10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 194/2009 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država).

(2)

Komisija je v vzporednem protidampinškem postopku z Uredbo (ES) št. 193/2009 (3) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protisubvencijskih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so na zahtevo imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena priporočitev uvedbe dokončnih protisubvencijskih ukrepov na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Določen je bil tudi rok za predložitev njihovih stališč po tem razkritju.

(5)

Vlada Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ameriška vlada) in druge zainteresirane stranke so bile razočarane zaradi odločitve, da se za predložitev pripomb k začasnem razkritju dovoli le šestnajst dni, in odločitve, da se zavrnejo prošnje nekaterih strank za smiselno podaljšanje roka za predložitev teh pripomb.

(6)

Člen 30(1) osnovne uredbe določa, da lahko zainteresirane stranke zahtevajo razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni ukrepi. Praksa Komisije v zvezi s tem je, da vsem zainteresiranim strankam v postopku razkrije informacije po objavi uredbe o uvedbi začasnih ukrepov v Uradnem listu Evropske unije in določi rok, v katerem lahko stranke predložijo pripombe. Ta praksa je bila uporabljena tudi v tem postopku. Kar zadeva rok, v katerem so stranke morale predložiti pripombe, osnovna uredba ne določa, kako dolgo obdobje bi moralo biti dovoljeno. V tem postopku se je dovolilo 16-dnevno obdobje (ki se je pozneje podaljšalo na 17 dni), in sicer zaradi zapletenosti postopka in potrebe po izpolnitvi zahteve iz člena 11(9) osnovne protisubvencijske uredbe, da je treba preiskavo končati v 13 mesecih po njenem začetku.

(7)

Kar zadeva stopnjo dajatve, določeno za ameriške družbe, ki se niso javile in sodelovale pri preiskavi, je bila stopnja začasne dajatve določena na ravni, ki je bila nižja (najvišja stopnja subvencioniranja ali najvišja stopnja škode, ugotovljena za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike). Tako določena stopnja dajatve (stopnja za „vse druge družbe“ v višini 237,0 EUR na tono) je bila določena v členu 1(2) začasne uredbe. Ameriška vlada meni, da je ta stopnja dajatve visoka in nepravilno izračunana na podlagi dostopnih dejstev. Ameriška vlada meni, da je treba za zanesljivo uporabo dostopnih dejstev na podlagi člena 28 osnovne uredbe naprej ugotoviti, da zainteresirana stranka ni dovolila dostopa do „potrebnih informacij“ (4) ali jih ni predložila. Ameriška vlada meni, da je namesto navedene stopnje treba uporabiti tehtano povprečno stopnjo, izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(8)

V odgovor na to je treba opozoriti, da je Komisija na začetku postopka družbam, navedenim v pritožbi (več kot 150 družb), poslala obrazec za vzorčenje, pritožbo in obvestilo o začetku. Izvod obrazca za vzorčenje je bil priložen tudi verbalni noti, ki je bila na začetku postopka poslana Misiji Združenih držav Amerike pri Evropski skupnosti, skupaj s pozivom, naj jo posreduje izvoznikom/proizvajalcem v Združenih državah Amerike. Poleg tega nacionalni odbor za biodizel (NBB), ki je zainteresirana stranka od začetka tega postopka, zastopa veliko družb iz industrije biodizla v Združenih državah Amerike.

(9)

V obvestilu o začetku in spremnem dopisu, priloženem obrazcu za vzorčenje, so bile poudarjene posledice nesodelovanja. Kot je navedeno v uvodni izjavi (8) začasne uredbe, se je v okviru vzorčenja javilo več kot 50 družb, ki so v 15 dneh predložile zahtevane informacije. Te družbe so pokrivale več kot 80 % celotnega uvoza biodizla iz Združenih držav Amerike v Skupnost.

(10)

Organi Združenih držav Amerike so bili po uvedbi začasnih ukrepov pozvani k predložitvi dodatnih informacij. Zlasti so bili pozvani, naj vse druge izvoznike/proizvajalce biodizla v Združenih državah Amerike, ki niso navedeni v členu 1 in Prilogi k začasni uredbi, ob začetku postopka niso bili znani in niso predhodno zavrnili sodelovanja (5), pozovejo, da se javijo.

(11)

Organi Združenih držav Amerike so predložili seznam z imeni več kot sto dodatnih družb (proizvajalcev/izvoznikov) iz Združenih držav Amerike. Proučilo se je, ali je bila katera od teh družb povabljena k sodelovanju na začetni stopnji postopka. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo veliko družb s seznama k sodelovanju povabljenih že med vzorčenjem, vendar se takrat za to niso odločile. Drugače povedano, te družbe so bile seznanjene s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(12)

Vendar, kar zadeva navedene družbe (več kot 40) s seznama, za katere Komisija ob začetku tega postopka ni vedela, se je opozorilo, da so bili organi Združenih držav Amerike pozvani k predložitvi podrobnih informacij o teh družbah po uvedbi začasnih ukrepov. Zato je bilo sklenjeno, da se te družbe dodajo v Prilogo k tej uredbi in da se zanje uporablja isti stopnja dajatve kot za tiste družbe, ki so izrecno sodelovale, a niso bile izbrane v vzorec. Tem družbam so bila razkrita bistvena dejstva in premisleki, na podlagi česar naj bi se uvedli dokončni ukrepi, poleg tega pa so bile te družbe pozvane k predložitvi pripomb glede na dejstvo, da je bila predlagana vključitev njihovih imen v Prilogo k tej uredbi.

