30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 907/2009

z dne 29. septembra 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. septembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	32,8
0702 00 00	ZZ	32,8
0707 00 05	TR	121,8
0707 00 05	ZZ	121,8
0709 90 70	TR	110,1
0709 90 70	ZZ	110,1
0805 50 10	AR	89,6
	CL	109,9
	TR	83,3
	UY	88,0
	ZA	70,7
	ZZ	88,3
0806 10 10	EG	109,7
	IL	111,8
	TR	102,8
	US	190,3
	ZZ	128,7
0808 10 80	BR	83,8
	CL	83,2
	NZ	80,0
	US	83,8
	ZA	73,1
	ZZ	80,8
0808 20 50	AR	81,8
	CN	60,5
	TR	100,4
	US	161,5
	ZA	70,4
	ZZ	94,9
0809 30	TR	108,0
0809 30	ZZ	108,0
0809 40 05	IL	116,1
	TR	99,1
	ZZ	107,6

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 908/2009

z dne 28. septembra 2009

o prepovedi ribolova na raže v vodah ES cone ICES VIId s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2009 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2009

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(3) UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

PRILOGA

Št.	19/T&Q
Država članica	Belgija
Stalež	SRX/07D.
Vrsta	raže (Rajidae)
Cona	Vode ES cone VIId
Datum	1.9.2009

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 909/2009

z dne 28. septembra 2009

o prepovedi ribolova na raže v vodah ES con ICES VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2009 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. septembra 2009

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(3) UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

PRILOGA

Št.	18/T&Q
Država članica	Belgija
Stalež	SRX/89-C.
Vrsta	raže (Rajidae)
Cona	vode ES con VIII in IX
Datum	1.9.2009

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 910/2009

z dne 29. septembra 2009

o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 kot krmnega dodatka za konje (imetnik dovoljenja Lallemand SAS)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	Ta uredba dovoljuje novo uporabo pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 kot krmnega dodatka za konje.

(3)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)	Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je opravila oceno tveganja v skladu s členom 8(3) Uredbe št. 1831/2003.

(5)	Zahtevek zadeva izdajo dovoljenja za novo uporabo pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 kot krmnega dodatka za konje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(6)	Uporaba navedenega pripravka je bila z Uredbo Komisije (ES) št. 226/2007 (2) za deset let dovoljena za koze in ovce molznice in z Uredbo Komisije (ES) št. 1293/2008 (3) za deset let za jagnjeta.

(7)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za izdajo dovoljenja za konje. Agencija je v svojih mnenjih z dne 12. septembra 2006 (4) in 1. aprila 2009 (5) navedla, da pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko uporaba navedenega pripravka znatno olajša prebavo vlaknin. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(8)	Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 64, 2.3.2007, str. 26.

(3) UL L 340, 19.12.2008, str. 38.

(4) The EFSA Journal (2006) 385, str. 1.

(5) The EFSA Journal (2009) 1040, str. 1.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: pospeševalci prebavljivosti

4a1711

LALLEMAND SAS

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077

Sestava dodatka:

v trdni obliki:

pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 živih suhih celic z zagotovljeno najnižjo koncentracijo 2 × 1010 CFU/g.

Prevlečena oblika:

pripravek Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 živih suhih celic z zagotovljeno najnižjo koncentracijo 1 × 1010 CFU/g

Lastnosti aktivne snovi:

Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077: 80 % živih suhih celic in 14 % neživih celic.

Analitska metoda (1)

Metoda štetja na razliti plošči in molekularna identifikacija (PCR).

konji

—

3,0 × 109

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.	V prevlečeni obliki se uporablja le v peletirani krmi.

3.	Če se proizvod obdeluje ali meša v zaprtem prostoru, se za mešanje uporabijo varnostna očala in maske, če mešalci niso opremljeni z izpušnimi sistemi.

20.10.2019

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 911/2009

z dne 29. septembra 2009

o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmnega dodatka za salmonide in kozice (imetnik dovoljenja Lallemand SAS)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)	Zahtevek zadeva dovoljenje za novo uporabo pripravka Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmnega dodatka za salmonide in kozice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)	Uporaba navedenega pripravka mikroorganizma je bila dovoljena brez časovne omejitve z Uredbo Komisije (ES) 1200/2005 (2) za piščance za pitanje in z Uredbo Komisije (ES) št. 2036/2005 (3) za prašiče za pitanje.

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za salmonide in kozice. Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljevanju: Agencija) je v svojem mnenju z dne 1. aprila 2009 (4) navedla, da pripravek Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko uporaba pripravka učinkuje pozitivno, saj povečuje število dobro razvitih salmonidov in izboljšuje sposobnost preživetja in rast kozic. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „drugi zootehnični dodatki“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(2) UL L 195, 27.7.2005, str. 6.

(3) UL L 328, 15.12.2005, str. 13.

(4) The EFSA Journal (2009) 1038, str. 2 in 1037, str. 1.

PRILOGA

Identifikacijska številka dodatka

Ime imetnika dovoljenja

Dodatek

Sestava, kemijska formula, opis, analitska metoda

Vrsta ali kategorija živali

Najvišja starost

Najnižja vsebnost

Najvišja vsebnost

Druge določbe

Datum poteka veljavnosti dovoljenja

CFU/kg popolne krmne mešanice z vsebnostjo vlage 12 %

Kategorija zootehničnih dodatkov. Funkcionalna skupina: drugi zootehnični dodatki (ugodno vplivajo na rast živali)

4d1712

Lallemand

SAS

Pediococcus acidilactici

CNCM MA 18/5M

Sestava dodatka:

Pripravek iz živih celic Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M z vsebnostjo najmanj 1 × 1010 CFU/g dodatka

Lastnosti aktivne snovi:

Žive celice Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M

Analitska metoda (1):

Količinska določitev: metoda na razliti plošči z uporabo agarja MRS in 37 °C kot inkubacijske temperature.

Identifikacija: metoda gelske elektroforeze v utripajočem polju (PFGE).

Salmonidi

—

3 × 109

—

1.	V navodilih za uporabo dodatka in premiksa je treba navesti temperaturo skladiščenja, rok trajanja in obstojnost pri peletiranju.

2.	Priporočeni odmerek za salmonide 3 × 109 CFU/kg popolne krme

3.	Za varnost: med uporabo namestiti zaščito za dihala.

20. oktober 2019

Kozice

1 × 109

(1) Podrobnosti o analitskih metodah so na voljo na naslednjem naslovu referenčnega laboratorija Skupnosti: www.irmm.jrc.be/crl-feed-additives

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/12

ODLOČBA št. 912/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 169 in drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (Sedmi okvirni program) ureja sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih (R&R), ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe.

(2)

Sedmi okvirni program je opredelil več meril za določanje področij za take pobude v skladu s členom 169: pomembnost za cilje Skupnosti, jasna opredelitev cilja, ki mu je treba slediti, in njegova pomembnost za cilje Okvirnega programa, prisotnost že obstoječe osnove (obstoječi ali predvideni nacionalni raziskovalni programi), evropska dodana vrednost, kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov ter podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo, in učinkovitost člena 169 kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

(3)

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (4) (posebni program „Sodelovanje“) spodbuja večtematski pristop do raziskovalnih vsebin, pomembnih za eno ali več tem Sedmega okvirnega programa, in v povezavi s tem je bila pobuda v skladu s členom 169 na področju meroslovja opredeljena kot ena izmed pobud, primernih za udeležbo Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se skupaj izvajajo na podlagi člena 169 Pogodbe.

(4)

Meroslovje je meddisciplinarno znanstveno področje, ki je pomemben sestavni del sodobne družbe znanja. Zanesljivi in primerljivi merilni standardi ter ustrezne potrjene merilne in preskusne metode podpirajo postopke znanstvenega napredka in tehnoloških inovacij in imajo zato velik vpliv na gospodarstvo in kakovost življenja v Evropi.

(5)	Trenutno veliko R&R programov ali dejavnosti, ki jih izvajajo države članice same na nacionalni ravni z namenom podpreti R&R v meroslovju, na evropski ravni ni dovolj dobro usklajenih in ne omogočajo zbiranja potrebne kritične mase, ki se zahteva na strateških področjih R&R.

(6)

V želji po skladnem pristopu na evropski ravni na področju meroslovja in po učinkovitem ukrepanju je več držav članic prevzelo pobudo pri oblikovanju skupnega programa R&R z nazivom „Evropski meroslovni raziskovalni program“ (EMRP), in sicer z namenom odzvati se na vedno večje zahteve v Evropi po najsodobnejšem meroslovju, zlasti na hitro rastočih tehnoloških področjih, ki bo delovalo kot orodje za inovacije, znanstvene raziskave in podporo politiki.

(7)

Komisija je v svojem delovnem programu za 2007–2008 z dne 11. junija 2007 za izvajanje posebnega programa „Sodelovanje“ predvidela finančno podporo za ERA-NET Plus na področju meroslovja z namenom pospešiti prehod med projektom „iMERA“ ERA-NET ter skupnim programom R&R na področju meroslovja, ki naj se izvede na podlagi člena 169 Pogodbe. Rezultat je bil razvoj EMRP, ki je opredelil glavne izzive in dejavnosti skupnega programa.

(8)

Cilj EMRP je podpirati znanstveni razvoj in inovacije z zagotovitvijo potrebnega pravnega in organizacijskega okvira za širše evropsko sodelovanje med državami članicami v zvezi z meroslovnim raziskovanjem na katerem koli tehničnem ali industrijskem področju. Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Norveška, Švica in Turčija (sodelujoče države) so se dogovorile, da bodo skupaj usklajevale in izvajale dejavnosti, namenjene prispevanju k EMRP. Celotna vrednost njihove udeležbe je ocenjena na najmanj 200 milijonov EUR plus rezerva v višini 100 milijonov EUR za predlagano obdobje sedmih let.

(9)

Da bi povečali njegov vpliv, so se sodelujoče države dogovorile za udeležbo Skupnosti pri EMRP. Skupnost bi morala biti udeležena tako, da bi prispevala finančna sredstva, enaka prispevku sodelujočih držav do 200 milijonov EUR za celotno trajanje EMRP. Glede na to, da EMRP izpolnjuje znanstvene cilje Sedmega okvirnega programa in da so ukrepi na področju meroslovja horizontalne narave in niso neposredno povezani z desetimi temami, bi bilo treba EMRP skupno podpreti v zvezi z vsemi zadevnimi temami.

(10)	Na voljo so lahko tudi druge možnosti financiranja, med drugim iz Evropske investicijske banke (EIB), zlasti iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj razvili EIB in Komisija na podlagi Priloge III k posebnemu programu „Sodelovanje“.

(11)	Finančno podporo Skupnosti bi bilo treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo programe R&R ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja EMRP.

(12)

Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne izvedbene strukture, kot je določeno v posebnem programu „Sodelovanje“. Sodelujoče države članice so se sporazumele o taki posebni izvedbeni strukturi za izvajanje EMRP. Posebna izvedbena struktura bi morala biti prejemnica finančnega prispevka Skupnosti in zagotavljati učinkovito izvajanje EMRP.

