ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.197.slv

Uradni list

Evropske unije

L 197

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
29. julij 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 679/2009 z dne 7. julija 2009 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1386/2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 680/2009 z dne 27. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

17

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 681/2009 z dne 27. julija 2009 o zaključku pregleda glede novega izvoznika v okviru Uredbe (ES) št. 192/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Malezije, ponovni uvedbi dajatve na uvoz od enega izvoznika iz te države in odpravi registracije tega uvoza

18

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 682/2009 z dne 27. julija 2009 o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

20

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 683/2009 z dne 28. julija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

22

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 684/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

24

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 685/2009 z dne 28. julija 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009

65

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2009/84/ES z dne 28. julija 2009 o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev sulfuril fluorida kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi ( 1 )

67

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/567/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 9. julija 2009 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje tekstilnim izdelkom (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4595)  ( 1 )

70

 

 

2009/568/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 9. julija 2009 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske namene uporabe (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4596)  ( 1 )

87

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

 

*

Sklep Sveta 2009/569/SZVP z dne 27. julija 2009 o podpori dejavnostim OPCW v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

96

 

*

Sklep Sveta 2009/570/SZVP z dne 27. julija 2009 o spremembi in podaljšanju Sklepa 2008/901/SZVP o neodvisni mednarodni preiskavi spora v Gruziji

108

 

*

Skupni ukrep Sveta 2009/571/SZVP z dne 27. julija 2009 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za krizo v Gruziji

109

 

*

Skupni ukrep Sveta 2009/572/SZVP z dne 27. julija 2009 o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2008/736/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

110

 

*

Skupno stališče Sveta 2009/573/SZVP z dne 27. julija 2009 o spremembi Skupnega stališča Sveta 2006/795/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

111

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/1


UREDBA SVETA (ES) št. 679/2009

z dne 7. julija 2009

o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1386/2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1386/2007 z dne 22. oktobra 2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (1), in zlasti člena 70 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1386/2007 izvaja nekatere ukrepe za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika („NAFO“). Ta uredba je bila naknadno spremenjena z Uredbo (ES) št. 538/2008 (2). Poleg tega so bile ugotovljene tudi neskladnosti med Uredbo (ES) št. 1386/2007 in pravili NAFO o ohranjanju in izvrševanju.

(2)

NAFO je na svojem 30. letnem zasedanju septembra 2008 sprejela številne spremembe svojih ukrepov za ohranjanje in izvrševanje. Spremembe se nanašajo na določbe o pridnenem ribolovu, zaprta območja za varovanje občutljivih globokomorskih habitatov, zahteve za označevanje in dodatne ukrepe držav pristanišč.

(3)

Uredba (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (3) se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2010.

(4)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 1386/2007 ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1386/2007 se spremeni:

1.

v členu 3 se dodajo naslednje tri točke:

„21.

‚Dejavnosti pridnenega ribolova‘ pomenijo katero koli ribolovno dejavnost, ki vključuje orodje, ki se pri običajnem opravljanju ribolovnih dejavnosti dotakne, ali je verjetno, da se dotakne, morskega dna.

22.

‚Obstoječa območja pridnenega ribolova‘ pomenijo območja, kjer se, po podatkih VMS in/ali drugih geografsko referenčnih podatkih, dejavnosti pridnenega ribolova opravljajo vsaj dve leti v referenčnem obdobju od leta 1987 do 2007.

23.

‚Nova območja pridnenega ribolova‘ pomenijo katero koli območje razen obstoječih območij pridnenega ribolova, kjer se opravljajo ribolovne dejavnosti.“;

2.

v členu 6 se doda naslednji odstavek:

„4.   Poveljniki plovil Skupnosti beležijo koordinate začetne in končne točke lokacije vsake poskusne vleke, ki se opravi v skladu z odstavkom 3.“;

3.

v členu 7 se doda naslednji odstavek:

„5.   Plovila, ki izvajajo usmerjeni ribolov na vrste, ki niso tiste iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, lahko nadzorovane vrste lovijo z mrežami z očesi, manjšimi od očes, opredeljenih v navedenih odstavkih, če so izpolnjene zahteve glede prilova iz člena 4.“;

4.

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vendar pa plovila Skupnosti, ki ribarijo izven območja upravljanja NAFO, na krovu lahko obdržijo vlečne mreže z mrežnimi očesi manjšimi od tistih, določenih v členu 7, če so te mreže varno zvezane in pospravljene ter niso na voljo za takojšnjo uporabo.“;

5.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Posebne določbe za ribolov na kozico v razdelku 3L

Ribolov na kozico v razdelku 3L se opravlja v globinah, večjih od 200 metrov.“;

6.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Zaprto območje za ribolov

1.   Izvajanje dejavnosti pridnenega ribolova je prepovedano v naslednjih območjih:

Območje

Koordinata 1

Koordinata 2

Koordinata 3

Koordinata 4

Orphan Knoll

50.00.30 N

45.00.30 W

51.00.30 N

45.00.30 W

51.00.30 N

47.00.30 W

50.00.30 N

47.00.30 W

Corner

Seamounts

35.00.00 N

48.00.00 W

36.00.00 N

48.00.00 W

36.00.00 N

52.00.00 W

35.00.00 N

52.00.00 W

Nova Fundlandija

Seamounts

43.29.00 N

43.20.00 W

44.00.00 N

43.20.00 W

44.00.00 N

46.40.00 W

43.29.00 N

46.40.00 W

Nova Anglija

Seamounts

35.00.00 N

57.00.00 W

39.00.00 N

57.00.00 W

39.00.00 N

64.00.00 W

35.00.00 N

64.00.00 W

Fogo

Seamount 1

42.31.33 N

53.23.17 W

42.31.33 N

52.33.37 W

41.55.48 N

53.23.17 W

41.55.48 N

52.33.37 W

Fogo

Seamount 2

41.07.22 N

52.27.49 W

41.07.22 N

51.38.10 W

40.31.37 N

52.27.49 W

40.31.37 N

51.38.10 W

2.   Območje v razdelku NAFO 3O, omejeno z naslednjimi koordinatami (po številčnem zaporedju in nazaj do koordinate 1), se zapre za vse dejavnosti pridnenega ribolova:

Koordinata št.

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

1

42°53′00″N

51°00′00″W

2

42°52′04″N

51°31′44″W

3

43°24′13″N

51°58′12″W

4

43°24′20″N

51°58′18″W

5

43°39′38″N

52°13′10″W

6

43°40′59″N

52°27′52″W

7

43°56′19″N

52°39′48″W

8

44°04′53″N

52°58′12″W

9

44°18′38″N

53°06′00″W

10

44°18′36″N

53°24′07″W

11

44°49′59″N

54°30′00″W

12

44°29′55″N

54°30′00″W

13

43°26′59″N

52°55′59″W

14

42°48′00″N

51°41′06″W

15

42°33′02″N

51°00′00″W“

7.

vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE IIa

VAROVANJE OBČUTLJIVIH MORSKIH EKOSISTEMOV

Člen 12a

Opredelitev pojma občutljivi morski ekosistemi

V tem poglavju ‚občutljivi morski ekosistemi‘ pomenijo:

(a)

morske ekosisteme, ki so edinstveni ali vsebujejo redke vrste, katerih izguba se ne more nadomestiti s podobnimi območji ali ekosistemi. Med ta področja spadajo:

(i)

habitati, ki vsebujejo endemične vrste;

(ii)

habitati, ki vsebujejo redke, prizadete ali ogrožene vrste, ki se pojavijo le v posameznih območjih;

(iii)

gojišča ali posamezna območja za hranjenje, gojenje ali drstenje;

(b)

morske ekosisteme, ki so nujni za preživetje, obstoj, drstenje/razmnoževanje ali obnovitev staležev rib, zlasti faze življenjskega kroga (npr. območja razmnoževanja ali območja ponovne zaploditve), ali vsebujejo redke, prizadete ali ogrožene vrste;

(c)

morske ekosisteme, ki se zaradi antropogenih dejavnosti zelo hitro poškodujejo;

(d)

morske ekosisteme, za katere so značilne populacije ali skupki različnih vrst, ki imajo eno ali več naslednjih značilnosti:

(i)

počasno stopnjo rasti;

(ii)

pozno zrelost;

(iii)

kratko ali nepredvidljivo trajanje obstoja ali

(iv)

dolgo življenjsko dobo;

(e)

morske ekosisteme, za katere so značilne zapletene fizične strukture, ki so rezultat visoke koncentracije biotskih in abiotskih značilnosti. V teh ekosistemih so ekološki procesi običajno zelo odvisni od teh strukturiranih sistemov. Poleg tega so takšni ekosistemi pogosto zelo raznovrstni, kar je odvisno od organizmov, ki tvorijo strukturo.

Člen 12b

Opredelitev pojma znatni škodljivi učinki

V tem poglavju ‚znatni škodljivi učinki‘ pomenijo učinke, ki ogrožajo strukturo ali delovanje ekosistema, tako da:

(a)

oslabijo sposobnost prizadetih populacij, da se same nadomestijo;

(b)

zmanjšajo dolgoročno naravno produktivnost habitatov ali

(c)

več kot le začasno povzročijo znatno izgubo bogastva vrste in vrst habitatov ali skupnosti.

Člen 12c

Opredelitev pojma indikatorske vrste občutljivih morskih ekosistemov

V tem poglavju so ‚indikatorske vrste občutljivih morskih ekosistemov‘ vrste antipatharian, gorgonian, polja cerianthid anemone, lophelie in morskih peres.

Člen 12d

Opredelitev pojma odkritje občutljivih morskih ekosistemov

V tem poglavju ‚odkritje občutljivih morskih ekosistemov‘ pomeni ulov na določeno orodje indikatorskih vrst občutljivega morskega ekosistema, ki presega 100 kg živih koral in/ali 1 000 kg živih spužev.

Člen 12e

Ocena pridnenega ribolova

1.   Države članice, katerih plovila nameravajo opravljati dejavnosti pridnenega ribolova v območju upravljanja NAFO, v letu 2009 izvedejo oceno znanih in pričakovanih učinkov, ki jih imajo navedene dejavnosti na občutljiv morski ekosistem. Države članice odobrijo dejavnosti pridnenega ribolova le, če ocena dokazuje, da takšne dejavnosti verjetno ne bodo imele znatnih škodljivih učinkov na občutljive morske ekosisteme.

2.   Za oceno iz odstavka 1 uporabljajo države članice najboljše znanstvene in tehnične podatke, ki so na voljo v zvezi z lokacijo občutljivih morskih ekosistemov na območjih, kjer nameravajo zadevna ribiška plovila loviti. Ti znanstveni podatki vključujejo znanstvene podatke, na podlagi katerih se lahko oceni verjetnost za obstoj teh ekosistemov, kadar so ti podatki na voljo.

3.   Presoja tveganja znatnih škodljivih učinkov na občutljiv morski ekosistem, ki se opravi v okviru ocene iz odstavka 1, upošteva, če je to primerno, spremenljive pogoje, ki prevladujejo v novih območjih pridnenega ribolova, in pogoje v obstoječih območjih pridnenega ribolova.

4.   Države članice Komisiji predložijo svojo oceno iz odstavka 1 čim prej in najpozneje 30. junija 2009. Navedena predložitev vključuje tudi opis ukrepov za ublažitev, da se preprečijo znatni škodljivi učinki na občutljive morske ekosisteme. Komisija te informacije takoj pošlje Sekretariatu NAFO.

Člen 12f

Pridneni ribolov v novih območjih pridnenega ribolova

1.   Vse ribolovne dejavnosti v novih območjih pridnenega ribolova ali s pridnenim orodjem, ki še ni bilo v uporabljeno v zadevnih območjih, se štejejo kot raziskovalni ribolov in opravljajo v skladu s Protokolom o raziskovalnem ribolovu iz odstavka 2.

2.   Države članice, katerih plovila nameravajo opravljati dejavnosti pridnenega ribolova v novih območjih pridnenega ribolova ali s pridnenim orodjem, ki v zadevnih območjih še ni bilo uporabljeno, po predlogah iz Priloge XVI določijo Protokol o raziskovalnem ribolovu.

3.   Protokol o raziskovalnem ribolovu vsebuje naslednje informacije:

(a)

ribolovni načrt, ki določa ciljne vrste, datume in območja. Treba je upoštevati omejitve območij in napora, da se zagotovi, da se ribolov v omejenem geografskem območju izvaja postopoma;

(b)

načrt ublažitve z ukrepi za preprečevanje znatnih škodljivih učinkov na občutljive morske ekosisteme, ki se lahko pojavijo med ribolovom;

(c)

načrt spremljanja ulova, ki vključuje zapis in poročilo o ulovu vseh vrst, 100 % satelitsko sledenje in 100 % okrepljeno opazovanje. Zapis in poročilo morata biti dovolj natančna, da se na zahtevo lahko izvede ocena dejavnosti;

(d)

načrt zbiranja podatkov za lažjo določitev občutljivih morskih ekosistemov in vrst v ribolovnem območju.

4.   Države članice zagotovijo, da se za dejavnosti raziskovalnega pridnenega ribolova uporablja postopek ocenjevanja iz člena 12e.

5.   Države članice predložijo Protokol o raziskovalnem ribolovu iz odstavka 2 in oceno iz člena 12e(1) Komisiji, ki ju nato pošlje Sekretariatu NAFO. Države članice zagotovijo, da se dejavnosti raziskovalnega ribolova ne odobrijo, preden Sekretariat NAFO ne prejme teh informacij.

Člen 12g

Nepredvideno odkritje občutljivih morskih ekosistemov v obstoječih območjih pridnenega ribolova

1.   Če pri opravljanju ribolovnih dejavnosti plovilo, ki izvaja ribolovne dejavnosti v obstoječih območjih pridnenega ribolova, naleti na indikatorje občutljivih morskih ekosistemov, poveljnik ugotovi količino ujetih indikatorskih vrst občutljivih morskih ekosistemov.

2.   Če količina indikatorskih vrst občutljivih morskih ekosistemov, ujetih med ribolovno dejavnostjo, kot je vleka vlečne mreže ali ribolov z zabodnimi mrežami ali s parangali, preseže prag iz člena 12d, se uporabijo določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

3.   Poveljnik plovila o dogodku poroča državi članici zastave, ki informacijo prek Komisije takoj sporoči izvršilnemu sekretarju. Komisija nemudoma opozori druge države članice, katerih plovila lovijo v tem območju. Ustrezne države članice takoj opozorijo vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami v tem območju.

4.   Poveljnik plovila prekine ribolov in se odmakne najmanj 2 morski milji od končne točke položaja vleke/namestitve v smer, kjer je najmanj verjetno, da bo ponovno naletel na te vrste. Poveljnik ravna po svoji najboljši presoji na podlagi virov informacij, ki so mu na voljo.

Člen 12h

Nepredvideno odkritje občutljivih morskih ekosistemov v novih območjih pridnenega ribolova

1.   Če pri opravljanju ribolovnih dejavnosti plovilo, ki izvaja ribolovne dejavnosti v obstoječih območjih pridnenega ribolova, naleti na indikatorje občutljivih morskih ekosistemov, poveljnik ugotovi količino ujetih indikatorskih vrst občutljivih morskih ekosistemov. Imenovani opazovalci določijo korale, spužve in druge organizme do najnižje možne taksonomske ravni.

2.   Če količina takšnih vrst, ujetih med vleko vlečne mreže ali ribolovom z zabodnimi mrežami ali s parangali, preseže prag iz člena 12d, se uporabijo določbe iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena.

3.   Poveljnik plovila o dogodku poroča državi članici zastave, ki informacijo prek Komisije takoj sporoči izvršilnemu sekretarju. Komisija nemudoma opozori druge države članice, katerih plovila lovijo v tem območju. Ustrezne države članice takoj opozorijo vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami v tem območju.

4.   Veljati začne začasna prepoved ribolova v polmeru dveh milj okrog položaja odkritja, o katerem poroča plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice NAFO. Označen položaj, ki ga določi plovilo, je bodisi končna točka vleke/namestitve bodisi drug položaj, ki je dokazano najbližje natančni lokaciji odkritja. Začasna prepoved veja dokler Sekretariat NAFO ne sporoči, da se navedeno območje lahko ponovno odpre.

5.   Plovilo prekine ribolov in se odmakne najmanj 2 morski milji od končne točke položaja vleke/namestitve v smer, kjer je najmanj verjetno, da bo ponovno naletelo na novo odkritje. Poveljnik ravna po svoji najboljši presoji na podlagi virov informacij, ki so mu na voljo.“;

8.

člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vse predelane ribe, ulovljene v območju upravljanja NAFO, se označijo tako, da se prepoznata vsaka vrsta in kategorija proizvoda, kot je navedeno v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (4), v primeru kozice pa datum ulova, in sicer z uporabo 3-alfa kode iz Priloge I omenjene uredbe ter kode za obliko proizvoda iz Priloge XIV(b) te uredbe.

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Vse kozice, ulovljene v razdelku 3L in 3M, ter vse grenlandske morske plošče, ulovljene v podobmočju 2 in razdelkih 3KLMNO, se označijo z navedbo ulova v zadevnih območjih.“;

9.

členu 47 se doda naslednja točka:

„(g)

inšpektorju na njegovo zahtevo zagotovi koordinate začetne in končne točke vsake poskusne vleke, ki se opravi v skladu s členom 6(4).“;

10.

Poglavje V se nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE V

POMORSKA INŠPEKCIJA RIBIŠKIH PLOVIL, KI PLUJEJO POD ZASTAVO DRUGE POGODBENICE

Člen 62

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za iztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih držav članic za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice NAFO, za ribe, ulovljene v urejevalnem območju NAFO, ali ribiške proizvode, ki se proizvajajo iz takšnih rib, in ki predhodno niso bili pretovorjeni ali iztovorjeni v pristanišču.

2.   To poglavje se uporablja brez poseganja v uredbi (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1005/2008.

Člen 63

Določena pristanišča

Države članice določijo pristanišča, v katera se lahko ribiškim plovilom dovoli dostop zaradi iztovarjanja ali pretovarjanja. Države članice o svojih določenih pristaniščih obvestijo Komisijo, ki seznam teh pristanišč pošlje Sekretariatu NAFO. O vseh nadaljnjih spremembah seznama je treba Sekretariat NAFO obvestiti najpozneje v petnajstih dneh pred začetkom veljavnosti spremembe.

Člen 63a

Pristojni organ

1.   Države članice imenujejo pristojni organ, ki je kontaktna točka za prejemanje obvestil v skladu s členom 63b, ter za prejemanje potrdil in izdajanje dovoljenj v skladu s členom 63c.

2.   Države članice Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke pristojnega organa. Komisija te informacije pošlje Sekretariatu NAFO.

Člen 63b

Predhodno obvestilo o prihodu v pristanišče

1.   Z odstopanjem od člena 28e(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, poveljnik ribiškega plovila iz člena 62(1) te uredbe, ali njegov namestnik, ki se nameravajo zasidrati v pristanišču zaradi iztovarjanja in pretovarjanja, o tem uradno obvestijo vsaj tri delovne dni pred pričakovanim prihodom pristojni organ države članice pristanišča iz člena 63a te uredbe.

2.   Vendar lahko država članica določi drug rok za predhodno obvestilo, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji in svojimi pristanišči. Države članice Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, sporoči zadevni rok za predhodno obvestilo. Komisija te informacije pošlje Sekretariatu NAFO.

3.   Predhodnemu obvestilu se priložijo naslednji obrazci s pravilno izpolnjenim Delom A:

(a)

obrazec PSC 1 iz Priloge XV(A), kadar plovilo namerava iztovoriti ali pretovoriti lastni ulov;

(b)

obrazec PSC 2 iz Priloge XV(B), kadar plovilo namerava iztovoriti ali pretovoriti ulov, ki ga prejme pri pretovarjanju. Uporabi se ločeni obrazec za vsako plovilo dajalca;

(c)

obrazca PSC 1 in PSC 2, kadar plovilo namerava iztovoriti ali pretovoriti tako svoj lastni ulov kot tudi ulov, ki ga prejme pri pretovarjanju.

4.   Poveljniki ali njihovi zastopniki lahko prekličejo predhodno obvestilo tako, da obvestijo pristojne organe pristanišča, ki ga želijo uporabiti v 24-ih urah pred sporočenim predvidenim časom prihoda v pristanišče. Vendar lahko država članica pristanišča določi drug rok za predhodno obvestilo. Obvestilu se priloži kopija izvirnika PSC 1 ali PSC 2, pri čemer je treba čez obrazec napisati besedo ‚preklicano‘.

5.   Pristojni organ države članice pristanišča nemudoma pošlje kopijo obrazca predhodnega obvestila iz odstavkov 3 in 4 državi zastave pogodbenice ribiškega plovila, ki namerava iztovarjati/pretovarjati ter, če je plovilo udeleženo pri pretovarjanju, državi članici zastave plovil dajalca.

6.   Kopijo obrazca pošlje tudi Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, ki ga takoj pošlje Sekretariatu NAFO.

Člen 63c

Dovoljenje za iztovarjanje ali pretovarjanje

1.   Dejavnosti iztovarjanja ali pretovarjanja se lahko začnejo šele po tem, ko pristojni organ države članice pristanišča izda dovoljenje. Takšno dovoljenje se izda šele, ko država zastave vrne kopijo obrazca PSC 1 in/ali obrazca PSC 2, ki se pošlje skladno s členom 63b(5) s pravilno izpolnjenim delom B, ki potrjuje, da:

(a)

je ribiško plovilo, ki je navedlo, da je ulovilo ribe, imelo za prijavljene vrste zadostno kvoto;

(b)

so bile količine rib na krovu pravilno sporočene glede na vrste in upoštevane pri izračunu ulova ali omejitev napora, ki se uporabljajo;

(c)

je ribiško plovilo, ki je navedlo, da je ulovilo ribe, imelo dovoljenje za ribolov na prijavljenih območjih in

(d)

je bila prisotnost ribiškega plovila v prijavljenem območju ribolova preverjena v skladu s podatki VMS.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ države članice pristanišča dovoli celotno ali delno iztovarjanje brez potrdila iz odstavka 1. V tem primeru se zadevne ribe obdržijo v skladišču pod nadzorom pristojnega organa. Ribe se sprostijo v prodajo, prevzem ali prevoz šele po prejemu in preverjanju potrdila iz odstavka 1. Če potrdilo ni prejeto v 14 dneh po iztovarjanju, lahko pristojni organ države članice pristanišča ribe zaseže in jih proda v skladu z nacionalnimi predpisi.

3.   Država članica pristanišča potem, ko pravilno izpolni del C, z vrnitvijo obrazca PSC 1 in/ali obrazca PSC 2 poveljnika takoj obvesti o svoji odločitvi, ali dovoli iztovarjanje ali pretovarjanje. Kopija se takoj pošlje tudi Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, ki te informacije pošlje Sekretariatu NAFO.

Člen 63d

Inšpekcijski pregledi

1.   Če načrt za obnovo ne zahteva drugače, država članica pristanišča v vsakem letu poročanja izvede inšpekcijske preglede vsaj 15 % vseh iztovarjanj in pretovarjanj.

2.   Inšpekcijske preglede opravijo odobreni nacionalni inšpektorji, ki pred inšpekcijskim pregledom poveljniku pokažejo svoja pooblastila.

3.   Država članica pristanišča lahko inšpektorje drugih pogodbenic povabi k spremljanju svojih inšpektorjev in opazovanju inšpekcijskega pregleda dejavnosti iztovarjanja ali pretovarjanja v smislu tega poglavja.

4.   Inšpekcijski pregled zajema spremljanje celotnega iztovarjanja ali pretovarjanja v navedenem pristanišču, nacionalni inšpektorji pa opravijo najmanj naslednje:

(a)

navzkrižno preverijo količine vsake iztovorjene ali pretovorjene vrste rib:

(i)

količine rib po vrstah, zabeleženih v ladijskem dnevniku;

(ii)

ulov in poročila o ribolovnih dejavnosti ter

(iii)

vse informacije o ulovu iz predhodnega obvestila (PSC 1 ali PSC 2);

(b)

preverijo in zabeležijo količine po vrstah ulova, ki ostane na krovu ob končanem iztovarjanju ali pretovarjanju;

(c)

preverijo vse informacije inšpektorskih pregledov, opravljenih na morju;

(d)

preverijo vse mreže na krovu in zabeležijo meritve velikosti mrežnega očesa;

(e)

preverijo velikost rib zaradi skladnosti z zahtevami za najmanjšo velikost.

5.   Nacionalni inšpektorji si po najboljših močeh prizadevajo preprečiti neupravičeno zadrževanje ribiškega plovila in zagotoviti, da je ribiško plovilo izpostavljeno najmanjšim možnim motnjam in težavam, ter se izogniti poslabšanju kakovosti rib.

6.   Poveljnik ribiškega plovila:

(a)

sodeluje in pomaga pri inšpekcijskem pregledu plovila, ki se opravlja v skladu s temi postopki, ter inšpektorjev države pristanišča ne ovira, ustrahuje ali moti pri opravljanju njihovih dolžnosti;

(b)

zagotovi dostop do vseh površin, palube, prostorov, ulova, mrež ali drugega orodja ali opreme, ter zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih zahtevajo inšpektorji države pristanišča, vključno s kopijami vseh ustreznih dokumentov.

Člen 63e

Resne kršitve

1.   Kot hujše kršitve se štejejo naslednje kršitve:

(a)

preprečevanje inšpektorjem, da opravijo svoje dolžnosti;

(b)

iztovarjanje ali pretovarjanje v pristanišču, ki ni določeno;

(c)

neizpolnjevanje določb glede predhodnega obvestila o prihodu;

(d)

iztovarjanje ali pretovarjanje brez odobritve države članice pristanišča.

2.   Vsaka država članica pristanišča sprejme izvršilne ukrepe za ribiško plovilo, za katerega je bilo v skladu z njeno zakonodajo ugotovljeno, da je storilo resno kršitev iz odstavka 1. Odvisno od resnosti kršitve in v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje lahko ukrepi vključujejo zlasti:

(a)

denarne kazni;

(b)

zaseg nezakonitega ribiškega orodja in ulovov;

(c)

sekvestracijo plovila.

Člen 63f

Poročila o inšpekcijskih pregledih

1.   Vsak inšpekcijski pregled je dokumentiran tako, da se izpolni poročilo o inšpekcijskem pregledu v pristanišču, kot je določeno v Prilogi XII.

2.   Poveljnik lahko da pripombe glede poročila o inšpekcijskem pregledu, ki ga inšpektor in poveljnik podpišeta na koncu inšpekcijskega pregleda. En izvod inšpekcijskega poročila se izroči poveljniku ribiškega plovila.

3.   Izvod vsakega inšpekcijskega poročila se takoj pošlje državi zastave pregledanega ribiškega plovila in državi članici plovila dajalca, če je plovilo vključeno v postopke pretovarjanja. Kopija se takoj pošlje tudi Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, ki te informacije pošlje Sekretariatu NAFO. Izvirnik ali overjena kopija vsakega poročila o pregledu se na zahtevo pošlje državi članici zastave pregledanega ribiškega plovila.“;

11.

člen 68 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 68

Prihod v pristanišče

1.   Brez poseganja v uredbe (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1005/2008 države članice zagotovijo, da poveljniki ribiških plovil ne-pogodbenice lahko priplujejo le v pristanišče, določeno v skladu s členom 63. Poveljnik, ki namerava pripluti v določeno pristanišče, obvesti pristojni organ države članice pristanišča v skladu z določbami člena 63b. Država članica pristanišča te informacije takoj pošlje državi zastave plovila in Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, ki informacije takoj pošlje Sekretariatu NAFO.

2.   Določbe členov 63b in 63c se uporabljajo smiselno. Država članica pristanišča prepove prihod v svoja pristanišča plovilom, ki niso oddala zahtevanega predhodnega obvestila iz odstavka 1, in za katera država zastave ni zagotovila potrdila iz člena 63c(1).

3.   Država članica, ki zavrne iztovarjanje ali pretovarjanje, o svoji odločitvi obvesti poveljnika zadevnega plovila.“;

12.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 68a

Inšpekcijski nadzor v pristanišču

1.   Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi pregledajo vsa plovila nepogodbenic, ki priplujejo v eno od njihovih pristanišč. Plovilo ne sme iztovoriti ali pretovoriti rib, dokler ni opravljen inšpekcijski pregled. Taki inšpekcijski pregledi vključujejo pregled dokumentov plovila, ladijskih dnevnikov, ribolovnega orodja, ulova na krovu in vsega drugega, kar je povezano z dejavnostmi plovila v urejevalnem območju NAFO.

2.   Če po koncu inšpekcijskega pregleda pristojni organi ugotovijo, da ima plovilo nepogodbenice na krovu kateri koli stalež ali katero koli skupino staležev, ki jih ureja NAFO ali so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, zadevna država članica prepove iztovarjanje in/ali pretovarjanje ulova iz navedenega plovila.

3.   Vendar takšna prepoved ne velja, če poveljnik pregledanega plovila ali njegov namestnik pristojnim organom zadevne države članice zadovoljivo dokaže, da:

(a)

so bile vrste na krovu ujete zunaj urejevalnega območja NAFO ali

(b)

so bile vrste na krovu in naštete v Prilogi II ujete v skladu z ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje.

4.   Država članica, ki zavrne iztovarjanje ali pretovarjanje, o svoji odločitvi obvesti poveljnika zadevnega plovila.

5.   Vsak pregled je dokumentiran tako, da se izpolni vsaj poročilo o pregledu iz Priloge XII.

6.   Podatki o rezultatih vseh inšpekcijskih pregledov plovil ne-pogodbenic, ki so opravljeni v pristaniščih držav članic, in poznejših ukrepih se takoj pošljejo državi zastave plovila in Komisiji ali organu, ki ga Komisija imenuje, ki te podatke takoj pošlje Sekretariatu NAFO.“;

13.

v Prilogi V se črta točka 3;

14.

v Prilogi XII se točka A nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

15.

besedilo iz Priloge II k tej uredbi se doda kot Priloga XV;

16.

besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga XVI.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2009

Za Svet

Predsednik

A. BORG


(1)  UL L 318, 5.12.2007, str. 1.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 538/2008 z dne 29. maja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1386/2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (UL L 157, 17.6.2008, str. 1).