(13)

Po dokončnem razkritju je ameriška vlada pozdravila predlog za uporabo tehtane povprečne stopnje pri dodatnih družbah. Vendar je ameriška vlada menila, da ni bil pojasnjen razlog za sklep, da za druge družbe velja stopnja za „vse druge družbe“. V zvezi s tem se najprej opozarja, da so bile razlage v zvezi z družbami, ki so bile povabljene k sodelovanju med vzorčenjem, že navedene zgoraj. Glede možnih izvoznikov/proizvajalcev, ki niso bili ne posamezno obveščeni o preiskavi ne navedeni na seznamu iz uvodne izjave (11), se najprej opozarja, da je bilo od samega začetka postopka vloženega veliko truda za vzpostavitev stika z družbami v ZDA, ki bi jih lahko postopek zadeval (glej uvodno izjavo (8) in (10)). Poleg tega je bil po uvedbi začasnih ukrepov vložen še dodaten trud, kakor je navedeno v uvodni izjavi (10), da bi se našle druge družbe, rezultat tega pa je bila vključitev več kot 40 dodatnih družb na seznam družb, za katere je bila predvidena uporaba tehtane povprečne stopnje. Šteje se, da so ta vztrajna prizadevanja družbam biodizla v ZDA omogočila, da se javijo. V zvezi s tem se opozarja, da je združenje zadevne industrije od začetka vključeno v postopek. Posledično se šteje, da je treba za družbe, ki se niso javile, uporabiti stopnjo dajatve za „vse druge družbe“.

(14)

Ena od družb, ki je predložila izpolnjen obrazec za vzorčenje in je bila zato uvrščena na seznam v Prilogi k začasni uredbi, je zahtevala, naj se na seznam družb v Prilogi doda tudi njena matična družba. Ta družba je še zahtevala, da se kraj sedeža obeh družb v tej prilogi spremeni, da bo natančno ustrezal naslovu na fakturah družb.

(15)

Po proučitvi zahteve te družbe je bilo ugotovljeno, da je treba na seznam v Prilogi k sedanji uredbi uvrstiti tudi matično družbo, ker je bila na izpolnjenem obrazcu za vzorčenje, ki ga je predložila družba, navedena kot edina povezana družba, dejavna v industriji biodizla. Popravljen bo tudi kraj sedeža obeh družb.

(16)

Dve sodelujoči družbi sta zahtevali umik svojih imen iz Priloge, ker sta trdili, da nista proizvajalki izvoznici. Imeni družb sta bili ustrezno umaknjeni.

(17)

Treba je opozoriti, da je preiskava subvencioniranja in škode zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Komisija je ob upoštevanju trendov, pomembnih za oceno škode, analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od januarja 2004 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(18)

Ker ni bilo nobenih pripomb k vzorčenju proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (6) do (10) začasne uredbe.

(19)

Nekatere stranke so predložile pripombe k reprezentativnosti vzorca proizvajalcev Skupnosti. Te pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah od (77) do (81) spodaj.

(20)

Treba je opozoriti, da je bil v obvestilu o začetku izdelek, ki se domnevno subvencionira, opredeljen kot mono-alkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (splošno znani kot „biodizel“), v čisti obliki ali mešanici.

(21)

V pritožbi so bili navedeni prima facie dokazi, da so biodizel in vse mešanice biodizla in mineralnega dizla, ki se proizvajajo in subvencionirajo v ZDA in izvažajo v Skupnost, vplivali na gospodarski položaj proizvajalcev biodizla v Skupnosti. V skladu z značilnostmi zadevnih proizvajalcev biodizla v ZDA in notranjega trga naj bi opredelitev zadevnega izdelka vključevala biodizel, tudi ko je ta del mešanic biodizla. Vendar se je štelo, da bi opredelitev zadevnega izdelka, kakor je navedena v obvestilu o začetku in uvodni izjavi (20), lahko sprožila dvome o tem, kateri proizvajalci in vrste izdelkov naj bi bili vključeni v preiskavo, kateri pa ne.

(22)

Podobno je bilo treba za preiskavo subvencioniranja in škode, zlasti za določitev stopenj subvencije in stopenj odprave škode, jasno opredeliti vrste izdelkov, ki jih je preiskava zadevala.

(23)

Zadevni izdelek je bil v skladu z značilnostmi ameriškega trga začasno opredeljen kot monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znan kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanicah nad B20. Zadevni izdelek je torej vključeval čisti biodizel (B100) in vse mešanice z več kot 20 % biodizla („zadevni izdelek“). Ta prag se je obravnaval kot ustrezen za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so namenjene nadaljnjemu mešanju, in tistimi, ki so namenjene neposredni potrošnji na ameriškem trgu.

(24)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, kljub mogočim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank.

(25)

Zainteresirane stranke so predložile trditve glede opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka ter v teh trditvah z istimi argumenti hkrati nasprotovale opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ne da bi kakor koli razlikovale med konceptom zadevnega izdelka in podobnega izdelka v postopku.

(26)

Treba je spomniti, da je pojem zadevnega izdelka opredeljen v določbah člena 1(1) do (4) osnovne uredbe, medtem ko je razlaga pojma „podobni izdelek“ navedena v členu 1(5) osnovne uredbe. Zato se bodo trditve ločeno obravnavale spodaj.

