ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.214.slv

Uradni list

Evropske unije

L 214

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
19. avgust 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 753/2009 z dne 27. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 43/2009 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 754/2009 z dne 27. julija 2009 o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008

16

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 755/2009 z dne 18. avgusta 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

18

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 756/2009 z dne 17. avgusta 2009 o prepovedi ribolova na globokomorskega morskega psa v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v območjih ICES V, VI, VII, VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 757/2009 z dne 18. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1189/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot v letu 2009 za proizvode mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije, Kosova in Črne gore

22

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2009/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) ( 1 )

23

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/618/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 27. julija 2009 o zaključku postopka posvetovanj z Republiko Gvinejo po členu 96 revidiranega Sporazuma iz Cotonouja

34

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

 

2009/619/SZVP

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora EUMM Georgia/1/2009 z dne 31. julija 2009 o podaljšanju mandata vodje nadzorne misije Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

40

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/1


UREDBA SVETA (ES) št. 753/2009

z dne 27. julija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 43/2009 glede ribolovnih možnosti in z njimi povezanih pogojev za nekatere staleže rib

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1), in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (2), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (3), in zlasti člena 9(3), (4), (5), (7), (8), (9) in (10) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 (4) določa ribolovne možnosti za leto 2009 in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, v katerih so potrebne omejitve ulova.

(2)

Priloga IIA k Uredbi (ES) št. 43/2009 določa pravila za upravljanje ribolovnega napora v smislu dolgoročnega načrta za upravljanje staležev trske, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1342/2008, in zlasti, v Dodatku 1 k navedeni prilogi, za vsako državo članico določa največji dovoljeni ribolovni napor v kW na dan po zadevnih območjih in glede na zadevne skupine orodij. Ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 754/2009 o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008 (5), je treba prilagoditi največji dovoljeni ribolovni napor, kot je določen v Dodatku 1 k Prilogi IIa k Uredbi (ES) št. 43/2009, tako, da se za Španijo iz skupine napora TR1 na območju (d) odšteje 590 583 kilovatnih dni ter za Švedsko 148 118 kilovatnih dni iz skupine napora TR2 na geografskem območju (a) in 705 625 kilovatnih dni iz skupine napora TR2 na geografskem območju (b). Glede na retroaktivno uporabo Uredbe (ES) št. 754/2009 od 1. februarja 2009 bi se morale te prilagoditve uporabljati od tega istega datuma.

(3)

V skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 302/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju Svet določi in med države članice porazdeli največje število plovil za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna v Atlantiku; plovil z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja ter plovil za prevoz vabe za mali obalni ribolov, plovil za ribolov s parangali in plovil z ročnimi ribiškimi vrvicami z dovoljenjem za aktivni ribolov modroplavutega tuna v Sredozemskem morju. Poleg tega Svet odloči o razdelitvi kvote Skupnosti za modroplavutega tuna med države članice. Kvota Skupnosti za podmernega modroplavutega tuna je določena na podlagi kvote Skupnosti, ki je bila Evropski skupnosti dodeljena v skladu s priporočilom 08-05 Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) o spremembi priporočila ICCAT za vzpostavitev večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

(4)

Da bi zbrali več znanstvenih podatkov o krilu, vrsti temeljnega pomena za antarktični morski ekosistem, je primerno v pravo Skupnosti prenesti številna nedavna priporočila znanstvenega odbora za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki, ustanovljenega po Konvenciji o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR), ponovljena na zasedanju znanstvenega odbora leta 2008, o zagotavljanju 100-odstotne prisotnosti opazovalcev pri ribolovu krila na območju Konvencije CCAMLR.

(5)

V okviru ribiškega sporazuma z Norveško ima Skupnost v norveških vodah con ICES I in II na razpolago dodatnih 750 ton trske.

(6)

V pravo Skupnosti bi bilo treba prenesti predlog predstavnikov Evropske skupnosti, Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije, Norveške in Ruske federacije z zasedanja v Londonu od 9. do 11. februarja 2009 glede upravljanja rdečega okuna v letu 2009 v Irmingerskem morju in vodah, ki nanj mejijo, v območju Konvencije NEAFC, o katerem so se naknadno dogovorile pogodbenice Komisije za ribištvo v severovzhodnem Atlantiku (NEAFC). Ker velja zadevni sporazum za celotno leto 2009, bi bilo treba ribolovne možnosti uporabljati retroaktivno, od 1. januarja 2009.

(7)

Zaključke srečanja skupnega odbora EU-Grenlandija 25. novembra 2008 v Københavnu glede deleža rdečega okuna Skupnosti v grenlandskih vodah v conah ICES V in XIV bi bilo treba prenesti v pravo Skupnosti. Dogovor, sklenjen z Grenlandijo, je povezan s sporazumom NEAFC o upravljanju rdečega okuna v Irmingerskem morju in vodah, ki nanj mejijo, zato bi bilo treba ukrepe, sprejete za izvajanje zaključkov skupnega odbora EU-Grenlandija prav tako uporabljati retroaktivno, od 1. januarja 2009.

(8)

Celotni dovoljeni ulov (TAC) za ribolov grenlandske morske plošče na območju upravljanja voda ES con IIa in IV ter voda ES in mednarodnih voda cone VI, za skušo na območju upravljanja con VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, voda ES cone Vb in mednarodnih voda con IIa, XII in XIV ter za šura na območju upravljanja con VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, voda ES cone Vb in mednarodnih voda con XII in XIV bi moral zajemati vode ES in mednarodne vode cone Vb, da bi se izognili napačnemu poročanju. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti območja upravljanja za navedene TAC.

(9)

Za zaščito nedoraslih trsk, vahenj, saja in mola bi bilo treba v skladu z zapisnikom o zaključkih posvetovanj med Evropsko skupnostjo in Norveško, dogovorjenim 3. julija 2009 v Londonu, vzpostaviti sistem prepovedi ribolova v realnem času v Severnem morju in Skagerraku.

(10)

Treba je prilagoditi določbe o omejevanju ribolova trske, vahenj in mola v coni ICES VI, da bi zagotovili enak geografski obseg odstopanj pri ribolovu škampov in ribolovu z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobno opremo.

(11)

V pravo Skupnosti bi bilo treba prenesti predlog vodij delegacij pogodbenic Komisije za ribištvo v severovzhodnem Atlantiku (NEAFC) (Danske za Ferske otoke in Grenlandijo, Evropske skupnosti, Islandije, Norveške in Ruske federacije) z zasedanja v Londonu od 24. do 27. marca 2009 glede zaščite ranljivih morskih ekosistemov pred večjimi škodljivimi vplivi v območju Konvencije NEAFC, o katerem so se naknadno dogovorile pogodbenice Komisije za ribištvo v severovzhodnem Atlantiku (NEAFC).

(12)

Da bi bili ulovi skuše, ki so jih v vodah Skupnosti opravile tretje države, pravilno evidentirani, je treba opredeliti strožje določbe o nadzoru za tovrstna plovila. Ob upoštevanju razdelitve staleža skuše, ki se pojavlja večinoma v vodah Velike Britanije, je primerno, da plovilo tretje države poročila pošlje centru za spremljanje ribištva Velike Britanije v Edinburgu.

(13)

Da bi zadevnim ribičem zagotovili varnost in jim omogočili, da čim prej načrtujejo svoje dejavnosti za to ribolovno sezono, je nujno treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz člena 3 naslova I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

(14)

Uredbo (ES) št. 43/2009 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 43/2009

Uredba (ES) št. 43/2009 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednje poglavje VIIIa:

„POGLAVJE VIIIa

OZNAČEVANJE ZAMRZNJENIH RIB, KI SO JIH NA OBMOČJU KONVENCIJE NEAFC ULOVILA PLOVILA SKUPNOSTI ALI TRETJIH DRŽAV

Člen 39a

Označevanje zamrznjenih rib

Vse zamrznjene ribe, ujete na območju Konvencije NEAFC, se označijo z jasno čitljivo oznako ali pečatom. Na oznaki ali pečatu, ki se namesti na vsak zaboj ali blok zamrznjenih rib, so navedeni vrsta, datum proizvodnje, podobmočje in razdelek ICES, kjer je bil ulov izveden, ter ime plovila, ki je ribe ulovilo.“

2.

V člen 48 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Vsako plovilo, ki sodeluje pri ribolovu krila iz člena 49, ima na krovu ves čas ribolovnih aktivnosti v ribolovnem obdobju najmanj enega znanstvenega opazovalca, ki je imenovan v skladu s programom mednarodnega znanstvenega opazovanja CCAMLR ali ki izpolnjuje zahteve iz tega programa.“

3.

V členu 50 se črta odstavek 4.

4.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 91a

Največje število plovil, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku

Največje število plovil Skupnosti za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, ki imajo dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg ali velikosti med 75 cm in 115 cm v vzhodnem Atlantiku, in razdelitev navedenega največjega števila med države članice se določita na naslednji način:

Španija

63

Francija

44

ES

107

Člen 91b

Omejitev ulova modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku

1.   V okviru omejitev ulova, določenih v Prilogi ID, se omejitev ulova modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg ali velikosti med 75 cm in 115 cm za plovila Skupnosti z dovoljenjem, navedena v členu 91a, in razdelitev te omejitve ulova med države članice določita na naslednji način (v tonah):

Španija

599,3

Francija

269,3

ES (6)

868,6

2.   V okviru omejitev ulova iz odstavka 1 se omejitev ulova modroplavutega tuna z najmanjšo težo 6,4 kg ali najmanjše velikosti 70 cm za plovila za prevoz vabe, ki imajo skupno dolžino manj kot 17 metrov ter so navedena med plovili Skupnosti v členu 91a, in razdelitev te omejitve ulova med države članice določita na naslednji način (v tonah):

Francija

45 (7)

ES

45

Člen 91c

Največje število plovil, ki lovijo modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, veljavno za mali priobalni ribolov Skupnosti

Največje število plovil Skupnosti za mali priobalni ribolov, ki imajo dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg ali velikosti med 75 cm in 115 cm v Sredozemskem morju, in razdelitev navedenega največjega števila med države članice se določita na naslednji način:

Španija

139

Francija

86

Italija

35

Ciper

25

Malta

89

ES

374

Člen 91d

Omejitev ulova modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, veljavna za mali priobalni ribolov Skupnosti

V okviru omejitev ulova iz Priloge ID se omejitev ulova iz člena 91c za modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg, dodeljena za mali priobalni ribolov Skupnosti na sveže ribe s plovili za prevoz vabe, plovili za ribolov s parangali in plovili z ročnimi ribiškimi vrvicami v Sredozemskem morju, in razdelitev navedene omejitve ulova med države članice določita na naslednji način (v tonah):

Španija

82,3

Francija

71,8

Italija

63,5

Ciper

2,3

Malta

5,3

ES (6)

225,2

Člen 91e

Največje število plovil, ki lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja

Največje število plovil Skupnosti, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja in imajo dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg ali velikosti med 75 cm in 115 cm, in razdelitev navedenega največjega števila med države članice se določita na naslednji način:

Italija

68

ES

68

Člen 91f

Omejitev ulova modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja

V okviru omejitev ulova iz Priloge ID se omejitev ulova iz člena 91e za modroplavutega tuna teže med 8 kg in 30 kg, dodeljena za plovila Skupnosti, ki lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja, in razdelitev navedene omejitve ulova med države članice določita na naslednji način (v tonah):

Italija

63,5

ES

63,5

5.

