I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 695/2009

z dne 31. julija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	27,8
	XS	31,8
	ZZ	29,8
0707 00 05	MK	25,2
	TR	100,7
	ZZ	63,0
0709 90 70	TR	98,7
0709 90 70	ZZ	98,7
0805 50 10	AR	57,8
	UY	54,4
	ZA	63,0
	ZZ	58,4
0806 10 10	EG	146,9
	MA	136,8
	TR	87,6
	ZA	127,1
	ZZ	124,6
0808 10 80	AR	74,7
	BR	76,7
	CL	89,2
	CN	81,7
	NZ	101,3
	US	105,4
	ZA	89,2
	ZZ	88,3
0808 20 50	AR	83,2
	CL	77,9
	TR	153,3
	ZA	106,6
	ZZ	105,3
0809 20 95	CA	324,1
	TR	267,9
	US	318,6
	ZZ	303,5
0809 30	TR	159,0
0809 30	ZZ	159,0
0809 40 05	BA	39,5
0809 40 05	ZZ	39,5

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 696/2009

z dne 31. julija 2009

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. avgusta 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)	Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)	Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. avgusta 2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. avgusta 2009 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125.

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. avgusta 2009

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	65,86
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	33,54
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	33,54
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	70,85

(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

16.7.2009-30.7.2009

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minnéapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	169,99	88,81	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	170,60	160,60	140,60	71,58
Premija za Zaliv	—	18,56	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	6,22	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	21,11 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	19,59 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/11

DIREKTIVA 2009/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o krmilju kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 75/321/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o krmilju kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 75/321/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije, predvidenih v Direktivi Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) in ki določa tehnične predpise v zvezi z načrtovanjem in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi s krmiljem. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije, predvidenega v Direktivi 2003/37/ES, za vsak tip traktorja. Zato se določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečenih strojih ter o njihovih sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil uporabljajo za to direktivo.

(3)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge II –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. „Traktor (kmetijski ali gozdarski)“ pomeni vsako motorno vozilo, opremljeno s kolesi ali gosenicami in vsaj dvema osema, katerega glavna funkcija je njegova vlečna moč in ki je posebej namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali za pogon določenih strojev, strojne opreme ali priklopnikov, namenjenih uporabi v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevažanje tovora ali potnikov.

2. Ta direktiva se uporablja samo za traktorje, opredeljene v odstavku 1, ki so opremljeni s kolesi s pnevmatiko in imajo največjo konstrukcijsko določeno hitrost med 6 in 40 km/h.

Člen 2

1. Države članice ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije, izdaje dokumenta iz člena 2(u) Direktive 2003/37/ES, ali podelitve nacionalne homologacije za tip traktorja zaradi razlogov v zvezi s krmiljem, če to izpolnjuje zahteve iz Priloge I.

2. Države članice ne smejo več izdati dokumenta iz člena 2(u) Direktive 2003/37/ES za tip traktorja, če ne izpolnjuje zahtev te direktive.

Države članice lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za tip traktorja, če ne izpolnjuje zahtev te direktive.

Člen 3

Države članice ne smejo zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka uporabe ali uporabe traktorjev zaradi razlogov, v zvezi s krmiljem, če izpolnjuje zahteve iz Priloge I.

Člen 4

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz Priloge I tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(3) Direktive 2003/37/ES.

Člen 5

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Direktiva 75/321/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON

(1) UL C 161, 13.7.2007, str. 38.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (UL C 146 E, 12.6.2008, str. 73) in Sklep Sveta z dne 22. junija 2009.

(3) UL L 147, 9.6.1975, str. 24.

(4) Glej del A Priloge II.

(5) UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

PRILOGA I

1. OPREDELITEV POJMOV

1.1 Krmilje

Izraz „krmilje“ pomeni vso opremo, katere namen je spremeniti smer gibanja traktorja.

Krmilje lahko vsebuje:

—	napravo za upravljanje krmilja,

—	napravo za prenos upravljanja krmilja,

—	krmiljena kolesa,

—	če je treba, posebno opremo za proizvodnjo pomožne ali tuje sile za krmiljenje.

1.1.1 Naprava za upravljanje krmilja

Izraz „naprava za upravljanje krmilja“ označuje sestavne dele, ki jih voznik neposredno upravlja, da usmerja traktor.

1.1.2 Naprava za prenos upravljanja krmilja

Izraz „naprava za prenos upravljanja krmilja“ označuje vse dele med napravo za upravljanje krmilja in krmiljenimi kolesi, razen posebne opreme, kot je opredeljena v točki 1.1.4. Naprava za prenos upravljanja krmilja je lahko mehanska, hidravlična, pnevmatska, električna ali pa kombinacija naštetih.

1.1.3 Krmiljena kolesa

Izraz „krmiljena kolesa“ pomeni:

—	kolesa, katerih smer se lahko neposredno ali posredno spremeni, z namenom spremembe smeri gibanja traktorja,

—	vsa kolesa zgibno krmiljenih traktorjev,

—	kolesa na isti osi, katerih obodna hitrost se lahko spremeni, z namenom spremembe smeri gibanja traktorja.

Samosledna kolesa niso krmiljena kolesa.

1.1.4 Posebna naprava

Izraz „posebna naprava“ označuje tisti del krmilja, ki proizvaja pomožno ali tujo silo za krmiljenje. Taka sila se lahko pridobi s katerim koli mehaničnim, hidravličnim, pnevmatičnim ali električnim sistemom, ali s katero koli kombinacijo naštetih sistemov (na primer: s tlačno oljno črpalko, z zračnim kompresorjem ali akumulatorjem itd.)

1.2 Različne vrste krmilja

1.2.1

Odvisno od izvora sile, ki je potrebna za krmiljenje koles in spremembo smeri gibanja, poznamo naslednje vrste krmilja:

1.2.1.1

Ročno krmilje pri katerem se sila za upravljanje pridobi samo z mišično močjo voznika;

1.2.1.2

Krmilje s pomožno silo, kjer se povečana sila za upravljanje pridobi z mišično močjo voznika in s posebno napravo, navedeno v točki 1.1.4.

Upravljanje, pri katerem se sila za upravljanje v normalnih okoliščinah pridobi le s posebnimi napravami, opredeljenimi v točki 1.1.4, vendar pa je v primeru okvare posebnih naprav mogoče za upravljanje uporabiti mišično moč voznika, spada ta vrsta krmilnih mehanizmov v: „krmilni mehanizem s pomožno silo za upravljanje“;

1.2.1.3

Krmilje s tujo silo je krmilje, pri katerem se sila za upravljanje pridobi samo s posebno napravo, navedeno v točki 1.1.4.

1.3 Sila za upravljanje

Izraz „sila za upravljanje“ označuje silo, ki jo voznik izvaja na napravi za upravljanje krmilja, da bi usmerjal traktor.

2. ZAHTEVE V ZVEZI Z IZDELAVO, VGRADNJO IN PREGLEDI

2.1 Splošne zahteve

2.1.1

Krmilje mora zagotoviti enostavno in varno krmiljenje traktorja in mora ustrezati podrobnim zahtevam, ki so določene v točki 2.2.

2.2 Posebne zahteve

2.2.1 Naprava za upravljanje krmilja

2.2.1.1

Naprava za upravljanje krmilja mora biti priročna za uporabo in prijem. Projektirana mora biti tako, da omogoča postopno spremembo smeri. Smer gibanja naprave mora biti enaka zaželeni spremembi smeri traktorja.

2.2.1.2

Potrebna sila za upravljanje, ki je potrebna za dosego obračalnega kroga s polmerom 12 m iz stanja popolne poravnanosti krmiljenih koles, ne sme preseči 25 daN. Če se pri krmilju s pomožno silo, ki ni povezano z drugo opremo, prekine dovod pomožne sile, potrebna sila za upravljanje ne sme presegati 60 daN.

2.2.1.3

Da se preveri uskladitev z zahtevami točke 2.2.1.2, mora traktor na suhi, ravni površini, ki nudi dober oprijem pnevmatik, iz vožnje naravnost, opisati spiralno gibanje pri hitrosti 10 kilometrov na uro. Sila na napravi za upravljanje krmilja, ki je potrebna za upravljanje, se beleži do trenutka, dokler ne doseže položaja, ki ustreza traktorju, ki vstopa v obračalni krog s polmerom 12 m. Trajanje preskusa (kar pomeni: čas od trenutka, ko se naprava za upravljanje krmilja prvič uporabi, in trenutkom, ko doseže položaj, pri katerem se opravijo meritve) ne sme presegati pet sekund v normalnih okoliščinah in osem sekund, če posebna naprava za povečanje sile upravljanja preneha delovati. En zavoj mora biti izpeljan na levo in en zavoj na desno stran smeri vožnje.

Pri preskusu mora biti traktor obremenjen do svoje največje tehnično dovoljene mase. Porazdelitev mase na osi in tlak v pnevmatikah mora biti v skladu z navodili proizvajalca.

2.2.2 Naprava za prenos upravljanja krmilja

2.2.2.1

Krmilje ne sme vključevati niti električne niti izključno pnevmatične naprave za prenos upravljanja krmilja.

2.2.2.2

Naprave za prenos upravljanja krmilja morajo biti konstruirane tako, da izpolnjujejo vse obratovalne zahteve. Dostop za vzdrževanje in pregled mora biti enostaven.

2.2.2.3

Pri napravah za prenos upravljanja krmilja, ki niso izključno hidravlične, mora biti traktor mogoče krmiliti tudi, če pride do prenehanja delovanja hidravličnih ali pnevmatskih elementov, ki sestavljajo napravo za prenos upravljanja krmilja.