(27)

Ena od strank se je spraševala, kdaj naj se mešanice z majhnim deležem biodizla (na primer B21) še štejejo za biodizel, ki je enakovreden čistemu biodizlu (B100) ali podobnim mešanicam, ki vsebujejo zlasti biodizel in manjši delež mineralnega dizla (npr. B99). Trdila je, da je preiskava dejansko zadevala biodizel B100 in B99 ter da so bili vsi izračuni dampinga in škode izvedeni na podlagi teh dveh vrst izdelka. Menila je, da določitev praga nekoliko nad B20, pri čemer gre za mešanico z nizko stopnjo biodizla, ki se neposredno prodaja potrošnikom v ZDA, vodi k umetni opredelitvi zadevnega izdelka.

(28)

Ista stranka se je spraševala tudi, ali se mešanica z 20 % biodizla še vedno šteje za biodizelsko gorivo ali morda za mineralni dizel, ki ni vključen v opredelitev zadevnega izdelka. Ta stranka je bila obveščena, da EU podpira stališče, da je potrebna nova tarifna oznaka (6) za biodizel v harmoniziranem carinskem sistemu (HS). Menila je, da je Komisija v tem postopku razširila opredelitev izdelka in vrste izdelkov, na katere vpliva uvedba ukrepov.

(29)

Poleg tega stranka meni, da med preiskavo ni obstajal noben poseben prag za določitev, kaj je biodizel, za razvrstitev pod oznako kombinirane nomenklature 3824 90 91, tj. posebno oznako, ki jo je EU s 1. januarjem 2008 uvedla za biodizel. Spraševala se je tudi, ali se lahko na podlagi pravila 3(b) splošnih pravil za razlago kombinirane nomenklature (7) mešanica z manj kot 50 % biodizla še vedno šteje za biodizel. Poleg tega je navedla, da je bila pri mešanicah, navedenih v vprašalniku Komisije, vsebnost biodizla visoka, kar naj bi torej pomenilo, da je zadevni izdelek le biodizel in mešanice z zelo visoko stopnjo biodizla.

(30)

Stranka je prav tako trdila, da EU ne more spremeniti opredelitve zadevnega izdelka, če hkrati ohrani drugačen podobni izdelek. Sklicevala se je na člen 15.1 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. V skladu z njihovimi trditvami ugotovitve o subvencioniranju in škodi temeljijo na biodizlu B100 in B99, za oznake harmoniziranega carinskega sistema ZDA (Harmonized Tariff Schedule of the United States – oznake HTS) (8), ki so bile uporabljene v preiskavi, pa se ne zdi, da bi vključevale izdelke s tako nizko vsebnostjo biodizla, kot je 20-odstotna vsebnost. Sklicevale so se tudi na začasno razkritje vzorčenim ameriškim proizvajalcem biodizla, ki dokazuje, da so vzorčeni ameriški proizvajalci prodajali mešanice, ki so bile proizvedene izključno iz različnih vrst biodizla. Zato je treba zadevni izdelek omejiti le na izdelke, ki vsebujejo 100 % biodizla (B100), tudi če je sestavljen iz biodizla, pridobljenega iz različnih surovin, ali na mešanice z vsebnostjo 99 % biodizla (B99).

(31)

Stranka se je sklicevala na nedavno sodbo Sodišča (9) o uvozu amonijevega nitrata ter ugotovila, da utemeljitev iz te sodbe velja tudi za sedanji postopek in da biodizla, ki ni del mešanic z zelo visoko vsebnostjo biodizla, ni mogoče vključiti v preiskavo in ukrepe, saj ni podobni izdelek, za katerega so bile sprejete ugotovitve o dampingu in škodi, tj. izdelek, ki vsebuje le biodizel (B100), ali mešanice, ki vsebujejo 99 % biodizla (B99).

(32)

Stranke niso predložile nobenih dokazov ali pravnih virov, iz katerih bi bilo razvidno, da zadevni izdelek v sedanji preiskavi ni bil pravilno opredeljen. V določbah člena 1(1) do 1(4) osnovne uredbe so določene smernice za opredelitev zadevnega izdelka. V členu 1(1) je navedeno: „Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.“

(33)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (20), so bili v pritožbi navedeni prima facie dokazi, da so biodizel in vse mešanice biodizla in mineralnega dizla, ki se proizvajajo v ZDA ter se po subvencioniranih cenah izvažajo v Skupnost, vplivali na gospodarski položaj proizvajalcev biodizla v Skupnosti.

(34)

Stranke niso predložile nobenih dokazov, da je prag iz začasne uredbe za določitev ločnice med zadevnim izdelkom in izdelkom, ki ni zadevni izdelek, umeten. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (26) in (28) začasne uredbe, je preiskava pokazala, da so se mešanica B20 in morda tudi mešanice z manjšo vsebnostjo biodizla dejansko neposredno prodajale potrošnikom v ZDA. Preiskava je pokazala tudi, da sta bila trg za mešanje in trg za potrošniške izdelke različna trga z različnimi potrošniki: eden je trg, na katerem so biodizel in mešanice biodizla namenjeni nadaljnjemu mešanju pri trgovcih in pripravljavcih mešanic, drugi pa trg, na katerem so mešanice namenjene distribucijskemu omrežju in s tem potrošnikom. Opredelitev praga za zadevni izdelek, ki presega B20, je omogočila določitev jasne ločnice in preprečila zamenjave med izdelki, trgi in različnimi strankami v ZDA. Trditev je bila zato zavrnjena.

