ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.181.slv

Uradni list

Evropske unije

L 181

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
14. julij 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 613/2009 z dne 6. julija 2009 o določitvi ponderjev, ki se uporabljajo od 1. julija 2008 za osebne prejemke uradnikov, začasnega osebja in pogodbenega osebja Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (Kodificirana različica)

8

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 615/2009 z dne 13. julija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

14

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 616/2009 z dne 13. julija 2009 o izvajanju Direktive Sveta 2005/94/ES glede odobritve kompartmentov s perutnino in kompartmentov z drugimi pticami v ujetništvu v zvezi z aviarno influenco in dodatnimi preventivnimi ukrepi za biološko varnost v takih kompartmentih ( 1 )

16

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

 

 

2009/541/ES, Euratom

 

*

Sklep predstavnikov vlad držav članic z dne 8. julija 2009 o imenovanju sodnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti

25

 

 

2009/542/ES, Euratom

 

*

Sklep predstavnikov vlad držav članic z dne 8. julija 2009 o imenovanju sodnika Sodišča Evropskih skupnosti

26

 

 

Komisija

 

 

2009/543/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 13. avgusta 2008 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za zunanje barve in lake (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 4452)  ( 1 )

27

 

 

2009/544/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 13. avgusta 2008 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za notranje barve in lake (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 4453)  ( 1 )

39

 

 

2009/545/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 7. julija 2009 o določitvi letne razdelitve zneska iz člena 69(2a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja po državah članicah in o spremembi Odločbe Komisije 2006/636/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5307)

49

 

 

2009/546/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 8. julija 2009 o izvzetju iskanja in izkoriščanja nafte in plina na Nizozemskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5381)  ( 1 )

53

 

 

2009/547/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 10. julija 2009 o spremembi Odločbe 2000/57/ES o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5515)  ( 1 )

57

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/1


UREDBA SVETA (ES) št. 613/2009

z dne 6. julija 2009

o določitvi ponderjev, ki se uporabljajo od 1. julija 2008 za osebne prejemke uradnikov, začasnega osebja in pogodbenega osebja Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti prvega odstavka člena 13 Priloge X k tej uredbi,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Upoštevati je treba spremembe življenjskih stroškov v državah zunaj Skupnosti in zato določiti ponderje, ki se od 1. julija 2008 uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnega osebja in pogodbenega osebja Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi, in se izplačajo v valuti njihove države zaposlitve.

(2)

Ponderji, ki so se uporabili za plačilo na podlagi Uredbe (ES) št. 624/2008 (2), imajo lahko za posledico pozitivne ali negativne prilagoditve osebnih prejemkov z veljavnostjo za nazaj.

(3)

Predvideti je treba naknadno doplačilo, če se zaradi novih ponderjev osebni prejemki zvišajo.

(4)

Treba je določiti povračilo preveč izplačanih zneskov za obdobje med 1. julijem 2008 in začetkom veljavnosti te uredbe, če se zaradi novih ponderjev osebni prejemki znižajo.

(5)

Določiti je treba, da je to povračilo možno za obdobje največ šest mesecev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe in da se lahko njegovi učinki razporedijo na obdobje največ dvanajst mesecev od tega datuma, podobno kot je predvideno za ponderje, ki se uporabljajo znotraj Skupnosti za osebne prejemke in pokojnine uradnikov ter drugih uslužbencev Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ponderji, ki se od 1. julija 2008 uporabljajo za osebne prejemke uradnikov, začasnega osebja in pogodbenega osebja Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi, in se izplačujejo v valuti države zaposlitve, so navedeni v Prilogi k tej uredbi.

Menjalni tečaji, ki se uporabljajo za izračun teh osebnih prejemkov, so tisti, ki so določeni v skladu z izvedbenimi določbami finančne uredbe in ustrezajo datumu iz prvega pododstavka.

Člen 2

1.   Ustanove izvedejo retroaktivna plačila, če se osebni prejemki zvišajo zaradi ponderjev, ki so določeni v Prilogi.

2.   Institucije izvedejo za obdobje med 1. julijem 2008 in začetkom veljavnosti te uredbe negativne retroaktivne uskladitve osebnih prejemkov, če se osebni prejemki znižajo zaradi ponderjev, ki so določeni v Prilogi.

Retroaktivne prilagoditve, ki pomenijo vračilo preveč izplačanih zneskov, so možne za obdobje največ šest mesecev pred datumom začetka veljavnosti te uredbe. Izterjava se lahko razporedi na obdobje največ dvanajst mesecev od tega datuma.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(2)  UL L 172, 2.7.2008, str. 1.


PRILOGA

 

KRAJ ZAPOSLITVE

Ponderji

julij 2008

 (1)

Afganistan

0

 

Južna Afrika

46,9

 

Albanija

78,5

 

Alžirija

87,5

 

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

71,1

 

Angola

112,8

 

Saudova Arabija

79,1

 

Argentina

54,7

 

Armenija

71,1

 

Avstralija

108,5

 

Azerbajdžan

72,9

 

Bangladeš

45,4

 

Barbados

105,5

 

Belorusija

62,7

 

Benin

92,9

 

Bolivija

49,5

 

Bosna in Hercegovina (Sarajevo)

78,6

 

Bosna in Hercegovina (Banja Luka)

62,7

 

Bocvana

46

 

Brazilija

95,5

 

Burkina Faso

96,5

 (1)

Burundi

0

 

Kambodža

62,7

 

Kamerun

109,7

 

Kanada

78,9

 

Zelenortski otoki

74,4

 

Čile

57,7

 

Kitajska

74,6

 

Zahodni breg - Območje Gaze

103,1

 

Kolumbija

79,2

 

Kongo (Brazzaville)

129,1

 

Južna Koreja

90,7

 

Kostarika

68,7

 

Slonokoščena obala

99,9

 

Hrvaška

106,3

 

Kuba

73,5

 

Džibuti

85,4

 

Egipt

33,8

 

Salvador

63,6

 

Ekvador

57,9

 

Eritreja

41,9

 

Združene države Amerike (New York)

91,5

 

Združene države Amerike (Washington)

85

 

Etiopija

77,8

 

Gabon

110,4

 

Gambija

70,3

 

Gruzija

99,7

 

Gana

54,3

 

Gvatemala

70,7

 

Gvineja (Conakry)

55,7

 

Gvineja Bissau

114,6

 

Gvajana

53,5

 

Haiti

104,2

 

Honduras

60,3

 

Hongkong

83,4

 

Fidži

72,2

 

Salomonovi otoki

85,6

 

Indija

50,9

 

Indonezija (Banda Aceh)

49,5

 

Indonezija (Džakarta)

69,1

 (1)

Irak

0

 

Izrael

118,9

 

Jamajka

86,1

 

Japonska (Tokio)

105

 

Jordanija

70

 

Kazahstan (Almaty)

75,6

 

Kazahstan (Astana)

71

 

Kenija

73,8

 

Kirgistan

86,7

 

Kosovo (Priština)

57,5

 

Laos

77,6

 

Lesoto

47,3

 

Libanon

80

 (1)

Liberija

0

 

Madagaskar

84,2

 

Malezija

65,8

 

Malavi

63,6

 

Mali

83,5

 

Maroko

86,9

 

Mavricij

72,6

 

Mavretanija

61,2

 

Mehika

69,7

 

Republika Moldavija

67,1

 

Črna gora

68,9

 

Mozambik

71,9

 

Namibija

57,5

 

Nepal

66

 

Nikaragva

46,2

 

Niger

85,7

 

Nigerija

93

 

Norveška

131,2

 

Nova Kaledonija

140,4

 

Nova Zelandija

89,8

 

Uganda

69,9

 

Uzbekistan

45,4

 

Pakistan

43,9

 

Panama

52,2

 

Papua Nova Gvineja

73,5

 

Paragvaj

83,6

 

Peru

67,4

 

Filipini

61

 

Srednjeafriška republika

113,1

 

Demokratična republika Kongo (Kinšasa)

112,3

 

Dominikanska republika

58,2

 

Rusija

121,8

 

Ruanda

82,7

 

Samoa

65,5

 

Senegal

88,1

 

Srbija (Beograd)

73,9

 

Sierra Leone

68,9

 

Singapur

95,8

 

Sudan

50

 

Šrilanka

58,1

 

Južni Sudan (Juba)

87,6

 

Švica (Ženeva)

112,2

 

Švica (Bern)

108

 

Surinam

39,7

 

Svazi

46,4

 

Sirija

66,8

 

Tadžikistan

61,2

 

Tajvan

77,3

 

Tanzanija

61,4

 

Čad

129,3

 

Tajska

52,4

 

Vzhodni Timor

56,6

 

Togo

87

 

Tonga

85

 

Trinidad in Tobago

61,6

 

Tunizija

68,7

 

Turčija

80,7

 

Ukrajina

109,4

 

Urugvaj

73,2

 

Vanuatu

105,6

 

Venezuela

61

 

Vietnam

40,2

 

Jemen

57

 

Zambija

63,2

 (1)

Zimbabve

0


(1)  Ni na voljo.


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/8


UREDBA SVETA (ES) št. 614/2009

z dne 7. julija 2009

o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 26, 87, 88, 89, 132, 133 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 2783/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Za ovalbumin, ki ni vključen v Prilogo I k Pogodbi, ne veljajo kmetijski predpisi Pogodbe, za jajčni rumenjak pa veljajo.

(3)

Zato nastane situacija, ki lahko neugodno vpliva na učinkovitost skupne kmetijske politike v sektorju jajc.

(4)

Za dosego uravnotežene rešitve bi bilo treba uvesti skupen sistem trgovine za ovalbumin, ki ustreza tistemu za jajca. Treba je razširiti uporabo tega sistema na laktalbumin glede na to, da je tega mogoče v veliki meri nadomeščati z ovalbuminom.

(5)

Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4) je bil v Skupnosti vzpostavljen sistem enotnega trga za jajca.

(6)

Sistem trgovine za albumine bi moral slediti sistemu, ki velja za jajca, glede na odvisnost prvih proizvodov od drugih.

(7)

V okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj je Skupnost sklenila razne sporazume. Več teh sporazumov se nanaša na kmetijstvo, zlasti Sporazum o kmetijstvu (5).

(8)

Sporazum o kmetijstvu zahteva odpravo variabilnih uvoznih dajatev in drugih ukrepov ter uvoznih dajatev. V skladu s Sporazumom o kmetijstvu je treba določiti carinske stopnje za kmetijske proizvode v skupni carinski tarifi.

(9)

Cene ovalbumina ponavadi sledijo cenam jajc, ki se v Skupnosti razlikujejo od tistih na svetovnem trgu. Cena jajc poleg stroškov predelave ni edini dejavnik, ki vpliva na ceno albumina na svetovnem trgu. Za ohranitev minimalne stopnje zaščite pred škodljivimi vplivi na trg, ki so posledica tarifikacije, dovoljuje Sporazum o kmetijstvu uporabo dodatnih carin pod natančno določenimi pogoji, vendar samo za proizvode, ki so predmet tarifikacije.

(10)

Sporazum o kmetijstvu predvideva vrsto tarifnih kvot pod pogoji za običajni in minimalni dostop. Pogoji, ki se uporabljajo za takšne kvote, so podrobno opisani v Sporazumu o kmetijstvu. Zaradi velikega števila kvot in za zagotovitev čim učinkovitejše uporabe bi morala biti Komisija pooblaščena za njihovo odpiranje in upravljanje po postopku, ki se uporablja za upravljalni odbor.

(11)

Zaradi tesne ekonomske povezanosti različnih jajčnih proizvodov je treba predvideti morebitno sprejetje tržnih standardov za jajčni in mlečni albumin, ki kolikor je le mogoče ustrezajo tržnim standardom za proizvode iz točke (s) člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(12)

Pri skupni ureditvi trga za jajca je izključitev uporabe postopka aktivnega oplemenitenja izključno v pristojnosti Sveta. V gospodarskih pogojih, nastalih v okviru Sporazuma o kmetijstvu, se lahko pokaže potreba po hitrem odzivu na probleme na trgu zaradi uporabe navedenih ureditev. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost, da sprejme nujne ukrepe, ki pa morajo biti časovno omejeni –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Razen če ta uredba ne določa drugače, se za naslednje proizvode uporabljajo carinske stopnje skupne carinske tarife:

Oznaka KN

Poimenovanje

3502

Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več beljakovin iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:

– Jajčni albumin:

ex 3502 11

– – Posušen:

3502 11 90

– – – Drugo (ni neustrezen ali tak, da bo s predelavo postal neustrezen za prehrano ljudi)

ex 3502 19

– – Drugo:

3502 19 90

– – – Drugo (ni neustrezen ali tak, da bo s predelavo postal neustrezen za prehrano ljudi)

ex 3502 20

– Mlečni albumin, vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin iz sirotke:

– – Drugo (ni neustrezen ali tak, da bo s predelavo postal neustrezen za prehrano ljudi)

3502 20 91

– – – Posušen (na primer v lističih, luskah, kosmičih, prahu)

3502 20 99

– – – Drugo

POGLAVJE II

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 2

1.   Za uvoz katerega koli proizvoda iz člena 1 v Skupnost se lahko zahteva uvozno dovoljenje.

2.   Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo člena 4.

3.   Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti. Pogoj za izdajo takšnih dovoljenj je predložitev varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v roku veljavnosti dovoljenja; razen v primerih višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če se uvoz v tem roku ne izvede ali se izvede samo delno.

4.   Rok veljavnosti uvoznih dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo odstavka 1 se sprejmejo po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 3

1.   Za odpravo ali preprečitev škodljivih učinkov na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih proizvodov iz člena 1, se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po stopnji dajatve iz skupne carinske tarife zahteva plačilo dodatne uvozne dajatve, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, razen če je malo verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti ali bi bili učinki nesorazmerni s ciljem.

2.   Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, so cene, ki jih Skupnost sporoči Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki morajo biti presežene, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem se pokažejo ali bi se lahko pokazali škodljivi učinki iz odstavka 1.

3.   Uvozne cene, ki se upoštevajo pri odmeri dodatnih uvoznih dajatev, se določijo na podlagi cif uvoznih cen za zadevno pošiljko.

Cif uvozne cene se v ta namen preverjajo z reprezentativnimi cenami tega proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod.

4.   Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Takšna podrobna pravila določajo zlasti:

(a)

proizvode, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(b)

druga merila, ki so potrebna za uporabo odstavka 1 v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 4

1.   Tarifne kvote za proizvode iz člena 1, ki so rezultat sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, se odprejo in upravljajo v skladu z določbami, sprejetimi po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Kvote se upravljajo z uporabo enega od naslednjih postopkov ali kombinacije postopkov:

(a)

postopek kronološkega vrstnega reda vlaganja zahtevkov (prvi pride, prvi dobi);

(b)

postopek razdeljevanja količin v sorazmerju z zaprošenimi količinami ob vložitvi zahtevka (uporaba postopka hkratnega preverjanja);

(c)

postopek upoštevanja tradicionalnih tokov blagovne menjave (uporaba postopka tradicionalni/novi vlagatelji).

Sprejmejo se lahko tudi drugi ustrezni postopki.

Postopki morajo biti takšni, da ne prihaja do diskriminacije med temi izvajalci.

3.   Kjer je to potrebno, metoda dodeljevanja upošteva potrebe po preskrbi trga Skupnosti in potrebe po ohranitvi njegovega ravnovesja, lahko pa temelji tudi na metodah, v preteklosti uporabljenih za kvote, podobne tistim iz odstavka 1, brez poseganja v pravice, ki izvirajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

4.   S podrobnimi pravili iz odstavka 1 se odprejo letne kvote, ustrezno porazdeljene prek leta, in po potrebi določijo:

(a)

varščine za vrsto, izvor in poreklo proizvoda;

(b)

priznavanje dokumenta, ki se uporablja za potrjevanje varščin iz točke (a); in

(c)

pogoji izdajanja uvoznih dovoljenj in njihov rok veljavnosti.

Člen 5

Če se cene na trgu v Skupnosti bistveno povečajo in bi se takšne razmere lahko nadaljevale, pri tem pa povzročile ali bi lahko povzročile motnje na trgu, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe sprejme podrobna pravila za uporabo prvega odstavka tega člena.

Člen 6

Za proizvode iz člena 1 se lahko sprejmejo tržni standardi, ki ob upoštevanju potrebe po upoštevanju lastnosti teh proizvodov ustrezajo tržnim standardom, predvidenim v členu 116 Uredbe (ES) št. 1234/2007 za proizvode iz dela XIX Priloge I k navedeni uredbi. Standardi se lahko predvsem nanašajo na razvrščanje po kakovosti, embalaži, skladiščenju, prevozu, predstavitvi in označevanju.

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme standarde, njihovo področje uporabe in splošna pravila za njihovo uporabo.

Člen 7

1.   Do obsega, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trga za jajca in te uredbe, lahko Svet na predlog Komisije po glasovalnem postopku iz člena 37(2) Pogodbe v posebnih primerih v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega oplemenitenja za proizvode iz člena 1 te uredbe za proizvodnjo proizvodov iz navedenega člena.

2.   Z odstopanjem od določb odstavka 1 se lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči za potrebne ukrepe, če pride do situacije iz odstavka 1, ki zahteva nujno ukrepanje in je trg Skupnosti moten ali bi lahko bil moten zaradi postopka aktivnega oplemenitenja. Svet in države članice so o takšnih ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati, ne smejo pa veljati več kakor šest mesecev, uradno obveščeni. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločati v enem tednu po prejemu zahteve.

3.   Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko Svetu predloži katera koli država članica v enem tednu od dneva, ko je prejela uradno obvestilo. Svet lahko s kvalificirano večino odločitev Komisije potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, se šteje, da je odločitev Komisije razveljavljena.

Člen 8

1.   Za tarifno uvrščanje proizvodov, ki jih ureja ta uredba, se uporabljajo splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2.   Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali določbah, sprejetih na podlagi te uredbe, se v trgovini s tretjimi državami prepove:

(a)

uporaba kakršnih koli dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;

(b)

uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakim učinkom.

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 9

Proizvodi iz člena 1, ki so proizvedeni ali pridobljeni iz proizvodov, za katere se ne uporabljata člena 23(2) in 24 Pogodbe, se ne smejo sprostiti v prosti promet v Skupnosti.

Člen 10

Države članice in Komisija si med seboj posredujejo informacije, ki so potrebne za izvajanje te uredbe. Pravila za obveščanje in razširjanje takšnih informacij se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 11

Uredba (EGS) št. 2783/75 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 12

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2009

Za Svet

Predsednik

A. BORG


(1)  Mnenje z dne 13. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 282, 1.11.1975, str. 104.

(3)  Glej Prilogo I.

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(5)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.