(13)	Finančni prispevek Skupnosti bi moral biti odvisen od sredstev, ki jih dodelijo sodelujoče države članice, in od dejanskega plačevanja njihovih finančnih prispevkov.

(14)

Čeprav je Skupno raziskovalno središče oddelek Komisije, imajo njegovi inštituti raziskovalne zmogljivosti, ki so pomembne za EMRP in bi jih bilo treba uporabiti pri njegovem izvajanju. Zato je primerno, da se opredeli vloga Skupnega raziskovalnega središča v zvezi z upravičenostjo do sodelovanja in financiranja ter z njegovo vlogo v upravljanju EMRP.

(15)

Izplačilo finančnega prispevka Skupnosti bi moralo biti odvisno od splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija v imenu Evropske skupnosti in posebna izvedbena struktura, vsebovati pa bi moral podrobno ureditev uporabe prispevka Skupnosti. Ta splošni sporazum bi moral vsebovati določbe, ki so potrebne, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Skupnosti.

(16)

Obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti, bi se morale obravnavati kot namenski prejemki v skladu s členom 18(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (Finančna uredba). Komisiji bi moralo biti omogočeno, da lahko ustrezno poviša najvišji prispevek Skupnosti, ki je naveden v tej odločbi.

(17)

Skupnost bi morala imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek v primeru, da se EMRP ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo ali delno ali z zamudo prispevajo k financiranju EMRP, pod pogoji, določenimi v splošnem sporazumu, ki ga skleneta Skupnost in posebna izvedbena struktura.

(18)

Za učinkovito izvajanje EMRP bi bilo treba na podlagi razpisov za zbiranje predlogov in pod okriljem posebne izvedbene strukture odobriti finančno podporo udeleženkam, ki sodelujejo v projektih EMRP, izbranih na centralni ravni. Taka finančna podpora in plačila bi morala biti pregledna in učinkovita.

(19)

Predloge bi morali centralno oceniti neodvisni strokovnjaki pod okriljem posebne izvedbene strukture. Prednostni seznam bi morala odobriti posebna izvedbena struktura in bi moral biti zavezujoč za dodeljevanje sredstev iz finančnega prispevka Skupnosti in nacionalnih namenskih proračunskih sredstev za projekte EMRP.

(20)

V skladu s Finančno uredbo in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (Izvedbena pravila), bi se moral finančni prispevek Skupnosti upravljati v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe ter členi 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil.

(21)	Vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, bi morala imeti pravico do sodelovanja pri EMRP.

(22)

V skladu s cilji Sedmega okvirnega programa bi moralo biti v EMRP omogočeno sodelovanje vsake države, če je tako sodelovanje predvideno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter če s tem soglašajo Komisija v imenu Skupnosti in sodelujoče države. Skupnost bi morala imeti v skladu s Sedmim okvirnim programom ter pravili in pogoji, določenimi v tej odločbi, pravico, da se sporazume o pogojih svojega finančnega prispevka za EMRP glede sodelovanja takšnih drugih držav.

(23)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (8), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(24)	Ključno je, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi EMRP, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in upoštevajo načelo enakopravnosti spolov.

(25)	Komisija bi morala opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja EMRP ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, pa tudi končno oceno.

(26)	Posebna izvedbena struktura bi morala udeležence v izbranih projektih EMRP spodbujati, naj svoje rezultate posredujejo in razširjajo ter poskrbijo, da bodo te informacije javno dostopne –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Finančni prispevek Skupnosti

1. Skupnost finančno prispeva k „Evropskemu meroslovnemu raziskovalnemu programu“ (EMRP), ki ga skupaj izvajajo Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Norveška, Švica in Turčija (sodelujoče države).

2. Finančni prispevek Skupnosti je za čas trajanja Sedmega okvirnega programa, v skladu z načeli iz prilog I in II, ki so sestavni del te odločbe, enak prispevku sodelujočih držav, a ne presega 200 milijonov EUR, izplača pa se iz dodeljenih sredstev splošnega proračuna Evropske unije.

3. Finančni prispevek Skupnosti se izplača skupno iz proračunskih sredstev, dodeljenih vsem zadevnim temam posebnega programa „Sodelovanje“.

Člen 2

Pogoji za finančni prispevek Skupnosti

Finančni prispevek Skupnosti je odvisen od:

(a)	dokazov sodelujočih držav, da se EMRP, kakor je opisan v Prilogi I, učinkovito izvaja;

(b)

uradne ustanovitve posebne izvedbene strukture, ki je pravna oseba in je pristojna za izvajanje EMRP in prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe ter členi 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil;

(c)	uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za EMRP v skladu s Prilogo II;

(d)	učinkovitega izvajanja dejavnosti na podlagi EMRP iz Priloge I s strani posebne izvedbene strukture, ki vključuje pozive za zbiranje predlogov;

(e)	obveznosti sodelujočih držav, da prispevajo svoj delež k financiranju EMRP in da povečajo ta prispevek z rezervo v višini 50 %, tako da bodo pripravljene na visoko stopnjo uspeha udeleženk v projektih EMRP, ter dejanskega plačevanja finančnih prispevkov upravičenkam;

(f)	usklajenosti s predpisi Skupnosti o državni pomoči in zlasti s predpisi iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10);

(g)	zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa, načela enakopravnosti spolov ter trajnostnega razvoja;

(h)

oblikovanja določb o pravicah intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvedenih na podlagi EMRP, ter izvajanja in usklajevanja R&R programov ter dejavnosti, ki jih sodelujoče države na nacionalni ravni izvajajo tako, da prispevajo k spodbujanju ustvarjanja takšnega znanja ter podpiranju širše uporabe in razširjanja ustvarjenega znanja. Pristop bo sledil modelu, ki ga je vzpostavila Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (11) (Pravila za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu).

Člen 3

Dejavnosti EMRP

1. Glavna dejavnost EMRP sestoji iz financiranja nadnacionalnih projektov EMRP, pri katerih sodeluje več partnerjev in ki obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj, usposabljanje in dejavnosti razširjanja (projekti EMRP). V luči zgoščenih zmogljivosti v meroslovju bodo glavni del projektov EMRP izvajali nacionalni meroslovni inštituti in imenovani inštituti iz sodelujočih držav (predvsem specialistični inštituti, pristojni za nekatere nacionalne etalone in z njimi povezane storitve, ki niso zajete v dejavnostih nacionalnih meroslovnih inštitutov).

2. Z namenom povečanja in diverzificiranja zmogljivosti v meroslovju je v okviru EMRP financiranih tudi več shem donacij za raziskovalce, ki dopolnjujejo projekte EMRP.

3. Projekte EMRP se izbere in donacije za raziskovalce podeli po pozivih za zbiranje predlogov, ob upoštevanju načel enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisne ocene, sofinanciranja, financiranja, ki ne prinaša zaslužka, in tudi brez retroaktivnega učinka iz člena 112(1) Finančne uredbe, kakor je navedeno v Prilogi I k tej odločbi.

4. Glavna merila za ocenjevanje so smiselno tista iz člena 15(1)(a) in (b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu za projekte EMRP in sheme donacij za raziskovalce, v tem zaporedju. V pozivu za zbiranje pozivov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

5. Podrobnosti v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti EMRP so določene v Prilogi I.

Člen 4

Vloga Skupnega raziskovalnega središča

1. Skupno raziskovalno središče Komisije je upravičeno do sodelovanja v EMRP in do financiranja v njegovem okviru pod pogoji, primerljivimi s pogoji za nacionalne meroslovne inštitute sodelujočih držav.

2. Lastni viri Skupnega raziskovalnega središča, ki jih ne krijejo finančna sredstva EMRP, se ne štejejo kot finančni prispevek Skupnosti v okviru člena 1.

3. Inštitut Skupnega raziskovalnega središča, ki je odgovoren za meroslovje, kot oddelek Komisije, ki deluje v imenu Skupnosti, je upravičen do sodelovanja pri izvajanju EMRP znotraj posebne izvedbene strukture kot opazovalec brez glasovalnih pravic.

Člen 5

Sporazum med Skupnostjo in posebno izvedbeno strukturo

Podrobnejša ureditev za upravljanje in nadzor nad financami in za zaščito finančnih interesov Skupnosti se določi v splošnem sporazumu in letnih finančnih sporazumih, ki jih Komisija v imenu Skupnosti sklene s posebno izvedbeno strukturo.

Splošni sporazum vključuje zlasti naslednje določbe:

1.	opredelitev dodeljenih nalog;

2.	pogoje in podrobno ureditev za izvajanje nalog, vključno z ustreznimi določbami za razmejitev odgovornosti in organizacijo nadzorov, ki jih je treba izvajati;

3.	pravila za poročanje Komisiji o poteku izvajanja nalog;

4.	pogoje, pod katerimi se preneha izvajanje nalog;

5.	podrobno ureditev za nadzor, ki ga izvaja Komisija;

6.	pogoje, ki urejajo uporabo ločenih bančnih računov in ravnanje z nastalimi obrestmi;

7.	določbe, ki zagotavljajo preglednost ukrepov Skupnosti v zvezi z drugimi dejavnostmi posebne izvedbene strukture;

8.	zavezo, da agencija, organ ali subjekt ne bo storil nobenega dejanja, ki bi lahko povzročilo navzkrižje interesov v smislu člena 52(2) Finančne uredbe;

9.	določbe, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvedenih v okviru EMRP iz člena 2;

10.	seznam meril, ki se ga uporabi pri vmesnih in končnih ocenah, med drugim tistih iz člena 13.

Člen 6

Obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti

V skladu s členom 18(2) Finančne uredbe se obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti, dodeljen EMRP, obravnavajo kot namenski prejemki. Komisija lahko ustrezno poviša najvišji prispevek Skupnosti iz člena 1(2) te odločbe.

Člen 7

Zmanjšanje, zadržanje ali ukinitev finančnega prispevka Skupnosti

Če se EMRP ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Skupnost zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek glede na dejansko izvajanje EMRP.

Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju EMRP ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Skupnost svoj finančni prispevek zmanjša glede na dejanski znesek javnih sredstev, ki ga prispevajo sodelujoče države, in pod pogoji iz splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija in posebna izvedbena struktura.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Skupnosti s strani sodelujočih držav

Sodelujoče države članice pri izvajanju EMRP sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Sodelujoče države zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev plačila vseh zneskov, ki jih dolgujejo Skupnosti v skladu s členom 54(2)(c) Finančne uredbe in členom 38(2) Izvedbenih pravil.

Člen 9

Nadzor Računskega sodišča

Komisija in Računsko sodišče sta, prek svojih uradnikov ali zastopnikov, upravičena do opravljanja vseh potrebnih pregledov in inšpekcij, da se zagotovi ustrezno upravljanje sredstev Skupnosti in da se zaščitijo finančni interesi Skupnosti pred zlorabami ali nepravilnostmi. V ta namen sodelujoče države in/ali posebna izvedbena struktura Komisiji in Računskemu sodišču pravočasno dajo na razpolago vse ustrezne dokumente.