(3)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(4)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.“;


PRILOGA I

„A.   OBRAZEC POROČILA O INŠPEKCIJSKEM PREGLEDU V PRISTANIŠČU

Image

Image

Image


PRILOGA II

„PRILOGA XV

OBRAZCA POMORSKE INŠPEKCIJE

Image

Image


PRILOGA III

„PRILOGA XVI

PREDLOGE ZA PROTOKOL O RAZISKOVALNEM RIBOLOVU V NOVIH OBMOČJIH RIBOLOVA, KJER JE VERJETNO, DA SE RIBIŠKO ORODJE DOTAKNE MORSKEGA DNA

I.   Država članica prek komisije sekretariatu NAFO pošlje obvestilo o nameri opravljanja raziskovalnega ribolova

Ribolovni načrt

Načrt ublažitve

Načrt spremljanja ulova

Zbiranje podatkov

Ciljne vrste

Ukrepi za preprečevanje znatnih škodljivih učinkov na VMS

Določitev in zapis vseh vrst, prinesenih na krov, do najnižje možne taksonomske ravni

Podatki se zberejo in se o njih poroča v standardizirani obliki

Datumi ribolova

 

100 % satelitsko sledenje

 

Opis območja ribolova

 

100 % okrepljeno opazovanje

 

Pričakovani napor

 

 

 

vrsta orodja, ki se uporabi pri pridnenem ribolovu

 

 

 

II.   Države članice prek komisije sekretariatu NAFO predložijo poročilo o potovanju

PREDHODNO OBVESTILO O NAMERI OPRAVLJANJA RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA (1)

IME PLOVILA:

DRŽAVA ZASTAVE PLOVILA:

PRIČAKOVANA LOKACIJA DEJAVNOSTI RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA (VKLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

PRIČAKOVANI DATUMI DEJAVNOSTI RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA:

ALI SE JE V SOSEDNJIH OBMOČJIH ŽE PREJ IZVAJAL RIBOLOV (ČE JE TAKO, NAVEDITE VIR INFORMACIJ):

GLOBINE, NA KATERIH SE BODO VERJETNO OPRAVLJALE DEJAVNOSTI RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA:

ALI OBSTAJAJO NAČRTI HABITATOV OBMOČJA (ČE JE TAKO, NAVEDITE VIR(-E)):

ALI SO NA VOLJO TAKSONOMSKI KLJUČI, KI BI KAZALI NA MOREBITNE OBČUTLJIVE VRSTE (ČE JE TAKO, NAVEDITE VIR(-E)):

ZNANI OBČUTLJIVI MORSKI EKOSISTEMI (VME) (2) NA LOKACIJI, KJER SE BO VERJETNO OPRAVLJAL RIBOLOV:

UKREPI ZA UBLAŽITEV ZNATNIH ŠKODLJIVIH UČINKOV NA VMS, ČE SE TI POJAVIJO:

ALI OBSTAJAJO NAČRTI IZOBAT OBMOČJA ZA RAZISKOVALNI RIBOLOV (ČE JE TAKO, PROSIMO NAVEDITE VIR(E)):

ALI OBSTAJAJO ZNANSTVENI PODATKI O RIBOLOVU V OBMOČJU ZA RAZISKOVALNI RIBOLOV (ČE JE TAKO, PROSIMO NAVEDITE VIR(E)):

ISKANE CILJNE VRSTE:

KATERA VRSTA ORODJA SE PREDLAGA (NAVEDITE) ZA KATERA OBMOČJA (VKLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

III.   Poročilo države članice o raziskovalnem ribolovu  (3) , predloženo znanstvenemu svetu NAFO

IME PLOVILA:

DRŽAVA ZASTAVE PLOVILA:

PRIČAKOVANA LOKACIJA DEJAVNOSTI RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA (VKLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

DATUMI RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI:

GLOBINE, NA KATERIH SE IZVAJA RIBOLOV (SEZNAM ZA VSAK IZVLEK, VLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

SKUPNO ŠTEVILO UR/OBMOČIJ RIBOLOVA (SEZNAM ZA VSAK IZVLEK, VLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

UPORABLJENA VRSTA ORODJA (NAVEDITE) IN V KATERIH OBMOČJIH (VKLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

OBČUTLJIVI MORSKI EKOSISTEMI (VME) (4), V KATERIH SE IZVAJA RIBOLOV (SEZNAM ZA VSAK IZVLEK, VLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

SPREJETI UKREPI ZA UBLAŽITEV, S KATERIMI SE PREPREČIJO VEČJI ŠKODLJIVI UČINKI NA VMS, ČE SE TI POJAVIJO:

SEZNAM VSEH ORGANIZMOV (OBDRŽANIH, NA ULOV), PRINESENIH NA KROV (NAVEDENI DO NAJNIŽJE TAKSONOMSKE ENOTE):

SEZNAM MOREBITNIH OBČUTLJIVIH INDIKATORSKIH VRST (5), PRINESENIH NA KROV, PO LOKACIJI (VKLJUČITE ZEMLJEPISNO ŠIRINO/DOLŽINO):

SEZNAM OBDRŽANIH ORGANIZMOV ZA BIOLOŠKO VZORČENJE (NPR. DOLŽINA-TEŽA, SPOL, STAROST), ČE OBSTAJAJO:

Opomba: Poročanje o podatkih mora biti v skladu s standardizirano specifikacijo, na primer, kot je sprejeta v programih znanstvenega opazovanja.


(1)  Raziskovalni ribolov pomeni vse dejavnosti pridnenega ribolova v novih območjih ali s pridnenim orodjem, ki v zadevnih območjih ni bilo predhodno uporabljeno.

(2)  Se nanaša na Mednarodne smernice FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih.

(3)  Raziskovalni ribolov pomeni vse dejavnosti pridnenega ribolova v novih območjih ali s pridnenim orodjem, ki v zadevnih območjih ni bilo predhodno uporabljeno.

(4)  Se nanaša na mednarodne smernice FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih.

(5)  Se nanaša na Prilogo I mednarodnih smernic FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih.“


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/17


UREDBA SVETA (ES) št. 680/2009

z dne 27. julija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 60 in 301 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/652/SZVP z dne 7. avgusta 2008 o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (1),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1110/2008 (2) o spremembi Uredbe (ES) št. 423/2007 (3) je v skladu s Skupnim stališčem 2008/652/SZVP naložila dodatne omejevalne ukrepe ter zlasti obveznost predhodnega obveščanja glede določenih pošiljk v Iran ali iz njega.

(2)

Zaradi tehničnih razlogov je bila oblikovana določba, ki v prehodnem obdobju omogoča odstopanja od izvedbenih predpisov glede obveznosti predhodnega obveščanja. Ker pa so omenjeni izvedbeni predpisi zapleteni, je prišlo pri izvajanju tega ukrepa do nepredvidenih zamud, zato bi bilo treba prehodno obdobje podaljšati do 31. decembra 2010.

(3)

Uredbo (ES) št. 423/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Četrti in peti odstavek člena 4a Uredbe (ES) št. 423/2007 se nadomestita z:

„Do 31. decembra 2010 se skupne deklaracije o vnosu in izstopu ter potrebne dodatne navedbe iz tega člena lahko predložijo v pisni obliki, pri tem pa se uporabijo trgovinski ali pristaniški podatki ali podatki o prevozu, če vsebujejo potrebne podatke.

Od 1. januarja 2011 se potrebne dodatne navedbe iz tega člena predložijo pisno oziroma z deklaracijami o vnosu in izstopu.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 213, 8.8.2008, str. 58.

(2)  UL L 300, 11.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 103, 20.4.2007, str. 1.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/18


UREDBA SVETA (ES) št. 681/2009

z dne 27. julija 2009

o zaključku pregleda glede novega izvoznika v okviru Uredbe (ES) št. 192/2007 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata s poreklom, med drugim, iz Malezije, ponovni uvedbi dajatve na uvoz od enega izvoznika iz te države in odpravi registracije tega uvoza

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   PREDHODNI POSTOPEK

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 192/2007 (2) po preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz določenega polietilen tereftalata („PET“) v Skupnost, s poreklom med drugim iz Malezije. Veljavni ukrepi zajemajo stopnjo dajatve v višini 160,1 EUR/tono, razen za izrecno navedene družbe, za katere veljajo individualne stopnje dajatev. V skladu z isto Uredbo so bile uvedene tudi protidampinške dajatve na uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Republike Koreje, Tajske in Tajvana. Prvotni ukrepi so bili po preiskavi („prvotna preiskava“) uvedeni z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (3).

B.   SEDANJI POSTOPEK

1.   Zahtevek za pregled

(2)

Komisija je nato od Eastman Chemical (Malaysia) SDN.BHD („vložnik“) prejela zahtevek za začetek pregleda glede „novega izvoznika“ v okviru Uredbe (ES) št. 192/2007, v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Vložnik je trdil, da v obdobju preiskave, tj. od 1. oktobra 1998 do 30. septembra 1999 („prvotno obdobje preiskave“), na katerem so temeljili protidampinški ukrepi, ni izvažal določenega PET v Skupnost, in da ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov določenega PET, za katere veljajo zgoraj navedeni protidampinški ukrepi. Vložnik je tudi trdil, da je začel izvažati nekatere vrste PET v Skupnost po koncu obdobja prvotne preiskave.

2.   Začetek pregleda glede „novega izvoznika“

(3)

Komisija je proučila prima facie dokaze, ki jih je predložil vložnik, in ocenila, da so zadostni za utemeljitev začetka pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Po tem, ko se je Komisija posvetovala s Svetovalnim odborom in zadevni industriji Skupnosti dala možnost za pripombe, je z Uredbo (ES) št. 1082/2008 (4) začela pregled Uredbe (ES) št. 192/2007 v zvezi z vložnikom.

(4)

V skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2008 je bila razveljavljena protidampinška dajatev v višini 160,1 EUR/tono, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 192/2007 na uvoz določenega PET, ki ga je vložnik proizvajal in prodajal za izvoz v Skupnost. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje tega uvoza.

3.   Zadevni izdelek

(5)

Izdelek, ki ga zadeva sedanji pregled, je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5, uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

4.   Zadevne stranke

(6)

Komisija je vložnika, industrijo Skupnosti in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(7)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik in prejela odgovor v roku, določenem v ta namen. Komisija si je prizadevala preveriti vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga, ter opravila preveritveni obisk v prostorih vložnika.

5.   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(8)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom glede novega izvoznika je trajalo od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008.

C.   UMIK ZAHTEVKA ZA PREGLED GLEDE NOVEGA IZVOZNIKA

(9)

Vložnik je s pismom z dne 22. aprila 2009, naslovljenim na Komisijo, brez posebne utemeljitve uradno umaknil svoj zahtevek za pregled glede „novega izvoznika“.

(10)

V teh okoliščinah Komisija ni mogla določiti vložnikove individualne stopnje dampinga in višine dajatve. Zato je bilo sklenjeno, da mora za uvoz v Skupnost polietilen teraftalata (PET) z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5, ki se uvršča pod oznako KN 3907 60 20, s poreklom iz Malezije, ki ga proizvaja in prodaja za izvoz Eastman Chemical (Malaysia) SDN.BHD, veljati dajatev na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“ v Maleziji (160,1 EUR/tono), uvedena z Uredbo (ES) št. 192/2007, ter da je zato treba to stopnjo dajatve ponovno uvesti.

D.   RETROAKTIVNO OBRAČUNAVANJE PROTIDAMPINŠKE DAJATVE

(11)

Glede na zgornje ugotovitve se protidampinška dajatev, ki se uporablja za Eastman Chemical (Malaysia) SDN.BHD, obračuna retroaktiovno od datuma začetka pregleda za uvoz zadevnega izdelka, za katerega velja obveznost registracije v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1082/2008.

E.   RAZKRITJE IN TRAJANJE UKREPOV

(12)

Vložnik in druge zadevne stranke so bili obveščeni o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava ponovno uvesti dokončna protidampinška dajatev na uvoz določenih PET s poreklom med drugim iz Malezije, ki jih proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost Eastman Chemical Malaysia SDN.BHD, dajatev na uvoz, za katerega je bila uvedena obveznost registracije, pa obračunati retroaktivno. Njihove pripombe so bile preučene in po potrebi upoštevane.

(13)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ta pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti ukrepov, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 192/2007 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Pregled glede novega izvoznika, uveden z Uredbo (ES) 1082/2008, se s tem zaključi in na uvoz iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1082/2008 se uvede protidampinška dajatev, ki se v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 192/2007 uporablja za „vse druge družbe“ v Maleziji.

2.   Protidampinška dajatev, ki se uporablja v skladu s členom 1 Uredbe (ES) št. 192/2007 za „vse druge družbe“ v Maleziji, se za uvoz določenega polietilen tereftalata, ki je bil registriran v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1082/2008, obračuna z učinkom od 6. novembra 2008.

3.   Carinskim organom se dajo navodila, da prenehajo z registracijo uvoza, ki se izvaja v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1082/2008.

4.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 59, 27.2.2007, str. 1.

(3)  UL L 301, 30.11.2000, str. 21.

(4)  UL L 296, 5.11.2008, str. 5.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/20


UREDBA SVETA (ES) št. 682/2009

z dne 27. julija 2009

o zaključku delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je septembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1425/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz med drugim Ljudske republike Kitajske. Uredba je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 189/2009 (3). Za osem družb z individualnimi dajatvami slednje znašajo od 4,3 % do 12,8 %. Za sodelujoče družbe brez individualnih dajatev znaša dajatev 8,4 %, preostala dajatev pa 28,8 %.

2.   Zahtevek za pregled

(2)

Komisija je 25. marca 2008 od enega proizvajalca izvoznika nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz Ljudske republike Kitajske prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Zahtevek je vložila družba CeDo Shanghai Limited („CeDo Shanghai“ ali „vložnik“).

(4)

Vložnik je med drugim trdil, da so se njegove izvozne cene nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas za Skupnost znatno povečale, in sicer bistveno bolj kot konstruirana normalna vrednost, ki temelji na vložnikovih proizvodnih stroških v Ljudski republiki Kitajski, ter da je to zmanjšalo ali odpravilo damping. Zato nadaljevanje izvajanja ukrepov na trenutnih ravneh, ki temeljijo na prej ugotovljeni stopnji dampinga, za preprečevanje dampinga ni več potrebno.

3.   Začetek

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), začela delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z družbo CeDo Shanghai.

(6)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008.

(7)

Komisija je vložnika, predstavnike industrije Skupnosti in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

B.   ZADEVNI IZDELEK

(8)

Zadevni izdelek je bil isti kot izdelek v Uredbi (ES) št. 1425/2006, kakor je bila spremenjena, in sicer vreče in vrečke iz plastičnih mas, ki vsebujejo najmanj 20 mas. % polietilena, njihova debelina pa ne presega 100 mikrometrov (μm), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvrščene pod oznake KN ex 3923 21 00, ex 3923 29 10 in ex 3923 29 90 (oznake TARIC 3923210020, 3923291020 in 3923299020).

C.   UMIK ZAHTEVKA IN ZAKLJUČEK POSTOPKA

(9)

S pismom Komisiji z dne 24. marca 2009 je CeDo Shanghai uradno umaknila svoj zahtevek za delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz med drugim Ljudske republike Kitajske.

(10)

Premišljevalo se je, ali bi bilo upravičeno nadaljevati s preiskavo po uradni dolžnosti. Komisija je bila mnenja, da zaključek preiskave ne bi vplival na že veljaven protidampinški ukrep in da ne bi bil v nasprotju z interesi Skupnosti. Na podlagi tega je preiskavo treba zaključiti.

(11)

Zainteresirane stranke so bile obveščene glede načrtovanega zaključka preiskave ter imele možnost predložiti svoje pripombe. Vendar ni bila prejeta nobena pripomba, ki bi to odločitev lahko spremenila.

(12)

Zato se ugotavlja, da je treba pregled v zvezi z uvozom nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz med drugim Ljudske republike Kitajske zaključiti brez spremembe veljavnih protidampinških ukrepov –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom iz med drugim Ljudske republike Kitajske, začet v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96, se zaključi brez spremembe veljavnih protidampinških ukrepov.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 270, 29.9.2006, str. 4.

(3)  UL L 67, 12.3.2009, str. 5.

(4)  UL C 176, 11.7.2008, str. 9.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 683/2009

z dne 28. julija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

27,8

XS

31,8

ZZ

29,8

0707 00 05

TR

99,3

ZZ

99,3

0709 90 70

TR

98,0

ZZ

98,0

0805 50 10

AR

62,4

UY

54,8

ZA

64,3

ZZ

60,5

0806 10 10

EG

156,7

MA

167,9

TR

113,8

US

141,6

ZA

127,0

ZZ

141,4

0808 10 80

AR

82,3

BR

85,5

CL

85,9

CN

97,1

NZ

86,0

US

105,4

ZA

88,6

ZZ

90,1

0808 20 50

AR

111,9

CL

75,5

TR

146,4

ZA

112,4

ZZ

111,6

0809 10 00

TR

156,4

ZZ

156,4

0809 20 95

CA

324,1

TR

265,4

US

270,6

ZZ

286,7

0809 30

TR

152,8

ZZ

152,8

0809 40 05

BA

58,0

ZZ

58,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/24


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 684/2009

z dne 24. julija 2009

o izvajanju Direktive Sveta 2008/118/ES v zvezi z računalniškimi postopki za gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine

KOMISIJA EVROSPKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (1) ter zlasti člena 29(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Gibanje trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine bo potekalo na podlagi elektronskega administrativnega dokumenta iz člena 21(1) Direktive 2008/118/ES, za katerega se bo uporabljal računalniško podprt sistem, vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov (2).

(2)

Ker naj bi računalniško podprt sistem omogočil spremljanje in nadzor gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine, je treba določiti strukturo in vsebino elektronskih sporočil, ki se bodo uporabljala za taka gibanja.

(3)

Ker bodo gibanja potekala zlasti na podlagi elektronskega administrativnega dokumenta, je treba določiti strukturo in vsebino sporočil, ki so del navedenega dokumenta. Poleg tega je treba določiti strukturo in vsebino sporočil, ki so del poročila o prejemu in poročila o izvozu.

(4)

V skladu z Direktivo 2008/118/ES se lahko prekliče elektronski administrativni dokument, spremeni namembni kraj blaga in razdeli gibanje trošarinskega blaga. Zato je treba opredeliti strukturo in vsebino sporočil v zvezi s preklicem elektronskega administrativnega dokumenta, spremembo namembnega kraja in razdelitvijo gibanja ter določiti pravila in postopke, ki se uporabljajo v zvezi z izmenjavami sporočil o takšnem preklicu, spremembi namembnega kraja in razdelitvi.

(5)

Določiti je treba strukturo papirnih dokumentov iz členov 26 in 27 Direktive 2008/118/ES, ki jih je treba uporabiti, kadar računalniško podprti sistem ni na voljo.

(6)

Ker bodo pravila, določena s to uredbo, nadomestila pravila iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2719/92 z dne 11. septembra 1992 o spremnem administrativnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine (3), je treba navedeno uredbo razveljaviti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za trošarine –

SPREJELA TO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa ukrepe v zvezi z naslednjim:

(a)

strukturo in vsebino elektronskih sporočil, ki se izmenjajo prek računalniško podprtega sistema iz člena 21(2) Direktive 2008/118/ES za namene členov 21 do 25 navedene direktive;

(b)

pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati pri izmenjavi sporočil iz točke (a);

(c)

strukturo papirnih dokumentov iz členov 26 in 27 Direktive 2008/118/ES.

Člen 2

Obveznosti v zvezi s sporočili, ki se izmenjujejo prek računalniško podprtega sistema

Sporočila, ki se izmenjujejo za namene členov 21 do 25 Direktive 2008/118/ES, so glede strukture in vsebine v skladu s Prilogo I k tej uredbi. Če je treba nekatera podatkovna polja v teh sporočilih izpolniti z oznakami, se uporabijo oznake iz Priloge II.

Člen 3

Formalnosti pred začetkom gibanja trošarinskega blaga

1.   Osnutek elektronskega administrativnega dokumenta, predložen v skladu s členom 21(2) Direktive 2008/118/ES, in elektronski administrativni dokument, opremljen z administrativno referenčno oznako v skladu s tretjim pododstavkom člena 21(3) navedene direktive, izpolnjujeta zahteve iz tabele 1 v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Osnutek elektronskega administrativnega dokumenta se predloži največ 7 dni pred datumom, ki je naveden na navedenem dokumentu kot datum odpreme zadevnega trošarinskega blaga.

Člen 4

Preklic elektronskega administrativnega dokumenta

1.   Pošiljatelj, ki želi preklicati elektronski administrativni dokument v skladu s členom 21(7) Direktive 2008/118/ES, izpolni polja v osnutku sporočila o preklicu in ga predloži pristojnim organom odpremne države članice. Osnutek sporočila o preklicu je v skladu z zahtevami iz tabele 2 v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke v osnutku sporočila o preklicu.

Kadar so podatki potrjeni, organi opremijo sporočilo o preklicu z datumom in časom potrditve, navedene informacije sporočijo pošiljatelju, sporočilo o preklicu pa pošljejo pristojnim organom namembne države članice. Kadar podatki niso veljavni, se pošiljatelja o tem takoj obvesti.

3.   Po prejemu sporočila o preklicu pristojni organi namembne države članice pošljejo sporočilo o preklicu prejemniku, če je prejemnik imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik.

Člen 5

Sporočila o spremembi namembnega kraja pri gibanju trošarinskega blaga

1.   Pošiljatelj, ki želi spremeniti namembni kraj v skladu s členom 21(8) Direktive 2008/118/ES ali dopolniti podatke o namembnem kraju v skladu s členom 22(2) Direktive, izpolni polja v osnutku sporočila o spremembi namembnega kraja in ga predloži pristojnim organom odpremne države članice. Osnutek sporočila o spremembi namembnega kraja je v skladu z zahtevami iz tabele 3 v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke v osnutku sporočila o spremembi namembnega kraja.

Kadar so podatki potrjeni, pristojni organi odpremne države članice:

(a)

opremijo sporočilo o spremembi namembnega kraja z datumom in časom potrditve in zaporedno številko ter o tem obvestijo pošiljatelja;

(b)

posodobijo prvoten elektronski administrativni dokument v skladu z informacijami v sporočilu o spremembi namembnega kraja.

Če posodobitev vključuje spremembo namembne države članice ali spremembo prejemnika, se v zvezi s posodobljenim elektronskim administrativnim dokumentom uporablja člen 21(4) in (5) Direktive 2008/118/ES.

3.   Če posodobitev iz odstavka 2(b) vključuje spremembo namembne države članice, pošljejo pristojni organi odpremne države članice sporočilo o spremembi namembnega kraja pristojnim organom namembne države članice, navedenim v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu.

Ti organi obvestijo prejemnika, navedenega v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu, o spremembi namembnega kraja tako, da mu pošljejo „obvestilo o spremembi namembnega kraja“, ki izpolnjuje zahteve iz tabele 4 v Prilogi I.

4.   Če posodobitev iz odstavka 2(b) vključuje spremembo kraja dobave, navedenega v skupini podatkov 7 elektronskega administrativnega dokumenta, ne vključuje pa spremembe namembne države članice niti spremembe prejemnika, pošljejo pristojni organi odpremne države članice sporočilo o spremembi namembnega kraja pristojnim organom namembne države članice, navedenim v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu.

Ti organi pošljejo sporočilo o spremembi namembnega kraja prejemniku.

5.   Kadar podatki v osnutku sporočila o spremembi namembnega kraja niso veljavni, se pošiljatelja o tem takoj obvesti.

6.   Če posodobljeni elektronski administrativni dokument vključuje novega prejemnika v isti namembni državi članici, kot je navedena v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu, pristojni organi navedene države članice obvestijo prejemnika, navedenega v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu, o spremembi namembnega kraja tako, da mu pošljejo „obvestilo o spremembi namembnega kraja“, ki izpolnjuje zahteve iz tabele 4 v Prilogi I.

Člen 6

Sporočila o razdelitvi gibanja trošarinskega blaga

1.   Pošiljatelj, ki želi razdeliti gibanje trošarinskega blaga v skladu s členom 23 Direktive 2008/118/ES, izpolni polja v osnutku sporočila o razdelitvi za vsak namembni kraj in ga predloži pristojnim organom odpremne države članice. Osnutek sporočila o razdelitvi je v skladu z zahtevami iz tabele 5 v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Pristojni organi odpremne države članice elektronsko preverijo podatke v osnutku sporočil o razdelitvi.

Kadar so podatki potrjeni, pristojni organi odpremne države članice:

(a)

za vsak namembni kraj oblikujejo nov elektronski administrativni dokument, ki nadomesti prvotni elektronski administrativni dokument;

(b)

za prvotni elektronski administrativni dokument oblikujejo „obvestilo o razdelitvi“, ki je v skladu z zahtevami iz tabele 4 v Prilogi I k tej uredbi;

(c)

pošljejo obvestilo o razdelitvi pošiljatelju in pristojnim organom namembne države članice, navedenim v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu.

V zvezi z vsakim novim elektronskim administrativnim dokumentom iz točke (a) se uporabljata tretji pododstavek člena 21(3) ter člen 21(4), (5) in (6) Direktive 2008/118/ES.

3.   Pristojni organi namembne države članice, navedeni v prvotnem elektronskem administrativnem dokumentu, pošljejo sporočilo o razdelitvi prejemniku iz prvotnega elektronskega administrativnega dokumenta, če je prejemnik imetnik trošarinskega skladišča ali registrirani prejemnik.

4.   Kadar podatki v osnutku sporočila o razdelitvi niso veljavni, je pošiljatelj o tem takoj obveščen.

Člen 7

Formalnosti ob koncu gibanja trošarinskega blaga

Poročilo o prejemu, predloženo v skladu s členom 24 Direktive 2008/118/ES, in poročilo o izvozu, predloženo v skladu s členom 25 navedene direktive, izpolnjujeta zahteve iz tabele 6 v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 8

Nadomestni postopki

1.   Papirni dokument iz člena 26(1)(a) Direktive 2008/118/ES se naslovi z „Nadomestni spremni dokument za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine“. Potrebni podatki so prikazani v obliki podatkovnih elementov, izraženih na enak način kot v elektronskem administrativnem dokumentu. Vsi podatkovni elementi kot tudi skupine in podskupine podatkov, ki jim ti elementi pripadajo, so opredeljeni s številkami in črkami v stolpcu A in stolpcu B tabele 1 v Prilogi I k tej uredbi.

2.   Informacije iz člena 26(5) Direktive 2008/118/ES, ki jih mora sporočiti pošiljatelj pristojnim organom odpremne države članice, so prikazane v obliki podatkovnih elementov, izraženih na enak način kot v sporočilu o spremembi namembnega kraja ali sporočilu o razdelitvi, odvisno od primera. Vsi podatkovni elementi kot tudi skupine in podskupine podatkov, ki jim ti elementi pripadajo, so opredeljeni s številkami in črkami v stolpcu A in stolpcu B tabele 3 ali po potrebi tabele 5 v Prilogi I k tej uredbi.

3.   Papirni dokumenti iz člena 27(1) in (2) Direktive 2008/118/ES se naslovijo z „Nadomestno poročilo o prejemu/poročilo o izvozu za gibanja trošarinskega blaga pod režimom odloga plačila trošarine“. Potrebni podatki so prikazani v obliki podatkovnih elementov, izraženih na enak način kot v poročilu o prejemu ali poročilu o izvozu, odvisno od primera. Vsi podatkovni elementi kot tudi skupine in podskupine podatkov, ki jim ti elementi pripadajo, so opredeljeni s številkami in črkami v stolpcu A in stolpcu B tabele 6 v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 2719/92 se s 1. aprilom 2010 razveljavi. Kljub temu se še naprej uporablja za gibanja iz člena 46 Direktive 2008/118/ES.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. aprila 2010, razen člena 6, ki se začne uporabljati od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2009

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije


(1)  UL L 9, 14.1.2009, str. 12.

(2)  UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

(3)  UL L 276, 19.9.1992, str. 1.


PRILOGA I

ELEKTRONSKA SPOROČILA, KI SE UPORABLJAJO ZA GIBANJA TROŠARINSKEGA BLAGA POD REŽIMOM ODLOGA PLAČILA TROŠARINE

POJASNJEVALNE OPOMBE

1.

Podatkovni elementi elektronskih sporočil, ki se uporabljajo za namene računalniško podprtega sistema iz člena 21(2) Direktive 2008/118/ES, so strukturirani v skupine podatkov in po potrebi v podskupine podatkov. Podrobnosti glede podatkov in njihove uporabe so navedene v tabelah od 1 do 6, za katere velja:

(a)

v stolpcu A je navedena številčna oznaka (številka), dodeljena vsaki skupini in podskupini podatkov; vsaka podskupina ima zaporedno številko (pod)skupine podatkov, v katero spada (na primer: če je številka skupine podatkov 1, je ena podskupina podatkov te skupine označena z 1.1 in ena podskupina podatkov te podskupine z 1.1.1);

(b)

v stolpcu B je navedena abecedna oznaka (črka), dodeljena vsakemu podatkovnemu elementu v (pod)skupini podatkov;

(c)

v stolpcu C je opredeljena (pod)skupina podatkov ali podatkovni element;

(d)

v stolpcu D je navedena vsaka (pod)skupina podatkov ali podatkovni element z vrednostjo, ki prikazuje, ali je vpis ustreznih podatkov:

„R“ (Required – nujno), kar pomeni, da je podatke treba navesti. Če je (pod)skupina podatkov „O“ (Optional – izbirno) ali „C“ (Conditional – pogojno), so lahko podatkovni elementi znotraj te skupine še vedno označeni z „R“ (nujno), kadar se pristojni organi države članice odločijo, da je treba podatke v tej (pod)skupini podatkov izpolniti ali kadar velja pogoj;

„O“ (Optional –izbirno), kar pomeni, da je vpis podatkov izbiren za osebo, ki predloži sporočilo (pošiljatelj ali prejemnik), razen če država članica določi, da so podatki nujni v skladu z možnostjo iz stolpca E za nekatere izbirne (pod)skupine podatkov ali podatkovne elemente;

„C“ (Conditional – pogojno), kar pomeni, da je uporaba (pod)skupine podatkov ali podatkovnega elementa odvisna od drugih (pod)skupin podatkov ali podatkovnih elementov v istem sporočilu;

„D“ (Dependent – odvisno), kar pomeni, da je uporaba (pod)skupine podatkov ali podatkovnega elementa odvisna od pogoja, ki ga računalniško podprt sistem ne more preveriti, kot je določeno v stolpcih E in F;

(e)

v stolpcu E so navedeni pogoji za podatke, katerih vnos je pogojen, opredeljena je uporaba izbirnih in odvisnih podatkov, če je to potrebno, navedeno pa je tudi, katere podatke morajo zagotoviti pristojni organi;

(f)

v stolpcu F so navedena pojasnila o izpolnjevanju sporočila, če je to potrebno;

(g)

v stolpcu G je navedeno:

za nekatere (pod)skupine podatkov številka, kateri sledi znak „x“, ki pomeni, kolikokrat se lahko (pod)skupina podatkov ponovi v sporočilu (privzeto = 1), in

značilnosti o vrsti in dolžini podatkov za vsak podatkovni element, razen podatkovnih elementov, ki pomenijo čas in/ali datum. Oznake za vrste podatkov so naslednje:

a: abecedni,

n: numerični,

an: alfanumerični.