PRILOGA I

RAZVELJAVLJENA UREDBA S SEZNAMOM NJENIH ZAPOREDNIH SPREMEMB

Uredba Sveta (EGS) št. 2783/75

(UL L 282, 1.11.1975, str. 104)

 

Uredba Komisije (EGS) št. 4001/87

(UL L 377, 31.12.1987, str. 44)

 

Uredba Sveta (ES) št. 3290/94

(UL L 349, 31.12.1994, str. 105)

Samo del B Priloge XII

Uredba Komisije (ES) št. 2916/95

(UL L 305, 19.12.1995, str. 49)

Samo točka 6 člena 1


PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EGS) št. 2783/75

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2(1), prvi pododstavek

Člen 2(1)

Člen 2(1), drugi pododstavek

Člen 2(2)

Člen 2(1), tretji pododstavek

Člen 2(3)

Člen 2(2)

Člen 2(4)

Člen 3

Člen 3

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 4(2), uvodne besede

Člen 4(2), uvodne besede

Člen 4(2), prva, druga in tretja alinea

Člen 4(2), točke (a), (b) in (c)

Člen 4(3) in (4)

Člen 4(3) in (4)

Členi 5 do 7

Členi 5 do 7

Člen 8(1)

Člen 8(1)

Člen 8(2), uvodne besede

Člen 8(2), uvodne besede

Člen 8(2), prva in druga alinea

Člen 8(2), točki (a) in (b)

Člena 9 in 10

Člena 9 in 10

Člen 11

Člen 12

Člen 11

Člen 12

Priloga

Priloga I

Priloga II


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 615/2009

z dne 13. julija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 14. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MK

35,0

ZZ

35,0

0707 00 05

TR

102,6

ZZ

102,6

0709 90 70

TR

103,0

ZZ

103,0

0805 50 10

AR

61,1

TR

53,0

ZA

66,7

ZZ

60,3

0808 10 80

AR

80,2

BR

76,0

CL

83,0

CN

91,0

NZ

97,1

US

99,3

ZA

83,8

ZZ

87,2

0808 20 50

AR

74,9

CL

85,2

NZ

87,2

ZA

104,7

ZZ

88,0

0809 10 00

HR

90,0

TR

200,7

XS

103,5

ZZ

131,4

0809 20 95

TR

276,4

ZZ

276,4

0809 30

TR

134,2

ZZ

134,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 616/2009

z dne 13. julija 2009

o izvajanju Direktive Sveta 2005/94/ES glede odobritve kompartmentov s perutnino in kompartmentov z drugimi pticami v ujetništvu v zvezi z aviarno influenco in dodatnimi preventivnimi ukrepi za biološko varnost v takih kompartmentih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (1) ter zlasti člena 3, člena 34(4) in člena 63(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) je leta 2004 v poglavju o določanju območij in regionalizaciji Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali (2) (v nadaljnjem besedilu: Kodeks) uvedla koncept kompartmentalizacije.

(2)

Kodeks v poglavju 4.3 opisuje določanje območij in kompartmentalizacijo kot „postopka, ki ju izvaja država v skladu z določbami tega poglavja, da opredeli podpopulacije s posebnim zdravstvenim stanjem znotraj njenega ozemlja za namene nadzora bolezni in/ali mednarodne trgovine“. Čeprav imata prostorsko načrtovanje in dobro upravljanje pomembno vlogo pri uporabi obeh konceptov, se določanje območij uporablja za podpopulacijo živali, opredeljeno predvsem na podlagi geografskih dejavnikov (z naravnimi, umetnimi ali pravnimi omejitvami), medtem ko se kompartmentalizacija uporablja za podpopulacijo živali, opredeljeno predvsem s praksami upravljanja in živinoreje, povezanimi z biološko varnostjo.

(3)

Poglavje 4.4 o uporabi kompartmentalizacije poleg tega določa strukturiran okvir za uporabo in priznavanje kompartmentov v državah. Kompartment je lahko sestavljen iz več enot in se lahko odobri za določene bolezni živali na podlagi podrobnega in dokumentiranega načrta za biološko varnost, ki se pripravi in izvaja za zadevne bolezni. Začetno odobritev kompartmenta je po možnosti treba izvesti v državi, na ozemlju ali območju brez bolezni, preden pride do izbruha določene bolezni. To je še zlasti pomembno v primeru zelo nalezljivih bolezni, kot je visoko patogena aviarna influenca. V primeru izbruha se kompartmentalizacija lahko uporabi za olajšanje trgovanja.

(4)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013) „Bolje preprečiti kot zdraviti“ (3) (v nadaljnjem besedilu: nova strategija za zdravstveno varstvo živali) zagotavlja usmeritev za razvoj politike na področju zdravstvenega varstva živali za obdobje od 2007 do 2013. Cilj nove strategije za zdravstveno varstvo živali je večji poudarek na previdnostnih ukrepih ter nadzor, preverjanje in raziskovanje bolezni, da se zmanjša incidenca bolezni živali in ublaži učinek morebitnih izbruhov.

(5)

Biološka varnost ima pomembno vlogo v novi strategiji za zdravstveno varstvo živali. Poleg tega bi kompartmentalizacija spodbudila kmete v Skupnosti k uvedbi ukrepov za biološko varnost, saj bi olajšala varno trgovino in prinesla nedvomne prednosti za kmete, hkrati pa preprečevala bolezni živali.

(6)

Glede na to mora ta uredba določiti pravila za odobritev, začasni odvzem in preklic odobritve kompartmentov v zvezi z aviarno influenco. Ta pravila morajo upoštevati Kodeks za usklajen pristop k boju proti širjenju aviarne influence, hkrati pa obravnavati posebni zdravstveni status odobrenih kompartmentov.

(7)

Direktiva 2005/94/ES določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi s sistematičnim nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne kontrolne ukrepe in omejitve gibanja, ki se morajo izvajati ob izbruhu navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu. Nekatere od navedenih ukrepov je treba uporabljati v kompartmentih s perutnino ali v kompartmentih z drugimi pticami v ujetništvu, kot je opredeljeno v navedeni direktivi.

(8)

Direktiva 2005/94/ES določa opredelitev kompartmentov s perutnino in kompartmentov z drugimi pticami v ujetništvu, prav tako pa določa, da se lahko v navedenih kompartmentih uporabijo dodatni ukrepi za biološko varnost, da se prepreči širjenje aviarne influence.

(9)

Direktiva 2005/94/ES določa, da države članice izvajajo programe sistematičnega nadzora, da se odkrije prevalenca okužb z virusom aviarne influence podtipov H5 in H7 pri različnih vrstah perutnine. Zato se v državah članicah vsako leto odobrijo obvezni programi sistematičnega nadzora. Odobritev kompartmentov v državi članici mora zato biti pogojena z odobritvijo nacionalnih programov sistematičnega nadzora zadevne države članice.

(10)

Odločba Komisije 2006/437/ES z dne 4. avgusta 2006 o odobritvi diagnostičnega priročnika za aviarno influenco v skladu z Direktivo Sveta 2005/94/ES (4) določa diagnostične postopke, metode vzorčenja in merila za oceno rezultatov laboratorijskih testov za potrditev izbruha aviarne influence. Zaradi usklajenosti zakonodaje Skupnosti na tem področju je v okviru kompartmenta treba slediti navedenim postopkom in metodam.

(11)

Da bi olajšali uporabo postopkov po elektronskih sredstvih med državami članicami, in da bi zagotovili jasnost/preglednost in razumljivost, je pomembno, da so informacije o odobrenih kompartmentih ter o dajanju, začasnem odvzemu ali preklicu odobritve dostopne na kar najbolj učinkovit način po vsej Skupnosti. Zato morajo države članice vzpostaviti informacijske spletne strani s takimi informacijami, spletna stran Komisije pa mora vključevati povezave na navedene strani.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa pravila za države članice za odobritev kompartmentov s perutnino in kompartmentov z drugimi pticami v ujetništvu v zvezi z aviarno influenco (v nadaljnjem besedilu: kompartmenti) ter določa dodatne preventivne ukrepe za biološko varnost, ki se izvajajo v takih kompartmentih za dodelitev posebnega zdravstvenega statusa v zvezi z aviarno influenco.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„načrt za biološko varnost“ pomeni vse ukrepe za biološko varnost, ki se izvajajo na ravni gospodarstva;

2.

„skupni sistem upravljanja biološke varnosti“ pomeni:

(a)

skupna pravila, ki urejajo delovanje kompartmenta; ter

(b)

splošne ukrepe za biološko varnost, ki se izvajajo na vseh gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, v skladu z njihovimi načrti za biološko varnost;

3.

„upravitelj kompartmenta“ pomeni osebo, ki je uradno pristojna za kompartment, zlasti v zvezi s členi 3, 4 in 5, ter za:

(a)

nadzorovanje vseh ukrepov, ki se izvajajo v kompartmentu v zvezi s skupnim sistemom upravljanja biološke varnosti, zlasti za izvajanje in spremljanje navedenega sistema;

(b)

nadzorovanje izvajanja načrtov za biološko varnost na gospodarstvih, ki jih izvajajo lastniki ali imetniki perutnine ali drugih ptic v ujetništvu; ter

(c)

povezovanje s pristojnim organom;

4.

„izhodno gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, s katerega so perutnina ali druge ptice v ujetništvu ali njihovi enodnevni piščanci ali valilna ali konzumna jajca (v nadaljnjem besedilu: blago) namenjeni za premik iz kompartmenta;

5.

„dobavno gospodarstvo“ pomeni gospodarstvo, s katerega je blago namenjeno za gospodarstvo izstopa ali katero koli drugo gospodarstvo v kompartmentu;

6.

„vse sodelujoče strani“ pomeni upravitelje kompartmenta, nosilce dejavnosti, vključno z nosilci dejavnosti na področju živil in krme, kot je opredeljeno v členu 3(3) in (6) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5), lastnike in imetnike živali, proizvajalce farmacevtskih proizvodov ali druge industrije, ki dostavljajo blago ali opravljajo storitve za kompartment.

POGLAVJE II

ODOBRITEV KOMPARTMENTOV

Člen 3

Vloge za odobritev kompartmentov

1.   Prostovoljne vloge za odobritev kompartmentov (v nadaljnjem besedilu: vloge) pristojnemu organu predloži upravitelj kompartmenta.

2.   Vloga vsebuje naslednje informacije:

(a)

ime upravitelja kompartmenta, njegove ali njene kvalifikacije in položaj, kontaktne podatke in naslov kompartmenta;

(b)

podroben opis kompartmenta, kot je določeno v delu 1 Priloge;

(c)

opis skupnega sistema upravljanja biološke varnosti in načrtov za biološko varnost na gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, kot je določeno v delu 2 Priloge;

(d)

podrobne informacije o posebnih ukrepih, merilih in zahtevah za nadzor bolezni, zlasti o posebni zaščiti in nadzoru za aviarno influenco, kot je določeno v delu 3 Priloge.

Člen 4

Potrjevanje odobritve kompartmentov

1.   Začetno odobritev kompartmenta potrdi samo pristojni organ za kompartmente, ki se nahajajo na ozemlju ali delu ozemlja države članice, na katerem se v skladu z zakonodajo Skupnosti ne uporabljajo omejitve v zvezi z aviarno influenco.

Začetna odobritev kompartmenta se potrdi samo v državi članici z odobrenim nacionalnim programom sistematičnega nadzora za odkrivanje prevalence okužb z virusom aviarne influence podtipov H5 in H7 pri različnih vrstah perutnine.

2.   Pristojni organ pred potrditvijo odobritve kompartmenta zagotovi:

(a)

da se je vsaj šest mesecev pred datumom vloge izvajal program zaščite in nadzora za aviarno influenco, kot zahteva del 3 Priloge (vključno z vsaj enim postopkom testiranja, kot zahteva točka 4 dela 3 Priloge), prav tako pa ni bila odkrita prisotnost aviarne influence na nobenem gospodarstvu, ki je v navedenem obdobju sestavljalo kompartment;

(b)

da se po potrebi izvajajo načrti cepljenja v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(c)

da so informacije, predložene v skladu s členom 3(2), popolne in natančne;

(d)

da je v kompartmentu uveden skupni sistem upravljanja biološke varnosti, kot je določeno v točki 1 dela 2 Priloge, in da zadostuje za zagotavljanje posebnega zdravstvenega statusa v zvezi z aviarno influenco za populacijo perutnine ali drugih ptic v ujetništvu v kompartmentu;

(e)

da je bil izveden uradni nadzor na kraju samem z ugodnimi rezultati glede na točke (a) do (d).

3.   Kompartment ima samo eno ime, dodeli pa se mu samo ena številka odobritve.

4.   Pristojni organ zagotovi, da se kompartment po potrditvi odobritve kompartmenta takoj uvrsti na seznam odobrenih kompartmentov na informacijski spletni strani iz člena 9(1) s podrobnimi informacijami o lokaciji gospodarstev, ki sestavljajo kompartment, ter o tem, ali gre za gospodarstva izstopa ali gospodarstva dobavitelje (v nadaljnjem besedilu: seznam odobrenih kompartmentov).

POGLAVJE III

POGOJI ZA OHRANITEV ODOBRITVE KOMPARTMENTOV

Člen 5

Pristojnosti in dolžnosti upravitelja kompartmenta

Upravitelj kompartmenta po potrditvi odobritve kompartmenta:

1.

nadzoruje in spremlja kompartment, da zagotovi, da je še naprej skladen z informacijami, predloženimi v skladu s členom 3(2), ter da izpolnjuje merila in zahteve iz Priloge; zlasti je treba take informacije posodabljati in jih dati na voljo na zahtevo pristojnega organa;

2.

zagotavlja, da se nadzor bolezni, zlasti nadzor aviarne influence, izvaja v skladu s skupnim sistemom upravljanja biološke varnosti in vsakim načrtom za biološko varnost gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, ter:

(a)

da je uveden sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje prisotnosti aviarne influence; ter da se izvajajo vzorčenja in diagnostični testi v skladu z Odločbo 2006/437/ES in delom 3 Priloge te uredbe;

(b)

da se v primeru ugotovitve povečanega tveganja za vnos aviarne influence posodobijo načrti za nadzor iz točke 4 dela 3 Priloge;

(c)

da se vsi diagnostični testi za aviarno influenco izvajajo v laboratorijih, ki jih v ta namen uradno odobri pristojni organ; informacije o nadzoru in rezultatih so na voljo pristojnemu organu;

(d)

da se vsakršni nejasni ali pozitivni rezultati nadzora v kompartmentu takoj sporočijo pristojnemu organu, tako da se vzorci, ki se navezujejo na te rezulate, lahko pošljejo v potrditev nacionalnemu referenčnemu laboratoriju ali referenčnemu laboratoriju Skupnosti za aviarno influenco;

3.

zagotavlja, da se vsakršno cepljenje v kompartmentu izvaja v skladu s skupnim sistemom upravljanja biološke varnosti in vsakim načrtom za biološko varnost na gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, ter da so načrti in postopki za cepljenje na voljo na zahtevo pristojnega organa;

4.

organizira redne notranje ali zunanje revizije za zagotovitev, da se vsi ukrepi za biološko varnost, nadzor in sistem sledljivosti v kompartmentu izvajajo učinkovito, ter shranjuje rezultate takih revizij, vključno s tistimi, ki se izvajajo v okviru sistema zagotavljanja kakovosti, tako da so na voljo na zahtevo pristojnega organa;

5.

takoj obvesti pristojni organ, če:

(a)

kompartment ni več skladen z informacijami, predloženimi v skladu s členom 3(2), ali ne izpolnjuje več meril in zahtev iz Priloge;

(b)

je bil skupni sistem upravljanja biološke varnosti ali načrt za biološko varnost spremenjen ali prilagojen epidemiološkemu stanju, tudi v primeru, ko je gospodarstvo vključeno v kompartment ali izključeno iz njega.

Člen 6

Pristojnosti in dolžnosti pristojnega organa

1.   Pristojni organ zagotavlja, da se na kraju samem na podlagi ocene tveganja izvaja uradni nadzor v kompartmentu, da se preveri, ali so kompartmenti še naprej skladni z informacijami, predloženimi v skladu s členom 3(2), in ali izpolnjujejo merila in zahteve iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: preverjanja).

2.   Preverjanja se izvajajo v intervalih na podlagi:

(a)

epidemiološkega stanja znotraj in zunaj kompartmenta, zlasti v zvezi z aviarno influenco;

(b)

informacij glede kakršnih koli sprememb ali prilagoditev skupnega sistema upravljanja biološke varnosti ali načrtov za biološko varnost na gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, kot je določeno v členu 5(5)(b).

3.   Pristojni organ je pristojen za vsakršno certificiranje, s katerim se potrjuje, da blago izvira iz odobrenega kompartmenta.

POGLAVJE IV

ZAČASNI ODVZEM ALI PREKLIC ODOBRITVE KOMPARTMENTOV

Člen 7

Začasni odvzem odobritve kompartmentov

1.   Če preverjanja ali epidemiološke informacije v zvezi s kompartmentom pokažejo, da kompartment ni več skladen z informacijami, predloženimi v skladu s členom 3(2), ali ne izpolnjuje več meril in zahtev iz Priloge, pristojni organ takoj začasno odvzame odobritev zadevnega kompartmenta, upravitelj kompartmenta pa zagotovi, da se sprejmejo takojšnji ukrepi za odpravo vsakršnih neskladnosti.

2.   Pristojni organ po začasnem odvzemu odobritve kompartmenta začasno prekine vsakršno certificiranje, s katerim se potrjuje, da blago izvira iz odobrenega kompartmenta.

3.   Kadar je odobritev kompartmenta začasno odvzeta, pristojni organ začasnega odvzema ne umakne, dokler ne preveri, ali so bili v 30 dneh od datuma začasnega odvzema uvedeni korektivni ukrepi, in dokler se ne izvede nadaljnje preverjanje z ugodnimi rezultati.

Člen 8

Preklic odobritve kompartmentov

1.   Pristojni organ prekliče odobritev kompartmenta, kadar po začasnem odvzemu odobritve kompartmenta v skladu s členom 7(1) nadaljnje preverjanje v skladu s členom 7(3) pokaže:

(a)

da kompartment še naprej ni skladen z informacijami, predloženimi v skladu s členom 3(2), ali ne izpolnjuje meril in zahtev iz Priloge; ali

(b)

da je v kompartmentu prišlo do izbruha aviarne influence.

2.   Pristojni organ po preklicu odobritve kompartmenta:

(a)

zaustavi vsakršno certificiranje, s katerim se potrjuje, da blago izvira iz odobrenega kompartmenta;

(b)

izbriše ime kompartmenta s seznama odobrenih kompartmentov.

3.   Po izbrisu imena kompartmenta s seznama odobrenih kompartmentov se ime kompartmenta lahko vključi na seznam samo s predložitvijo novega zahtevka v skladu s poglavjem II.

