more odločati noben posamezni dejavnik iz člena 3(9) osnovne uredbe. Zato se morajo upoštevati vsi dejavniki skupaj. Trditev se zato zavrne, ugotovitve iz uvodne izjave 115 začasne uredbe pa se potrdijo.

(69)

CISA je trdila, da je analiza iz uvodne izjave 118 začasne uredbe temeljila na podatkih vzorčenih izvoznikov, ki so bili najbolj izvozno naravnane družbe. Ti podatki zato niso pravilno odražali celotnega stanja v zvezi z izvozom iz LRK. Trdila je še, da bi delež kitajskega izvoza v ES od celotnega kitajskega izvoza iz uvodne izjave 119 začasne uredbe leta 2008 spremenil gibanje, in sicer bi se zmanjšal s 15 na 11 %. Analiza iz uvodnih izjav od 117 do 119 začasne uredbe ni upoštevala razvoja povpraševanja na kitajskem domačem trgu, kar naj bi absorbiralo precejšen delež donosa, proizvedenega z obstoječim presežkom zmogljivosti. V zvezi s tem so bili navedeni številni projekti in načrti MOFCOM za ohranitev domačega povpraševanja. Kitajska vlada je tudi trdila, da razvoj povpraševanja na kitajskem domačem trgu v začasni uredbi ni bil proučen.

(70)

Ugotovitve v zvezi z vzorčenimi družbami iz uvodne izjave 118 začasne uredbe podpirajo gibanje v splošnih podatkih o izvozu iz uvodne izjave 119 začasne uredbe, ki kažejo celo znatnejše povečanje izvoza v ES za obravnavano obdobje. V zvezi z domnevnim obračanjem naraščajočega gibanja izvoza v ES v zvezi s celotnim kitajskim izvozom zadevnega izdelka v letu 2008 CISA ni predložila odločilnih dokazov v podporo tej trditvi. Treba je opozoriti, da se podatki iz kitajske statistike nedvoumno nanašajo na obseg izdelka, ki se zelo razlikuje od zadevnega izdelka. To je jasno vidno iz dejstva, da izvoz v Evropo, kakor je prikazan v tej statistiki, ni veliko večji od uvoza, ki ga je za zadevni izdelek zabeležil Eurostat, vendar je njun razvoj prikazan s popolnoma različnim gibanjem. Predloženi dokazi se zato ne sprejmejo. V zvezi z napovedanimi ukrepi kitajske vlade za pospeševanje domačega povpraševanja predloženi dokazi ne morejo spremeniti analize, ker se vpliva na povpraševanje ne da zanesljivo določiti. Poleg tega se za večino navedenih projektov ne ve, kdaj bodo zaključeni. V nekaterih projektih za gradnjo velikih cevovodov, ki jih navaja CISA, se uporabljajo široke varjene cevi in ne brezšivne cevi, ki so predmet sedanjega postopka. Zato se trditve v uvodni izjavi 69 zavrnejo.

(71)

CISA je tudi upoštevala, da preusmeritev scenarija iz uvodne izjave 119 začasne uredbe ni bila primerna, ker je kitajski izvoz v ZDA vseboval predvsem izdelke (OCTG), ki se ne uvažajo pogosto v ES. CISA je tudi trdila, da cene za ES niso bile nujno nižje od cen v drugih državah, nasprotno, ES je bila do zdaj privlačen trg za kitajski uvoz. V zvezi s to trditvijo je treba navesti, da je analiza iz uvodne izjave 119 začasne uredbe temeljila na statističnih podatkih, ki ne vsebujejo podrobnih sklicev za posamezne vrste izdelkov. V vsakem primeru je treba opozoriti, da se proizvodna oprema, potrebna za proizvodnjo zadevnega izdelka, lahko v veliki meri uporablja za proizvodnjo različnih vrst brezšivnih cevi. Tudi če se posamezne vrste cevi, kot je OCTG, ne uvažajo v ES v velikih količinah, to dejstvo ni pomembno za upoštevanje morebitnih razpoložljivih prostih zmogljivosti, saj se oprema za proizvodnjo te vrste cevi lahko uporabi za proizvodnjo drugih vrst zadevnega izdelka, ki se na trg ES uvažajo v veliko večjih količinah. Zato se trditve iz uvodne izjave 66 zavrnejo, ugotovitve iz uvodne izjave od 117 do 119 osnovne uredbe pa potrdijo.

(72)

CISA je trdila, da so se po OP cene kitajskega uvoza znatno povečale, medtem ko cene industrije Skupnosti niso sledile istemu gibanju, tako da bi se nelojalno znižanje cen med OP znatno zmanjšalo ali bilo odpravljeno v obdobju po OP.