Številka, ki sledi oznaki, pomeni sprejemljivo dolžino podatkov za zadevni podatkovni element. Neobvezni piki pred kazalcem dolžine pomenita, da dolžina podatkov ni določena, lahko pa imajo največ toliko znakov, kolikor jih določa kazalec dolžine. Vejica v dolžini podatkov pomeni, da podatki lahko vsebujejo decimalne številke, pri čemer znak pred vejico določa skupno dolžino atributa, znak za vejico pa določa največje dovoljeno število znakov za decimalno vejico;

za podatkovne elemente, ki pomenijo čas in/ali datum, navedba „date“, „time“ ali „dateTime“, kar pomeni, da je treba navesti datum, čas ali datum in čas, pri čemer se uporabi standard ISO 8601 za prikaz datumov in časa.

2.

V tabelah od 1 do 6 se uporabljajo naslednje okrajšave:

e-AD: elektronski administrativni dokument,

ARC: administrativna referenčna oznaka,

SEED: sistem za izmenjavo podatkov o trošarinah (elektronska podatkovna baza iz člena 22(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2073/2004 (1),

oznaka KN: oznaka kombinirane nomenklature.

Tabela 1

(iz člena 3(1) in 8(1))

Osnutek elektronskega administrativnega dokumenta in elektronski administrativni dokument

A

B

C

D

E

F

G

 

 

Vrsta sporočila

R

 

Možne vrednosti so:

1

=

standardna vloga (uporabiti jo je treba v vseh primerih, razen kadar je vloga povezana z izvozom s hišnim carinjenjem);

2

=

vloga za izvoz s hišnim carinjenjem (uporaba člena 283 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (2)).

Vrsta sporočila ne sme biti navedena v e-AD, ki je opremljen z ARC, ali papirnem dokumentu iz člena 8(1) te uredbe.

n1

1

Glava e-AD

R

 

 

 

 

a

Oznaka vrste namembnega kraja

R

 

Navedite namembni kraj pri gibanju z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

trošarinsko skladišče (točka (i) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

2

=

registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

3

=

začasni registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) in člen 19(3) Direktive 2008/118/ES);

4

=

neposredna dobava (člen 17(2) Direktive 2008/118/ES);

5

=

oproščeni prejemnik (točka (iv) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

6

=

izvoz (točka (iii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

8

=

neznan namembni kraj (neznan prejemnik; člen 22 Direktive 2008/118/ES).

n1

 

b

Čas poti

R

 

Navedite običajen čas, ki je potreben za pot ob upoštevanju prevoznega sredstva in razdalje, in ga izrazite v urah (H) ali dnevih (D), ki jim sledi dvomestna številka (primer: H12 ali D04). Navedba za „H“ mora biti manjša ali enaka 24. Navedba za „D“ mora biti manjša ali enaka 92.

an3

 

c

Ureditev prevoza

R

 

Opredelite osebo, odgovorno za ureditev prvega prevoza, z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

pošiljatelj;

2

=

prejemnik;

3

=

lastnik blaga;

4

=

drugo.

n1

 

d

ARC

R

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka e-AD.

Glejte Prilogo II, Seznam oznak 2.

an21

 

e

Datum in čas potrditve e-AD

R

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka e-AD.

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime

 

f

Zaporedna številka

R

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka e-AD in za vsako spremembo namembnega kraja.

Označeno z 1 ob začetni potrditvi in se poveča za 1 v vsakem e-AD, ki ga oblikujejo pristojni organi odpremne države članice ob vsaki spremembi namembnega kraja.

n..5

 

g

Datum in čas potrditve posodobitve

C

Datum in čas potrditve sporočila o spremembi namembnega kraja iz tabele 3, ki ju zagotovijo pristojni organi odpremne države članice v primeru spremembe namembnega kraja.

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime

 

h

Zastavica naknadne vloge

D

„R“ za predložitev e-AD za gibanje, ki se je začelo na podlagi papirnega dokumenta iz člena 8(1).

Možne vrednosti:

0

=

ne drži;

1

=

drži.

Privzeta vrednost je „ne drži“.

Ta podatkovni element ne sme biti naveden v e-AD, ki je opremljen z ARC, ali v papirnem dokumentu iz člena 8(1).

n1

2

GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj

R

 

 

 

 

a

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

R

 

Navedite veljavno evidenčno številko SEED imetnika trošarinskega skladišča ali registriranega pošiljatelja.

an13

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

3

GOSPODARSKI SUBJEKT kraj odpreme

C

„R“, če je oznaka vrste porekla v polju 9d„1“.

 

 

 

a

Sklic trošarinskega skladišča

R

 

Navedite veljavno evidenčno številko SEED odpremnega trošarinskega skladišča.

an13

 

b

Ime gospodarskega subjekta

O

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

O

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

an..11

 

e

Poštna številka

O

 

an..10

 

f

Mesto

O

 

an..50

 

g

NAD_LNG

O

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

4

URAD odpreme – uvoz

C

„R“, če je oznaka vrste porekla v polju 9d„2“.

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako carinskega urada uvoza. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

5

GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik

C

„R“, razen za vrsto sporočila „2 – vloga za izvoz s hišnim carinjenjem“ ali za oznako vrste namembnega kraja 8

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

 

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 6.

ta podatkovni element se ne uporablja za oznako vrste namembnega kraja 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1, 2, 3 in 4: navedite veljavno evidenčno številko SEED imetnika trošarinskega skladišča ali registriranega prejemnika;

6: navedite identifikacijsko številko za DDV osebe, ki zastopa pošiljatelja v uradu izvoza.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

6

DODATNI PODATKI O GOSPODARSKEM SUBJEKTU prejemnik

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

 

 

 

a

Oznaka države članice

R

 

Navedite namembno državo članico z oznako države članice iz Priloge II, Seznama oznak 3.

a2

 

b

Serijska številka potrdila o oprostitvi

D

„R“, če je serijska številka navedena v potrdilu o oprostitvi plačila trošarine iz Uredbe Komisije (EGS) št. 31/96 z dne 10. januarja 1996 o potrdilu o oprostitvi plačila trošarine (3).

 

an..255

7

GOSPODARSKI SUBJEKT kraj dobave

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

Navedite dejanski kraj dobave trošarinskega blaga.

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1: navedite veljavno evidenčno številko SEED namembnega trošarinskega skladišča;

2, 3 in 5: navedite identifikacijsko številko za DDV ali drug identifikator.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 5;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 4

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

 

an..182

 

c

Ime ulice

C

Za polja 7c, 7e in 7f:

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3, 4 in 5;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 1

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

an..11

 

e

Poštna številka

C

 

an..10

 

f

Mesto

C

 

an..50

 

g

NAD_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

8

URAD kraj dobave – carina

C

„R“ v primeru izvoza (oznaka vrste namembnega kraja 6)

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a).

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako urada izvoza, pri katerem bo vložena izvozna deklaracija v skladu s členom 161(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (4). Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

9

e-AD

R

 

 

 

 

a

Lokalna referenčna številka

R

 

Enotna serijska številka, ki jo pošiljatelj dodeli e-AD in označuje pošiljko v evidencah pošiljatelja.

an..22

 

b

Številka računa

R

 

Navedite številko računa, povezanega z blagom. Če račun še ni pripravljen, je treba navesti številko dobavnice ali druge prevozne listine.

an..35

 

c

Datum računa

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

Datum dokumenta iz polja 9b.

Date

 

d

Oznaka vrste porekla

R

 

Možne vrednosti za poreklo blaga, ki se giba, so:

1

=

poreklo – trošarinsko skladišče (v okoliščinah iz člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

2

=

poreklo – uvoz (v okoliščinah iz člena 17(1)(b) Direktive 2008/118/ES).

n1

 

e

Datum odpreme

R

 

Datum začetka gibanja v skladu s členom 20(1) Direktive 2008/118/ES. Ta datum ne more biti več kot 7 dni poznejši od datuma predložitve osnutka e-AD. Datum odpreme je lahko pretekli datum v primeru iz člena 26 Direktive 2008/118/ES.

Date

 

f

Čas odpreme

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

Čas začetka gibanja v skladu s členom 20(1) Direktive 2008/118/ES. Navedeni čas je lokalni čas.

Time

 

g

Predhodna ARC

D

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi novih e-AD po potrditvi sporočila „razdelitev“ (tabela 5).

ARC, ki jo je treba navesti, je ARC nadomeščenega e-AD.

an21

9.1

UVOZNA EUL

C

„R“, če je oznaka vrste porekla v polju 9d„2“ (uvoz).

 

9X

 

a

Številka uvozne EUL

R

Številko EUL zagotovi pošiljatelj ob predložitvi osnutka e-AD ali pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka e-AD.

Navedite številke enotnih upravnih listin, ki se uporabljajo za sprostitev zadevnega blaga v prosti promet.

an..21

10

URAD pristojni organ pri odpremi

R

 

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako urada pristojnih organov v odpremni državi članici, ki je odgovoren za trošarinski nadzor v kraju odpreme. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

11

ZAVAROVANJE GIBANJA

R

 

 

 

 

a

Oznaka vrste izdajatelja zavarovanja

R

 

Opredelite osebe, odgovorne za zagotovitev zavarovanja, z oznako vrste izdajatelja zavarovanja iz Priloge II, Seznama oznak 6.

n..4

12

GOSPODARSKI SUBJEKT izdajatelj zavarovanja

C

„R“, če se uporablja ena od naslednjih oznak vrste izdajatelja zavarovanja: 2, 3, 12, 13, 23, 24, 34, 123, 124, 134, 234 ali 1234

(glejte oznake vrste izdajatelja zavarovanja v Prilogi II, Seznamu oznak 6).

Opredelite prevoznika in/ali lastnika blaga, če zagotovi(ta) zavarovanje.

2X

 

a

Trošarinska številka gospodarskega subjekta

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

Navedite veljavno evidenčno številko SEED ali identifikacijsko številko za DDV prevoznika ali lastnika trošarinskega blaga.

an13

 

b

Številka DDV

O

an..35

 

c

Ime gospodarskega subjekta

C

Za 12c, d, f in g: „O“, če je navedena trošarinska številka gospodarskega subjekta, v nasprotnem primeru „R“.

 

an..182

 

d

Ime ulice

C

 

an..65

 

e

Hišna številka

O

 

an..11

 

f

Poštna številka

C

 

an..10

 

g

Mesto

C

 

an..50

 

h

NAD_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

13

PREVOZ

R

 

 

 

 

a

Oznaka načina prevoza

R

 

Navedite način prevoza ob začetku gibanja z oznakami iz Priloge II, Seznama oznak 7.

n..2

14

GOSPODARSKI SUBJEKT urejevalec prevoza

C

„R“ za opredelitev osebe, odgovorne za ureditev prvega prevoza, če je vrednost v polju 1c„3“ ali „4“.

 

 

 

a

Številka DDV

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

15

GOSPODARSKI SUBJEKT prvi prevoznik

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

Opredelite osebo, ki opravi prvi prevoz.

 

 

a

Številka DDV

O

 

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika, glejte Prilogo II, Seznam oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

16

PODATKI V ZVEZI S PREVOZOM

R

 

 

99X

 

a

Oznaka prevozne enote

R

 

Navedite oznake prevoznih enot, povezane z načinom prevoza iz polja 13a. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 8.

n..2

 

b

Identiteta prevoznih enot

R

 

Vnesite registrsko številko prevoznih enot.

an..35

 

c

Identiteta komercialne zaščitne oznake

D

„R“, če so uporabljene komercialne zaščitne oznake.

Opredelite komercialne zaščitne oznake, če se uporabljajo za zaščito prevozne enote.

an..35

 

d

Informacije o zaščitni oznaki

O

 

Navedite dodatne informacije o teh komercialnih zaščitnih oznakah (npr. vrsta uporabljenih zaščitnih oznak).

an..350

 

e

Informacije o zaščitni oznaki_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika, glejte Prilogo II, Seznam oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

f

Dodatne informacije

O

 

Navedite dodatne informacije o prevozu, npr. identiteto naslednjega prevoznika, informacije o naslednjih prevoznih enotah.

an..350

 

g

Dodatne informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

17

Podatkovni niz e-AD

R

 

Za vsak proizvod v pošiljki je treba uporabiti ločeno skupino podatkov.

999x

 

a

Enotna referenca zapisa v podatkovnem nizu

R

 

Navedite enotno zaporedno številko od 1 naprej.

n..3

 

b

Oznaka trošarinskega izdelka

R

 

Navedite oznako trošarinskega izdelka, ki se uporablja, glejte Prilogo II, Seznam oznak 11.

an4

 

c

Oznaka KN

R

 

Navedite oznako KN, ki velja na datum odpreme.

n8

 

d

Količina

R

 

Navedite količino (izraženo z mersko enoto, povezano z oznako proizvoda – glejte Prilogo II, tabeli 11 in 12).

Za gibanje do registriranega prejemnika iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES količina ne presega količine, za katero ima dovoljenje.

Za gibanje do oproščene organizacije iz člena 12 Direktive 2008/118/ES količina ne presega količine, navedene v potrdilu o oprostitvi plačila trošarine.

n..15,3

 

e

Bruto teža

R

 

Navedite bruto težo pošiljke (trošarinsko blago z embalažo).

n..15,2

 

f

Neto teža

R

 

Navedite težo trošarinskega blaga brez embalaže (za alkohol in alkoholne pijače, energente in vse tobačne proizvode, razen cigaret).

n..15,2

 

g

Delež alkohola

C

„R“, če se uporablja za zadevno trošarinsko blago.

Navedite delež alkohola (volumenski odstotek pri 20 °C), če je primerno, v skladu s Prilogo II, Seznamom oznak 11.

n..5,2

 

h

Stopnja Plato

D

„R“, če odpremna država članica in/ali namembna država članica obdavčuje pivo na podlagi stopnje Plato.

Za pivo navedite stopnjo Plato, če odpremna država članica in/ali namembna država članica obdavčuje pivo na navedeni podlagi. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 11.

n..5,2

 

i

Davčna oznaka

O

 

Navedite dodatne informacije o davčnih oznakah, ki jih zahteva namembna država članica.

an..350

 

j

Davčna oznaka_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

k

Zastavica uporabljene davčne oznake

D

„R“, če so uporabljene davčne oznake.

Navedite „1“, če je blago opremljeno z davčnimi oznakami ali jih vključuje, ali „0“, če blago ni opremljeno z davčnimi oznakami ali jih ne vključuje.

n1

 

l

Označba porekla

O

 

To polje se lahko uporabi za potrjevanje:

1.

v primeru nekaterih vin, glede zaščitene označbe porekla ali geografske označbe v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti;

2.

v primeru nekaterih žganih alkoholnih pijač, glede kraja proizvodnje v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti;

3.

za pivo, ki ga vari neodvisna mala pivovarna, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 92/83/EGS (5), za katero naj bi se zahtevala obdavčitev po nižji trošarinski stopnji v namembni državi članici. Besedilo potrdila mora biti v naslednji obliki: „Potrjujemo, da je opisani proizvod varjen v neodvisni mali pivovarni“;

4.

za etilni alkohol, ki ga destilira mala žganjarna, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 92/83/EGS, za katerega naj bi se zahtevala obdavčitev po nižji trošarinski stopnji v namembni državi članici. Besedilo potrdila mora biti v naslednji obliki: „Potrjujemo, da je opisani proizvod proizveden v mali žganjarni.

an..350

 

m

Označba porekla_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

n

Velikost proizvajalca

O

 

Za pivo ali žgane alkoholne pijače, za katere je navedeno potrdilo v polju 17l (označba porekla), navedite letno proizvodnjo za prejšnje leto v hektolitrih piva ali hektolitrih čistega alkohola.

n..15

 

o

Gostota

C

„R“, če se uporablja za zadevno trošarinsko blago.

Navedite gostoto pri 15 °C, če je primerno, v skladu s tabelo v Prilogi II, Seznamom oznak 11.

n..5,2

 

p

Trgovski opis

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot nujnega.

„R“ za prevoz v razsutem stanju za vino iz odstavkov 1 do 9, odstavka 15 in 16 Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (6), za katero poimenovanje blaga vključuje neobvezne navedbe iz člena 60 navedene uredbe, če se te navedbe uporabijo na nalepkah ali so predvidene za uporabo na nalepkah.

Navedite trgovski opis blaga za opredelitev proizvodov, ki se prevažajo.

an..350

 

q

Trgovski opis_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje .

Navedite oznako jezika, glejte Prilogo II, Seznam oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

r

Blagovna znamka proizvodov

D

„R“, če ima trošarinsko blago blagovno znamko. Odpremna država članica se lahko odloči, da se blagovna znamka proizvodov, ki se prevažajo, ne sme navesti, če je navedena na računu ali drugem trgovskem dokumentu iz polja 9b.

Navedite blagovno znamko blaga, če je primerno.

an..350

 

s

Blagovna znamka proizvodov_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika, glejte Prilogo II, Seznam oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

17.1

TOVOREK

R

 

 

99x

 

a

Oznaka vrste tovorkov

R

 

Navedite vrsto tovorka z eno od oznak iz Priloge II, Seznama oznak 9.

a2

 

b

Število tovorkov

C

„R“, če je uporabljena oznaka „števno“.

Navedite število tovorkov, če jih je možno šteti, v skladu s Prilogo II, Seznamom oznak 9.

n..15

 

c

Identiteta komercialne zaščitne oznake

D

„R“, če so uporabljene komercialne zaščitne oznake.

Opredelite komercialne zaščitne oznake, če se uporabljajo za zaščito tovorkov.

an..35

 

d

Informacije o zaščitni oznaki

O

 

Navedite dodatne informacije o teh komercialnih zaščitnih oznakah (npr. vrsta uporabljenih zaščitnih oznak).

an..350

 

e

Informacije o zaščitni oznaki_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

17.2

PROIZVOD IZ GROZDJA IN VINA

D

„R“ za proizvode iz grozdja in vina, vključene v del XII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007 (7).

 

 

 

a

Kategorija proizvoda iz grozdja in vina

R

 

Za proizvode iz grozdja in vina, vključene v del XII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007 navedite eno od naslednjih vrednosti:

1

=

vino brez ZOP/ZGO;

2

=

sortno vino brez ZOP/ZGO;

3

=

vino z ZOP ali ZGO;

4

=

uvoženo vino;

5

=

drugo.

n1

 

b

Oznaka vinorodne cone

D

„R“ za proizvode iz grozdja in vina v razsutem stanju (nazivna prostornina več kot 60 litrov).

Navedite vinorodno cono, iz katere izvira proizvod, ki se prevaža, v skladu s Prilogo IX k Uredbi Sveta št. 479/2008/ES.

n..2

 

c

Tretja država porekla

C

„R“, če je kategorija proizvoda iz grozdja in vina v polju 17.2a„4“ (uvoženo vino).

Navedite „oznako države“ iz Priloge II, Seznama oznak 4.

a2

 

d

Druge informacije

O

 

 

an..350

 

e

Druge informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

17.2.1

DEJAVNOST V ZVEZI Z GROZDJEM IN VINOM oznaka

D

„R“ za proizvode iz grozdja in vina v razsutem stanju (nazivna prostornina več kot 60 litrov).

 

99x

 

a

Oznaka dejavnosti v zvezi z grozdjem in vinom

R

 

Navedite eno ali več „oznak dejavnosti z zvezi z grozdjem in vinom“ v skladu s seznamom 1.4. b) iz točke B Priloge VI k Uredbi Komisije št. 436/2009/ES (8).

n..2

18

DOKUMENT potrdilo

O

 

 

9x

 

a

Kratek opis dokumenta

C

„R“, razen če se uporablja podatkovno polje 18c.

Opišite potrdilo, povezano z blagom, ki se prevaža, na primer potrdil v zvezi z označbo porekla iz polja 17l.

an..350

 

b

Kratek opis dokumenta_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

c

Sklic dokumenta

C

„R“, razen če se uporablja podatkovno polje 18a.

Navedite sklic na potrdilo, povezano z blagom, ki se prevaža.

an..350

 

d

Sklic dokumenta_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2


Tabela 2

(iz člena 4(1))

Preklic

A

B

C

D

E

F

G

1

GIBANJE TROŠARINSKEGA BLAGA e-AD

R

 

 

 

 

a

ARC

R

 

Navedite ARC e-AD, za katerega se zahteva preklic.

an21

2

PREKLIC

R

 

 

 

 

a

Razlog za preklic

R

 

Navedite razlog za preklic e-AD z oznakami iz Priloge II, Seznama oznak 10.

n1

3

ATRIBUT

R

 

 

 

 

a

Datum in čas potrditve preklica

C

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka sporočila o preklicu.

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime


Tabela 3

(iz člena 5(1) in 8(2))

Sprememba namembnega kraja

A

B

C

D

E

F

G

1

ATRIBUT

R

 

 

 

 

a

Datum in čas potrditve spremembe namembnega kraja

C

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka sporočila o spremembi namembnega kraja.

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime

2

Posodobitev e-AD

R

 

 

 

 

a

Zaporedna številka

C

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice ob potrditvi osnutka sporočila o spremembi namembnega kraja.

Označeno z 1 ob začetni potrditvi e-AD in se poveča za 1 ob vsaki spremembi namembnega kraja.

n..5

 

b

ARC

R

 

Navedite ARC e-AD, pri katerem je spremenjen namembni kraj.

an21

 

c

Čas poti

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni čas poti.

Navedite običajen čas, ki je potreben za pot ob upoštevanju prevoznega sredstva in razdalje, in ga izrazite v urah (H) ali dnevih (D), ki jim sledi dvomestna številka (primer: H12 ali D04). Navedba za „H“ mora biti manjša ali enaka 24. Navedba za „D“ mora biti manjša ali enaka 92.

an3

 

d

Spremenjena ureditev prevoza

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni oseba, odgovorna za ureditev prevoza.

Opredelite osebo, odgovorno za ureditev prevoza, z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

pošiljatelj;

2

=

prejemnik;

3

=

lastnik blaga;

4

=

drugo.

N1

 

e

Številka računa

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni račun.

Navedite številko računa, povezanega z blagom. Če račun še ni pripravljen, je treba navesti številko dobavnice ali druge prevozne listine.

an..35

 

f

Datum računa

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni številka računa.

Datum dokumenta iz polja 2e.

date

 

g

Oznaka načina prevoza

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni način prevoza.

Navedite način prevoza z oznakami iz Priloge II, Seznama oznak 7.

n..2

3

SPREMENJEN namembni kraj

R

 

 

 

 

a

Oznaka vrste namembnega kraja

R

 

Navedite nov namembni kraj pri gibanju z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

trošarinsko skladišče (točka (i) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

2

=

registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

3

=

začasni registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) in člen 19(3) Direktive 2008/118/ES);

4

=

neposredna dobava (člen 17(2) Direktive 2008/118/ES);

6

=

izvoz (točka (iii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES).

n1

4

GOSPODARSKI SUBJEKT nov prejemnik

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni prejemnik.

 

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 6

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1, 2, 3 in 4: navedite veljavno evidenčno številko SEED imetnika trošarinskega skladišča ali registriranega prejemnika;

6: navedite identifikacijsko številko za DDV osebe, ki zastopa pošiljatelja v uradu izvoza.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

5

GOSPODARSKI SUBJEKT kraj dobave

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2 in 3

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

Navedite dejanski kraj dobave trošarinskega blaga.

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2 in 3

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1: navedite veljavno evidenčno številko SEED namembnega trošarinskega skladišča;

2 in 3: navedite identifikacijsko številko za DDV ali drug identifikator.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2 in 3;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 4

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

 

an..182

 

c

Ime ulice

C

Za polja 5c, 5e in 5f:

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 1

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

an..11

 

e

Poštna številka

C

 

an..10

 

f

Mesto

C

 

an..50

 

g

NAD_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

6

URAD kraj dobave – carina

C

„R“ v primeru izvoza (oznaka vrste namembnega kraja 6)

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 3a).

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako urada izvoza, pri katerem bo vložena izvozna deklaracija v skladu s členom 161(5) Uredbe (EGS) št. 2913/92. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

7

GOSPODARSKI SUBJEKT nov urejevalec prevoza

C

„R“ za opredelitev osebe, odgovorne za ureditev prevoza, če je vrednost v polju 2d„3“ ali „4“.

 

 

 

a

Številka DDV

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

8

GOSPODARSKI SUBJEKT nov prevoznik

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremeni prevoznik.

Opredelite novo osebo, ki opravi prevoz.

 

 

a

Številka DDV

O

 

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

9

PODATKI V ZVEZI S PREVOZOM

D

„R“, kadar se zaradi spremembe namembnega kraja spremenijo podatki v zvezi s prevozom.

 

99x

 

a

Oznaka prevozne enote

R

 

Navedite oznake prevoznih enot, povezane z načinom prevoza iz polja 2g, glejte Prilogo II, Seznam oznak 8.

n..2

 

b

Identiteta prevoznih enot

R

 

Vnesite registrsko številko prevoznih enot.

an..35

 

c

Identiteta komercialne zaščitne oznake

D

„R“, če so uporabljene komercialne zaščitne oznake.

Opredelite komercialne zaščitne oznake, če se uporabljajo za zaščito prevozne enote.

an..35

 

d

Informacije o zaščitni oznaki

O

 

Navedite dodatne informacije o teh komercialnih zaščitnih oznakah (npr. vrsta uporabljenih zaščitnih oznak).

an..350

 

e

Informacije o zaščitni oznaki_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika, glejte Prilogo II, Seznam oznak 1.

a2

 

f

Dodatne informacije

O

 

Navedite dodatne informacije o prevozu, npr. identiteto naslednjega prevoznika, informacije o naslednjih prevoznih enotah.

an..350

 

g

Dodatne informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2


Tabela 4

(iz drugega pododstavka člena 5(3), člena 5(6) in točke (b) člena 6(2))

Obvestilo o spremembi namembnega kraja/obvestilo o razdelitvi

A

B

C

D

E

F

G

1

 

OBVESTILO O TROŠARINI

R

 

 

 

 

a

Vrsta obvestila

R

Zagotovijo pristojni organi namembne države članice (v primeru obvestila o spremembi namembnega kraja) ali odpremne države članice (v primeru obvestila o razdelitvi).

Navedite razlog za obvestilo z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

sprememba namembnega kraja;

2

=

razdelitev.

n1

 

b

Datum in čas obvestila

R

Zagotovijo pristojni organi namembne države članice (v primeru obvestila o spremembi namembnega kraja) ali odpremne države članice (v primeru obvestila o razdelitvi).

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime

 

c

ARC

R

Zagotovijo pristojni organi namembne države članice (v primeru obvestila o spremembi namembnega kraja) ali odpremne države članice (v primeru obvestila o razdelitvi).

Navedite ARC e-AD, za katerega je predloženo obvestilo.

an21

2

 

NADALJNJA ARC

C

„R“, če je vrsta obvestila v polju 1a 2.

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice.

 

9x

 

a

ARC

R

Zagotovijo pristojni organi odpremne države članice.

 

an21


Tabela 5

(iz členov 6(1) in 8(2))

Razdelitev

A

B

C

D

E

F

G

1

Razdelitev e-AD

R

 

 

 

 

a

Predhodna ARC

R

 

Navedite ARC e-AD, ki ga je treba razdeliti.

Glejte Prilogo II, Seznam oznak 2.

an21

2

SPREMENJEN namembni kraj

R

 

 

 

 

a

Oznaka vrste namembnega kraja

R

 

Navedite namembni kraj pri gibanju z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

trošarinsko skladišče (točka (i) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

2

=

registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

3

=

začasni registrirani prejemnik (točka (ii) člena 17(1)(a) in člen 19(3) Direktive 2008/118/ES);

4

=

neposredna dobava (člen 17(2) Direktive 2008/118/ES);

6

=

izvoz (točka (iii) člena 17(1)(a) Direktive 2008/118/ES);

8

=

neznan namembni kraj (neznan prejemnik; člen 22 Direktive 2008/118/ES).

n1

3

Podatki o razdelitvi e-AD

R

 

 

9x

 

a

Lokalna referenčna številka

R

 

Enotna serijska številka, ki jo pošiljatelj dodeli e-AD in označuje pošiljko v evidencah pošiljatelja.

an..22

 

b

Čas poti

D

„R“, kadar se zaradi razdelitve spremeni čas poti.

Navedite običajen čas, ki je potreben za pot ob upoštevanju prevoznega sredstva in razdalje, in ga izrazite v urah (H) ali dnevih (D), ki jim sledi dvomestna številka (primer: H12 ali D04). Navedba za „H“ mora biti manjša ali enaka 24. Navedba za „D“ mora biti manjša ali enaka 92.

an3

 

c

Spremenjena ureditev prevoza

D

„R“, kadar se zaradi razdelitve spremeni oseba, odgovorna za ureditev prevoza.

Opredelite osebo, odgovorno za ureditev prvega prevoza, z eno od naslednjih vrednosti:

1

=

pošiljatelj;

2

=

prejemnik;

3

=

lastnik blaga;

4

=

drugo.

n1

4

GOSPODARSKI SUBJEKT nov prejemnik

D

„R“, kadar se zaradi razdelitve spremeni prejemnik.

 

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 6

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1, 2, 3 in 4: navedite veljavno evidenčno številko SEED imetnika trošarinskega skladišča ali registriranega prejemnika;

6: navedite identifikacijsko številko za DDV osebe, ki zastopa pošiljatelja v uradu izvoza.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

5

GOSPODARSKI SUBJEKT kraj dobave

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2 in 3

(glej oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

 

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2 in 3

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1: navedite veljavno evidenčno številko SEED namembnega trošarinskega skladišča;

2 in 3: navedite identifikacijsko številko za DDV ali drug identifikator.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2 in 3;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 4

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

 

an..182

 

c

Ime ulice

C

Za polja 5c, 5e in 5f:

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 1

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

an..11

 

e

Poštna številka

C

 

an..10

 

f

Mesto

C

 

an..50

 

g

NAD_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

6

URAD kraj dobave – carina

C

„R“ v primeru izvoza (koda vrste spremenjenega namembnega kraja 6)

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 2a).

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako urada izvoza, pri katerem bo vložena izvozna deklaracija v skladu s členom 161(5) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

7

GOSPODARSKI SUBJEKT nov urejevalec prevoza

C

„R“ za opredelitev osebe, odgovorne za ureditev prevoza, če je vrednost v polju 3c„3“ ali „4“.

 

 

 

a

Številka DDV

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“.

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

8

GOSPODARSKI SUBJEKT nov prevoznik

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot „R“, kadar se zaradi razdelitve spremeni prevoznik.

Opredelite osebo, ki opravi nov prevoz.

 

 

a

Številka DDV

O

 

 

an..35

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

9

PODATKI V ZVEZI S PREVOZOM

D

„R“, kadar se zaradi razdelitve spremenijo podatki v zvezi s prevozom.