POGLAVJE V

INFORMACIJSKA SPLETNA STRAN IN KONČNE DOLOČBE

Člen 9

Informacijska spletna stran

1.   Države članice:

(a)

pripravijo seznam odobrenih kompartmentov z informacijami, zahtevanimi v skladu s členom 4(3) in (4);

(b)

vzpostavijo informacijsko spletno stran, tako da je seznam odobrenih kompartmentov elektronsko dostopen;

(c)

Komisiji sporočijo spletni naslov informacijskih spletnih strani;

(d)

posodabljajo informacijsko spletno stran, tako da takoj upoštevajo vsakršne nove odobritve ali preklice odobritev kompartmentov.

2.   Komisija državam članicam pomaga pri zagotavljanju dostopnosti takih informacij za javnost z objavo spletnega naslova svoje spletne strani, na kateri so navedene nacionalne povezave z informacijskimi spletnimi stranmi.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. julija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(2)  http://www.oie.int/eng/normes/mcode/en_sommaire.htm (Zoosanitarni kodeks za kopenske živali 2008).

(3)  COM(2007) 539 konč.

(4)  UL L 237, 31.8.2006, str. 1.

(5)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


PRILOGA

MERILA IN ZAHTEVE ZA KOMPARTMENTE

DEL 1.

Opis kompartmenta, kot je določeno v členu 3(2)(b)

Opis kompartmenta, kot je določeno v členu 3(2)(b), temelji na zemljevidih kompartmenta z njegovo razmejitvijo in natančno lokacijo vseh njegovih komponent, vključno z gospodarstvi in njihovimi poslopji ter vsemi povezanimi funkcionalnimi enotami, kot so obrati za predelavo ali skladiščenje krme in drugi obrati za skladiščenje materiala.

V zahtevek je treba vključiti dovolj informacij, da se zagotovi podroben opis kompartmenta, zlasti:

1.

informacije o infrastrukturnih dejavnikih in kako ti pomagajo pri epidemiološki ločitvi perutnine od drugih ptic v ujetništvu v kompartmentu in populacij živali z drugačnim zdravstvenim statusom, ter:

(a)

opis vrste dejavnosti in blaga, proizvedenega v kompartmentu, vključno s skupnimi zmogljivostmi poslopij in številom perutnine ali drugih ptic v ujetništvu;

(b)

shematski prikaz z jasnimi podrobnostmi o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v kompartmentu, ter pristojnostmi, vlogami in medsebojnimi odnosi vseh sodelujočih strani;

(c)

opis funkcionalnih medsebojnih vplivov med gospodarstvi, ki sestavljajo kompartment, vključno z diagramom za vsa poslopja in povezave med njimi;

(d)

opis prevoznih sredstev za živali in živalske proizvode, njihove običajne poti ter prostor za čiščenje in parkirišča;

2.

informacije o epidemiološkem stanju v zvezi z aviarno influenco ter dejavnikih tveganja, vključno z naslednjimi elementi:

(a)

epidemiološka zgodovina gospodarstev, ki sestavljajo kompartment, ter zlasti njihov zdravstveni status in kakršne koli informacije v zvezi z aviarno influenco;

(b)

premiki v kompartment, iz ali znotraj njega (v nadaljnjem besedilu: vstopi, izstopi), kot so premiki oseb, blaga, drugih živali, proizvodov živalskega izvora ali drugih proizvodov, ki so v stiku z živalmi, transportnih vozil, opreme, krme za živali, oskrbe z vodo in odtočnih sistemov;

(c)

prisotnost gospodarstev z drugo perutnino in drugimi pticami v ujetništvu v bližini kompartmenta, vključno z gostoto (kot so kmetije za vzrejo ali pitanje, dvoriščne jate, tržnice, zbirališča, klavnice, živalski vrtovi);

(d)

okoljski dejavniki tveganja, kot so vodne poti, počivališča in zbirališča prostoživečih živali (vključno z migracijskimi potmi prostoživečih ptic), prisotnost glodavcev, prisotnost povzročitelja aviarne influence v okolju v preteklosti;

(e)

dejavniki tveganja in možne poti za vstop in širjenje aviarne influence znotraj kompartmenta v skladu z zakonodajo Skupnosti in/ali standardi in smernicami Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE);

(f)

veljaven sistem zgodnjega opozarjanja za obveščanje pristojnih organov o odkritju kakršnih koli dejavnikov tveganja in možnih poti iz točke (e).

DEL 2.

Opis skupnega sistema upravljanja biološke varnosti in načrtov za biološko varnost, kot je določeno v členu 3(2)(c)

1.

Skupni sistem upravljanja biološke varnosti vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

dobre prakse za higieno živali;

(b)

sistem sledljivosti za vse premike med gospodarstvi, ki sestavljajo kompartment, ter za vse vstope in izstope; sistem sledljivosti je treba ves čas dokumentirati, prav tako pa mora biti ves čas na voljo pristojnim organom;

(c)

skupni načrt analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (načrt HACCP);

(d)

načrti za biološko varnost na gospodarstvih, ki sestavljajo kompartment, ter ocena njihove učinkovitosti v skladu z določeno stopnjo tveganja.

2.

Načrti za biološko varnost na gospodarstvih, ki imajo skupni sistem upravljanja biološke varnosti, vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a)

dokumentirani sistem izvajanja načrta za higieno osebja, vključno s splošnimi in posebnimi higienskimi praksami, splošnimi in posebnimi usposabljanji za stalno in začasno osebje ter postopki za preverjanje navedenega načrta za higieno, vključno s pravilom, da osebje (i) ne sme imeti perutnine ali drugih ptic v zasebni lasti ter (ii) ne sme biti v tesnem stiku s perutnino ali drugimi pticami, razen tistimi iz kompartmenta, vsaj 72 ur pred vstopom na gospodarstvo; krajše obdobje se lahko zahteva v primeru nujne potrebe po posebnem osebju, vendar v nobenem primeru ne sme biti krajše od 24 ur, postopek za zmanjševanje tveganja pa mora biti opisan v načrtu za biološko varnost;

(b)

pretoki proizvodov in osebja, prikazani na diagramu vseh poslopij gospodarstva z barvno označenimi ravnmi biološke varnosti; vzpostavljena mora biti higienska bariera s preoblačilnico, vključno s primernimi prhami ter ločenimi čistimi in umazanimi prostori na vseh vstopnih točkah v poslopja;

(c)

načrt, s katerim so urejeni premiki oseb, ki vstopajo na gospodarstvo ali iz njega izstopajo, z razločevanjem med pooblaščenimi in nepooblaščenimi osebami ali obiskovalci, vključno z opisom fizičnih pregrad (kot so žive meje, ograje ali kakršne koli druge pregrade, ki jasno opredeljujejo obsege poslopij na gospodarstvu), znaki, zaklenjenimi vrati in vhodi v zgradbe; zunanji obiskovalci (vključno z revizorji ali inšpektorji) ne smejo imeti stika s perutnino ali drugimi pticami vsaj 72 ur pred vstopom na gospodarstvo; daljše obdobje se lahko zahteva glede na dejavnike tveganja (kot so obiskovalci, ki prihajajo z okuženega ali ogroženega območja); krajše obdobje se lahko zahteva za uradne veterinarje ali v primeru nujne potrebe po posebni zunanji intervenciji (kot je svetovalec ali veterinar), vendar v nobenem primeru ne sme biti krajše od 24 ur, postopek za zmanjševanje tveganja pa mora biti opisan v načrtu za biološko varnost;

(d)

načrt, s katerim se ureja in evidentira premike vozil na gospodarstva, z njih ali med njimi, vključno z zasebnimi in dostavnimi vozili (kot so vozila za krmo, živali ali drugo blago); na voljo mora biti evidenca vseh premikov vozil;

(e)

sistem sledljivosti živali in proizvodov, ki omogoča sledenje vseh premikov na gospodarstva, z njih ali med njimi (vstop, izstop);

(f)

protokol za preprečevanje kontaminacije, vključno s kontaminacijo prek dobave, prevoza, skladiščenja, dostave in odstranjevanja:

(i)

embalaže (kot je uporaba nove ali razkužene embalaže);

(ii)

nastila (kot je ustrezen čas skladiščenja v karanteni ali razkuževanje nastila);

(iii)

krme (kot je uporaba zaprtih sistemov za krmo);

(iv)

vode (kot je notranji sistem čiščenja vode);

(v)

živalskih stranskih proizvodov, kot so trupla, gnoj, umazana/natrta jajca ter zamrta jajca;

(g)

načrt za čiščenje in razkuževanje gospodarstva, njegove opreme in uporabljenih materialov; na voljo mora biti poseben protokol za čiščenje in razkuževanje vozil;

(h)

načrt za zatiranje škodljivcev, vključno z glodavci in drugimi prostoživečimi živalmi, z zagotavljanjem fizičnih pregrad in ukrepov v primeru odkritja njihove prisotnosti;

(i)

načrt HACCP v zvezi z aviarno influenco, ki je pripravljen po sedmih korakih (in sicer po analizi tveganj, seznamu kritičnih kontrolnih točk (CCP), kritičnih omejitvah, postopkih spremljanja, korektivnih ukrepih, preverjanju in evidentiranju), in ki vključuje vsaj naslednje elemente:

(i)

podatki o proizvodnji perutnine ali drugih ptic v ujetništvu in drugi podatki v zvezi z določenimi obdobji (zgodovina obolevnosti in umrljivosti, podatki o uporabljenih zdravilih, izvaljene ptice, podatki v zvezi s porabo krme in vode za živali);

(ii)

informacije v zvezi s kliničnimi pregledi in načrti za vzorčenje za aktivni in pasivni nadzor ter analize presejanja (pogostost, metode, rezultati);

(iii)

register obiskovalcev gospodarstva z dovolj podrobnimi podatki, da se lahko izsledi vsak obiskovalec in vzpostavi stik z njim;

(iv)

informacije v zvezi s programi cepljenja, ki se izvajajo, vključno z vrsto uporabljenega cepiva ter pogostostjo in datumi cepljenja;

(v)

podrobno evidenco z informacijami o izvedenih korektivnih ukrepih in neskladnih kritičnih kontrolnih točkah, ki se na te ukrepe navezujejo.

Vse sodelujoče strani morajo biti v celoti seznanjene in morajo delovati v skladu s pravili načrta HACCP, orodja za upravljanje kompartmenta, ki zagotavlja ukrepe za biološko varnost in prakse upravljanja.

Načrt HACCP upošteva seznam tveganj in poti, ki jih je treba opredeliti vnaprej. Prilagaja se stopnji tveganja in vključuje opisane ukrepe, ki se sprejmejo v primeru povečanega tveganja, kot je na primer pogostost vzorčenja.

3.

Korektivni ukrepi in posodabljanje

Skupni sistem upravljanja biološke varnosti in načrti za biološko varnost opisujejo, ali se določena kršitev obravnava kot manjša ali večja, poleg tega pa opisujejo tudi korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Načrti za biološko varnost se posodabljajo v skladu s stopnjo tveganja, zlasti kadar obstaja uradni sum ali je uradno potrjen izbruh aviarne influence v državi članici ali regiji ali na območju, v kateri ali na katerem se nahaja kompartment (kot je uvajanje omejitev za premike vozil, materiala, živali in/ali osebja ali dodatno razkuževanje).

DEL 3.

Posebna zaščita in nadzor za aviarno influenco

1.

Uvede se primeren sistem za fizično zaščito ptic, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami in vsakršna kontaminacija krme, vode in nastilja. Neposredno okolje gospodarstev ne sme privlačiti prostoživečih ptic.

2.

Nadzor vstopov in izstopov

(a)

Diagram iz točke (1)(a) dela 1 prikazuje lokacijo vseh vrst perutnine ali drugih ptic v ujetništvu, vključno z rejo čistih linij, prastarimi starši, starimi starši, starši in proizvodnimi živalmi ter jatami, valilnicami, prostori za rejo, prostori za nesenje, prostori za preskuse, skladišči za jajca ter vsemi prostori, v katerih se shranjujejo jajca ali vzrejajo ptice; prikazuje pretok blaga med navedenimi lokacijami.

(b)

Podroben protokol urejuje premike perutnine ali drugih ptic v ujetništvu, njihovih jajc in drugih, na to vezanih proizvodov; perutnina ali druge ptice v ujetništvu, njihova jajca in drugih, na to vezanih proizvodov, ki vstopajo na katero koli gospodarstvo v kompartmentu, morajo izvirati z gospodarstva z enakim zdravstvenim statusom v zvezi z aviarno influenco, in/ali jih je treba preveriti za zagotovitev, da ne pomenijo tveganja vnosa aviarne influence.

(c)

Perutnina ali druge ptice v ujetništvu in valilna jajca, ki se premikajo v kompartment ali znotraj njega, se opredelijo tako, da je omogočena revizija njihove preteklosti; identifikacija jat in/ali jajc je ustrezno dokumentirana.

(d)

V primeru lokacije z živalmi različne starosti pisni protokol ureja vključevanje in izključevanje perutnine ali drugih ptic v ujetništvu, vključno s čiščenjem in razkuževanjem kletk za prevoz.

3.

Gospodarstva s perutnino in gospodarstva z drugimi pticami v ujetništvu ne smejo biti v istem kompartmentu. Na istem gospodarstvu ne smejo biti različne vrste perutnine, razen v primeru valilnic.

4.

V kompartmentu načrt za nadzor v pristojnosti upravljalca kompartmenta vključuje stalni aktivni nadzor, in sicer se preverja 20 naključno vzetih vzorcev krvi perutnine ali drugih ptic v ujetništvu iz iste proizvodne enote za serološko testiranje za aviarno influenco:

(a)

vsaj vsakih šest mesecev med proizvodnim obdobjem, pri čemer v predhodnih šestih mesecih na ozemlju države članice ni bil potrjen izbruh visoko patogene aviarne influence pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu;

(b)

vsaj vsake tri mesece, pri čemer v predhodnih šestih mesecih na ozemlju države članice ni bil potrjen izbruh visoko patogene aviarne influence pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu;

(c)

ko se kompartment nahaja na območju, za katerega v skladu z zakonodajo Skupnosti veljajo omejitve gibanja zaradi izbruha aviarne influence, v enem tednu po datumu izbruha in vsaj vsakih 21 dni; poleg tega in brez poseganja v posebne določbe zakonodaje Skupnosti se načrti za nadzor posodabljajo ter vključujejo okrepljen klinični nadzor in aktivni virološki nadzor, ki sta izvedena v enem tednu po datumu izbruha in vsaj vsakih 21 dni po tem, in sicer:

(i)

na naključno vzetem vzorcu 20 brisov sapnika/žrela in 20 kloakalnih brisov perutnine ali drugih ptic v ujetništvu iz iste proizvodne enote; ter

(ii)

na vzorcu, vzetem z vsaj pet bolnih ali mrtvih ptic, če obstajajo.

5.

Sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 5(2)(a) mora temeljiti na pisnem protokolu, ki določa postopke poročanja. Zlasti se prilagodi različnim vrstam perutnine ali drugih ptic v ujetništvu in njihovi posamezni dovzetnosti za aviarno influenco, prav tako pa:

(a)

določa ravni ukrepov, kot so stopnja umrljivosti, enaka ali višja od opredeljenega praga, znatno zmanjšanje porabe krme in/ali vode in/ali proizvodnje jajc, spremembe vedenja ali drugi pomembni kazalniki;

(b)

opisuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti;

(c)

vključuje seznam pristojnega osebja, ki ga je treba obvestiti.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Konferenca predstavnikov vlad držav članic

14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/25


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 8. julija 2009

o imenovanju sodnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti

(2009/541/ES, Euratom)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKIH SKUPNOSTI SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 224 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti zPredsednika atomsko energijo in zlasti člena 140 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Na podlagi členov 5 in 7 ter v povezavi s členom 47 Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti je zaradi odstopa g. Daniela ŠVÁBYJA treba imenovati sodnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti za preostanek njegovega mandata, torej do 31. avgusta 2010 –

SKLENILI:

Člen 1

G. Juraj SCHWARCZ je imenovan za sodnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti za obdobje od 7. oktobra 2009 do 31. avgusta 2010.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. julija 2009

Predsednik

C. DANIELSSON


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/26


SKLEP PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC

z dne 8. julija 2009

o imenovanju sodnika Sodišča Evropskih skupnosti

(2009/542/ES, Euratom)

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE SKUPNOSTI SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 223 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 139 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

v skladu s členoma 5 in 7 Protokola o Statutu Sodišča in zaradi odstopa g. Petra JANNA je treba imenovati sodnika Sodišča Evropskih skupnosti za preostanek njegovega mandata, tj. do 6. oktobra 2012 –

SKLENILI:

Člen 1

Ga. Maria BERGER je imenovana za sodnico Sodišča Evropskih skupnosti za obdobje od 7. oktobra 2009 do 6. oktobra 2012.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. julija 2009

Predsednik

C. DANIELSSON


Komisija

14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/27


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. avgusta 2008

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za zunanje barve in lake

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 4452)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/543/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 se lahko znak Skupnosti za okolje podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšanju glede ključnih vidikov okolja.

(2)

Uredba (ES) št. 1980/2000 določa, da se posamezna merila za podelitev znaka za okolje določijo po skupinah proizvodov.

(3)

Primerno je, da se sprejme nova odločba, ki bo določala okoljska merila za podeljevanje znaka Skupnosti za okolje za zunanje barve in lake.

(4)

Okoljska merila, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na ocenjevanje in preverjanje, morajo biti v veljavi štiri leta.

(5)

Ukrepi iz te odločbe temeljijo na osnutku meril, ki ga je razvil Odbor Evropske unije za znak za okolje, ustanovljen v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1980/2000.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ki je bil ustanovljen s členom 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Skupina proizvodov „zunanje barve in laki“ zajema zunanje dekorativne in zaščitne barve in lake, barve za les in povezane proizvode za stavbe in zunanje pohištvo, tla in ograje iz odstavka 2, ki so namenjeni za uporabo neprofesionalnih in profesionalnih uporabnikov, razviti pa so predvsem za zunanjo uporabo in trženi kot taki.

Skupina proizvodov med drugim vključuje talne premaze in talne barve, proizvode, ki so jih na zahtevo amaterskih ali profesionalnih notranjih oblikovalcev distributerji niansirali; sisteme za niansiranje, dekorativne barve v obliki tekočine ali paste, ki so lahko vnaprej pripravljene, niansirane ali pripravljene s strani proizvajalcev, da bi ustrezale potrebam potrošnikov, vključno z barvami za les, lesnimi lazurami in lazurami za obloge, premazi za zidove in zaključnimi barvami za kovino (razen antikorozivnih zaključnih in temeljnih premazov), pa tudi temeljnimi premazi takih sistemov proizvodov.

2.   „Barva“ pomeni pigmentiran premazni material v obliki tekočine, paste ali prahu, ki ob nanosu na podlago oblikuje neprozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

„Lak“ pomeni prozoren premazni material, ki ob nanosu na podlago oblikuje trden prozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

Po nanosu se barva ali lak posušita in nastane suha, sprijeta in zaščitna plast.