2.2.2.4

Naprave za prenos upravljanja krmilja, ki se upravljajo izključno hidravlično, in posebne naprave, kot so opredeljene v točki 1.1.4, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

2.2.2.4.1

Ena ali več varnostnih naprav za omejevanje tlaka morajo varovati celotni hidravlični sistem ali njegove dele pred previsokim tlakom.

2.2.2.4.2

Varnostna naprava za omejevanje tlaka mora biti naravnana tako, da ne presega tlaka T, ki je enak največjemu delovnemu tlaku, ki ga določi proizvajalec.

2.2.2.4.3

Cevne napeljave morajo imeti take tehnične karakteristike in mere, da zdržijo obremenitev štirikratnega tlaka T (ki ga dovolijo naprave za omejevanje tlaka). Cevne napeljave morajo biti nameščene na zaščitenih mestih in razporejene tako, da je nevarnost poškodbe zaradi trčenja ali pretresov majhna in je nevarnost poškodbe zaradi predrgnjenja zanemarljiva.

2.2.3 Krmiljena kolesa

2.2.3.1

Vsa kolesa so lahko krmiljena kolesa.

2.2.4 Posebna naprava

2.2.4.1

Posebna naprava, opredeljena v točki 1.1.4, ki se uporablja pri vrstah krmilja določenih v točkah 1.2.1.2 in 1.2.1.3, je dovoljena v naslednjih okoliščinah:

2.2.4.1.1

Če je traktor opremljen s posebno napravo za pomožno silo upravljanja, kot je opredeljena v točki 1.2.1.2, ga mora biti mogoče voziti tudi, če pride do prenehanja delovanja posebne naprave, kot je že navedeno v točki 2.2.1.2. Če posebna naprava za pomožno silo upravljanja nima svojega izvora energije, mora biti opremljena z akumulatorjem energije. Ta akumulator energije se lahko nadomesti z neodvisno napravo, ki krmilnemu mehanizmu daje energijo prednostno pred drugimi sistemi, ki so sočasno povezani s skupnim izvorom energije. Če obstaja hidravlična povezava med hidravličnim krmiljem in hidravličnim zavornim sistemom in če imata oba sistema isti izvor energije, ne sme sila, potrebna za upravljanje krmilja, ne glede na določbe Direktive Sveta 76/432/EGS z dne 6. aprila 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (1), presegati 40daN, če bi kateri koli od obeh sistemov prenehal delovati. Če je izvor energije stisnjen zrak, mora biti zračni rezervoar zavarovan z nepovratnim ventilom.

Kadar energijo za krmiljenje v normalnih okoliščinah daje samo posebna naprava, kot je opredeljena v točki 1.1.4, mora biti krmilje s pomožno silo opremljeno z napravo, ki pri prenehanju delovanja posebne naprave, takrat ko sila, potrebna za upravljanje, preseže 25 daN, z optičnim ali zvočnim signalom opozori na tako prenehanje delovanja posebne naprave.

2.2.4.1.2

Če je traktor opremljen s krmiljem s tujo silo, kot je opredeljeno v točki 1.2.1.3, in če je tak mehanizem popolnoma hidravličen, mora biti mogoče v primeru okvare posebne naprave ali motorja izvesti dva manevra, opredeljena v točki 2.2.1.3, z uporabo posebne dodatne naprave. Ta posebna dodatna naprava je lahko rezervoar s stisnjenim zrakom ali plinom. Kot posebna dodatna naprava se lahko uporabi oljna črpalka ali kompresor, če to napravo poganja vrtenje traktorskih koles in je z njimi v stalni neizklopljivi povezavi. V primeru odpovedi posebne naprave, mora optični ali zvočni signal opozoriti na tako napako.

2.2.4.1.2.1

Če je posebna naprava pnevmatična, mora biti opremljena z rezervoarjem s stisnjenim zrakom, ki je zavarovan z nepovratnim ventilom. Zmogljivost rezervoarja s stisnjenim zrakom se izračuna tako, da je možno opraviti vsaj sedem celotnih zasukov (od ene do druge skrajne lege krmiljenih koles) preden tlak v rezervoarju pade na polovico vrednosti delovnega tlaka. Preskus se mora opraviti s krmiljenimi kolesi dvignjenimi od tal.

(1) UL L 122, 8.5.1976, str. 1.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 6)

Direktiva Sveta 75/321/EGS (UL L 147, 9.6.1975, str. 24)
Direktiva Sveta 82/890/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 45)	Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 75/321/EGS v členu 1(1)
Direktiva Komisije 88/411/EGS (UL L 200, 26.7.1988, str. 30)
Direktiva 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 10.10.1997, str. 24)	Samo v zvezi s sklicevanji na Direktivo 75/321/EGS v prvi alinei člena 1
Direktiva Komisije 98/39/ES (UL L 170, 16.6.1998, str. 15)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe

(iz člena 6)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
75/321/EGS	22. november 1976	—
82/890/EGS	22. junij 1984	—
88/411/EGS	30. september 1988 (1)	—
97/54/ES	22. september 1998	23. september 1998
98/39/ES	30. april 1999 (2)	—

(1) V skladu s členom 2 Direktive 88/411/EGS:

„1. Nobena država članica ne sme od 1. oktobra 1988:

—	zavrniti podelitve EGS-homologacije za tip traktorja, izdaje dokumenta, navedenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije ali

—	prepovedati začetka uporabe traktorjev,

če je krmilje tega tipa traktorja ali traktorjev skladno z določbami te direktive.

2. Države članice od 1. oktobra 1989:

—	ne smejo več izdajati dokumenta, navedenega v zadnji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, za tip traktorja, katerega krmilje ni skladno z določbami te direktive,

—	lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za tip traktorja, katerega krmilje ni skladno z določbami te direktive.“

(2) V skladu s členom 2 Direktive 98/39/ES:

„1. Od 1. maja 1999 ne sme nobena država članica

—	glede na tip traktorja zavrniti podelitve ES-homologacije, izdaje dokumenta, ki je omenjen v tretji alinei člena 10(1) Direktive Sveta 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije ali

—	prepovedati začetka uporabe traktorja,

če ti traktorji ustrezajo zahtevam Direktive 75/321/EGS, spremenjene s to direktivo.

2. Od 1. oktobra 1999 države članice:

—	ne smejo več izdajati dokumenta iz tretje alinee člena 10(1) Direktive 74/150/EGS za tip traktorja, ki ne ustreza zahtevam Direktive 75/321/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo,

—	lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije glede na tip traktorja, če ta ne ustreza zahtevam Direktive 75/321/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.“

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 75/321/EGS	Direktiva 98/39/ES	Ta direktiva
Člen 1		Člen 1
	Člen 2	Člen 2
Člena 3 in 4		Člena 3 in 4
Člen 5(1)		—
Člen 5(2)		Člen 5
—		Člen 6
—		Člen 7
Člen 6		Člen 8
Priloga		Priloga I
—		Priloga II
—		Priloga III

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/18

DIREKTIVA 2009/76/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 77/311/EGS z dne 29. marca 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (3), je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 77/311/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije, predvidenih v Direktivi Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) in ki določa tehnične predpise za načrtovanje in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi z ravnijo hrupa, ki ga zaznavajo vozniki. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije, predvidenega v Direktivi 2003/37/ES, za vsak tip traktorja. Zato se določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečenih strojih ter o sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah teh vozil uporabljajo za to direktivo.

(3)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge IV –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. V tej direktivi „traktor“ (kmetijski ali gozdarski) pomeni vsako motorno vozilo, ki je opremljeno s kolesi ali gosenicami in ima vsaj dve osi, katerega glavna funkcija je vlečna moč in ki je namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali pogon nekaterih strojev, strojne opreme ali priklopnikov, namenjenih za uporabo v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevažanje tovora in potnikov.

2. Ta direktiva se uporablja samo za traktorje, opredeljene v odstavku 1, ki so opremljeni s kolesi s pnevmatiko in imajo največjo konstrukcijsko določeno hitrost med 6 in 40 km/h.

Člen 2

1. Države članice ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip traktorja zaradi razlogov v zvezi z ravnjo hrupa, ki ga zaznava voznik, če je ta raven v naslednjih mejah:

—	90 dB(A) v skladu s pogoji iz Priloge I ali

—	86 dB(A) v skladu s pogoji iz Priloge II.

2. Za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam te direktive, države članice glede predmeta te direktive:

—	ne smejo podeljevati ES-homologacije,

—	lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije.

3. Za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam te direktive, države članice glede predmeta te direktive:

—	štejejo, da potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila v skladu z določbami Direktive 2003/37/ES, niso več veljavna za namen člena 7(1) navedene direktive,

—	lahko zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takšnih novih vozil.

4. Države članice ne smejo prepovedati registracije, prodaje, začetka uporabe ali uporabe traktorja zaradi razlogov v zvezi z ravnjo hrupa, ki ga zaznava voznik, če je ta raven v naslednjih mejah:

—	90 dB(A) v skladu s pogoji iz Priloge I ali

—	86 dB(A) v skladu s pogoji iz Priloge II.

Člen 3

V tej direktivi „kabina“ pomeni vsako ogrodje, zgrajeno iz trdnih sestavnih delov, prozorno ali ne, ki popolnoma obkroža voznika in ga izolira od zunanjosti ter je med delovanjem lahko stalno zaprto.