Priloga IA se spremeni:

(a)

Navedba glede vrste „grenlandska morska plošča“ v vodah ES con IIa in IV ter vodah ES in mednarodnih vodah cone VI se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

grenlandska morska plošča

Reinhardtius hippoglossoides

Cona

:

vode ES con IIa in IV; vode ES in mednarodne vode cone Vb in VI;

(GHL/2A-C46)

Danska

4

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

7

Estonija

4

Španija

4

Francija

69

Irska

4

Litva

4

Poljska

4

Združeno kraljestvo

270

ES

720 (8)

TAC

Ni pomembno

(b)

Navedba glede vrste „skuša“ v conah ICES VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, vodah ES cone Vb in mednarodnih vodah con IIa, XII in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

skuša

Scomber scombrus

Cona

:

VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode ES in mednarodne vode cone Vb; mednarodne vode con IIa, XII in XIV

(MAC/2CX14-)

Nemčija

19 821

AAnalitski TAC

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Španija

20

Estonija

165

Francija

13 216

Irska

66 070

Latvija

122

Litva

122

Nizozemska

28 905

Poljska

1 396

Združeno kraljestvo

181 694

ES

311 531

Norveška

12 300 (9)

Ferski otoki

4 798 (10)

TAC

511 287 (11)

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina in samo v obdobju od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra.

 

vode ES cone IVa (MAC/*04A-C)

Nemčija

5 981

Francija

3 988

Irska

19 938

Nizozemska

8 723

Združeno kraljestvo

54 829

ES

93 459“

(c)

Navedba glede vrste „šur“ v conah ICES VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe, vodah ES cone Vb in mednarodnih vodah con XII in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

Šur

Trachurus spp.

Cona

:

VI, VII, VIIIa, VIIIb, VIIId in VIIIe; vode ES in mednarodne vode cone Vb; mednarodne vode con XII in XIV

(JAX/578/14)

Danska

15 056

Analitski TAC

Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

12 035

Španija

16 435

Francija

7 952

Irska

39 179

Nizozemska

57 415

Portugalska

1 591

Združeno kraljestvo

16 276

ES

165 939

Ferski otoki

4 061 (12)

TAC

170 000

6.

Priloga IB se spremeni:

(a)

Navedba glede vrste „trska“ v norveških vodah con I in II se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

Trska

Gadus morhua

Cona

:

norveške vode con I in II

(COD/1N2AB.)

Nemčija

2 425

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Grčija

301

Španija

2 706

Irska

301

Francija

2 226

Portugalska

2 706

Združeno kraljestvo

9 410

ES

20 074

TAC

525 000“

(b)

Navedba glede vrste „rdeči okun“ v vodah ES in mednarodnih vodah cone ICES V ter vodah ES con ICES XII in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

:

vode ES in mednarodne vode cone V; mednarodne vode con XII in XIV

(RED/51214.)

Estonija

210

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Nemčija

4 266

Španija

749

Francija

398

Irska

1

Latvija

76

Nizozemska

2

Poljska

384

Portugalska

896

Združeno kraljestvo

10

ES

6 992 (13)

TAC

46

(c)

Navedba glede vrste „rdeči okun“ v grenlandskih vodah con ICES V in XIV se nadomesti z naslednjim:

„Vrsta

:

rdeči okun

Sebastes spp.

Cona

:

grenlandske vode con V in XIV

(RED/514GRN)

Nemčija

4 742 (14)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96.

Francija

24 (14)

Združeno kraljestvo

33 (14)

ES

8 000 (14)  (15)  (16)

TAC

Ni pomembno

7.

Dodatek 1 Priloge IIA se spremeni:

(a)

V tabeli (a) se stolpec, ki zadeva Švedsko, nadomesti z naslednjim:

„SE

16 609

739 281

55 853

0

0

13 155

22 130

25 339“

(b)

V tabeli (b) se stolpec, ki zadeva Švedsko, nadomesti z naslednjim:

„SE

286 779

830 400

263 772

0

0

80 781

53 078

110 468“

(c)

V tabeli (d) se stolpec, ki zadeva Španijo, nadomesti z naslednjim:

„ES

0

0

0

0

0

13 836

0

1 402 142“

8.

Priloga III se spremeni:

(a)

V točki 5c, 5c.1, 5c.2 in 5c.3 se „Severno morje, Skargerrak in vzhodni Rokavski preliv“ nadomesti z „vzhodni Rokavski preliv“.

(b)

Vstavi se točka 5e:

„5e.   Prepoved ribolova v realnem času v Severnem morju in Skagerraku

5e.1.

V tej točki:

(a)

so nedorasli organizmi:

vrste trske, manjše od 35 cm,

vrste vahnje, manjše od 30 cm,

vrste saja, manjše od 35 cm,

vrste mola, manjše od 27 cm;

(b)

je sprožitveni prag 15 % teže nedoraslih organizmov glede na skupno količino vseh štirih vrst iz odstavka (a). Če pa količina trske v vzorcu preseže 75 % skupne količine vseh štirih vrst, je sprožitveni prag 10 %.

5e.2.

Države članice opredelijo območja, na katerih obstaja nevarnost, da bi ulov nedoraslih organizmov presegal sprožitveni prag.

5e.3.

Države članice opravljajo na območjih iz 5e.2 inšpekcijske preglede, da bi ocenile, ali odstotek nedoraslih organizmov presega sprožitveni prag, med drugim tudi z načrti skupne uporabe. Države članice v ta namen:

(a)

vzamejo in analizirajo vzorec trske, vahnje, saja in mola iz izvleka v skladu z določbami iz Dodatka 7 te priloge;

(b)

vsak vzorec dokumentirajo, tako da pripravijo poročilo o vzorčenju, kot je določeno v Dodatku 8 te priloge, in ga pošljejo obalni državi.

Države članice lahko povabijo druge države, ki opravljajo inšpekcijske preglede na zadevnem območju, naj v njihovem imenu opravijo vzorčenje.

5e.4.

Zadevna obalna država članica na svoji spletni strani nemudoma objavi mesto, na katerem je bil vzorec iz točke 5e.3(a) vzet, čas odvzema vzorca in količino nedoraslih organizmov kot odstotek skupnega ulova trske, vahnje, saje ali mola (po teži). Odstotek se objavi tako za posamezno vrsto kot skupaj za vse štiri vrste.

5e.5.

Če odstotek nedoraslih organizmov v vzorcu iz točke 5e.3(a) presega sprožitveni prag, zadevna obalna država članica prepove ribolov na tem območju z vso opremo, razen s pelagično vlečno mrežo, zapornimi plavaricami, visečimi mrežami, z vrvicami s svetlečimi vabami za ribolov sleda, skuše in šura, ter z vršami in strgačami za pokrovače in zabodnimi mrežami.

Kriteriji za zaprto območje so naslednji:

območje ima 4, 5 ali 6 skupnih točk,

središče ribolovne ali ribolovnih dejavnosti z vzorci nad sprožitvenim pragom je enako središču zaprtega območja,

če se območje zapre na podlagi enega vzorca in leži zunaj voda do 12 milj od osnovnih črt pod suverenostjo ali jurisdikcijo zadevne države članice, meri to zaprto območje 50 kvadratnih milj,

v Skagerraku so istočasno zaprta največ tri območja.

5e.6.

Prepoved iz točke 5e.5:

začne veljati 12 ur po odločitvi zadevne države članice in

se uporablja 21 dni, potem pa samodejno preneha veljati ob polnoči (UTC).

5e.7.

Če odstotek malenkost presega sprožitveni prag, izvlek pa zaradi svoje skupne količine, sestave ulova ali porazdelitve po velikosti ne more veljati za reprezentativnega, lahko obalna država članica z odstopanjem od točke 5e.5 pred sprejetjem odločitve v skladu s točko 5e.5 v 48 urah od trenutka, ko je bil vzet prvotni vzorec, pridobi dodatne informacije, med drugim tudi z inšpekcijskimi pregledi ostalih izvlekov.

5e.8.

Če območje, ki naj bi se zaprlo, vključuje območja pod jurisdikcijo ali suverenostjo različnih držav članic ali tretjih držav, država članica, ki je ugotovila, da je sprožitveni prag presežen, zadevne sosednje države članice in tretje države nemudoma obvesti o svojih ugotovitvah in prepovedi v skladu s točko 5e.5. Sosednje države članice nemudoma zaprejo svoje del območja.

5e.9.

Obalna država članica nemudoma ravna, kakor sledi:

(a)

na svoji spletni strani objavi podrobnosti prepovedi v skladu s točko 5e.5;

(b)

kolikor je to mogoče, obvesti plovila v bližini območja ter

(c)

obvesti Komisijo in centre za spremljanje ribištva (v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (17) drugih držav članic in tretjih držav, katerih plovila lovijo na tem območju, po elektronski pošti o prepovedi iz točke 5e.5. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva obvestijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in jih zadeva prepoved.