Dekorativne barve in laki so barve in laki, ki se uporabljajo za barvanje in zaščito stavb, notranje opreme in napeljave, pa tudi za zunanje pohištvo, pode in ograje. Nanašajo se na kraju samem. Medtem ko je njihova glavna funkcija dekorativna, imajo tudi zaščitno vlogo.

Barve za les (lazure) so premazi, ki ustvarjajo prozoren ali polprozoren film za dekoracijo in zaščito lesa pred preperevanjem, kar omogoča lažje vzdrževanje.

Zidni premazi so premazi, ki ustvarijo dekorativni in zaščitni film za uporabo na betonu, opeki (ki jo lahko barvamo), betonskih blokih, ometu, kalcijevem silikatu ali z vlakni ojačanem betonu. Namenjeni so predvsem za zunanjo uporabo, lahko pa tudi za notranjo, ali na obokih ali balkonskih stropih.

„Sistemi za niansiranje“ so načini priprave barvnih premazov z mešanjem „osnove“ in barve.

3.   Iz skupine proizvodov so izključeni naslednji proizvodi:

(a)

antikorozijski premazi;

(b)

premazi proti preraščanju;

(c)

proizvodi za zaščito lesa;

(d)

premazi za posebno industrijsko in profesionalno uporabo, vključno z visoko odpornimi premazi;

(e)

vsi proizvodi, ki so narejeni predvsem za notranjo uporabo in so trženi kot taki.

Člen 2

1.   Za podelitev znaka Skupnosti za okolje v skladu z Uredbo (EC) št. 1980/2000 in v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena morajo barve in laki spadati v skupino proizvodov „zunanje barve in laki“, kot je opredeljena v členu 1, in morajo biti skladni z okoljskimi merili, navedenimi v Prilogi k tej odločbi.

2.   Dvokomponentni premazi za določene končne uporabe morajo biti skladni z naslednjimi pogoji:

(a)

vsaka od obeh komponent premaza mora biti skladna z okoljskimi merili iz Priloge (razen merila za hlapne organske snovi);

(b)

priložene morajo biti informacije, ki pojasnjujejo, da se posameznih komponent ne sme uporabljati ločeno ali mešati z drugimi proizvodi;

(c)

končni proizvod, pripravljen za uporabo, mora biti prav tako skladen z okoljskimi merili, vključno z merilom za hlapne organske snovi.

3.   Premazi, ki se uporabljajo za notranjo in zunanjo uporabo, morajo biti skladni z merili iz te odločbe za zunanje barve in lake ter z merili iz Odločbe Komisije 2009/544/ES (2) za notranje barve in lake.

Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov „zunanje barve in laki“ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo štiri leta od datuma začetka veljavnosti odločbe.

Člen 4

Za upravne namene se skupini proizvodov „zunanje barve in laki“ dodeli kodna številka „33“.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. avgusta 2008

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije


(1)  UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2)  Glej stran 39 tega Uradnega lista.


PRILOGA

A.   OKVIR

Cilji meril

Ta merila so usmerjena predvsem k:

učinkoviti rabi proizvoda in k zmanjšanju količine odpadkov,

zmanjšanju okoljskih in drugih tveganj (na primer troposferskega ozona) z zmanjšanjem emisij topil,

zmanjšanju izpusta toksičnih in drugih onesnažujočih snovi v vode. Merila so določena po ravneh, ki spodbujajo označevanje zunanjih barv in lakov z manjšim vplivom na okolje.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

V okviru vsakega merila so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Če se od vlagatelja zahteva, da zagotovi izjave, dokumentacijo, analize, preskusna poročila ali druge dokaze za izpolnjevanje meril, se razume, da lahko ti izvirajo od vlagatelja in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd., kakor je primerno.

Kjer je to primerno, se lahko poleg preskusnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če njihovo enakovrednost odobri pristojni organ, ki ocenjuje vlogo.

Kjer je to primerno, lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo in izvedejo neodvisna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri ocenjevanju vlog in spremljanju skladnosti z merili upoštevajo izvajanje priznanih sistemov okoljskega ravnanja, kot sta EMAS ali EN ISO 14001 (opomba: izvajanje takih sistemov ravnanja ni obvezno).

Če so v merilih navedene sestavine, to vključuje snovi in pripravke. Opredelitve „snovi“ in „pripravkov“ so podane v Uredbi REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1)).

Pristojnemu organu se zagotovi točna formulacija proizvoda za vse dodane snovi, ki jih uporablja vlagatelj. Prijaviti je treba vsako snov, vključno z nečistočami, s koncentracijo višjo od 0,01 % (m/m), razen, če je drugje v merilu navedena nižja koncentracija.

B.   OKOLJSKA MERILA

Za barvo ali lak v embalaži se uporabljajo vsa merila, razen merila 3, ki se nanaša na omejitve za hlapne organske snovi. V skladu z Direktivo 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) veljajo omejitve za hlapne organske snovi za vse končne proizvode, zato se najvišjo vsebnost hlapnih organskih snovi izračuna na podlagi kakršnih koli priporočljivih dodatkov, kot so barvila in/ali razredčila. Za namene tega izračuna se bodo od dobaviteljev surovin zahtevali podatki o vsebnosti trdih delcev, hlapnih organskih snovi in gostoti proizvoda.

Merili 1 in 2 se uporabljata samo za bele in svetle barve (vključno s končnimi, temeljnimi, osnovnimi in/ali vmesnimi premazi).

Pri sistemih za niansiranje veljata merili 1 in 2 samo za bele osnove (osnova, ki vsebuje največ TiO2). V primerih, kjer bela osnova ne izpolnjuje zahteve po najmanj 6 m2 na liter pri prekrivnosti 98 % v skladu z merilom 7(a), se merilo izpolni po niansiranju, ko nastane standardna barva RAL 9010.

Merili 1 in 2 ne veljata za prozorne premaze.

1.   Bela barvila

Vsebnost belega barvila (belo anorgansko barvilo z lomnim količnikom, ki je višji od 1,8): Barve morajo imeti vsebnost belega barvila manjšo ali enako 38 g na m2 suhega filma z 98 % motnostjo. Ta zahteva se ne nanaša na lake in barve za les.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o neuporabi ali vsebnost belega barvila in razlivnost, skupaj z natančnim izračunom, ki dokazuje skladnost s tem merilom.

2.   Titanov dioksid

Titanov dioksid: Emisije in izpusti odpadkov iz proizvodnje kakršnega koli uporabljenega titan dioksidnega barvila ne smejo presegati (na podlagi Referenčnega dokumenta o najboljši razpoložljivi tehnologiji za proizvodnjo anorganskih kemičnih snovi v velikih količinah, BREF, avgust 2007):

emisije SOx (izražene kot SO2): 266 mg na m2 suhega filma (98 % motnost),

odpadni sulfati: 19 g na m2 suhega filma (98 % motnost),

odpadni kloridi: 3,9, 6,8 in 12,5 g na m2 suhega filma (98 % motnost) za naravni rutil, sintetični rutil oziroma žlindro.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o neuporabi ali dokazno dokumentacijo, iz katere so razvidne ravni emisij in izpusti odpadkov za te parametre, vsebnost titanovega dioksida v proizvodu, razlivnost, skupaj z natančnim izračunom, ki dokazuje skladnost s tem merilom.

3.   Hlapne organske spojine

Vsebnost hlapnih organskih spojin ne sme presegati:

Klasifikacija proizvoda (Direktiva 2004/42/ES)

Mejne vrednosti hlapnih organskih spojin (g/l, vključno z vodo)

Premazi za zunanje mineralne zidne podlage

40

Zunanje zaključne in zaščitne barve za les in kovino, vključno s temeljnimi premazi

90

Zunanji zaključni laki in barve za les, vključno s temeljnimi in vmesnimi premazi

90

Zunanje tankoslojne barve za les

75

Temeljni premazi (za zunanjo uporabo)

15

Vezivni temeljni premazi (za zunanjo uporabo)

15

Enokomponentni premazi

100

Dvokomponentni premazi z reaktivnim delovanjem za posebno končno uporabo, kot so podi

100

V tem smislu je hlapna organska spojina katera koli organska spojina, ki ima pri standardnem tlaku 101,3 kPa začetno vrelišče nižje ali enako 250 °C, kot je določeno v Direktivi 2004/42/ES. Za določitev mejnih vrednost hlapnih organskih spojin se uporabljajo podkategorije za barve in lake iz Direktive. Tukaj so prikazane samo kategorije za zunanje premaze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila. Na vseh proizvodih označi vsebnost hlapnih organskih spojin.

4.   Hlapni aromatski ogljikovodiki

Hlapni aromatski ogljikovodiki se proizvodu ne dodajajo neposredno pred ali med niansiranjem (kjer je to primerno), vendar se lahko sestavine, ki vsebujejo hlapne aromatske ogljikovodike, dodajajo v takšnem obsegu, da vsebnost hlapnih aromatskih ogljikovodikov v končnem proizvodu ne presega 0,1 % (m/m).

V tem smislu pomeni hlapni aromatski ogljikovodik vsako organsko spojino, kakor je opredeljena v Direktivi 2004/42/ES, ki ima pri standardnem tlaku 101,3 kPa začetno vrelišče nižje ali enako 250 °C in ki ima v svoji razviti strukturni formuli vsaj eno aromatsko jedro.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila z navedbo, da HAO ni bil dodan drugje kot v tovarniških sestavinah, in kjer je to primerno, izjave dobaviteljev o sestavinah, ki potrjujejo vsebnost HAO.

5.   Težke kovine

Naslednje težke kovine ali njihove sestavine se ne smejo uporabljati kot sestavine v proizvodu ali za niansiranje (kjer je to primerno) (kot sestavina ali del katerega koli uporabljenega pripravka): kadmij, svinec, krom VI, živo srebro, arzen, barij (razen barijevega sulfat), selen, antimon.

Prav tako kot sestavina ne sme biti uporabljen kobalt, z izjemo kobaltnih soli, ki se uporabljajo kot sikativi v alkidnih barvah. Te se lahko uporabljajo v koncentraciji, ki ne presega 0,05 % (m/m) končnega proizvoda, merjeno kot kobaltova kovina. Kobalt in pigmenti so prav tako izvzeti iz te zahteve.

Sestavine lahko vsebujejo do 0,01 % (m/m) sledi teh kovin, ki izhajajo iz nečistoče surovin.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom in izjave dobaviteljev surovin (kjer je to primerno).

6.   Nevarne snovi

(a)

Proizvod: Proizvod ne sme biti opredeljen kot zelo strupen, strupen, nevaren okolju, rakotvoren, strupen za razmnoževanje, škodljiv, koroziven, mutagen ali dražljiv (samo, če to povzročajo snovi, označene z R43) v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) pred ali po niansiranju (kjer je to primerno).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z varnostnim listom, ki ustreza zahtevam iz Priloge II k Uredbi REACH.

(b)

Sestavine (zelo strupene, strupene, rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoževanje): Uporabiti se ne sme nobena sestavina, vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki že ima dodeljen ali ji je lahko v času vloge dodeljen kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov (ali kombinacij več stavkov):

R23 (strupeno pri vdihavanju),

R24 (strupeno v stiku s kožo),

R25 (strupeno pri zaužitju),

R26 (zelo strupeno pri vdihavanju),

R27 (zelo strupeno v stiku s kožo),

R28 (zelo strupeno pri zaužitju),

R33 (nevarno zaradi kopičenja v organizmu),

R39 (nevarnost zelo resnih trajnih učinkov),

R40 (omejeno dokazan rakotvorni učinek),

R42 (vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R48 (nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih učinkov),

kakor so določeni v Direktivi Sveta 67/548/EGS (4), in v njenih naknadnih spremembah, ali v Direktivi 1999/45/EC in v njenih naknadnih spremembah. Aktivne sestavine, ki se uporabljajo kot konzervansi v formuli, in ki jim je dodeljen kateri koli izmed opozorilnih stavkov R23, R24, R25, R26, R27, R28, R39, R40 ali R48 (ali kombinacije več stavkov), pa lahko dosegajo do 0,1 % (m/m) skupne sestave barve.

Namesto tega se lahko upošteva svetovno poenoteni sistem razvrščanja (GHS) (5). V tem primeru se ne smejo uporabljati sestavine, vključno s tistimi za niansiranje (če je primerno), razvrščene v naslednje kategorije (ali njihove kombinacije):

akutna strupenost (pri zaužitju) – kategorija I, II, III,

akutna strupenost (v stiku s kožo) – kategorija I, II, III,

akutna strupenost (pri vdihavanju) – kategorija I, II, III,

preobčutljivost dihal – kategorija I,

mutagene snovi – kategorija I, II,

rakotvorne snovi – kategorija I, II,

snovi, strupene za razmnoževanje – kategorija I, II,

strupenost za posamezne organe (enkratna izpostavljenost) – kategorija I, II,

strupenost za posamezne organe (ponavljajoča se izpostavljenost) – kategorija I, II,

kakor je določeno v ST/SG/AC.10/30 (6) in spremenjeno v ST/SG/AC.10/34/Add.3 o svetovno poenoteni sistem razvrščanja in označevanja kemikalij. Aktivne sestavine, ki so uporabljene kot konzervansi v formuli in ki jim je dodeljena katera koli kategorija GHS, pa lahko dosegajo do 0,1 % (m/m) skupne sestave barve:

akutna strupenost (pri zaužitju, v stiku s kožo, pri vdihavanju) – I, II, III (samo pri zaužitju in v stiku s kožo),

strupenost za posamezne organe (enkratna in/ali ponavljajoča se izpostavljenost) – I, II (ali kombinacije),

rakotvornost, kategorija II.

Metiletil ketoksim se lahko uporablja v alkidnih barvah do meje 0,3 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z varnostnim listom, ki ustreza zahtevam Priloge II k Uredbi REACH.

(c)

Sestavine (nevarne okolju): Nobena sestavina ne sme preseči 2 % (m/m), vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki že ima dodeljen ali ji je lahko v času vloge dodeljen kateri koli izmed naslednjih opozorilnih stavkov:

N R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

N R50/53 (zelo strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

N R51/53 (strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

N R52/53 (škodljivo za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R51 (strupeno za vodne organizme),

R52 (škodljivo za vodne organizme),

R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS ali Direktivi 1999/45/ES.

Namesto tega se lahko upošteva svetovno poenoteni sistem razvrščanja (GHS) (7). V tem primeru nobena sestavina, vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki že ima dodeljeno ali ji je lahko v času vloge dodeljena katera koli izmed naslednjih opredelitev ne sme presegati 2 % (m/m):

kategorije strupenosti za vodno okolje (in kombinacije):

akutna I, II, III,

kronična I, II, III, IV,

kakor je določeno v ST/SG/AC.10/30 in spremenjeno v ST/SG/AC.10/34/Add.3 o svetovno poenotenem sistemu razvrščanja in označevanja kemikalij.

Vsota vseh sestavin, ki že imajo dodeljen ali jim je lahko v času vloge dodeljen kateri koli od teh opozorilnih stavkov (ali kombinacija več stavkov) ali katera koli razvrstitev GHS, v nobenem primeru ne sme preseči 4 % (m/m).

Ta zahteva se ne nanaša na amoniak ali amonijev alkil.

Ta zahteva ne vpliva na obveznost izpolnjevanja zahteve, določene v merilu 6(a) zgoraj.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s seznamom sestavin in varnostnimi listi za vsako sestavino v skladu z zahtevami Priloge II k Uredbi REACH.

(d)

Alkilfenoletoksilati (APEO): Alkilfenoletoksilati se ne smejo uporabljati v proizvodu pred ali po niansiranju (če je primerno).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(e)

Izotiazolinonove spojine: Vsebnost izotiazolinonovih spojin v proizvodu ne sme presegati 0,05 % (m/m) pred ali po niansiranju (če je primerno). Pri lesnih premazih izotiazolinonove spojine ne smejo presegati 0,2 % (m/m). Prav tako vsebnost zmesi 5-kloro-2-metil-2H-izotiazol-3-ena (ES št. 247–500–7) in 2-metil-2H-izotiazol-3-ena (ES št. 220–239–6) (3:1) ne sme presegati 0,0015 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila, skupaj s postopki informiranja (če so uporabljeni).

(f)

V proizvodu niso dovoljeni perfluorirani alkilni sulfonati (PFAS), perfluorirane karboksilne kisline (PFCA), vključno s perflourooktansko kislino (PFOA), in z njimi povezane snovi, navedene v začasnih seznamih OEDC za PFOS, PFAS, PFOA, PFCA, povezane sestavine in kemikalije, ki se lahko razgradijo v PFCA (kot so bili spremenjeni leta 2007). Seznam OECD je naveden v prilogi tega dokumenta o merilih.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(g)

Formaldehid: Prostih formaldehidov se ne sme dodajati. Donorji formaldehida se lahko dodajo samo v takih količinah, ki zagotavljajo, da skupna vsebnost prostega formaldehida po niansiranju (če je primerno) ne presega 0,001 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila. Poleg tega mora predložiti rezultate preizkusov od dobaviteljev surovin z metodo VdL-RL 03 (VdL smernica 03) „Koncentracija formaldehida v embalažni posodi določena z metodo acetil-aceton“ in izračune, ki podatke iz teh preizkusov navezujejo na končni proizvod, da pokažejo, da končna najvišja možna koncentracija formaldehida, ki ga sprostijo snovi, ni višja od 0,001 % (m/m). Namesto tega se lahko formaldehidi donorjev formaldehida izmerijo v končnem proizvodu na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z uporabo nacionalnega standarda ali potrjene metode, kot je opisana v ISO/IEC 17025.

(h)

Halogenirana organska topila Ne glede na merila 6a, 6b in 6c se lahko v proizvodu pred niansiranjem ali med njim (če je primerno) uporabijo samo halogenirane sestavine, ki so bile v času vloge ocenjene in niso bile razvrščene z opozorilnimi stavki R26/27, R45, R48/20/22, R50, R51, R52, R53, R50/53, R51/53, R52/53 in R59 v skladu z Direktivama 67/548/EGS in 1999/45/ES.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(i)

Ftalati: Ne glede na merila 6a, 6b in 6c se lahko v proizvodu pred niansiranjem ali med njim (če je primerno) uporabijo samo ftalati, ki so bili v času vloge ocenjeni in niso bili razvrščeni z opozorilnimi stavki (ali njihovimi kombinacijami): R60, R61, R62, R50, R51, R52, R53, R50/53, R51/53 in R52/53 v skladu z Direktivo 67/548/EGS in njenimi spremembami. Poleg tega DNOP (di-n-oktil ftalat), DINP (di-isononil ftalat), DIDP (di-isodekil ftalat) v proizvodu niso dovoljeni.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

7.   Primernost za uporabo

(a)

Razlivnost: Bele in svetle barve (vključno s končnimi, temeljnimi, osnovnimi in/ali vmesnimi premazi) morajo imeti razlivnost najmanj 6 m2 na liter proizvoda.