(73)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 98 in 122 začasne uredbe, se potrdi, da so se po OP izvozne cene iz različnih virov, vključno iz LRK, znatno povišale, kakor so se povišale tudi cene industrije Skupnosti. Izvedena je bila analiza cenikov industrije Skupnosti po OP in cen primerljivih izdelkov, uvoženih iz LRK, ki je pokazala vzporednost v gibanju cen. Obtožba, da naj bi bilo nelojalno nižanje cen med OP znatno zmanjšano ali celo odpravljeno, ni bila potrjena z nobenimi dokazi. Ugotovitve iz uvodnih izjav od 120 do 123 začasne uredbe se zato potrdijo.

(74)

Ker glede tega ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 124 začasne uredbe.

(75)

CISA je trdila, da je bil morebitni poseg kitajske vlade iz uvodne izjave 125 začasne uredbe le domneva. Vendar je preiskava pokazala, da je bila individualna obravnava, odobrena enemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku v začasni fazi, naknadno umaknjena, kakor je bilo navedeno v uvodnih izjavah od 19 do 23, ravno zaradi povečanja stopnje vmešavanja države, ki ga je sprožilo poslabšanje gospodarskih razmer po OP. Ker to dejstvo nedvoumno podpira ugotovitve z uvodne izjave 125 začasne uredbe, se trditev zavrne.

(76)

Najprej je treba opozoriti, da je bila nevarnost škode ugotovljena po tem, ko so bili med drugim upoštevani vsi različni dejavniki iz člena 3(5) in 3(9) osnovne uredbe.

(77)

CISA je trdila, da ugotovitve iz začasne uredbe niso v skladu s standardi STO za to vrsto preiskave, tj. da morajo biti ugotovitve podprte z dokazi in ne smejo biti rezultat obtožb, domnev ali oddaljenih možnosti, da morajo biti predvidevanja in predpostavke zelo verjetni ter da je treba drugačne razlage, na katerih bodo temeljile določene sklepne ugotovitve, proučiti.

(78)

Začasna uredba jasno navaja podlago ugotovitev v zvezi z različnimi elementi preiskave. Podprte so bile z navedenimi dokazi, in sicer: s statističnimi Eurostatovimi podatki, z izpolnjenimi vprašalniki sodelujočih družb, z informacijami o nevzorčenih družbah, ki jih je predložil pritožnik, z informacijami iz stališč, ki so jih predložile zainteresirane stranke in drugimi informacijami z interneta med samo preiskavo. Vse informacije, ki niso bile zaupne, so bile na voljo za vpogled zainteresiranim strankam.

(79)

Elementi v zvezi s proučitvijo nevarnosti škode so bili ločeno in natančno obravnavani v začasni uredbi, stopnja uresničitve predpostavk in napovedi iz začasne faze je bila, kolikor je bilo to mogoče, ponovno proučena in preverjena v končni fazi preiskave, kakor je bilo navedeno v ugotovitvah v tej uredbi. Najti ni bilo nobenega dejstva, dokaza ali znakov, ki bi bili v nasprotju z ugotovitvami iz začasne uredbe. Zato predvidevanja in predpostavke iz začasne uredbe niso bile domneve ali obtožbe, pač pa rezultat podrobne analize razmer.

(80)

V zvezi z drugimi razlagami ali interpretacijami iz uvodne izjave 78 so bile te, vključno s tistimi iz stališč zainteresiranih strank, med preiskavo ustrezno proučene in obravnavane v tej uredbi in začasni uredbi.

(81)

Proučitev dejstev, ki je bila izvedena po koncu OP, ter analize pripomb in opažanj, ki so jih predložile zainteresirane stranke v zvezi z začasno uredbo in razkritjem dokončnih ugotovitev, so pokazale, da ugotovitev, da se je nevarnost znatne škode pojavila že na koncu OP, ni vprašljiva. Zato se trditev, ki jo je predložila CISA, iz uvodne izjave 77 zavrne, ugotovitve iz uvodne izjave 126 začasne uredbe pa se potrdijo.

(82)

Ker ni bilo posebnih pripomb, se uvodne izjave od 128 do 135 začasne uredbe potrdijo.

(83)

CISA je trdila, da dejstvo, da je industrija Skupnosti uvažala zadevni izdelek iz LRK in drugih držav kaže, da ni bila zmožna zadostiti povpraševanju na trgu Skupnosti. Do tega je prišlo, ker industrija Skupnosti ni investirala v nove proizvodne zmogljivosti in se je močno osredotočala na tržne segmente z višjo vrednostjo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo v uvodni izjavi 136 začasne uredbe razloženo, da je bil takšen uvoz ocenjen na manj kot 2 % celotnega uvoza iz LRK, in predloženi niso bili nobeni dokazi, da bi bil ta odstotek višji.