Člen 10

Obveščanje

Komisija sporoči vse potrebne podatke Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Sodelujoče države članice so pozvane, da prek posebne izvedbene strukture predložijo Komisiji kakršne koli dodatne informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem posebne izvedbene strukture, ki je skladna s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem iz člena 13.

Člen 11

Udeležba drugih držav članic in pridruženih držav

EMRP se lahko pridruži vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, v skladu z merili, določenimi v členu 2(e) in (f) te odločbe, ter se obravnava kot sodelujoča država.

Člen 12

Udeležba drugih tretjih držav

Sodelujoče države in Komisija se lahko dogovorijo o udeležbi katere koli druge države, ob izpolnjevanju pogojev iz člena 2(e) in pod pogojem, da takšno udeležbo predvideva ustrezni mednarodni sporazum. Opredelijo pogoje, pod katerimi so pravni subjekti s sedežem v tej državi in posamezniki, ki imajo v njej stalno prebivališče, upravičeni do financiranja EMRP.

Člen 13

Letno poročilo in ocena

Letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 173 Pogodbe, vključuje poročilo o dejavnostih EMRP.

Komisija opravi vmesno oceno EMRP tri leta po začetku EMRP. Ta ocena zajema napredek pri doseganju zastavljenih ciljev iz Priloge I, priporočila EMRP o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja ter kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, ter vprašanje, ali je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav primerna glede na potencialno povpraševanje njihovih nacionalnih raziskovalnih skupnosti.

Komisija sporoči ugotovitve te ocene Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi pripombami in po potrebi s predlogi za spremembo te odločbe.

Komisija ob zaključku udeležbe Skupnosti v EMRP, vendar najpozneje leta 2017, ob pomoči neodvisne skupine strokovnjakov izvede končno oceno splošnih, posebnih in operativnih ciljev EMRP.

Ta skupina svojo presojo utemelji med drugim z naslednjimi kazalniki:

(a)	z znanstveno odličnostjo projektov in dodeljenimi donacijami, kot je to razvidno iz števila objav, patentov in drugih znanstvenih kazalnikov rezultata;

(b)	s stopnjo udeležbe zunanjih raziskovalcev in raziskovalnih ustanov pri programu;

(c)	s povečanjem meroslovne zmogljivosti držav članic in držav, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, v katerih so meroslovni programi še na zgodnji stopnji razvoja;

(d)	s številom in kakovostjo dejavnosti usposabljanja;

(e)	s številom in kakovostjo dejavnosti, povezanih s sporočanjem in širjenjem na področju meroslovja.

Rezultate končne ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM

(1) Mnenje z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(3) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(4) UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

(5) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(7) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(8) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(9) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(10) UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(11) UL L 391, 30.12.2006, str. 1.

PRILOGA I

Opis ciljev in dejavnosti Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP)

I. CILJI

V današnjem globalnem gospodarstvu meroslovje znatno prispeva k tehnološkemu in gospodarskemu razvoju mnogih držav po svetu. Meroslovne raziskave so potrebne za reševanje družbenih problemov in primeri takih raziskav vplivajo na področja, kot so vesolje, vključno s satelitsko navigacijo, varnostjo, zdravstveno oskrbo, industrijo polprevodnikov in podnebnimi spremembami. Za meroslovne raziskave je značilno, da imajo velike javne koristi, so pa tudi glavna podporna dejavnost za vladno ureditev in standardizacijo. Meroslovje je skrito očem javnosti, vendar pa je zelo pomembno za pospeševanje sodobne trgovine in komunikacij. Dostop do trgov lahko ovira pomanjkanje enotnih in natančnih mer za težo in dolžino. Vse velike svetovne gospodarske sile so priznale, da so tehnološke raziskave in razvoj v meroslovju bistvenega pomena za dolgotrajno gospodarsko rast naprednih držav.

Meroslovje je v mnogih državah že dolgo pomembna prednostna naloga. Vendar pa evropske države svoje nacionalne meroslovne raziskovalne programe (NMRP) izvajajo popolnoma ločeno in države članice EU same ne uspejo ustvariti enotnega in resnično integriranega Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP). Nacionalni meroslovni inštituti (NMI), ki jih podpirajo imenovani inštituti (DI), so odgovorni za izvajanje nacionalnih meroslovnih raziskovalnih programov na podlagi institucionalnega financiranja centralnih vladnih agencij ali ministrstev. Evropska meroslovna raziskovalna skupnost je posebna skupnost, ki nima veliko skupnega z raziskovalnimi organizacijami ali akademskim svetom. Je močno razdrobljena in sestavljena iz nekaj centrov globalne odličnosti, ki bi imeli koristi od širše konkurence na mednarodni ravni. Očitno je, da prihaja do podvajanja raziskav.

Pravica Skupnosti, da deluje na tem področju, je zagotovljena v več členih Pogodbe, ki določajo usklajevanje in sodelovanje na področju raziskav med državami članicami in Skupnostjo. Člen 165 določa: „Skupnost in države članice usklajujejo svoje raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti, da bi zagotovile skladnost med nacionalnimi politikami in politiko Skupnosti“. Člen 169 poziva Skupnost, naj uredi udeležbo v R&R programih, ki jih izvaja več držav članic. Ukrep Skupnosti se zdi zelo upravičen, saj države članice same verjetno ne bodo uspele obravnavati teh problemov.

EMRP bo združil nacionalne programe 22 sodelujočih držav v enoten skupni raziskovalni program in podpiral zlasti cilje evropskih nacionalnih merilnih sistemov. Cilji EMRP so pospešiti razvoj, uveljavitev in koriščenje novih merilnih tehnik, etalonov, postopkov, instrumentov, referenčnih materialov in znanja, namenjenih pospeševanju inovativnih razvojnih dogodkov v industriji in gospodarstvu, kar bo izboljšalo kakovost podatkov za znanost, industrijo in oblikovanje politik ter podprlo razvoj in izvajanje direktiv in uredb.

EMRP bo te cilje dosegel na naslednji način:

(a)

z združevanjem odličnosti v meroslovnem raziskovanju – z ustvarjanjem konkurenčnih skupnih raziskovalnih projektov (EMRP projekti) z združevanjem zmogljivosti zadostne kritične mase iz mrež NMI in DI iz sodelujočih držav za obravnavo velikih meroslovnih izzivov, s katerimi se soočamo na evropski ravni;

(b)	z odprtostjo sistema za vrhunske znanstvene dosežke – s povečanjem udeležbe širše evropske raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za raziskovalce;

(c)	s krepitvijo zmogljivosti – s krepitvijo usposobljenosti evropske meroslovne raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za mobilnost raziskovalcev, namenjenih tistim državam članicam EURAMET z omejenimi zmogljivostmi za meroslovno raziskovanje.

EMRP bo dopolnjeval tekoče nacionalne programe in dejavnosti, usmerjene v obravnavo popolnoma nacionalnih prednostnih nalog.

Pobuda EMRP je namenjena prilagoditvi in integraciji zadevnih nacionalnih meroslovnih raziskovalnih dejavnosti za vzpostavitev skupnega raziskovalnega programa za znanstveno, upravljavsko in finančno povezovanje, kar bo izjemen prispevek evropskemu raziskovalnemu prostoru in bo podpiralo koncepte v lizbonski strategiji za Evropo kot „najbolj konkurenčno in dinamično na znanju vodeno gospodarstvo“. Znanstveno povezovanje se doseže s skupno opredelitvijo in izvajanjem dejavnosti v okviru EMRP. Upravno povezovanje se doseže z uporabo EURAMET e.V., po nemški zakonodaji neprofitnega združenja, kot posebne izvedbene strukture, ki jo podrobneje urejajo določila iz Priloge II.

Finančno povezovanje pomeni, da se sodelujoče države dejansko zavežejo prispevanju k financiranju EMRP, in sicer z zagotavljanjem nacionalnega financiranja vsem upravičenim udeležencem v izbranih projektih EMRP iz nacionalnih rezerviranih proračunov za EMRP, po potrebi s črpanjem iz rezerve, ki znaša 50 % teh proračunov, in z zagotavljanjem prispevkov v gotovini v skupno blagajno za financiranje donacij raziskovalcem za odličnost in za mobilnost raziskovalcev, poleg celotnega financiranja tekočih stroškov EMRP. Drug element finančnega povezovanja je enoten pristop do upravičenih stroškov, ki so predmet pravil Sedmega okvirnega programa.

II. DEJAVNOSTI

EMRP je sestavljen iz raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti tehnološkega razvoja štirih vrst:

A. Glavna dejavnost je sestavljena iz nadnacionalnih projektov EMRP, pri katerih sodeluje več partnerjev in ki obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj, usposabljanje in dejavnosti razširjanja. V luči zgoščenih zmogljivosti v meroslovju bodo glavni del projektov EMRP izvajali NMI in DI iz sodelujočih držav.

B. Z namenom povečanja in diverzifikacije zmogljivosti v meroslovju se vzpostavijo tri sheme donacij:

B1. Za povečanje števila organizacij z zmogljivostmi, tesno povezanimi z meroslovjem, se organizacijam in/ali posameznikom iz širše raziskovalne skupnosti v državah članicah in državah, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, dajo na voljo donacije raziskovalcem za odličnost, ki lahko bistveno prispevajo k raziskovalnim dejavnostim skupnega programa. Vsaka izbrana organizacija in/ali posameznik je pridružen projektu EMRP.

B2. Z namenom razvoja zmogljivosti posameznikov v meroslovju s pomočjo mobilnosti se donacije za mobilnost raziskovalcev dajo na voljo:

1.	raziskovalcem iz NMI in DI sodelujočih držav;

2.	raziskovalcem, ki koristijo, posamezno ali prek njihovih organizacij, donacijo raziskovalcem za odličnost, in

3.	raziskovalcem iz držav članic EURAMET, ki ne sodelujejo pri EMRP in imajo trenutno omejene ali nikakršne zmogljivosti za meroslovno raziskovanje.

Te donacije za mobilnost raziskovalcev raziskovalcem omogočijo, da ostanejo v NMI ali DI, ki sodeluje pri projektu EMRP, ali v organizaciji, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost.

B3. Da se zagotovi trajnost sodelovanja med NMI in DI sodelujočih držav in da se oblikuje naslednja generacija izkušenih meroslovnih raziskovalcev, se donacije za mobilnost mladih raziskovalcev da na voljo mladim raziskovalcem iz NMI in DI sodelujočih držav, in sicer da se jim omogoči, da ostanejo v NMI ali DI, v organizaciji, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost, ali v drugi organizaciji, ki v raziskovalnem projektu EMRP sodeluje na lastne stroške.

Kjer je primerno, se te dejavnosti okrepijo s pomočjo sodelovanja z drugimi zadevnimi in zainteresiranimi organizacijami v Evropi ali zunaj nje, ki sodelujejo na lastne stroške.

Poleg tega so dejavnosti mreženja deležne omejene podpore z namenom spodbujanja EMRP in povečanja njegovega učinka. Te dejavnosti po potrebi vključujejo vzdrževanje in posodabljanje opredeljenih raziskovalnih področij EMRP s pomočjo dejavnosti, kot so delavnice, in stiki z drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi v Evropi in zunaj nje.