Pri sistemih za niansiranje velja to merilo samo za belo osnovo (osnova, ki vsebuje največ TiO2). Če bela osnova ne izpolni zahteve po najmanj 6 m2 na liter pri prekrivnosti 98 %, se merilo izpolni po niansiranju bele osnove, ko nastane standardna barva RAL 9010. Za vse ostale osnove, ki se uporabljajo za niansirane proizvode – osnove, ki praviloma vsebujejo manj TiO2 in ne izpolnijo zahteve po najmanj 6 m2 na liter proizvoda pri prekrivnosti 98 % - merilo ne velja. Pri barvah, ki so del sistema za niansiranje, morajo vlagatelji končnemu uporabniku na embalaži proizvoda in/ali na prodajnih mestih priporočiti, kateri odtenek ali temeljni/osnovni premaz (če je možno, z evropskim znakom za okolje) naj uporabijo za podlago pred nanosom temnejšega odtenka.

Temeljni premazi s specifičnimi lastnostmi zapiranja por, lastnostmi prodiranja in vezivnimi lastnostmi ter temeljni premazi s posebnimi lastnostmi oprijemljivosti za aluminij in galvanizirane površine morajo imeti razlivnost (pri prekrivnosti 98 %) najmanj 6 m2 na liter proizvoda.

Elastomerne barve morajo imeti razlivnost (pri prekrivnosti 98 %) najmanj 4 m2 na liter proizvoda.

Ta zahteva ne velja za lake, barve za les, talne premaze, talne barve, osnovne premaze, druge osnovne premaze za povečanje oprijemljivosti ali katere koli druge prozorne premaze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metode ISO6504/1 (Barve in laki – določanje moči pokrivanja – del 1: metoda Kubelka-Munk za bele in svetle barve) ali 6504/3 (del 3: določanje kontrastnega razmerja (motnosti) svetlih barv pri stalni razlivnosti), ali (za barve s tridimenzionalnim dekorativnim učinkom, za katere je značilna zelo debela plast) metoda NF T 30 073 (ali enakovredna). Za osnove za niansirane proizvode, ki niso ocenjeni v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami, vlagatelj predloži dokaz, da je za končnega uporabnika priporočljivo, da pred uporabo proizvoda uporabi temeljni premaz in/ali siv (ali v drugem ustreznem odtenku) osnovni premaz.

(b)

Odpornost na vodo: Laki, talni premazi in talne barve morajo biti odporni na vodo, kot določa ISO 2812-3, tako da po 24 urah izpostavljenosti in po 16 urah sušenja ni spremembe v sijaju ali barvi

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metode ISO 2812-3 (Barve in laki – določanje odpornosti proti tekočinam – del 3: Metoda z vpojnim sredstvom).

(c)

Oprijemljivost: Zidne barve (razen prozornih premazov) morajo dobiti pozitivno oceno pri preskusu oprijemljivosti po EN 24624 (ISO 4624), talni premazi, talne barve ter osnovni premazi za beton, les in kovino pa morajo imeti rezultat vsaj 2 pri navzkrižni metodi za oprijemljivost EN 2409. Pri izvajanju EN 24624, kjer je skupna moč substrata manjša od moči oprijemljivosti barve, to velja za pozitivno oceno, sicer pa mora biti oprijemljivost barve višja od vrednosti 1,5 MPa.

Vlagatelj sam oceni temeljni in/ali končni premaz ali oba kot del sistema (ko je sistem preskušen, se nanaša predvsem na proizvode, po možnosti označene z evropskim znakom za okolje (razen sistemov za kovinske površine). Pri preskušanju samega končnega premaza je to najslabši možni scenarij glede oprijemljivosti.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metode EN ISO 2409 ali metode EN 24624 (ISO 4624).

(d)

Površinska obraba: Odpornost proti obrabi talnih premazov in talnih barv ne sme biti večja od 70 mg izgube teže po 1 000 preskusnih ciklih z obremenitvijo 1 000 g in kolesom CS10 v skladu z EN ISO 7784-2:2006.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo o skladnosti s tem merilom z uporabo metode EN ISO 7784-2:2006.

(e)

Preperevanje: Zidne zaključne barve in zaključni premazi za les in kovino, vključno z laki, so izpostavljeni umetnemu preperevanju v aparaturi s fluorescenčnimi UV-žarnicami in kondenzacijo ali vodnim škropljenjem v skladu z 11507:2007. Zidne barve morajo biti izpostavljene testnim pogojem 1 000 ur, premazi za les in kovino (vključno z laki) pa morajo biti izpostavljeni testnim pogojem 500 ur. Preskusni pogoji so: UVA 4h/60stopC + vlažnost 4h/50stopC.

Namesto tega so lahko lesni premazi in lesni laki izpostavljeni preperevanju 500 ur v napravi za pospeševanje preperevanja s cikličnim izpostavljanjem z UV(A)-sevanjem in škropljenjem v skladu s EN 927-6.

Sprememba barve na vzorcih, izpostavljenih preperevanju, ne sme biti večja od ΔΕ*=4, zmanjšanje sijaja lakov pa ne sme biti večje od 30 % njegove prvotne vrednosti. Sijaj se meri z ISO 2813. Merilo za spremembo barve ne velja za prozorne lake in osnove.

Kredanje se preskuša z uporabo metode EN ISO 4628-6:2007 na končnih zidnih premazih ter lesnih in kovinskih premazih (kjer je to primerno) po tem, ko so vzorci izpostavljeni preperevanju. Premazi morajo pri tem preskusu doseči rezultat 1,5 ali več (0,5 ali 1,0). V standardu so opisana sklicevanja.

Na končnih zidnih premazih ter lesnih in kovinskih premazih bodo po tem, ko so vzorci izpostavljeni preperevanju, ocenjeni tudi naslednji parametri:

kosmičenje v skladu z ISO 4628-5:2003; gostota kosmičev 2 ali manj, velikost 2 ali manj,

pokanje v skladu z ISO 4628-4:2003; gostota razpok 2 ali manj, velikost 3 ali manj,

mehurjenje v skladu z ISO 4628-2:2003; gostota mehurjev 3 ali manj, velikost 3 ali manj.

Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje so ti preskusi omejeni samo na uporabljeno osnovno barvo.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metode ISO11507:2007 v skladu z določenimi parametri ali EN 927-6 ali obeh (če je potrebno). Poleg tega vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo EN ISO 4628-2, 4, 5 in 6, kjer je to primerno. Vlagatelj zagotovi tudi izjavo, da je (kjer je to primerno) sprememba barve premaza znotraj parametra iz tega dokumenta.

(f)

Prepustnost vodnih hlapov: Kjer so podane zahteve, da zunanje zidne in betonske barve dihajo, je barva razvrščena v razred II (srednja prepustnost hlapov) ali višje, v skladu s preskusno metodo EN ISO 7783-2. Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje ta zahteva ne velja za prozorne temeljne barve.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metodologije EN ISO 7783-2.

(g)

Prepustnost tekoče vode: Kjer so podane zahteve, da so zunanje zidne in betonske barve vodoodbojne ali elastomerne, je premaz razvrščen v razred III (nizka prepustnost tekočine) v skladu s testno metodo DIN EN 1062-3:1999. Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje to merilo velja le za preskušanje osnovne barve. Druge zidne barve so uvrščene v razred II (srednja prepustnost tekočine) ali višje, v skladu s preskusno metodo DIN EN 1062-3:1999.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metodologije DIN EN 1062-3:1999.

(h)

Odpornosti proti plesni: Kjer so podane zahteve, da so zaključni zidni premazi odporni proti plesni, ima premaz oceno 2 ali več (manj kot 10 % prekritost s plesnijo), kot določa metoda BS 3900:G6. Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje bo to merilo omejeno samo na preskušanje osnovne barve.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metodologije BS 3900:G6.

(i)

Zapolnjevanje razpok: Kjer so podane zahteve, da ima zidna (ali betonska) barva elastomerne lastnosti, je razvrščena najmanj kot A1 pri 23 °C v skladu z DIN EN 1062-7:2004. Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje je to merilo omejeno samo na preskušanje osnovne barve.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metodologije DIN EN 1062-7:2004.

(j)

Odpornost na alkalije: Zidne barve in premazi ne smejo kazati vidne škode po tem, ko je premaz 24 ur izpostavljen 10 % raztopini NaOH v skladu z metodo ISO 2812-4:2007. Ocenjevanje se izvede po 24 urah sušenja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi preskusno poročilo z uporabo metodologije ISO 2812-4:2007.

8.   Informacije za potrošnike

Naslednje informacije morajo biti vidne na embalaži ali k njej priložene:

uporaba, podlaga in pogoji uporabe, za katere je proizvod namenjen. To vključuje priporočila glede pripravljalnega dela itd., kot na primer pravilne priprave podlage, priporočila glede zunanje uporabe (kjer je to primerno) ali temperature,

priporočila za čiščenje orodij in primerno ravnanje z odpadki (z namenom omejiti onesnaženje vode). Ta priporočila se prilagodijo tipu proizvoda in področju uporabe ter, če je potrebno, vključujejo tudi piktograme,

priporočila glede pogojev shranjevanja proizvoda po odprtju (da se zmanjšajo trdni odpadki), vključno z varnostnimi nasveti, če je primerno,

za temnejše premaze, za katere ne velja merilo 7(a), priporočila glede uporabe pravega temeljnega premaza ali osnovne barve (če je mogoče, z evropskim znakom za okolje),

besedilo, ki navaja, da zahteva neporabljena barva posebno obravnavo kar zadeva varno odstranjevanje in da se je ne sme vreči v smeti skupaj z gospodinjskimi odpadki ali odliti. Nasvet glede odstranjevanja in zbiranja je treba poiskati pri lokalnih oblasteh,

priporočila o preventivnih zaščitnih ukrepih za pleskarja. Naslednje besedilo (ali primerljivo): mora biti vidno na embalaži ali ji biti priloženo:

Več informacij o tem, zakaj je bil temu proizvodu podeljen znak za okolje, najdete na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel.

Ocenjevanje in preverjanje: Po potrebi se ob predložitvi vloge zagotovi vzorec embalaže proizvoda, skupaj s pripadajočo izjavo o skladnosti s temi merili.

9.   Informacije, prikazane na znaku za okolje

Okence 2 znaka za okolje mora vsebovati naslednje besedilo:

visok učinek pri zunanji uporabi,

manjša količina nevarnih snovi,

majhna vsebnost topila.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi vzorec embalaže izdelka z oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 143, 30.4.2004, str. 87.

(3)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(4)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(5)  Evropska Komisija je 27. junija 2007 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in spremembi Direktive 67/548/EGS in Uredbe (EC) št. 1907/2006, COM(2007) 355 konč. Za nadaljnje informacije v zvezi s prekrivanjem obstoječega sistema in GHS glej Prilogo VII v izdaji III sprejetega predloga: http://ec.europa.eu/enterprise/reach/docs/ghs/ghs_prop_vol_iii_en.pdf

(6)  Odbor strokovnjakov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga ter za svetovno poenoteni sistem razvrščanja in označevanja kemikalij: http://www.unece.org/trans/main/dgdb/dgcomm/ac10rep.html

(7)  Glej opombo 5.


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/39


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. avgusta 2008

o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje za notranje barve in lake

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 4453)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/544/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 se lahko znak Skupnosti za okolje podeli proizvodu z značilnostmi, ki lahko znatno prispevajo k izboljšanju glede ključnih vidikov okolja.

(2)

Uredba (ES) št. 1980/2000 določa, da je treba na podlagi meril, ki jih pripravi Odbor Evropske unije za znak za okolje, določiti posamezna merila za podelitev znaka za okolje po skupinah proizvodov.

(3)

Določa tudi, da se pregled meril za podelitev znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, ki se nanje nanašajo, izvede pravočasno, pred iztekom veljavnosti meril, določenih za zadevno skupino proizvodov.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 je bil pravočasno izveden pregled okoljskih meril ter z njimi povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje, določenih v Odločbi Komisije 2002/739/ES z dne 3. septembra 2002 o določitvi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti za notranje barve in lake ter o spremembi Odločbe 1999/10/ES (2). Ta ekološka merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 28. februarja 2009.

(5)

Na podlagi tega pregleda je primerno spremeniti opredelitev skupine proizvodov in določiti nova okoljska merila, da se bosta upoštevala znanstveni in tržni razvoj.

(6)

Zato je treba Odločbo 2002/739/ES nadomestiti.

(7)

Okoljska merila ter povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje se morajo uporabljati do štiri leta od datuma uradnega obvestila o tej odločbi.

(8)

Proizvajalcem, katerih proizvodi so pridobili znak za okolje za notranje barve in lake pred 18. avgustom 2008 ali ki so do tega datuma zaprosili za podelitev tega znaka, je treba odobriti prehodno obdobje, da bodo imeli dovolj časa, da prilagodijo svoje proizvode, tako da bodo skladni s spremenjenimi merili in zahtevami. Zaradi pravne varnosti je treba proizvajalcem do 28. februarja 2009 dovoliti, da predložijo vloge na podlagi meril iz Odločbe 2002/739/ES ali na podlagi meril iz te odločbe. Po tem datumu se uporabljajo samo merila iz te odločbe.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Skupina proizvodov „notranje barve in laki“ zajema notranje dekorativne barve in lake, barve za les in sorodne proizvode iz odstavka 2, ki so namenjeni neprofesionalnim in profesionalnim uporabnikom, razviti pa so bili predvsem za notranjo uporabo in so bili kot taki tudi trženi.

Skupina proizvodov med drugim vključuje talne premaze in talne barve, proizvode, ki so jih na zahtevo amaterskih ali profesionalnih notranjih oblikovalcev distributerji niansirali, sisteme za niansiranje, tekoče dekorativne barve ali barve v obliki paste, ki jih je proizvajalec vnaprej pripravil, niansiral ali pripravil, da bi ustrezale potrebam potrošnikov, vključno s temeljnimi in osnovnimi premazi takih sistemov proizvodov.

2.   „Barva“ pomeni pigmentiran premazni material v obliki tekočine, paste ali prahu, ki ob nanosu na podlago tvori neprozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

„Lak“ pomeni prozoren premazni material, ki ob nanosu na podlago tvori trden prozoren film z zaščitnimi, dekorativnimi ali posebnimi tehničnimi lastnostmi.

„Dekorativne barve in laki“ pomenijo barve in lake, ki se uporabljajo za barvanje in zaščito stavb, njihove opreme in napeljave. Nanašajo se na kraju samem. Čeprav je njihova glavna funkcija dekorativna, imajo tudi zaščitno vlogo.

„Barve za les“ (lazure) pomenijo premaze, ki tvorijo prozoren ali polprozoren film za dekoracijo in zaščito lesa pred preperevanjem, kar omogoča lažje vzdrževanje.

„Sistemi za niansiranje“ so načini priprave barvnih premazov z mešanjem „osnove“ in barve.

3.   V to skupino proizvodov ne spadajo:

(a)

antikorozijski premazi;

(b)

premazi proti preraščanju;

(c)

proizvodi za zaščito lesa;

(d)

premazi za posebno industrijsko in profesionalno uporabo, vključno z visoko odpornimi premazi;

(e)

fasadni premazi;

(f)

vsi proizvodi, ki so namenjeni predvsem za zunanjo uporabo in so kot taki tudi trženi.

Člen 2

1.   Za podelitev znaka Skupnosti za okolje v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 in v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena morajo barve in laki spadati v skupino proizvodov „notranje barve in laki“, kot je opredeljena v členu 1, in morajo izpolnjevati okoljska merila, navedena v Prilogi k tej odločbi.

2.   Dvokomponentni premazi za določene končne uporabe morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

vsaka od obeh komponent premaza mora biti skladna z okoljskimi merili iz Priloge (razen merila za hlapne organske snovi);

(b)

priložiti jim je treba informacije, ki pojasnjujejo, da se posameznih komponent ne sme uporabljati ločeno ali mešano z drugimi proizvodi;

(c)

končni proizvod, pripravljen za uporabo, mora prav tako izpolnjevati okoljska merila, vključno z merilom za hlapne organske snovi.

3.   Premazi, ki se uporabljajo za notranjo in zunanjo uporabo, morajo biti skladni z merili iz te odločbe za notranje barve in lake ter z merili iz Odločbe Komisije 2009/543/ES (3) za notranje barve in lake.

Člen 3

Okoljska merila za skupino proizvodov „notranje barve in laki“ ter s tem povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do štiri leta od datuma začetka veljavnosti te odločbe.

Člen 4

Za upravne namene se skupini proizvodov „notranje barve in laki“ dodeli kodna številka „07“.

Člen 5

Odločba 2002/739/ES se razveljavi.

Člen 6

1.   Znaki Skupnosti za okolje, podeljeni pred 18. avgustom 2008 proizvodom, ki spadajo v skupino proizvodov „notranje barve in laki“, se lahko uporabljajo do 28. februarja 2009.

2.   Proizvodom, ki spadajo v skupino „notranje barve in laki“ in za katere so bile vloge predložene pred 18. avgustom 2008, se dodeli znak za okolje pod pogoji iz Odločbe 2002/739/ES. V tem primeru se lahko znak za okolje uporablja do 28. februarja 2009.

3.   Vloge za dodelitev znaka za okolje proizvodom, ki spadajo v skupino „notranje barve in laki“, ki so bile predložene po 18. avgustu 2008 in pred 1. marcem 2009, se lahko pripravijo v skladu z merili iz Odločbe 2002/739/ES ali z merili iz te odločbe.

Če je vloga pripravljena v skladu z merili iz Odločbe 2002/739/ES, se lahko znak za okolje uporablja do 28. februarja 2009.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. avgusta 2008

Za Komisijo

Olli REHN

Član Komisije


(1)  UL L 237, 21.9.2000, str. 1.

(2)  UL L 236, 4.9.2002, str. 4.

(3)  Glej stran 27 tega Uradnega lista.


PRILOGA

A.   OKVIR

Cilji meril

Namen teh meril je predvsem:

učinkovita raba proizvoda in zmanjšanje količine odpadkov,

zmanjšanje okoljskih in drugih tveganj (na primer troposferskega ozona) z zmanjšanjem emisij topil,

zmanjšati izpust toksičnih in drugih onesnažujočih snovi v vodo. Merila so določena po ravneh, ki spodbujajo označevanje notranjih barv in lakov z manjšim vplivom na okolje.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

Pri vsakem merilu so navedene posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje.

Če mora vlagatelj predložiti izjave, dokumentacijo, analize, preskusna poročila ali druge dokaze o izpolnjevanju meril, lahko ti izvirajo od vlagatelja in/ali njegovih dobaviteljev in/ali njihovih dobaviteljev itd.

Kjer je to primerno, se lahko poleg preskusnih metod, ki so navedene za vsako merilo, uporabijo tudi druge, če jih pristojni organ, ki ocenjuje vlogo, odobri za enakovredne.