5e.10.

Zadevna obalna država članica Komisiji na zahtevo predloži podrobna poročila o vzorčenju in utemeljitev odločitve, sprejete v skladu s točko 5e.5. Če Komisija meni, da ta odločitev ni dovolj utemeljena, lahko od države članice zahteva, da jo takoj prekliče ali spremeni.

(c)

Na koncu točke 6.6 se doda naslednji odstavek:

„To odstopanje se ne uporablja na območju, omejenem z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

 

59° 05′ S, 06° 45′ Z

 

59° 30′ S, 06° 00′ Z

 

59° 40′ S, 05° 00′ Z

 

60° 00′ S, 04° 00′ Z

 

59° 30′ S, 04° 00′ Z

 

59° 05′ S, 06° 45′ Z.“

(d)

Vstavi se naslednja točka 9a:

„9a.   Posebni ukrepi za ribolov rdečega okuna v Irmingerskem morju in vodah, ki nanj mejijo

9a.1

Ukrepi iz te točke 9a se uporabljajo za ribolov rdečega okuna (Sebastes spp.) v mednarodnih vodah cone ICES V in vodah ES con ICES XII in XIV, omejenih z naslednjimi koordinatami (v nadaljnjem besedilu: ohranitveno območje rdečega okuna):

Točka št.

Zemljepisna širina S

Zemljepisna dolžina Z

1

64° 45

28° 30

2

62° 50

25° 45

3

61° 55

26° 45

4

61° 00

26° 30

5

59° 00

30° 00

6

59° 00

34° 00

7

61° 30

34° 00

8

62° 50

36° 00

9

64° 45

28° 30

9a.2

Poleg podatkov, ki se zahtevajo po členu 5(1) Uredbe (ES) št. 2791/1999, poveljniki ribiških plovil v ladijske dnevnike zabeležijo vsak vstop in izstop iz ohranitvenega območja rdečega okuna in skupne ulove, obdržane na krovu. V zabeležki je območje opredeljeno s posebno kodo ‚RCA‘.

9a.3

Poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ribolov v ohranitvenem območju rdečega okuna, pošiljajo dnevna poročila o količini ulova, določena v členu 6(1)(a) Uredbe (ES) št. 2791/1999, potem ko so ribolovne dejavnosti zadevnega koledarskega dne zaključene. V poročilu so navedeni ulovi na krovu, ki so bili ulovljeni od zadnjega poročila o ulovih.

9a.4

Poleg podatkov, ki se zahtevajo po členu 6(1)(a) Uredbe (ES) št. 2791/1999, poveljniki ribiških plovil pred vsakim vstopom in izstopom iz ohranitvenega območja rdečega okuna sporočijo ulov na krovu, ki je bil ulovljen od zadnjega poročila o ulovih.

9a.5

Poročila iz točk 9a.3 in 9a.4 se sestavijo v skladu s Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1085/2000. V poročilih o ulovu znotraj ohranitvenega območja rdečega okuna se za zadevno območje uporabi koda ‚RCA‘.

9a.6

Ne glede na člen 39a te uredbe sta oznaka ali pečat, ki označujeta rdečega okuna, ulovljenega v ohranitvenem območju rdečega okuna, opremljena s posebno kodo ‚RCA‘.

9a.7

Kupci ali imetniki rib zagotovijo, da se vsaka količina rdečega okuna, ulovljenega v ohranitvenem območju rdečega okuna, ki je prvič iztovorjena v pristanišču Skupnosti ali pretovorjena, ob iztovarjanju ali pretovarjanju stehta.

9a.8

Prepovedana je uporaba vlečnih mrež z mrežnimi očesi, manjšimi od 100 mm.

9a.9

Za rdečega okuna, ulovljenega v ohranitvenem območju rdečega okuna, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.“

(e)

Točka 15.1 se nadomesti z naslednjim:

„15.1.

Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno z zabodnimi mrežami in parangali, na območjih, omejenih z loksodromami, ki se združujejo v naslednjih položajih, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

 

Del Reykjaneškega hrbta:

55° 04,5327′ S, 36° 49,0135′ Z

55° 05,4804′ S, 35° 58,9784′ Z

54° 58,9914′ S, 34° 41,3634′ Z

54° 41,1841′ S, 34° 00,0514′ Z

54° 00,0′ S, 34° 00,0′ Z

53° 54,6406′ S, 34° 49,9842′ Z

53° 58,9668′ S, 36° 39,1260′ Z

55° 04,5327′ S, 36° 49,0135′ Z;

 

Območje severnega Srednjeatlantskega hrbta:

59° 45′ S, 33° 30′ Z

57° 30′ S, 27° 30′ Z

56° 45′ S, 28° 30′ Z

59° 15′ S, 34° 30′ Z

59° 45′ S, 33° 30′ Z;

 

Območje srednjega Srednjeatlantskega hrbta (Charlie-Gibbs Fracture zone and Subpolar Frontal Region):

53° 30′ S, 38° 00′ Z

53° 30′ S, 36° 49′ Z

55° 04,5327′ S, 36° 49′ Z

54° 58,9914′ S, 34° 41,3634′ Z

54° 41,1841′ S, 34° 00′ Z

53° 30′ S, 34° 00′ Z

53° 30′ S, 30° 00′ Z

51° 30′S, 28° 00′Z

49° 00′ S, 26° 30′ Z

49° 00′ S, 30° 30′ Z

51° 30′ S, 32° 00′ Z

51° 30′S, 38° 00′ Z

53° 30′ N, 38° 00′ Z

 

Območje južnega Srednjeatlantskega hrbta:

44° 30′ S, 30° 30′ Z

44° 30′S, 27° 00′ Z

43° 15′ S, 27° 15′ Z

43° 15′ S, 31° 00′ Z

44° 30′ S, 30° 30′ Z;

 

Altair Seamounts:

45° 00′ S, 34° 35′ Z

45° 00′ S, 33° 45′ Z

44° 25′ S, 33° 45′ Z

44° 25′ S, 34° 35′ Z

45° 00′ S, 34° 35′ Z;

 

Antialtair Seamounts:

43° 45′ S, 22° 50′ Z

43° 45′ S, 22° 05′ Z

43° 25′ S, 22° 05′ Z

43° 25′ S, 22° 50′ Z

43° 45′ S, 22° 50′ Z;

 

Hatton Bank:

59° 26′ S, 14° 30′ Z

59° 12′ S, 15° 08′ Z

59° 01′ S, 17° 00′ Z

58° 50′ S, 17° 38′ Z

58° 30′ S, 17° 52′ Z

58° 30′ S, 18° 22′ Z

58° 03′ S, 18° 22′ Z

58° 03′ S, 17° 30′ Z

57° 55′ S, 17° 30′ Z

57° 45′ S, 19° 15′ Z

58° 30′ S, 18° 45′ Z

58° 47′ S, 18° 37′ Z

59° 05′ S, 17° 32′ Z

59° 16′ S, 17° 20′ Z

59° 22′ S, 16° 50′ Z

59° 21′ S, 15° 40′ Z;

 

North West Rockall:

57° 00′ S, 14° 53′ Z

57° 37′ S, 14° 42′ Z

57° 55′ S, 14° 24′ Z

58° 15′ S, 13° 50′ Z

57° 57′ S, 13° 09′ Z

57° 50′ S, 13° 14′ Z

57° 57′ S, 13° 45′ Z

57° 49′ S, 14° 06′ Z

57° 29′ S, 14° 19′ Z

57° 22′ S, 14° 19′ Z

57° 00′ S, 14° 34′ Z

56° 56′ S, 14° 36′ Z

56° 56′ S, 14° 51′ Z

57° 00′ S, 14° 53′ Z;

 

South-West Rockall (Empress of Britain Bank)

56° 24′ S, 15° 37′ Z

56° 21′ S, 14° 58′ Z

56° 04′ S, 15° 10′ Z

55° 51′ S, 15° 37′ Z

56° 10′ S, 15° 52′ Z

56° 24′ S, 15° 37′ Z;

 

Logachev Mound:

55° 17′ S, 16° 10′ Z

55° 33′ S, 16° 16′ Z

55° 50′ S, 15° 15′ Z

55° 58′ S, 15° 05′ Z

55° 54′ S, 14° 55′ Z

55° 45′ S, 15° 12′ Z

55° 34′ S, 15° 07′ Z

55° 17′ S, 16° 10′ Z;

 

West Rockall Mound:

57° 20′ S, 16° 30′ Z

57° 05′ S, 15° 58′ Z

56° 21′ S, 17° 17′ Z

56° 40′ S, 17° 50′ Z

57° 20′ S, 16° 30′ Z.“

(f)

Vstavi se naslednja točka 19a:

„19a   Pogoji za plovila tretjih držav, ki lovijo skušo v vodah ES

Za plovila tretjih držav, ki nameravajo loviti skušo v vodah ES, se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

Plovila lahko začnejo svoje ribolovno potovanje šele potem, ko prejmejo dovoljenje pristojnega organa zadevne obalne države članice. Plovila vstopijo v vode ES šele s prehodom enega od naslednjih nadzornih območij:

pravokotnik ICES 48 E2 v razdelku VIa,

pravokotnik ICES 50 F1 v razdelku IVa,

pravokotnik ICES 46 F1 v razdelku IVa.

Poveljnik plovila pri vstopu v vode ES obvesti center za spremljanje ribištva Velike Britanije v Edinburgu vsaj štiri ure pred vstopom na eno od zgoraj navedenih nadzornih območij, in sicer po elektronski pošti na naslov: ukfcc@scotland.gsi.gov.uk ali po telefonu (+ 44 131 271 9700).

V obvestilu je navedeno ime, mednarodni radijski klicni znak ter črke in številke pristanišča (PLN) plovila, skupna količina po vrstah na krovu in nadzorno območje, skozi katero bo plovilo vstopilo v vode ES. Plovilo ne začne loviti, dokler ne prejme potrdila o prejetju obvestila in navodil poveljniku, ali se bo plovilo inšpekcijsko pregledalo. Vsako potrdilo ima enotno številko dovoljenja, ki jo mora poveljnik obdržati do konca ribolovnega potovanja.