 

99X

 

a

Oznaka prevozne enote

R

 

Navedite oznake prevoznih enot. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 8.

n..2

 

b

Identiteta prevoznih enot

R

 

Vnesite registrsko številko prevoznih enot.

an..35

 

c

Identiteta komercialne zaščitne oznake

D

„R“, če so uporabljene komercialne zaščitne oznake.

Opredelite komercialne zaščitne oznake, če se uporabljajo za zaščito prevozne enote.

an..35

 

d

Informacije o zaščitni oznaki

O

 

Navedite dodatne informacije o teh komercialnih zaščitnih oznakah (npr. vrsta uporabljenih zaščitnih oznak).

an..350

 

e

Informacije o zaščitni oznaki_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

f

Dodatne informacije

O

 

Navedite dodatne informacije o prevozu, npr. identiteto naslednjega prevoznika, informacije o naslednjih prevoznih enotah.

an..350

 

g

Dodatne informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

10

Podatkovni niz e-AD

R

 

Za vsak proizvod v pošiljki je treba uporabiti ločeno skupino podatkov.

999x

 

a

Enotna referenca zapisa v podatkovnem nizu

R

 

Navedite enotno zaporedno številko od 1 naprej.

n..3

 

b

Oznaka trošarinskega izdelka

R

 

Navedite oznako trošarinskega izdelka, ki se uporablja, glejte Prilogo II, Seznam oznak 11.

an..4

 

c

Oznaka KN

R

 

Navedite oznako KN, ki velja na datum predložitve za razdelitev.

n8

 

d

Količina

R

 

Navedite količino (izraženo z mersko enoto, povezano z oznako proizvoda – glejte Prilogo II, tabeli 11 in 12).

Za gibanje do registriranega prejemnika iz člena 19(3) Direktive 2008/118/ES količina ne presega količine, za katero ima dovoljenje.

Za gibanje do oproščene organizacije iz člena 12 Direktive 2008/118/ES količina ne presega količine, navedene v potrdilu o oprostitvi plačila trošarine.

n..15,3

 

e

Bruto teža

R

 

Navedite bruto težo pošiljke (trošarinsko blago z embalažo).

n..15,2

 

f

Neto teža

R

 

Navedite težo trošarinskega blaga brez embalaže.

n..15,2

 

i

Davčna oznaka

O

 

Navedite dodatne informacije o davčnih oznakah, ki jih zahteva namembna država članica.

an..350

 

j

Davčna oznaka_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

k

Zastavica uporabljene davčne oznake

D

„R“, če so uporabljene davčne oznake.

Navedite „1“, če blago vključuje davčne oznake ali je opremljeno z njimi, ali „0“, če blago ne vključuje davčnih oznak ali ni opremljeno z njimi.

n1

 

o

Gostota

C

„R“, če se uporablja za zadevno trošarinsko blago.

Navedite gostoto pri 15 °C, če je primerno, v skladu s tabelo v Prilogi II, Seznamom oznak 11.

n..5,2

 

p

Trgovski opis

O

Odpremna država članica lahko ta podatek opredeli kot nujnega.

Navedite trgovski opis blaga za opredelitev proizvodov, ki se prevažajo.

an..350

 

q

Trgovski opis_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

 

r

Blagovna znamka proizvodov

D

„R“, če ima trošarinsko blago blagovno znamko.

Navedite blagovno znamko blaga, če je primerno.

an..350

 

s

Blagovna znamka proizvodov_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

11

TOVOREK

 

 

 

99x

 

a

Oznaka vrste tovorkov

R

 

Navedite vrsto tovorka z eno od oznak iz Priloge II, Seznama oznak 9.

a2

 

b

Število tovorkov

C

„R“, če je uporabljena oznaka „števno“.

Navedite število tovorkov, če jih je možno šteti, v skladu s Prilogo II, Seznamom oznak 9.

n..15

 

c

Identiteta komercialne zaščitne oznake

D

„R“, če so uporabljene komercialne zaščitne oznake.

Opredelite komercialne zaščitne oznake, če se uporabljajo za zaščito tovorkov.

an..35

 

d

Informacije o zaščitni oznaki

O

 

Navedite dodatne informacije o teh komercialnih zaščitnih oznakah (npr. vrsta uporabljenih zaščitnih oznak).

an..350

 

e

Informacije o zaščitni oznaki_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2


Tabela 6

(iz člena 7 in člena 8(3))

Poročilo o prejemu/Poročilo o izvozu

A

B

C

D

E

F

G

1

ATRIBUT

R

 

 

 

 

a

Datum in čas potrditve poročila o prejemu/izvozu

C

Zagotovijo pristojni organi namembne države članice/države članice izvoza ob potrditvi poročila o prejemu/poročila o izvozu.

Navedeni čas je lokalni čas.

dateTime

2

GIBANJE TROŠARINSKEGA BLAGA e-AD

R

 

 

 

 

a

ARC

R

 

Navedite ARC e-AD.

Glejte Prilogo II, Seznam oznak 2.

an21

 

b

Zaporedna številka

R

 

Navedite zaporedno številko e-AD.

n..5

3

GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik

R

 

 

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 6;

se ne uporablja za oznako vrste namembnega kraja 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1, 2, 3 in 4: navedite veljavno evidenčno številko SEED imetnika trošarinskega skladišča ali registriranega prejemnika;

6: navedite identifikacijsko številko za DDV osebe, ki zastopa pošiljatelja v uradu izvoza.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

R

 

 

an..182

 

c

Ime ulice

R

 

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

 

an..11

 

e

Poštna številka

R

 

 

an..10

 

f

Mesto

R

 

 

an..50

 

g

NAD_LNG

R

 

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

4

GOSPODARSKI SUBJEKT kraj dobave

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1 in 4;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

Navedite dejanski kraj dobave trošarinskega blaga.

 

 

a

Identifikacija gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3 in 5

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

Za oznako vrste namembnega kraja:

1: navedite veljavno evidenčno številko SEED namembnega trošarinskega skladišča;

2, 3 in 5: navedite identifikacijsko številko za DDV ali drug identifikator.

an..16

 

b

Ime gospodarskega subjekta

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3 in 5;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 4

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

 

an..182

 

c

Ime ulice

C

Za polja 4c, 4e in 4f:

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 2, 3, 4 in 5;

„O“ za oznako vrste namembnega kraja 1

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

 

an..65

 

d

Hišna številka

O

 

an..11

 

e

Poštna številka

C

 

an..10

 

f

Mesto

C

 

an..50

 

g

NAD_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

5

Namembni URAD

C

„R“ za oznako vrste namembnega kraja 1, 2, 3, 4, 5 in 8

(glejte oznake vrste namembnega kraja v polju 1a tabele 1).

 

 

 

a

Referenčna številka urada

R

 

Navedite oznako urada pristojnih organov v namembni državi članici, ki je odgovoren za trošarinski nadzor v namembnem kraju. Glejte Prilogo II, Seznam oznak 5.

an8

6

POROČILO o prejemu/izvozu

R

 

 

 

 

a

Datum prihoda trošarinskega blaga

R

 

Datum konca gibanja v skladu s členom 20(2) Direktive 2008/118/ES.

Date

 

b

Splošna sklepna ugotovitev o prejemu

R

 

Možne vrednosti so:

1

=

prejem sprejet in zadovoljiv;

2

=

prejem sprejet, vendar nezadovoljiv;

3

=

prejem zavrnjen;

4

=

prejem delno zavrnjen;

21

=

izstop sprejet in zadovoljiv;

22

=

izstop sprejet, vendar nezadovoljiv;

23

=

izstop zavrnjen.

n..2

 

c

Dodatne informacije

O

 

Navedite dodatne informacije o prejemu trošarinskega blaga.

an..350

 

d

Dodatne informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2

7

PODATKOVNI NIZ POROČILA o prejemu/izvozu

C

„R“, če vrednost splošne sklepne ugotovitve o prejemu ni 1 in 21 (glejte polje 6b).

 

999X

 

a

Enotna referenca zapisa v podatkovnem nizu

R

 

Navedite enotno referenco zapisa v podatkovnem nizu s tem povezanega e-AD (polje 17a tabele 1) za trošarinski izdelek, za katerega se uporablja ena od oznak, razen oznak 1 in 21.

n..3

 

b

Kazalec manka ali presežka

D

„R“, kadar je za zadevni zapis v podatkovnem nizu ugotovljen manko ali presežek.

Možne vrednosti so:

S

=

manko;

E

=

presežek.

a1

 

c

Ugotovljeni manko ali presežek

C

„R“, če je naveden kazalec v polju 7b.

Navedite količino (izraženo z mersko enoto, povezano z oznako proizvoda – glejte Prilogo II, tabeli 11 in 12).

n..15,3

 

d

Oznaka trošarinskega izdelka

R

 

Navedite oznako trošarinskega izdelka, ki se uporablja, glejte Prilogo II, Seznam oznak 11.

an4

 

e

Zavrnjena količina

C

„R“, če je oznaka splošne sklepne ugotovitve o prejemu 4 (glejte polje 6b).

Navedite količino za vsak zapis v podatkovnem nizu, za katerega je trošarinsko blago zavrnjeno (izraženo z mersko enoto, povezano z oznako proizvoda – glejte Prilogo II, tabeli 11 in 12).

n..15,3

7.1

RAZLOG ZA NEZADOVOLJIVO

D

„R“ za vsak zapis v podatkovnem nizu, za katerega se uporablja oznaka splošne sklepne ugotovitve o prejemu 2, 3, 4, 22 ali 23 (glejte polje 6b).

 

9X

 

a

Razlog za nezadovoljivo

R

 

Možne vrednosti so:

0

=

drugo;

1

=

presežek;

2

=

manko;

3

=

poškodovano blago;

4

=

poškodovana zaščitna oznaka;

5

=

sporočilo sistema nadzora izvoza (ECS);

6

=

en ali več zapisov v podatkovnem nizu z nepravilnimi vrednostmi.

n1

 

b

Dodatne informacije

C

„R“, če je oznaka razloga za nezadovoljivo 0;

„O“, če je oznaka razloga za nezadovoljivo 3, 4 ali 5

(glejte polje 7.1a).

Navedite dodatne informacije o prejemu trošarinskega blaga.

an..350

 

c

Dodatne informacije_LNG

C

„R“, če je uporabljeno ustrezno besedilno polje.

Navedite oznako jezika iz Priloge II, Seznama oznak 1 za opredelitev jezika, ki se uporablja v tej skupini podatkov.

a2


(1)  UL L 359, 4.12.2004, str. 1.

(2)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)  UL L 8, 11.1.1996, str. 11.

(4)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(5)  UL L 316, 31.10.1992, str. 21.

(6)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(7)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(8)  UL L 128, 27.5.2009, str.15.


PRILOGA II

(iz člena 2)

Seznam oznak

1.   OZNAKE JEZIKA

Te oznake so povzete po standardu ISO 639.1 (oznake alfa-2); poleg tega sta dodani nestandardni oznaki, ki se uporabljata z latinično različico jezikov, ki uporabljajo nelatinične znake, tj.:

bt – bolgarščina (latinica)

gr – grščina (latinica)

Oznaka

Opis

bg

bolgarščina

bt

bolgarščina (latinica)

cs

češčina

da

danščina

nl

nizozemščina

en

angleščina

et

estonščina

fi

finščina

fr

francoščina

ga

irščina

gr

grščina (latinica)

de

nemščina

el

grščina

hu

madžarščina

it

italijanščina

lv

latvijščina

lt

litovščina

mt

malteščina

pl

poljščina

pt

portugalščina

ro

romunščina

sk

slovaščina

sl

slovenščina

es

španščina

sv

švedščina

2.   ADMINISTRATIVNA REFERENČNA OZNAKA

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primeri

1

Leto

numerično 2

05

2

Identifikator države članice, v kateri je e-AD predložen na začetku

abecedno 2

ES

3

Nacionalno dodeljena, enotna oznaka

alfanumerično 16

7R19YTE17UIC8J45

4

Kontrolna številka

numerično 1

9

Polje 1 se izpolni z zadnjima dvema znakoma leta, v katerem je bilo gibanje uradno sprejeto.

V polje 3 je treba vnesti enotni identifikator za gibanje v sistemu za gibanje in nadzor trošarinskega blaga (EMCS). Za način uporabe tega polja so pristojne države članice, vendar mora imeti vsako gibanje EMCS enotno številko.

V polju 4 je navedena kontrolna številka za celotno ARC, ki omogoča ugotavljanje napake pri vnosu ARC.

3.   DRŽAVE ČLANICE

Oznake morajo biti enake standardnim oznakam ISO alfa 2 (1) (ISO 3166) za države članice, razen:

za Grčijo, za katero je treba uporabiti EL namesto GR,

za Združeno kraljestvo, za katero je treba uporabiti GB namesto UK.

4.   OZNAKE DRŽAV

Uporabite standardne oznake ISO alfa 2 (ISO 3166).

5.   REFERENČNA ŠTEVILKA CARINSKEGA URADA (COR)

Referenčna številka carinskega urada je sestavljena iz identifikatorja države članice (glejte Seznam oznak 3) in 6-mestne alfanumerične nacionalne številke, na primer IT0830AB.

6.   OZNAKA VRSTE IZDAJATELJA ZAVAROVANJA

Oznaka

Opis

1

Pošiljatelj

2

Prevoznik

3

Lastnik trošarinskih izdelkov

4

Prejemnik

12

Skupno zavarovanje pošiljatelja in prevoznika

13

Skupno zavarovanje pošiljatelja in lastnika trošarinskih izdelkov

14

Skupno zavarovanje pošiljatelja in prejemnika

23

Skupno zavarovanje prevoznika in lastnika trošarinskih izdelkov

24

Skupno zavarovanje prevoznika in prejemnika

34

Skupno zavarovanje lastnika trošarinskih izdelkov in prejemnika

123

Skupno zavarovanje pošiljatelja, prevoznika in lastnika trošarinskih izdelkov

124

Skupno zavarovanje pošiljatelja, prevoznika in prejemnika

134

Skupno zavarovanje pošiljatelja, lastnika trošarinskih izdelkov in prejemnika

234

Skupno zavarovanje prevoznika, lastnika trošarinskih izdelkov in prejemnika

1234

Skupno zavarovanje pošiljatelja, prevoznika, lastnika trošarinskih izdelkov in prejemnika

7.   OZNAKA NAČINA PREVOZA

Oznaka

Opis

0

Drugo

1

Pomorski prevoz

2

Železniški prevoz

3

Cestni prevoz

4

Zračni prevoz

5

Poštna pošiljka

7

Stalne prevozne napeljave

8

Prevoz po celinskih plovnih poteh

8.   OZNAKA PREVOZNE ENOTE

Oznaka

Opis

1

Zabojnik

2

Vozilo

3

Priklopnik

4

Traktor

9.   OZNAKE ZA EMBALAŽO

Uporabite oznake iz polja 31 Priloge 38 k Uredbi št. 2454/93.

10.   OZNAKA RAZLOGA ZA PREKLIC

Oznaka

Opis

0

Drugo

1

Tipkarska napaka

2

Prekinitev trgovskega posla

3

Dvojnik e-AD

4

Gibanje se na datum odpreme ni začelo

11.   TROŠARINSKI IZDELEK

EPC

CAT

UNIT

Opis

A

P

D

T200

T

4

Cigarete, kakor so opredeljene v členih 4(1) in 7(2) Direktive Sveta št. 95/59/ES (2)

N

N

N

T300

T

4

Cigare in cigarilosi, kakor so opredeljeni v členu 3 in členu 7(1) Direktive 95/59/ES

N

N

N

T400

T

1

Drobno rezan tobak za zvijanje cigaret, kakor je opredeljen v členu 6 Direktive 95/59/ES

N

N

N

T500

T

1

Drug tobak za kajenje, kakor je opredeljen v skladu s členom 5 in členom 7(2) Direktive 95/59/ES

N

N

N

B000

B

3

Pivo, kakor je opredeljeno v členu 2 Direktive 92/83/EGS

D

D

N

W200

W

3

Mirno vino in mirne fermentirane pijače, razen vina in piva, kakor so opredeljeni v členih 8(1) in 12(1) Direktive 92/83/EGS

D

N

N

W300

W

3

Peneče vino in peneče fermentirane pijače, razen vina in piva, kakor so opredeljeni v členih 8(2) in 12(2) Direktive 92/83/EGS

D

N

N

I000

I

3

Vmesni izdelki, kakor so opredeljeni v členu 17 Direktive 92/83/EGS

D

N

N

S200

S

3

Alkoholne pijače, kakor so opredeljene v prvi, drugi in tretji alinei člena 20 Direktive 92/83/EGS

D

N

N

S300

S

3

Etilni alkohol, kakor je opredeljen v prvi alinei člena 20 Direktive 92/83/EGS, ki je uvrščen pod oznaki KN 2207 in 2208, razen alkoholnih pijač (S200)

D

N

N

S400

S

3

Delno denaturiran alkohol iz člena 20 Direktive 92/83/EGS, tj. alkohol, ki je denaturiran, vendar še ne izpolnjuje pogojev za oprostitev iz člena 27(1)(a) ali (b) navedene direktive, razen alkoholnih pijač (S200)

D

N

N

S500

S

3

Izdelki, ki vsebujejo etilni alkohol, kakor so opredeljeni v prvi alinei člena 20 Direktive 92/83/EGS, ki niso uvrščeni pod oznaki KN 2207 in 2208

D

N

N

E200

E

2

Rastlinska in živalska olja – Izdelki iz oznak KN 1507 do 1518, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo (člen 20(1)(a) Direktive Sveta 2003/96/ES (3))

N

N

D

E300

E

2

Mineralna olja (energenti) – Izdelki iz oznak KN 2707 10, 2707 20, 2707 30 in 2707 50 (člen 20(1)(b) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E410

E

2

Osvinčeni bencin iz oznak KN 2710 11 31, 2710 11 51 in 2710 11 59 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E420

E

2

Neosvinčeni bencin iz oznak KN 2710 11 31, 2710 11 41, 2710 11 45 in 2710 11 49 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E430

E

2

Plinsko olje, neoznačeno, iz oznak KN 2710 19 41 do 2710 19 49 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E440

E

2

Plinsko olje, označeno, iz oznak KN 2710 19 41 do 2710 19 49 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E450

E

2

Kerozin, neoznačen, iz oznak KN 2710 19 21 in 2710 19 25 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E460

E

2

Kerozin, označen, iz oznak KN 2710 19 21 in 2710 19 25 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E470

E

1

Težko kurilno olje iz oznak KN 2710 19 61 do 2710 19 69 (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

N

E480

E

2

Izdelki iz oznak KN 2710 11 21, 2710 11 25, 2710 19 29 v obsežnem tržnem gibanju (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E490

E

2

Izdelki iz oznak KN 2710 11 do 2710 19 69, ki niso opredeljeni zgoraj, razen izdelkov iz oznak KN 2710 11 21, 2710 11 25, 2710 19 29, ki niso v obsežnem tržnem gibanju (člen 20(1)(c) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E500

E

1

Utekočinjeni naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki z oznakami KN 2711 12 11 do 2711 19 00 (člen 20(1)(d) Direktive 2003/96/ES)

N

N

N

E600

E

1

Nasičeni aciklični ogljikovodiki iz oznake KN 2901 10 (člen 20(1)(e) Direktive 2003/96/ES)

N

N

N

E700

E

2

Ciklični ogljikovodiki iz oznak KN 2902 20, 2902 30, 2902 41, 2902 42, 2902 43 in 2902 44 (člen 20(1)(f) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E800

E

2

Izdelki iz oznake KN 2905 11 00 (metanol (metil alkohol)), ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo (člen 20(1)(g) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E910

E

2

Mono-alkilni estri maščobnih kislin, ki vsebujejo najmanj 96,5 vol % estrov, iz oznake KN 3824 90 99 (člen 20(1)(h) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

E920

E

2

Izdelki iz oznake KN 3824 90 99, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, razen mono-alkilnih estrov maščobnih kislin, ki vsebujejo najmanj 96,5 vol % estrov (člen 20(1)(h) Direktive 2003/96/ES)

N

N

D

Opomba:

Oznake KN, ki se v tabeli uporabljajo za energente, so iz Uredbe Komisije (ES) št. 2031/2001 (UL L 279, 23.10.2001).

Legenda za stolpce:

EPC oznaka trošarinskega izdelka

CAT kategorija trošarinskega izdelka

UNIT merska enota (s seznama 12)

A: delež alkohola mora biti naveden (da/ne)

P: stopnja Plato je lahko navedena (da/ne).

D: gostota pri 15 °C mora biti navedena (da/ne).

12.   MERSKE ENOTE

Oznaka merske enote

Opis

1

Kg

2

liter (temperatura 15 °C)

3

liter (temperatura 20 °C)

4

1 000 enot


(1)  Priporočilo UN/ECE za olajševanje trgovine št. 3, tretja izdaja, sprejela delovna skupina za olajšanje mednarodnih trgovinskih postopkov, Ženeva, januar 1996, ECE/TRADE/201.

(2)  UL L 291, 6.12.1995, str. 40.

(3)  UL L 283, 31.10.2003, str. 51.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/65


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 685/2009

z dne 28. julija 2009

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 666/2009 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 945/2008 za tržno leto 2008/2009, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 258, 26.9.2008, str. 56.

(4)  UL L 194, 25.7.2009, str. 3.


PRILOGA

Spremenjene reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter proizvode z oznako KN 1702 90 95, ki se uporabljajo od 29. julija 2009

(EUR)

Oznaka KN

Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda

Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda

1701 11 10 (1)

31,34

1,88

1701 11 90 (1)

31,34

5,86

1701 12 10 (1)

31,34

1,75

1701 12 90 (1)

31,34

5,43

1701 91 00 (2)

33,93

8,27

1701 99 10 (2)

33,93

4,16

1701 99 90 (2)

33,93

4,16

1702 90 95 (3)

0,34

0,32


(1)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki III Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(2)  Določitev za standardno kakovost, kot je določena v točki II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)  Določitev na 1 % vsebnosti saharoze.


DIREKTIVE

29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/67


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/84/ES

z dne 28. julija 2009

o spremembi Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta za vključitev sulfuril fluorida kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje sulfuril fluorid.

(2)

Na podlagi Direktive Komisije 2006/140/ES (3) je bil sulfuril fluorid kot aktivna snov vključen v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES za uporabo v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja sulfuril fluorida glede uporabe v 18. vrsti izdelkov, insekticidih, kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(4)

Švedska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 19. junija 2007 v skladu s členom 14(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1451/2007 Komisiji poslala poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(5)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda 20. februarja 2009 v Stalnem odboru za biocidne pripravke vključene v poročilo o oceni.

(6)

Preiskave so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo sulfuril fluorid, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je primerno vključiti sulfuril fluorid v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu s členom 16(3) Direktive 98/8/ES zagotovi, da se izdajo, spremenijo ali razveljavijo dovoljenja za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi in vsebujejo sulfuril fluorid.

(7)

Glede na ugotovitve poročila o oceni je primerno zahtevati, da se v skladu s členom 10(2)(i)(e) Direktive 98/8/ES pri izdaji dovoljenj za pripravke, ki vsebujejo sulfuril fluorid in se uporabljajo kot insekticidi, uporaba dovoli zgolj usposobljenim strokovnjakom in da se uporabijo posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja, s čimer se zagotovi varnost delavcev/uporabnikov in drugih navzočih oseb.

(8)

Poleg tega je primerno zahtevati, da se izvaja stalni nadzor sulfuril fluorida v oddaljenem troposferskem ozračju in da se rezultati takega nadzora redno poročajo Komisiji.

(9)

Pomembno je, da se določbe te direktive uporabljajo hkrati v vseh državah članicah, da se zagotovi enako ravnanje z biocidnimi pripravki, ki vsebujejo aktivno snov sulfuril fluorid, na trgu in da se omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na sploh.

(10)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo omogočilo državam članicam in zainteresiranim stranem, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ter vlagateljem, ki so pripravili dokumentacijo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(11)

Državam članicam je treba po vključitvi dati na voljo ustrezno obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES in zlasti za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za biocidne pripravke v 18. vrsti izdelkov, ki vsebujejo sulfuril fluorid, da se zagotovi njihova skladnost z Direktivo 98/8/ES.

(12)

Direktivo 98/8/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 98/8/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2010.

Navedeni predpisi se uporabljajo od 1. julija 2011.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(2)  UL L 325, 11.12.2007, str. 3.

(3)  UL L 414, 30.12.2006, str. 78.


PRILOGA

V Prilogo I k Direktivi 98/8/ES se vstavi naslednji vnos „št. 1“:

Št.

Splošno ime

Ime po IUPAC

Identifikacijske številke

Minimalna čistost aktivne snovi v biocidnem pripravku, kakor se daje v promet

Datum vključitve

Rok za uskladitev s členom 16(3)

(razen za pripravke, ki vsebujejo več kot eno aktivno snov, za katere je rok za uskladitev s členom 16(3) enak roku, določenemu v zadnji odločbi o vključitvi njihovih aktivnih snovi)

Datum izteka veljavnosti vključitve

Vrsta izdelkov

Posebne določbe (1)

 

 

 

„994 g/kg

1. julij 2011

30. junij 2013

30. junij 2021

18

Države članice zagotovijo, da so za izdajo dovoljenj izpolnjeni naslednji pogoji:

(1)

Pripravki se lahko prodajajo le posebej usposobljenim strokovnjakom, ki ga edini lahko uporabljajo.

(2)

Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za zaščito zaplinjevalcev in drugih navzočih oseb med zaplinjevanjem in prezračevanjem zgradb in drugih zaprtih prostorov.

(3)

Na oznakah in/ali varnostnih listih pripravkov je navedeno, da je treba pred zaplinjevanjem zaprtega prostora odstraniti vse prehrambene izdelke.

(4)

Nadzorujejo se koncentracije sulfuril fluorida v oddaljenem troposferskem ozračju.

(5)

Države članice tudi zagotovijo, da imetniki dovoljenj pošljejo poročila nadzora iz točke 4 neposredno Komisiji, in sicer vsakih pet let z začetkom najpozneje pet let po pridobitvi dovoljenja. Mejna vrednost odkritja za analizo je najmanj 0,5 ppt (kar ustreza 2,1 ng sulfuril fluorida/m3 troposferskega ozračja).“


(1)  Za izvajanje splošnih načel Priloge VI so vsebina in sklepne ugotovitve poročil o oceni na voljo na naslednji spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/comm/environment/biocides/index.htm


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/70


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. julija 2009

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje tekstilnim izdelkom

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4595)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/567/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po Uredbi (ES) št. 1980/2000 se znak Skupnosti za okolje lahko podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšanju glede ključnih okoljskih vidikov.

(2)

Uredba (ES) št. 1980/2000 določa, da se posamezna merila za podelitev znaka za okolje, oblikovana na podlagi meril, ki jih pripravi Odbor Evropske unije za znak za okolje, določijo po skupinah proizvodov.

(3)

Določa tudi, da se pregled meril za podelitev znaka za okolje ter z njimi povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje izvede pravočasno, pred iztekom veljavnosti meril, določenih za zadevno skupino proizvodov.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 je bil pravočasno izveden pregled okoljskih meril ter z njimi povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje, določenih v Odločbi Komisije 1999/178/ES z dne 17. februarja 1999 (2) o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti tekstilnim izdelkom, kot je bila spremenjena z Odločbo 2002/371/ES z dne 15. maja 2002 (3) o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti tekstilnim izdelkom. Navedena okoljska merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo največ do 31. decembra 2009.

(5)

Na podlagi navedenega pregleda je primerno spremeniti opredelitev skupine proizvodov in določiti nova okoljska merila, da se bosta upoštevala znanstveni in tržni razvoj.

(6)

Okoljska merila ter povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje se morajo uporabljati štiri leta od datuma sprejetja te odločbe.

(7)

Zato je treba Odločbo 1999/178/ES nadomestiti.

(8)

Proizvajalcem, katerih proizvodom je bil podeljen znak Skupnosti za okolje tekstilnim izdelkom na podlagi meril iz Odločbe 1999/178/ES, je treba odobriti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa, da prilagodijo svoje proizvode, tako da bodo skladni s spremenjenimi merili in zahtevami. Proizvajalcem je treba dovoliti, da do prenehanja veljavnosti Odločbe 1999/178/ES vložijo vloge na podlagi v njej navedenih meril ali na podlagi meril iz te odločbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Skupina proizvodov „tekstilni izdelki“ zajema:

(a)

tekstilna oblačila in dodatke: oblačila in dodatki (kot so robčki, šali, torbe, nakupovalne torbe, nahrbtniki, pasovi idr.), ki po teži vsebujejo najmanj 90 % tekstilnih vlaken;

(b)

tekstilne izdelke za notranjo opremo: tekstilne izdelke za notranjo opremo, ki po teži vsebujejo najmanj 90 % tekstilnih vlaken. Predposteljniki, predpražniki, kopalniške preproge in rogozniki ter odeje in preproge so vključene. Izključene so talne in stenske obloge;

(c)

vlakna, prejo in tkanine (vključno z odpornimi netkanimi materiali) za uporabo v tekstilnih oblačilih in dodatkih ali za tekstilne izdelke za notranjo opremo.

Ta skupina proizvodov ne zajema tekstilov, obdelanih z biocidnimi pripravki, razen če so ti biocidni pripravki navedeni v Prilogi IA k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in dajejo tekstilu lastnosti, neposredno namenjene zaščiti zdravja ljudi (npr. biocidni pripravki, dodani tekstilnim mrežam in oblačilom za odvračanje komarjev in bolh, pršic ali alergenov), ter če je uporaba aktivne snovi skladno s Prilogo V k Direktivi 98/8/ES dovoljena za naveden namen.

Za „tekstilna oblačila in dodatke“ in za „tekstilne izdelke za notranjo opremo“: pri izračunavanju odstotka tekstilnih vlaken ni treba upoštevati puha, perja, membrane in podlog.

Člen 2

Da se proizvodu iz skupine proizvodov „tekstilni izdelki“ podeli znak Skupnosti za okolje na podlagi Uredbe (ES) št. 1980/2000, mora ustrezati merilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov „tekstilni izdelki“ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja te odločbe.

Člen 4

Za administrativne namene se skupini proizvodov „tekstilni izdelki“ dodeli kodna številka „016“.

Člen 5

Odločba 1999/178/ES se razveljavi.

Člen 6

1.   Vloge za dodelitev znaka Skupnosti za okolje proizvodom iz skupine „tekstilni izdelki“, vložene pred dnem sprejetja te odločbe, bodo obravnavane skladno s pogoji iz Odločbe 1999/178/ES.

2.   Vloge za dodelitev znaka za okolje proizvodom iz skupine „tekstilni izdelki“, vložene od dneva sprejetja te odločbe in najpozneje do 31. decembra 2009, se lahko pripravijo v skladu z merili iz Odločbe 1999/178/ES ali z merili iz te odločbe.