Člen 4

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da prodajne predstavitve in oglaševanje z ničimer ne nakazujejo, da imajo traktorji v zvezi z ravnjo hrupa, ki jo zazna voznik, značilnosti, ki jih v resnici nimajo.

Člen 5

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz prilog I, II in III tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(3) Direktive 2003/37/ES.

Člen 6

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Direktiva 77/311/EGS, kakor je bila spremenjena s predpisi iz dela A Priloge IV, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge IV.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 8

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 9

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON

(1) UL C 120, 16.5.2008, str. 15.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. junija 2009.

(3) UL L 105, 28.4.1977, str. 1.

(4) Glej del A Priloge IV.

(5) UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

PRILOGA I

NAPRAVE, POGOJI IN METODA MERJENJA

1. MERSKA ENOTA IN MERILNE NAPRAVE

1.1 Merska enota

Raven hrupa LA se meri v dB z A-uteženjem, izraženo kot dB(A).

1.2 Merilne naprave

Raven hrupa, ki ga zazna voznik, se meri z napravo za merjenje ravni hrupa, kakor je opisana v prvi izdaji publikacije št. 179 leta 1965 Mednarodne komisije za elektrotehniko.

Pri spremenljivih rezultatih je treba vzeti povprečje najvišjih vrednosti.

2. POGOJI MERJENJA

Meritve se opravljajo pod naslednjimi pogoji:

2.1	traktor mora biti neobremenjen, tj. brez neobvezne opreme, imeti pa mora hladilno sredstvo, mazivo, poln rezervoar goriva, orodje in voznika. Ta ne sme nositi nobenih nenavadno debelih oblačil, šala ali klobuka. Na traktorju ne sme biti nobenega predmeta, ki bi lahko izkrivljal raven hrupa;

2.2	pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec; motor, prenos in pogonske osi morajo imeti normalno delovno temperaturo, če so nameščeni zasloni hladilnika, pa morajo biti med meritvami odprti;

2.3

če bi na raven hrupa lahko vplivala dodatna oprema, ki jo poganja motor ali pa ima lasten pogon, na primer brisalci vetrobranskega stekla, ventilator za topli zrak ali priključna gred, ob izvajanju meritev ne sme delovati; deli, ki navadno delujejo sočasno z motorjem, kot je na primer ventilator za hlajenje motorja, morajo ob opravljanju meritev delovati;

2.4

preskuševališče mora biti na odprtem in dovolj tihem kraju; lahko ima na primer obliko odprtega prostora s 50-metrskim polmerom z osrednjim delom s polmerom vsaj 20 m, ki je praktično vodoraven, ali vodoravnim delom z utrjenim voziščem s čimbolj gladko površino in čim manj žlebovi ali fugami. Pot mora biti čimbolj čista in suha (npr. brez peska, listja, snega itd.). Nagibi in neravnine so sprejemljivi samo, če so nihanja ravni hrupa, ki jih povzročajo, v mejah dopustnih odstopanj merilne naprave;

2.5	površina poti mora biti takšna, da kolesa ne povzročajo pretiranega hrupa;

2.6	vreme mora biti lepo in suho z malo vetra ali brez njega. Raven okoliškega hrupa, ki ga voznik zaznava zaradi vetra ali drugih virov hrupa, mora biti vsaj 10 dB(A) pod ravnjo hrupa traktorja;

2.7

če se za izvajanje meritev uporablja vozilo, ga je treba vleči oziroma voziti na zadostni razdalji od traktorja, da se prepreči vsaka motnja. Znotraj 20 m na vsaki strani preskušanega traktorja niti bližje kot 20 m pred traktorjem in za njim ne sme biti med meritvami nobenega predmeta, ki bi oviral meritve hrupa, niti odbojnih površin. Ta pogoj je izpolnjen, če tako povzročena nihanja ravni hrupa ostanejo v mejah dopustnih odstopanj; če ne, je treba meritve ustaviti, dokler traja motnja;

2.8	vse meritve posamezne serije je treba opraviti na isti poti.

3. METODA MERJENJA

3.1

Mikrofon mora biti nameščen 250 mm od srednje ravnine sedeža na tisti strani, kjer je raven hrupa višja.

Opna mikrofona mora biti obrnjena naprej, središče mikrofona pa mora biti 790 mm nad referenčno točko sedeža, opisano v Prilogi III, in 150 mm pred njo. Izogibati se je treba pretiranemu tresenju mikrofona.

3.2

Najvišja raven hrupa v dB(A) se določi na naslednji način:

3.2.1

vse odprtine (npr. vrata, okna) v traktorjih z zaprtim serijsko izdelanim kabinskim ogrodjem morajo biti med začetno serijo meritev zaprte;

3.2.1.1

med drugo serijo meritev morajo biti odprte, če odprte ne ogrožajo varnosti na cesti, navzgor ali navzdol zložljiva vetrobranska stekla pa morajo ostati zaprta;

3.2.2

hrup je treba izmeriti ob uporabi počasnega odziva merilnika zvoka ob obremenitvi motorja, ustrezni največjemu hrupu v prestavi, ki omogoča hitrost vožnje, najbližjo 7,5 km/h v smeri naprej.

Krmilni vzvod regulatorja vrtilne hitrosti mora biti popolnoma odprt. Začeti je treba brez obremenitve motorja, potem pa obremenitev povečevati, dokler se ne ugotovi najvišja raven hrupa. Pri vsaki spremembi obremenitve je treba pred merjenjem počakati, da se raven hrupa stabilizira;

3.2.3

nato je treba izmeriti hrup z uporabo počasnega odziva merilnika zvoka ob obremenitvi, ki ustreza največji ravni hrupa v kateri koli drugi prestavi, razen tisti iz točke 3.2.2, kjer je izmerjena raven hrupa vsaj 1 dB(A) nad ravnjo, izmerjeno v prestavi iz točke 3.2.2.

3.2.4

hrup je treba meriti pri največji konstrukcijsko določeni hitrosti neobremenjenega traktorja.

3.3

V poročilu o preskusu je treba navesti meritve ravni hrupa, opravljene pod naslednjimi pogoji:

3.3.1

v prestavi, ki omogoča hitrost, najbližjo 7,5 km/h;

3.3.2

v kateri koli drugi prestavi, če so izpolnjeni pogoji iz točke 3.2.3;

3.3.3

ob največji konstrukcijsko določeni hitrosti.

4. VREDNOTENJE REZULTATOV

Rezultati meritev, navedenih v točkah 3.2.1, 3.2.2, 3.2.3 in 3.2.4, ne smejo presegati vrednosti, določenih členu 2.

PRILOGA II

NAPRAVE, POGOJI IN METODA MERJENJA

1. MERSKA ENOTA IN MERILNA NAPRAVA

1.1 Merska enota

Raven hrupa LA se meri v dB z A-uteženjem, izraženo kot dB(A).

1.2 Merilna naprava

Raven hrupa, ki ga zazna voznik, se meri z napravo za merjenje ravni hrupa, kakor je opisana v prvi izdaji publikacije št. 179 iz leta1965 Mednarodne komisije za elektrotehniko.

Pri spremenljivih rezultatih je treba vzeti povprečje najvišjih vrednosti.

2. POGOJI MERJENJA

Meritve se opravljajo pod naslednjimi pogoji:

2.1	traktor mora biti neobremenjen, tj. brez neobvezne opreme, imeti pa mora hladilno sredstvo, mazivo, poln rezervoar goriva, orodje in voznika. Ta ne sme nositi nobenih nenavadno debelih oblačil, šala ali klobuka. Na traktorju ne sme biti nobenega predmeta, ki bi lahko izkrivljal raven hrupa;

2.2	pnevmatike morajo biti napolnjene do tlaka, ki ga priporoča proizvajalec, motor, prenos in pogonske osi morajo imeti normalno delovno temperaturo, če so nameščeni zasloni hladilnika, pa morajo biti med meritvami odprti;

2.3

2.4

preskuševališče mora biti na odprtem in dovolj tihem kraju; lahko ima na primer obliko odprtega prostora s 50-metrskim polmerom z osrednjim delom s polmerom vsaj 20 m, ki je praktično vodoraven, ali vodoravnim delom z utrjenim voziščem s čimbolj gladko površino in čim manj žlebovi ali fugami. Pot mora biti čimbolj čista in suha (npr. brez peska, listja snega itd.). Nagibi in neravnine so sprejemljivi samo, če so nihanja ravni hrupa, ki jih povzročajo, v mejah dopustnih odstopanj merilne naprave;

2.5	površina poti mora biti takšna, da kolesa ne povzročajo pretiranega hrupa;

2.6	vreme mora biti lepo in suho z malo vetra ali brez njega. Raven okoliškega hrupa, ki ga voznik zaznava zaradi vetra ali drugih virov hrupa, mora biti vsaj 10 dB(A) pod ravnjo hrupa traktorja;

2.7

2.8	vse meritve posamezne serije je treba opraviti na isti poti.

3. METODA MERJENJA

3.1

Mikrofon mora biti nameščen 250 mm od srednje ravnine sedeža na tisti strani, kjer je raven hrupa višja.