(b)

Plovila, ki vstopijo v vode ES brez ulova na krovu, so izvzeta iz zahtev iz odstavka (a).

(c)

Ribolovno potovanje se šteje za končano, ko plovilo zapusti vode ES ali vstopi v pristanišče Skupnosti, kjer se njegov ulov v celoti iztovori.

Plovila zapustijo vode ES šele s prehodom enega od nadzornih območij.

Poveljnik plovila pri izstopu iz voda ES obvesti center za spremljanje ribištva v Edinburgu vsaj dve uri pred vstopom na eno od navedenih nadzornih območij, in sicer po elektronski pošti ali telefonu, kot je določeno v odstavku (a).

V obvestilu je navedeno ime, mednarodni radijski klicni znak ter črke in številke pristanišča (PLN) plovila, skupna količina po vrstah na krovu in nadzorno območje, skozi katero namerava plovilo pluti. Plovilo ne zapusti nadzornega območja, dokler ne prejme potrdila o prejetju obvestila in navodil poveljniku, ali se bo plovilo inšpekcijsko pregledalo. Vsako potrdilo ima enotno številko dovoljenja, ki jo mora poveljnik obdržati, dokler plovilo ne zapusti voda ES.“

(d)

V Prilogi III se dodata naslednja dodatka:

„Dodatek 7 k Prilogi III

Metodologija vzorčenja

Vzorci se vzamejo in izmerijo v skladu z naslednjimi določbami:

Vzorci bi se morali vzeti in izmeriti v tesnem sodelovanju s poveljnikom ribiškega plovila in posadko. Treba bi jih bilo spodbuditi k sodelovanju v postopku. Poleg tega bi jih bilo treba spodbuditi, da sporočijo vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za omejitev zaprtega območja.

Oceni se skupni ulov v izvleku.

Vzorec se vzame, če se oceni, da je v izvleku najmanj 300 kg trske, vahnje, saja in mola.

Najmanjša velikost vzorca je 200 kg trske, vahnje, saja in mola.

Vzorec je treba vzeti tako, da odraža sestavo ulova glede na štiri vrste.

Vzorec se po potrebi glede na količino ulova vzame na začetku ulova, med njim in na koncu ulova.

Količina nedoraslih organizmov se izračuna kot odstotek po vrsti in skupaj za vse štiri vrste.

Poročilo o vzorčenju se pravilno izpolni takoj po izmeritvi vzorca. Nato se pošlje obalni državi.“

„Dodatek 8 k Prilogi III

Image

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(6) se uporablja od 1. januarja 2009, člen 1(7) od 1. februarja 2009, člen 1(8)(a), (b), (f) in (g) pa od 1. septembra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

(3)  UL L 96, 15.4.2009, str. 1.

(4)  UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

(5)  Glej stran 16 tega uradnega lista.

(6)  Omejitve ulova, ki veljajo za Skupnost, so določene na podlagi kvote Skupnosti, ki je bila Evropski skupnosti dodeljena v skladu s priporočilom 08-05 ICCAT o spremembi priporočila ICCAT za vzpostavitev večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

(7)  Komisija lahko to količino na zahtevo Francije spremeni na največ 100 ton, kot je navedeno v priporočilu ICCAT 08-05.“

(8)  Od tega je Norveški dodeljenih 350 ton, ki naj se lovijo v vodah ES con ICES IIa in VI. V coni ICES VI se ta količina lahko lovi samo s parangali.“

(9)  Lahko se lovi le v conah ICES IIa, VIa (severno od 56° 30′ S), IVa, VIId, VIIe, VIIf in VIIh.

(10)  Lahko se lovi v vodah ES cone ICES IVa severno od 59° S od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra. Količina 3 982 ton lastne kvote Ferskih otokov se lahko vse leto lovi v coni ICES VIa (severno od 56° 30′ S).

(11)  Celotni dovoljeni ulov za severno območje, o katerem so se dogovorili ES, Norveška in Ferski otoki.

Posebni pogoji

V skladu z omejitvami v zgornjih kvotah se v navedenih conah ne sme uloviti več kakor naslednja količina in samo v obdobju od 1. januarja do 15. februarja in od 1. oktobra do 31. decembra.

 

vode ES cone IVa (MAC/*04A-C)

Nemčija

5 981

Francija

3 988

Irska

19 938

Nizozemska

8 723

Združeno kraljestvo

54 829

ES

93 459“

(12)  Lahko se lovi le v conah ICES IV, VIa (severno od 56°30′ S), VIIe, VIIf in VIIh.“

(13)  V območju, omejenem z naslednjimi koordinatami, se ne sme uloviti več kot 70 % kvote, v obdobju od 1. aprila do 10. maja pa se v navedenem območju ne sme uloviti več kot 15 % kvote. (RED/*5X14.)

Točka št.

Zemljepisna širina S

Zemljepisna dolžina Z

1

64° 45

28° 30

2

62° 50

25° 45

3

61° 55

26° 45

4

61° 00

26° 30

5

59° 00

30° 00

6

59° 00

34° 00

7

61° 30

34° 00

8

62° 50

36° 00

9

64° 45

28° 30“

(14)  Ulovi se lahko le s pelagično vlečno mrežo. Lovi se lahko le na vzhodu ali zahodu. Kvote se lahko ulovi v urejevalnem območju NEAFC, če so izpolnjeni grenlandski pogoji za poročanje (RED/*51214).

(15)  3 000 ton, ki se jih ulovi s pelagično vlečno mrežo, se dodeli Norveški, 200 ton pa se dodeli Ferskim otokom.

(16)  V območju, omejenem z naslednjimi koordinatami, se ne sme uloviti več kot 70 % kvote, v obdobju od 1. aprila do 10. maja pa se v navedenem območju ne sme uloviti več kot 15 % kvote. (RED/*5-14.)

Točka št.

Zemljepisna širina S

Zemljepisna dolžina Z

1

64° 45

28° 30

2

62° 50

25° 45

3

61° 55

26° 45

4

61° 00

26° 30

5

59° 00

30° 00

6

59° 00

34° 00

7

61° 30

34° 00

8

62° 50

36° 00

9

64° 45

28° 30“

(17)  UL L 333, 20.12.2003, str. 17.“


19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/16


UREDBA SVETA (ES) št. 754/2009

z dne 27. julija 2009

o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže (1), in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Poglavje III Uredbe (ES) št. 1342/2008 določa ureditev ribolovnega napora, pri čemer se možnosti ribolova v smislu ribolovnega napora državam članicam dodelijo vsako leto. V skladu s členom 11(2) navedene uredbe lahko Svet na predlog Komisije in na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice, ter mnenja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) določene skupine plovil izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora, če ima na voljo ustrezne podatke o ulovu trsk in zavržkih zadevnih plovil, stopnja ulova trsk ne presega 1,5 % celotnega ulova skupine plovil in bi vključitev skupine v ureditev ribolovnega napora predstavljala upravno breme, nesorazmerno njenemu celotnemu vplivu na staleže trsk.

(2)

Švedska je zagotovila informacije o ulovu trsk skupine plovil, ki v območjih Skagerrak in Kattegat lovijo škampe s selektivno rešetko iz Dodatka 2 k Prilogi III k Uredbi (ES) št. 43/2009 (2). STECF je ocenil, da je na podlagi teh informacij mogoče ugotoviti, da ulov trsk, vključno z zavržki, te skupine plovil v obdobju, ko uporabljajo izključno navedeno selektivno ribolovno orodje, ne presega 1,5 % celotnega ulova te skupine plovil v istem obdobju. Poleg tega je ob upoštevanju švedskega programa nadzora za staleže trsk v Severnem morju, območjih Skagerrak in Kattegat, ter ob upoštevanju dejstva, da bi vključitev te skupine predstavljala upravno breme, nesorazmerno njenemu celotnemu vplivu na staleže trsk, primerno, da se skupina plovil, ki v območjih Skagerrak in Kattegat lovijo škampe s selektivno rešetko, v obdobju, ko uporabljajo izključno zadevno orodje, izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora iz poglavja III Uredbe (ES) št. 1342/2008.

(3)

Španija je zagotovila informacije o ulovu trsk skupine plovil, ki na zahodu Škotske s pridneno vlečno mrežo lovijo predvsem osliče. STECF je ocenil, da je na podlagi teh informacij mogoče ugotoviti, da ulov trsk, vključno z zavržki, te skupine plovil ne presega 1,5 % celotnega ulova te skupine plovil v istem obdobju. Poleg tega je ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zagotavljanje spremljanja in nadzora ribolovnih dejavnosti te skupine plovil in ob upoštevanju dejstva, da bi vključitev te skupine predstavljala upravno breme, nesorazmerno njenemu celotnemu vplivu na staleže trsk, primerno, da se skupina plovil, ki na zahodu Škotske s pridneno vlečno mrežo lovijo predvsem osliče, izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora iz poglavja III Uredbe (ES) št. 1342/2008.

(4)

Glede na to, da države članice upravljajo ribolovni napor in zagotavljajo skladnost z omejitvami ribolovnega napora na podlagi ribolovne sezone, ki traja od 1. februarja 2009 do 31. januarja 2010, in ob upoštevanju dejstva, da je bila Uredba (ES) št. 1342/2008 sprejeta le malo pred začetkom te sezone, je primerno, da te izjeme veljajo za celo ribolovno sezono in se zato uporabljajo od 1. februarja 2009.