(84)

CISA je tudi proučila prave razloge, zakaj je morala skupina družb iz uvodne izjave 138 začasne uredbe opraviti navedeni uvoz. Vprašanje je bilo podrobneje proučeno in potrdi se, da so zaradi stroškovne učinkovitosti proizvodnjo nekaterih vrst izdelka opravljali drugi neevropski subjekti skupine. Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, je bilo preverjeno, da se ta uvoz ni izvajal po cenah, ki bi nelojalno nižale cene Skupnosti za iste vrste izdelka.

(85)

CISA je na koncu poudarila, da obstaja očitno neskladje med dokaj pozitivno oceno industrije skupnosti v zvezi z izvozno prodajo v prihodnosti in splošnimi gospodarskimi trendi za trge tretjih držav, za katere je bilo napovedano zmanjšanje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da analiza izvozne dejavnosti industrije Skupnosti ne vpliva na določitev škode ali nevarnosti škode, ki se izrecno nanaša na dejavnosti industrije Skupnosti za podobni izdelek na trgu ES. Mogoče so bili nekateri proizvajalci Skupnosti optimistični glede svojih izvoznih dejavnosti, kar je imelo za posledico precenjene napovedi splošne gospodarske produktivnosti, ne pa glede storilnosti na domačem trgu, ki je v analizi obravnavana ločeno.

(86)

Zato se trditve iz uvodnih izjav 83 do 85 zavrnejo, ugotovitve iz uvodnih izjav 136 do 141 osnovne uredbe pa potrdijo.

(87)

Poleg tega je CISA trdila, da proučitev povprečne uvozne cene iz drugih tretjih držav, ki niso članice EU, ne zadostuje, in da je treba upoštevati tudi pravo naravo teh izdelkov. Potrjeno je, da je bila izvedena natančna analiza za vse primere, v katerih so uvozniki dali na voljo dovolj natančnih informacij o cenah. Na žalost trgovinska statistika ni zelo natančna in glede na razmeroma majhno sodelovanje uvoznikov v tej preiskavi je bilo na voljo le malo natančnih informacij o cenah posameznih izdelkov za uvoz iz drugih držav. Ker nobena stranka ni predložila utemeljenih informacij, ki bi kazale na drugačno sklepno ugotovitev od tiste iz uvodnih izjav 142 do 145 začasne uredbe, se ugotovitve iz navedenih uvodnih izjav začasne uredbe potrdijo.

(88)

Ker ni bilo posebnih pripomb v zvezi s tem, se uvodna izjava 146 začasne uredbe potrdi.

(89)

CISA je trdila, da je industrija Skupnosti spremenila svojo ponudbo, da bi se osredotočila na vrste izdelkov z višjo prodajno vrednostjo, da bi odrazila učinek povečanja proizvodnih stroškov. To bi kazalo, da ima industrija Skupnosti zadostna sredstva za izražanje kakršnega koli povečanja stroškov s povišanjem prodajnih cen, v nasprotju z navedenim v uvodni izjavi 149 začasne uredbe.

(90)

Nobenega dvoma ni, da je industrija Skupnosti postopoma poskusila kar najbolj povečati dobiček tako, da je s povečanjem prodajnih cen povišala stroške. Ta postopek pa ne traja v nedogled in v določenem trenutku takšne prilagoditve niso več možne zaradi konkurence na trgu. Na trgu, na katerem se podobno blago prodaja po znatno nižjih cenah, je manevrski prostor tem manjši, čim večji je tržni delež takšnega blaga z nizko ceno. Pripombe, ki jih je predložila CISA, tako niso v nasprotju z ugotovitvami iz uvodnih izjav od 147 do 149 začasne uredbe, ki se zato potrdijo.

(91)