III. IZVAJANJE DEJAVNOSTI

Izbira projektov EMRP in dodeljevanje donacij raziskovalcem za odličnost in donacij za mobilnost raziskovalcev sta predmet periodičnih pozivov za zbiranje predlogov. V okvirnem koledarju so pozivi za zbiranje predlogov predvideni vsakih 12 do 18 mesecev v obdobju, ki ni daljše od sedmih let. Dodelitev donacij za mobilnost mladih raziskovalcev je predmet stalnega poziva.

A. Projekti EMRP

(a)

Poziv za potencialne raziskovalne teme projektov EMRP (1. stopnja):

Pred vsakim pozivom za zbiranje predlogov za projekte EMRP je treba opredeliti teme zadevnega poziva, in sicer ob upoštevanju korakov, določenih spodaj. Prvič, odbor EMRP (glej Prilogo II) po posvetu s Komisijo opredeli dele raziskovalnih dejavnosti, vključenih v EMRP, ki bodo predmet poziva za zbiranje predlogov. Drugič, raziskovalna skupnost – kateri koli zainteresiran posameznik ali organizacija – se prek javnega razpisa pozove, naj predlaga potencialne raziskovalne teme. Tretjič, odbor EMRP se dogovori o najboljših predlaganih potencialnih temah. Odbor EMRP lahko spremeni, loči ali združi predlagane teme in uvede nove, da na 2. stopnji optimizira poziv za zbiranje predlogov. Odbor EMRP zagotovi, da ni mogoče izslediti prvotnih predlagateljev končnih raziskovalnih tem in so te zato anonimne.

(b)

Poziv za zbiranje predlogov za projekte EMRP (2. stopnja):

Ko so raziskovalne teme izbrane, EURAMET e.V. objavi poziv za zbiranje predlogov ter raziskovalne skupine iz NMI in DI sodelujočih držav povabi k oblikovanju konzorcija in predložitvi projektnih predlogov.

Poziv za zbiranje predlogov traja najmanj dva meseca.

EURAMET e.V. oceni vsak prejet predlog, pri tem pa mu pomagajo najmanj trije neodvisni strokovnjaki, imenovani na podlagi meril iz Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu. Strokovnjaki sestavijo prednostni seznam, ki je zavezujoč za dodelitev financiranja Skupnosti in nacionalnega financiranja.

Za projekte EMRP veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)	znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)	ustreznost glede na cilje programa EMRP;

(iii)

možni vpliv prek razvoja, razširjanja in uporabe rezultatov projekta;

(iv)	kakovost in učinkovitost izvajanja in upravljanja.

V pozivu za zbiranje predlogov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

Konzorcij, ki predloži predlog za projekt EMRP, lahko vključuje kateri koli drug evropski ali neevropski subjekt, ki ni upravičen do financiranja, pod pogojem, da lahko ta subjekt realno dokaže, da razpolaga s sredstvi, potrebnimi za udeležbo.

Konzorcij lahko že na stopnji predložitve predloga za projekt EMRP vključi predlog za donacijo raziskovalcem za odličnost, pod pogojem, da to projektu doda potrebno znanstveno vrednost. V tem primeru je ocena predloga za donacijo raziskovalcem za odličnost del globalne ocene projekta. Izbira projekta za financiranje pomeni tudi že dodelitev takšne donacije.

Raziskovalni svet EURAMET e.V., kot je navedeno v Prilogi II, izda svoje neodvisno mnenje o splošnih rezultatih ocene poziva za zbiranje predlogov za projekte EMRP (1. in 2. stopnja), toda ne za posamezne projekte EMRP. To mnenje EURAMET e.V. ustrezno upošteva pri naslednjih pozivih za zbiranje predlogov.

B. Poziv za zbiranje predlogov za donacije raziskovalcem za odličnost in za donacije za mobilnost raziskovalcev (3. stopnja)

Objavo seznama izbranih predlogov za projekte EMRP spremlja poziv širši raziskovalni skupnosti za pridružitev projektom EMRP prek donacij raziskovalcem za odličnost in/ali donacij za mobilnost raziskovalcev.

Vsak konzorcij za projekt EMRP se pozove (razen če je že predložil predlog za donacije za mobilnost raziskovalcev in odličnost ob predložitvi predloga za projekt EMRP, kot je opisano v sedmem odstavku oddelka A(b)), da začne, v roku treh mesecev po začetku veljavnosti pogodbe o projektu EMRP, poziv za zbiranje predlogov za določitev potencialnih upravičencev in da EURAMET e.V. predlaga dodelitev donacije raziskovalcem za odličnost in/ali donacije za mobilnost raziskovalcev. Okvirna razčlenitev financiranja EMRP se izračuna tako, da bi moral biti v povprečju vsak projekt EMRP povezan z vsaj eno donacijo raziskovalcem za odličnost in/ali donacijo za mobilnost raziskovalcev. Vendar pa to ni obvezujoče in ta vrsta donacije se izvede na najbolj prilagodljiv način.

Konzorcij za projekt EMRP objavi poziv za zbiranje predlogov v najmanj enem mednarodnem časopisu in nacionalnih časopisih v treh sodelujočih državah. Poleg tega je odgovoren za čim bolj obsežno oglaševanje poziva s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter s pomočjo nacionalnih kontaktnih točk, ki jih vzpostavijo države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu. Poleg tega objava in oglaševanje poziva za zbiranje predlogov ustrezata vsem navodilom in smernicam, ki jih oblikuje EURAMET e.V. Konzorcij EURAMET e.V. obvesti o pozivu in njegovi vsebini najpozneje 30 dni pred pričakovanim datumom objave. EURAMET e.V. preveri ustreznost poziva z zadevnimi pravili, navodili in smernicami.

Poziv za zbiranje predlogov traja najmanj pet tednov.

Konzorcij za projekt EMRP oceni prejete predloge s pomočjo najmanj dveh neodvisnih strokovnjakov, imenovanih na podlagi Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu.

Za oceno predlogov veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)	znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)	ustreznost glede na cilje projekta EMRP;

(iii)

kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev in njihov potencial za nadaljnji napredek;

(iv)	kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

Konzorcij za projekt EMRP predlaga EURAMET e.V. dodelitev donacije upravičencu in mu poroča o vodenju poziva za zbiranje predlogov, vključno z načinom objave ter imeni in pripadnostjo strokovnjakov, ki so sodelovali pri ocenjevanju. V 45 dneh od prejema tega predloga EURAMET e.V. dodeli donacijo ali pa dodelitev zavrne, če izbira ni potekala v skladu z zadevnimi pravili, navodili in smernicami.

EURAMET e.V. evropske države, ki imajo v meroslovnem raziskovanju omejene zmogljivosti ali ki teh sploh nimajo, pozove, naj raziskovalne inštitute in univerze spodbudi k prijavi za donacije za mobilnost raziskovalcev kot enemu izmed načinov izgradnje zmogljivosti v meroslovnem raziskovanju.

C. Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

EURAMET e.V. začne trajen poziv za zbiranje predlogov za donacije za mobilnost mladih raziskovalcev in ga objavi v najmanj enem mednarodnem časopisu in nacionalnih časopisih v treh sodelujočih državah. Poleg tega je odgovoren za čim bolj obsežno oglaševanje poziva za zbiranje predlogov s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter s pomočjo nacionalnih kontaktnih točk, ki jih vzpostavijo države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu.

Predloge predložijo raziskovalci in organizacije (NMI, DI ali druge organizacije, ki sodelujejo v projektu EMRP), ki pošiljajo in sprejemajo. Izvede se okvirna razčlenitev EMRP, tako da mora biti v povprečju vsak projekt EMRP povezan z vsaj eno donacijo za mobilnost mladih raziskovalcev. Vendar pa to ni obvezujoče in ta vrsta donacije se izvede na najbolj prilagodljiv način. EURAMET e.V. oceni prejete predloge.

Veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)	znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)	ustreznost glede na cilje projekta EMRP;

(iii)

kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev in njihov potencial za nadaljnji napredek;

(iv)	kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

EURAMET e.V. določi dva roka na leto, ko dodeli te donacije s pomočjo poenostavljenega postopka, ki temelji na mnenju vsaj dveh neodvisnih strokovnjakov na predlog, ki so o vseh predlogih razpravljali in jih razvrstili.

D. Rekapitulacijska tabela

Vrsta financiranja

Upravičene organizacije (1)

Upravičene države

Merila ocenjevanja

A.	Projekt EMRP (konzorcij)

NMI in DI

Sodelujoče države v EMRP

Člen 15(1)(a) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B1.	Donacije raziskovalcem za odličnost

Od:

1.	vsaka organizacija, razen NMI ali DI ali

2.	posamezni raziskovalec

Za:

projekt EMRP pri NMI ali DI

Države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B2.	Donacije za mobilnost raziskovalcev

Od:

1.	NMI in DI ali

2.	organizacija, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost

3.	raziskovalci iz držav članic EURAMET, ki ne sodelujejo v EMRP, ki imajo trenutno omejene zmogljivosti za meroslovno raziskovanje ali pa jih sploh nimajo

Za:

1.	NMI in DI ali

2.	organizacija, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost

Države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B3.	Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

Od:

NMI in DI

Za:

1.	NMI in DI ali

2.	druge organizacije, ki sodelujejo v projektu EMRP (konzorcij)

Sodelujoče države v EMRP

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

IV. MEHANIZEM FINANCIRANJA

A. Financiranje na ravni programa

EMRP financirajo sodelujoče države in Skupnost.

Sodelujoče države določijo večletni finančni načrt za sodelovanje v EMRP in prispevanje k financiranju njegovih dejavnosti. Nacionalni prispevek je lahko iz obstoječih ali na novo ustvarjenih programov, pod pogojem, da so ti skladni z osnovnimi značilnostmi javno financiranega meroslovja najvišje ravni. Vsaka sodelujoča država poleg glavnih zahtev financiranja (rezerviran proračun EMRP) opredeli rezervo v višini 50 % teh zahtev, da se zagotovi prilagodljivost vodenja EMRP skozi ves čas trajanja in da se upošteva prednostni seznam. Financiranje EMRP vključuje zlasti obvezo prispevka k financiranju udeleženk v izbranih projektih EMRP iz nacionalnih rezerviranih proračunov za EMRP ter prispevka v gotovini s kvotami v sorazmerju z rezerviranimi proračuni EMRP v skupno blagajno za financiranje donacij za raziskovalce, poleg popolnega financiranja tekočih stroškov EMRP.

Celoten finančni prispevek Skupnosti za EMRP je po izračunih enak dejanskemu finančnemu prispevku sodelujočih držav (razen tekočih stroškov, ki presegajo 16 milijonov EUR, in rezerve), a največ 200 milijonov EUR. Ker so tekoči stroški vključeni v izračun enakega prispevka, jih mora upravičiti EURAMET e.V.

Za pokritje tekočih stroškov EURAMET e.V. se ne uporabi finančni prispevek Skupnosti.