(5)

Da bi zadevnim ribičem zagotovili varnost in jim omogočili, da čim prej načrtujejo svoje dejavnosti za trenutno ribiško sezono, je nujno treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz člena 3 naslova I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izključitev iz ureditve ribolovnega napora na podlagi Uredbe (ES) št. 1342/2008

Iz uporabe ureditve ribolovnega napora iz poglavja III Uredbe (ES) št. 1342/2008 se izključita naslednji skupini plovil:

(a)

skupina plovil, navedenih v zahtevku države z dne 26. februarja 2009 in dopolnjenih z dopisom z dne 8. aprila 2009, ki plujejo pod zastavo Švedske ter v območjih Skagerrak in Kattegat lovijo škampe v obdobju, ko pri ribolovu uporabljajo izključno selektivno rešetko iz Dodatka 2 k Prilogi III k Uredbi (ES) št. 43/2009;

(b)

skupina plovil, navedenih v zahtevku države z dne 2. decembra 2008 in dopolnjenih z dopisoma z dne 6. in 14. marca 2009, ki plujejo pod zastavo Španije ter uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 100 mm, in na robu šelfa pred zahodno obalo Škotske v globini med 200 in 1 000 m lovijo predvsem globokomorske vrste in osliče.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 22, 26.1.2009, str. 1).


19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 755/2009

z dne 18. avgusta 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 19. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

29,6

XS

27,8

ZZ

28,7

0707 00 05

MK

29,2

TR

101,3

ZZ

65,3

0709 90 70

TR

105,4

ZZ

105,4

0805 50 10

AR

89,3

UY

83,6

ZA

68,3

ZZ

80,4

0806 10 10

EG

167,5

IL

133,8

TR

122,5

US

170,2

ZA

151,7

ZZ

149,1

0808 10 80

AR

105,9

BR

72,4

CL

82,6

NZ

85,9

ZA

77,9

ZZ

84,9

0808 20 50

AR

104,5

CN

60,2

TR

130,7

ZA

95,5

ZZ

97,7

0809 30

TR

128,0

ZZ

128,0

0809 40 05

IL

107,7

ZZ

107,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 756/2009

z dne 17. avgusta 2009

o prepovedi ribolova na globokomorskega morskega psa v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v območjih ICES V, VI, VII, VIII in IX s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1359/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2009 in 2010 (3) določa kvote za leti 2009 in 2010.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2009 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. avgusta 2009

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za pomorske zadeve in ribištvo


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 352, 31.12.2008, str. 1.


PRILOGA

Št.

2/DSS

Država članica

PRT

Stalež

DWS/56789-

Vrsta

globokomorski morski psi

Območje

vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v območjih ICES V, VI, VII, VIII in IX

Datum

23. julij 2009


19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 757/2009

z dne 18. avgusta 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1189/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot v letu 2009 za proizvode mlade govedine s poreklom iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije, Kosova in Črne gore

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti členov 144(1) in 148(a) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1189/2008 (2) morajo vse zahtevke za uvozna dovoljenja po kvotah iz člena 1 Uredbe spremljati potrdila o pristnosti, ki so jih izdali organi države izvoznice ali carinskega območja. Seznam organov v državah izvoznicah ali na carinskem območju, ki so pristojni za izdajo potrdil o pristnosti, je v Prilogi II k navedeni uredbi.

(2)

Hrvaška je spremenila ime organa, ki izdaja potrdila o pristnosti. Zato je treba v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1189/2008 revidirati seznam iz Priloge II k navedeni uredbi.

(3)

Uredbo (ES) št. 1189/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da se prepreči neujemanje imena organa na nedavno izdanih potrdilih o pristnosti z imenom organa, navedenim v Uredbi (ES) št. 1189/2008, se mora spremenjena uredba uporabljati od 15. junija 2009, tj. od dneva, ko je Hrvaška Komisiji sporočila ime novega organa izdaje.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1189/2008 se vnos v zvezi s hrvaškim organom izdaje nadomesti z naslednjim:

„—

Republika Hrvaška: Croatian Agricultural Agency, Poljana Križevačka 185, 48260 Križevci, Croatia“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. junija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. avgusta 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 322, 2.12.2008, str. 11.


DIREKTIVE

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/23


DIREKTIVA 2009/63/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 74/151/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 74/151/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije, predvidenih v Direktivi Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) in ki določa tehnične predpise v zvezi z načrtovanjem in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi z, med drugim, največjo dopustno maso v obremenjenem stanju, lego in pritrditvijo zadnjih registrskih tablic, posodami za gorivo, dodatnimi utežmi, zvočnimi opozorilnimi napravami, dopustno stopnjo hrupa in izpušnimi sistemi (dušilec zvoka). Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije, predvidenega v Direktivi 2003/37/ES, za vsak tip traktorja. Zato se določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečenih strojih ter o njihovih sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil uporabljajo za to direktivo.

(3)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge VII –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   „Traktor (kmetijski ali gozdarski)“ pomeni katero koli motorno vozilo, ki je opremljeno s kolesi ali gosenicami in ima vsaj dve osi, katerega glavna funkcija je njegova vlečna moč in ki je posebej namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali za pogon določenih orodij, strojne opreme ali priklopnikov, namenjenih za uporabo v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevažanje tovora in potnikov.

2.   Ta direktiva se uporablja samo za traktorje, opredeljene v odstavku 1, ki so opremljeni s kolesi s pnevmatiko in imajo največjo konstrukcijsko določeno hitrost med 6 in 40 km/h.

Člen 2

1.   Države članice ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na naslednje sestavne dele in značilnosti, če ti izpolnjujejo zahteve iz prilog I do VI:

največjo dovoljeno maso v obremenjenem stanju,

lego in pritrditev zadnjih registrskih tablic,

posode za gorivo,

dodatne uteži,

zvočne opozorilne naprave,

dopustno stopnjo hrupa in izpušni sistem (dušilec zvoka).

2.   Za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam te direktive, države članice glede predmeta te direktive:

ne smejo več podeljevati ES-homologacije,

lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije.

3.   Za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam te direktive, države članice glede predmeta te direktive:

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila skladno z določbami Direktive 2003/37/ES, niso več veljavna za namen člena 7(1) navedene direktive,

lahko zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takšnih novih vozil.

Člen 3

Države članice ne smejo zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe traktorjev zaradi razlogov v zvezi s sestavnimi deli ali značilnostmi, navedenimi v členu 2(1), če ti izpolnjujejo zahteve iz prilog I do VI.

Člen 4

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz prilog I do VI tehničnemu napredku, razen tistih, ki so določene v točkah 1.1 in 1.4.1.2 Priloge VI, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(3) Direktive 2003/37/ES.

Člen 5

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Direktiva 74/151/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge VII, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge VII.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON


(1)  UL C 161, 13.7.2007, str. 36.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (UL C 146 E, 12.6.2008, str. 74) in Sklep Sveta z dne 22. junija 2009.

(3)  UL L 84, 28.3.1974, str. 25.

(4)  Glej del A Priloge VII.

(5)  UL L 171, 9.7.2003, str. 1.


PRILOGA I

NAJVEČJA DOPUSTNA MASA V OBREMENJENEM STANJU

1.

Največjo tehnično dovoljeno maso v obremenjenem stanju, kakor jo določa proizvajalec, pristojni organ sprejme kot največjo dopustno maso v obremenjenem stanju, če:

1.1

so zadovoljivi rezultati vseh preskušanj, ki jih opravi pristojni organ, zlasti v zvezi z zaviranjem in krmiljenjem;

1.2

največja dopustna masa v obremenjenem stanju in največja dopustna masa na os glede na kategorijo vozila ne presega vrednosti iz tabele 1.

Tabela 1

Največja dopustna masa v obremenjenem stanju in največja dopustna masa na os glede na kategorijo vozila

Kategorija vozila

Število osi

Največja dopustna masa

(t)

Največja dopustna masa na os

Pogonska os

(t)

Nepogonska os

(t)

T1, T2, T4.1

2

18 (obremenjen)

11,5

10

3

24 (obremenjen)

11,5

10

T3

2 ali 3

0,6 (neobremenjen)

 (1)

 (1)

T4.3

2, 3 ali 4

10 (obremenjen)

 (1)

 (1)

2.

Ne glede na obremenjenost traktorja, teža, ki jo prenašajo kolesa na sprednji osi na cesto, ne sme biti manjša od 20 % mase neobremenjenega traktorja.


(1)  Za kategoriji vozil T3 in T4.3 ni treba določiti osne omejitve, ker imajo že po definiciji omejitve glede največje dopustne mase v obremenjenem in/ali neobremenjenem stanju.


PRILOGA II

1.   OBLIKA IN MERE PROSTORA ZA NAMESTITEV ZADNJIH REGISTRSKIH TABLIC

Prostor za namestitev obsega ravno ali navidezno ravno pravokotno površino z naslednjimi najmanjšimi merami:

dolžina: 255 ali 520 milimetrov,

širina: 165 ali 120 milimetrov.

Izbira mora upoštevati veljavne mere v namembni državi članici.

2.   PROSTOR ZA NAMESTITEV IN PRITRDITEV TABLIC

Prostor za namestitev mora biti tak, da imajo tablice po pravilni pritrditvi naslednje značilnosti:

2.1   Lega tablice glede na širino traktorja

Središče tablice ne sme biti bolj oddaljeno proti desni, kot je simetralna ravnina traktorja.

Levi stranski rob tablice ne sme biti bolj oddaljen proti levi, kot je navpična ravnina, ki je vzporedna s simetralno ravnino traktorja in se ga dotika v točki, kjer je prerez traktorja najširši.

2.2   Lega tablice glede na vzdolžno simetralno ravnino traktorja

Tablica mora biti pravokotna ali skoraj pravokotna glede na simetralno ravnino traktorja.

2.3   Lega tablice glede na navpično ravnino

Tablica mora biti navpična s toleranco 5°. Vendar pa, kadar namestitev pogojuje oblika traktorja, je tablica lahko nagnjena od navpične lege:

2.3.1

za največ 30°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzgor, če zgornji rob tablice ni višje kot 1,20 metra od tal;

2.3.2

za največ 15°, če je površina tablice s številkami nagnjena navzdol, če je zgornji rob tablice višje kot 1,20 metra od tal.

2.4   Oddaljenost od tal

Višina spodnjega roba plošče nad tlemi ne sme biti manjša od 0,3 metra; višina zgornjega roba plošče nad tlemi ne sme preseči 4 metrov.

2.5   Določitev oddaljenosti od tal

Višine, ki so navedene v točkah 2.3 in 2.4, se merijo na neobremenjenem traktorju.