MOFCOM, CISA in kitajski proizvajalec izvoznik so trdili, da je globalna gospodarska recesija vzrok za vse gospodarske težave, ki jih je utrpela industrija Skupnosti, in sklenili, da je bila zato prekinjena vzročna povezava med kitajskim uvozom in kakršno koli domnevno škodo ali nevarnostjo škode. Zato je treba opozoriti, da je CISA potrdila, da je bila potrošnja na trgu med letom 2005 in OP na izjemno visoki ravni ter da se zmanjšanje povpraševanja po OP lahko v veliki meri pripiše dejstvu, da so se na trgu za ta izdelek znova vzpostavljali normalni pogoji. Zato ni jasno, ali se splošna gospodarska recesija lahko šteje kot vzrok za škodo, saj razpoložljive informacije kažejo le, da se je raven potrošnje na trgu ES v obdobju po OP spet pomaknila na raven, ki se je v preteklosti štela za normalno. To kaže tudi, da je obstoj izjemne visoke ravni potrošnje Skupnosti med obravnavanim obdobjem omogočal, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode, ne glede na znatni tržni delež in precejšnje nelojalno nižanje cen kitajskega dampinškega uvoza. V vsakem primeru uvodna izjava 150 začasne uredbe ne izključuje možnosti, da je splošna gospodarska recesija vplivala na škodljive razmere v industriji Skupnosti po OP. Vendar se ne da trditi, da je na industrijo Skupnosti negativno vplivala le splošna gospodarska kriza, ne pa tudi dampinški uvoz, saj je jasno, da je slednji predstavljal znaten tržni delež in je v veliki meri nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Trditev, da je gospodarska recesija prekinila vzročno povezavo iz uvodnih izjav 128 in 135 začasne uredbe se zato zavrne, kljub temu pa je bilo vprašanje o morebitnem vplivu sprememb gospodarskih razmer na določitev stopnje ukrepov v primerjavi z OP obravnavano v uvodni izjavi 104.

(92)

Zato so bile trditve zavrnjene, uvodna izjava 150 začasne uredbe pa se potrdi.

(93)

CISA je predložila pripombo, da so nekateri proizvajalci Skupnosti podpisali okvirne pogodbe s strankami po predhodno dogovorjenih cenah, zato bodo zanje cene ostale nespremenjene. Obenem naj bi podpisali tudi podobne sporazume za fiksno ceno z dobavitelji železove rude in drugih glavnih surovin, tako da niso mogli imeti koristi od močnega zmanjšanja stroškov teh surovin takoj po OP.

(94)

Najprej se opozori, da je bilo število teh sporazumov za fiksno ceno, sklenjenih s strankami, omejeno na določeno število pogodb in glede na zajeta obdobja se ne more šteti, da je imela ta praksa znaten vpliv. Ta ugotovitev se potrdi z dejstvom, da so cene industrije Skupnosti prav tako znatno narasle. Zdi pa se, da so sporazumi za fiksno ceno za glavne surovine običajna praksa, ki za proizvajalce Skupnosti ne pomenijo ne prednosti ne slabosti v primerjavi s katerim koli drugim proizvajalcem podobnega izdelka na svetovnem trgu. Zato se tudi to ne more šteti kot vzrok za prekinitev vzročne povezave. Zato se trditve v uvodni izjavi 93 zavrnejo.

(95)

Ker ni bilo nobenih drugih dodatnih pripomb v zvezi s tem, se uvodne izjave od 151 do 153 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Pritožnik in številni proizvajalci Skupnosti so ponovno navedli trditev, da je glede na povzročeni škodljivi damping obstoj protidampinških ukrepov zanje ključnega pomena za nadaljevanje poslovanja. Ker ni bilo drugih dodatnih pripomb, se uvodna izjava 155 začasne uredbe potrdi.

(97)

Ker ni bilo posebnih pripomb v zvezi s tem, se uvodna izjava 156 začasne uredbe potrdi.

(98)

Uporabnik zadevnega izdelka, ki je tudi uvoznik, je poudaril, da oznake KN izdelka, ki ga je uvažal, niso bile navedene v obvestilu o začetku, in da je opazil, da preiskava zajema tudi te vrste izdelkov šele po uvedbi začasnih ukrepov. Trdil je, da je zato moral nepričakovano plačati protidampinške dajatve. Ta izvoznik je bil obveščen, da obvestilo o začetku vsebuje nedvoumen opis izdelka v preiskavi in da so oznake KN, ki so v njem navedene, le informativne. Pravilna carinska razvrstitev zadevnega izdelka je eden od predmetov preiskave in je zato zelo verjetno, da se oznake KN iz začasne uredb do neke mere razlikujejo od tistih iz obvestila o začetku postopka.

(99)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s tem, se uvodna izjava 157 začasne uredbe potrdi.

(100)

Uporabnik iz uvodne izjave 98 je tudi trdil, da bi dokončni ukrepi, uvedeni na zadevni izdelek, povzročili resne težave pri dobavi za njegovo družbo, glede na dejstvo, da mu proizvajalci ES neradi dobavljajo. Ta trditev je bila proučena in ugotovljeno je bilo, da so bile težave, s katerimi se srečuje ta stranka pri pridobivanju izdelka od proizvajalcev Skupnosti, povezane s preteklimi obdobji, ko nekateri proizvajalci Skupnosti, v okviru velikega povpraševanja na trgu, dobave zelo omejenih količin takšnih izdelkov niso šteli za gospodarsko izvedljivo. V obdobjih normalnega tržnega povpraševanja bi morala ta omejitev izginiti, zlasti če se upošteva dejstvo, da lahko drugi uporabniki ali uvozniki istih vrst izdelkov zaradi uvedbe ukrepov povečajo stopnjo povpraševanja Skupnosti za takšne izdelke. Na podlagi teh premislekov in dejstva, da so zadevne uporabe predstavljale zelo majhen delež celotne potrošnje zadevnega izdelka, se sklene, da razpoložljivost virov dobave za zadevni izdelek ne sme biti vprašljiva.