Kjer je to primerno, lahko pristojni organi zahtevajo dokazno dokumentacijo in izvedejo neodvisna preverjanja.

Pristojnim organom se priporoča, da pri ocenjevanju vlog in spremljanju skladnosti z merili upoštevajo izvajanje priznanih sistemov okoljskega ravnanja, kot sta EMAS ali EN ISO 14001 (opomba: izvajanje takih sistemov ni obvezno).

Če so v merilih navedene sestavine, to vključuje snovi in pripravke. Opredelitvi „snovi“ in „pripravki“ sta podani v Uredbi REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1)).

Pristojnemu organu je treba zagotoviti točno formulacijo proizvoda za vse dodane snovi, ki jih uporablja vlagatelj. Navesti je treba vsako snov, vključno z nečistočami, katere koncentracija presega 0,01 % (m/m), razen če je drugje v merilu navedena nižja koncentracija.

B.   OKOLJSKA MERILA

Za barvo ali lak v embalaži se uporabljajo vsa merila, razen merila 3, ki se nanaša na hlapne organske snovi. V skladu z Direktivo 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) veljajo omejitve za hlapne organske snovi za vse končne proizvode, zato se najvišjo vsebnost hlapnih organskih snovi izračuna na podlagi kakršnih koli priporočljivih dodatkov, kot so barvila in/ali razredčila. Za namene tega izračuna bodo dobavitelji surovin morali navesti podatke o vsebnosti trdih delcev, hlapnih organskih snovi in gostoti proizvoda.

Merili 1 in 2 se uporabljata samo za bele in svetle barve (vključno s končnimi, temeljnimi, osnovnimi in/ali vmesnimi premazi).

Pri sistemih za niansiranje veljata merili 1 in 2 samo za bele osnove (osnova, ki vsebuje največ TiO2). Če bela osnova ne izpolnjuje zahteve o najmanj 8 m2 na liter pri prekrivnosti 98 % v skladu z merilom 7(a), je treba merilo izpolniti po niansiranju, ko nastane standardna barva RAL 9010.

Merili 1 in 2 ne veljata za prozorne premaze.

1.   Bela barvila

Vsebnost belega barvila (belo anorgansko barvilo z lomnim količnikom, višjim od 1,8): Barve morajo imeti vsebnost belega barvila manjšo ali enako 36 g na m2 suhega filma z 98 % motnostjo. Ta zahteva ne velja za lake in barve za les.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o neuporabi ali dokumentacijo, ki dokazuje vsebnost belega barvila in razlivnost, ter natančen izračun, iz katerega je razvidna skladnost s tem merilom.

2.   Titanov dioksid

Titanov dioksid: Emisije in odpadki, nastali pri proizvodnji titan dioksidnega barvila ne smejo presegati (na podlagi referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za proizvodnjo anorganskih kemičnih snovi v velikih količinah, BREF, avgust 2007):

emisije SOx (izražene kot SO2): 252 mg na m2 suhega filma (98 % motnost),

odpadni sulfati: 18 g na m2 suhega filma (98 % motnost),

odpadni kloridi: 3,7, 6,4 in 11,9 g na m2 suhega filma (98 % motnost) za naravni rutil, sintetični rutil oziroma žlindro.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o neuporabi ali dokazno dokumentacijo, iz katere so razvidne ravni emisij in izpusti odpadkov za te parametre, vsebnost titanovega dioksida v proizvodu in razlivnost, ter natančen izračun, iz katerega je razvidna skladnost s tem merilom.

3.   Hlapne organske spojine

Vsebnost hlapnih organskih spojin ne sme presegati:

Klasifikacija proizvoda (Direktiva 2004/42/ES)

Mejne vrednosti hlapnih organskih spojin (g/l, vključno z vodo)

Notranji mat premazi (stene/stropovi) (sijaj < 25@60 °)

15

Notranji sijanji premazi (stene/stropovi) (sijaj > 25@60 °)

60

Notranje zaključne in zaščitne barve za les in kovino, vključno s temeljnimi premazi

90

Notranji zaključni laki in lesne lazure, vključno s temeljnimi in vmesnimi premazi

75

Notranje tankoslojne barve za les

75

Temeljni premazi

15

Vezivni temeljni premazi

15

Enokomponentni premazi

100

Dvokomponentni premazi z reaktivnim delovanjem za posebno končno uporabo, kot so podi

100

Dekorativni premazi

90

V tem smislu je hlapna organska spojina vsaka organska spojina, ki ima pri standardnem tlaku 101,3 kPa začetno vrelišče nižje ali enako 250 °C, kot je določeno v Direktivi 2004/42/ES. Za določitev mejnih vrednosti hlapnih organskih spojin se uporabljajo podkategorije za barve in lake iz direktive. Tukaj so navedene samo kategorije za notranje premaze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila. Na vseh proizvodih označi vsebnost hlapnih organskih spojin.

4.   Hlapni aromatski ogljikovodiki

Hlapni aromatski ogljikovodiki se proizvodu ne dodajajo neposredno pred ali po potrebi med niansiranjem, vendar se lahko sestavine, ki vsebujejo hlapne aromatske ogljikovodike, dodajajo v takšnem obsegu, da vsebnost hlapnih aromatskih ogljikovodikov v končnem proizvodu ne presega 0,1 % (m/m).

V tem smislu pomeni hlapni aromatski ogljikovodik vsako organsko spojino, kakor je opredeljena v Direktivi 2004/42/ES, ki ima pri standardnem tlaku 101,3 kPa začetno vrelišče nižje ali enako 250 °C in ki ima v svoji razviti strukturni formuli vsaj eno aromatsko jedro.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila, v kateri navede, da so bili hlapni aromatski ogljikovodiki dodani izključno v tovarniških sestavinah, in po potrebi izjave dobaviteljev o sestavinah, ki potrjujejo vsebnost hlapnih aromatskih ogljikovodikov.

5.   Težke kovine

Naslednje težke kovine ali njihove sestavine se ne smejo uporabljati kot sestavine v proizvodu ali za niansiranje (kjer je to primerno; kot sestavina ali del katerega koli uporabljenega pripravka): kadmij, svinec, krom VI, živo srebro, arzen, barij (razen barijevega sulfata), selen, antimon.

Prav tako se kot sestavina ne sme uporabljati kobalt, z izjemo kobaltnih soli, ki se uporabljajo kot sikativi v alkidnih barvah. Te se lahko uporabljajo v koncentraciji, ki ne presega 0,05 % (m/m) končnega proizvoda, merjeno kot kobaltova kovina. Kobalt in pigmenti so prav tako izvzeti iz te zahteve.

Sestavine lahko vsebujejo do 0,01 % (m/m) sledi teh kovin, ki izhajajo iz nečistoč surovin.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom in izjave dobaviteljev surovin (kjer je to primerno).

6.   Nevarne snovi

(a)

Proizvod: Proizvod pred ali po potrebi po niansiranju ne sme biti opredeljen kot zelo strupen, strupen, nevaren okolju, rakotvoren, strupen za razmnoževanje, škodljiv, koroziven, mutagen ali dražljiv (samo, če to povzročajo snovi, označene z R43) v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z varnostnim listom, ki ustreza zahtevam iz Priloge II k Uredbi REACH.

(b)

Sestavine (zelo strupene, strupene, rakotvorne, mutagene, strupene za razmnoževanje): Uporabiti se ne sme nobena sestavina, vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki v času vloge izpolnjuje merila za razvrstitev katerega koli opozorilnega stavka (ali kombinacije teh stavkov):

R23 (strupeno pri vdihavanju),

R24 (strupeno v stiku s kožo),

R25 (strupeno pri zaužitju),

R26 (zelo strupeno pri vdihavanju),

R27 (zelo strupeno v stiku s kožo),

R28 (zelo strupeno pri zaužitju),

R33 (nevarno zaradi kopičenja v organizmu),

R39 (nevarnost zelo resnih trajnih učinkov),

R40 (omejeno dokazan rakotvorni učinek),

R42 (vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost),

R45 (lahko povzroči raka),

R46 (lahko povzroči dedne genetske okvare),

R48 (nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti),

R49 (pri vdihavanju lahko povzroči raka),

R60 (lahko škoduje plodnosti),

R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku),

R62 (možna nevarnost oslabitve plodnosti),

R63 (možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku),

R68 (možna nevarnost trajnih učinkov),

kot so določeni v Direktivi Sveta 67/548/EGS (4) ali Direktivi 1999/45/ES. Aktivne sestavine v formuli, ki se uporabljajo kot konzervansi in ki jim je dodeljen kateri koli izmed opozorilnih stavkov R23, R24, R25, R26, R27, R28, R39, R40 ali R48 (ali kombinacije teh stavkov), lahko dosežejo do 0,1 % (m/m) skupne sestave barve.

Namesto tega se lahko upošteva svetovno poenoteni sistem razvrščanja (GHS) (5). V tem primeru se ne smejo uporabljati sestavine, vključno s tistimi za niansiranje (če je primerno), razvrščene v naslednje kategorije (ali njihove kombinacije):

akutna strupenost (pri zaužitju) – kategorija I, II, III,

akutna strupenost (v stiku s kožo) – kategorija I, II, III,

akutna strupenost (pri vdihavanju) – kategorija I, II, III,

preobčutljivost dihal – kategorija I,

mutagene snovi – kategorija I, II,

rakotvorne snovi – kategorija I, II,

snovi, strupene za razmnoževanje – kategorija I, II,

strupenost za posamezne organe (enkratna izpostavljenost) – kategorija I, II,

strupenost za posamezne organe (ponavljajoča se izpostavljenost) – kategorija I, II,

kakor je določeno v ST/SG/AC.10/30 (6) in spremenjeno v ST/SG/AC.10/34/Add.3 o svetovno poenotenem sistemu razvrščanja in označevanja kemikalij. Aktivne sestavine v formuli, ki so uporabljene kot konzervansi in ki jim je dodeljena katera koli kategorija GHS, lahko dosežejo do 0,1 % (m/m) skupne sestave barve:

akutna strupenost (pri zaužitju, v stiku s kožo, pri vdihavanju) – I, II, III (samo pri zaužitju in v stiku s kožo),

strupenost za posamezne organe (enkratna in/ali ponavljajoča se izpostavljenost) – I, II (ali kombinacije),

rakotvornost, kategorija II.

Metiletil ketoksim se lahko uporablja v alkidnih barvah do meje 0,3 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj z varnostnim listom, ki ustreza zahtevam Priloge II k Uredbi REACH.

(c)

Sestavine (nevarne okolju): Nobena sestavina, vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki v času vloge izpolnjuje merila za razvrstitev katerega koli opozorilnega stavka (ali kombinacije več stavkov), ne sme presegati 2 % (m/m):

N R50 (zelo strupeno za vodne organizme),

N R50/53 (zelo strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

N R51/53 (strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

N R52/53 (škodljivo za vodne organizme, lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

R51 (strupeno za vodne organizme),

R52 (škodljivo za vodne organizme),

R53 (lahko povzroči dolgoročne škodljive učinke v vodnem okolju),

kot je določeno v Direktivi 67/548/EGS ali Direktivi 1999/45/ES.

Namesto tega se lahko upošteva svetovno poenoteni sistem razvrščanja (GHS) (7). V tem primeru nobena sestavina, vključno s tistimi za niansiranje (če je to primerno), ki že ima dodeljeno ali se ji lahko v času vloge dodeli katera koli izmed naslednjih opredelitev, ne sme presegati 2 % (m/m):

kategorije strupenosti za vodno okolje (in kombinacije):

akutna I, II, III,

kronična I, II, III, IV,

kakor je določeno v ST/SG/AC.10/30 in spremenjeno v ST/SG/AC.10/34/Add.3 o svetovno poenotenem sistemu razvrščanja in označevanja kemikalij.

Vsota vseh sestavin, ki že imajo dodeljen ali se jim lahko v času vloge dodeli kateri koli od teh opozorilnih stavkov (ali kombinacija teh stavkov) ali katera koli razvrstitev GHS, v nobenem primeru ne sme preseči 4 % (m/m).

Ta zahteva ne velja za amoniak ali amonijev alkil.

Ta zahteva ne vpliva na obveznost izpolnjevanja zahteve, določene v merilu 6(a) zgoraj.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi izjavo o skladnosti s tem merilom, skupaj s seznamom sestavin in varnostnimi listi za vsako sestavino v skladu z zahtevami Priloge II k Uredbi REACH.

(d)

Alkilfenoletoksilati (APEO): Alkilfenoletoksilati se ne smejo uporabljati v proizvodu pred ali po niansiranju (če je primerno).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(e)

Izotiazolinonove spojine: Vsebnost izotiazolinonovih spojin v proizvodu pred ali po niansiranju ne sme presegati 0,05 % (m/m) (če je primerno). Prav tako vsebnost zmesi 5-kloro-2-metil-2H-izotiazol-3-ena (ES št. 247-500-7) in 2-metil-2H-izotiazol-3-ena (ES št. 220-239-6) (3:1) ne sme presegati 0,0015 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila, skupaj s postopki informiranja (če so uporabljeni).

(f)

V proizvodu niso dovoljeni perfluorirani alkilni sulfonati (PFAS), perfluorirane karboksilne kisline (PFCA), vključno s perflourooktansko kislino (PFOA), in z njimi sorodne snovi, navedene v začasnih seznamih OECD za PFOS, PFAS, PFOA, PFCA, povezane sestavine in kemikalije, ki se lahko razgradijo v PFCA (kot so bili spremenjeni leta 2007). Seznam OECD je naveden v prilogi k temu dokumentu o merilih.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(g)

Formaldehid: Prostih formaldehidov se ne sme dodajati. Donorji formaldehida se lahko dodajo samo v takih količinah, ki zagotavljajo, da skupna vsebnost prostega formaldehida po niansiranju (če je potrebno) ne presega 0,001 % (m/m).

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila. Poleg tega mora predložiti rezultate preizkusov, ki so jih opravili dobavitelji surovin v skladu z metodo VdL-RL 03 (VdL smernica 03) „Koncentracija formaldehida v embalažni posodi določena z metodo acetilaceton“, in izračune, ki podatke iz teh preizkusov povezujejo s končnim proizvodom, s čimer dokažejo, da končna najvišja možna koncentracija formaldehida, ki ga sprostijo snovi, ni višja od 0,001 % (m/m). Vsebnost formaldehida, ki ga sprostijo donorji formaldehida, se lahko meri tudi v končnem proizvodu z uporabo standardnega postopka, ki temelji na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti.

(h)

Halogenirana organska topila: Ne glede na merila 6(a), 6(b) in 6(c) se lahko v proizvodu pred niansiranjem ali med njim (če je primerno) uporabijo samo halogenirane spojine, ki so bile v času vloge ocenjene in niso bile razvrščene z opozorilnimi stavki: R26/27, R45, R48/20/22, R50, R51, R52, R53, R50/53, R51/53, R52/53 in R59 v skladu z direktivama 67/548/EGS in 1999/45/ES.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

(i)

Ftalati: Ne glede na merila 6(a), 6(b) in 6(c) se lahko v proizvodu pred niansiranjem ali med njim (če je primerno) uporabijo samo ftalati, ki so bili v času vloge ocenjeni in niso bili razvrščeni z opozorilnimi stavki (ali njihovimi kombinacijami): R60, R61, R62, R50, R51, R52, R53, R50/53, R51/53 in R52/53 v skladu z Direktivo 67/548/EGS in njenimi spremembami. Poleg tega DNOP (di-n-oktil ftalat), DINP (di-isononil ftalat), DIDP (di-isodekil ftalat) v proizvodu niso dovoljeni.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izjavo o izpolnjevanju tega merila.

7.   Primernost za uporabo

(a)

Razlivnost: Bele in svetle barve (vključno s končnimi, temeljnimi, osnovnimi in/ali vmesnimi premazi) morajo imeti razlivnost (pri prekrivnosti 98 %) najmanj 8 m2 na liter proizvoda.

Pri sistemih za niansiranje velja to merilo samo za belo osnovo (osnova, ki vsebuje največ TiO2). Če bela osnova ne izpolnjuje zahteve po najmanj 8 m2 na liter pri prekrivnosti 98 %, je treba merilo izpolniti po niansiranju bele osnove, ko nastane standardna barva RAL 9010. Za vse ostale osnove, ki se uporabljajo za niansirane proizvode – osnove, ki praviloma vsebujejo manj TiO2 in ne izpolnjujejo zahteve po najmanj 8 m2 na liter proizvoda pri prekrivnosti 98 % – merilo ne velja. Pri barvah, ki so del sistema za niansiranje, morajo vlagatelji končnemu uporabniku na embalaži proizvoda in/ali na prodajnih mestih priporočiti, kateri odtenek ali temeljni/osnovni premaz (z znakom Skupnosti za okolje, če je možno) naj uporabijo za podlago pred nanosom temnejšega odtenka.

Temeljni premazi s specifičnimi lastnostmi zapiranja por, lastnostmi prodiranja in vezivnimi lastnostmi ter temeljni premazi s posebnimi lastnostmi oprijemljivosti za aluminij in pocinkane površine morajo imeti razlivnost (pri prekrivnosti 98 %) najmanj 6 m2 na liter proizvoda.

Debeli dekorativni premazi (barve, ki so narejene posebej za tridimenzionalni dekorativni učinek in je zato za njih značilna zelo debela plast) morajo imeti razlivnost 1 m2 na kg proizvoda.

Ta zahteva ne velja za lake, barve za les, talne premaze, talne barve, osnovne premaze, temeljne premaze za povečanje oprijemljivosti ali katere koli druge prozorne premaze.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročilo o preskusu z uporabo metode ISO 6504/1 (Barve in laki – določanje moči pokrivanja – 1. del: metoda Kubelka-Munk za bele in svetle barve) ali 6504/3 (3. del: ugotavljanje kontrastnega razmerja med pastelnimi niansami pri nespremenjeni razlivnosti), ali (za barve s tridimenzionalnim dekorativnim učinkom, za katere je značilna zelo debela plast) metode NF T 30073 (ali enakovredne). Za osnove za niansirane proizvode, ki niso ocenjeni v skladu z zgoraj navedenimi zahtevami, vlagatelj predloži dokaz, kako bo končnemu uporabniku priporočil, da pred uporabo proizvoda uporabi temeljni premaz in/ali siv (ali v drugem ustreznem odtenku) osnovni premaz.

(b)

Odpornost na mokro čiščenje: Zidne barve (skladno z EN 13300), za katere je navedeno (na proizvodu ali pri tržnem gradivu), da so pralne, odporne na mokro čiščenje in drgnjenje v skladu z EN 13300 in EN ISO 11998, razreda 2 ali več (ne presega 20 mikronov po 200 ciklih).