PRILOGA III

POSODE ZA TEKOČE GORIVO

1.

Posode za gorivo morajo biti narejene tako, da so odporne proti koroziji. Prestati morajo preskuse puščanja, ki jih opravi proizvajalec pri tlaku, ki je dvakrat večji od delovnega tlaka, nikakor pa ne manjši od 0,3 bara. Vsak čezmerni tlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, se mora avtomatično izravnati z ustreznimi napravami (oddušniki, varnostnimi ventili itd.). Oddušniki morajo biti izdelani tako, da preprečijo nevarnost požara. Gorivo ne sme iztekati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so namenjene izravnavanju čezmernega tlaka, niti če se posoda popolnoma obrne: kapljanje je dovoljeno.

2.

Posode za gorivo morajo biti nameščene tako, da so zavarovane pred posledicami trčenja v prednji ali zadnji del traktorja. V bližini posod ne sme biti nobenih štrlečih delov, ostrih robov itd.

Cevi za polnjenje goriva in odprtina za polnjenje morata biti nameščena izven kabine.


PRILOGA IV

DODATNE UTEŽI

Če je traktor opremljen z dodatnimi utežmi zaradi izpolnjevanja drugih zahtev za ES–homologacijo, mora te dodatne uteži dobaviti proizvajalec traktorja, biti morajo prirejene za pritrditev na traktor, na njih mora biti odtisnjen znak proizvajalca in pravilna navedba mase v kilogramih s točnostjo ± 5 %. Prednje dodatne uteži, ki so namenjene za pogosta snemanja in pritrjevanja, morajo dopuščati najmanj 25 milimetrov varnostne razdalje za prijemalne ročaje. Način za določanje mesta, kamor je treba namestiti dodatne uteži, mora biti tak, da se zaradi nepazljivosti dodatne uteži ne ločijo od traktorja (npr. pri prevrnitvi traktorja).


PRILOGA V

ZVOČNA OPOZORILNA NAPRAVA

1.   Opozorilna naprava mora nositi oznako ES-homologacije, ki je predpisana v Direktivi Sveta 70/388/EGS z dne 27. julija 1970 o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na zvočne opozorilne naprave za motorna vozila (1).

2.   Značilnosti zvočnih opozorilnih naprav, vgrajenih na traktor

2.1   Zvočni preskusi

Ko je traktor homologiran, se značilnosti opozorilne naprave, pritrjene na ta tip traktorja, preskusijo na naslednji način:

2.1.1

nivo zvočnega tlaka naprave, pritrjene na traktor, se meri na točki 7 metrov pred traktorjem na odprtem in čim bolj ravnem kraju. Motor traktorja se zaustavi. Dejanska napetost električnega toka mora biti taka, kakor je določeno v točki 1.2.1 Priloge I k Direktivi 70/388/EGS;

2.1.2

meritve se opravijo po krivulji vrednotenja A standarda IEC (Mednarodne elektrotehnične komisije);

2.1.3

najvišji zvočni tlak se določi na višini med 0,5 in 1,5 metra nad ravnjo tal;

2.1.4

največja vrednost nivoja zvočnega tlaka mora biti najmanj 93 dB(A) in največ 112 dB(A).


(1)  UL L 176, 10.8.1970, str. 12.


PRILOGA VI

1.   DOPUSTNI NIVO HRUPA

1.1   Meje

Nivo hrupa za traktorje, navedene v členu 1 te direktive, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti, kadar se meri pod pogoji, določenimi v tej prilogi:

89 dB(A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju presega 1,5 tone,

85 dB(A) za traktorje, katerih masa v neobremenjenem stanju ne presega 1,5 tone.

1.2   Merilni instrumenti

Hrup, ki ga povzročajo traktorji, se meri s tipom merilnika nivoja hrupa, opisanega v 179. publikaciji prve izdaje (1965) Mednarodne elektrotehnične komisije.

1.3   Pogoji merjenja

Meritve se opravijo na neobremenjenih traktorjih na dovolj tihem in odprtem kraju (hrup iz okolja in šumenje vetra morata biti najmanj 10 dB(A) pod merjenim hrupom).

To območje je na primer lahko odprti prostor s polmerom 50 metrov, katerega središčni del s polmerom vsaj 20 metrov je skoraj raven. Površina je lahko izravnana z betonom, asfaltom ali podobnim materialom, ne sme pa biti pokrita s snegom – pršičem, visoko travo, rahlo zemljo ali pepelom.

Površina preskusne steze mora biti taka, da pnevmatike koles ne povzročajo čezmernega hrupa. Ta pogoj velja le za merjenje hrupa traktorjev v gibanju.

Meritve se opravijo v lepem vremenu z malo vetra. V bližini traktorja ali mikrofona ne sme biti nobena druga oseba razen opazovalca, ki s pripravo odčitava vrednosti, kajti navzočnost opazovalcev v bližini traktorja ali mikrofona lahko znatno vpliva na meritve. Zaznana nihanja kazala, za katera je očitno, da niso povezana z značilnostmi splošnega nivoja hrupa, se pri odčitavanju ne upoštevajo.

1.4   Metoda merjenja

1.4.1   Merjenje hrupa pri traktorjih v gibanju (za homologacijo)

Na vsaki strani se opravita vsaj dve meritvi. Za prilagoditev merilne opreme se lahko opravijo pripravljalne meritve, vendar se ne upoštevajo.

Mikrofon se postavi 1,2 metra nad tlemi na razdalji 7,5 metrov od osi CC traktorja, ki se meri na premici PP’, ki je pravokotna glede na to os (slika 1).

Na preskusni stezi se označita dve premici, AA’ in BB’, vzporedni s premico PP’ in razporejeni prva 10 metrov pred njo in druga 10 metrov za njo. Traktorji se približajo premici AA’ z enakomerno hitrostjo, kakor je določeno spodaj. Nato se čim hitreje odpre loputa za plin do konca in ta lega se ohrani, dokler zadnji del traktorja (1) ne prečka premice BB’. Nato se loputa za plin spet čim hitreje zapre.

Rezultat meritve je najvišji izmerjen nivo hrupa.

1.4.1.1   Preskusna hitrost je enaka trem četrtinam največje hitrosti, ki se lahko doseže v najvišji prestavi, ki se uporablja za vožnjo po cesti.

1.4.1.2   Razlaga rezultatov

1.4.1.2.1   Zaradi upoštevanja netočnosti merilnih instrumentov, se rezultati, pridobljeni pri vsaki meritvi, določijo tako, da se odšteje 1 dB(A) od odčitka z merilnika.

1.4.1.2.2   Merjenje je veljavno, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB(A).

1.4.1.2.3   Rezultat preskusa je najvišji izmerjen nivo hrupa. Če ta rezultat za 1 dB(A) presega najvišji dovoljen nivo hrupa za kategorijo preskušanega traktorja, se opravita še dve meritvi. Tri od štirih tako dobljenih meritev morajo biti v predpisanih mejah.

Položaj merjenja za traktorje v gibanju

Image

1.4.2   Merjenje hrupa pri prostem teku traktorskega motorja (ni potrebno za homologacijo, vendar mora biti zapisano)

1.4.2.1   Položaj merilnika nivoja hrupa

Meritve se opravijo na točki X (prikazani na sliki 2) na razdalji 7 metrov od najbližje površine traktorja.

Mikrofon je postavljen 1,2 metra nad tlemi.

1.4.2.2   Število meritev

Opravita se vsaj dve meritvi.

1.4.2.3   Preskusni pogoji

Motor traktorja brez omejilnika maksimalne vrtilne frekvence mora obratovati s tremi četrtinami vrtilne frekvence, pri kateri po podatkih proizvajalca traktorja doseže svojo največjo moč. Vrtilna frekvenca mora biti merjena s pomočjo neodvisnega instrumenta, na primer na preskusnih valjih z merilnikom hitrosti. Če je motor opremljen z omejilnikom maksimalne vrtilne frekvence, ki preprečuje, da preseže frekvenco, pri kateri doseže svojo največjo moč, mora delovati pri največji vrtilni frekvenci, ki jo dopušča omejilnik.

Pred opravljanjem kakršnih koli meritev mora motor doseči normalno delovno temperaturo.

1.4.2.4   Razlaga rezultatov

Vsi odčitki nivoja hrupa se zapišejo v poročilo.

Če je mogoče, je treba navesti tudi metodo, uporabljeno za izračun moči motorja. Navedena mora biti tudi obremenitev traktorja.

Meritve so veljavne, če razlika med dvema zaporednima meritvama na isti strani traktorja ne presega 2 dB(A).

Rezultat merjenja je največja zabeležena številka.

Položaj merjenja pri prostem teku traktorskega motorja

Image

2.   IZPUŠNI SISTEM (DUŠILEC ZVOKA)

2.1   Če je traktor opremljen z napravo za zmanjšanje hrupa izpuha (dušilec zvoka), veljajo zanj zahteve iz točke 2. Če je dovod zraka v motor opremljen z zračnim filtrom, ki je potreben za zagotavljanje usklajenosti z dopustno stopnjo hrupa, filter velja za del naprave za dušenje zvoka in zahteve iz točke 2 veljajo tudi za ta filter.

Zadnji del izpušne cevi mora biti nameščen tako, da izpušni plini ne morejo vdirati v kabino.

2.2   Risba izpušnega sistema mora biti priložena certifikatu o homologaciji traktorja.

2.3   Dušilec zvoka mora imeti jasno čitljiv in neizbrisen znak s podatki o svoji proizvodnji in tipu.

2.4   Pri izdelavi dušilcev zvoka je uporaba vlaknastih absorpcijskih materialov dovoljena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.4.1

vlaknasti absorpcijski material ne sme biti nameščen v tistih delih dušilca zvoka, skozi katere prehajajo plini;

2.4.2

primerne naprave morajo zagotoviti, da vlaknasti absorpcijski material ostane na mestu ves čas, ko se dušilec zvoka uporablja;

2.4.3

vlaknasti absorpcijski material mora biti odporen na temperaturo, ki je vsaj 20 % višja od obratovalne temperature (stopinje C), ki se lahko pojavi v predelu dušilca zvoka, kjer so nameščeni ti vlaknasti absorpcijski materiali.