(101)

En drugi uporabnik, ki je kupoval izdelek izključno od industrije Skupnosti, je ponovno navedel trditev, da podpira uvedbo ukrepov. Noben drugi uporabnik ni predložil pripomb o začasnih ugotovitvah. Ker ni bilo drugih dodatnih pripomb, se uvodna izjava 158 začasne uredbe potrdi.

(102)

Ker ni bilo posebnih pripomb, se uvodna izjava 159 začasne uredbe potrdi.

(103)

Pritožnik in številni proizvajalci Skupnosti, ki so del industrije Skupnosti, so trdili, da je 3-odstotna stopnja dobička, ki se začasno uporablja za izračun stopnje odprave škode iz uvodnih izjav od 161 do 163 začasne uredbe izredno nizka, glede na to, da gre za kapitalsko intenzivno industrijo z velikimi stalnimi stroški in da je bila povprečna stopnja dobička, ki jo je industrija Skupnosti dosegla v obravnavanem obdobju, precej nad 3 %.

(104)

Priznava se, da je za podobni izdelek potrebna kapitalsko intenzivna proizvodnja. Vendar se šteje, da sedanje tržne razmere ne omogočajo nedvoumne ocene o stopnji izkoriščenosti zmogljivosti za bližnjo prihodnost, zlasti za čas, ko bodo veljali ukrepi, kar bi lahko vplivalo na določitev stopnje dobička, ki se na določenem trgu običajno doseže brez dampinške prakse. V teh razmerah in glede na dejstvo, da lahko industrija Skupnosti vedno zahteva revizijo ukrepov, če se te razmere spremenijo, se je sklenilo, da se mora zmerna 3-odstotna stopnja dobička, določena v začasni fazi in v predhodni preiskavi o istem izdelku, ohraniti. Vendar se opozori, da bo to 3-odstotno stopnjo dobička morda treba preveriti, če bi se tržne razmere znatno spremenile.

(105)

Za izračun stopnje odprave škode je bila uporabljena metodologija iz uvodnih izjav 164 in 165 začasne uredbe, ki je bila rahlo prilagojena v skladu z uvodno izjavo 41. Stopnja odprave škode na ravni države je bila izračunana kot tehtano povprečje stopnje škode, ugotovljene za najbolj reprezentativne vrste izdelka, ki jih je prodajal proizvajalec izvoznik, ki mu IO ni bil odobrena.

(106)

Na ta način določene stopnje škode so bile nižje od ugotovljenih stopenj dampinga.

(107)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se šteje, da je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK na ravni najnižje stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vsakem primeru stopnja škode.

(108)

Na podlagi zgoraj navedenega morajo biti dokončne dajatve naslednje:

(109)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev se (za razliko od dajatve na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki so jih proizvedle navedene družbe oziroma posamezni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanj velja stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(110)

Vsak zahtevek za uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj vložiti pri Komisiji (8), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(111)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(112)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec, navedenih v Prilogi k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečje dajatve, uvedene za navedene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil sicer upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer člen 11(4) ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(113)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve, je nekaj nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz LRK izrazilo željo, da ponudi cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Ne glede na dejstvo, da so bili vsi potrebni pogoji razloženi, ni bila predložena nobena formalna ponudba zaveze v roku, določenem za ta namen, v členu 8(2) osnovne uredbe, prav tako se ni zahtevalo podaljšanje tega časovnega roka. V teh okoliščinah ni treba nadalje obravnavati vprašanja o zavezah v okviru te preiskave.