3.2

Raven hrupa se določi na naslednji način:

3.2.1

traktor mora po istem preizkuševalnem vozišču voziti pri nespremenjeni preskusni hitrosti vsaj trikrat po deset sekund;

3.2.2

pri traktorjih s serijsko vgrajenimi zaprtimi kabinami morajo biti med začetno serijo meritev vse odprtine (npr. vrata, okna) zaprte;

3.2.2.1

med drugo serijo meritev morajo biti odprte, če odprte ne ogrožajo varnosti na cesti, navzgor ali navzdol zložljiva vetrobranska stekla pa morajo ostati zaprta;

3.2.3

hrup je treba meriti z uporabo počasnega odziva merilnika zvoka pri najvišji vrtilni frekvenci motorja, in sicer v prestavi, ki pri nazivni vrtilni frekvenci motorja omogoča hitrost, najbližjo 7,5 km/h. Med meritvami traktor ne sme biti obremenjen.

4. VREDNOTENJE REZULTATOV

Rezultati meritev, navedenih v točkah 3.2.2 in 3.2.3, ne smejo presegati vrednosti, določenih v členu 2.

PRILOGA III

DOLOČITEV REFERENČNE TOČKE SEDEŽA

1. OPREDELITEV

1.1	Referenčna točka sedeža (S) je tista točka na vzdolžni simetrijski ravnini sedeža, kjer se sekata dotikalna ravnina spodnjega dela hrbtnega naslona in tista vodoravna ravnina, ki seka spodnjo površino sedežne plošče 150 mm pred referenčno točko sedeža.

2. DOLOČITEV REFERENČNE TOČKE SEDEŽA

2.1	Referenčna točka se določi z napravo, prikazano na slikah 1 in 2 Dodatka k tej prilogi in omogoča simulacijo obremenitve, ki jo povzroči človek.

2.2	Sedež mora biti nameščen na srednji točki razpona, ki ga omogoča navpično uravnavanje, neodvisno od vodoravnega uravnavanja. Za določitev namestitve mikrofona iz oddelka 3 prilog I in II mora biti sedež na srednji točki razpona vodoravnega uravnavanja ali čim bližje tej točki.

3. OPIS NAPRAVE

3.1	Naprava iz točke 2.1 vključuje sedežno ploščo in dve plošči hrbtnega naslona.

3.2	Spodnja plošča hrbtnega naslona mora biti vpeta v območju trtice (A) in ledvenem delu (B), tečaj (B) pa mora biti nastavljiv po višini (glej sliko 2).

4. NAMESTITEV NAPRAVE

Naprava se namesti na naslednji način:

4.1	naprava se namesti na sedež;

4.2	nato se obremeni s silo 550 N v točki 50 mm pred tečajem (A) in hkrati se obe plošči hrbtnega naslona rahlo pritisneta tangencialno na oblogo hrbtnega naslona sedeža;

4.3	če tangente na spodnjo površino hrbtnega naslona ni mogoče točno določiti, je treba spodnjo ploščo hrbtnega naslona v navpičnem položaju lahno pritisniti proti naslonjalu;

4.4	pri sedežih z nastavljivim vzmetenjem, prilagodljivim teži voznika, se to vzmetenje nastavi tako, da je sedež na točki, ki je enako oddaljena od njegovih dveh skrajnih položajev.

Dodatek

PRILOGA IV

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 7)

Direktiva Sveta 77/311/EGS (UL L 105, 28.4.1977, str. 1)
Direktiva Sveta 82/890/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 45)	Samo glede sklicevanj v členu 1(1) na Direktivo 77/311/EGS
Direktiva 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 10.10.1997, str. 24)	Samo glede sklicevanj v prvi alinei člena 1 na Direktivo 77/311/EGS
Odločba Komisije 96/627/ES (UL L 282, 1.11.1996, str. 72)
Odločba Komisije 2000/63/ES (UL L 22, 27.1.2000, str. 66)
Direktiva Komisije 2006/26/ES (UL L 65, 7.3.2006, str. 22)	Samo člen 2 in Priloga II

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe

(iz člena 7)

Akt	Rok za prenos	Datum začetka uporabe
77/311/EGS	1. oktober 1978	—
82/890/EGS	22. junij 1984	—
97/54/ES	22. september 1998	23. september 1998
96/627/ES	29. september 1999	—
2000/63/ES	30. september 2001	—
2006/26/ES	31. december 2006 (1)	—

(1) V skladu s členom 5 Direktive 2006/26/ES:

„1. Z učinkom od 1. januarja 2007, za vozila, ki ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive, ne bodo:

(a)	zavrnile podelitve ES-homologacije ali podelitve nacionalne homologacije;

(b)	prepovedale registracije, prodaje ali začetka uporabe takšnega vozila.

2. Z učinkom od 1. julija 2007, za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive:

(a)	ne smejo več podeljevati ES-homologacije;

(b)	lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije.

3. Z učinkom od 1. julija 2009, za vozila, ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v direktivah 74/151/EGS, 78/933/EGS, 77/311/EGS in 89/173/EGS, kot so bile spremenjene s to direktivo, države članice glede predmeta zadevne direktive:

(a)	štejejo, da potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila skladno z določbami Direktive 2003/37/ES, niso več veljavna za namen člena 7(1);

(b)	lahko zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe takšnih novih vozil.“

PRILOGA V

Korelacijska tabela

Direktiva 77/311/EGS	Direktiva 2006/26/ES	Ta direktiva
Člen 1		Člen 1
Člen 2(1), prva alinea		Člen 2(1) in (4)
Člen 2(1), druga alinea		—
Člen 2(2)		—
	Člen 5(2)	Člen 2(2)
	Člen 5(3)	Člen 2(3)
Členi 3, 4 in 5		Členi 3, 4 in 5
Člen 6(1)		—
Člen 6(2)		Člen 6
—		Člen 7
—		Člen 8
Člen 7		Člen 9
Priloga I		Priloga I
Priloga II		Priloga II
Priloga III		Priloga III
—		Priloga IV
—		Priloga V

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/29

DIREKTIVA 2009/79/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. julija 2009

o ročajih za potnika na dvokolesnih motornih vozilih

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 93/32/EGS z dne 14. junija 1993 o ročajih za potnika na dvokolesnih motornih vozilih (3) je bila bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 93/32/EGS je ena od posamičnih direktiv o postopku ES-homologacije iz Direktive Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil, kakor je bila nadomeščena z Direktivo 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil (5) in določa tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo dvokolesnih motornih vozil v zvezi z ročaji za potnika. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije iz Direktive 2002/24/ES za vse tipe vozil. Zato se določbe Direktive 2002/24/ES v zvezi s sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami vozil nanašajo na to direktivo.

(3)

Ker cilja te direktive, in sicer postopka za podelitev ES-homologacije glede sestavnega dela za ročaje za potnika na tipu dvokolesnega motornega vozila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(4)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, določenih v Prilogi II, del B –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za ročaje za potnika za vse tipe dvokolesnih motornih vozil, kakor so opredeljeni v členu 1 Direktive 2002/24/ES.

Člen 2

Postopek za podelitev ES-homologacije sestavnega dela za ročaje za potnika za tip dvokolesnega motornega vozila in pogoji za prosti pretok takšnih vozil so določeni v poglavjih II in III Direktive 2002/24/ES.

Člen 3

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz Priloge I tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 2002/24/ES.

Člen 4

1. Države članice ne smejo zaradi razlogov, ki se nanašajo na ročaje za potnika:

—	zavrniti podelitve ES-homologacije za določen tip dvokolesnega vozila oziroma za določen tip ročaja za potnika,

—	prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvokolesnih motornih vozil oziroma začetka uporabe ročajev za potnika,

če so ročaji za potnika skladni z zahtevami te direktive.

2. Države članice zavrnejo podelitev ES-homologacije za kateri koli tip dvokolesnega motornega vozila zaradi razlogov, ki se nanašajo na ročaje za potnika, oziroma za kateri koli tip ročaja za potnika, če niso izpolnjene zahteve te direktive.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Direktiva 93/32/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivo, navedeno v Prilogi II, del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, določenih v Prilogi II, del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. ERLANDSSON

(1) UL C 234, 30.9.2003, str. 19.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 25. septembra 2007 (UL C 219 E, 28.8.2008, str. 65) in Sklep Sveta z dne 7. julija 2009.

(3) UL L 188, 29.7.1993, str. 28.

(4) Glej Prilogo II, del A.

(5) UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

PRILOGA I

1. SPLOŠNE ZAHTEVE

Če obstaja možnost za prevoz potnika, mora biti vozilo opremljeno s sistemom za držanje, ki mora imeti obliko pasu ali pa ročaja oziroma ročajev.

1.1 Pas

Pas mora biti pritrjen na sedežu oziroma na drugih delih, ki so povezani z okvirjem, tako, da ga potnik zlahka uporablja. Pas in njegova pritrditev morata biti konstruirana tako, da brez prekinitve zdržita navpično vlečno silo 2 000 N, ki se izvaja v mirovanju na sredino površine pasu pri največjem tlaku 2 Mpa.

1.2 Ročaj

Če se uporablja ročaj, mora biti ta tik ob sedežu in simetričen na vzdolžno srednjo raven vozila.

Ta ročaj mora biti konstruiran tako, da brez preloma zdrži navpično vlečno silo 2 000 N, ki deluje v mirovanju na sredino površine ročaja pri največjem tlaku 2 MPa.

Pri uporabi dveh ročajev morata biti oba simetrično pritrjena vsak na eni strani.

Ta dva ročaja morata biti konstruirana tako, da vsak izmed njih brez preloma zdrži navpično vlečno silo 1 000 N, ki deluje v mirovanju na sredino površine ročaja pri največjem tlaku 1 MPa.