B. Okvirna razčlenitev financiranja

Skupaj: 400 milijonov EUR (+ 100 milijonov EUR rezerve)

Vrsta dejavnosti

Skupnost

200 milijonov EUR

Sodelujoče države

200 milijonov EUR

Skupaj

400 milijonov EUR

v milijonih EUR

Projektni predlogi za EMRP – modul (del A)

82 %

164

90 %

180

86 %

344

Predlogi za donacije za raziskovalce, modul (del B), financiranje do 100 %

18 %

2 %

10 %

B1.	Donacije raziskovalcem za odličnost

7,5 %

B2.	Donacije za mobilnost raziskovalcev

1,5 %

B3.	Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

1,0 %

Tekoči stroški (del C)

—

8 %

16 (2)

4 %

Skupaj

100 %

200

100 %

200

100 %

400

C. Financiranje projektov EMRP in donacij za raziskovalce

Pri dodeljevanju sredstev iz rezerviranih proračunov za EMRP in prispevka Skupnosti za projekte EMRP se upošteva vrstni red na odobrenem prednostnem seznamu.

Finančni prispevek udeleženkam v teh projektih EMRP se izračuna v skladu z upravičenimi stroški, kot je opredeljeno v Pravilih za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu. Če se rezerviran proračun za EMRP izčrpa zaradi visoke stopnje uspeha NMI in DI iz določene sodelujoče države, ta sodelujoča država uporabi sredstva iz rezerve v višini 50 % njenega rezerviranega proračuna EMRP, dodeljenega drugim izbranim predlogom v vrstnem redu glede na prednostni seznam.

Prispevek Skupnosti za projekte EMRP je za vsak poziv za zbiranje predlogov določen v obliki odstotka upravičenih stroškov, nižjih od 50 %. EURAMET e.V. ga neposredno prenese udeleženkam v projektu EMRP.

Nacionalni prispevki za projekte EMRP se zagotovijo s pomočjo zadevnih nacionalnih mehanizmov financiranja.

Prispevki v gotovini, ki jih zagotovijo Skupnost in sodelujoče države in se uporabijo za financiranje donacij raziskovalcem za odličnost, donacije za mobilnost raziskovalcev in donacije za mobilnost mladih raziskovalcev, se prenesejo na EURAMET e.V., ta pa jih prenese prejemnikom donacij.

EURAMET e.V. je odgovoren za zakonitost in pravilnost teh transakcij in zlasti za nacionalne prispevke, dejanska plačila, ustrezno uporabo finančnih sredstev Skupnosti in upravičenost stroškov, ki se ugotavljata z neodvisno finančno revizijo projektov EMRP v skladu z načeli, ki so skladna z načeli Sedmega okvirnega programa.

Donacije raziskovalcem za odličnost, donacije za mobilnost raziskovalcev in donacije za mobilnost mladih raziskovalcev so fiksne donacije, ki se dodelijo glede na vnaprej opredeljene lestvice; podrobni osnovni izdatki niso predmet revizije. Kategorije stroškov, ki jih krije takšna donacija, niso upravičene kot stroški projekta EMRP. S formalnim dokazilom mora biti dokazano samo dejansko popolno plačilo opredeljenega zneska končnemu upravičencu. Plačila v gotovini se ne štejejo kot ustrezno dokazana in niso upravičena. EURAMET e.V. ima možnost, da zahteva enaka sredstva od prejemnikov donacij raziskovalcem za odličnost, ki niso posamezniki, ampak pravne osebe.

V. UREDITEV PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

EURAMET e.V. sprejme politiko EMRP v zvezi z intelektualno lastnino v skladu s členom 2(h) te odločbe.

(1) Skupno raziskovalno središče se obravnava kot nacionalni meroslovni inštituti.

(2) Za razliko od drugih zneskov je ta znesek zavezujoča najvišja raven v izračunu finančnih sredstev sodelujočih držav.

PRILOGA II

Upravljanje in izvajanje Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP)

I. UVOD

Posebna izvedbena struktura EMRP je EURAMET e.V., ki je bil ustanovljen leta 2007 po nemškem pravu kot neprofitno združenje. Je evropska regionalna meroslovna organizacija. Članstvo v EURAMET e.V. je odprto za nacionalne meroslovne inštitute (NMI) kot člane in imenovane inštitute (DI) kot pridružene člane, ki so iz držav članic Evropske unije in Evropskega združenja za prosto trgovino ter iz drugih evropskih držav. Pridružen član je lahko tudi Inštitut za referenčne materiale in meritve Evropske komisije. Trenutno ima EURAMET e.V. člane iz 32 držav, od tega je 22 tudi sodelujočih držav EMRP.

II. UPRAVLJANJE EMRP ZNOTRAJ EURAMET E.V.

Pri izvajanju EMRP sodelujejo naslednji organi in notranje strukture EURAMET e.V.:

1.	Predsedujočega EMRP in namestnika izbere odbor EMRP. Predsedujoči EMRP je hkrati tudi eden izmed dveh podpredsednikov EURAMET e.V. Predsedujoči EMRP v zadevah EMRP pravno zastopa EURAMET e.V.

Odbor EMRP je sestavljen iz članov EURAMET (tj. NMI), katerih države so sodelujoče države. Odbor EMRP je organ odločanja EMRP in je odgovoren za vse zadeve v zvezi z EMRP, vključno z odločitvami glede opredelitve in posodobitve programa, glede načrtovanja pozivov za zbiranje predlogov, glede profila proračuna, glede meril za upravičenost in izbiranje, glede nabora ocenjevalcev, glede odobritve prednostnega seznama za financiranje projektov EMRP, glede spremljanja napredka financiranih projektov EMRP in glede nadzora ustreznega in pravilnega dela sekretariata v zvezi z EMRP. Odbor EMRP izbere predsedujočega EMRP (ki je hkrati tudi podpredsednik (EMRP) EURAMET) in namestnika.

Raziskovalni svet je sestavljen iz uravnoteženega obsega visoko usposobljenih strokovnjakov iz industrije, raziskovalnega področja in akademskega sveta ter iz mednarodnih zainteresiranih organizacij. Raziskovalni svet nudi neodvisne strateške nasvete glede zadev EMRP in odboru EMRP po potrebi in na zahtevo poroča ali poda pripombe ter o vsakem pozivu za zbiranje predlogov in izbirnem krogu vsaj poda mnenje.

Sekretariat je sestavljen iz oseb, ki so v EURAMET e.V. zaposlene ali so mu začasno dodeljene. Strukturo in naloge sekretariata ureja poslovnik EURAMET e.V. Del sekretariata, ki je odgovoren za izvajanje EMRP, gostuje v Nacionalnem fizikalnem laboratoriju, ki je britanski član v EURAMET e.V. (član gostitelj).

Vodja programa EMRP je višji vodja in ga lahko kot vmesno rešitev dodeli član gostitelj. Vodja programa EMRP v zvezi z vsemi zadevami glede EMRP deluje izključno pod neposredno pristojnostjo EURAMET e.V., njegovim organom pa tudi poroča. EURAMET e.V. vzpostavi učinkovite postopke, ki zagotavljajo, da med vodjem programa EMRP in prosilci, udeleženkami ali upravičenkami ne pride do navzkrižja interesov.

III. IZKLJUČNA ODGOVORNOST EURAMET E.V. IN ODDAJANJE UPRAVNIH IN LOGISTIČNIH NALOG V PODIZVAJANJE ČLANU GOSTITELJU V OKVIRU IZVAJANJA EMRP

EURAMET e.V. je izključno odgovoren za izvajanje EMRP. Upravlja finančni prispevek Skupnosti za EMRP. Poleg tega je odgovoren zlasti za naslednje:

(i)	posodobitev EMRP;

(ii)	opredelitev pozivov za zbiranje predlogov;

(iii)

objavljanje pozivov za zbiranje predlogov;

(iv)	prejem predlogov za 1. in 2. stopnjo in predlogov za donacije za mobilnost mladih raziskovalcev;

(v)	izbiro neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje;

(vi)	prejem posameznih ocen neodvisnih strokovnjakov in za predsedovanje odborom za ocenjevanje;

(vii)

sprejemanje končnih odločitev glede izbire;

(viii)

začetek pogajanj za pogodbe in sklepanje pogodb z izbranimi konzorciji projektov EMRP in drugimi upravičenci;

(ix)	prejem in odgovarjanje na vse pritožbe v zvezi s pozivi;

(x)	prejem, dodeljevanje in spremljanje porabe finančnega prispevka Skupnosti;

(xi)	izvajanje plačil udeleženkam financiranih projektov EMRP in prejemnikom donacij;

(xii)

odzivanje na zahteve glede poročanja nasproti Komisije (1).

Medtem ko so zgornje odgovornosti in sprejemanje odločitev v izključni pristojnosti EURAMET e.V., se lahko nekatere upravne in logistične naloge pri izvajanju EMRP ob stroških dajo v podizvajanje članu gostitelju.

Ta upravna in logistična podpora je sestavljena iz naslednjega:

(i)	zagotavljanja upravnih zadev in logistike za izvajanje postopkov pozivov za zbiranje predlogov, vključno z zagotavljanjem namenske telefonske službe za pomoč uporabnikom;

(ii)	zagotavljanja podpore EURAMET e.V. pri pripravi smernic in druge dokumentacije;

(iii)

zagotavljanja namenske spletne zmogljivosti;

(iv)	zagotavljanja podpore za pripravo pogodbe, spremljanje projekta in nadaljevanje projektov EMRP in donacij za raziskovalce;

(v)	po potrebi podpore odboru EMRP in predsedujočemu EMRP.

V dogovoru s Komisijo se lahko dodatne naloge dajo v podizvajanje članu gostitelju, medtem ko EURAMET e.V. gradi svojo stalno zmogljivost sekretariata.

(1) Spremljanje finančnega prispevka Skupnosti pomeni vse dejavnosti nadzora in revizije, predhodno in/ali naknadno vrednotenje, kar se šteje za potrebno za zadovoljivo izvajanje izvedbenih nalog, ki jih naloži Komisija. Te dejavnosti so usmerjene v zadostno dokazovanje zakonitosti in pravilnosti transakcij in upravičenosti uveljavljenih stroškov.

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/26

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 17. septembra 2009

o določitvi datuma za dokončanje migracije s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 6910)

(Besedilo v bolgarskem, češkem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/720/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(2) Uredbe (ES) št. 1104/2008 določa, da države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo ter ob podpori Francije in Komisije preidejo z N.SIS na N.SIS II najpozneje do 30. septembra 2009. Ta datum se lahko po potrebi spremeni po postopku, določenem v členu 17(2) navedene uredbe.

(2)

Težave, ugotovljene med preskušanjem SIS II, so povzročile zamude pri izvajanju dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1104/2008. V sklepih Sveta z dne 26. in 27. februarja 2009 je navedeno, da glede na čas, ki je potreben za razrešitev odprtih vprašanj, rok za migracijo s SIS 1+ na SIS II, določen za september 2009, ni več realističen.