(35)

Vsem protisubvencijskim preiskavam je skupno, da posamezne družbe, ki se preiskujejo, ne proizvajajo in ne prodajajo vseh vrst izdelka, ki so vključene v opredelitev zadevnega izdelka. Nekatere družbe lahko proizvajajo zelo malo različnih vrst izdelka, medtem ko jih lahko druge proizvajajo več. Vendar to ne vpliva na opredelitev zadevnega izdelka. Zato se trditev, da mora opredelitev zadevnega izdelka vključevati le vrste izdelka, ki so jih izvažali ameriški proizvajalci ter so se uporabile za izračun subvencioniranja in škode, šteje za neutemeljeno.

(36)

Kot je navedeno v začasni uredbi in uvodni izjavi (20), je bila preiskava osredotočena zlasti na biodizel, ne glede na to, ali v čisti obliki ali kot del mešanic. Protisubvencijski ukrepi se bodo uporabljali za zadevne mešanice, ki se izvažajo na trg Skupnosti. Zato se vprašanje, ali se mešanica z 20 % biodizla še vedno šteje za biodizelsko gorivo ali morda za mineralni dizel, ki ni vključen v opredelitev zadevnega izdelka, šteje za nepomembno.

(37)

Treba je pojasniti, da so ugotovitve o subvencioniranju in škodi za vsako preiskano družbo temeljile izključno na zadevnih vrstah izdelkov, ki jih je zadevna družba proizvajala in prodajala v OP. Trditev, da bi opredelitev zadevnega izdelka, ki vključuje mešanice nad B20, neupravičeno prizadela ameriške proizvajalce, ni utemeljena in ne more biti podlaga sklepu, da je treba zadevni izdelek omejiti na izdelke, ki vsebujejo 100 % biodizla (B100), tudi če je biodizel pridobljen iz različnih surovin, ali mešanico iz 99 % biodizla (B99). Vključitev mešanic nad B20 v opredelitev zadevnega izdelka nikakor ni vplivala na ugotovitve v zvezi s preiskanimi družbami, ki ne proizvajajo in ne izvažajo te vrste izdelka.

(38)

Navedba stranke, da utemeljitev iz sodbe Sodišča (10) velja tudi za sedanji postopek in da biodizla, ki ni del mešanic z zelo visoko vsebnostjo biodizla, ni mogoče vključiti v obseg preiskave, prav tako ni utemeljena. Za vsako preiskano družbo bodo vse stopnje škode in subvencije dejansko natančno ustrezale zadevnemu izdelku in podobnemu izdelku, za katera so bile sprejete ugotovitve o subvencioniranju in škodi, in sicer za ustrezne vrste izdelka, ki vsebujejo biodizel ter jih je ta družba prodajala na notranjem trgu in izvažala v Skupnost. Mnenje zadevnega nosilca dejavnosti je bilo povezano s pregledom obstoječih protidampinških ukrepov, katerega rezultat je bila razširitev ukrepov na druge izdelke poleg zadevnega izdelka, kar pa ne velja za sedanjo preiskavo.

(39)

Čeprav se šteje, da primeri iz vprašalnika, namenjeni zbiranju podatkov za preiskavo, ne morejo biti podlaga domnevam glede sklepa preiskave, je treba omeniti, da Komisija ob pripravi osnutka vprašalnika ne more vnaprej, tj. pred izvajanjem preiskave na kraju samem, vedeti, katere vrste izdelkov bodo zadevne družbe proizvajale in prodajale na notranjem trgu ter jih izvažale. V skladu s členom 1 osnovne uredbe so ustrezne vrste izdelkov, ki jih je treba vključiti v obseg protisubvencijske preiskave, tiste, za katere se šteje, da so subvencionirane s subvencijami, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. V takem primeru se lahko izravnalna dajatev uvede zaradi kompenzacije kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka.

(40)

Zato se šteje, da se izdelki B100 ne smejo izključiti iz opredelitve izdelka. Prvič, ker je B100 ali čisti biodizel glavni izdelek, za katerega so bile uvedene subvencije v ZDA. Iz notranjega davčnega zakonika ZDA (US. CODE), zlasti naslova 26, odstavka 40, točke (d), ki jasno opredeljuje izraz biodizel, je razvidno, da je bila celotna subvencijska shema uvedena za podporo industriji biodizla v ZDA. Drugič, ker se je med preveritvenim obiskom v prostorih ameriške vlade zdelo, da so tudi za biodizel, ki ga je zunaj ZDA mešala družba z odvisno družbo v ZDA, veljale ugodnosti iz zvezne sheme davčnih olajšav v višini 1 USD na galono v ZDA.

(41)

S preiskavo je bilo tudi ugotovljeno, da se za čisti biodizel, ki ga proizvede kateri koli proizvajalec v ZDA, izda potrdilo proizvajalca iz uvodne izjave (51) začasne uredbe. To potrdilo je prenosljivo in se mora predložiti vladi ZDA ob vložitvi zahtevka za subvencijo.

(42)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov je potrjeno, da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, tj. čisti biodizel (B100) in mešanice nad B20, kljub mogočim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank.