Dodatek 1

Opisni list za ročaje za potnika na tipu dvokolesnega motornega vozila

(se priloži vlogi za podelitev ES-homologacije sestavnega dela, če se predloži ločeno od vloge za podelitev ES-homologacije vozila)

Zaporedna št. (ki jo določi vložnik): …

Vloga za podelitev ES-homologacije sestavnega dela glede na ročaje za potnika na dvokolesnem motornem vozilu mora vključevati podatke, ki so določeni v naslednjih točkah Priloge II k Direktivi Sveta 2002/24/ES:

—

del 1, oddelek A, točke:

—

0.1,

—

0.2,

—	0.4 do 0.6;

—

del 1, oddelek B, točke:

—	1.4 do 1.4.2.

Dodatek 2

Ime homologacijskega organa

Certifikat o ES-homologaciji sestavnega dela za naprave za zadrževanje potnikov na tipu dvokolesnega motornega vozila

VZOREC

Poročilo št. … tehnične službe … z dne …

ES-homologacija sestavnega dela št. … Razširitev št. …

1.	Znamka ali trgovska oznaka vozila: …

2.	Tip vozila: …

3.	Ime in naslov proizvajalca: … …

4.	Ime in naslov zastopnika proizvajalca, če je potrebno: … …

5.	Datum oddaje vozila v postopek: …

6.	ES-homologacija sestavnega dela se podeli/zavrne (1)

Kraj: …

Datum: …

Podpis: …

(1) Neustrezno črtati.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva z njeno spremembo

(iz člena 5)

Direktiva Sveta 93/32/EGS	(UL L 188, 29.7.1993, str. 28)
Direktiva Komisije 1999/24/ES	(UL L 104, 21.4.1999, str. 16)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe

(iz člena 5)

Direktiva	Rok za prenos	Datum začetka uporabe
93/32/EGS	14. december 1994	14. junij 1995 (1)
1999/24/ES	31. december 1999	1. januar 2000 (2)

(1) V skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) Direktive 93/32/EGS:

„Po datumu, navedenem v prvem pododstavku, države članice ne smejo zaradi razlogov v zvezi z ročaji za potnika prepovedati začetka uporabe vozil, skladnih s to direktivo.“

Navedeni datum je 14. december 1994; glej prvi pododstavek člena 4(1) Direktive 93/32/EGS.

(2) V skladu s členom 2 Direktive 1999/24/ES:

„1. Države članice po 1. januarju 2000 ne smejo zaradi razlogov, ki se nanašajo na ročaje za potnika:

—	zavrniti podelitve ES-homologacije za določen tip dvokolesnega vozila oziroma za določen tip ročaja za potnika,

—	prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe dvokolesnih motornih vozil oziroma začetka uporabe ročajev za potnika,

če so ročaji za potnika skladni z zahtevami Direktive Sveta 98/32/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

2. Države članice po 1. juliju 2000 zavrnejo podelitev ES-homologacije za kateri koli tip dvokolesnega motornega vozila zaradi razlogov, ki se nanašajo na ročaje za potnika, oziroma za kateri koli tip ročaja za potnika, če niso izpolnjene zahteve Direktive 93/32/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.“

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 93/31/EGS	Direktiva 2000/72/ES	Ta direktiva
Členi 1, 2 in 3		Členi 1, 2 in 3
Člen 4(1)		—
	Člen 2(1)	Člen 4(1)
	Člen 2(2)	Člen 4(2)
Člen 4(2)		Člen 4(3)
—		Člen 5
—		Člen 6
Člen 5		Člen 7
Priloga		Priloga I
Dodatek 1		Dodatek 1
Dodatek 2		Dodatek 2
—		Priloga II
—		Priloga III

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/36

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/90/ES

z dne 31. julija 2009

o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (1) in zlasti člena 8(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zagotoviti je treba kakovost in primerljivost rezultatov analiz, ki jih izvajajo laboratoriji, ki so jih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES imenovali pristojni organi držav članic za spremljanje kemijskega stanja voda. Standard EN ISO/IEC-17025 o splošnih zahtevah za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev zagotavlja ustrezne mednarodne standarde za validacijo uporabljenih analitskih metod.

(2)

Da bi bile zahteve za validacijo izpolnjene, morajo vse analitske metode, ki jih uporabljajo države članice v programih kemijskega spremljanja stanja voda, izpolnjevati nekatera minimalna izvedbena merila, vključno s pravili o merilni negotovosti in meji določljivosti metod. Za zagotovitev primerljivosti rezultatov kemijskega spremljanja je treba mejo določljivosti določiti v skladu s splošno dogovorjeno opredelitvijo.

(3)	Kadar ni na voljo nobenih metod, ki bi izpolnjevale minimalna izvedbena merila, mora spremljanje temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

(4)	Izračun srednjih vrednosti mora upoštevati rezultate meritev, ki so pod mejo določljivosti analitskih metod. Obstajati morajo pravila, ki se uporabljajo za ta namen.

(5)

Tehnični postopki za zagotovitev kakovosti in primerljivosti rezultatov analiz se morajo ravnati po mednarodno uveljavljenih sistemih vodenja kakovosti. Za ta namen so primerni postopki, določeni v EN ISO/IEC-17025. Primerno je zagotoviti, da laboratoriji, ki izvajajo kemijske analize, svojo usposobljenost dokazujejo z udeležbo na mednarodno ali nacionalno priznanih programih preskušanja strokovne usposobljenosti in z uporabo dostopnih referenčnih materialov. Zaradi uskladitve postopkov na ravni Skupnosti mora organizacija programov preskušanja strokovne usposobljenosti temeljiti na ustreznih mednarodnih standardih. Ustrezno vodilo za ta namen je ISO/IEC vodilo 43-1 o preskušanju strokovne usposobljenosti z medlaboratorijskimi primerjavami – del 1: Razvoj in delovanje shem strokovne usposobljenosti (ISO/IEC guide 43-1 on proficiency testing by interlaboratory comparisons – Part 1: Development and operation of proficiency testing schemes). Rezultati navedenih programov morajo biti ocenjeni na podlagi mednarodno priznanih sistemov točkovanja. Ustrezne standarde za ta namen vsebuje ISO-13528 o statističnih metodah za uporabo pri preskušanju strokovne usposobljenosti z medlaboratorijskimi primerjavami.

(6)

Odbor iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES se je posvetoval 15. maja 2008 in predložil pozitivno mnenje o predlogu direktive Komisije, ki v skladu z Direktivo 2000/60/ES določa strokovne zahteve za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda. Komisija je 6. junija 2008 predložila navedeni osnutek v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament v določenem roku ni nasprotoval osnutku ukrepov. Svet je nasprotoval sprejetju s strani Komisije in navedel, da predlagani ukrepi presegajo izvedbena pooblastila iz Direktive 2000/60/ES. Zato Komisija osnutka ukrepov ni sprejela in je predložila spremenjeni osnutek zadevne direktive odboru iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES. Odbor se je posvetoval o navedenem osnutku s pisnim postopkom, ki se je začel 28. januarja 2009, in predložil pozitivno mnenje.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa strokovne zahteve za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu s členom 8(3) Direktive 2000/60/ES. Določa minimalna izvedbena merila za analitske metode, ki jih morajo države članice uporabljati pri spremljanju stanja voda, usedlin in organizmov ter pravila za dokazovanje kakovosti rezultatov analiz.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„meja detekcije“ je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije, nad katero je mogoče z opredeljeno ravnijo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega analita;

„meja določljivosti“ je opredeljeni mnogokratnik meje detekcije pri koncentraciji analita, ki ga je mogoče določiti s sprejemljivo ravnijo natančnosti. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustreznega standarda ali vzorca in jo je mogoče določiti prek najnižje kalibracijske točke na kalibracijski krivulji ter z izključitvijo slepega vzorca;

3.	„merilna negotovost“ je nenegativen parameter, ki označuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi uporabljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini.

Člen 3

Analitske metode

Države članice zagotovijo, da so vse analitske metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in spletnimi metodami, ki se uporabljajo v programih kemijskega spremljanja, izvedenih na podlagi Direktive 2000/60/ES, validirane in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

Člen 4

Minimalna izvedbena merila za analitske metode

1. Države članice zagotovijo, da minimalna izvedbena merila za vse uporabljene analitske metode temeljijo na merilni negotovosti 50 % ali manj (k = 2), ocenjeno na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti, in meji določljivosti, ki znaša 30 % vrednosti ustreznega okoljskega standarda kakovosti ali manj.

2. Če ustreznih okoljskih standardov kakovosti za dani parameter ni na voljo ali če ni na voljo analitskih metod, ki izpolnjujejo minimalna izvedbena merila iz odstavka 1, države članice zagotovijo, da se spremljanje izvaja z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

Člen 5

Izračun srednjih vrednosti

1. Kadar je količina fizikalno-kemijskih ali kemijskih merjenih veličin v danem vzorcu pod mejo določljivosti, se rezultati meritev opredelijo kot polovica vrednosti meje določljivosti, ki zadeva izračun srednjih vrednosti.

2. Kadar je izračunana srednja vrednost rezultatov iz odstavka 1 pod mejo določljivosti, se vrednost označuje z izrazom „pod mejo določljivosti“.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za merjene veličine, ki ustrezajo skupni vsoti dane skupine fizikalno-kemijskih parametrov ali kemijskih merjenih veličin, vključno z ustreznimi mataboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti. V takšnih primerih se vrednost rezultatov, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

Člen 6

Zagotovitev kakovosti in nadzora

1. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu z EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

2. Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki dokazujejo svojo usposobljenost za analizo ustreznih fizikalno-kemijskih ali kemijskih merjenih veličin z:

(a)	udeležbo v programih preskušanja strokovne usposobljenosti, ki pokrivajo analitske metode iz člena 3 te direktive za merjene veličine pri koncentracijah, ki so značilne za programe kemijskega spremljanja, izvedene na podlagi Direktive 2000/60/ES, in

(b)	analizo dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in ki vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti iz člena 4(1).