Te vloge bodo obravnavane skladno z merili, na katerih so pripravljene.

3.   Če je bil znak za okolje podeljen na podlagi vloge, obravnavane po merilih iz Odločbe 1999/178/ES, se ta znak lahko uporablja dvanajst mesecev od dneva sprejetja te odločbe.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2)  UL L 57, 5.3.1999, str. 21.

(3)  UL L 133, 18.5.2002, str. 29.

(4)  UL L 123, 4.4.1998, str. 1.


PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Ta merila si še zlasti prizadevajo za spodbujanje zmanjševanja onesnaževanja voda zaradi ključnih procesov znotraj verige tekstilne proizvodnje, vključno s proizvodnjo vlaken, preje, tkanja, pletenja, beljenja, barvanja in zaključnih del.

Merila so postavljena na ravneh, ki spodbujajo označevanje tekstilnih izdelkov, ki imajo manjši vpliv na okolje.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Če mora vložnik predložiti izjave, dokumentacijo, analize, preskusna poročila ali druge dokaze o izpolnjevanju meril, lahko ti izvirajo od vlagatelja in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd.

Po potrebi se lahko poleg preskusnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če pristojni organ, ki ocenjuje vlogo, potrdi njihovo enakovrednost.

Funkcionalna enota, na katero se navezujejo vhodni in izhodni podatki, je 1 kg tekstilnega izdelka pri normalnih pogojih (65 % RH ± 4 % in 20 °C ± 2 °C; ti normativni pogoji so določeni v ISO 139 Tekstilni izdelki — standardni atmosferski pogoji za kondicioniranje in preskušanje).

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dodatno dokumentacijo in izvajajo samostojna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri ocenjevanju vlog in spremljanju izpolnjevanja meril upoštevajo uvedene priznane programe ravnanja z okoljem, kot sta EMAS ali ISO 14001 (opomba: izvajanje takih sistemov ni obvezno).

OKOLJSKA MERILA

Merila so razdeljena v tri glavne kategorije, ki zadevajo tekstilna vlakna, postopke in kemikalije in ustreznost za predvideno uporabo.

MERILA ZA TEKSTILNA VLAKNA

Merila posebej za vlakna so v tem oddelku določena za akril, bombaž in druga naravna celulozna predivna vlakna, elastan, lan in druga vlakna iz ličja, neprano volno in druga keratinska vlakna, umetna celulozna vlakna, poliamid, poliester in polipropilen.

Druga vlakna, za katera merila niso določena, so tudi dovoljena, razen mineralnih vlaken, steklenih vlaken, kovinskih vlaken, ogljikovih vlaken in drugih anorganskih vlaken.

Izpolnjevanje meril za določen tip vlakna, določenih v tem delu, ni potrebno, če to vlakno prispeva manj kot 5 % skupne teže tekstilnih vlaken v proizvodu. Izpolnjevanje meril prav tako ni potrebno, če so vlakna reciklirana. V tem smislu so reciklirana vlakna opredeljena kot vlakna, ki izvirajo iz odrezkov tekstilnih proizvajalcev in proizvajalcev oblačil ali iz poporabniških odpadkov (tekstilnih ali drugih). Ne glede na to mora biti najmanj 85 % teže vseh vlaken v proizvodu bodisi v skladu z ustreznim merilom, določenim za vlakno, bodisi reciklirano.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobne podatke o sestavu tekstilnega izdelka.

1.   Akrilna vlakna

1.1

Vsebnost preostalega akrilonitrila v surovih vlaknih ob izhodu iz tovarne, v kateri se proizvajajo vlakna, mora biti manj kot 1,5 mg/kg.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročilo o preskusu z uporabo naslednje preskusne metode: ekstrakcija z vrelo vodo in kvantifikacija s kapilarno plinsko-tekočinsko kromatografijo.

1.2

Emisije akrilonitrila v zrak (med polimerizacijo in vse do raztopine, pripravljene za predenje), izražene kot letno povprečje, morajo biti manj kot 1 g/kg proizvedenega vlakna.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

2.   Bombaž in druga naravna celulozna predivna vlakna (vključno s kapokom)

Bombaž in druga naravna celulozna predivna vlakna (v nadaljevanju bombaž) ne vsebujejo več kot 0,05 ppm (če to omogoča občutljivost preskusne metode) vsake od naslednjih snovi: aldrin, kaptafol, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksaklorobenzen, heksaklorocikloheksan (skupaj izomerov), 2,4,5-T, klordimeform, klorobenzilat, dinozeb in njegove soli, monokrotofos, pentaklorofenol, toksafen, metamidofos, metilparation, paration, fosfamidon. Preskus mora biti izveden na surovem bombažu pred kakršno koli mokro obdelavo za vsak lot bombaža, oziroma dvakrat letno, če se v enem letu dobita več kot dva lota bombaža.

Ta zahteva se ne uporablja, če je več kot 50 % vsebovanega bombaža ekološko pridelan bombaž ali tranzicijski bombaž, kar pomeni, da je neodvisna organizacija potrdila, da je bil pridelan v skladu z zahtevami glede proizvodnje in nadzora, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (1).

Ta zahteva se ne uporablja, če se lahko predloži dokazna dokumentacija o identiteti kmetov, ki so proizvedli najmanj 75 % bombaža, uporabljenega v končnem proizvodu, skupaj z izjavo teh kmetov, da zgoraj naštete snovi niso bile uporabljene na poljih ali bombaževcih, kjer je rasel zadevni bombaž, ali na bombažu samemu.

Če je najmanj 95 % vsebovanega bombaža ekološko pridelan bombaž, kar pomeni, da je neodvisna organizacija potrdila, da je bil pridelan v skladu z zahtevami glede proizvodnje in nadzora, določenimi v Uredbi (ES) št. 834/2007, lahko vložnik poleg znaka za okolje doda navedbo „ekološko pridelan bombaž“. Če je 70 % do 95 % vsebovanega bombaža ekološko pridelan bombaž, je proizvod lahko označen z „izdelano iz xy % ekološko pridelanega bombaža“.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži dokaz o ekološkem certificiranju ali dokumentacijo o neuporabi v pridelavi s strani kmetov ali poročilo o preskusu z uporabo naslednjih preskusnih metod: kot ustreza, US EPA 8081 A (organoklorni pesticidi, z ultrazvočno ali Soxhlet ekstrakcijo in nepolarnimi topili (izooktan ali heksan)), 8151 A (klorirani herbicidi z uporabo metanola), 8141 A (organofosforne spojine) ali 8270 C (polhlapne organske spojine).

Na letni ravni mora biti uporabljenega najmanj 3 % ekološko pridelanega bombaža, kar pomeni, da je neodvisna organizacija potrdila, da je bil pridelan v skladu z zahtevami glede proizvodnje in nadzora, določenimi v Uredbi (ES) št. 834/2007.

Vložnik predloži:

podatke o certifikacijskem organu,

izjavo, iz katere je za vsako leto razvidno razmerje potrjeno ekološko pridelanega bombaža, uporabljenega pri celotni proizvodnji tekstilov z znakom za okolje.

Da bi lahko ocenil izpolnjevanje standardov in sistem potrjevanja, sme pristojni organ zahtevati predložitev dodatne dokumentacije.

3.   Elastan

3.1

Organokositrne spojine se ne uporabljajo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

3.2

Emisije aromatičnih diizocianatov v zrak med polimerizacijo in izdelavo vlaken, merjene v tisti fazi postopka, v kateri nastajajo, vključno z ubežnimi emisijami, izražene kot letno povprečje, so nižje od 5 mg/kg proizvedenega vlakna.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

4.   Lan in druga vlakna iz ličja (vključno s konopljo, juto in ramijo)

Lan in druga vlakna iz ličja ne smejo biti pridobljena z namakanjem, razen če je odpadna voda iz procesa namakanja očiščena tako, da zmanjša KPK ali TOC za najmanj 75 % za konopljina vlakna in najmanj 95 % za lanena in druga vlakna iz ličja.

Ocenjevanje in preverjanje: če je bilo uporabljeno namakanje, vložnik predloži poročilo o preskusu z uporabo naslednje preskusne metode: ISO 6060 (KPK).

5.   Neprana volna in druga keratinska vlakna (vključno z volno ovc, kamel, alpake, koz)

5.1

Seštevek skupne vsebnosti naslednjih snovi ne presega 0,5 ppm: γ-heksaklorocikloheksan (lindan), α-heksaklorocikloheksan, β-heksaklorocikloheksan, δ-heksaklorocikloheksan, aldrin, dieldrin, endrin, p,p′-DDT, p,p′-DDD.

5.2

Seštevek skupne vsebnosti naslednjih snovi ne presega 2 ppm: diazinon, propetamfos, klorfenvinfos, diklofention, klorpirifos, fenklorfos, etion, pirimfos-metil.

5.3

Seštevek skupne vsebnosti naslednjih snovi ne presega 0,5 ppm: cipermetrin, deltametrin, fenvalerat, cihalotrin, flumetrin.

5.4

Seštevek skupne vsebnosti naslednjih snovi ne presega 2 ppm: diflubenzuron, triflumuron, diciklanil.

Preskus mora biti izveden na surovi volni pred kakršno koli mokro obdelavo za vsak lot volne, oziroma dvakrat letno, če se v enem letu dobita več kot dva lota volne.

Te zahteve (podrobneje opisane v točkah 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4 in upoštevane posebej) se ne uporabljajo, če je predložena dokazna dokumentacija o identiteti kmetov, ki so pridelali najmanj 75 % zadevnih volnenih ali keratinskih vlaken, skupaj z izjavo teh kmetov, da zgoraj navedenih snovi niso uporabljali na poljih ali zadevnih živalih.

Ocenjevanje in preverjanje za točke 5.1, 5.2, 5.3 in 5.4: vložnik predloži dokumentacijo, opisano zgoraj, ali poročila o preskusih z naslednjo preskusno metodo: IWTO Osnutek preskusne metode 59.

5.5

Pri odpadnih vodah, ki vsebujejo odpadke od čiščenja in so odvedene v kanalizacijo, KPK, odveden v kanalizacijo, ne presega 60 g/kg neprane volne, odpadna voda pa se mora prečistiti drugje, tako da se doseže najmanj nadaljnjo 75 % zmanjšanje vsebnosti KPK, izraženo kot letno povprečje.

Pri odpadnih vodah, ki vsebujejo odpadke od čiščenja in so prečiščene v obratu in odvedene v površinske vode, KPK, odveden v površinske vode, ne presega 45 g/kg neprane volne. PH odpadnih vod, odvedenih v površinske vode, mora biti med 6 in 9 (razen če je pH sprejemajoče vode zunaj tega območja), in temperatura pod 40 °C (razen če je temperatura sprejemajoče vode nad to vrednostjo). Obrati za čiščenje volne podrobno opišejo obdelavo odpadnih voda, ki vsebujejo odpadke od čiščenja, in stalno spremljajo ravni KPK.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži ustrezne podatke in poročilo o preskusih glede tega merila z uporabo naslednje preskusne metode: ISO 6060.

6.   Umetna celulozna vlakna (vključno z viskozo, liocelom, acetatom, bakrovimi vlakni, triacetatom)

6.1

Raven AOX v vlaknih ne presega 250 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročilo o preskusu z uporabo naslednje preskusne metode: ISO 11480.97 (kontroliran vžig in mikrokoulometrija).

6.2

Pri viskoznih vlaknih vsebnost žvepla pri emisijah žveplovih spojin v zrak pri obdelavi med proizvodnjo vlaken, izraženo kot letno povprečje, ne presega 120 g/kg proizvedenih filamentnih vlaken in 30 g/kg proizvedenih rezanih vlaken. Če sta obe vrsti vlaken proizvedeni v danem proizvodnem obratu, skupna emisija ne sme presegati ustreznega ponderiranega povprečja.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

6.3

Pri viskoznih vlaknih emisija cinka iz proizvodnega obrata v vodo, izražena kot letno povprečje, ne presega 0,3 g/kg.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

6.4

Pri bakrovih vlaknih vsebnost bakra v odpadnih vodah iz proizvodnega obrata, izražena kot letno povprečje, ne presega 0,1 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

7.   Poliamid

Emisije N2O v zrak med proizvodnjo monomerov, izražene kot letno povprečje, ne presegajo 10 g/kg proizvedenih vlaken poliamida 6 in 50 g/kg proizvedenega poliamida 6,6.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

8.   Poliester

8.1

Količina antimona v vlaknih poliestra ne presega 260 ppm. Če antimon ni uporabljen, lahko vložnik poleg znaka za okolje doda navedbo „brez antimona“ ali drugo enakovredno besedilo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži bodisi izjavo o neuporabi ali poročilo o preskusu z uporabo naslednje preskusne metode: direktno določanje z atomsko absorpcijsko spektometrijo. Preskus se izvaja na surovem vlaknu pred kakršnim koli mokrim procesom.

8.2

Emisije HOS med polimerizacijo poliestra in proizvodnjo poliestrskih vlaken, merjene v tisti fazi postopka, v kateri nastajajo, vključno z ubežnimi emisijami, izražene kot letno povprečje, ne presegajo 1,2 g/kg proizvedene poliestrske smole. (HOS so kakršne koli organske spojine, ki imajo pri 293,15 K parni tlak 0,01 kPa ali več, ali ki imajo ustrezno hlapnost pri posameznih pogojih uporabe).

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in/ali poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, ter izjavo o skladnosti.

9.   Polipropilen

Barvila na osnovi svinca se ne uporabljajo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

MERILA ZA POSTOPKE IN KEMIKALIJE

Merila v tem delu se po potrebi uporabljajo za vse faze proizvodnje izdelka, vključno s proizvodnjo vlaken. Kljub temu lahko reciklirana vlakna vsebujejo nekatera barvila in snovi, ki jih ta merila izključujejo, vendar le, če so bila uporabljena še v prejšnjem življenjskem krogu vlaken.

10.   Pomožna sredstva in sredstva za dodelavo za vlakna in prejo

10.1

Velikost: najmanj 95 % (pri suhi teži) sestavnih snovi kakršnega koli pripravka za raztezanje preje mora biti dovolj biorazgradljivo ali pa se mora reciklirati.

Upošteva se seštevek vsake sestavine.

Ocenjevanje in preverjanje: v tem smislu se snov šteje za „dovolj biorazgradljivo“:

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 301 A, OECD 301 E, ISO 7827, OECD 302 A, ISO 9887, OECD 302 B ali ISO 9888, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 70 % v 28 dneh,

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 301 B, ISO 9439, OECD 301 C, OECD 302 C, OECD 301 D, ISO 10707, OECD 301 F, ISO 9408, ISO 10708 ali ISO 14593, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 60 % v 28 dneh,

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 303 ali ISO 11733, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 80 % v 28 dneh,

za snovi, za katere so te preskusne metode neustrezne, če je predložen dokaz o enakovredni ravni biorazgradljivosti.

Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, varnostne liste, poročila o preskusih in/ali izjave, ki izkazujejo zgoraj navedene preskusne metode in rezultate in skladnost s tem merilom za vse uporabljene pripravke za raztezanje.

10.2

Dodatki raztopinam za prejo, dodatki za prejo in pripravki za osnovno prejo (vključno z olji za grebenanje, zaključno obdelavo preje in maziva): najmanj 90 % (pri suhi teži) sestavnih snovi mora biti dovolj biorazgradljivih ali odstranljivih v čistilnih napravah za odpadne vode.

Ta zahteva ne velja za pripravke za sekundarno prejo (predivna maziva, stabilizatorje), predilna olja, olja za osnovo in sukanec, voske, olja za pletenje, silikonska olja in anorganske snovi. Upošteva se seštevek vsake sestavine.

Ocenjevanje in preverjanje: v tem smislu se snov šteje za „dovolj biorazgradljivo ali odstranljivo v čistilnih napravah za odpadne vode“:

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 301 A, OECD 301 E, ISO 7827, OECD 302 A, ISO 9887, OECD 302 B ali ISO 9888, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 70 % v 28 dneh,

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 301 B, ISO 9439, OECD 301 C, OECD 302 C, OECD 301 D, ISO 10707, OECD 301 F, ISO 9408, ISO 10708 ali ISO 14593, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 60 % v 28 dneh,

če, ko je preskušena z eno od metod OECD 303 ali ISO 11733, znaša odstotek razgradljivosti najmanj 80 % v 28 dneh,

za snovi, za katere so te preskusne metode neustrezne, če je predložen dokaz o enakovredni ravni biorazgradljivosti ali odstranljivosti.

Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, varnostne liste, poročila o preskusih in/ali izjave, ki izkazujejo zgoraj navedene preskusne metode in rezultate, in skladnost s tem merilom za vse takšne uporabljene dodatke ali pripravke.

10.3

Vsebnost policikličnih aromatičnih ogljikovodikov (PAH) v razmerju mineralnih olj proizvoda je manj kot 3 % teže.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, varnostne liste, poročila o preskusih ali izjave, ki izkazujejo bodisi vsebnost policikličnih aromatičnih ogljikovodikov ali neuporabo proizvodov, ki vsebujejo mineralna olja.

11.   Biocidni ali biostatični proizvodi

Klorofenoli (njihove soli in estri), poliklorirani bifenili in organokositrne spojine se ne uporabljajo med prevozom ali skladiščenjem proizvodov ali polproizvodov.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi teh snovi ali spojin na preji, tkanini in končnem proizvodu. V primeru, da bi bilo treba izjavo preveriti, se uporabijo naslednja preskusna metoda in mejne vrednosti: ekstrakcija, kot ustrezno, derivatizacija z anhidridom ocetne kisline, determinacija s kapilarno plinsko-tekočo kromatografijo z detekcijo zajetja elektronov, mejna vrednost 0,05 ppm.

12.   Luščenje ali razbarvanje

Soli težkih kovin (razen železa) ali formaldehid se ne uporabljajo za luščenje ali razbarvanje.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

13.   Obteževanje

Spojine iz cerija se ne uporabljajo pri obteževanju preje ali tkanine.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

14.   Vse kemikalije in kemični preparati

Alkilfenoletoksilati (APEO), linearni alkilbenzen sulfonati (LAS), bis(hidrogenirani lojni alkil) dimetil amonijev klorid (DTDMAC), distearil dimetil amonijev klorid (DSDMAC), bis(hidrogenirani lojev) dimetil amonijev klorid (DHTDMAC), etilen diamin tetra acetat (EDTA) in dietilen triamin penta acetat (DTPA) se ne uporabljajo in niso del nobenega uporabljenega pripravka ali preparatov.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

15.   Detergenti, mehčalci za tkanine in pripravki za utrjevanje

Na vsakem mestu, kjer se izvaja mokri postopek, mora biti najmanj 95 % teže mehčalcev za tkanine, pripravkov za utrjevanje in detergentov dovolj razgradljivih ali odstranljivih v čistilnih napravah za odpadne vode.

Izjema so le površinsko aktivne snovi v detergentih in mehčalcih za tkanine na vsakem mestu, kjer se izvaja mokri postopek, ki morajo biti končno aerobno biorazgradljive.

Ocenjevanje in preverjanje:„Dovolj biorazgradljivo ali odstranljivo“ pomeni, kot je opredeljeno zgoraj v merilu v zvezi z dodatki in zaključnimi pripravki za vlakna in prejo. Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, varnostne liste, poročila o preskusih in/ali izjave, ki izkazujejo zgoraj navedene preskusne metode in rezultate in skladnost s tem merilom za vse takšne uporabljene detergente, mehčalce za tkanine in pripravke za utrjevanje.

„Končna aerobna biorazgradnja“ se mora razlagati, kot je določeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Vložnik predloži ustrezno dokumentacijo, varnostne liste, poročila o preskusih in/ali izjave, ki izkazujejo zgoraj navedene preskusne metode in rezultate ter skladnost s tem merilom za vse površinsko aktivne snovi v uporabljenih detergentih in mehčalcih za tkanine.

16.   Pripravki za beljenje: za beljenje preje, tkanin in končnih proizvodov se ne smejo uporabljati klorovi pripravki

Ta zahteva ne velja za proizvodnjo umetnih celuloznih vlaken (glej merilo 6.1).

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi kloriranih pripravkov za beljenje.

17.   Primesi v barvilih: barvila z afiniteto za vlakna (topna ali netopna)

Raven ionskih primesi v uporabljenih barvilih ne presega naslednjega: Ag 100 ppm; As 50 ppm; Ba 100 ppm; Cd 20 ppm; Co 500 ppm; Cr 100 ppm; Cu 250 ppm; Fe 2 500 ppm; Hg 4 ppm; Mn 1 000 ppm; Ni 200 ppm; Pb 100 ppm; Se 20 ppm; Sb 50 ppm; Sn 250 ppm; Zn 1 500 ppm.

Kovin, ki so vključene kot sestavni del molekule barvila (npr. kovinska kompleksna barvila, določena reaktivna barvila, idr.) se ne upošteva, ko se ugotavlja skladnost s temi vrednostmi, ki se nanašajo izključno na primesi.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o usklajenosti.

18.   Primesi v pigmentih: netopna barvila brez afinitete za vlakna

Raven ionskih primesi v uporabljenih pigmentih ne presega naslednjega: As 50 ppm; Ba 100 ppm, Cd 50 ppm; Cr 100 ppm; Hg 25 ppm; Pb 100 ppm; Se 100 ppm Sb 250 ppm; Zn 1 000 ppm.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o usklajenosti.

19.   Barvanje z jedkim kromom

Barvanje z jedkim kromom ni dovoljeno.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

20.   Barvila, ki vsebujejo kovine

Če se uporabljajo barvila, ki vsebujejo kovine, osnovane na bakru, kromu ali niklju:

20.1

Pri celuloznem barvanju z barvili, ki vsebujejo kovine, ko so le-te del recepture za barvanje, se mora izpustiti v proces čiščenja odpadnih voda (bodisi v obratu bodisi zunaj obrata) manj kot 20 % vsakega od teh uporabljenih barvil, ki vsebujejo kovine (vhodni material v proces).

Pri vseh drugih postopkih barvanja, ko so barve, ki vsebujejo kovine, del recepture za barvanje, se mora izpustiti v proces čiščenja odpadnih voda (bodisi v obratu bodisi izven obrata) manj kot 7 % vsakega od teh uporabljenih barvil, ki vsebujejo kovine (vhodni material v postopek).

Vložnik bodisi predloži izjavo o neuporabi bodisi dokumentacijo in poročila o preskusih z uporabo naslednjih preskusnih metod: ISO 8288 za Cu, Ni; EN 1233 za Cr.

20.2

Emisije v vodo po obdelavi ne presegajo: Cu 75 mg/kg (vlakno, preja ali tkanina); Cr 50 mg/kg; Ni 75 mg/kg.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik bodisi predloži izjavo o neuporabi bodisi dokumentacijo in poročila o preskusih z uporabo naslednjih preskusnih metod: ISO 8288 za Cu, Ni; EN 1233 za Cr.

21.   Azo barvila

Ne uporabljajo se azo barvila, ki bi se lahko cepila v katerega koli od naslednjih aromatskih aminov:

4-aminodifenil

(92-67-1)

Benzidin

(92-87-5)

4-kloro-o-toluidin

(95-69-2)

2-naftilamin

(91-59-8)

o-amino-azotoluen

(97-56-3)

2-amino-4-nitrotoluen

(99-55-8)

p-kloroanilin

(106-47-8)

2,4-diaminoanizol

(615-05-4)

4,4′-diaminodifenilmetan

(101-77-9)

3,3′-diklorobenzidin

(91-94-1)

3,3′-dimetoksibenzidin

(119-90-4)

3,3′-dimetilbenzidin

(119-93-7)

3,3′-dimetil-4,4′-diaminodifenilmetan

(838-88-0)

p-krezidin

(120-71-8)

4,4′-oksidianilin

(101-80-4)

4,4′-tiodianilin

(139-65-1)

o-toluidin

(95-53-4)

2,4-diaminotoluen

(95-80-7)

2,4,5-trimetilanilin

(137-17-7)

4-aminoazobenzen

(60-09-3)

o-anizidin

(90-04-0)

2,4-Ksilidin

 

2,6-Ksilidin

 

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi teh barvil. Če bi bilo treba izjavo preveriti, se uporabi naslednji standard = EN 14 362-1 in 2. (Opomba: možni so napačni pozitivni izidi za 4-aminoazobenzen, zato se priporoča potrditev.)

22.   Barvila, ki so rakotvorna, mutagena ali strupena za razmnoževanje

22.1

Naslednja barvila se ne uporabljajo:

C.I. Bazično rdeča 9,

C.I. Disperzno modra 1,

C.I. Kislo rdeča 26,

C.I. Bazično vijoličasta 14,

C.I. Disperzno oranžna 11,

C.I. Direktno črna 38,

C.I. Direktno modra 6,

C.I. Direktno rdeča 28,

C.I. Disperzno rumena 3.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi takšnih barvil.

22.2

Uporaba snovi v barvah in barvnih pripravkov, ki po teži vsebujejo več kot 0,1 % snovi, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija, ni dovoljena:

R40 (omejeno dokazan rakotvoren učinek),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot je določeno v Direktivi Sveta 67/548/EGS (3).

Alternativno se lahko upošteva razvrščanje po Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4). V tem primeru se surovim materialom ne smejo dodati snovi in pripravki, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija: H351, H350, H340, H350i, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi takšnih barvil.

23.   Barvila, ki bi lahko povzročala preobčutljivost

Naslednja barvila se ne uporabljajo:

C.I. Disperzno modra 3

C.I. 61 505

C.I. Disperzno modra 7

C.I. 62 500

C.I. Disperzno modra 26

C.I. 63 305

C.I. Disperzno modra 35

 

C.I. Disperzno modra 102

 

C.I. Disperzno modra 106

 

C.I. Disperzno modra 124

 

C.I. Disperzno rjava 1

 

C.I. Disperzno oranžna 1

C.I. 11 080

C.I. Disperzno oranžna 3

C.I. 11 005

C.I. Disperzno oranžna 37

 

C.I. Disperzno oranžna 76

(prej imenovana Oranžna 37)

 

C.I. Disperzno rdeča 1

C.I. 11 110

C.I. Disperzno rdeča 11

C.I. 62 015

C.I. Disperzno rdeča 17

C.I. 11 210

C.I. Disperzno rumena 1

C.I. 10 345

C.I. Disperzno rumena 9

C.I. 10 375

C.I. Disperzno rumena 39

 

C.I. Disperzno rumena 49

 

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi teh barvil.

24.   Halogenirane nosilne snovi za poliester

Halogenirane nosilne snovi se ne uporabljajo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi.

25.   Tiskanje

25.1

Uporabljene paste za tisk ne vsebujejo več kot 5 % hlapnih organskih spojin kot je beli špirit (HOS: kakršna koli organska spojina, ki ima pri 293,15 K parni tlak 0,01 kPa ali več, ali ki ima ustrezno hlapnost pod določenimi pogoji uporabe).

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik bodisi predloži izjavo, da se ni tiskalo, ali predloži ustrezno dokumentacijo, ki izkazuje skladnost, skupaj z izjavo o skladnosti.

25.2

Tiskanje na osnovi plastisola ni dovoljeno.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik bodisi predloži izjavo, da se ni tiskalo, bodisi predloži ustrezno dokumentacijo, ki izkazuje skladnost, skupaj z izjavo o skladnosti.

26.   Formaldehid

Količina prostega formaldehida in formaldehida, ki se lahko deloma hidrolizira, v končni tkanini ne presega 20 ppm za proizvode za dojenčke in otroke do treh let, 30 ppm za proizvode, ki pridejo v neposreden stik s kožo, in 75 ppm za vse ostale proizvode.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik bodisi predloži izjavo, da se niso uporabili proizvodi, ki vsebujejo formaldehid, bodisi predloži poročilo o preskusu z uporabo naslednje preskusne metode: EN ISO 14184-1.

27.   Odplake odpadnih voda iz mokrih procesov

27.1

Odpadne vode iz obratov, v katerih se izvajajo mokri postopki (razen obratov za čiščenje surove volne in namakanje lanenih vlaken), morajo imeti po odvajanju po čiščenju (bodisi v obratu bodisi zunaj obrata) vsebnost KPK manj kot 20 g/kg, izraženo kot letno povprečje.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži podrobno dokumentacijo in poročila o preskusih, z uporabo ISO 6060, ki kažejo skladnost s tem merilom, skupaj z izjavo o skladnosti.

27.2

Če je odpadna voda očiščena v obratu in odvedena neposredno v vodo, mora imeti pH med 6 in 9 (razen če je pH sprejemajoče vode zunaj tega območja) in temperaturo, ki je nižja od 40 °C (razen če je temperatura sprejemajoče vode nad to vrednostjo).

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži dokumentacijo in poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z izjavo o skladnosti.

28.   Zaviralci gorenja

V proizvodih se lahko uporabljajo le zaviralci gorenja, ki se kemično vežejo v polimerna vlakna ali na površino vlaken (reaktivni zaviralci gorenja). Če za uporabljene zaviralce gorenja velja kateri od spodaj navedenih opozorilnih stavkov, morajo ob uporabi spremeniti svoje kemijske lastnosti tako, da ne upravičujejo razvrstitve pod nobenega od teh opozorilnih stavkov. (Na obdelani preji ali tkanini lahko v taki obliki kot pred uporabo ostane manj kot 0,1 % zaviralca gorenja.)

R40 (omejeno dokazan rakotvoren učinek),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

R51 (strupeno za vodne organizme),

R52 (škodljivo za vodne organizme),

R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS.

Zaviralci gorenja, ki so v polimersko vlakno ali v premazno sredstvo za tekstil zgolj fizično primešani, se ne smejo uporabljati (aditivni zaviralci ognja).

Alternativno se lahko upošteva razvrščanje po Uredbi (ES) št. 1272/2008. V tem primeru se surovim materialom ne smejo dodati snovi in pripravki, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija: H351, H350, H340, H350i, H400, H410, H411, H412, H413, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo, da niso bili uporabljeni aditivni zaviralci gorenja, in navede če in kateri reaktivni zaviralci gorenja so bili uporabljeni ter predloži dokumentacijo (kot so varnostni listi) in/ali izjave, ki navajajo, da so navedeni zaviralci gorenja v skladu s tem merilom.

29.   Dodelava, ki preprečuje polstenje

Halogenirane snovi ali pripravki se lahko uporabljajo samo za trakove volnene preje in neobdelano čiščeno volno.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi (razen če so se uporabili za trakove volnene preje ali neobdelano čiščeno volno).

30.   Preparati za dodelavo tkanin

Besedna zveza „preparati za dodelavo“ pomeni vso fizično ali kemično obdelavo, ki tekstilnim tkaninam da posebne lastnosti kot mehkobo, vodoodpornost, lahko vzdrževanje.