(43)

Začasno je bilo ugotovljeno, da imajo izdelki, proizvedeni in prodani na notranjem trgu ZDA, ki so vključeni v to preiskavo, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelki, ki se iz ZDA izvažajo na trg Skupnosti. Podobno imajo izdelki, ki jih proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelki, ki se iz zadevne države izvažajo v Skupnost.

(44)

Med različnimi vrstami zadevnega izdelka in vrstami izdelka, ki se prodajajo na trgu Skupnosti, torej niso bile ugotovljene nobene razlike, na podlagi katerih bi se lahko sklenilo, da izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, niso podobni izdelki z enakimi ali zelo podobnimi osnovnimi fizikalnimi, kemičnimi in tehničnimi lastnostmi, kot jih imajo vrste zadevnega izdelka, ki se proizvajajo v ZDA in izvažajo v Skupnost. Zato se je sklenilo, da se vse vrste biodizla, ki jih zadeva ta preiskava, obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(5) osnovne uredbe.

(45)

Ena od strank je trdila, da je opredelitev podobnega izdelka neločljivo povezana z opredelitvijo zadevnega izdelka ter jo je treba oblikovati v smislu fizikalnih lastnosti in končne uporabe izdelka. Dejansko je menila, da se v EU za potrošnjo ne uporablja B20, ampak mešanica s še nižjo vsebnostjo biodizla, tj. B5. Zato je bil podobni izdelek napačno opredeljen. Trdila je tudi, da opredelitve zadevnega izdelka ni mogoče spremeniti, če se hkrati ohrani drugačen podobni izdelek.

(46)

Kot je jasno navedeno v uvodnih izjavah od (31) do (37) začasne uredbe, je opredelitev podobnega izdelka povezana z opredelitvijo zadevnega izdelka ter je bila oblikovana zlasti v smislu njegovih fizikalnih lastnosti. Upoštevala se je tudi dejanska končna uporaba izdelkov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je treba tudi za opredelitev podobnega izdelka ohraniti prag B20. V tem primeru se je za ujemanje z opredelitvijo zadevnega izdelka zmanjšalo tudi število vrst izdelka, ki jih vključuje podobni izdelek.

(47)

Zato je treba trditve strank, da je bila opredelitev podobnega izdelka nepravilna, zavrniti, začasna opredelitev podobnega izdelka pa se lahko potrdi.

(48)

Ena družba je trdila, da so bili razlogi za njeno izključitev iz vzorca, navedeni v uvodni izjavi 9 začasne uredbe, Komisiji znani ob prvotni izbiri vzorca. Zato družba ne bi smela biti izključena iz vzorca.

(49)

V zvezi s to trditvijo se opozarja, da to, ali je družba vključena v vzorec ali ne, ne vpliva bistveno na rezultate preiskave. Čeprav je bila družba izključena iz vzorca, je bila zanjo v začasni preiskavi določena individualna stopnja izravnalne dajatve, kakor bi bila, če bi bila družba vključena v vzorec. Ta uredba določa tudi individualno stopnjo izravnalne dajatve za to družbo. Po dokončnem razkritju teh ugotovitev je družba trdila, da so ji bile zaradi „dejanske“ izključitve iz vzorca izvoznikov odvzete nekatere bistvene pravice, vključno s pravicami, povezanimi s posebnimi izračuni, ki se uporabljajo za podatke, ki jih predložijo vzorčeni izvozniki. V odgovoru na to se opozarja, da se je poseben izračun uporabil za določitev stopnje subvencioniranja za to družbo. Stopnja škode za to družbo je bila določena, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od (167) do (169), tj. na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe glede na to, da družba ni predložila zahtevanih informacij o izvozu in nadaljnji prodaji v Skupnosti. Zato je bila trditev družbe zavrnjena.

(50)

Ena družba je trdila, da se je zdelo, da je bila podlaga za izračun izravnalne dajatve poleg izvoza še domača prodaja. Družba je zahtevala, da se izračun ustrezno popravi.

(51)

V zvezi s to trditvijo se opozarja, da je bilo ugotovljeno, da so vse subvencijske sheme, ki se jih izravnava, domače subvencije, tj. se uporabljajo tako za domačo prodajo kot za izvoz. V skladu s standardno prakso so bile subvencije v OP v okviru vsake posamezne sheme dodeljene glede na celotno prodajo zadevnega izdelka (tj. domačo prodajo in izvoz). Trditev družbe se zato zavrne.

(52)

Ta družba ter ena druga družba sta prav tako poudarili, da vrednosti CIF, uporabljene za izračun stopnje izravnalne dajatve, niso bile iste kot vrednosti, uporabljene za izračun škode in dampinga. Družbi menita, da bi zaradi doslednosti morale biti za izračun stopnje izravnalne dajatve prav tako uporabljene pravilne vrednosti CIF, ki so bile uporabljene za izračun dampinga in škode.

(53)

V zvezi s to trditvijo se ponovno poudarja, kakor je navedeno v uvodni izjavi (50), da so vse subvencijske sheme, ki se jih izravnava, domače subvencije. Zato je imenovalec, ki se uporablja za izračun ugodnosti v OP, celotna prodaja, v nasprotju s protidampinškim postopkom, v katerem je imenovalec le izvoz v EU. Trditev se zato zavrne.