3. Programe preskušanja strokovne usposobljenosti iz točke (a) odstavka 2 organizirajo akreditirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki izpolnjujejo zahteve ISO/IEC vodila 43-1 ali drugega enakovrednega mednarodno priznanega standarda.

Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v ISO/IEC vodilu 43-1, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.

Člen 7

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po začetku njene veljavnosti. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/39

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/91/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev dinatrijevega tetraborata kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje dinatrijev tetraborat.

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja dinatrijevega tetraborata glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Nizozemska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 7. julija 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke 20. februarja 2009 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo dinatrijev tetraborat, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti dinatrijev tetraborat v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo dinatrijev tetraborat.

(6)

Vendar so bila ugotovljena nesprejemljiva tveganja, povezana z obdelavo lesa na prostem na kraju samem in z obdelanim lesom, izpostavljenim vremenskim vplivom. Zato ne bi smeli izdati dovoljenj za takšno uporabo, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da se lahko pripravki uporabljajo brez nesprejemljivih tveganj za okolje.

(7)

Na ravni Skupnosti ni bila opravljena presoja vseh možnosti uporabe. Zato je primerno, da države članice ocenijo tveganja za ekosisteme in prebivalce, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Skupnosti, ter da pri izdaji dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven.

(8)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo dinatrijev tetraborat in se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Zlasti je treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje tal in vode, saj je bilo med presojo ugotovljeno nesprejemljivo tveganje za ta ekosistema. Poleg tega je pripravke treba uporabljati z ustrezno zaščitno opremo, če tveganja, ugotovljenega za strokovnjake in uporabnike v industriji, ni mogoče zmanjšati z drugimi sredstvi.

(9)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov dinatrijev tetraborat, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ter vlagateljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)

Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo dinatrijev tetraborat, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. avgusta 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. septembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 24“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„24

dinatrijev tetraborat

št. ES: 215-540-4

št. CAS (brezvodni): 1330-43-4

št. CAS (pentahidrat): 12267-73-1

št. CAS (dekahidrat): 1303-96-4

990 g/kg

1. september 2011

31. avgust 2013

31. avgust 2021

Kadar je za določen pripravek to potrebno, države članice pri ocenjevanju vloge za izdajo dovoljenja za pripravek v skladu s členom 5 in Prilogo VI ocenijo tiste populacije, ki bi lahko bile izpostavljene pripravku, ter tiste scenarije uporabe ali izpostavljenosti, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Skupnosti.

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Dovoljenje za pripravek se lahko izda samo v primeru, ko je v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da je tveganja mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

Pripravke, katerih uporaba je dovoljena uporabnikom v industriji in strokovnjakom, je treba uporabljati z ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če se v vlogi za izdajo dovoljenja za pripravek lahko dokaže, da je tveganje za uporabnike v industriji in/ali strokovnjake mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z drugimi sredstvi.

Zaradi ugotovljenih tveganj za tla in vodo pripravkov ni dovoljeno uporabljati za obdelavo lesa na prostem na kraju samem in za les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, po potrebi z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Zlasti se na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho in/ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo, in da je treba omogočiti njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranitev.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/43

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/92/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev bromadiolona kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja bromadiolona glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Švedska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 30. junija 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 30. maja 2008 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo bromadiolon, mogoče pričakovati, da za ljudi ne pomenijo tveganja, razen pri naključnih nesrečah z otroki. Tveganje je bilo ugotovljeno v zvezi z neciljnimi živalmi in okoljem. Vendar spadajo ciljni glodavci med škodljivce in bi zato lahko ogrožali javno zdravje. Poleg tega še ni bilo ugotovljeno, ali za bromadiolon obstajajo ustrezne nadomestne snovi, ki bi bile enako učinkovite in okolju manj škodljive. Glede na točki 63 in 96 Priloge VI k Direktivi 98/8/ES je zato upravičeno vključiti bromadiolon v Prilogo I za omejeno obdobje, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo bromadiolon.

(6)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenja za pripravke, ki vsebujejo bromadiolon in se uporabljajo kot rodenticidi, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali ter dolgoročne učinke snovi na okolje.

(7)

Zaradi ugotovljenih tveganj in značilnosti bromadiolona, ki je potencialno obstojen, se lahko kopiči v organizmih in je strupen ali zelo obstojen in se zelo lahko kopiči v organizmih, ga je treba vključiti v Prilogo I samo za pet let, pred njegovo ponovno vključitvijo pa je treba v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES izvesti primerljivo oceno tveganja.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov bromadiolon, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo bromadiolon, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Stalni odbor za biocidne pripravke, s katerim je bilo posvetovanje opravljeno 30. maja 2008, je dal pozitivno mnenje o osnutku direktive Komisije, ki spreminja Prilogo I k Direktivi 98/8/ES z vključitvijo bromadiolona kot aktivne snovi. Komisija je 11. junija 2008 navedeni osnutek predložila v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament v postavljenem roku ni nasprotoval osnutku ukrepov. Svet je nasprotoval sprejetju ukrepa s strani Komisije, ker predlagani ukrepi presegajo izvedbena pooblastila, določena v Direktivi 98/8/ES. Komisija zato ni sprejela osnutka ukrepov in je spremenjeni osnutek zadevne direktive predložila Stalnemu odboru za biocidne pripravke. Posvetovanje s Stalnim odborom o zadevnem osnutku je bilo opravljeno 20. februarja 2009.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 17“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„17

bromadiolon

3-[3-(4’-bromo[1,1’-bifenil]-4-il)-3-hidroksi-1-fenilpropil]-4-hidroksi-2H-1-benzopiran-2-on

št. ES: 249-205-9

št. CAS: 28772-56-7

969 g/kg

1. julij 2011

30. junij 2013

30. junij 2016

Zaradi značilnosti aktivne snovi, ki je potencialno obstojna, se lahko kopiči v organizmih in je strupena ali zelo obstojna in se zelo lahko kopiči v organizmih, je treba pred njeno ponovno vključitvijo izvesti primerjalno oceno tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 10(5)(i) Direktive 98/8/ES.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Nazivna koncentracija aktivne snovi v pripravkih ne presega 50 mg/kg, dovoljenje pa se izda samo za pripravke, pripravljene za uporabo.

2.	Pripravki vsebujejo averzivno sredstvo in po potrebi barvilo.

3.	Pripravek se ne uporablja kot sredstvo za posipanje.

Primarna in sekundarna izpostavljenost ljudi, neciljnih živali in okolja se zmanjšata z upoštevanjem in uporabo vseh primernih in razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo omejitev pripravka na poklicno rabo, določitev največje velikosti embalaže ter določitev zahtev za uporabo vab, zaščitenih pred nepooblaščenimi posegi.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/46

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/93/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev alfakloraloze kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja alfakloraloze glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot so opredeljeni v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Portugalska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 14. novembra 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 30. maja 2008 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo alfakloralozo, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je upravičeno vključiti alfakloralozo v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo alfakloralozo.

(6)

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenja za pripravek, ki vsebuje alfakloralozo in se uporablja kot rodenticid, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Namen teh ukrepov je omejiti tveganje primarnega in sekundarnega izpostavljanja ljudi in neciljnih živali ter dolgoročne učinke snovi na okolje.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki na trgu, ki vsebujejo aktivno snov alfakloralozo, in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, in prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo alfakloralozo, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Stalni odbor za biocidne pripravke, s katerim je bilo posvetovanje opravljeno 30. maja 2008, je dal pozitivno mnenje o osnutku direktive Komisije, ki spreminja Prilogo I k Direktivi 98/8/ES z vključitvijo alfakloraloze kot aktivne snovi. Komisija je 11. junija 2008 navedeni osnutek predložila v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament v postavljenem roku ni nasprotoval osnutku ukrepov. Svet je nasprotoval sprejetju ukrepa s strani Komisije, ker predlagani ukrepi presegajo izvedbena pooblastila, določena v Direktivi 98/8/ES. Komisija zato ni sprejela osnutka ukrepov in je spremenjeni osnutek zadevne direktive predložila Stalnemu odboru za biocidne pripravke. Posvetovanje s Stalnim odborom o zadevnem osnutku je bilo opravljeno 20. februarja 2009.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 15“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„15

alfakloraloza

(R)-1,2-O-(2,2,2-trikloroetiliden)-α-D-glukofuranoza

št. ES: 240-016-7

št. CAS: 15879-93-3

825 g/kg

1. julij 2011

30. junij 2013

30. junij 2021

Kadar je za določen pripravek to potrebno, države članice pri ocenjevanju vlog za izdajo dovoljenja za pripravek v skladu s členom 5 in Prilogo VI ocenijo tiste populacije, ki bi lahko bile izpostavljene pripravku, ter tiste scenarije uporabe in izpostavljenosti, ki niso bili reprezentativno obravnavani v oceni tveganja na ravni Skupnosti.

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Dovoljenje za pripravek se lahko izda samo v primeru, ko vloga za izdajo dovoljenja pokaže, da je tveganja mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

Zlasti ni mogoče dovoliti uporabe pripravkov na prostem, razen če se predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, če je potrebno z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Nazivna koncentracija aktivne snovi v pripravkih ne presega 40 g/kg.