Zaradi velikega števila možnih barv za niansiranje je to merilo omejeno samo na preskušanje osnove za niansiranje.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročilo o preskusu v skladu z EN 13300 z uporabo metode EN ISO 11998 (preskus sposobnosti čiščenja in odpornosti proti drgnjenju) ter dokaze (na embalaži proizvoda ali v tržnem materialu), da je končni uporabnik obveščen, da proizvod v primeru barv za stropove ni bil preizkušen na odpornost proti drgnjenju.

(c)

Odpornost na vodo: Laki, talni premazi in talne barve morajo biti odporni na vodo, kot določa ISO 2812-3, tako da po 24 urah izpostavljenosti in po 16 urah sušenja ni sprememb v sijaju ali barvi

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročilo o preskusu z uporabo metode ISO 2812-3 (Barve in laki – določanje odpornosti proti tekočinam – 3. del: Metoda z uporabo vpojnega sredstva).

(d)

Oprijem: Talni premazi, talne barve in osnovni talni premazi ter osnovni premazi za kovino in les morajo pri preskusu oprijema v skladu z EN 2409 doseči rezultat vsaj 2. Pigmentirani betonski temeljni premazi morajo biti pri preskusu oprijemljivosti EN 24624 (ISO 4624) pozitivno ocenjeni, če je kohezivna moč podlage manjša od moči oprijema barve, sicer pa mora oprijem barve presegati vrednost 1,5 Mpa, ki zadošča za pozitivno oceno pri testu.

Za prozorne temeljne premaze ta zahteva ne velja.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročilo o preskusu z uporabo metode EN ISO 2409 ali metode EN 24624 (ISO 4624).

(e)

Površinska obraba: Odpornost proti obrabi talnih premazov in talnih barv ne sme biti večja od 70 mg izgube teže po 1 000 preskusnih ciklih z obremenitvijo 1 000 g in kolesom CS10 v skladu z EN ISO 7784-2:2006.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi poročilo o preskusu o skladnosti s tem merilom z uporabo metode EN ISO 7784-2:2006.

8.   Informacije za potrošnike

Naslednje informacije morajo biti vidne na embalaži ali k njej priložene:

uporaba, podlaga in pogoji uporabe, za katere je proizvod namenjen. To vključuje priporočila glede pripravljalnega dela itd., kot na primer pravilne priprave podlage, priporočila glede notranje uporabe (kjer je to primerno) ali temperature,

priporočila za čiščenje orodij in primerno ravnanje z odpadki (z namenom omejiti onesnaževanje vode). Ta priporočila se prilagodijo vrsti proizvoda in področju uporabe ter, če je potrebno, vključujejo tudi piktograme,

priporočila glede pogojev shranjevanja proizvoda po odprtju (zaradi zmanjšanja količine trdnih odpadkov), vključno z varnostnimi navodili, če je primerno,

za temnejše premaze, za katere ne velja merilo 7(a), priporočilo glede uporabe pravega temeljnega premaza ali temeljne barve (z znakom Skupnosti za okolje, če je mogoče),

za debele dekorativne premaze besedilo, ki navaja, da so te barve narejene posebej za tridimenzionalni dekorativni učinek,

besedilo, ki navaja, da neporabljena barva zahteva posebno obravnavo pri varnem odstranjevanju in da se je ne sme vreči v smeti skupaj z gospodinjskimi odpadki. Nasvet glede odstranjevanja in zbiranja je treba poiskati pri lokalnih organih,

priporočila o preventivnih zaščitnih ukrepih za pleskarja. Na embalaži mora biti navedeno naslednje besedilo (ali enakovredno besedilo) ali pa ji ga je treba priložiti:

„Več informacij o tem, zakaj je bil temu proizvodu podeljen znak za okolje, najdete na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/ecolabel“.

Ocenjevanje in preverjanje: Po potrebi se ob predložitvi vloge zagotovi vzorec embalaže proizvoda, skupaj s pripadajočo izjavo o skladnosti s tem merilom.

9.   Informacije, prikazane na znaku za okolje

Okence 2 znaka za okolje mora vsebovati naslednje besedilo:

visok učinek pri notranji uporabi,

manjša količina nevarnih snovi,

majhna vsebnost topila.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj zagotovi vzorec embalaže proizvoda z oznako, skupaj z izjavo o skladnosti s tem merilom.


(1)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 143, 30.4.2004, str. 87.

(3)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(4)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(5)  Evropska komisija je 27. junija 2007 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi in spremembi Direktive 67/548/EGS in Uredbe (ES) št. 1907/2006 (COM(2007) 355 konč.). Za nadaljnje informacije v zvezi s prekrivanjem obstoječega sistema z GHS glej Prilogo VII izdaje III sprejetega predloga: http://ec.europa.eu/enterprise/reach/docs/ghs/ghs_prop_vol_iii_en.pdf.

(6)  Odbor strokovnjakov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga ter za svetovno poenoteni sistem razvrščanja in označevanja kemikalij: http://www.unece.org/trans/main/dgdb/dgcomm/ac10rep.html.

(7)  Glej opombo 5.


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/49


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 7. julija 2009

o določitvi letne razdelitve zneska iz člena 69(2a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja po državah članicah in o spremembi Odločbe Komisije 2006/636/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5307)

(2009/545/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 69(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi uvedbe novih pravil modulacije iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) je bil Sklep Komisije 2006/410/ES (3) nadomeščen s Sklepom Komisije 2009/379/ES z dne 11. maja 2009 o določitvi zneskov, ki bodo na voljo EKSRP v skladu z uredbami Sveta (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 378/2007, (ES) št. 479/2008 in (ES) št. 73/2009, ter zneskov, ki bodo na voljo za odhodke EKJS (4).

(2)

Zaradi povečanja skupnih zneskov odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za 600 milijonov EUR za leto 2009 in 420 milijonov EUR za leto 2010, določenega v sporazumu o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, je bil Sklep Sveta 2006/493/ES (5) spremenjen s Sklepom Sveta 2009/434/ES (6). Da se zagotovi doslednost, se ti zneski po državah članicah razdelijo po veljavnih merilih za razdelitev.

(3)

V skladu s sprejetjem sklepov 2009/379/ES in 2009/434/ES je treba prilagoditi zneske, ki jih ima na voljo EKSRP, in jih dodati letnim razdelitvam zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja.

(4)

Odločbo Komisije 2006/636/ES z dne 12. septembra 2006 o določitvi letne razdelitve zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja po državah članicah za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 (7) je treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V Prilogi I k tej odločbi je znesek iz člena 69(2a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 razdeljen po letih in državah članicah.

Člen 2

Priloga k Odločbi 2006/636/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej odločbi.

Člen 3

Ta odločba se uporablja od proračunskega leta 2009 dalje.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 7. julija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(2)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(3)  UL L 163, 15.6.2006, str. 10.

(4)  UL L 117, 12.5.2009, str. 10.

(5)  UL L 195, 15.7.2006, str. 22.

(6)  UL L 144, 9.6.2009, str. 25.

(7)  UL L 261, 22.9.2006, str. 32.


PRILOGA I

Razdelitev zneska iz člena 69(2a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 po državah članicah:

(Trenutne cene v EUR)

 

2009

2010

Belgija

2 220 000

1 554 000

Bolgarija

19 500 000

13 650 000

Češka

21 000 000

14 700 000

Danska

1 740 000

1 218 000

Nemčija

50 340 000

35 238 000

Estonija

5 340 000

3 738 000

Irska

15 780 000

11 046 000

Grčija

24 720 000

17 304 000

Španija

44 880 000

31 416 000

Francija

35 520 000

24 864 000

Italija

56 520 000

39 564 000

Ciper

1 200 000

840 000

Latvija

7 800 000

5 460 000

Litva

13 020 000

9 114 000

Luksemburg

600 000

420 000

Madžarska

28 440 000

19 908 000

Malta

600 000

420 000

Nizozemska

2 280 000

1 596 000

Avstrija

27 180 000

19 026 000

Poljska

98 700 000

69 090 000

Portugalska

26 940 000

18 858 000

Romunija

59 820 000

41 874 000

Slovenija

6 780 000

4 746 000

Slovaška

14 700 000

10 290 000

Finska

14 580 000

10 206 000

Švedska

12 420 000

8 694 000

Združeno kraljestvo

7 380 000

5 166 000

Skupaj

600 000 000

420 000 000


PRILOGA II

„PRILOGA

Razdelitev zneska podpore Skupnosti za razvoj podeželja po državah članicah (2007–2013)

(Trenutne cene v EUR)

 

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2007–2013 skupaj

Od tega minimalno za upravičene regije iz konvergenčnega cilja (skupaj)

Belgija

63 991 299

63 957 784

62 458 083

70 637 509

73 167 519

75 495 480

77 776 632

487 484 306

40 744 223

Bolgarija (1)

244 055 793

337 144 772

456 843 751

412 748 664

398 058 913

397 696 922

395 699 781

2 642 248 596

692 192 783

Češka

396 623 321

392 638 892

409 036 387

415 632 774

406 640 636

412 672 094

424 262 250

2 857 506 354

1 635 417 906

Danska

62 592 573

66 344 571

67 411 254

85 052 762

91 231 467

98 797 618

106 488 551

577 918 796

0

Nemčija

1 184 995 564

1 186 941 705

1 202 865 574

1 311 256 553

1 322 959 200

1 355 761 509

1 387 114 950

8 951 895 055

3 174 037 771

Estonija

95 608 462

95 569 377

101 036 594

104 667 353

104 639 066

108 913 401

113 302 602

723 736 855

387 221 654

Irska

373 683 516

355 014 220

346 851 422

363 518 252

351 698 528

352 271 063

351 503 589

2 494 540 590

0

Grčija

461 376 206

463 470 078

482 113 090

492 922 509

665 568 186

669 030 398

671 747 957

3 906 228 424

1 905 697 195

Španija

286 654 092

1 277 647 305

1 320 830 901

1 400 090 047

1 227 613 000

1 255 978 191

1 284 264 263

8 053 077 799

3 178 127 204

Francija

931 041 833

942 359 146

947 341 939

1 091 752 155

1 169 090 147

1 223 917 557

1 278 994 332

7 584 497 109

568 263 981

Italija

1 142 143 461

1 135 428 298

1 183 870 921

1 256 577 236

1 403 606 589

1 422 949 382

1 441 205 996

8 985 781 883

3 341 091 825

Ciper

26 704 860

24 772 842

23 949 762

23 911 507

22 402 714

21 783 947

21 037 942

164 563 574

0

Latvija

152 867 493

147 768 241

150 342 483

153 226 381

148 781 700

150 188 774

151 198 432

1 054 373 504

327 682 815

Litva

260 974 835

248 836 020

249 948 998

253 855 536

248 002 433

250 278 098

253 898 173

1 765 794 093

679 189 192

Luksemburg

14 421 997

13 661 411

13 255 487

13 838 190

13 287 289

13 281 368

13 212 084

94 957 826

0

Madžarska

570 811 818

537 525 661

527 075 432

529 160 494

547 603 625

563 304 619

584 609 743

3 860 091 392

2 496 094 593

Malta

12 434 359

11 527 788

11 256 597

10 964 212

10 347 884

10 459 190

10 663 325

77 653 355

18 077 067

Nizozemska

70 536 869

72 638 338

73 671 337

87 111 293

90 406 648

96 082 449

102 750 233

593 197 167

0

Avstrija

628 154 610

594 709 669

580 732 057

586 983 505

556 070 574

545 968 629

532 956 948

4 025 575 992

31 938 190

Poljska

1 989 717 841

1 932 933 351

1 971 439 817

1 935 872 838

1 860 573 543

1 857 244 519

1 851 146 247

13 398 928 156

6 997 976 121

Portugalska

560 524 173

562 491 944

584 180 154

625 419 895

611 642 601

611 692 105

610 872 156

4 166 823 028

2 180 735 857

Romunija (2)

0

1 146 687 683

1 502 691 530

1 401 644 651

1 357 854 634

1 359 146 997

1 356 173 250

8 124 198 745

1 995 991 720

Slovenija

149 549 387

139 868 094

136 508 049

134 100 946

124 076 091

118 858 866

113 031 296

915 992 729

287 815 759

Slovaška

303 163 265

286 531 906

282 749 256

266 600 239

263 028 387

275 025 447

319 809 578

1 996 908 078

1 106 011 592

Finska

335 121 543

316 143 440

308 265 407

313 973 134

298 490 092

294 408 238

288 617 053

2 155 018 907

0

Švedska

292 133 703

277 225 207

270 816 031

280 491 463

269 775 513

268 860 755

266 759 282

1 926 061 954

0

Združeno kraljestvo

263 996 373

645 001 582

706 122 271

746 326 084

748 994 332

752 455 626

749 224 152

4 612 120 420

188 337 515

Skupaj

10 873 879 246

13 274 839 325

13 973 664 584

14 368 336 182

14 385 611 311

14 562 523 242

14 758 320 797

96 197 174 687

31 232 644 963


(1)  Za leto 2007 sredstva Jamstvenega oddelka EKUJS znašajo 193 715 561 EUR, za leto 2008 znašajo 263 453 163 EUR, za leto 2009 pa 337 004 104 EUR.

(2)  Za leto 2007 sredstva Jamstvenega oddelka EKUJS znašajo 610 786 223 EUR, za leto 2008 znašajo 831 389 081 EUR, za leto 2009 pa 1 058 369 098 EUR.“


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/53


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. julija 2009

o izvzetju iskanja in izkoriščanja nafte in plina na Nizozemskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5381)

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/546/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) ter zlasti člena 30(5) in (6) direktive,

ob upoštevanju zahtevka, ki ga je 26. februarja 2009 po elektronski pošti predložilo podjetje Nederlandse Aardolie Maatschappij B.V. (v nadaljnjem besedilu: NAM),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

V skladu z odločbo Komisije 93/676/EGS (2) so lahko pogodbene stranke, ki so se na Nizozemskem ukvarjale z iskanjem ali izkoriščanjem nafte ali plina, namesto običajnih predpisov, določenih v takrat veljavni direktivi, uporabljale nadomestni režim. Nadomestni režim je določal statistične obveznosti ter obveznost o spoštovanju nediskriminatornih načel in načel konkurenčne oddaje javnih naročil na področju dobave, gradbenih del in storitev, zlasti za informacije o nameravanih javnih naročilih, ki jih naročnik zagotovi gospodarskim subjektom. Nadaljnja veljavnost navedene odločbe je bila ne glede na določbe člena 30 direktive 2004/17/ES podaljšana s členom 27 navedene direktive.

(2)

26. februarja 2009 je NAM Komisiji po elektronski pošti poslal zahtevo v skladu s členom 30(5) direktive 2004/17/ES. V skladu s prvim pododstavkom člena 30(5) je Komisija 5. marca 2009 z dopisom o tem obvestila nizozemske organe, ti pa so nanj odgovorili z elektronsko pošto 26. marca 2009. Komisija je v elektronski pošti z dne 9. marca 2009 zahtevala dodatne informacije, ki jih je NAM predložil po elektronski pošti 23. marca 2009.

(3)

Zahtevek, ki ga je predložil NAM, se nanaša na iskanje ter izkoriščanje nafte in plina na Nizozemskem. V skladu s predhodnimi odločbami Komisije o združevanju podjetij (3) so bile v zahtevku opisane tri različne dejavnosti, s katerimi se ukvarja NAM, in sicer:

a)

iskanje nafte in zemeljskega plina,

b)

proizvodnja nafte in

c)

proizvodnja zemeljskega plina.

V skladu z zgoraj navedenimi odločbami Komisije pomeni „proizvodnja“ za namene te odločbe tudi „razvoj“, tj. vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prihodnjo proizvodnjo (naftnih platform, naftovodov, naftnih terminalov itn.).

II.   PRAVNI OKVIR

(4)

Člen 30 direktive 2004/17/ES določa, da se za naročila, ki naj bi omogočila opravljanje ene od dejavnosti, za katere se uporablja direktiva 2004/17/ES, ta ne uporablja, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, na trgih z neomejenim dostopom neposredno izpostavljena konkurenci. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. Šteje se, da je dostop neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela.

(5)

Ker Nizozemska izvaja in uporablja Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (4), se v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) direktive 2004/17/ES šteje, da je dostop do trga neomejen. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno odločilno samo po sebi.

(6)

Pri trgih, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih udeležencev. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Ker so pogoji pri dejavnostih, na katere se nanaša ta direktiva, različni, je treba pri ocenjevanju konkurenčnega položaja upoštevati različne položaje na različnih trgih.

(7)

Ta odločba ne posega v uporabo predpisov o konkurenci.

III.   OCENJEVANJE

(8)

Za vse tri dejavnosti, na katere se nanaša ta zahtevek (iskanje nafte in zemeljskega plina, proizvodnja nafte in proizvodnja zemeljskega plina), se je v predhodnih odločbah Komisije, navedenih v uvodni izjavi 3, štelo, da predstavljajo ločen proizvodni trg. Zato jih je treba tudi ločeno proučiti.

(9)

Glede na uveljavljeno prakso Komisije (5) se iskanje nafte in zemeljskega plina šteje za en proizvodni trg, ker na začetku samega iskanja ni mogoče ugotoviti, ali se bosta našla nafta ali zemeljski plin. Komisija je v svoji dolgoletni praksi tudi potrdila, da ima navedeni trg svetovne geografske razsežnosti.

(10)

Za izračunavanje tržnih deležev podjetij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, obstajajo trije načini: kapitalske naložbe, dokazane rezerve in načrtovana proizvodnja. Nekajkrat je bilo tudi proučeno, ali naj se pri ocenjevanju tržnih deležev podjetij na trgu iskanja kot parameter uporabljajo kapitalske naložbe (6). Ta metoda se je izkazala za neprimerno zaradi velikih razlik med zahtevanimi ravnmi naložb, ki so potrebne v različnih geografskih območjih. Tako so za raziskovanje nafte in olja v Severnem morju potrebne večje naložbe kot npr. na Bližnjem vzhodu. Ostala dva parametra, tj. delež dokazanih rezerv in načrtovane proizvodnje (7), sta že bila uporabljena za ocenjevanje tržnih deležev gospodarskih podjetij v tem sektorju.