Uporaba snovi v preparatih za dodelavo in pripravkov za preparate za dodelavo, ki po teži vsebujejo več kot 0,1 % snovi, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija, ni dovoljena:

R40 (omejeno dokazan rakotvoren učinek),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R 50 (zelo strupeno za vodne organizme),

R51 (strupeno za vodne organizme),

R52 (škodljivo za vodne organizme),

R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS.

Alternativno se lahko upošteva razvrščanje po Uredbi (ES) št. 1272/2008. V tem primeru se surovim materialom ne smejo dodati snovi in pripravki, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija: H351, H350, H340, H350i, H400, H410, H411, H412, H413, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik bodisi predloži izjavo, da niso bili uporabljeni preparati za dodelavo, bodisi navede, kateri preparati za dodelavo so bili uporabljeni in predloži dokumentacijo (kot je varnostni list) in/ali izjave, ki navajajo, da so te snovi za dodelavo v skladu s tem merilom.

31.   Polnila

31.1

Polnilni materiali, sestavljeni iz tekstilnih vlaken, so skladni z merili za tekstilna vlakna (1–9), kot je ustrezno.

31.2

Polnilni materiali so skladni z merilom 11 o „biocidnih ali biostatičnih proizvodih“ in merilom 26 o „formaldehidu“.

31.3

Detergenti in druge kemikalije, ki se uporabljajo za pranje polnil (puh, perje, naravna ali sintetična vlakna), so skladni z merilom 14 o „pomožnih kemikalijah“ in merilom 15 o „detergentih, mehčalcih za tkanine in pripravkih za utrjevanje“.

Ocenjevanje in preverjanje: kot je navedeno v ustreznih merilih.

32.   Premazi, laminati in membrane

32.1

Proizvodi iz poliuretana morajo biti skladni z merilom iz točke 3.1 glede organskega kositra in z merilom iz točke 3.2 glede emisije aromatičnih diizocianatov v zrak.

Ocenjevanje in preverjanje: kot je navedeno v ustreznih merilih.

32.2

Proizvodi iz poliestra morajo biti skladni z merilom iz točke 8.1 glede količine antimona in z merilom iz točke 8.2 glede emisije HOS med polimerizacijo.

Ocenjevanje in preverjanje: kot je navedeno v ustreznih merilih.

32.3

Premazi, laminati in membrane se ne proizvajajo z uporabo mehčalcev ali topil, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija:

R40 (omejeno dokazan rakotvoren učinek),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

R51 (strupeno za vodne organizme),

R52 (škodljivo za vodne organizme),

R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih okvar zdravja),

kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS.

Alternativno se lahko upošteva razvrščanje po Uredbi (ES) št. 1272/2008. V tem primeru se surovim materialom ne smejo dodati snovi in pripravki, katerim je ali bi lahko bil dodeljen ob uporabi kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov ali njihova kombinacija: H351, H350, H340, H350i, H400, H410, H411, H412, H413, H360F, H360D, H361f, H361d, H360FD, H361fd, H360Fd, H360Df, H341.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži izjavo o neuporabi takšnih mehčalcev ali topil.

32.4

Emisije HOS v zrak ne presegajo 10 g C/kg.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži dokumentacijo in poročila o preskusih, ki izkazujejo skladnost s tem merilom, skupaj z izjavo o skladnosti.

33.   Uporaba energije in vode

Vložnik predloži podatke o porabi vode in energije v proizvodnih obratih, v katerih se izvajajo mokri postopki.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik je pozvan, da predloži zgoraj navedene podatke.

MERILA ZA UPORABNOST

Naslednja merila veljajo bodisi za barvano prejo, končno(-e) tkanino(-e), bodisi končni proizvod, s preskusi, izvedenimi, kot je ustrezno.

34.   Spremembe velikosti med pranjem in barvanjem

Spremembe dimenzij po pranju in sušenju ne presegajo:

plus ali minus 2 % za zavese ter odstranljive in pralne tkanine za pohištvo,

več kot minus 8 % ali plus 4 % za druge tkane proizvode in odporne netkane, druge pletene proizvode ali za frotir za brisače.

To merilo ne velja za:

vlakna ali prejo,

proizvode, jasno označene s „samo suho čiščenje“ ali enakovredno (če je za take proizvode običajno, da so označeni),

tkanine za pohištvo, ki niso odstranljive in pralne.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik zagotovi poročila o preskusu z uporabo standardov EN ISO 63 30, ISO 5077 kot sledi: tri pranja pri temperaturi, navedeni na proizvodu, s sušenjem v sušilnem stroju po vsakem pranju, razen če so na proizvodu navedeni drugačni postopki sušenja.

35.   Odpornost barve na pranje

Odpornost barve na pranje mora biti najmanj na ravni 3 do 4 za barvne spremembe in najmanj na ravni 3 do 4 za madeže.

To merilo se ne uporablja za proizvode z jasno oznako „samo suho čiščenje“ ali enakovredno (če je za take proizvode običajno, da so označeni), za bele proizvode, ki niso ne barvani ne potiskani, ali za nepralne tkanine za pohištvo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročila o preskusih z uporabo naslednjega standarda EN: ISO 105 C06 (enojno pranje, pri temperaturi, kot je označena na proizvodu, s praški s perboratom).

36.   Odpornost barve na znojenje (kislo, alkalno)

Odpornost barve na znojenje (kislo, alkalno) je najmanj na ravni 3 do 4 (barvne spremembe in madeži).

Ne glede na to je raven 3 dovoljena, ko so tkanine tako temno obarvane (standardna globina > 1/1) in narejene iz regenerirane volne ali več kot 20 % svile.

To merilo se ne uporablja za bele proizvode, proizvode, ki niso niti barvani niti potiskani, za tkanine za pohištvo, zavese ali podobne tekstilne izdelke, namenjene za notranjo opremo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročila o preskusih z uporabo naslednjega standarda EN: ISO 105 E04 (kislo in alkalno, primerjava s tkanino z več vlakni).

37.   Odpornost barve na mokro drgnjenje

Odpornost barve na mokro drgnjenje mora biti najmanj na ravni 2 do 3. Ne glede na to je dovoljena raven 2 za denim, obarvan z indigom.

To merilo se ne uporablja za bele proizvode, proizvode, ki niso niti barvani niti potiskani.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročila o preskusih z uporabo naslednjega standarda EN: ISO 105 X12.

38.   Odpornost barve na suho drgnjenje

Odpornost barve na suho drgnjenje je najmanj na ravni 4.

Ne glede na to je dovoljena raven 3 do 4 za denim, obarvan z indigom.

To merilo ne velja za bele proizvode ali proizvode, ki niso niti barvani niti potiskani, ali za zavese ali podobne tekstilne izdelke, namenjene za notranjo opremo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročila o preskusih z uporabo naslednjega standarda EN: ISO 105 X12.

39.   Odpornost barve na svetlobo

Za tkanine, namenjene za pohištvo, zavese ali draperije, mora biti odpornost barve na svetlobo najmanj na ravni 5. Za vse ostale proizvode mora biti odpornost barve na svetlobo najmanj na ravni 4.

Ne glede na to je dovoljena raven 4, ko so tkanine, namenjene za pohištvo, zavese ali draperije tako svetlo barvane (standardna globina < 1/12) in narejene iz več kot 20 % volne ali drugih keratinskih vlaken, iz več kot 20 % svile ali več kot 20 % lana ali drugih vlaken iz ličja.

To merilo se ne uporablja za gradelj za žimnice, zaščito žimnice ali spodnje perilo.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik predloži poročila o preskusih z uporabo naslednjega standarda EN: ISO 105 B02.

40.   Podatki, ki so navedeni na znaku za okolje

Polje 2 znaka za okolje vsebuje naslednje besedilo:

spodbuja uporabo trajnostnih vlaken,

trajna in visoka kakovost,

omejeno število nevarnih snovi.

Ocenjevanje in preverjanje: vložnik zagotovi vzorec embalaže proizvoda z oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.


(1)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2)  UL L 104, 8.4.2004, str. 1.

(3)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(4)  UL L 353, 31.12.2008, str. 1.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/87


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. julija 2009

o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske namene uporabe

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4596)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/568/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

po posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 se znak Skupnosti za okolje lahko podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšanju glede ključnih okoljskih vidikov.

(2)

V Uredbi (ES) št. 1980/2000 je določeno, da se posebna merila za podelitev znaka za okolje, oblikovana na podlagi meril, ki jih pripravi Odbor Evropske unije za znak za okolje, določijo po skupinah proizvodov.

(3)

V njej je določeno tudi, da se pregled meril za podelitev znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, ki se nanje nanašajo, izvede pravočasno, pred iztekom veljavnosti meril, določenih za zadevno skupino proizvodov.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 je bil izveden pravočasni pregled okoljskih meril in s tem povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje, določenih z Odločbo Komisije 2001/405/ES z dne 4. maja 2001 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti tissue papirju za higienske namene uporabe (2). Ta okoljska merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 4. januarja 2010.

(5)

Na podlagi tega pregleda je zaradi upoštevanja znanstvenega in tržnega razvoja primerno spremeniti opredelitev skupine proizvodov in določiti nova okoljska merila.

(6)

Okoljska merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja te odločbe.

(7)

Da bi se določilo, da se morajo proizvodi iz Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (3) izključiti iz področja uporabe zadevne skupine proizvodov, je treba poleg tega spremeniti opredelitev skupine proizvodov iz Odločbe 2001/405/ES.

(8)

Odločbo 2001/405/ES je zato treba nadomestiti.

(9)

Proizvajalcem, ki so za svoje proizvode dobili znak za okolje za tissue papir za higienske namene uporabe na podlagi meril iz Odločbe 2001/405/ES, je treba omogočiti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa za prilagoditev proizvodov tako, da bodo ustrezali spremenjenim merilom in zahtevam. Proizvajalcem je treba omogočiti še, da lahko predložijo vloge za podelitev znaka za okolje, oblikovane na podlagi meril iz Odločbe 2001/405/ES ali te odločbe, do izteka veljavnosti navedene odločbe.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Skupina proizvodov „tissue papir za higienske namene uporabe“ zajema lističe ali zvitke tissue papirja, primerne za uporabo za osebno higieno, vpijanje tekočin in/ali čiščenje umazanih površin. Izdelek iz tissue papirja je izdelan iz krep ali reliefno pretisnjenega papirja v enem ali več slojih. Izdelek vsebuje najmanj 90 % vlaken.

V navedeno skupino proizvodov ne spadajo:

(a)

krpe za mokro čiščenje in sanitarni izdelki;

(b)

izdelki iz tissue papirja, oplemeniteni z drugimi materiali, ki niso tissue papir;

(c)

izdelki iz Direktive 76/768/EGS.

Člen 2

Za pridobitev znaka Skupnosti za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 morajo proizvodi iz skupine „tissue papir za higienske namene uporabe“ izpolnjevati merila, določena v Prilogi k tej odločbi.

Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov „tissue papir za higienske namene uporabe“ ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma sprejetja te odločbe.

Člen 4

Za administrativne namene se skupini proizvodov „tissue papir za higienske namene uporabe“ dodeli številčna oznaka „004“.

Člen 5

Odločba 2001/405/ES se razveljavi.

Člen 6

1.   Vloge za podelitev znaka za okolje proizvodom, ki spadajo v skupino proizvodov tissue papir za higienske namene uporabe, predložene pred datumom sprejetja te odločbe, se obravnavajo v skladu s pogoji, določenimi v Odločbi 2001/405/ES.

2.   Vloge za podelitev znaka za okolje za proizvode, ki spadajo v skupino proizvodov tissue papir za higienske namene uporabe, predložene od datuma sprejetja te odločbe, vendar najpozneje do 4. januarja 2010, se lahko oblikujejo na podlagi meril, določenih v Odločbi 2001/405/ES ali tej odločbi.

Navedene vloge se obravnavajo na podlagi meril, v skladu s katerimi so bile oblikovane.

3.   Če se znak za okolje podeli na podlagi vloge, obravnavane v skladu z merili iz Odločbe 2001/405/ES, se lahko uporablja dvanajst mesecev od datuma sprejetja te odločbe.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2)  UL L 142, 29.5.2001, str. 10.

(3)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169.


PRILOGA

OKVIR

Cilji meril

Namen teh meril je predvsem:

zmanjševanje odvajanja strupenih ali evtrofnih snovi v vode,

zmanjševanje poškodb okolja ali tveganj, povezanih z uporabo energije (globalno segrevanje, zakisljevanje, tanjšanje ozonskega plašča, izčrpavanje neobnovljivih virov energije) z zmanjševanjem porabe energije in s tem povezanih emisij v zrak,

zmanjševanje poškodb okolja ali tveganj, povezanih z uporabo nevarnih kemikalij,

spodbujanje uporabe trajnostnih vlaken,

uporaba načel trajnostnega upravljanja za varovanje gozdov.

Merila so določena na ravneh, ki spodbujajo označevanje izdelkov iz tissue papirja za higienske namene uporabe, ki imajo manjši vpliv na okolje.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Kadar mora vlagatelj zagotoviti deklaracije, dokumentacijo, analize, poročila o preskusih ali druga dokazila, da dokaže skladnost z merili, se šteje, da lahko ti izvirajo od vlagatelja in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd., kakor je primerno.

Kadar je primerno, se lahko poleg preskusnih metod, navedenih za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če jih pristojni organ, ki obravnava vlogo, sprejme kot enakovredne.

Kadar je mogoče, morajo preskuse opravljati ustrezno akreditirani laboratoriji, ki izpolnjujejo splošne zahteve, navedene v standardu EN ISO 17025.

Kadar je primerno, lahko pristojni organi zahtevajo predložitev dokazne dokumentacije in opravijo neodvisna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri obravnavanju vlog in spremljanju skladnosti z merili upoštevajo uporabo priznanih sistemov okoljskega ravnanja, kot je EMAS ali ISO 14001 (opomba: izvajanje takih sistemov ravnanja se ne zahteva).

OKOLJSKA MERILA

Okoljska merila zajemajo proizvodnjo celuloze, vključno z vsemi podpostopki, od trenutka, ko vlaknata surovina/recikliran papir prispe v obrat, do trenutka, ko celuloza zapusti obrat za proizvodnjo celuloze. Pri postopkih proizvodnje papirja veljajo merila za vse podpostopke, od čiščenja in rafiniranja celuloze (razpuščanja recikliranega papirja) do zvijanja papirja v zvitke.

Prevoz, predelava in pakiranje celuloze, papirja ali surovin niso vključeni.

Reciklirano vlakno je opredeljeno kot vlakno, ki je pridobljeno z recikliranjem starega papirja in kartona iz tiskarn in od uporabnikov. Ta opredelitev ne vključuje kupljenega in lastnega papirniškega izmečka, ki nastane pri proizvodnji primarnih vlaken.

1.   Emisije v vodo in zrak

(a)   Kemijska potreba po kisiku (KPK), fosfor (P), žveplo (S), dušikovi oksidi (NOx):

Za vsakega od teh parametrov se emisije v zrak in/ali vodo iz proizvodnje celuloze in papirja izrazijo v točkah (PKPK, PP, PS, PNOx), kot je podrobneje opisano spodaj.

Nobena od posameznih točk PKPK, PP, PS ali PNOx ne sme presegati 1,5.

Skupno število točk (Pskupaj = PKPK + PP + PS + PNOx) ne sme presegati 4,0.

PKPK se izračuna kot sledi (izračuni PP, PS in PNOx so narejeni na enak način z ustreznimi referenčnimi vrednostmi).

Za vsako uporabljeno celulozo „i“ se z njo povezane izmerjene emisije KPK (KPKcelul,i izražena v kg/tono zračno suhe celuloze – ADT) tehtajo glede na delež vsake vrste uporabljene celuloze (celul,i za tono zračno suhega tissue papirja). Tehtana emisija KPK za celulozo se nato prišteje k izmerjeni emisiji KPK iz proizvodnje papirja, na podlagi česar se dobi skupna emisija KPK, KPKskupaj..

Tehtana referenčna vrednost KPK za proizvodnjo celuloze se izračuna na enak način, kot vsota tehtanih referenčnih vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze, in prišteje k referenčni vrednosti za proizvodnjo papirja, na podlagi česar se dobi skupna referenčna vrednost KPK, KPKref.skupaj. Referenčne vrednosti za vsako vrsto uporabljene celuloze in za proizvodnjo papirja so navedene v razpredelnici 1.

Na koncu se skupna emisija KPK deli s skupno referenčno vrednostjo KPK na naslednji način:

Formula

Tabela 1

Referenčne vrednosti za emisije iz različnih vrst celuloze in proizvodnje papirja

(kg/ADT)

Vrsta celuloze/papir

Emisije

KPK referenca

P referenca

S referenca

NOx referenca

Kemična celuloza (razen sulfita)

18,0

0,045

0,6

1,6

Kemična celuloza (sulfit)

25,0

0,045

0,6

1,6

Nebeljena kemična celuloza

10,0

0,02

0,6

1,6

CTMP

15,0

0,01

0,3

0,3

Celuloza iz recikliranih vlaken

3,0

0,01

0,03

0,3

Tissue papir

2,0

0,01

0,03

0,5

V primeru soproizvodnje toplote in električne energije v istem obratu se emisije NOx in S dodelijo in izračunajo v skladu z naslednjo enačbo:

Delež emisij iz proizvodnje električne energije = 2 × (MWh(električna energija))/[2 × MWh(električna energija) + MWh(toplota)]

Električna energija, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto električna energija, pri tem se izključi električna energija, ki se porabi za proizvodnjo energije v elektrarni, tj. neto električna energija je električna energija, ki se dobavi iz elektrarne za proizvodnjo celuloze/papirja.

Toplota, ki se uporabi pri tem izračunu, je neto toplota, pri tem se izključi toplota, ki se porabi za proizvodnjo energije v elektrarni, tj. neto toplota je toplota, ki se dobavi iz elektrarne za proizvodnjo celuloze/papirja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi podrobne izračune, ki kažejo na skladnost s tem merilom, ter ustrezno dodatno dokumentacijo, ki vključuje poročila o preskusih, pri katerih so se uporabile posebne preskusne metode za vsak parameter ali enakovredne metode, kot je navedeno spodaj:

KPK: ISO 6060; DIN 38409 del 41, NFT 90101 ASTM D 125283, dr. Lange LCK 114, Hack ali WTW

P: EN ISO 6878, APAT IRSA CNR 4110 ali dr. Lange LCK 349

NOx: ISO 11564

S(oksid.): EPA št. 8;

S(red.): EPA št. 16A

vsebnost S v nafti;: ISO 8754

vsebnost S v premogu: ISO 351.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev ter izračun točk za KPK, P, S in NOx. Vključuje vse emisije S in NOx, ki se pojavijo med proizvodnjo celuloze in papirja, vključno s paro, ki nastane zunaj proizvodnega obrata, razen emisij, povezanih s proizvodnjo električne energije. Meritve vključujejo kotle za predelavo, apnene peči, parne kotle in peči za uničevanje plinov z močnim vonjem. Upoštevajo se difuzne emisije. Sporočene vrednosti emisij S v zrak vključujejo oksidirane in reducirane emisije S (dimetil sulfid, metil merkaptan, vodikov sulfid in podobne). Emisije S, povezane s proizvodnjo toplotne energije iz nafte, premoga in drugih zunanjih goriv z znano vsebnostjo S, se lahko izračunajo namesto izmerijo ter se nato upoštevajo.

Zbiranje vzorcev emisij v vodo se izvaja na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata, za katerega emisije za 12-mesečno obdobje še niso na voljo, rezultati temeljijo na merjenju emisij, ki se izvede enkrat dnevno 45 zaporednih dni po tem, ko so se vrednosti emisij obrata stabilizirale.

(b)   AOX:

Tehtana povprečna vrednost AOX, ki se sprosti pri proizvodnji celuloze, ki se uporabi v izdelku iz tissue papirja z znakom za okolje, ne sme preseči 0,12 kg/ADT papirja. Emisije AOX iz vsake posamezne uporabljene celuloze v papirju ne smejo preseči 0,25 kg/ADT celuloze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročila o preskusih, pri katerih so se uporabile naslednje preskusne metode: AOX ISO 9562 (1989) od dobavitelja celuloze, skupaj s podrobnimi izračuni, ki kažejo na skladnost s tem merilom, ter ustrezno dodatno dokumentacijo.

Dodatna dokumentacija vključuje navedbo o pogostnosti meritev. AOX se izmeri v postopkih, kjer se za beljenje celuloze uporabljajo klorirane sestavine. AOX ni treba meriti v odplakah iz neintegrirane proizvodnje papirja ali v odplakah iz proizvodnje celuloze, ki se ne beli, ali kadar se beljenje izvaja s snovmi, ki ne vsebujejo klora.

Meritve se izvajajo na nefiltriranih in neusedlih vzorcih po čiščenju v obratu ali po čiščenju v javni čistilni napravi. Čas meritev temelji na proizvodnji v 12 mesecih. V primeru novega ali prenovljenega proizvodnega obrata, za katerega emisije za 12-mesečno obdobje še niso na voljo, rezultati temeljijo na merjenju emisij, ki se izvede enkrat dnevno 45 zaporednih dni po tem, ko so se vrednosti emisij obrata stabilizirale.

(c)   CO2:

Emisije ogljikovega dioksida iz neobnovljivih virov ne smejo presegati 1 500 kg na ADT papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (bodisi v obratu ali zunaj njega).

Goriva, ki se uporabljajo za predelavo tissue papirja v izdelek in prevoz, povezan z distribucijo tega izdelka, celuloze ali drugih surovin, se ne vključi v izračune.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi podrobne izračune, ki kažejo na skladnost s tem merilom, skupaj z ustrezno dodatno dokumentacijo.

Vlagatelj zagotovi podatke o emisijah ogljikovega dioksida v zrak. To vključuje vse vire neobnovljivih goriv med proizvodnjo celuloze in papirja, vključno z emisijami iz proizvodnje električne energije (bodisi v obratu ali zunaj njega).

Naslednji faktorji emisije se uporabljajo pri izračunavanju CO2 v emisijah iz goriva:

Tabela 2

Gorivo

Emisija CO 2

Enota

Premog

95

g CO2 fosilno/MJ

Surova nafta

73

g CO2 fosilno/MJ

Kurilno olje 1

74

g CO2 fosilno/MJ

Kurilno olje 2–5

77

g CO2 fosilno/MJ

UNP

62,40

g CO2 fosilno/MJ

Zemeljski plin

56

g CO2 fosilno/MJ

Električna energija iz omrežja

400

g CO2 fosilno/kWh

Za električno energijo iz omrežja se uporablja vrednost iz zgornje tabele (evropsko povprečje), razen če vlagatelj predloži dokumente, ki potrjujejo, da se uporablja električna energija iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), pri čemer lahko vlagatelj iz izračuna izključi električno energijo iz obnovljivih virov.

2.   Poraba energije

Skupna poraba električne energije v zvezi z izdelkom iz tissue papirja se izračuna kot vsota električne energije, porabljene v proizvodnih stopnjah proizvodnje celuloze in tissue papirja in ne sme presegati: 2 200 kWh električne energije na ADT proizvedenega papirja.

Vlagatelj mora izračunati celoten vnos električne energije, porabljene med proizvodnjo celuloze in tissue papirja, vključno z električno energijo, uporabljeno za odstranjevanje tiskarske barve (deinking) pri predelavi odpadnega papirja v postopku proizvodnje recikliranega papirja.

Izračun električne energije ne vključuje energije, ki se je porabila za prevoz surovin, predelavo ali pakiranje.

Električna energija pomeni neto uvoženo električno energijo, ki prihaja iz omrežja, in notranje proizvedeno električno energijo, izmerjeno kot električna moč. Električne energije, ki se uporablja za čiščenje odpadne vode in čiščenje zraka, ni treba vključiti.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi podrobne izračune, ki kažejo na skladnost s tem merilom, ter ustrezno dodatno dokumentacijo. Sporočeni podrobni podatki morajo torej vključevati skupno porabo električne energije.

3.   Vlakna – trajnostno upravljanje z gozdovi

(a)

Proizvajalci celuloze in papirja vodijo politiko trajnostnega javnega naročanja lesa in vlaken ter imajo na voljo sistem za izsleditev in preverjanje porekla lesa od gozda do prvega prevzemnega mesta.

Poreklo vseh neobdelanih vlaken se dokumentira. Proizvajalec celuloze in papirja mora zagotoviti, da ves les in vlakna izvirajo iz zakonitih virov. Les in vlakna ne smejo izvirati iz zaščitenih območij ali območij, ki so v uradnem postopku za pridobitev naziva zaščitenega območja, staroraslih gozdov in gozdov z veliko ohranitveno vrednostjo, ki je bila opredeljena na nacionalni ravni v postopkih z zainteresiranimi stranmi, razen kadar so nakupi popolnoma v skladu z nacionalnimi predpisi o ohranjanju narave.

(b)

Vlaknata surovina v papirju je lahko reciklirano ali primarno vlakno. Vendar mora 50 % kakršnih koli primarnih vlaken izvirati iz trajnostno upravljanih gozdov, ki so bili ustrezno certificirani na podlagi neodvisnega sistema tretje stranke, ki izpolnjuje merila iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU in njihov nadaljnji razvoj.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi ustrezno dokumentacijo dobavitelja papirja, v kateri so navedeni vrste, količine in natančna porekla vlaken, uporabljenih v proizvodnji celuloze in papirja. Kadar se uporabljajo neobdelana vlakna iz gozdov, vlagatelj zagotovi ustrezne certifikate dobavitelja papirja/celuloze, s katerimi dokaže, da sistem certificiranja pravilno izpolnjuje zahteve iz odstavka 15 Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za EU.

4.   Nevarne kemične snovi

(a)   Klor

Klorov plin se ne sme uporabljati kot sredstvo za beljenje. Ta zahteva se ne uporablja za klorov plin za proizvodnjo in uporabo klorovega dioksida.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo proizvajalcev celuloze, da za beljenje ni bil uporabljen klorov plin. Opomba: ker ta zahteva velja tudi za beljenje recikliranih vlaken, je sprejemljivo, da so bila ta vlakna v svojem prejšnjem življenjskem ciklusu beljena s klorovim plinom.

(b)   APEO

Alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola se ne smejo dodajati kemikalijam za čiščenje, kemikalijam za odstranjevanje tiskarske barve (deinking), sredstvom za preprečevanje penjenja, dispergatorjem ali premazom. Derivati alkilfenola so opredeljeni kot snovi, ki ob razgradnji proizvajajo alkilfenole.

Ocenjevanje in preverjanje : Vlagatelj ali dobavitelji kemikalij zagotovijo ustrezne izjave, da se alkilfenol etoksilati ali drugi derivati alkilfenola niso dodali tem proizvodom.

(c)   Površinsko aktivne snovi v pripravkih za odstranjevanje tiskarske barve (deinking) za reciklirana vlakna

Kadar se površinsko aktivne snovi uporabljajo v količinah z najmanj 100 g/ADT (vsota vseh površinsko aktivnih snovi v vseh pripravkih, uporabljenih za odstranjevanje tiskarske barve vračljivih vlaken), mora biti vsaka površinsko aktivna snov lahko biorazgradljiva. Kadar se takšne površinsko aktivne snovi uporabljajo v količinah, manjših od 100 g/ADT, mora biti vsaka površinsko aktivna snov bodisi lahko biorazgradljiva ali popolno biorazgradljiva (glej preskusne metode in mejne vrednosti spodaj).

Ocenjevanje in preverjanje : Vlagatelj ali dobavitelji kemikalij zagotovijo izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročili o preskusih za vsako površinsko aktivno snov, ki navajajo preskusno metodo, vrednost praga in zaključni sklep, pri čemer uporabijo eno od naslednjih preskusnih metod in mejnih vrednosti: za lahko biorazgradljivost OECD 301 A–F (ali enakovredni ISO standardi), z vsaj 70 % razgradljivostjo v 28 dneh za 301 A in E ali vsaj 60 % za 301 B, C, D in F; za popolno biorazgradljivost OECD 302 A–C (ali enakovredni ISO standardi (3), z vsaj 70 % razgradljivostjo (vključno z absorpcijo) v 28 dneh za 302 A in B ter vsaj 60 % razgradljivostjo za 302 C.

(d)   Biocidi

Aktivne sestavine v biocidih ali biostatičnih sredstvih, ki se uporabljajo za zatiranje organizmov, ki tvorijo sluz, v sistemu za kroženje vode, ki vsebuje vlakna, ne smejo biti potencialno bioakumulativne.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj ali dobavitelji kemikalij zagotovijo izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z ustreznimi varnostnimi listi ali poročilom o preskušanju, ki navaja preskusno metodo, vrednost praga in zaključni sklep, pri čemer uporabi naslednje preskusne metode: OECD 107, 117 ali 305 A–E.

(e)   Sredstva za mokro jakost

Sredstva za mokro jakost ne smejo vsebovati več kot 0,7 % kloroorganskih snovi, kot so epiklorohidrin (ECH), 1,3-dikloro-2-propanol (DCP) in 3-monokloro-1,2-propandiol (MCPD), izračunanih kot vsota treh sestavin in v suhi snovi sredstva za mokro jakost.

Sredstva za mokro jakost, ki vsebujejo glioksikal, se ne smejo uporabiti pri proizvodnji tissue papirja z znakom za okolje.

Ocenjevanje in preverjanje : Vlagatelj ali dobavitelji kemikalij zagotovijo izjavoe, da vsebnost epiklorohidrina (ECH), 1,3-dikloro-2-propanola (DCP) in 3-monokloro-1,2-propandiola (MCPD), izračunanih kot vsota treh sestavin in v suhi snovi sredstva za mokro jakost, ni večja od 0,7 %.

(f)   Mehčala, losjoni, dišave in dodatki naravnega porekla

Nobena od sestavnih snovi ali pripravkov/mešanic v mehčalih, losjonih, dišavah in dodatkih naravnega porekla se ne sme razvrščati kot nevarna za okolje, preobčutljiva, rakotvorna ali mutagena in biti opremljena z opozorilnim stavkom R42, R43, R45, R46, R50, R51, R52 ali R53 (ali njihovimi kombinacijami) v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS (4) ali Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter njenimi spremembami. Snovi/dišave, pri katerih je treba v skladu z Direktivo 2003/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) (7. sprememba dela I Priloge III k Direktivi 76/768/EGS) dišavo označiti na proizvodu/embalaži, se ne smejo uporabiti v proizvodih z znakom za okolje (mejna koncentracijska vrednost je 0,01 %).

Vse sestavine, dodane proizvodu kot dišave, morajo biti izdelane, obravnavane in uporabljene v skladu s kodeksom ravnanja Mednarodnega združenja za dišave.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi seznam mehčal, losjonov in dodatkov naravnega porekla, ki so bili dodani izdelku iz tissue papirja, skupaj z izjavo, da vsak od dodanih pripravkov izpolnjuje merilo.

Proizvajalec dišave pristojnemu organu zagotovi izjavo o skladnosti z vsakim delom tega merila.