(3)	Glede na zamudo pri migraciji s SIS 1+ na SIS II je treba novi datum za dokončanje migracije določiti tako, da sovpada s prenehanjem veljavnosti Uredbe (ES) št. 1104/2008, tako da se lahko dejavnosti za začetek delovanja SIS II do takrat nadaljujejo.

(4)

V skladu s členom 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi ES, Danska ni sodelovala pri sprejetju Uredbe (ES) št. 1104/2008, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Glede na to, da Uredba (ES) št. 1104/2008 pomeni razvoj schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pa je Danska v skladu s členom 5 Protokola z dopisom uradno sporočila, da je ta pravni red prenesla v svojo nacionalno zakonodajo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati to odločbo.

(5)

Ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja. Ta odločba zato ne sme biti naslovljena na Združeno kraljestvo.

(6)

Ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ta odločba zato ne sme biti naslovljena na Irsko.

(7)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (5) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(8)

Kar zadeva Švico, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (6) o sklenitvi Sporazuma v imenu Evropske skupnosti.

(9)

Kar zadeva Lihtenštajn, ta odločba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7).

(10)	Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 51 Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter navedenega v členu 17(1) Uredbe (ES) št. 1104/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo ter ob podpori Francije in Komisije dokončajo migracijo z N.SIS na N.SIS II do datuma prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 1104/2008.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 17. septembra 2009

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik

(1) UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(8) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/28

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 24. septembra 2009

o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7044)

(Besedilo v češkem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, slovenskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/721/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (1) in zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 31 Uredbe,

po posvetovanju z Odborom za kmetijske sklade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 1258/1999 in členom 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 mora Komisija opraviti potrebna preverjanja, državam članicam sporočiti rezultate teh preverjanj, upoštevati opažanja držav članic, začeti dvostranske pogovore za dosego morebitnega dogovora z zadevnimi državami članicami in slednjim uradno sporočiti svoje sklepne ugotovitve.

(2)	Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročilo, ki je bilo sestavljeno ob koncu postopka.

(3)	V skladu z uredbama (ES) št. 1258/1999 in (ES) št. 1290/2005 se lahko financirajo samo kmetijski odhodki, ki so nastali skladno s predpisi Skupnosti.

(4)

Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del odhodkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje te zahteve in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP).

(5)	Treba je navesti zneske, ki se ne pokrivajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS in EKSRP. Navedeni zneski se ne nanašajo na odhodke, nastale več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)	V primerih, na katere se nanaša ta odločba, je Komisija državam članicam v zbirnem poročilu sporočila oceno zneskov, ki bodo zaradi neskladnosti s predpisi Skupnosti izključeni.

(7)	Ta odločba ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi sodb Sodišča v primerih, ki so 6. januarja 2009 še nerešeni in se nanašajo na zadeve iz te odločbe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Prilogi navedeni odhodki pooblaščenih plačilnih agencij držav članic, prijavljeni v okviru Jamstvenega oddelka EKUJS, EKJS ali EKSRP, so izključeni iz financiranja Skupnosti, ker niso skladni s predpisi Skupnosti.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Republiko Finsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Bruslju, 24. septembra 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