(54)

Številne družbe in nacionalni odbor za biodizel so trdili, da se izravnalna dajatev ne bi smela uporabljati za uvoz B100, ker pri izračunu stopnje subvencije in stopnje škode ni bila upoštevana prodaja B100. V zvezi s to trditvijo se opozarja, da je bila prodaja B100, ki ga proizvajajo vzorčene družbe, upoštevana pri izračunu zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter pri izračunu stopnje škode. Trditev se zato zavrne.

(55)

Ena družba je trdila, da je bil znesek ugodnosti, ki jih je v OP prejela v okviru zveznih olajšav pri plačilu trošarine oziroma davčnih olajšav na prihodek, nižji od 1 USD na galono, če se ugodnosti računajo glede na celoten obseg prodaje v OP.

(56)

Ugodnosti, prejete v okviru sheme olajšav pri plačilu trošarine oziroma davčnih olajšav na prihodek, so bile - kakor je navedeno v uvodni izjavi (59) - izračunane na osnovi 1 USD na galono čistega biodizla, ki je bil prodan v OP kot čisti biodizel (B100) ali kot mešanica. Te ugodnosti so bile upoštevane pri izračunu stopnje začasne izravnalne dajatve. Začasna stopnja in dokončna stopnja, ki jo uvaja ta uredba, pomenita, da je treba izravnalno dajatev za mešanice uporabljati glede na razmerje skupne vsebnosti biodizla v mešanici. Zato se šteje, da dajatev na osnovi 1 USD za galono čistega biodizla pravilno odraža ugodnosti, prejete v OP, ker je na primer za uvoz B99 uvedena nižja dajatev, saj je vsebnost biodizla v B99 manjša. Zato je bila trditev družbe zavrnjena.

(57)

Številne družbe in nacionalni odbor za biodizel so trdili, da zaradi nerazpoložljivosti zveznih olajšav pri plačilu trošarine oziroma davčnih olajšav na prihodek ni mogoče sklepati, da so bile pri prodaji B100 prejete ugodnosti. Ena od družb je trdila zlasti, da ni bilo dokazano, da bi za prodajo B100 v OP posredno prejela davčno olajšavo v višini 1 USD na galono.

(58)

Pri proučitvi teh trditev je treba opozoriti, da se v skladu z Zakonikom ZDA olajšava za mešanico biodizla odobri le, če družba, ki pripravlja mešanice biodizla in mineralnega dizla, dobi potrdilo („potrdilo za biodizel“) proizvajalca biodizla, v katerem proizvajalec potrdi količino biodizla, na katerega se potrdilo nanaša. To potrdilo za biodizel je prenosljivo in imetnika upravičuje do davčne olajšave v višini 1 USD na galono za toliko galon biodizla, kolikor jih upravičenec uporabi pri pripravi katere koli mešanice biodizla. Preiskane družbe so pri prodaji B100 v OP prejele ugodnosti, saj potrdilo za biodizel daje pravico do davčne olajšave v višini 1USD na galono.

(59)

Po dokončnem razkritju so nekatere stranke trdile, da davčne olajšave pripadajo pripravljavcu mešanice biodizla in da ni bilo ugotovljeno, da bi bil proizvajalec oziroma prodajalec B100 pri prodaji čistega biodizla (B100) upravičen do olajšave. V odgovor na to je treba opozoriti, da je potrdilo za biodizel prenosljivo, kakor je pojasnjeno zgoraj. Torej imetnik potrdila ve, da je to vredno 1 USD na galono.

(60)

Ameriška vlada je menila, da znesek davčne olajšave ne bi smel biti določen na podlagi čistega biodizla ali biodizla v mešanici, kakor je navedeno v uvodni izjavi (59) začasne uredbe, saj je pogoj za upravičenost do olajšave za mešanico biodizla, da družba pripravlja mešanice biodizla in dizelskega goriva, kakor je navedeno v uvodni izjavi 44 začasne uredbe. V zvezi s tem se opozarja, da se iz razlogov iz uvodne izjave (58) ter uvodnih izjav (54) in (55) začasne uredbe šteje, da so subvencionirane vse vrste biodizla.

(61)

V takšnih okoliščinah se šteje, da je bilo ugotovljeno, da so proizvajalci B100 za prodajo tega izdelka prejemali subvencije, zaradi česar se trditve iz uvodnih izjav od (56) do (59) zavrnejo.

(62)

Nekatere družbe in nacionalni odbor za biodizel so trdili, da se izravnalna dajatev ne bi smela uporabljati za uvoz B100, saj za prodajo B100 EU niso na voljo davčne olajšave za biodizel. Kakor je navedeno v uvodni izjavi (59), je bilo ugotovljeno, da so v okviru sheme davčnih olajšav bile do subvencij upravičene vse vrste biodizla. Zato se šteje, da se izravnalna dajatev lahko uporablja za uvoz čistega biodizla in biodizla v mešanicah. Poleg tega je treba opozoriti, da je prodaja B100 v Skupnost tudi upravičena do ugodnosti v okviru sheme za davčne olajšave na dobiček malih proizvajalcev agro-biodizla.