(114)

Ker je preiskava pokazala, da je bila nevarnost škode na koncu OP neposredna, kakor je navedeno v uvodni izjavi 126 začasne uredbe, pri čemer so se upoštevale ugotovitve iz uvodnih izjav od 50 do 55, ki potrjujejo negativni razvoj številnih kazalnikov škode po OP, in glede na višino ugotovljene stopnje dampinga, se šteje, da bi škoda nastala, če ne bi bilo začasnih ukrepov. Zato se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati –

—

v obdobju preiskave (od 1. julija 2007 do 30. junija 2008) v Skupnost ni izvažal izdelka iz člena 1(1),

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Skupnost po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Skupnost,

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/36

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/38

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/2010 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 918/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/40

(1)

Člen 16(1) Direktive 98/8/ES (3) določa prehodno obdobje 10 let, ki se je začelo 14. maja 2000, datum začetka veljavnosti navedene direktive, v katerem lahko države članice uporabljajo svoje nacionalne predpise ali prakse dajanja biocidnih pripravkov v promet in zlasti dovolijo dajanje v promet biocidnih pripravkov, ki vsebujejo aktivne snovi, ki še niso uvrščene v pozitivni seznam iz navedene direktive, to je iz prilog I, IA ali IB k navedeni direktivi.

(2)

Člen 16(2) Direktive 98/8/ES uvaja 10-letni program dela, ki se je tudi začel 14. maja 2000, v katerem so vse aktivne snovi v biocidnih pripravkih, ki so bile pred tem datumom že v prometu, sistematično preučene, in če se ugotovi, da so sprejemljive z vidika zdravja človeka in živali ter okolja, uvrščene v pozitivni seznam iz navedene direktive.

(3)

Odstavki 1(c)(i) in 2(c)(i) člena 12 Direktive 98/8/ES določajo varstvo vseh podatkov, predloženih za namen navedene direktive v obdobju 10 let, ki se je tudi začelo 14. maja 2000, razen kadar je obdobje varstva v določeni državi članici krajše in v takih primerih se v tej državi članici uporablja to krajše obdobje varstva. Navedeno varstvo zadeva samo podatke, predložene za utemeljitev vključitve v pozitivni seznam iz Direktive 98/8/ES aktivnih snovi, ki se uporabljajo v pripravkih, ki so bili prisotni na trgu pred začetkom veljavnosti Direktive 98/8/ES („obstoječe“ aktivne snovi).

(4)

Ko je obstoječa aktivna snov ocenjena in vključena v pozitivni seznam iz Direktive 98/8/ES, se šteje, da je njen trg usklajen in prehodni predpisi za dajanje pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov, v promet, se nadomestijo z določbami navedene direktive.

(5)

V skladu s členom 16(2) Direktive 98/8/ES je Komisija predložila poročilo o napredku, doseženem z 10-letnim programom, dve leti pred zaključkom programa dela. Na podlagi ugotovitev navedenega poročila se pričakuje, da pregled znatnega števila aktivnih snovi ne bo dokončan do 14. maja 2010. Poleg tega tudi za aktivne snovi, za katere bo do 14. maja 2010 odločeno, da se vključijo v pozitivni seznam iz Direktive 98/8/ES, države članice potrebujejo dovolj dolgo obdobje za prenos ustreznih aktov in da za izpolnjevanje usklajenih določb Direktive 98/8/ES izdajo, prekličejo ali spremenijo ustrezna dovoljenja za pripravke. Obstaja resna nevarnost, da se ob koncu prehodnega obdobja 14. maja 2010 nacionalni predpisi ne bodo več uporabljali, ustrezni usklajeni predpisi pa še ne bodo sprejeti. Zato je treba podaljšati 10-letni program dela, kar bo omogočilo dokončanje pregleda vseh aktivnih snovi, prijavljenih za oceno.

(6)

Prav tako mora konec programa pregledovanja sovpadati s koncem prehodnega obdobja, tako, da nacionalni sistemi ali prakse urejajo dajanje biocidnih pripravkov v promet, dokler ne bodo pripravljeni, da jih zamenjajo usklajene določbe.

(7)

Zaradi usklajenosti in da se ne izgubi varstvo podatkov, ko se nekatere aktivne snovi še ocenjujejo, bi bilo treba obdobje varstva za vse podatke, posredovane za namene Direktive 98/8/ES, podaljšati tako, da je enako koncu programa pregledovanja.

(8)

Predlagano podaljšanje programa pregledovanja morebiti ne bo dovolj za dokončanje ocene številnih aktivnih snovi. Po drugi strani pa bi znatno daljše podaljšanje lahko pomenilo, da bi bili napori za pravočasno dokončanje programa pregledovanja manjši. Podaljšanje programa pregledovanja in ustreznega prehodnega obdobja za vse aktivne snovi, ki bi še ostale po 14. maju 2014, bi bilo treba omejiti na največ dve leti in se lahko odobri samo, če so jasne navedbe, da pravni akt, predviden za nadomestitev Direktive 98/8/ES, ne bo začel veljati pred 14. majem 2014.