PRILOGA

Proračunska postavka 6701

DČ	Ukrep	FL	Vzrok popravka	Vrsta	%	Valuta	Znesek	Izvršeni odbitki	Finančni učinek
AT	Navzkrižna skladnost	2006-2007	Pomanjkljivosti v zvezi z uporabo znižanj. Neupoštevanje člena 47 Uredbe (ES) št. 796/2004 za imetnike živine in ovac.	pavšalni	5	EUR	– 981 349,96	0,00	– 981 349,96
AT	Navzkrižna skladnost	2007	Neupoštevanje člena 47 Uredbe (ES) št. 796/2004 za kmete z govedom in/ali ovcami in kozami.	točni		EUR	– 530 810,86	0,00	– 530 810,86
SKUPAJ AT							–1 512 160,82	0,00	–1 512 160,82
BE	Certificiranje	2004	Ekstrapolacija naključne napake	točni		EUR	–98 303,45	0,00	–98 303,45
BE	Certificiranje	2005	Ekstrapolacija naključne napake	točni		EUR	– 260 740,00	0,00	– 260 740,00
SKUPAJ BE							– 359 043,45	0,00	– 359 043,45
CZ	Mleko v prahu za kazein	2004	Napačna časovna razporeditev jemanja vzorcev in neustrezno skladiščenje proizvodov	pavšalni	5	CZK	–2 653 522,92	0,00	–2 653 522,92
CZ	Mleko v prahu za kazein	2005	Napačna časovna razporeditev jemanja vzorcev in neustrezno skladiščenje proizvodov	pavšalni	5	CZK	–2 723 245,64	0,00	–2 723 245,64
SKUPAJ CZ							–5 376 768,56	0,00	–5 376 768,56
DE	Navzkrižna skladnost	2006	Neupoštevanje člena 47 Uredbe (ES) št. 796/2004	točni		EUR	–82 051,60	0,00	–82 051,60
DE	Finančna revizija - zapoznela plačila	2007	Neupoštevanje plačilnih rokov	točni		EUR	–65 908,59	–65 908,59	0,00
DE	Finančna revizija - prekoračitev	2007	Prekoračitev dodeljenih sredstev za razvoj podeželja in popravek zaradi odločb o potrditvi obračunov	točni		EUR	–1 286 683,79	–1 286 683,79	0,00
DE	Nepravilnosti	2008	Povračilo zaradi primerov nepravilnosti	točni		EUR	104 567,45	0,00	104 567,45
DE	Razvoj podeželja EKUJS Os 2 (2000-2006, ukrepi v zvezi s površino)	2006	Ni navzkrižnih preverjanj s centralno banko podatkov o živini pri vlogah za kmetijsko-okoljske ukrepe, kjer je pogoj za upravičenost omejitev gostote živine	pavšalni	5	EUR	– 418 300,00	0,00	– 418 300,00
SKUPAJ DE							–1 748 376,53	–1 352 592,38	– 395 784,15
ES	Premije za meso - ovce in koze	2003	Odsotnost pregledov na kraju samem v 1. mesecu zadržanja in njihova splošna slaba kakovost	pavšalni	2	EUR	–2 071 611,91	0,00	–2 071 611,91
ES	Premije za meso - ovce in koze	2004	Odsotnost pregledov na kraju samem v 1. mesecu zadržanja in njihova splošna slaba kakovost	pavšalni	2	EUR	–2 021 847,48	0,00	–2 021 847,48
ES	Premije za meso - ovce in koze	2005	Odsotnost pregledov na kraju samem v 1. mesecu zadržanja in njihova splošna slaba kakovost	pavšalni	2	EUR	–2 008 918,46	0,00	–2 008 918,46
ES	Premije za meso - ovce in koze	2006	Odsotnost pregledov na kraju samem v 1. mesecu zadržanja in njihova splošna slaba kakovost	pavšalni	2	EUR	–1 512,05	0,00	–1 512,05
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2003	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih v Andaluziji	pavšalni	2	EUR	–15 571 890,92	0,00	–15 571 890,92
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2003	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih	pavšalni	5	EUR	–7 493 167,92	0,00	–7 493 167,92
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2003	Napačen izračun sankcij zaradi neustrezne uporabe marž tehničnih odstopanj v Andaluziji	točni		EUR	–7 804 696,43	0,00	–7 804 696,43
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2004	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih v Andaluziji	pavšalni	2	EUR	– 470 563,99	0,00	– 470 563,99
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2004	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih	pavšalni	5	EUR	– 120 076,26	0,00	– 120 076,26
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2005	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih v Andaluziji	pavšalni	2	EUR	– 127 706,94	0,00	– 127 706,94
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2005	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih	pavšalni	5	EUR	–35 516,52	0,00	–35 516,52
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2006	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih v Andaluziji	pavšalni	2	EUR	– 102 574,75	0,00	– 102 574,75
ES	Oljčno olje - pomoč za proizvodnjo	2006	Pomanjkljivosti v ključnih in pomožnih nadzorih	pavšalni	5	EUR	–14 813,23	0,00	–14 813,23
ES	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2003	Nezadostna navodila glede nadzora in supervizije s strani galicijske plačilne agencije, kar ima za posledico neustrezno kakovost in število nadzorov.	pavšalni	2	EUR	–56 556,66	0,00	–56 556,66
ES	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2004	Nezadostna navodila glede nadzora in supervizije s strani galicijske plačilne agencije, kar ima za posledico neustrezno kakovost in število nadzorov.	pavšalni	2	EUR	– 247 607,45	0,00	– 247 607,45
ES	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2005	Nezadostna navodila glede nadzora in supervizije s strani galicijske plačilne agencije, kar ima za posledico neustrezno kakovost in število nadzorov.	pavšalni	2	EUR	– 158 115,39	0,00	– 158 115,39
ES	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2006	Nezadostna navodila glede nadzora in supervizije s strani galicijske plačilne agencije, kar ima za posledico neustrezno kakovost in število nadzorov.	pavšalni	2	EUR	– 199 478,40	0,00	– 199 478,40
ES	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2007	Nezadostna navodila glede nadzora in supervizije s strani galicijske plačilne agencije, kar ima za posledico neustrezno kakovost in število nadzorov.	pavšalni	2	EUR	–1 508,41	0,00	–1 508,41
ES	Razvoj podeželja (RP) Jamstva Spremljevalni ukrepi (ukrepi v zvezi s površino)	2004	Nezadostna kakovost pregledov na kraju samem in poročil o nadzoru. Pregledani sta bili samo dve obveznosti dobrih kmetijskih praks.	pavšalni	5	EUR	– 727 721,00	0,00	– 727 721,00
ES	RP Jamstva Spremljevalni ukrepi (ukrepi v zvezi s površino)	2005	Nezadostna kakovost pregledov na kraju samem in poročil o nadzoru. Pregledani sta bili samo dve obveznosti dobrih kmetijskih praks.	pavšalni	5	EUR	–1 019 192,00	0,00	–1 019 192,00
SKUPAJ ES							–40 255 076,17	0,00	–40 255 076,17
FI	Premije za meso - govedo	2004	Napačen izračun sankcij za krave dojilje	točni		EUR	–2 902,49	0,00	–2 902,49
FI	Premije za meso - govedo	2004	Pozen začetek nadzora v letu 2003. Napačen izračun sankcij za krave dojilje.	pavšalni	5	EUR	–51 722,18	0,00	–51 722,18
FI	Premije za meso - govedo	2005	Napačen izračun sankcij za krave dojilje	točni		EUR	–3 472,54	0,00	–3 472,54
FI	Premije za meso - govedo	2006	Napačen izračun sankcij za krave dojilje	točni		EUR	–2 225,89	0,00	–2 225,89
SKUPAJ FI							–60 323,10	0,00	–60 323,10
FR	Navzkrižna skladnost	2006	Leto zahtevka 2006: Sistem uporabe znižanj in izključitev ni v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004. Pomanjkljivosti na ravni pregledov na kraju samem.	pavšalni	10	EUR	–74 768,22	0,00	–74 768,22
FR	Navzkrižna skladnost	2006	Leto zahtevka 2005: Sistem uporabe znižanj in izključitev ni v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004. Pomanjkljivosti na ravni pregledov na kraju samem.	pavšalni	10	EUR	–22 865 398,47	0,00	–22 865 398,47
FR	Navzkrižna skladnost	2007	Leto zahtevka 2006: Sistem uporabe znižanj in izključitev ni v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004. Pomanjkljivosti na ravni pregledov na kraju samem.	pavšalni	10	EUR	–48 018 996,45	0,00	–48 018 996,45
FR	Navzkrižna skladnost	2007	Leto zahtevka 2005: Sistem uporabe znižanj in izključitev ni v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004. Pomanjkljivosti na ravni pregledov na kraju samem.	pavšalni	10	EUR	–9 305,52	0,00	–9 305,52
SKUPAJ FR							–70 968 468,66	0,00	–70 968 468,66
GB	Finančna revizija - zapoznela plačila	2006	Neupoštevanje plačilnih rokov	točni		EUR	–5 732 301,16	–5 732 301,16	0,00
GB	Finančna revizija - prekoračitev	2006	Prekoračitev dodeljenih sredstev za razvoj podeželja	točni		EUR	– 784 708,59	0,00	– 784 708,59
GB	Finančna revizija - prekoračitev	2006	Prekoračitev dodeljenih sredstev za razvoj podeželja in popravek prelevmanov na mleko	točni		EUR	–4 423 891,69	–4 423 891,69	0,00
SKUPAJ GB							–10 940 901,44	–10 156 192,85	– 784 708,59
GR	Plačila	2006	Neupoštevanje plačilnih rokov	točni		EUR	–4 553 141,32	–4 553 141,32	0,00
GR	Finančna revizija - prekoračitev	2006	Prekoračitev zgornjih finančnih mej, dodeljenih sredstev in popravkov prelevmanov za mleko	točni		EUR	–8 746 881,86	–8 746 881,86	0,00
GR	Finančna revizija - prekoračitev	2006	Prekoračitev zgornjih finančnih mej	točni		EUR	–1 841 695,81	0,00	–1 841 695,81
GR	Sadje in zelenjava - predelava paradižnika	2006	Pomanjkljivosti nadzora v zvezi s površino, knjigovodstvom in upravljanjem	pavšalni	5	EUR	–1 517 924,28	0,00	–1 517 924,28
GR	Oljčno olje - izboljšava kakovosti oljčnega olja	2004	Prekoračitev zgornjih finančnih mej	točni		EUR	– 337 272,64	0,00	– 337 272,64
GR	Javno skladiščenje - riž	2006	Neustrezen čas tehtanja zalog in ocenjevanja manjkajočih količin, kar je privedlo do nepotrebnih stroškov skladiščenja	točni		EUR	– 110 459,51	0,00	– 110 459,51
GR	Javno skladiščenje - riž	2007	Neustrezen čas tehtanja zalog in ocenjevanja manjkajočih količin, kar je privedlo do nepotrebnih stroškov skladiščenja	točni		EUR	–55 227,40	0,00	–55 227,40
SKUPAJ GR							–17 162 602,82	–13 300 023,18	–3 862 579,64
HU	Neposredna plačila	2005	Leto zahtevka 2004 - pomanjkljivosti pri LPIS	pavšalni	2	HUF	– 159 697 460,46	0,00	– 159 697 460,46
HU	Neposredna plačila	2005	Leto zahtevka 2004 - pomanjkljivosti pri LPIS, nezadostni nadzor DKOP	pavšalni	2	HUF	–1 565 085 360,96	0,00	–1 565 085 360,96
HU	Neposredna plačila	2006	Leto zahtevka 2004 - pomanjkljivosti pri LPIS	pavšalni	2	HUF	– 974 468,50	0,00	– 974 468,50
HU	Neposredna plačila	2006	Leto zahtevka 2004 - pomanjkljivosti pri LPIS, nezadostni nadzor DKOP	pavšalni	2	HUF	–2 111 378,44	0,00	–2 111 378,44
HU	Neposredna plačila	2006	Leto zahtevka 2005 - pomanjkljivosti pri LPIS-GIS	pavšalni	2	HUF	–1 874 226 638,20	0,00	–1 874 226 638,20
HU	RP Jamstva Spremljevalni ukrepi (ukrepi v zvezi s površino)	2005	Nezadovoljivi navzkrižni pregledi s podatkovno zbirko o živalih	točni		HUF	–42 638 662,00	0,00	–42 638 662,00
SKUPAJ HU							–3 644 733 968,56	0,00	–3 644 733 968,56
IE	Navzkrižna skladnost	2006	Neupoštevanje člena 47 Uredbe (ES) št. 796/2004	pavšalni	2	EUR	– 707 810,71	0,00	– 707 810,71
IE	Navzkrižna skladnost	2007	Neupoštevanje člena 47 Uredbe (ES) št. 796/2004	pavšalni	2	EUR	–7 117,53	0,00	–7 117,53
SKUPAJ IE							– 714 928,24	0,00	– 714 928,24
IT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2003	Pomanjkljivosti pri fizičnih pregledih	pavšalni	2	EUR	– 620 190,92	0,00	– 620 190,92
IT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2003	Plačila, opravljena za sladkor, uvožen iz Balkana	točni		EUR	–38 460,42	0,00	–38 460,42
IT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2004	Pomanjkljivosti pri fizičnih pregledih	pavšalni	2	EUR	– 521 176,14	0,00	– 521 176,14
IT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2004	Plačila, opravljena za sladkor, uvožen iz Balkana	točni		EUR	– 149 226,45	0,00	– 149 226,45
IT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2005	Pomanjkljivosti pri fizičnih pregledih	pavšalni	2	EUR	–7 075,80	0,00	–7 075,80
IT	Sadje in zelenjava - predelava citrusov	2005	Različne pomanjkljivosti nadzora, kot so nezadostna kakovost glede nadzora upravljanja, knjigovodstva in nadzora na kraju samem	pavšalni	5	EUR	–2 434 173,33	0,00	–2 434 173,33
IT	Sadje in zelenjava - predelava citrusov	2006	Različne pomanjkljivosti nadzora, kot so nezadostna kakovost glede nadzora upravljanja, knjigovodstva in nadzora na kraju samem	pavšalni	5	EUR	–1 105 506,48	0,00	–1 105 506,48
IT	Nepravilnosti	2008	Povračilo v zvezi s primeri nepravilnosti	točni		EUR	44 226,30	0,00	44 226,30
IT	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2003	Nezadostna navodila glede nadzora in kontrole s strani plačilne agencije SAISA, kar je privedlo do neustrezne kakovosti in števila nadzorov.	pavšalni	2	EUR	–52 085,75	0,00	–52 085,75
IT	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2004	Nezadostna navodila glede nadzora in kontrole s strani plačilne agencije SAISA, kar je privedlo do neustrezne kakovosti in števila nadzorov.	pavšalni	2	EUR	– 220 175,36	0,00	– 220 175,36
IT	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2005	Nezadostna navodila glede nadzora in kontrole s strani plačilne agencije SAISA, kar je privedlo do neustrezne kakovosti in števila nadzorov.	pavšalni	2	EUR	– 213 470,02	0,00	– 213 470,02
IT	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2006	Nezadostna navodila glede nadzora in kontrole s strani plačilne agencije SAISA, kar je privedlo do neustrezne kakovosti in števila nadzorov.	pavšalni	2	EUR	–85 920,81	0,00	–85 920,81
IT	Oljčno olje - povračilo za pločevinke	2007	Nezadostna navodila glede nadzora in kontrole s strani plačilne agencije SAISA, kar je privedlo do neustrezne kakovosti in števila nadzorov.	pavšalni	2	EUR	–2 378,19	0,00	–2 378,19
SKUPAJ IT							–5 405 613,38	0,00	–5 405 613,38
LT	Neposredna plačila	2005	Pomanjkljivosti sistema LPIS in pregledov na kraju samem in nezadostni nadzor DKOP.	pavšalni	2	LTL	–8 187 386,50	0,00	–8 187 386,50
LT	Neposredna plačila	2006	Pomanjkljivosti sistema LPIS in pregledov na kraju samem in nezadostni nadzor DKOP.	pavšalni	2	LTL	– 329,75	0,00	– 329,75
SKUPAJ LT							–8 187 716,25	0,00	–8 187 716,25
LU	Neposredna plačila	2006	Napačen izračun enotnih plačil na površino zaradi uporabe nepravilnega regionalnega povprečja	točni		EUR	–3 834,18	0,00	–3 834,18
LU	Neposredna plačila	2007	Napačen izračun enotnih plačil na površino zaradi uporabe nepravilnega regionalnega povprečja	točni		EUR	– 513,28	0,00	– 513,28
SKUPAJ LU							–4 347,46	0,00	–4 347,46
MT	Finančna revizija - prekoračitev	2007	Prekoračitev zgornjih finančnih mej	točni		EUR	–16 690,38	–16 690,38	0,00
SKUPAJ MT							–16 690,38	–16 690,38	0,00
NL	Neposredna plačila	2006	Pomanjkljivosti LPIS-GIS, pri administrativnem pregledu ter pregledu na kraju samem in pri uporabi regulativnih sankcij	točni		EUR	–5 538 453,00	0,00	–5 538 453,00
NL	Neposredna plačila	2007	Pomanjkljivosti LPIS-GIS, pri administrativnem pregledu ter pregledu na kraju samem in pri uporabi regulativnih sankcij	točni		EUR	–5 866 224,00	0,00	–5 866 224,00
NL	Neposredna plačila	2008	Pomanjkljivosti LPIS-GIS, pri administrativnem pregledu ter pregledu na kraju samem in pri uporabi regulativnih sankcij	točni		EUR	–5 226 404,00	0,00	–5 226 404,00
NL	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2001	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	– 392 282,80	0,00	– 392 282,80
NL	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2002	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	–5 601 293,13	0,00	–5 601 293,13
NL	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2003	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	–1 215 943,72	0,00	–1 215 943,72
NL	Izvozna nadomestil & pomoč v hrani zunaj EU	2001	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	– 137 829,09	0,00	– 137 829,09
NL	Izvozna nadomestila & pomoč v hrani zunaj EU	2002	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	–1 968 021,91	0,00	–1 968 021,91
NL	Izvozna nadomestila & pomoč v hrani zunaj EU	2003	Nezadostno število nadomestnih pregledov v carinskih uradih v okrožju Rotterdam	pavšalni	10	EUR	– 427 223,47	0,00	– 427 223,47
NL	Finančna revizija - prekoračitev	2006	Prekoračitev zgornjih finančnih mej	točni		EUR	–1 871 229,37	0,00	–1 871 229,37
SKUPAJ NL							–28 244 904,49	0,00	–28 244 904,49
PL	Razvoj podeželja EKUJS Os 2 (2000-2006, ukrepi v zvezi s površino)	2005	Do konca leta 2005 ni bilo navzkrižnih pregledov s podatkovno zbirko o živalih. Slaba kakovost poročil o kontroli. Niso bile pregledane vse kmetijsko-okoljske obveznosti. Pomanjkanje sankcij.	pavšalni	5	PLN	–47 152 775,00	0,00	–47 152 775,00
SKUPAJ PL							–47 152 775,00	0,00	–47 152 775,00
PT	Certificiranje	2001	Najverjetneje napaka pri preplačilih	točni		EUR	–2 073 170,00	–2 848 206,87	775 036,87
PT	Certificiranje	2002	Najverjetneje napaka pri preplačilih	točni		EUR	–1 768 014,18	0,0	–1 768 014,18
PT	Certificiranje	2002	Sistematična napaka	točni		EUR	– 455 084,30	0,0	– 455 084,30
PT	Certificiranje	2003	Najverjetneje napaka pri preplačilih	točni		EUR	–2 056 200,00	0,0	–2 056 200,00
PT	Certificiranje	2004	Najverjetneje napaka pri preplačilih	točni		EUR	– 226 000,00	0,0	– 226 000,00
PT	Certificiranje	2005	Najverjetneje napaka pri preplačilih	točni		EUR	–2 147 000,00	0,0	–2 147 000,00
PT	Certificiranje		Že povrnjene izterjave v proračun Skupnosti z ozirom na certificiranje 2001-2005	točni		EUR	134 701,72	0,0	134 701,72
PT	Navzkrižna skladnost	2006	Pozne kontrole	pavšalni	5	EUR	– 727 228,53	0,0	– 727 228,53
PT	Navzkrižna skladnost	2007	Pozne kontrole	pavšalni	5	EUR	–1 952,69	0,0	–1 952,69
PT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2003	V letu 2003 najmanjše število nadomestnih pregledov ni bilo doseženo v dveh carinskih uradih.	pavšalni	5	EUR	–16 434,84	0,0	–16 434,84
PT	Izvozna nadomestila - sladkor in izoglukoza	2004	V letu 2003 najmanjše število nadomestnih pregledov ni bilo doseženo v dveh carinskih uradih.	pavšalni	5	EUR	–28 112,11	0,0	–28 112,11
PT	RP Jamstva Spremljevalni ukrepi (ukrepi v zvezi s površino)	2004	Napačna izbira vzorca za preglede na kraju samem in njihov omejen obseg uporabe ne zagotavlja najmanjših 5 % upravičencev, pregledanih letno.	pavšalni	2	EUR	–1 264 084,00	0,0	–1 264 084,00
PT	RP Jamstva Spremljevalni ukrepi (ukrepi v zvezi s površino)	2005	Napačna izbira vzorca za preglede na kraju samem in njihov omejen obseg uporabe ne zagotavlja minimalnega 5 % števila upravičencev, pregledanih letno	pavšalni	2	EUR	–1 399 863,00	0,0	–1 399 863,00
SKUPAJ PT							–12 028 441,93	–2 848 206,87	–9 180 235,06
SI	Plačila	2007	Neupoštevanje plačilnih rokov	točni		EUR	–11 173,87	–11 173,87	0,0
SI	Finančna revizija - prekoračitev	2007	Prekoračitev zgornjih finančnih mej	točni		EUR	–14 688,91	–14 688,91	0,0
SKUPAJ SI							–25 862,78	–25 862,78	0,0