(63)

V OP so nekatere družbe iz vzorca izvažale majhne količine B100 v Skupnost. Vendar se je zdelo, da izvoz B100 namesto B99 v Skupnost ni gospodarsko utemeljen, saj bi do neposrednih ali posrednih subvencij v obliki davčne olajšave za mešanice biodizla bil upravičen le B100, razen če bi bila izvoznik ali kupec upravičena do zgoraj navedene davčne olajšave na dobiček. Če je tako, bi proizvajalec v ZDA pri izvozu imel enake ugodnosti kot pri prodaji B100 na notranjem trgu. Po dokončnem razkritju je ameriška vlada trdila, da ugotovitev o neobstoju gospodarske utemeljenosti izvoza B100 namesto B199 v Skupnost ni bila podprta z dokazi. V zvezi s tem je treba poudariti, da je v ugotovitvi navedeno, da „se zdi“, da izvoz B100 namesto B99 v Skupnost ni gospodarsko utemeljen. Razlogi za tak sklep so navedeni zgoraj.

(64)

Glede na to, da je povsem možno, da je bil izvoz B100 subvencioniran, in ker se zdi, da ni gospodarske utemeljitve za izvoz brez subvencij, se zgoraj navedene trditve zavrnejo.

(65)

Na podlagi zgoraj navedenega se ugotovitve v zvezi s to shemo, kakor so navedene v uvodnih izjavah od (41) do (63) začasne uredbe, potrdijo.

(66)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (64) do (72) začasne uredbe potrdijo.

(67)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (73) do (86) začasne uredbe potrdijo.

(68)

Ker v zvezi z zgoraj navedenimi shemami ni bilo pripomb, se uvodne izjave od (87) do (157) začasne uredbe potrdijo.

(69)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je za preiskane družbe med 29,1 % in 41,1 %. Ker so te subvencije na isti ravni, kot je navedeno v uvodni izjavi (158) začasne uredbe, se potrdi sklep iz te uvodne izjave.

(70)

Metodologija za določitev stopnje subvencije za sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec, je bila opisana v uvodni izjavi (159) začasne uredbe. V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 36,0 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje subvencije, določene za družbe v vzorcu. Zato se uvodna izjava (159) začasne uredbe potrdi.

(71)

Podlaga za določitev stopnje subvencije na ravni države je bila določena v uvodni izjavi (160) začasne uredbe. Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi s tem, se uvodna izjava (160) začasne uredbe potrdi.

(72)

Ena od zainteresiranih strank je nasprotovala izključitvi skupine proizvajalcev, povezanih s proizvajalcem izvoznikom v ZDA, kot je navedena v uvodni izjavi (162) začasne uredbe, iz ocene celotne proizvodnje Skupnosti na podlagi člena 9(1) osnovne uredbe. Trdila je, da je treba pravilni imenovalec za ugotovitev podpore pritožbi ohraniti pri približno 5 400 000 tonah, pri čemer se ne sme zmanjšati na 4 200 000–4 600 000 ton kot v začasni fazi.

(73)

Ustrezne določbe osnovne uredbe za oceno položaja ali podpore za preiskavo so navedene v členu 9(1) in členu 10(8) osnovne uredbe. Zgolj v vednost, ustrezne določbe Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih v zvezi z opredelitvijo domače industrije so v zakonodajo EU vključene s členom 9(1) osnovne uredbe. Na podlagi teh določb je jasno, da je treba opredelitev domače proizvodnje za ugotovitev položaja oblikovati skupaj z opredelitvijo domače industrije in na podlagi istih zahtev kot za opredelitev domače industrije. Vsekakor ta trditev ne spremeni ugotovitve, da preiskavo podpira velik delež proizvodnje Skupnosti. Tudi če bi se imenovalec ohranil pri 5 400 000 tonah, bi bil delež podpore za preiskavo več kot 50-odstoten, kar znatno presega zahteve iz osnovne uredbe.

(74)

Ista zainteresirana stranka je trdila, da morata industrija in proizvodnja Skupnosti ob upoštevanju opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ki je biodizel v čisti obliki ali mešanicah z več kot 20 % biodizla (B20), vključevati vse družbe Skupnosti, ki proizvajajo biodizel in mešanice nad B20. Trdila je, da ni nobenih dokazov, da sta si pritožnik ali Komisija prizadevala za vključitev teh družb v skupno proizvodnjo ali ugotovila, da so ti proizvajalci podprli pritožbo.

(75)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je pri vrednosti celotne proizvodnje Skupnosti, navedeni v uvodni izjavi (162) začasne uredbe, dejansko upoštevan obseg proizvodnje biodizla v mešanicah nad B20. Poleg tega je mogoče pojasniti, da je bila glede na razpoložljive informacije proizvodnja mešanic, ki vsebujejo med 21 % (B21) in 99 % (B99) biodizla, v Skupnosti v OP zelo majhna. Edina proizvodnja mešanic te vrste je bila proizvodnja mešanic B30, ki pa ni presegla 60 000 ton v smislu vsebnosti biodizla. Poleg tega je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov stopila v stik z znanimi proizvajalci B30, prejeta odgovora dveh zadevnih proizvajalcev pa kažeta, da podpirajo pritožbo.

(76)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (161) do (163) začasne uredbe v zvezi z opredelitvijo proizvodnje, industrije in položaja Skupnosti potrdijo.