(1)  Če ima traktor priklopnik, se ta ne upošteva pri določitvi trenutka, ko traktor prečka premico BB’.


PRILOGA VII

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 6)

Direktiva Sveta 74/151/EGS

(UL L 84, 28.3.1974, str. 25)

 

Direktiva Sveta 82/890/EGS

(UL L 378, 31.12.1982, str. 45)

Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 74/151/EGS v členu 1(1)

Direktiva Komisije 88/410/EGS

(UL L 200, 26.7.1988, str. 27)

 

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES

(UL L 277, 10.10.1997, str. 24)

Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 74/151/EGS v prvi alinei člena 1

Direktiva Komisije 98/38/ES

(UL L 170, 16.6.1998, str. 13)

 

Direktiva Komisije 2006/26/ES

(UL L 65, 7.3.2006, str. 22)

Samo člen 1

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe

(iz člena 6)

Direktiva

Roki za prenos

Datum začetka uporabe

74/151/EGS

8. september 1975

82/890/EGS

22. junij 1984

88/410/EGS

30. september 1988 (1)

97/54/ES

22. september 1998

23. september 1998

98/38/ES

30. april 1999 (2)

2006/26/ES

31. december 2006 (3)


(1)  V skladu s členom 2 Direktive 88/410/EGS:

„1.   Nobena država članica od 1. oktobra 1988 ne sme:

zavrniti podelitve EGS-homologacije za tip traktorja, izdaje dokumenta, navedenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije ali

prepovedati začetka uporabe traktorjev,

če so posode za tekoče gorivo, dodatne uteži in dopustne ravni hrupa tega tipa traktorja ali traktorjev skladne z določbami te direktive.

2.   Države članice od 1. oktobra 1989:

ne smejo več izdati dokumenta, navedenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, za tip traktorja, katerega posoda za tekoče gorivo, dodatne uteži in dopustne ravni hrupa niso skladne z določbami te direktive,

lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za traktor, katerega posoda za gorivo, dodatne uteži in dopustne ravni hrupa niso skladne z določbami te direktive.“

(2)  V skladu s členom 2 Direktive 98/38/ES:

„1.   Od 1. maja 1999 ne sme nobena država članica:

glede na tip traktorja zavrniti podelitve ES-homologacije, izdaje dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije ali

prepovedati začetka uporabe traktorja,

če ti traktorji ustrezajo zahtevam Direktive 74/151/EGS, spremenjene s to direktivo.

2.   Od 1. oktobra 1999 države članice:

ne smejo več izdajati dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 74/150/EGS za tip traktorja, ki ne ustreza zahtevam Direktive 74/151/EGS, spremenjene s to direktivo,

lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacijo glede na tip traktorja, če ta ne ustreza zahtevam Direktive 74/151/EGS, spremenjene s to direktivo.“

(3)  V skladu s členom 5 Direktive 2006/26/ES:

„1.   Z učinkom od 1. januarja 2007, za vozila, ki ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive, ne bodo:

(a)

zavrnile podelitve ES-homologacije ali podelitve nacionalne homologacije;

(b)

prepovedale registracije, prodaje ali začetka uporabe takšnega vozila.

2.   Z učinkom od 1. julija 2007, za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive:

(a)

ne smejo več podeljevati ES-homologacije;

(b)

lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije.

3.   Z učinkom od 1. julija 2009, za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive:

(a)

štejejo, da potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila skladno z določbami Direktive 2003/37/ES, niso več veljavna za namen člena 7(1);

(b)

lahko zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takšnih novih vozil.“


PRILOGA VIII

Korelacijska Tabela

Direktiva 74/151/EGS

Direktiva 2006/26/ES

Ta direktiva

Člen 1

 

Člen 1

Člen 2(1)

 

Člen 2(1)

 

Člen 5(2)

Člen 2(2)

 

Člen 5(3)

Člen 2(3)

Člen 3

 

Člen 3

Člen 4

 

Člen 4

Člen 5(1)

 

Člen 5(2)

 

Člen 5

 

Člen 6

 

Člen 7

Člen 6

 

Člen 8

Priloge I do VI

 

Priloge I do VI

 

Priloga VII

 

Priloga VIII


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/34


SKLEP SVETA

z dne 27. julija 2009

o zaključku postopka posvetovanj z Republiko Gvinejo po členu 96 revidiranega Sporazuma iz Cotonouja

(2009/618/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani in Evropske skupnosti na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1), kakor je bil spremenjen s Sporazumom, podpisanim v Luxembourgu dne 25. junija 2005 (2) (v nadaljnjem besedilu: „Sporazum iz Cotonouja“), in zlasti člena 96 Sporazuma,

ob upoštevanju notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se srečali v okviru Sveta, o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, in postopkih, ki jih je treba uporabljati, za Partnerski sporazum AKP-ES (3), ter zlasti člena 3 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kršeni so bili bistveni elementi člena 9 Sporazuma iz Cotonouja.

(2)

V skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja so se 29. aprila 2009 začela posvetovanja z državami AKP in Republiko Gvinejo, na katerih so predstavniki vojaške hunte na oblasti ter prehodne vlade predstavili zadovoljive predloge in zaveze. Kljub dodatnemu enomesečnemu roku ni bilo mogoče ugotoviti nobenega novega elementa –

SKLENIL:

Člen 1

Posvetovanja z Republiko Gvinejo, začeta v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, so zaključena.

Člen 2

Ukrepi, podrobneje navedeni v osnutku priloženega pisma, so sprejeti v okviru ustreznih ukrepov iz člena 96(2)(c) Sporazuma iz Cotonouja.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Ta sklep preneha veljati 27. julija 2011. Sklep se redno pregleduje vsaj vsakih šest mesecev na podlagi zaključenih misij spremljanja, ki jih bosta skupaj izvajala predsedstvo Evropske unije in Komisija.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3)  UL L 317, 15.12.2000, str. 376.


PRILOGA

OSNUTEK PISMA

Spoštovani gospod predsednik Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj,

spoštovani ministrski predsednik,

po mnenju Evropske unije so bile z državnim udarom, do katerega je prišlo v Republiki Gvineji (v nadaljnjem besedilu: „Gvineja“) dne 23. decembra 2008, povzročene težje kršitve bistvenih elementov iz člena 9 Sporazuma iz Cotonouja. Evropska unija je v izjavi predsedstva EU z dne 31. decembra 2008 ostro obsodila ta državni udar, saj je v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije, hkrati pa je izrazila svojo pripravljenost, da podpre prehod v demokracijo, ki poteka v Gvineji, in prehod v ponovno ustavno ureditev. Po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja je torej vzpostavila politični dialog z organi na oblasti, da se proučijo razmere in možne rešitve. Ta posvetovanja so potekala v Bruslju 29. aprila 2009.

Na uvodnem sestanku teh posvetovanj so stranke razpravljale o tem, kako organizirati prehod k ponovni ustavni ureditvi ter vzpostavitvi demokratičnega režima po svobodnih in preglednih volitvah. Gvinejski predstavniki so tudi predložili memorandum, v katerem so bile predstavljene faze in pereča vprašanja prehoda. Evropska unija se je med temi izmenjavami seznanila s predlogi gvinejskih predstavnikov, ki so:

Časovni načrt prehoda v demokracijo

Gvinejski predstavniki so potrdili svojo zavezanost časovnemu načrtu, ki ga je 17. marca 2009 predložila koalicijska skupina, imenovana Coalition des Forces vives, ter ga je z odlokom št. 50 z dne 28. marca 2009 sprejel predsednik Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj. Po časovnem načrtu si bodo faze sledile v naslednjem kronološkem redu:

nadaljevanje vpisa v volilni imenik v skladu z volilnim zakonikom,

ustanovitev Nacionalnega sveta za prehod v demokracijo,

začetek dejavnosti za dopolnitev temeljnega zakona,

izdelava in razdeljevanje volilnih kart,

sprejetje sprememb k temeljnemu zakonu,

parlamentarne volitve,

predsedniške volitve,

ponoven začetek dela preiskovalne komisije v zvezi s tragičnimi dogodki junija 2006 ter januarja in februarja 2007.

Nacionalni svet za prehod v demokracijo

Gvinejski predstavniki so potrdili, da se maja 2009 ustanovi Nacionalni svet za prehod v demokracijo, kot je predvideno v časovnem načrtu ter kot je potrdil predsednik Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj s svojim odlokom št. 50.

Evropska unija bo skrbno zagotovila, da bodo predpisi, ki določajo sestavo, mandat in pooblastila, odražali vključujoč in sporazumen pristop.

Gvinejski predstavniki so potrdili, da je Nacionalni forum, predviden v memorandumu, neodvisen od ustanovitve Nacionalnega sveta za prehod v demokracijo in da ta ne bo vplivala na njegov dejanski začetek delovanja.

Dopolnitev temeljnega zakona

Gvinejski predstavniki so Evropsko unijo seznanili, da nameravajo Nacionalni svet za prehod v demokracijo prositi, naj začne pred volitvami izvajati dopolnitev temeljnega zakona in nekaterih organskih zakonov, zlasti volilnega zakonika.

Evropska unija bo pri tem pazila, da bo delo po eni strani omejeno na vidike, potrebne za prehod v demokracijo in organizacijo volitev, po drugi strani pa da ne bo negativno vplivalo na razpored časovnega načrta.

Volitve

Gvinejski predstavniki so se obvezali, da se bodo držali volilnega koledarja iz časovnega načrta, in sicer organizacije parlamentarnih volitev 11. oktobra 2009 ter prvega in drugega kroga predsedniških volitev 13. in 27. decembra 2009. Evropska unija bo zagotovila, da se bodo ti datumi spoštovali.

Gvinejski predstavniki so potrdili, da so se predsednik in člani Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj ter ministrski predsednik prehodne vlade zavezali, da ne bodo kandidirali na volitvah. Evropska unija meni, da je ta zaveza bistvena in da mora biti potrjena z uradno odločbo.