2.	Pripravek mora vsebovati averzivno sredstvo in barvilo.

3.	Dovoljenje se izda samo za pripravke, pripravljene za uporabo v vabah, zaščitenih pred nepooblaščenimi posegi.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/50

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/94/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev borove kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja borove kisline glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Nizozemska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 7. julija 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke 20. februarja 2009 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo borovo kislino, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti borovo kislino v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo borovo kislino.

(6)

(7)

(8)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo borovo kislino in se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Zlasti je treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje tal in vode, saj je bilo med presojo ugotovljeno nesprejemljivo tveganje za ta ekosistema. Poleg tega je pripravke treba uporabljati z ustrezno zaščitno opremo, če tveganja, ugotovljenega za strokovnjake in uporabnike v industriji, ni mogoče zmanjšati z drugimi sredstvi.

(9)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov borovo kislino, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(10)

(11)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo borovo kislino, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. avgusta 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. septembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 22“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„22

borova kislina

št. ES: 233-139-2

št. CAS: 10043-35-3

990 g/kg

1. september 2011

31. avgust 2013

31. avgust 2021

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Dovoljenje za pripravek se lahko izda samo v primeru, ko je v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da je tveganja mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

Zaradi ugotovljenih tveganj za tla in vodo pripravkov ni dovoljeno uporabljati za obdelavo lesa na prostem na kraju samem in za les, ki bo izpostavljen vremenskim vplivom, razen če se ne predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, po potrebi z uporabo ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Zlasti se na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov, katerih uporaba je dovoljena v industriji, navede, da je treba sveže obdelani les po obdelavi hraniti pod streho in/ali na neprepustni trdni podlagi, da se prepreči neposredno spiranje pripravkov v tla ali vodo, in da je treba omogočiti njihovo zbiranje za ponovno uporabo ali odstranitev.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/54

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/95/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev aluminijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja aluminijevega fosfida glede uporabe v 14. vrsti izdelkov, rodenticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Nemčija, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 19. julija 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke 30. maja 2008 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo aluminijev fosfid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti aluminijev fosfid v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot rodenticidi in vsebujejo aluminijev fosfid.

(6)

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 10(2)(i)(e) Direktive 98/8/ES pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo aluminijev fosfid in se uporabljajo kot rodenticidi, uporaba dovoli samo usposobljenim strokovnjakom in da se uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Ti ukrepi morajo biti usmerjeni k omejitvi tveganja izpostavljenosti uporabnikov in neciljnih živali aluminijevemu fosfidu na sprejemljivo raven.

(8)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov aluminijev fosfid, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(9)

(10)	Državam članicam je treba po vključitvi zagotoviti ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 14. vrsti izdelkov, ki vsebujejo aluminijev fosfid, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(11)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Stalni odbor za biocidne pripravke, s katerim je bilo posvetovanje opravljeno 30. maja 2008, je dal pozitivno mnenje o osnutku direktive Komisije, ki spreminja Prilogo I k Direktivi 98/8/ES z vključitvijo aluminijevega fosfida kot aktivne snovi. Komisija je 11. junija 2008 navedeni osnutek predložila v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament v postavljenem roku ni nasprotoval osnutku ukrepov. Svet je nasprotoval sprejetju ukrepa s strani Komisije, ker predlagani ukrepi presegajo izvedbena pooblastila, določena v Direktivi 98/8/ES. Komisija zato ni sprejela osnutka ukrepov in je spremenjeni osnutek zadevne direktive predložila Stalnemu odboru za biocidne pripravke. Posvetovanje s Stalnim odborom o zadevnem osnutku je bilo opravljeno 20. februarja 2009.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. avgusta 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. septembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 20“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„20

aluminijev fosfid, ki sprošča fosfin

aluminijev fosfid

št. ES: 244-088-0

št. CAS: 20859-73-8

830 g/kg

1. september 2011

31. avgust 2013

31. avgust 2021

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Dovoljenje za pripravek se lahko izda samo v primeru, ko je v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da je tveganja mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven. Zlasti ni mogoče dovoliti uporabe pripravkov v zaprtem prostoru, razen če se predložijo podatki, ki dokazujejo, da bo pripravek izpolnjeval zahteve iz člena 5 in Priloge VI, če je potrebno z izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

1.	Pripravek se lahko prodaja samo posebej usposobljenim strokovnjakom, ki ga edini lahko uporabljajo.

2.	Zaradi ugotovljenih tveganj za uporabnike je treba uporabljati ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme, uporabo nanašalcev in pakiranje pripravka v obliki, ki izpostavljenost uporabnikov zmanjša na sprejemljivo raven.

3.	Zaradi ugotovljenih tveganj za kopenske neciljne vrste je treba uporabljati ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Ti med drugim vključujejo neuporabo pripravka na območjih, kjer so poleg ciljnih vrst prisotni tudi drugi sesalci, ki živijo pod zemljo.“

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/58

DIREKTIVA KOMISIJE 2009/96/ES

z dne 31. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev dinatrijevega oktaborat tetrahidrata kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

(2)	Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja dinatrijevega oktaborat tetrahidrata glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)	Nizozemska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 7. julija 2006 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)	Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke 20. februarja 2009 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo dinatrijev oktaborat tetrahidrat, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti dinatrijev oktaborat tetrahidrat v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot pripravki za zaščito lesa in vsebujejo dinatrijev oktaborat tetrahidrat.

(6)

(7)

(8)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo dinatrijev oktaborat tetrahidrat, uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja. Zlasti je treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje tal in vode, saj je bilo med presojo ugotovljeno nesprejemljivo tveganje za ta ekosistema. Poleg tega je pripravke treba uporabljati z ustrezno zaščitno opremo, če tveganja, ugotovljenega za strokovnjake in uporabnike v industriji, ni mogoče zmanjšati z drugimi sredstvi.

(9)	Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov dinatrijev oktaborat tetrahidrat, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(10)

(11)

Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 8. vrsti izdelkov, ki vsebujejo dinatrijev oktaborat tetrahidrat, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)	Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. avgusta 2010.

Navedene predpise uporabljajo od 1. septembra 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 25“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

„25

dinatrijev oktaborat tetrahidrat

št. ES: 234-541-0

št. CAS: 12280-03-4

975 g/kg

1. september 2011

31. avgust 2013

31. avgust 2021

Pri izdaji dovoljenj za pripravke države članice ocenijo tveganja in nato zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali naložijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Dovoljenje za pripravek se lahko izda samo v primeru, ko je v vlogi za izdajo dovoljenja dokazano, da je tveganja mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

(1) Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/63

SKLEP KOMISIJE

z dne 31. julija 2009

o ustanovitvi Skupine na visoki ravni za upravljanje za SafeSeaNet

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5924)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/584/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (1) ter zlasti točke 2.2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v sodelovanju z državami članicami na politični ravni odgovorna za upravljanje in razvoj osrednjega sistema SafeSeaNet ter za nadzor nad sistemom SafeSeaNet.

(2)	Točka 2.2 Priloge III k Direktivi 2002/59/ES določa, da Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za upravljanje, ki Komisiji pomaga pri upravljanju sistema SafeSeaNet.

(3)	Zato je treba ustanoviti Skupino na visoki ravni za upravljanje ter opredeliti njene naloge in sestavo.

(4)	Skupino na visoki ravni za upravljanje morajo sestavljati predstavniki držav članic in Komisije.

(5)	Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) je v skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v sodelovanju z državami članicami in Komisijo odgovorna za tehnično izvajanje sistema SafeSeaNet; zato bi morala tesno sodelovati v delu Skupine na visoki ravni za upravljanje.

(6)

Potrebno je tudi obravnavati strateška vprašanja v zvezi s prihodnjim razvojem sistema SafeSeaNet, pri čemer se zlasti upoštevajo cilji celostne pomorske politike Evropske unije in cilji evropske politike za pomorski promet do leta 2018, kot so opredeljeni v Sporočilu Komisije o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018 (3).

SKLENILA:

Člen 1

Skupina na visoki ravni za upravljanje za SafeSeaNet

Ustanovi se Skupina na visoki ravni za upravljanje za SafeSeaNet, v nadaljnjem besedilu „skupina“.

Člen 2

Naloge

Komisija se lahko posvetuje s skupino glede vseh zadev v zvezi s sedanjim in prihodnjim razvojem sistema SafeSeaNet, vključno z njegovim prispevkom k pomorskemu nadzoru s celostnega vidika.

Naloge skupine so:

(a)	dajati priporočila za izboljšanje učinkovitosti in varnosti SafeSeaNeta;

(b)	ustrezno usmerjati razvoj SafeSeaNeta;

(c)	pomagati Komisiji pri pregledu delovanja SafeSeaNeta;

(d)	odobriti dokument o nadzoru vmesnika in funkcij iz točke 2.3 Priloge III k Direktivi 2002/59/ES in njegove poznejše spremembe.

Člen 3

Člani – imenovanje

1. Skupino sestavljajo po en predstavnik na državo članico in predstavnik Komisije.

2. Države članice imenujejo svoje predstavnike in njihove namestnike v skupini, in sicer za mandat 3 let, ki se lahko podaljša. Ti predstavniki in namestniki so visoki uradniki.

3. Člani skupine, ki jih imenuje Komisija, so visoki uradniki.