(9)

Ukrepe, potrebne za izvajanje Direktive 98/8/ES, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(10)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za podaljšanje ocenjevalnega obdobja in ustreznega prehodnega obdobja za vse aktivne substance, ki bi še ostale, do dveh let. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 98/8/ES, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(11)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (5) se države članice spodbuja, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos –

1.

Člen 12 se spremeni:

2.

Člen 16 se spremeni:

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/43

(1)

Kršeni so bili bistveni elementi iz člena 9 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

(2)

Kršene so bile vrednote iz člena 3 Instrumenta za razvojno sodelovanje.

(3)

V skladu s členom 96 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in členom 37 Instrumenta za razvojno sodelovanje so se 18. aprila 2007 začela uradna posvetovanja z državami AKP in Republiko otokov Fidži, med katerimi so fidžijski organi dali posebne zaveze za odpravo težav, ki jih je ugotovila Evropska unija, ter za uresničitev teh zavez.

(4)

V zvezi z nekaterimi zavezami, omenjenimi v uvodni izjavi 3, so se začele izvajati nekatere pomembne pobude. Vendar pa ne le da številne pomembne zaveze glede bistvenih elementov Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in Instrumenta za razvojno sodelovanje še niso bile izvedene, ampak je izvajanje številnih ključnih zavez nedavno tudi znatno nazadovalo, kot na primer razveljavitev ustave in nadaljnje precejšne zamude pri izvedbi volitev.

(5)

Sklep 2007/641/ES (5) preneha veljati 1. oktobra 2009.

(6)

Zaradi tega je primerno podaljšati veljavnost Sklepa 2007/641/ES –

1.

V členu 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Veljati preneha 31. marca 2010. Redno se pregleda vsaj vsakih šest mesecev, nemudoma pa, če pride do sprememb v Republiki otokov Fidži ali če se v novih uradnih posvetovanjih z državami AKP in Republiko otokov Fidži sprejmejo posebne zaveze, ki bi to upravičile.“

2.

Priloga se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/50

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 287/2009 (2) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) v Skupnost.

(2)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je Komisija nadaljevala preiskavo dampinga, škode in interesa Skupnosti. Preiskava je potrdila začasne ugotovitve škodljivega dampinga, ki se nanašajo na ta uvoz.

(3)

Dokončne ugotovitve in sklepi te preiskave so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 925/2009 z dne 24. septembra 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske (3).

(4)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je edini od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Brazilije, Companhia Brasileira de Aluminio (CBA), ponudil cenovno zavezo skladno s členom 8(1) osnovne uredbe. V tej zavezi je CBA ponudil, da bo zadevni izdelek prodajal po ceni ali nad ceno, ki odpravlja škodljive učinke dampinga, ki so bili ugotovljeni med preiskavo. CBA je ponudil eno minimalno uvozno ceno (MIP) za vse različne vrste izdelkov, da bi omejil možnost izogibanja.

(5)

Ponudba predvideva tudi indeksacijo MIP, ker je cena zadevnega izdelka neposredno povezana s ceno osnovne surovine, predvsem aluminija, ki je blago, s katerim se trguje po vsem svetu, cena pa je objavljena na Londonski borzi barvnih kovin (LME).

(6)

Ponudba MIP družbe je temeljila na neškodljivi ceni, izračunani za obdobje preiskave, temeljila pa je na prodajnih cenah industrije Skupnosti.

(7)

Zaveza, ki jo je ponudil CBA, je vsebovala tudi določbo, da bo CBA neposredno prodajal prvi neodvisni stranki iz Skupnosti in da se CBA zavezuje, da ne bo prodajal izdelkov, razen tistih, ki jih zajema zaveza, strankam, ki kupujejo izdelke, ki jih zajema zaveza.

(8)

CBA se je tudi strinjal, da bo Komisiji redno posredoval podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost in s tem Komisiji omogočil učinkovit nadzor zaveze.

(9)

Industrija Skupnosti je navedla, da bi zaveza iz Brazilije lahko bila sprejemljiva pod določenimi pogoji, vključno z uporabo terminskega menjalnega tečaja med USD in EUR in količinske omejitve. Obe trditvi o brazilski zavezi morata biti zavrnjeni zaradi naslednjega. Glede trditve, da bi moral biti uporabljen terminski menjalni tečaj, se opozarja, da bi cena LME bila preračunana iz USD v EUR na podlagi objavljenega mesečnega menjalnega tečaja, zaradi česar bi na znesek v EUR vplivala nihanja menjalnega tečaja, tveganje pa bi prevzela družba. Glede druge trditve Komisija meni, da količinska meja v tem primeru ni pomembna, saj je konkurenčni trg zadevnega izdelka v Evropski skupnosti zelo močan, hkrati pa niso bili med preiskavo ne predloženi ne najdeni nobeni dokazi, ki bi kazali na nujnost takšnega elementa. Glede te zaveze ni bilo nobenih drugih pripomb.