(11)

Po razpoložljivih podatkih (8) je bilo 31. decembra 2007 na svetu 378,6 milijard standardnih kubičnih metrov ekvivalenta nafte (v nadaljnjem besedilu: Sm3) dokazanih rezerv nafte in olja skupaj. 1. januarja 2008 so skupne rezerve nafte in plina na Nizozemskem rahlo presegle 1,426 milijard Sm3(oe) (9) oziroma nekoliko več kot 3,7 ‰. Delež NAM je pri tem še manjši. Tudi če bi izhajali iz pričakovane proizvodnje, bi bil po razpoložljivih podatkih delež NAM zanemarljiv. Tako bi lahko NAM proizvodnjo zemeljskega plina s ponovno uporabo plinskega polja v Schoonebeeku na vzhodu Nizozemske s sedanjih 0,04 milijona povečal na 0,06 milijona sodčkov dnevno, v primerjavi s svetovno proizvodnjo v višini 81,533 milijona sodčkov pa bi njegov delež znašal približno 0,7 ‰. Zaradi stopnje koncentracije na trgu proizvodnje, za katerega je razen državnih podjetij značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih podjetij, t. i. „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), kot tudi nekaterih t. i. „velikih“, se lahko sklepa, da so ti dejavniki znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(12)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije (10) sta razvoj in proizvodnja (surove) nafte ločena proizvodna trga svetovnih geografskih razsežnosti. Po razpoložljivih podatkih (11) je leta 2007 svetovna proizvodnja nafte znašala 81 533 milijonov sodčkov dnevno. Istega leta je NAM proizvedel skupno 0,04 milijonov sodčkov dnevno, kar ustreza 0,49-promilnemu tržnemu deležu. Zaradi stopnje koncentracije na trgu proizvodnje surove nafte, za katerega je razen državnih podjetij značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih podjetij, t. i. „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), ki so po razpoložljivih podatkih leta 2007 zavzeli tržne deleže v višini 3,08 %, 2,32 % in 2,96 %, kot tudi nekaterih t.i. „velikih“ (12), se lahko sklepa, da so ti dejavniki znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(13)

V eni od predhodnih odločb (13) o dobavi plina iz rafinerij končnim uporabnikom je Komisija razlikovala med zemeljskim plinom z nizko kalorično v vrednostjo (LCV) in zemeljskim plinom z visoko kalorično vrednostjo (HCV). Komisija je tudi proučila, ali se dobava tekočega zemeljskega plina (LNG) razlikuje od dobave naftovodnega zemeljskega plina (14). V eni od poznejših odločb (15), ki se prav tako nanaša na razvoj in proizvodnjo zemeljskega plina, pa Komisija ni pojasnila, ali je za namene navedene odločbe obstajal ločen trg plina z nizko kalorično vrednostjo, ločen trg plina z visoko kalorično vrednostjo in ločen trg tekočega zemeljskega plina, saj „sprejeta opredelitev ne vpliva na končno oceno“. Za namene te odločbe lahko vprašanje ostane nepojasnjeno tudi iz naslednjih razlogov:

NAM ne proizvaja tekočega zemeljskega plina,

NAM deluje samo na Nizozemskem, kjer se od 1. julija 2008 na prometnem trgu plina, t.i. Title Transfer Facility (v nadaljnjem besedilu: TTF), ne razlikuje med plinom z nizko in plinom z visoko kalorično vrednostjo. Poleg tega nizozemski nacionalni upravljalec plinskega omrežja Gas Transport Services od navedenega datuma popolnoma nadzoruje pretvorbo kakovosti). Dobaviteljem zemeljskega plina zato ni treba rezervirati zmogljivosti za pretvorbo.

(14)

Za namene te odločbe se zato lahko šteje, da gre pri zadevnem proizvodnem trgu za proizvodnjo zemeljskega plina na splošno in da se ne razlikuje med plinom z nizko in visoko kalorično vrednostjo in tekočim zemeljskim plinom. V predhodnih odločbah (16) je Komisija v geografskem smislu predpostavljala, da ta obsega evropski gospodarski prostor (EGP), verjetno pa tudi Rusijo in Alžirijo.

(15)

Po razpoložljivih podatkih (17) je skupna proizvodnja plina v EU leta 2007 znašala 191,9 milijard Sm3, v EGP pa v istem letu 281,6 milijard Sm3. NAM je leta 2007 proizvedel 50 milijard Sm3 ter tako imel 17,76-odstotni tržni delež. Leta 2007 je proizvodnja v Rusiji in Alžiriji dosegla 607,4 oziroma 83,0 milijard Sm3. Skupna proizvodnja v EGP skupaj z Rusijo in Alžirijo je znašala 972 milijard Sm3, pri čemer je NAM imel 5,14-odstotni delež. Glede na stopnjo koncentracije na trgu se za trg proizvodnje zemeljskega plina, za katerega so značilni tri super velika podjetja (BP, ExxonMobil in Shell) in ostala velika podjetja, npr. ruski Gazprom, lahko sklepa, da so ti dejavniki znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(16)

Glede na proučene dejavnike iz uvodnih izjav 3 in 15 se lahko sklepa, da je pogoj za neposredno izpostavljenost konkurenci iz člena 30(1) direktive 2004/17/ES na Nizozemskem izpolnjen pri naslednjih storitvah:

a)

iskanju nafte in zemeljskega plina,

b)

proizvodnji nafte in

c)

proizvodnji zemeljskega plina.

(17)

Ker se šteje, da je pogoj za neomejeni dostop do trga izpolnjen, se direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, ki naj bi na Nizozemskem omogočila opravljanje storitev iz točk (a) do (c) uvodne izjave 16, ali če se na Nizozemskem za opravljanje take dejavnosti organizirajo natečaji.

(18)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju od februarja do marca 2009, razvidnem iz informacij, ki sta jih predložila NAM in Kraljevina Nizozemska. Odločba se lahko spremeni, če bi bistvene spremembe pravnega ali dejanskega stanja povzročile, da pogoji za uporabo člena 30(1) direktive 2004/17/ES niso izpolnjeni –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za naročila, ki jih oddajo naročniki in ki na Nizozemskem omogočajo opravljanje naslednjih storitev:

a)

iskanje nafte in zemeljskega plina,

b)

proizvodnjo nafte in

c)

proizvodnjo zemeljskega plina.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 8. julija 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Odločba Komisije 93/676/ES z dne 10. decembra 1993, ki določa, da izkoriščanje geografskega območja za iskanje in črpanje nafte ali plina na Nizozemskem ne pomeni dejavnosti iz člena 2(2)(b)(i) direktive Sveta 90/531/EGS in da subjekti, ki opravljajo tako dejavnost, na Nizozemskem nimajo posebnih ali izključnih pravic po členu 2(3)(b) direktive, UL L 316, 17.12.1993, str. 41.

(3)  Glej zlasti odločbo Komisije 2004/284/ES z dne 29. septembra 1999 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in sporazumom EGP (zadeva št. IV/M.1383 — Exxon/Mobil) in odločbe, ki so ji sledile, npr. odločbo Komisije z dne 3. maja 2007 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva št. COMP/M.4545 - STATOIL/HYDRO) v skladu z uredbo Sveta (ES) št. 139/2004.

(4)  UL L 79, 29.3.1996, str. 30.

(5)  Glej zlasti zgoraj navedeno odločbo o Exxon/Mobil ter pred kratkim sprejeto odločbo Komisije z dne 19. novembra 2007 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva št. COMP/M.4934 - KAZMUNAIGAZ/ROMPETROL) v skladu z uredbo Sveta (ES) št. 139/2004.

(6)  Glej zlasti zgoraj navedeno odločbo o Exxon/Mobil (točki 23 – 24).

(7)  Glej zlasti zgoraj navedeno odločbo o Exxon/Mobil (točki 25 in 27).

(8)  Glej točko 5.2.1. zahtevka in tam navedene vire, zlasti priloženi BP Statistical Review of World Energy, junij 2008.

(9)  To ustreza 1 390 Sm3 nafte (= 1 390 milijonov Sm3 (oe)) in 36,6 milijonom Sm3 zemeljskega plina, kar znese skupaj 1 426 600 000 Sm3.

(10)  Glej zlasti zgoraj navedeno odločbo o Exxon/Mobil ter pred kratkim sprejeto odločbo Komisije z dne 19. novembra 2007 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva št. COMP/M.4934 - KAZMUNAIGAZ/ROMPETROL) v skladu z uredbo Sveta (ES) št. 139/2004.

(11)  Glej str. 8 BP Statistical Review of World Energy, junij 2008, ki je priložen zahtevku (v nadaljnjem besedilu: BP Statistics)

(12)  Njihovi tržni deleži so manjši od tržnih deležev super velikih.

(13)  Odločba Komisije 2007/194/ES z dne 14. novembra 2006 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (zadeva št. COMP/M.4180 – Gaz de France/Suez), UL L 88, 29.3.2007, str. 47.

(14)  Glej zlasti zgoraj navedeno odločbo o Gaz de France/Suez.

(15)  Glej točko 12 zgoraj navedene zadeve M4545.

(16)  Glej npr. odločbe, navedene v tretji uvodni izjavi.

(17)  Glej zlasti BP Statistics, str. 24.


14.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 181/57


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 10. julija 2009

o spremembi Odločbe 2000/57/ES o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5515)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/547/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti (1) ter zlasti člena 6(5) Odločbe,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2000/57/ES z dne 22. decembra 1999 o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) opredeljuje dogodke, povezane z nalezljivimi boleznimi, o katerih morajo pristojni organi javnega zdravstva držav članic poročati v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja (early warning and response system, v nadaljnjem besedilu: EWRS), ki je del mreže Skupnosti, ter splošne postopke za izmenjavo informacij o navedenih dogodkih, posvetovanje in usklajevanje ukrepov med državami članicami v povezavi s Komisijo.

(2)

Odločba 2000/57/ES poleg tega zavezuje pristojne organe javnega zdravstva vsake države članice k zbiranju in izmenjavi vseh potrebnih informacij o dogodkih, povezanih z nalezljivimi boleznimi, npr. s pomočjo nacionalnega sistema spremljanja, dela epidemiološkega spremljanja mreže Skupnosti ali katerega koli drugega sistema zbiranja v Skupnosti.

(3)

Odločba št. 2119/98/ES opredeljuje preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni kot niz ukrepov, vključno z epidemiološkimi raziskavami pristojnih organov za javno zdravje v državah članicah, da bi preprečili in ustavili širjenje nalezljivih bolezni. Ti ukrepi obsegajo dejavnosti sledenja stikov, ki jih pristojni nacionalni organ javnega zdravstva skupaj s kakršno koli pomembno informacijo o dogodkih, povezanih z nalezljivimi boleznimi, nemudoma posreduje vsem ostalim državam članicam in Komisiji. Država članica, ki namerava sprejeti ukrepe, načeloma vnaprej obvesti mrežo Skupnosti o vrsti in obsegu teh ukrepov ter se posvetuje in usklajuje navedene dejavnosti z ostalimi državami članicami v sodelovanju s Komisijo.

(4)

Odločba 2000/57/ES mora jasno izražati določbe Odločbe št. 2119/98/ES glede ukrepov, ki so jih države članice sprejele ali jih nameravajo sprejeti za preprečevanje in ustavitev širjenja nalezljivih bolezni.

(5)

Začetek veljavnosti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005) poleg tega zavezuje mednarodno skupnost k zagotavljanju javnozdravstvenega odziva na mednarodno širjenje bolezni na načine, ki so sorazmerni s tveganjem za javno zdravje in omejeni nanj ter se izogibajo nepotrebnemu poseganju v mednarodni promet in trgovino.

(6)

Če pride do dogodka, povezanega z nalezljivo boleznijo, z možno razsežnostjo na ravni EU, ki zahteva ukrepe za sledenje stikov, države članice za določitev okuženih oseb in možnih ogroženih posameznikov medsebojno sodelujejo v povezavi s Komisijo v okviru EWRS-ja. Takšno sodelovanje lahko pri postopku sledenja stikov med zadevnimi državami članicami obsega izmenjavo občutljivih osebnih podatkov o potrjenih ali sumljivih primerih pri ljudeh.

(7)

Obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zdravjem načeloma prepovedujejo določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3) ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4). Člen 11 Odločbe št. 2119/98/ES med drugim določa, da se njene določbe uporabljajo brez poseganja v Direktivo 95/46/ES.

(8)

Zaradi javnega zdravja obdelavo takšnih podatkov dopuščata člen 8(3) Direktive 95/46/ES in člen 10(3) Uredbe (ES) št. 45/2001, kadar se podatki obdelujejo za potrebe preventivne medicine, zdravstvene diagnoze in zagotovitev oskrbe ali zdravljenja ali vodenje zdravstvenih služb in kadar te podatke obdeluje zdravstveni delavec na podlagi nacionalne zakonodaje ali pravil, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi glede dolžnosti poklicne molčečnosti, ali druga oseba, ki je prav tako zavezana enaki dolžnosti molčečnosti. Člen 23(1) Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005), ki je začel veljati 15. junija 2007, poleg tega določa, da lahko države pogodbenice Svetovne zdravstvene organizacije za namene javnega zdravja, vključno za namene sledenja stikov, zahtevajo nekatere podatke v zvezi s potniki ob njihovem prihodu ali odhodu.

(9)

Obdelava osebnih podatkov za namene sledenja stikov je zakonita, če je v skladu s členom 7(d) Direktive 95/46/ES in členom 5(e) Uredbe (ES) št. 45/2001 potrebna za varstvo življenjskih interesov posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, ali za izvajanje nalog, ki se opravljajo v javnem interesu, v skladu s členom 7(e) in členom 5(a) navedenih aktov Skupnosti.

(10)

Komisija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter države članice morajo uvesti ustrezne zaščitne ukrepe z zvezi z obdelavo osebnih podatkov za namene sledenja stikov, zlasti glede uporabe odstopanja od določb Direktive 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001, za zagotovitev obdelave osebnih podatkov v okviru EWRS-ja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in Direktivo 95/46/ES.

(11)

Pristojni organi javnega zdravstva držav članic in Komisija morajo zlasti pri sporočanju osebnih podatkov v okviru EWRS-ja za namene preprečevanja in ustavitve širjenja nalezljivih bolezni zagotoviti, da so osebni podatki primerni, ustrezni in ne pretirani glede na navedeni namen ter da se ne obdelujejo za druge namene, da so točni, posodobljeni, kadar je to nujno, ter shranjeni le toliko časa, kolikor je potrebno za navedeni namen; zagotoviti morajo tudi, da so osebe, izpostavljene sledenju stikov, ustrezno obveščene o postopku obdelave podatkov, podatkih, ki se obdelujejo, pravicah dostopa do podatkov in popravka podatkov, ki se nanašajo na njih, razen če se to izkaže za nemogoče ali če vključuje nesorazmerne napore, ter vzpostaviti ustrezno raven zaupnosti in varnosti za zaščito obdelave takšnih podatkov v okviru EWRS-ja.

(12)

Komisija je v svojem poročilu (5) o delovanju sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja 2007 poudarila potrebo po uvedbi funkcije izbirnega sporočanja v okviru EWRS-ja za zagotovitev posebnega komunikacijskega kanala samo med državami članicami, ki jih zadevajo posebni dogodki, povezani med drugim z dejavnostmi sledenja stikov. Uporaba te izbirne funkcije omogoča ustrezne zaščitne ukrepe pri sporočanju osebnih podatkov v okviru EWRS-ja ter mora za izvajanje te odločbe zagotoviti širjenje izključno primernih, ustreznih in ne pretiranih osebnih podatkov v okviru EWRS-ja v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 45/2001 in člena 6(1)(c) Direktive 95/46/ES. Uporaba funkcije izbirnega sporočanja mora biti zato omejena na obvestila, ki zajemajo sporočanje ustreznih osebnih podatkov, da se zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic iz členov 4, 5 in 6 Odločbe št. 2119/98/ES.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 7 Odločbe št. 2119/98/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2000/57/ES se spremeni:

1.

v členu 1(2) se besedilo „informacije o teh dogodkih“ nadomesti z besedilom „informacije o teh dogodkih in ukrepih, ki so sprejeti ali bodo sprejeti na podlagi navedenih dogodkov ali indikacij za takšne dogodke.“;

2.

vstavi se člen 2a:

„Člen 2a

1.   Ta člen se uporablja za ukrepe, izvedene za namene sledenja oseb, ki so bile izpostavljene viru povzročiteljev okužb in za katere obstaja nevarnost, da so razvile ali bodo razvile prenosljivo bolezen, pomembno za Skupnost v skladu z merili iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: sledenje stikov).

2.   Pri sporočanju ustreznih osebnih podatkov za namene sledenja stikov v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, pod pogojem, da so navedeni podatki potrebni in razpoložljivi, pristojni organi javnega zdravstva države članice uporabijo funkcijo izbirnega sporočanja, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Komunikacijski kanal se omeji na države članice, udeležene pri sledenju stikov.

3.   Pri širjenju navedenih podatkov v okviru funkcije izbirnega sporočanja se pristojni organi javnega zdravstva navedene države članice sklicujejo na dogodek ali ukrep, o katerem je bila mreža Skupnosti predhodno obveščena.

4.   Za namene odstavka 2 je v Prilogi III določen okvirni seznam osebnih podatkov.

5.   Pri sporočanju in širjenju osebnih podatkov v okviru funkcije izbirnega sporočanja pristojni zdravstveni organi držav članic in Komisija zagotovijo skladnost z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (6) in Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

3.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojni organi v državah članicah vsako leto najpozneje do 31. marca Komisiji predložijo analitično poročilo o dogodkih, ukrepih, ki so sprejeti ali bodo sprejeti v zvezi z navedenimi dogodki, in postopkih, uporabljenih v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja. Pristojni organi v državah članicah lahko pravočasno poročajo o posebnih dogodkih izjemnega pomena.“;

4.

besedilo iz Priloge k tej odločbi se doda kot Priloga III.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 10. julija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 268, 3.10.1998, str. 1.

(2)  UL L 21, 26.1.2000, str. 32.

(3)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(4)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(5)  Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o delovanju sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS) mreže Skupnosti za epidemiološko spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni v letih 2004 in 2005 (Odločba 2000/57/ES) z dne 20. marca 2007 (COM(2007) 121 konč.).

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.“;


PRILOGA

Odločbi 2000/57/ES se doda naslednja Priloga III:

„PRILOGA III

Okvirni seznam osebnih podatkov za sledenje stikov

1.

OSEBNI PODATKI

Priimek in ime,

državljanstvo, datum rojstva, spol,

vrsta identifikacijskega dokumenta, številka in organ izdajatelj,

naslov bivališča (ime in številka ulice, mesto, država, poštna številka),

telefonske številke (mobilni telefon, domači telefon, službeni telefon),

e-naslov (zasebni, službeni).

2.

PODATKI O POTOVANJU

Podatki o prevoznem sredstvu (npr. številka leta, datum leta, ime ladje, registrska številka),

številka sedeža,

številka kabine.

3.

PODATKI O STIKIH

Imena obiskanih oseb/krajev,

datumi obiskov in naslovi obiskanih krajev (ime in številka ulice, mesto, država, poštna številka),

telefonske številke (mobilni telefon, domači telefon, službeni telefon),

e-naslov (zasebni, službeni).

4.

PODATKI O SPREMLJAJOČIH OSEBAH

Priimek in ime,

državljanstvo,

osebni podatki, kot so določeni v alineah 3–6 točke 1.

5.

KONTAKTNI PODATKI ZA NUJNE PRIMERE

Ime kontaktne osebe,

naslov (ime in številka ulice, mesto, država, poštna številka),

telefonske številke (mobilni telefon, domači telefon, službeni telefon),

e-naslov (zasebni, službeni).“