5.   Varnost izdelka

Izdelki iz recikliranih vlaken ali mešanic recikliranih in primarnih vlaken morajo izpolnjevati naslednje higienske zahteve:

 

Tissue papir za higienske namene uporabe ne sme vsebovati več kot:

Formaldehid: 1 mg/dm2 v skladu s preskusno metodo EN 1541

Glioksal: 1,5 mg/dm2 v skladu s preskusom DIN 54603

PCP: 2 mg/kg v skladu s preskusno metodo EN ISO 15320

 

Vsi izdelki iz tissue papirja izpolnjujejo naslednje zahteve:

Sredstva za preprečevanje nastajanja blata in antimikrobne snovi: Βρεζ ζαωιρανξα ραστι μικροοργανιζμοω ω σκλαδθ σ πρεσκθσνο μετοδο ΕΝ 1104

Barvila in optična belila: Βρεζ ιζλοčανξα ω σκλαδθ σ πρεσκθσνο μετοδο ΕΝ 646/648 (ζαητεωα σε ραωεν 4)

Barve in tiskarske barve:

Barve in tiskarske barve, ki se uporabljajo pri proizvodnji tissue papirja, ne smejo vsebovati azo-snovi, ki se lahko cepijo na druge amine iz tabele 3.

Barve in tiskarske barve, ki se uporabljajo pri proizvodnji tissue papirja, ne smejo temeljiti na Cd ali Mn.

Tabela 3

Barvila ne smejo vsebovati naslednjih aminov v skladu z Direktivo 2002/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (7)

Amini

Številka CAS

4-amino bifenil

92-67-1

Benzidin

92-87-5

4-kloro-toluidin

95-69-2

2-naftilamin

91-59-8

o-aminoazo-toluen

97-56-3

2-amino-4-nitro-toluen

99-55-8

p-kloroanilin

106-47-8

2,4-diamino-anizol

615-05-4

2,4'-diamino-difenilmetan

101-77-9

3,3'-diklorobenzidin

91-94-1

3,3'-dimetoksibenzidin

119-90-4

3,3'-dimetilbenzidin

119-93-7

3,3'-dimetil-4,4'-diamino-difenilmetan

838-88-0

p-krezidin

120-71-8

4,4'-metilenbis(2-kloroanilin)

101-14-4

4,4'-oksidianilin

101-80-4

4,4'-tiodianilin

139-65-1

o-toluidin

95-53-4

2,4-toluilenediamin

95-80-7

2,4,5-trimetilanilin

137-17-7

0-anizidindimetoksianilin

90-04-0

2,4-ksilidin

95-68-1

4,6-ksilidin

87-62-7

4-aminoazobenzen

60-09-3

Ocenjevanje in preverjanje : Vlagatelj ali dobavitelji kemikalij zagotovijo izjavo o skladnosti s tem merilom.

6.   Ravnanje z odpadki

Vsi proizvajalci celuloze, papirja in predelovalci izdelkov iz tissue papirja za higienske namene uporabe imajo vzpostavljen sistem za ravnanje z odpadki in stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz proizvodnih obratov. Sistem mora biti dokumentiran ali razložen v vlogi in vsebovati vsaj naslednje točke:

postopke za ločevanje in recikliranje materialov iz pretoka odpadkov,

postopke za predelavo materialov za druge namene, kot je sežiganje za pridobivanje obratovalne pare, ali kmetijsko uporabo,

postopke za ravnanje z nevarnimi odpadki.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi opis ravnanja z odpadki za zadevne obrate in izjavo o skladnosti z merilom.

7.   Primernost za uporabo

Izdelek mora biti primeren za uporabo.

8.   Informacije za potrošnike

Polje 2 znaka za okolje vsebuje naslednje besedilo:

uporablja trajnostna vlakna,

neznatno onesnaževanje vode in zraka,

majhne emisije toplogrednih plinov in majhna poraba električne energije.

Poleg tega mora proizvajalec znaku za okolje priložiti tudi izjavo z navedbo najmanjšega odstotka recikliranih vlaken in/ali izjavo z navedbo odstotka certificiranih vlaken.


(1)  ADT = Air dry tonne (tona zračno suhe celuloze) pomeni 90 % suhe snovi v celulozi. Dejanska vsebnost suhe snovi pri papirju običajno znaša približno 95 %. Pri izračunu se referenčne vrednosti za celulozo prilagodijo, da ustrezajo vsebnosti suhih vlaken pri papirju (večinoma več kot 90 %).

(2)  UL L 283, 27.10.2001, str. 33.

(3)  Npr. standard EN ISO 14593: 1999 – Kakovost vode – Vrednotenje aerobne biorazgradljivosti organskih spojin v vodnem mediju – Metoda z analizo anorganskega ogljika v zaprtih posodah (CO2 headspace test). Predhodna priprava se ne izvaja. Načelo 10-dnevnega okna se ne uporablja (referenčna metoda) na podlagi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 907/2006 z dne 20. junija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o detergentih za prilagoditev njenih Prilog III in VII (UL L 168, 21.6.2006, str. 5).

(4)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(5)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(6)  UL L 66, 11.3.2003, str. 26.

(7)  UL L 243, 11.9.2002, str. 15.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU

29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/96


SKLEP SVETA 2009/569/SZVP

z dne 27. julija 2009

o podpori dejavnostim OPCW v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 13(3) in člena 23(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija EU), ki v poglavju III vsebuje seznam ukrepov zoper širjenje tega orožja.

(2)

V Strategiji EU je izpostavljena ključna vloga Konvencije o kemičnem orožju (CWC) in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) za svet brez kemičnega orožja. V okviru te strategije se je EU zavezala k prizadevanjem za vsesplošno sprejetje ključnih pogodb in sporazumov o razoroževanju in neširjenju orožja, med drugim tudi CWC. Cilji Strategije EU dopolnjujejo cilje, za katere si prizadeva OPCW v smislu njene odgovornosti za izvajanje CWC.

(3)

Svet je 22. novembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/797/SZVP o podpori dejavnostim OPCW v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (1), po izteku veljavnosti pa sta mu sledila Skupni ukrep 2005/913/SZVP z dne 12. decembra 2005 (2) in Skupni ukrep 2007/185/SZVP z dne 19. marca 2007 (3). Zadnji preneha veljati 31. julija 2009.

(4)

V okviru dejavnega izvajanja poglavja III Strategije EU je treba nadaljevati intenzivno in ciljno usmerjeno pomoč EU za OPCW. Nadaljevati bi bilo treba ukrepe, povezane z univerzalizacijo CWC, ter jih prilagoditi in osredotočiti na vse manjše število držav nepogodbenic CWC. Te dejavnosti naj bi dopolnile nove dejavnosti za podporo posebnih projektov, ki jih vodi OPCW in so namenjene celovitemu izvajanju CWC, ter za okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju kemičnih dejavnosti –

SKLENIL:

Člen 1

1.   Za namene takojšnje in praktične uporabe nekaterih elementov Strategije EU Evropska unija podpira dejavnosti OPCW z naslednjima ciljema:

krepitev zmogljivosti držav pogodbenic pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz Konvencije in

promocija univerzalnosti s spodbujanjem držav nepogodbenic, naj se pridružijo Konvenciji.

2.   V tem smislu so projekti OPCW, ki ustrezajo ukrepom iz Strategije EU, naslednji:

 

Projekt I: Nacionalno izvajanje, preverjanje in univerzalnost

Dejavnosti:

dvostranski obiski za tehnično pomoč

usposabljanje carinskih uradnikov o tehničnih vidikih režima prenosov iz Konvencije

usposabljanje nacionalnih spremljevalcev

usposabljanje nacionalnih organov za uporabo orodja za elektronske izjave

terenska vaja za preventivno inšpekcijo

 

Projekt II: Mednarodno sodelovanje

Dejavnosti:

tečaj razvoja analitičnih sposobnosti

delavnica o CWC in varnosti kemičnih postopkov

 

Projekt III: Seminar – prispevek OPCW k razsežnosti in izzivom mednarodne varnosti

 

Projekt IV: Obiski predstavnikov izvršnega sveta v objektih za uničenje kemičnega orožja

 

Projekt V: Drugo zasedanje znanstvenega svetovalnega odbora

 

Projekt VI: Seminar – prispevek OPCW na področju varnosti in neširjenja orožja za množično uničevanje

 

Projekt VII: Pripravljenost držav pogodbenic za preprečevanje napadov s kemičnim orožjem in odzivanje nanje

Dejavnosti:

simulacijska vaja

regionalna delavnica o členu X Konvencije

 

Projekt VIII: Program za Afriko

Dejavnosti:

dvostranski obiski za tehnično pomoč

dejavnost za vzpostavljanje stikov – akademska in učna ustanova – Center Kofi Annan

usposabljanje carinskih uradnikov o tehničnih vidikih režima prenosov iz Konvencije

vzpostavljanje stikov z državami nepogodbenicami

tečaj razvoja analitičnih sposobnosti

vzpostavljanje stika z industrijskimi panogami – delavnica o CWC in varnosti kemičnih postopkov

regionalna delavnica – člen X in vprašanja regionalnega sodelovanja na področju pomoči in odzivanja na izredne razmere.

Navedeni projekti so podrobno opisani v Prilogi k Sklepu.

Člen 2

1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovorno predsedstvo ob pomoči generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika (GS/VP) za SZVP. Komisija v celoti sodeluje.

2.   Za tehnično izvajanje projekta iz člena 1(2) skrbi Tehnični sekretariat OPCW (v nadaljnjem besedilu: tehnični sekretariat). To nalogo opravlja v okviru odgovornosti predsedstva in pod nadzorom GS/VP. Za te namene GS/VP sklene potrebne dogovore s tehničnim sekretariatom.

3.   Predsedstvo, GS/VP in Komisija se v skladu s svojimi pristojnostmi o projektu redno koordinirajo.

Člen 3

1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) je 2 110 000 EUR.

2.   Izdatki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje izdatkov iz odstavka 1. V ta namen s tehničnim sekretariatom sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju je določeno, da tehnični sekretariat zagotovi razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.

4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3, kakor hitro je to mogoče po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, kakor tudi o datumu sklenitve sporazuma. Komisija objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije obvestilo o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil tehničnega sekretariata. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Komisija v celoti sodeluje. Poroča o finančnih vidikih projektov iz člena 1(2).

Člen 5

1.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.   Ta sklep preneha veljati 18 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju iz člena 3(3). Vendar pa preneha veljati 6 mesecev po začetku veljavnosti Sklepa, če sporazum o financiranju v tem času ni bil sklenjen.

Člen 6

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 349, 25.11.2004, str. 63.

(2)  UL L 331, 17.12.2005, str. 34.

(3)  UL L 85, 27.3.2007, str. 10.


PRILOGA

Podpora EU dejavnostim OPCW v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

Projekt I: Nacionalno izvajanje, preverjanje in univerzalnost

Cilj:

Okrepiti zmogljivost držav pogodbenic pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz Konvencije in spodbuditi države nepogodbenice, da bolje razumejo koristi pridružitve Konvenciji in se bolj vključijo v dejavnosti OPCW.

Namen:

—   Namen 1

države pogodbenice dosežejo napredek pri:

izpolnjevanju zahtev nacionalnega izvajanja iz člena VII Konvencije,

spoštovanju svojih izjav in zahtev iz izjav o inšpekciji iz člena VI Konvencije,

razumevanju postopkov, ki jih zajema preventivna inšpekcija iz člena IX Konvencije, pa tudi ustreznih izzivov in drugih vprašanj.

—   Namen 2

države nepogodbenice se bolj vključijo v dejavnosti OPCW ter bolje razumejo Konvencijo in njene koristi.

Rezultati:

—   Rezultat 1

nacionalni organi okrepijo zmogljivost za pripravo nacionalne izvedbene zakonodaje,

carinski uradniki okrepijo zmogljivost za opredelitev kemikalij, pomembnih za Konvencijo, in nacionalnim organom predložijo natančne podatke o prenosih kemikalij s seznama,

nacionalni organi okrepijo zmogljivost za pravočasno pripravo in predložitev izjav, zlasti v elektronski obliki,

uradniki nacionalnih organov so usposobljeni za spremljanje inšpekcijskih skupin OPCW,

države pogodbenice bolje poznajo mehanizme preventivne inšpekcije kot temeljnega orodja za preverjanje, ki jim je na razpolago za pojasnitev morebitnega nespoštovanja Konvencije,

države pogodbenice imajo zagotovilo za pripravljenost tehničnega sekretariata, da uspešno izvaja preventivne inšpekcije in učinkovito izvaja režim za preverjanje iz Konvencije.

—   Rezultat 2

države nepogodbenice so bolj vključene v dejavnosti OPCW ter bolje razumejo koristi pridružitve Konvenciji in so bolj vključene v dejavnosti OPCW.

Dejavnosti:

Dvostranski obiski za tehnično pomoč: z obiski za tehnično pomoč se bo zagotovila podpora državam pogodbenicam; ti bodo zasnovani za vsak primer posebej, izvedeni pa tako, da bodo omogočili usmerjeno pomoč za izpolnitev zahtev, za katere so prosile države pogodbenice. Narava te pomoči bo vključevala prizadevanje za seznanitev in vzpostavitev stikov s pomočjo nacionalnih delavnic za ozaveščanje, specializiranih tečajev usposabljanja, pomoči pri oblikovanju nacionalne izvedbene zakonodaje in s tem povezanih ukrepov ter tem, povezanih s panogami iz člena VI.

Usposabljanje carinskih uradnikov o tehničnih vidikih režima prenosov iz Konvencije: podpora carinskim uradnikom je bila zagotovljena v okviru prejšnjih treh skupnih ukrepov. Na podlagi pridobljenih izkušenj se bodo poskušali navezati stiki s carinskimi uradniki na tečajih usposabljanja, da bi izboljšali zbiranje in prenos podatkov o uvozih in izvozih kemikalij s seznama nacionalnim organom. Izvedeni regionalni in podregionalni tečaji usposabljanja bodo ponudili praktične prikaze in vaje.

Usposabljanje nacionalnih spremljevalcev: organiziran bo tečaj za ozaveščanje držav pogodbenic o njihovih pravicah in obveznostih pri izvajanju inšpekcij iz člena VI. Dejansko usposabljanje nacionalnih spremljevalcev bo izvedeno v okviru podregionalnega tečaja usposabljanja, da bi zagotovili ustrezne informacije o režimu za preverjanje, zlasti izvajanju inšpekcij iz člena VI. Takšen tečaj usposabljanja bo vključeval tudi praktične dejanske vaje v objektu in simulacijske vaje.

Usposabljanje nacionalnih organov za uporabo orodja za elektronske izjave: tečaji in delavnice za seznanitev na regionalni ali podregionalni ravni bodo osebju nacionalnih organov ponudili orodja in znanje za zbiranje, hrambo in analizo informacij o proizvodnji, predelavi in porabi kemikalij z dvojno rabo; tako bodo bolje pripravljeni za predložitev natančnih in pravočasnih izjav ter za opredelitev kakršnih koli potencialnih groženj in/ali dejavnosti širjenja orožja za množično uničevanje.

Terenska vaja za preventivno inšpekcijo: izvedena bo celovita terenska vaja, da bi povečali znanje držav pogodbenic in njihovo razumevanje postopkov, ki jih zajema preventivna inšpekcija. Ta vaja bo ponudila tudi priložnost za tehnični sekretariat, da preskusi in izboljša svoje veščine in zmogljivosti za organizacijo preventivnih inšpekcij ter za opredelitev problemov, ki bi – če jih ne bi poznali in odpravili – lahko vplivali na sposobnost sekretariata, da učinkovito opravlja prave preventivne inšpekcije.

Vzpostavljanje stikov z državami nepogodbenicami: predstavniki držav nepogodbenic, ki lahko vplivajo na nacionalne ukrepe za pristop/ratifikacijo, in tisti, ki so neposredno vključeni v vprašanja pomembnosti Konvencije, bodo dobili podporo za udeležbo pri različnih programih, ki jih organizira oddelek za mednarodno sodelovanje in pomoč. Ti programi bodo vključevali regionalne delavnice za nacionalne organe držav pogodbenic in regionalne delavnice za carinske organe. Uslužbenci oddelka za zunanje odnose tehničnega sekretariata bodo po potrebi tudi prejeli podporo za udeležbo na teh srečanjih, da bi vzpostavili potrebne stike in sodelovanje z udeleženci iz držav nepogodbenic, ki so prejeli podporo. Poleg tega in po potrebi so v tej shemi podpore državam nepogodbenicam predvideni tudi prirejeni obiski in ureditve, ki vključujejo države nepogodbenice.

Projekt II: Mednarodno sodelovanje

Cilj:

Okrepiti tehnološko zmogljivost držav pogodbenic s pomočjo mednarodnega sodelovanja na področju kemičnih dejavnosti za namene, ki v Konvenciji niso prepovedani.

Namen:

—   Namen 1

države pogodbenice z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemije v miroljubne namene,

države pogodbenice z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu okrepijo zmogljivost svojih javno financiranih laboratorijev za izvajanje Konvencije na področju uporabe kemije v miroljubne namene.

—   Namen 2

države pogodbenice z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu napredujejo pri spodbujanju nacionalnega izvajanja Konvencije, povezanega z industrijskimi panogami, v skladu s členom XI, in sicer s pomočjo izboljšanja pristopov upravljanja varnosti kemičnih postopkov.

Rezultati:

—   Rezultat 1

večja zmogljivost držav pogodbenic z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu, da sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemije v miroljubne namene,

višja stopnja tehnične usposobljenosti v javno financiranih laboratorijih v državah pogodbenicah z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu, da analizirajo kemikalije, povezane z nacionalnim izvajanjem Konvencije, in za uporabo kemije v miroljubne namene z uporabo sodobnih analitičnih metod, zlasti plinskim kromatografom (GC) in plinskim kromatogramom–masno spektrometrijo (GC–MS).

—   Rezultat 2

večja sposobnost držav pogodbenic, katerih gospodarstvo je v razvoju ali v prehodnem obdobju, da sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemikalij v miroljubne namene,

višja raven zmogljivosti in razumevanja osebja v malih in srednje velikih podjetjih, predstavnikov združenj industrije in nacionalnih organov ali vladnih institucij držav pogodbenic, katerih gospodarstvo je v razvoju ali v prehodnem obdobju, glede praks na področju upravljanja varnosti v malih in srednje velikih kemičnih podjetjih.

Dejavnosti:

Tečaj razvoja analitičnih sposobnosti: na tem dvotedenskem tečaju bodo udeleženci deležni teoretičnega usposabljanja, pridobili pa bodo tudi praktične izkušnje s plinskim kromatografom (GC) in plinskim kromatogramom–masno spektrometrijo (GC–MS), vključno s strojno opremo, sistemi potrjevanja in optimizacije ter reševanjem problemov. Poudarek bo tudi na pripravi vzorcev iz okolja in analizah GC in GC–MS teh vzorcev za kemikalije, povezane s Konvencijo. Udeleženci bodo prejeli tudi intenzivno praktično usposabljanje za pripravo različnih vzorčnih matric za analizo GC z detektorji za selekcijo elementov in z GC–MS z vplivanjem na elektrone in s kemično ionizacijo, seznanjeni pa bodo tudi z vrsto postopkov za izločevanje, očiščenje in derivatizacijo. Tečaj bo izveden s podporo VERIFIN/TU Delft ali podobne priznane institucije, izbrane na podlagi preglednega postopka.

Vzpostavljanje stika z industrijskimi panogami – delavnica o CWC in varnosti kemičnih postopkov: pripravljena bo predstavitev Konvencije in mednarodnih programov sodelovanja, izvedenih v skladu s Konvencijo. Na delavnici bo med drugim potekala razprava o najboljših praksah v industriji in elementih koncepta za postopek upravljanja varnosti. Delavnica bo zajela tudi pregled postopka analize tveganj (PHA) ter tveganje in obratovalnost (HAZOP), načela človeškega faktorja, upravljanje sprememb ter kulturo varnosti/sodelovanje zaposlenih.

Projekt III: Seminar – prispevek OPCW k razsežnosti in izzivom mednarodne varnosti

Cilj:

Podpreti učinkovito izvajanje Konvencije in povečati razumevanje njenega splošnega prispevka k mednarodnemu miru in varnosti.

Namen:

Namen 1 – zagotoviti celovit pregled nalog in pomena Konvencije v strukturi mednarodne varnosti.

Namen 2 – ozaveščanje pomembnejših zainteresiranih strani iz Konvencije na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni o določbah Konvencije in strategijah za izvajanje.

Namen 3 – spodbujanje povezovanja in sinergij ter drugih načinov sodelovanja med organi na področju mednarodne varnosti.

Rezultati:

Rezultat 1 – zainteresirane strani so bolje obveščene o pomenu Konvencije in okrepijo svojo podporo delovanju OPCW, vključno z njenim globalnim programom in dejavnostmi.

Rezultat 2 – zainteresirane strani so bolje seznanjene s Konvencijo in inovativnimi strategijami za njeno izvajanje.

Rezultat 3 – države, ki niso pogodbenice, so okrepile dialog in sodelovanje z OPCW, da bi olajšale svoja prizadevanja za pristop h Konvenciji.

Rezultat 4 – kemična industrija izboljša svojo sposobnost za usklajevanje skupnih pobud za izvajanje Konvencije.

Dejavnost:

Seminar: potekal bo v Haagu ali v zainteresirani državi pogodbenici. Osebje tehničnega sekretariata in predstavniki drugih medvladnih organizacij, države pogodbenice, kemična industrija in akademiki bodo predstavili pomembna vprašanja, povezana s Konvencijo. Ta dogodek bo tehničnemu sekretariatu omogočil dvostranska posvetovanja s sodelujočimi mednarodnimi organizacijami in državami nepogodbenicami. Ta seminar bo organiziran v partnerstvu ali ob podpori države gostiteljice in drugih zainteresiranih (ali zadevnih) organizacij.

Projekt IV: Obiski predstavnikov izvršnega sveta v objektih za uničenje kemičnega orožja

Cilj:

Napredek na področju odprave zalog kemičnega orožja in obratov za izdelovanje kemičnega orožja, za katere veljajo ukrepi preverjanja iz Konvencije.

Namen:

Namen 1 – države pogodbenice lahko spremljajo napredek pri doseganju popolnega uničenja zalog kemičnega orožja in lahko opredelijo ter obravnavajo težave v zgodnji fazi.

Namen 2 – države pogodbenice so bolj prepričane v obstoj oprijemljivih in konkretnih ukrepov za popolno uničenje zalog kemičnega orožja.

Rezultati:

Rezultat 1 – države pogodbenice bolje razumejo težave in tehnična vprašanja v zvezi z uničenjem kemičnega orožja.

Rezultat 2 – države pogodbenice so bolj prepričane v obstoj oprijemljivih in konkretnih ukrepov za popolno uničenje zalog kemičnega orožja.

Dejavnost:

Obiski obratov za uničenje kemičnega orožja: do sedaj so bili opravljeni trije obiski – oktobra 2007 v obratu za uničenje kemičnega orožja v Annistonu v ZDA, septembra 2008 v obratu za uničenje kemičnega orožja v Ščučju v Ruski federaciji ter junija 2009 v obratih za uničenje kemičnega orožja v Pueblu in v Umatillu v ZDA. Ti obiski so bili koristni pri obravnavanju vprašanj in pomislekov o programu držav pogodbenic, ki imajo takšno orožje, za izpolnitev svojih obveznosti glede uničenja svojega kemičnega orožja v okviru odobrenega podaljšanega roka. Zato je v skladu s sklepom konference jasno, da bodo v letih do 2012 v obeh državah pogodbenicah, ki imata takšno orožje, potekali dodatni obiski operativnih obratov za uničenje kemičnega orožja in obratov, ki so trenutno v gradnji.

Projekt V: Drugo zasedanje znanstvenega svetovalnega odbora

Cilj:

Omogočiti konferenci držav pogodbenic, izvršnemu svetu in državam pogodbenicam lažje upoštevanje napredka na področju znanosti in tehnologije ter njegovega možnega vpliva na izvajanje Konvencije.

Namen:

Generalnemu direktorju omogočiti, da daje posebne nasvete organom za oblikovanje politike OPCW in državam pogodbenicam v zvezi s področji znanosti in tehnologije, ki zadevajo Konvencijo.

Rezultati:

Rezultat 1 – države pogodbenice prejemajo nasvete in priporočila v zvezi s področji znanosti in tehnologije, ki zadevajo Konvencijo.

Rezultat 2 – države pogodbenice so stalno in bolje informirane v zvezi s področji znanosti in tehnologije, ki zadevajo Konvencijo.

Dejavnost:

Znanstveno svetovalni odbor: jeseni leta 2009 bo drugo zasedanje znanstveno svetovalnega odbora v Haagu. V treh dneh zasedanja bo znanstveno svetovalni odbor nadaljeval obravnavanje vprašanj, povezanih z napredkom na področju znanosti in tehnologije ter z njegovim možnim vplivom na izvajanje Konvencije. Na zasedanju bo obravnavano tudi poročilo začasne delovne skupine za vzorčenje in analizo, ki bo pripravljeno na seji te delovne skupine pred drugim zasedanjem znanstveno svetovalnega odbora. Začasna delovna skupina obravnava vprašanja, povezana z novimi/dodatnimi tehnikami za analizo na kraju samem, analizo izven kraja nastanka in analizo toksinov (ricin in saksitoksin) na kraju samem in izven njega.

Projekt VI: Seminar – prispevek OPCW na področju varnosti in neširjenja orožja za množično uničevanje

Cilj:

Podpreti globalna prizadevanja za neširjenje orožja za množično uničevanje, zlasti kemičnega orožja.

Namen:

Namen 1 – nacionalni organi in druge zainteresirane strani, udeležene pri izvajanju Konvencije, okrepijo svoje zmogljivosti, da bi pomagale pri preprečevanju širitve kemičnega orožja in uporabe kemikalij pri terorističnih napadih.

Namen 2 – ustanovi se večstranski forum za sodelovanje kot orodje za podporo posebnim dejavnostim držav pogodbenic na področju neširjenja kemičnega orožja in boja proti terorizmu.

Rezultati:

Rezultat 1 – zainteresirane strani Konvencije se bolje zavedajo nevarnosti širitve in izzivov, ki jih predstavljata kemično orožje in uporaba strupenih kemikalij v terorističnih napadih.

Rezultat 2 – države pogodbenice so bolje pripravljene na soočanje z grožnjami terorizma, ki vključuje uporabo strupenih kemikalij v različnih okoljih.

Rezultat 3 – nacionalni organi ter zadevni nacionalni in mednarodni partnerji, kemična industrija, akademiki in OPCW lahko tvorijo sinergije in vzpostavijo nadaljnje stike za dosego skupnega cilja, tj. polnega in učinkovitega izvajanja Konvencije.

Rezultat 4 – države pogodbenice, katerih gospodarstvo je v razvoju ali v prehodnem obdobju, sodelujejo pri izmenjavi znanja in izkušenj v zvezi s preverjanjem in drugimi ukrepi izvajanja ter bolje poznajo najnovejša dogajanja v okviru režima za preverjanje iz Konvencije in zaščite pred kemičnim orožjem.

Dejavnost:

Seminar: tehnični sekretariat bo na seminarju predstavil različna vprašanja, povezana z izvajanjem Konvencije, in svoj prispevek k varnosti in neširjenju orožja. Različne zainteresirane strani Konvencije bodo pripravile predstavitve, v okviru seminarja pa bodo organizirane tudi posebne delovne skupine o zadevnih vidikih, povezanih z nevarnostjo širitve kemičnega orožja in uporabe strupenih kemikalij v terorističnih napadih. Seminar bo tudi priložnost za razpravo ter vprašanja in odgovore v zvezi z zadevami, povezanimi s prispevkom OPCW k varnosti in neširjenju orožja.

Projekt VII: Pripravljenost držav pogodbenic za preprečevanje napadov s kemičnim orožjem in odzivanje nanje

Cilj:

Prispevati k razvoju nacionalnih zmogljivosti držav pogodbenic, da bi zmanjšali nevarnost terorističnega napada s kemikalijami in izboljšali odziv na zahteve za pomoč v primeru uporabe ali nevarnosti uporabe kemikalij.

Namen:

—   Namen 1 – države pogodbenice, katerih gospodarstvo je v razvoju ali v predhodnem obdobju, okrepijo svoje zmogljivosti, da bi:

zmanjšale nevarnost morebitnega dostopa teroristov do materiala, opreme in znanja, ki bi jih lahko uporabili v terorističnem napadu na kemične tovarne,

ocenile primernost obstoječih načrtov, politik in postopkov za odziv na teroristični napad na kemične tovarne,

se odzvale v primeru terorističnega napada s kemikalijami,

izvajale postopke odločanja, vključno z izmenjavo informacij in usklajevanjem ukrepov z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji v primeru terorističnega napada na kemične tovarne,

začele oblikovati platformo za sodelovanje med ciljnimi skupinami za odzivanje v primeru terorizma s sprostitvijo strupenih kemikalij.

—   Namen 2

države pogodbenice se bolje zavedajo pomena pravočasne oddaje popolnih izjav o nacionalnih programih, povezanih z zaščito,

države pogodbenice prispevajo k pripravljenosti OPCW za odziv na zahtevo po pomoči,

države pogodbenice v regijah in podregijah se spodbujajo k navezovanju stikov za oblikovanje regionalnih mrež za boljši usklajeni odziv na izredne razmere zaradi kemičnega orožja.

Rezultati:

—   Rezultat 1 – boljše zavedanje držav pogodbenic, katerih gospodarstvo je v razvoju ali prehodnem obdobju, v zvezi z:

uporabo strupenih kemikalij s strani teroristov ali/in varnostjo in zaščito v kemičnih tovarnah,

potrebo po spodbujanju sodelovanja glede izrednih razmer zaradi kemičnega orožja v primeru terorističnega napada.

—   Rezultat 2 – okrepljena zmogljivost držav pogodbenic, katerih gospodarstvo je v razvoju ali prehodnem obdobju, da:

zmanjšajo nevarnost morebitnega dostopa teroristov do materiala, opreme in znanja, ki bi jih lahko uporabili v terorističnem napadu na kemične tovarne,

se odzovejo v primeru terorističnega napada s strupenimi kemikalijami,

izmenjajo informacije in uskladijo ukrepe z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji v primeru terorističnega napada na kemične tovarne.

—   Rezultat 3 – države pogodbenice se zavedajo pomena pravočasne oddaje popolnih izjav o nacionalnih programih, povezanih z zaščito.

—   Rezultat 4 – države pogodbenice so v boljšem položaju, da ponudijo pomoč OPCW v odziv na zahtevo po pomoči.

—   Rezultat 5 – države pogodbenice so razvile stike, ki lahko prinesejo prihodnje regionalno sodelovanje za odzivanje na izredne razmere z zvezi s kemičnim orožjem.