Glede priprave in poteka volitev so gvinejski predstavniki natančno določili naslednje ukrepe, s katerimi se bodo zagotovile svobodne in pregledne volitve:

odgovornost za organizacijo in izvedbo volitev je bila z odlokom št. 015 predsednika Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj z dne 4. januarja 2009 v celoti zaupana Neodvisni nacionalni volilni komisiji,

Gvineja namerava zahtevati mednarodno misijo za opazovanje volitev in se tudi zavezuje, da bo k opazovanju volitev povabila gvinejsko civilno družbo,

sprejeti so bili ukrepi, s katerimi se bo kandidatom na volitvah zagotovil enakopraven dostop do medijev,

za razreševanje volilnih sporov in objavo rezultatov volitev bo vzpostavljen ustavni oddelek vrhovnega sodišča.

Glede financiranja volitev bo podroben proračun, razčlenjen po dejavnostih, predložen v pregled Mednarodni kontaktni skupini za Gvinejo.

Človekove pravice, pravna država in javno upravljanje

Evropska unija se je seznanila z dejavnostmi gvinejske vlade, in sicer s zdajšnjimi prizadevanji v boju proti prometu s prepovedanimi drogami, nekaznovanosti in korupciji ter z zavezo, da bo izvajala revizije za reformo javnih financ. V tem okviru Evropska unija pripisuje poseben pomen zavezam, ki so jih sprejeli gvinejski predstavniki za spoštovanje načel pravne države, človekovih pravic in dobrega javnega upravljanja, zlasti:

potrditvi, da ni pridržanega nobenega političnega zapornika,

ponovni vzpostavitvi civilnega in kazenskega oddelka vrhovnega sodišča, ki deluje kot najvišji organ sodne oblasti v državi,

spoštovanju pravic oseb, pridržanih zaradi kaznivih dejanj s področja občega prava, predvsem njihove pravice do pravne pomoči od prijetja in do pravičnega sojenja pred pristojnim pravosodnim organom,

spoštovanju načela enakosti pred zakonom,

vračilu sredstev, izterjanih na podlagi revizij, v državno blagajno, da se lahko upoštevajo v državnem proračunu,

ponoven začetek dela preiskovalne komisije v zvezi s tragičnimi dogodki junija 2006 ter januarja in februarja 2007, takoj po vzpostavitvi novoizvoljene vlade.

Evropska unija je ocenila, da je gvinejska stran sprejela na splošno zadovoljive zaveze, zato se je po členu 96(2)(c) Sporazuma iz Cotonouja odločila sprejeti naslednje ustrezne ukrepe za postopno obnovitev sodelovanja, ki bodo spremljali prehod v demokracijo:

1.

Evropska unija bo tudi v prihodnosti financirala ukrepe za nujno humanitarno pomoč, s katerimi bo nudila neposredno podporo ljudem ter pomagala pri političnem prehodu in izhodu iz krize. V tem okviru je treba omeniti, da bi se lahko zagotovila dodatna podpora za pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev, in sicer z uporabo sredstev B 10. ERS ter, če bodo gvinejski organi pravočasno poslali povabilo, z vzpostavitvijo misije za opazovanje volitev. Evropska komisija bo tudi še naprej financirala že veljavne pogodbe za dejavnosti, ki se razlikujejo od navedenih.

2.

Takoj po dejanski ustanovitvi Nacionalnega sveta za prehod v demokracijo, katerega mandat, pooblastila in sestavo so sporazumno določile zainteresirane strani za prehod v demokracijo v Gvineji, bodo odpravljeni varstveni ukrepi, sprejeti za programe in projekte, ki se že izvajajo v okviru 9. in predhodnih ERS, z izjemo projektov za sanacijo javnih zgradb ter v podporo decentralizaciji.

3.

Takoj ko bo objavljen volilni imenik in odlok, v katerem bodo določeni datumi volitev ter uradni začetek volilne kampanje, bodo odpravljeni vsi varstveni ukrepi, sprejeti za programe in projekte, ki se že izvajajo v okviru 9. in predhodnih ERS.

4.

Hkrati z nadaljevanjem programa Mednarodnega denarnega sklada in ponovnim začetkom pobude za odpis dolgov močno zadolženim revnim državam bi lahko Evropska unija prispevala 8 milijonov EUR, s katerimi bi se pri Evropski investicijski banki pokrile zamude pri odplačevanju posojil, ki izhajajo iz sredstev ERS, z uporabo sredstev B 10. ERS Ta podpora se bo lahko uporabila, ko bo po zaključku uradnega roka za oddajo kandidatur za predsedniške volitve potrjeno, da predsednik in člani Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj ter ministrski predsednik prehodne vlade ne bodo kandidirali.

5.

Strateški dokument in nacionalni indikativni program za Gvinejo v višini okvirnega zneska 237 milijonov EUR, ki bo po izvedbi parlamentarnih in predsedniških volitev ter dejanski namestitvi izvoljenih članov parlamenta posodobljen, bo ponovno predmet pogajanj in podpisa. V vmesnem pregledu 10. ERS, katerega ugotovitve so predvidene za leto 2010, se bo analiziral napredek pri izvajanju in se bo lahko zaključila ponovna ocena sredstev, namenjenih Gvineji.

Evropska komisija si za zagotovitev dobrega uresničevanja ukrepov sodelovanja, če bo potrebno, pridržuje pravico, da v celoti ali deloma ponovno prevzame funkcije nacionalnega odredbodajalca ERS.

Kot del postopka po členu 96 Sporazuma iz Cotonouja bo Evropska unija v obdobju 24 mesecev še naprej skrbno spremljala razmere v Gvineji. Med tem obdobjem bo v okviru člena 8 Sporazuma iz Cotonouja potekal okrepljen dialog z gvinejsko vlado, ki bo spremljal postopek prehoda v demokracijo, predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija pa bosta izvajala redne preglede. Prva misija spremljanja bo opravljena prej kot v šestih mesecih.

Evropska unija si pridržuje pravico, da spremeni zgoraj opisane „ustrezne ukrepe“ glede na to, kakšen napredek bo dosežen pri izvajanju zavez, zlasti tistih iz razdelka „Človekove pravice, pravna država in javno upravljanje“.

Obe strani se zavezujeta, da bosta z novoizvoljeno vlado nadaljevali reden političen dialog v okviru člena 8 Sporazuma iz Cotonouja glede reform na področju političnega, pravosodnega in gospodarskega upravljanja ter reform varnostnega sektorja.

S spoštovanjem,

V Bruslju,

Za Svet

Za Komisijo

PRILOGA: LISTA ZAVEZ

Zaveze partneric

Gvinejska stran

Evropska unija

0.

Sedanje razmere.

0.

Nadaljnje financiranje že veljavnih pogodb ter ukrepov za nujno humanitarno pomoč za neposredno podporo ljudem ter pomoč pri političnem prehodu in izhodu iz krize. Možnost zagotovitve dodatne podpore za pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev, in sicer z uporabo sredstev B 10. ERS ter, če bodo gvinejski organi pravočasno poslali povabilo, z vzpostavitvijo misije za opazovanje volitev. Koliko sredstev bo dodeljenih za regionalne projekte, ki zajemajo Gvinejo, se bo proučilo za vsak primer posebej. Varstveni ukrepi, ki se nanašajo na drugo sodelovanje v okviru 9. in predhodnih ERS, ostajajo v veljavi.

1.

Ustanovitev Nacionalnega sveta za prehod v demokracijo, katerega mandat, pooblastila in sestavo so sporazumno določile zainteresirane strani za prehod v demokracijo v Gvineji.

1.

Odprava varstvenih ukrepov, sprejetih za programe in projekte, ki se že izvajajo v okviru 9. in predhodnih ERS, z izjemo projektov za sanacijo javnih zgradb ter v podporo decentralizaciji.

2.

Objava volilnega imenika in odloka, v katerem bodo določeni datumi volitev ter uradni začetek volilne kampanje.

2.

Odprava vseh varstvenih ukrepov, sprejetih za programe in projekte, ki se že izvajajo v okviru 9. in predhodnih ERS.

3.

Zaključek oddaje kandidatur za predsedniške volitve (s čimer se bo potrdilo, da predsednik in člani Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj ter ministrski predsednik prehodne vlade ne bodo kandidirali).

3.

Pokritje zamud pri odplačevanju posojil, ki izhajajo iz sredstev ERS, pri Evropski investicijski banki z uporabo sredstev B 10. ERS, pod pogojem da se nadaljuje program Mednarodnega denarnega sklada in ponovno začne izvajati pobuda za odpis dolgov močno zadolženim revnim državam.

4.

Organizacija svobodnih in preglednih parlamentarnih in predsedniških volitev ter dejanska namestitev izvoljenih.

4.

Po posodobitvi in ponovnih pogajanjih podpis strateškega dokumenta in nacionalnega indikativnega programa v okviru 10. ERS.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

19.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 214/40


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA EUMM GEORGIA/1/2009

z dne 31. julija 2009

o podaljšanju mandata vodje nadzorne misije Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

(2009/619/SZVP)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 25 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa 2008/736/SZVP z dne 15. septembra 2008 o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia (1), in zlasti člena 10(1) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 10(1) Skupnega ukrepa 2008/736/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 25 Pogodbe sprejema ustrezne odločitve v zvezi s političnim nadzorom in strateškim vodenjem misije EUMM Georgia ter da imenuje vodjo misije.

(2)

PVO je 16. septembra 2008 na predlog generalnega sekretarja/visokega predstavnika s svojim Sklepom EUMM/1/2008 (2) imenoval Hansjörga HABERJA za vodjo nadzorne misije Evropske unije v Gruziji do 15. septembra 2009.

(3)

Generalni sekretar/visoki predstavnik je 16. julija 2009 predlagal PVO, naj Hansjörgu HABERJA podaljša mandat še za eno leto, in sicer do 15. septembra 2010 –

SKLENIL:

Člen 1

Mandat Hansjörga HABERJA kot vodje nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) se podaljša do 15. septembra 2010.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se do 15. septembra 2010.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Politični in varnostni odbor

Predsednik

O. SKOOG


(1)  UL L 248, 17.9.2008, str. 26.

(2)  UL L 319, 29.11.2008, str. 79.