PRORAČUNSKA POSTAVKA 6711

DČ	Ukrep	FL	Vzrok popravka	Vrsta	%	Valuta	Znesek	Izvršeni odbitki	Finančni učinek
DE	Razvoj podeželja EKSRP Os 2 (2007 DE06RPO 020)	2007	Ni navzkrižnih preverjanj s centralno banko podatkov o živini pri vlogah za kmetijsko-okoljske ukrepe, kjer je pogoj za upravičenost omejitev gostote živine	pavšalni	5	EUR	– 350 800,00	0,0	– 350 800,00
SKUPAJ DE							– 350 800,00	0,0	– 350 800,00

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/38

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 29. septembra 2009

o spremembi Odločbe 2003/324/ES glede odstopanja od prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste za krmljenje nekaterih kožuharjev v Latviji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5550)

(Besedilo v estonskem, finskem, latvijskem in švedskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/722/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (1), in zlasti člena 22(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 22(1)(a) Uredbe (ES) št. 1774/2002 določa prepoved krmljenja živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz živali iste vrste. Po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom se lahko odobrijo odstopanja od navedenega pravila za kožuharje.

(2)

V Odločbi Komisije 2003/324/ES z dne 12. maja 2003 glede odstopanja od prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste za kožuharje v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so navedene države članice, ki lahko uporabijo navedeno odstopanje, in vrste, ki se lahko krmijo s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz živali iste vrste, določena pa so tudi pravila, v skladu s katerimi se lahko živali krmijo.

(3)	Latvija je predložila vlogo za odstopanje od prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste za kožuharje in ustrezne informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev obvladovanja tveganja za javno zdravje in zdravje živali.

(4)	Odločbo 2003/324/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2003/324/ES se spremeni:

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Odstopanje za Estonijo, Latvijo in Finsko

1. V skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002 se Estoniji, Latviji in Finski odobri odstopanje glede krmljenja naslednjih kožuharjev s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles živali iste vrste:

(a)	lisice (Vulpes vulpes in Alopex lagopus); ter

(b)	rakunasti psi (Nycteroites procynoides).

2. V skladu s členom 22(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002 se Estoniji in Latviji odobri odstopanje glede krmljenja kožuharjev vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison) s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles živali iste vrste.“

2.	Člen 5 se nadomesti z naslednjim: „Člen 5 Skladnost s to odločbo Estonija, Latvija in Finska nemudoma sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to odločbo, in jih objavijo. O tem takoj obvestijo Komisijo.“

3.	Člen 7 se nadomesti z naslednjim: „Člen 7 Naslovniki Ta odločba je naslovljena na Republiko Estonijo, Republiko Latvijo in Republiko Finsko.“

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Estonijo, Republiko Latvijo in Republiko Finsko.

V Bruslju, 29. septembra 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(2) UL L 117, 13.5.2003, str. 37.

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/40

SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA EUSEC/1/2009

z dne 25. septembra 2009

o imenovanju vodje misije za misijo Evropske unije za pomoč in svetovanje pri reformi varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Congo)

(2009/723/SZVP)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 25 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2009/709/SZVP z dne 15. septembra 2009 o misiji Evropske unije za pomoč in svetovanje pri reformi varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Congo) (1), in zlasti člena 8 Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	v skladu s členom 8 Skupnega ukrepa 2009/709/SZVP je Svet za sprejemanje nadaljnjih odločitev o imenovanju vodje misije pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO).

(2)	Za vodjo misije EUSEC RD Congo je bil 24. junija 2008 imenovan Jean-Paul MICHEL.

(3)	Generalni sekretar/visoki predstavnik je predlagal, da se za vodjo misije EUSEC RD Congo ponovno imenuje g. Jean-Paul MICHEL –

SKLENIL:

Člen 1

Jean-Paul MICHEL se imenuje za vodjo misije za misijo Evropske unije za pomoč in svetovanje pri reformi varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Congo).

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati 1. oktobra 2009.

V Bruslju, 25. septembra 2009

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

O. SKOOG

(1) UL L 246, 18.9.2009, str. 33.

30.9.2009

Uradni list Evropske unije

L 257/41

SKLEP KOMISIJE 2009/724/PNZ

z dne 17. septembra 2009

o določitvi datuma za dokončanje migracije s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (1) in zlasti člena 11(2) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11(2) Sklepa 2008/839/PNZ določa, da države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, z uporabo začasne strukture za migracijo ter ob podpori Francije in Komisije migrirajo z N.SIS na N.SIS II najpozneje do 30. septembra 2009. Ta datum se lahko po potrebi spremeni po postopku, določenem v členu 17(2) navedenega sklepa.

(2)

Težave, ugotovljene med preskušanjem SIS II, so povzročile zamude pri izvajanju dejavnosti iz Sklepa 2008/839/PNZ. V sklepih Sveta z dne 26. in 27. februarja 2009 je navedeno, da glede na čas, ki je potreben za razrešitev odprtih vprašanj, rok za migracijo s SIS 1+ na SIS II, določen za september 2009, ni več realističen.

(3)	Glede na zamudo pri migraciji s SIS 1+ na SIS II je treba novi datum za dokončanje migracije določiti tako, da sovpada s prenehanjem veljavnosti Sklepa 2008/839/PNZ, tako da se lahko dejavnosti za začetek delovanja SIS II do takrat nadaljujejo.

(4)

Združeno Kraljestvo sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (2).

(5)

Irska sodeluje pri tem sklepu v skladu s členom 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter v skladu s členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3).

(6)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (5) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(7)

Kar zadeva Švico, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (6) o sklenitvi Sporazuma v imenu Evropske unije.

(8)

Kar zadeva Lihtenštajn, ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/262/PNZ z dne 28. februarja 2008 o podpisu v imenu Evropske unije ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7).

(9)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 67(1) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ (8) in navedenega v členu 17(1) Sklepa 2008/839/PNZ –

SKLENILA:

Edini člen

V Bruslju, 17. septembra 2009

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik

(1) UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

(2) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(3) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(4) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(5) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 50.

(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 5.

(8) UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.257.slv
Uradni list Evropske unije		L 257

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 30. september 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 907/2009 z dne 29. septembra 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 908/2009 z dne 28. septembra 2009 o prepovedi ribolova na raže v vodah ES cone ICES VIId s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 909/2009 z dne 28. septembra 2009 o prepovedi ribolova na raže v vodah ES con ICES VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Belgije	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 910/2009 z dne 29. septembra 2009 o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka Saccharomyces cerevisiae CNCM I-1077 kot krmnega dodatka za konje (imetnik dovoljenja Lallemand SAS) ( 1 )	7
	*	Uredba Komisije (ES) št. 911/2009 z dne 29. septembra 2009 o izdaji dovoljenja za novo uporabo pripravka Pediococcus acidilactici CNCM MA 18/5M kot krmnega dodatka za salmonide in kozice (imetnik dovoljenja Lallemand SAS) ( 1 )	10
		ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
	*	Odločba št. 912/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic ( 1 )	12

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
	2009/723/SZVP
*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EUSEC/1/2009 z dne 25. septembra 2009 o imenovanju vodje misije za misijo Evropske unije za pomoč in svetovanje pri reformi varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Congo)	40
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU
*	Sklep Komisije 2009/724/PNZ z dne 17. septembra 2009 o določitvi datuma za dokončanje migracije s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)	41

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2009/720/ES
*	Odločba Komisije z dne 17. septembra 2009 o določitvi datuma za dokončanje migracije s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 6910)	26
	2009/721/ES
*	Odločba Komisije z dne 24. septembra 2009 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7044)	28
	2009/722/ES
*	Odločba Komisije z dne 29. septembra 2009 o spremembi Odločbe 2003/324/ES glede odstopanja od prepovedi recikliranja znotraj iste živalske vrste za krmljenje nekaterih kožuharjev v Latviji (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5550)	38


	(1) Besedilo velja za EGP