(10)

Glede na zgoraj navedeno je zaveza, ki jo je ponudila družba CBA, sprejemljiva.

(11)

Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala izpolnjevanje zaveze s strani družbe, kadar je zahtevek za sprostitev v prosti promet predložen ustreznemu carinskemu organu, bo oprostitev protidampinške dajatve možna le (i) če bo predložena faktura na podlagi zaveze, ki bo vsebovala vsaj podatke iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 925/2009; (ii) če navedena družba uvoženo blago izdela, odpravi in fakturira neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; ter (iii) če blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na fakturi na podlagi zaveze. Kadar taka faktura ni predložena ali ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim organom, se namesto tega plača ustrezen znesek protidampinške dajatve.

(12)

Za zagotovitev spoštovanja zaveze so bili uvozniki z navedeno uredbo Sveta opozorjeni, da neizpolnjevanje pogojev iz te uredbe ali umik sprejetja zaveze s strani Komisije lahko privede do carinskega dolga za zadevne transakcije.

(13)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali kadar Komisija umakne sprejetje zaveze, se v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe samodejno uporablja protidampinška dajatev, uvedena v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe –

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/52

(1)

Združenje Scotch Whisky Association (SWA) je 2. septembra 2004 v imenu predstavnikov industrije škotskega viskija vložilo pritožbo v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3286/94 (v nadaljnjem besedilu: Uredba).

(2)

Pritožnik je trdil, da je bila prodaja škotskega viskija Skupnosti v Vzhodni republiki Urugvaj ovirana zaradi različnih trgovinskih ovir v smislu člena 2(1) Uredbe. Vse domnevne trgovinske ovire so bile neposredno povezane z urugvajskim sistemom trošarin IMESI (Impuesto Especifico Interno), ki so zajemale:

(3)

Pritožnik je tudi trdil, da ima ta praksa škodljive učinke na trgovino v smislu člena 2(4) Uredbe.

(4)

Zato je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom, ustanovljenim z Uredbo, sklenila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka preiskave za proučitev pravnih in dejanskih vprašanj. Zato se je 23. oktobra 2004 začela preiskava (2).

(5)

Urugvajski organi so med postopkom preiskave izrazili pripravljenost za iskanje obojestranske zadovoljive rešitve. Službe Komisije so se dogovorile, da bodo razpravljale o možnih načinih reševanja vprašanj iz pritožbe. Na podlagi razprave so urugvajski organi predlagali poravnavo spora, pri čemer so upoštevali naslednje elemente:

(6)

Prva dva koraka, ki so ju predvideli urugvajski organi, sta bila izvedena v določenih rokih, sprememba strukture IMESI pa je bila odložena do leta 2007, ko je Urugvaj z Odlokom št. 520/2007 z dne 27. decembra 2007 uvedel novo zakonodajo o trošarinah.

(7)

V začetku leta 2008 je Komisija od Urugvaja zahtevala več pojasnitev v zvezi z revizijo strukture posebnega notranjega davka. Pojasnitve, ki jih je urugvajska vlada predložila maja 2009, potrjujejo, da urugvajski sistem v tej poravnavi spora deluje v skladu z ustreznimi obveznostmi STO in zavezami Urugvaja.

(8)

Na podlagi zgornje analize se ugotavlja, da je preiskava privedla do zadovoljivega stanja v zvezi s trgovinskimi ovirami, kakor so bile opredeljene v pritožbi SWA. Preiskavo je zato treba ustaviti v skladu s členom 11(1) Uredbe.

(9)

V zvezi z ukrepi iz tega sklepa je bilo opravljeno posvetovanje s Svetovalnim odborom –

6.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 262/54

(1)

Člen 8 Direktive 2002/32/ES določa, da so ukrepi za prilagoditev Priloge I k navedeni direktivi namenjeni spremembi nebistvenih elementov navedene direktive in jih je zato treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(3) Direktive.

(2)

Člen 5a Sklepa 1999/468/ES določa, da se osnutki ukrepov predložijo v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu ter da je obdobje za pregled tri mesece od predložitve.

(3)

Osnutek direktive o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih za arzen, teobromin, Datura sp., Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. je bil Evropskemu parlamentu in Svetu predložen 28. julija 2009.

(4)

Direktiva Komisije 2009/124/ES z dne 25. septembra 2009 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih za arzen, teobromin, Datura sp., Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. (3) je bila pomotoma sprejeta pred iztekom obdobja za pregled.

(5)

Zato je primerno, da se Direktiva 2009/124/ES nemudoma razveljavi –