4. Predstavnik Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) se sestankov udeležuje kot opazovalec. EMSA je zastopana na visoki ravni.

5. Predstavniki članic Evropskega gospodarskega prostora se lahko sestankov udeležujejo kot opazovalci.

6. Svoje dolžnosti opravljajo, dokler niso zamenjani ali se jim ne izteče mandat.

7. Člane, ki ne morejo več učinkovito sodelovati v razpravah skupine ali ki odstopijo, je mogoče zamenjati.

Člen 4

Delovanje

1. Skupini predseduje predstavnik Komisije.

2. V dogovoru s Komisijo se lahko ustanovijo podskupine za proučitev posebnih vprašanj v okviru nalog, ki jih določi skupina. Take podskupine se razpustijo takoj, ko opravijo svoje naloge.

3. Predstavnik Komisije, ki predseduje skupini, lahko prosi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem o temi dnevnega reda, da sodelujejo v razpravah skupine ali podskupine, če je to koristno in/ali potrebno.

4. Člani ne smejo razkrivati informacij, ki jih dobijo pri sodelovanju v razpravah skupine ali podskupine, če se te informacije po mnenju Komisije nanašajo na zaupne zadeve.

5. Skupina in njene podskupine se običajno sestajajo v prostorih Komisije v skladu s postopki in časovnim razporedom, ki jih določi Komisija. Naloge sekretariata skupine opravlja Komisija.

6. Skupina sprejme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, ki ga je sprejela Komisija.

7. Komisija lahko objavi kakršen koli povzetek, sklepno ugotovitev, delno sklepno ugotovitev ali delovni dokument skupine.

Člen 5

Stroški sestankov

Komisija povrne potne stroške in, kadar je to primerno, dnevnice članov, strokovnjakov in opazovalcev, povezane z dejavnostmi skupine, v skladu s pravili Komisije o nadomestilih za strokovnjake.

Člani za opravljanje storitev dejavnosti ne dobijo plačila.

Stroški sestankov se povrnejo v mejah letnega proračuna, ki ga pristojne službe Komisije dodelijo skupini.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik

(1) UL L 208, 5.8.2002, str. 10.

(2) UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(3) COM(2009) 8 konč.

1.8.2009

Uradni list Evropske unije

L 201/65

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 31. julija 2009

o spremembi Odločbe 2008/965/ES o finančni pomoči Skupnosti za nekatere referenčne laboratorije Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali v letu 2009

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5947)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2009/585/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 31(2) Odločbe,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (2), ter zlasti člena 32(7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 31(1) Odločbe 2009/470/ES določa, da lahko referenčni laboratoriji Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali prejemajo pomoč Skupnosti.

(2)

Odločba Skupnosti 2008/965/ES (3) zagotavlja finančno pomoč Skupnosti do največ 400 000 EUR v višini 100 % upravičenih stroškov, kot je opredeljeno v Uredbi Komisije (ES) št. 1754/2006 z dne 28. novembra 2006 o določitvi pravil za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti referenčnim laboratorijem Skupnosti za krmo, živila in sektor za zdravstveno varstvo in zaščito živali (4), nastalih v Veterinary Laboratories Agency (VLA), New Haw, Weybridge, Združeno kraljestvo, ki je referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco, za delovni program, ki se izvaja od 1. januarja do 31. decembra 2009.

(3)	Odobreni delovni program RLS za aviarno influenco določa, da je glede na pojav influence pri ptičih in drugih živalih treba preveriti mogoče zoonotske vplive, ki so posledica nevarnosti zaradi teh virusov influence.

(4)

Nov virus influence A/H1N1, pred kratkim najden pri ljudeh v Mehiki in ZDA ter pozneje drugod po svetu, vsebuje genetski material svinjske, aviarne in človeške influence, ki pa zgleda drugačen od drugih virusov H1N1, za katere se ve, da se pojavljajo pri prašičih. Najdba novega virusa influence A/H1N1 pri čredi prašičev v Kanadi je prvi prijavljen morebiten primer prenosa tega novega podtipa virusa s človeka na živali. Vendar pa mora znanstvena skupnost šele popolnoma razumeti in oceniti pomen teh ugotovitev, potem ko bo na voljo dovolj znanstvenih podatkov.

(5)

Za zagotavljanje potrebnih znanstvenih dokazov za veterinarsko oceno tveganja je bistveno preučevanje dinamike, patogeneze, gostiteljeve občutljivosti in prenosljivosti trenutnega novega virusa influence A/H1N1 pri različnih živalskih sortah, zlasti prašičih. Ključni rezultat študije bo razvitje „kompleta orodja“ z reagenti in materiali za laboratorijske diagnoze.

(6)

Te preiskave bi bilo treba vključiti v letni delovni program za leto 2009 RLS za aviarno influenco, ki je že razvil modele za preučevanje parametrov okužbe in opravil nekaj testov z virusi influence iz različnih virov. V komplementarnih preiskavah bodo uporabljeni prašiči, cilj kombinacije večfaktorskih meritev pa bo zagotoviti dokaze o dovzetnosti prašičev za okužbo in možnih posledicah okužbe prašičev z novim virusom influence A/H1N1. Vsi eksperimenti (na živalih in v laboratoriju) se bodo izvajali ob strogem upoštevanju zahtev glede biološke varnosti in biološkega obvladovanja, ki jih RLS že uporablja za aviarno influenco.

(7)	Uredba (ES) št. 1754/2006 določa, da se finančna pomoč Skupnosti dodeli, če se odobreni delovni programi učinkovito izvajajo in upravičenci pošljejo vse potrebne informacije v določenih rokih.

(8)	Komisija je ocenila spremenjeni dodatni delovni program in ustrezne popravke predračunov, ki jih je predložil RLS za aviarno influenco.

(9)	V skladu s tem je treba RLS za aviarno influenco zagotoviti dodatno finančno pomoč Skupnosti za izvajanje dodatnih preiskav novega virusa influence A/H1N1.

(10)

V skladu s členom 3(2)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (5) se programi za izkoreninjenje in nadzor bolezni živali (veterinarski ukrepi) financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). Poleg tega je v drugem odstavku člena 13 navedene uredbe določeno, da v utemeljenih izjemnih primerih za ukrepe in programe, ki jih zajema Odločba Sveta 90/424/EGS (6), stroške administracije in osebja, ki jih imajo države članice in upravičenci pomoči iz EKJS, krije sklad, predlagani stroški pa so v tem primeru upravičeni. Za finančni nadzor je treba uporabljati člene 9, 36 in 37 Uredbe (ES) št. 1290/2005.

(11)	Ukrepi, določeni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V drugem odstavku člena 13 Odločbe 2008/965/ES se „400 000 EUR“ nadomesti s „530 000 EUR“.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Veterinary Laboratories Agency (VLA) Weybridge, New Haw, Addelstone, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo; g. Ian Brown, tel. +44 1932357339.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(2) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 344, 20.12.2008, str. 112.

(4) UL L 331, 29.11.2006, str. 8.

(5) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(6) UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.201.slv
Uradni list Evropske unije		L 201

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 1. avgust 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 695/2009 z dne 31. julija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 696/2009 z dne 31. julija 2009 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. avgusta 2009	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 697/2009 z dne 31. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1913/2006 o podrobnih pravilih za uporabo kmetijsko-monetarne ureditve za euro v kmetijskem sektorju v zvezi z operativnimi dogodki v sistemu razdeljevanja sadja v šolah in o odstopanju od navedene uredbe	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 698/2009 z dne 31. julija 2009 o odstopanju za programe informiranja in promocije za mleko in mlečne proizvode, namenjene notranjemu trgu, od Uredbe (ES) št. 501/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah	8
	*	Uredba Komisije (ES) št. 699/2009 z dne 31. julija 2009 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v vodah ES con IIa in IV ter v vodah ES in mednarodnih vodah cone VI s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije	9
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2009/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o krmilju kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) ( 1 )	11
	*	Direktiva 2009/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ravni hrupa, ki ga zaznajo vozniki kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) ( 1 )	18
	*	Direktiva 2009/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ročajih za potnika na dvokolesnih motornih vozilih (kodificirana različica) ( 1 )	29
	*	Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES ( 1 )	36
	*	Direktiva Komisije 2009/91/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev dinatrijevega tetraborata kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	39
	*	Direktiva Komisije 2009/92/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev bromadiolona kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	43
	*	Direktiva Komisije 2009/93/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev alfakloraloze kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	46
	*	Direktiva Komisije 2009/94/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev borove kisline kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	50
	*	Direktiva Komisije 2009/95/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev aluminijevega fosfida, ki sprošča fosfin, kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	54
	*	Direktiva Komisije 2009/96/ES z dne 31. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev dinatrijevega oktaborat tetrahidrata kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )	58

Št.	4/T&Q
Država članica	Španija
Stalež	GHL/2A-C46
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	vode ES con IIa in IV ter vode ES in mednarodne vode cone VI
Datum	15. junija 2009

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/583/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 27. julija 2009 o imenovanju madžarskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	62
	Komisija
	2009/584/ES
*	Sklep Komisije z dne 31. julija 2009 o ustanovitvi Skupine na visoki ravni za upravljanje za SafeSeaNet (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5924) ( 1 )	63
	2009/585/ES
*	Odločba Komisije z dne 31. julija 2009 o spremembi Odločbe 2008/965/ES o finančni pomoči Skupnosti za nekatere referenčne laboratorije Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in živih živali v letu 2009 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5947)	65


	(1) Besedilo velja za EGP