Dejavnosti:

Simulacijska vaja: cilj te dejavnosti je razvijanje zmogljivosti držav pogodbenic za zmanjšanje nevarnosti, da bi bilo kemično orožje pridobljeno ali uporabljeno v teroristične namene. Tu bo vključeno preprečevanje možnega dostopa teroristov do materiala, opreme in znanja, ki bi se lahko uporabili pri razvoju in proizvodnji kemičnega orožja. Razdelan bo podroben koncept simulacijske vaje. Osnovni scenarij vaje bo teroristični napad na kemično trgovino s sprostitvijo strupenih kemikalij. Simulacijska vaja bo preučila odločanje različnih organov vlade, izmenjavo informacij in zagotavljanje pomoči med zadevnimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Simulacijska vaja bo v prihodnosti ponovljena v drugih regijah na podlagi modula, ki ga bosta razvila tehnični sekretariat in države pogodbenice. Te dejavnosti se bo udeležilo osebje iz sorodnih odsekov oddelka za mednarodno sodelovanje in pomoč, oddelka za preverjanje in oddelka za inšpekcije. Simulacijsko vajo bo pripravil urad za posebne projekte.

Regionalna delavnica: namen regionalne delavnice je spodbuditi razpravo in analizo različnih zadev, povezanih s pomočjo in zaščito, s posebnim poudarkom na področjih, kot so pravice in dolžnosti držav pogodbenic v skladu s členom X Konvencije, predložitev izjav v zvezi s programi zaščite, analiza pomanjkljivosti in problematičnih vidikov iz člena X ter pregled dejavnosti pomoči in zaščite v regiji. Države pogodbenice bodo pripravile predstavitve z namenom izmenjave izkušenj in pridobljenih znanj.

Projekt VIII: Program za Afriko

Cilj:

Okrepiti zmogljivost držav pogodbenic pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz Konvencije in spodbuditi države nepogodbenice, da bolje razumejo koristi pridružitve Konvenciji in se bolj vključijo v dejavnosti OPCW.

Namen:

—   Namen 1 – afriške države pogodbenice dosežejo napredek pri:

izpolnjevanju zahtev nacionalnega izvajanja iz člena VII Konvencije,

spoštovanju svojih izjav in zahtev iz izjav o inšpekciji iz člena VI Konvencije.

—   Namen 2

afriške države pogodbenice dosežejo napredek pri: vključevanju Konvencije v učni načrt mednarodnega učnega centra Kofija Annana za vzdrževanje miru (KAIPTC).

—   Namen 3

države nepogodbenice se bolj vključijo v dejavnosti OPCW ter bolje razumejo Konvencijo in njene koristi.

—   Namen 4

afriške države pogodbenice z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemije v miroljubne namene,

afriške države pogodbenice z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu okrepijo zmogljivost svojih javno financiranih laboratorijev za izvajanje Konvencije na področju uporabe kemije v miroljubne namene.

—   Namen 5

afriške države pogodbenice okrepijo zavedanje glede pomena pravočasne oddaje popolnih izjav o nacionalnih programih, povezanih z zaščito,

afriške države pogodbenice prispevajo k pripravljenosti OPCW za odziv na zahtevo po pomoči,

afriške države pogodbenice v regijah in podregijah se spodbujajo k navezovanju stikov za oblikovanje regionalnih mrež za boljši usklajeni odziv na izredne razmere zaradi kemičnega orožja.

Rezultati:

—   Rezultat 1

nacionalni organi okrepijo zmogljivost za pripravo nacionalne izvedbene zakonodaje,

carinski uradniki okrepijo zmogljivost za opredelitev kemikalij, pomembnih za Konvencijo, in nacionalnim organom predložijo natančne podatke o prenosih kemikalij s seznama,

nacionalni organi okrepijo zmogljivost za pravočasno pripravo in predložitev izjav, zlasti v elektronski obliki,

uradniki nacionalnih organov so usposobljeni za spremljanje inšpekcijskih skupin OPCW.

—   Rezultat 2

osebje pri KAIPTC in udeleženci programov centra bodo bolje seznanjeni s Konvencijo.

—   Rezultat 3

države nepogodbenice so bolj vključene v dejavnosti OPCW ter bolje razumejo koristi pridružitve Konvenciji.

—   Rezultat 4

večja zmogljivost afriških držav pogodbenic z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu, da sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemije v miroljubne namene,

višja stopnja tehnične usposobljenosti v javno financiranih laboratorijih v afriških državah pogodbenicah z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu, da analizirajo kemikalije, povezane z nacionalnim izvajanjem Konvencije, in za uporabo kemije v miroljubne namene z uporabo sodobnih analitičnih metod, zlasti GC in GC–MS,

večja zmogljivost afriških držav pogodbenic z razvijajočim se gospodarstvom ali gospodarstvom v prehodu, da sodelujejo pri pobudah za mednarodno sodelovanje na področju uporabe kemikalij v miroljubne namene,

višja raven zmogljivosti in razumevanja osebja v malih in srednje velikih podjetjih, predstavnikov združenj industrije in nacionalnih organov/vladnih institucij afriških držav pogodbenic, katerih gospodarstvo je v razvoju ali v prehodnem obdobju, glede praks na področju upravljanja varnosti v malih in srednje velikih kemičnih podjetjih.

—   Rezultat 5

afriške države pogodbenice se zavedajo pomena pravočasne oddaje popolnih izjav o nacionalnih programih, povezanih z zaščito,

afriške države pogodbenice so bolje pripravljene na ponudbo pomoči OPCW v odziv na zahtevo po pomoči,

afriške države pogodbenice so razvile stike, ki lahko prinesejo prihodnje regionalno sodelovanje za odzivanje na izredne razmere z zvezi s kemičnim orožjem.

Dejavnosti:

Dvostranski obiski za tehnično pomoč: z obiski za tehnično pomoč se bo zagotovila podpora afriškim državam pogodbenicam; ti bodo zasnovani za vsak primer posebej, izvedeni pa tako, da bodo omogočili usmerjeno pomoč za izpolnitev zahtev, za katere so prosile afriške države pogodbenice. Narava te pomoči bo vključevala prizadevanje za seznanitev in vzpostavitev stikov s pomočjo nacionalnih delavnic za ozaveščanje, specializiranih tečajev usposabljanja, pomoči pri oblikovanju nacionalne izvedbene zakonodaje in s tem povezanih ukrepov ter tem, povezanih s panogami iz člena VI.

Dejavnost za vzpostavljanje stikov – akademska in učna ustanova – Center Kofi Annan: osebje OPCW bo obiskalo KAIPTC in predstavilo različne vidike Konvencije. Ker KAIPTC ponuja širok spekter programov usposabljanja za vojaške uradnike in osebje javne uprave, ki naj bi oblikovali politiko v vladi, je ta dejavnost tehničnega sekretariata za vzpostavljanje stikov namenjena spodbujanju vključevanja Konvencije v učni načrt KAIPTC.

Usposabljanje carinskih uradnikov o tehničnih vidikih režima prenosov iz Konvencije: podpora carinskim uradnikom je bila zagotovljena v okviru prejšnjih treh skupnih ukrepov. Na podlagi pridobljenih izkušenj se bodo poskušali navezati stiki s carinskimi uradniki na tečajih usposabljanja, da bi izboljšali zbiranje in prenos podatkov o uvozih in izvozih kemikalij s seznama nacionalnim organom. Izvedeni regionalni in podregionalni tečaji usposabljanja bodo ponudili praktične prikaze in vaje.

Vzpostavljanje stikov z državami nepogodbenicami: predstavniki afriških držav nepogodbenic, ki lahko vplivajo na odnos do pristopa/ratifikacije, in tisti, ki so neposredno vključeni v vprašanja pomembnosti Konvencije, bodo dobili podporo za udeležbo pri različnih programih, ki jih organizira oddelek za mednarodno sodelovanje. Ti programi bodo vključevali regionalne delavnice za nacionalne organe držav pogodbenic in regionalne delavnice za carinske organe. Uslužbenci oddelka za zunanje odnose tehničnega sekretariata bodo po potrebi tudi prejeli podporo za udeležbo na teh srečanjih, da bi vzpostavili potrebne stike in sodelovanje z udeleženci iz držav nepogodbenic, ki so prejeli podporo.

Tečaj razvoja analitičnih sposobnosti: na tem dvotedenskem tečaju bodo udeleženci iz afriških držav deležni teoretičnega usposabljanja in pridobili praktične izkušnje s plinskim kromatografom in plinskim kromatogramom–masno spektrometrijo, vključno s strojno opremo, sistemi potrjevanja in optimizacije ter reševanjem problemov. Poudarek bo tudi na pripravi vzorcev iz okolja in analizah GC in GC–MS teh vzorcev za kemikalije, povezane s Konvencijo. Udeleženci bodo prejeli tudi intenzivno praktično usposabljanje za pripravo različnih vzorčnih matric za analizo GC z detektorji za selekcijo elementov in z GC–MS z vplivanjem na elektrone in s kemično ionizacijo, seznanjeni pa bodo tudi z vrsto postopkov za izločevanje, očiščenje in derivatizacijo. Tečaj bo izveden s podporo VERIFIN/TU Delft ali podobne priznane institucije, izbrane na podlagi preglednega postopka.

Vzpostavljanje stika z industrijskimi panogami – delavnica o CWC in varnosti kemičnih postopkov: pripravljena bo predstavitev Konvencije in mednarodnih programov sodelovanja, izvedenih v skladu s Konvencijo. Na delavnici bo med drugim potekala razprava o najboljših praksah v industriji in elementih koncepta za postopek upravljanja varnosti. Delavnica bo zajela tudi pregled postopka analize tveganj (PHA) ter tveganje in obratovalnost (HAZOP), načela človeškega faktorja, upravljanje sprememb ter kulturo varnosti/sodelovanje zaposlenih.

Regionalna delavnica – člen X in vprašanja regionalnega sodelovanja na področju pomoči in odzivanja na izredne razmere: namen regionalne delavnice je spodbuditi razpravo in analizo različnih zadev, povezanih s pomočjo in zaščito, s posebnim poudarkom na področjih, kot so pravice in dolžnosti držav pogodbenic v skladu s členom X Konvencije, predložitev izjav v zvezi s programi zaščite, analiza pomanjkljivosti in problematičnih vidikov člena X ter pregled dejavnosti pomoči in zaščite v regiji. Afriške države pogodbenice bodo pripravile predstavitve z namenom izmenjave izkušenj in pridobljenih znanj.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/108


SKLEP SVETA 2009/570/SZVP

z dne 27. julija 2009

o spremembi in podaljšanju Sklepa 2008/901/SZVP o neodvisni mednarodni preiskavi spora v Gruziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 13(3) in 23(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 1. septembra 2008 izrazil pripravljenost Evropske unije, da z ustreznimi ukrepi podpre vsa prizadevanja za miroljubno in trajno rešitev spora v Gruziji ter podpre ukrepe za krepitev zaupanja.

(2)

Svet je 15. septembra 2008 podprl zamisel o neodvisni preiskavi spora v Gruziji in 2. decembra 2008 sprejel Sklepa Sveta 2008/901/SZVP (1) o neodvisni mednarodni preiskavi spora v Gruziji v obdobju od 2. decembra 2008 do 31. julija 2009.

(3)

Politični in varnostni odbor je 3. julija 2009 predlagal, da se mandat misije za preiskavo spora podaljša za dodatna dva meseca –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep 2008/901/SZVP se spremeni:

1.

V členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z izvajanjem preiskovalne misije, za obdobje od 2. decembra 2008 do 30. septembra 2009 znaša 1 600 000 EUR.“

2.

Drugi pododstavek člena 5 se nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 30. septembra 2009.“

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 323, 3.12.2008, str. 66.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/109


SKUPNI UKREP SVETA 2009/571/SZVP

z dne 27. julija 2009

o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za krizo v Gruziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 14, 18(5) in 23(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 25. septembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/760/SZVP (1) o imenovanju Pierra MORELA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za krizo v Gruziji do 28. februarja 2009.

(2)

Svet je 16. februarja 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/131/SZVP (2) o podaljšanju mandata PPEU do 31. avgusta 2009.

(3)

Po pregledu Skupnega ukrepa 2009/131/SZVP bi bilo treba mandat PPEU podaljšati za dodatnih šest mesecev.

(4)

PPEU bo svoj mandat izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in lahko škodijo ciljem skupne zunanje in varnostne politike iz člena 11 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Skupni ukrep 2009/131/SZVP se spremeni:

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

Mandat g. Pierra MORELA kot posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) za krizo v Gruziji je podaljšan do 28. februarja 2010.“;

2.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z mandatom PPEU, za obdobje od 1. marca 2009 do 28. februarja 2010 znaša 445 000 EUR.“;

3.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Pregled

Izvajanje tega skupnega ukrepa in njegova skladnost z drugimi pobudami EU sta predmet rednega pregledovanja. PPEU pred koncem novembra 2009 predloži GS/VP, Svetu in Komisiji izčrpno poročilo o izvrševanju svojega mandata. To poročilo predstavlja osnovo za oceno tega skupnega ukrepa v ustreznih delovnih skupinah in v PVO. V okviru splošnih prednostnih nalog glede razporejanja virov naslovi GS/VP na PVO priporočila glede odločitve Sveta o podaljšanju, spremembi ali prenehanju mandata.“

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 259, 27.9.2008, str. 16.

(2)  UL L 46, 17.2.2009, str. 47.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/110


SKUPNI UKREP SVETA 2009/572/SZVP

z dne 27. julija 2009

o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2008/736/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji, EUMM Georgia

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. septembra 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/736/SZVP o nadzorni misiji Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) (1). Navedeni skupni ukrep je bil nato spremenjen s Skupnim ukrepom 2008/759/SZVP (2) in Skupnim ukrepom 2009/294/SZVP (3).

(2)

Skupni ukrep 2008/736/SZVP se izteče 14. septembra 2009. Misijo bi bilo treba podaljšati za dodatnih 12 mesecev do 14. septembra 2010.

(3)

Skupni ukrep 2008/736/SZVP, kakor je bil spremenjen, je zagotovil referenčni finančni znesek 37 100 000 EUR, namenjen kritju odhodkov v zvezi z misijo do 14. septembra 2009. Ta referenčni finančni znesek bi bilo treba povečati za 12 500 000 EUR, da bo kril odhodke v zvezi z misijo do 14. septembra 2010.

(4)

Skupni ukrep 2008/736/SZVP bi bilo treba skladno s tem spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:

Člen 1

Skupni ukrep 2008/736/SZVP se spremeni:

1.

Člen 14(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z misijo, znaša 49 600 000 EUR.“

2.

Člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Začetek veljavnosti in trajanje

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja in preneha veljati 14. septembra 2010.“

Člen 2

Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 3

Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 248, 17.9.2008, str. 26.

(2)  UL L 259, 27.9.2008, str. 15.

(3)  UL L 79, 25.3.2009, str. 60.


29.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/111


SKUPNO STALIŠČE SVETA 2009/573/SZVP

z dne 27. julija 2009

o spremembi Skupnega stališča Sveta 2006/795/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 15 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet Evropske unije je 20. novembra 2006 sprejel Skupno stališče 2006/795/SZVP o omejitvenih ukrepih proti Demokratični ljudski republiki Koreji (1) („DLRK“), ki izvaja Resolucijo Varnostnega Sveta Združenih narodov 1718 (2006) („RVSZN 1718 (2006)“).

(2)

V izjavi z dne 26. maja 2009 je Evropska unija ostro obsodila testiranje eksplozivne jedrske naprave, ki ga je DLRK izvedla 25. maja 2009.

(3)

Varnostni svet Združenih narodov je 12. junija 2009 sprejel resolucijo 1874 (2009) („RVSZN 1874 (2009)“), ki je razširila obseg omejevalnih ukrepov, uvedenih z RVSZN 1718 (2006), med drugim s podaljšanjem embarga na orožje za DLRK.

(4)

Evropski svet je na zasedanju 18. in 19. junija 2009 pozval Svet in Evropsko komisijo, naj čim prej zagotovita neposreden prenos RVSZN 1874 (2009).

(5)

RVSZN 1874 (2009) poziva države članice ZN ter mednarodne finančne in kreditne institucije, naj ne sprejemajo novih obveznosti za subvencije, finančno pomoč ali ugodna posojila DLRK, in poziva vse države članice ZN, naj si okrepljeno prizadevajo za zmanjšanje sedanjih obveznosti. Vse države članice ZN tudi poziva, naj ne zagotavljajo javne finančne podpore za trgovino z DLRK, če bi takšna finančna podpora lahko prispevala k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

(6)

RVSZN 1874 (2009) tudi poziva države članice ZN, naj preprečijo opravljanje finančnih storitev ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k takim programom ali dejavnostim, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega ali državljanom držav članic ali subjektom, ustanovljenim v skladu z zakoni držav članic, ali osebam ali finančnim institucijam na ozemlju držav članic ali z njihove strani.

(7)

Poleg tega RVSZN 1874 (2009) poziva vse države, naj v skladu z nacionalnimi organi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava na svojem ozemlju, vključno na letališčih in v pristaniščih, pregledajo vsakršen tovor, ki odhaja v DLRK ali od tam prihaja, če ima zadevna država informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumi, da tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po RVSZN 1718 (2006) ali RVSZN 1874 (2009).

(8)

Poleg tega RVSZN 1874 (2009) države članice ZN poziva, da s soglasjem države zastave pregledajo plovila na odprtem morju, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor takšnih plovil vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po RVSZN 1718 (2006) ali RVSZN 1874 (2009).

(9)

RVSZN 1874 (2009) določa, da morajo države članice ZN zaseči in uničiti predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po RVSZN 1718 (2006) ali RVSZN 1874 (2009), na način, ki ni v nasprotju z njihovimi obveznostmi po veljavnih resolucijah Varnostnega sveta in mednarodnih konvencijah.

(10)

RVSZN 1874 (2009) določa, da morajo države članice ZN prepovedati oskrbovanje plovil DLRK ali opravljanje drugih storitev za plovila s strani njihovih državljanov ali na njihovem ozemlju, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor takšnih plovil vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po RVSZN 1718 (2006) ali RVSZN 1874 (2009).

(11)

RVSZN 1874 (2009) poziva države članice ZN, naj pazljivo nadzorujejo in preprečujejo specializirano učenje ali usposabljanje državljanov DLRK na njihovem ozemlju ali s strani njihovih državljanov v strokah, ki bi lahko prispevale k dejavnostim DLRK, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.

(12)

V skladu z izjavo Evropskega sveta o DLRK z dne 18. in 19. junija 2009 in za izpolnitev ciljev RVSZN 1874 (2009) prepoved dobave, prodaje ali prenosa v DLRK predmetov, ki jih določijo Združeni narodi, velja za nekatere druge predmete, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

(13)

Poleg tega bi morale omejitve vstopa veljati tudi za osebe, ki jih je določila Evropska unija, ker spodbujajo ali podpirajo programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali ker zagotavljajo finančne storitve ali prenos finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k tem programom.

(14)

Poleg tega bi morala zamrznitev sredstev ali gospodarskih virov veljati tudi za osebe in subjekte, ki jih je določila Evropska unija, ker spodbujajo ali podpirajo programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali ker zagotavljajo finančne storitve ali prenos finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k tem programom.

(15)

Poleg tega naj države članice, da bi preprečile opravljanje finančnih storitev ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega ali državljanom držav članic ali subjektom, ustanovljenim v skladu z zakoni držav članic, ali osebam ali finančnim institucijam na ozemlju držav članic ali z njihove strani, okrepljeno spremljajo poslovanje finančnih ustanov, ki so pod njihovo jurisdikcijo z določenimi bankami in finančnimi subjekti, povezanimi z DLRK.

(16)

Skupno stališče 2006/795/SZVP bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(17)

Za izvajanje nekaterih ukrepov je potrebno ukrepanje Evropske skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJE SKUPNO STALIŠČE:

Člen 1

Skupno stališče 2006/795/SZVP se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(c)

nekateri drugi predmeti, materiali, oprema, blago in tehnologija, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje. Evropska skupnost sprejme potrebne ukrepe, da določi predmete, na katere se nanaša ta določba.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Prepovedano je tudi naročanje predmetov in tehnologije iz odstavka 1 iz DLRK s strani državljanov držav članic ali z uporabo plovil ali zračnih plovil pod njihovo zastavo, pa tudi zagotavljanje tehničnega usposabljanja državljanom držav članic, nasvetov, storitev, pomoči, financiranja ali finančne podpore iz odstavka 2 s strani DLRK, ne glede na to, ali izvirajo z ozemlja DLRK ali ne.“;

2.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

1.   Države članice ne sprejemajo novih obveznosti za subvencije, finančno pomoč in ugodna posojila DLRK, vključno prek sodelovanja držav članic v mednarodnih finančnih ustanovah, razen za humanitarne in razvojne namene, ko gre za neposredno zadovoljevanje potreb civilnega prebivalstva ali spodbujanje denuklearizacije. Države članice si obenem skrbno prizadevajo za zmanjšanje obstoječih obveznosti in, če je mogoče, njihovo končanje.

2.   Države članice ne zagotavljajo javne finančne podpore za trgovino z DLRK, vključno z zagotavljanjem izvoznih kreditov, izvoznih garancij ali zavarovanja izvoznih poslov, svojim državljanom ali subjektom, ki se ukvarjajo s takšnimi trgovskimi posli, če bi takšna finančna podpora lahko prispevala k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.“;

3.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev vstopa ali tranzita preko svojih ozemelj:

(a)

osebam in njihovim družinskim članom, naštetim v Prilogi I, ki so po mnenju Odbora ali Varnostnega sveta ZN odgovorne – vključno zaradi njihove podpore in spodbujanja – za politike DLRK glede programov DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki in drugim orožjem za množično uničevanje;

(b)

osebam iz Priloge II, ki niso navedene v Prilogi I in ki so odgovorne – vključno zaradi njihove podpore in spodbujanja – za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki in drugim orožjem za množično uničevanje;

(c)

osebam iz Priloge III, ki niso navedene v Prilogi I ali Prilogi II in ki opravljajo finančne storitve ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega ali v katere so vključeni državljani držav članic ali subjekti, ustanovljeni v skladu z njihovimi zakoni, ali osebe ali finančne institucije na njihovem ozemlju.

2.   Odstavek 1(a) se ne uporablja v primerih, ko Odbor za vsak primer posebej ugotovi, da je takšno potovanje utemeljeno iz človekoljubnih razlogov, vključno z verskimi dolžnostmi, ali ko sklene, da bi taka izjema kako drugače prispevala k ciljem RVSZN 1718 (2006) ali RVSZN 1874 (2009).

3.   Odstavek 1 nobene države članice ne zavezuje k temu, da lastnim državljanom zavrne vstop na svoje ozemlje.

4.   Odstavek 1 ne posega v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje mednarodnopravna obveznost, in sicer:

(i)

kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(ii)

kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skliče OZN ali katere pokroviteljica je OZN;

(iii)

v skladu z večstranskim sporazumom o dodeljenih privilegijih in imunitetah;

(iv)

v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

5.   Odstavek 4 se uporabi tudi v primerih, ko je posamezna država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

6.   Svet je ustrezno obveščen o vseh primerih, ko država članica odobri izjemo v skladu z odstavkom 4 ali 5.

7.   Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih z odstavkom 1, kadar je potovanje upravičeno z nujno potrebo po humanitarni pomoči ali z udeležbo na medvladnih sejah, vključno s tistimi, ki jih podpira Evropska unija ali gosti država članica, ki predseduje OVSE, na katerih se odvija politični dialog, ki neposredno spodbuja demokracijo, človekove pravice in pravno državo v DLRK.

8.   Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 7, o tem pisno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta ne vloži pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Če eden ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

9.   Kadar država članica v skladu z odstavki 4, 5 in 7 dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega osebam s seznama v prilogah I, II ali III, se dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo odobreno, in na osebe, na katere se nanaša.

10.   Če je bila izjema odobrena, države članice Odbor obvestijo o vstopu oseb iz Priloge I na njihovo ozemlje ali o tranzitu teh oseb prek njihovega ozemlja.“;

4.

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsa sredstva ali gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo naslednjim osebam in subjektom, so v njihovi lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo:

(a)

osebe in subjekti iz Priloge I, ki so po mnenju Odbora ali Varnostnega sveta ZN vpleteni v programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem ali drugim orožjem za množično uničevanje, in programe, povezane z balističnimi izstrelki, ali te – tudi z nezakonitimi sredstvi – podpirajo;

(b)

osebe in subjekti iz Priloge II, ki niso navedeni v Prilogi I in ki so odgovorni za programe DLRK, povezane z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki in drugim orožjem za množično uničevanje ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom;

(c)

osebe in subjekti iz priloge III, ki niso navedeni v Prilogi I ali Prilogi II in ki opravljajo finančne storitve ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega ali v katere so vključeni državljani držav članic ali subjekti, ustanovljeni v skladu z zakoni držav članic, ali osebe ali finančne institucije na njihovem ozemlju, ali osebe ali subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ali subjekti v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom,

se zamrznejo.“;

5.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

1.   Z namenom preprečitve opravljanja finančnih storitev ali prenos vsakršnega finančnega ali drugega premoženja ali virov, ki bi lahko prispevali k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, na ozemlje držav članic, prek ali iz njega ali državljanom držav članic ali subjektom, ustanovljenim v skladu z zakoni držav članic, ali osebam ali finančnim institucijam v pristojnosti držav članic ali z njihove strani, države članice okrepljeno spremljajo dejavnosti finančnih ustanov v njihovi pristojnosti:

(a)

banke s sedežem v DLRK;

(b)

podružnice in hčerinske družbe bank s sedežem v DLRK, ki so pod jurisdikcijo držav članic; te družbe so navedene v Prilogi IV;

(c)

podružnice in hčerinske družbe bank s sedežem v DLRK, ki niso pod jurisdikcijo držav članic; te družbe so navedene v Prilogi V, in

(d)

finančne ustanove, ki nimajo sedeža v DLRK, niti niso pod jurisdikcijo držav članic, vendar jih nadzirajo osebe ali subjekti, ki imajo sedež v DLRK; te družbe so navedene v Prilogi V;

da bi se izognili takim dejavnostim, ki bi lahko prispevale k programom ali dejavnostim DLRK, povezanim z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje.

2.   Zato se od finančnih ustanov zahteva, da pri poslovanju s finančnimi ustanovami iz odstavka 1:

(a)

pozorno spremljajo gibanje na računih, med drugim s programi za skrbno preverjanje strank in v okviru svojih obveznosti glede pranja denarja in financiranja terorizma;

(b)

vztrajajo, naj se na plačilnih nalogih izpolnijo vsi podatki, ki se nanašajo na izdajatelja in prejemnika zadevnega nakazila; in zavrnejo izvedbo nakazila, če ti podatki niso zagotovljeni;

(c)

pet let hranijo vse evidence transakcij in jih na zahtevo dajo na voljo nacionalnim organom;

(d)

če sumijo ali imajo utemeljen razlog za sum, da so sredstva povezana s financiranjem programov ali dejavnosti DLRK, povezanih z jedrskim orožjem, balističnimi izstrelki ali drugim orožjem za množično uničevanje, to takoj sporočijo enoti za finančni nadzor ali drugemu, posebej v ta namen imenovanemu pristojnemu organu zadevne države članice. Enoti za finančni nadzor ali drugemu pristojnemu organu se pravočasno, posredno ali neposredno, priskrbijo finančne in upravne informacije ter informacije o kazenskem pregonu, ki jih potrebuje za pravilno izvedbo svojih nalog, vključno z analizo poročil o sumljivih transakcijah.“;

6.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Države članice v skladu z nacionalnimi organi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava na svojem ozemlju, vključno na letališčih in v pristaniščih, pregledajo vsakršen tovor, ki odhaja v DLRK ali od tam prihaja, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po tem skupnem stališču.

2.   Države članice s soglasjem države zastave pregledajo plovila na odprtem morju, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor takšnih plovil vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po tem skupnem stališču.

3.   Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo sodelujejo pri pregledih iz odstavka 1 in 2.

4.   Od plovil in zračnih plovil, ki prevažajo tovor v in iz DLRK, se za vso blago, ki se prinese v državo članico ali iz nje, zahteva dodatna informacija pred prihodom ali pred odhodom.

5.   V primeru pregleda iz odstavkov 1 in 2 države članice zasežejo in uničijo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po tem skupnem stališču, skladno z odstavkom 14 RVSZN 1874(2009).

6.   Oskrbovanje plovil z gorivom ali drugimi zalogami ali opravljanje drugih storitev za plovila DLRK s strani državljanov držav članic ali z ozemlja držav članic je prepovedano, če imajo države članice informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da plovila prevažajo predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz je prepovedan po tem skupnem stališču, razen če je opravljanje takšnih storitev nujno za humanitarne namene ali dokler tovor ni pregledan in po potrebi zasežen in uničen skladno z odstavki 1, 2 in 4.“;

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Države članice storijo vse potrebno, da bodo pazljivo spremljale in preprečile, da bi bili državljani DLRK na njihovem ozemlju ali s strani njihovih državljanov deležni specializiranega poučevanja ali usposabljanja v strokah, ki bi prispevale k dejavnostim DLRK, nevarnim z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja.“;

8.

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Svet določi seznam iz Priloge I in ga spreminja na podlagi odločitev Odbora ali Varnostnega sveta.

2.   Svet sestavi sezname v prilogah II, III, IV in V ter sprejema spremembe teh seznamov soglasno na predlog države članice ali Komisije.“;

9.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

1.   To skupno stališče se pregleda ali po potrebi spremeni, predvsem kar zadeva kategorije oseb, subjektov ali predmetov oziroma dodatnih oseb, subjektov ali predmetov, za katere veljajo omejitveni ukrepi, ali ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta.

2.   Ukrepi iz členov 3(1)(b) in (c) ter 4(1)(b) in (c) se revidirajo v rednih časovnih presledkih in vsaj vsakih 12 mesecev. Za zadevne osebe in subjekte prenehajo veljati, če Svet v skladu s postopkom iz člena 6(2) ugotovi, da pogoji za njihovo veljavnost niso več izpolnjeni.“;

10.

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu skupnemu stališču.

Člen 2

To skupno stališče začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 3

To skupno stališče se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 27. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 322, 22.11.2006, str. 32.


PRILOGA

„PRILOGA

Priloga I

Seznam oseb in subjektov iz členov 3(1)(a) in 4(1)(a)

Priloga II

Seznam oseb in subjektov iz členov 3(1)(b) in 4(1)(b)

Priloga III

Seznam oseb in subjektov iz členov 3(1)(c) in 4(1)(c)

Priloga IV

Seznam podružnic in hčerinskih podjetij iz člena 4a(1)(b)

Priloga V

Seznam podružnic, hčerinskih podjetij in finančnih ustanov iz člena 4a(1)(c) in (d)“