(77)

Ena od strank je trdila, da so bili rezultati enega od vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki ni sodeloval v preiskavi, zelo dobri in da bi jih bilo treba upoštevati pri oceni škode za industrijo Skupnosti. Trdila je, da ta proizvajalec v OP ni bil oškodovan in da je treba v skladu s členom 28 osnovne uredbe uporabiti najboljša dostopna dejstva. V zvezi s tem je stranka predlagala, naj se uporabijo javno dostopni finančni podatki o tem proizvajalcu za leti 2007 in 2008, da se prouči škoda za industrijo Skupnosti.

(78)

V protisubvencijskih preiskavah je običajno, da Komisija iz ocene škode izključi proizvajalce, ki niso sodelovali, in ne uporabi dostopnih dejstev na podlagi člena 28 osnovne uredbe. Podatki v zvezi s škodo zajemajo obdobje štirih let, pri čemer iz javnih virov ni mogoče pridobiti vseh potrebnih informacij za določitev vseh kazalnikov škode za celotno obdobje. V tem posebnem primeru je bil navedeni proizvajalec Skupnosti izključen iz preiskave, ker ni zagotovil popolnih in smiselnih informacij za leta od 2004 do 2006, za leto 2007 in OP pa je predložil le delne informacije. Uporaba javno dostopnih informacij o proizvodnji biodizla tega proizvajalca za leto 2007 in OP ne bi omogočila pridobitve podatkov za vse dejavnike škode in vsa leta obravnavanega obdobja. To bi izkrivilo gibanja, ki so pomembna pri oceni škode.

(79)

Poleg tega ohranitev navedenega proizvajalca v vzorcu ne bi omogočila ocene nelojalnega nižanja cen, ki ga je bilo treba izračunati za celotno prodajo vzorčenih proizvajalcev, saj navedena družba ni predložila seznama podrobne prodaje v OP po vrsti izdelka. Končno, treba je omeniti, da je bil, v nasprotju s trditvijo zainteresirane stranke, finančni položaj navedenega proizvajalca v smislu dobičkonosnosti, kar potrjujejo javno dostopni podatki, dosti slabši od povprečne dobičkonosnosti, ugotovljene za sodelujoče vzorčene proizvajalce Skupnosti, kakor je razvidno iz preglednice 7 začasne uredbe. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba zahtevo te stranke zavrniti.

(80)

Ista stranka je trdila, da vzorec proizvajalcev Skupnosti ni bil reprezentativen za industrijo Skupnosti, saj je vključeval le proizvajalce čistega biodizla (B100), ni pa torej vključeval tudi proizvajalcev mešanic od B99 navzdol do B20 in pripravljavcev mešanic z biodizlom B100.

(81)

V zvezi s tem se opozarja, da je bila proizvodnja mešanic biodizla med B20 in B99 v OP zelo omejena, kakor je navedeno v uvodni izjavi (75). Ob upoštevanju te omejene količine, ki znaša manj kot 2 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti v OP, je mogoče sklepati, da je bil izbor vzorca, ki je temeljil zlasti na največjem obsegu proizvodnje in prodaje v Skupnosti, reprezentativen. Kar zadeva pripravljavce mešanic z biodizlom B100, se te družbe niso mogle šteti za proizvajalce podobnega izdelka, saj s preprostim postopkom mešanja predelujejo že obstoječi podobni izdelek. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(82)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (164) do (166) začasne uredbe potrdijo.

(83)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (16), je proučitev trendov v zvezi z oceno škode zajela obdobje od januarja 2004 do konca OP. Vendar je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti dejansko začela delovati šele leta 2004. Zato se je zdelo ustrezneje, da se analiza mogoče škode in gospodarskega položaja industrije Skupnosti opravi na podlagi trendov za obdobje od leta 2005 do OP („analizirano obdobje“). Ker ni nobena stranka predložila pripomb k temu pristopu, se uvodna izjava (167) začasne uredbe potrdi.

(84)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi lahko upravičile spremembo v zvezi s potrošnjo Skupnosti, kot je prikazana v zgornji preglednici, se uvodne izjave od (168) do (173) začasne uredbe potrdijo.

(85)

Spodnja preglednica kaže celotni uvoz ameriških proizvajalcev izvoznikov na trg Skupnosti v obravnavanem obdobju.

Preglednica 2

(86)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba škodo in vzročno zvezo v protisubvencijskem postopku analizirati na podlagi drugačnih podatkov kot v vzporednem protidampinškem postopku. Trdila je, da ugotovitve o subvencioniranju temeljijo na biodizlu, ki se izvaža v Skupnost in ga proizvajalci i) proizvajajo sami, ii) proizvajajo in mešajo ter iii) kupujejo in mešajo, medtem ko ugotovitve o dampingu, zlasti izvoz v Skupnost, temeljijo le na biodizlu, ki so ga vzorčeni proizvajalci proizvedli sami.

(87)

Zdi se, da stranka s to trditvijo predlaga, naj protidampinški postopek v primerjavi s protisubvencijskim postopkom vedno temelji na ožjem razponu podatkov. Vendar je bilo v začasni fazi ugotovljeno, da je izvoz lastne proizvodnje vseh družb, vključenih v vzorec ameriških proizvajalcev, na trg Skupnosti potekal po dampinških cenah. Podobna ugotovitev je bila sprejeta v sedanji protisubvencijski preiskavi. Tako se je v obeh preiskavah celoten izvoz iz ZDA štel za dampinškega in subvencioniranega, zato je bil vključen v analizo škode in vzročne zveze.

(88)

Vendar je treba poudariti, da je bilo na koncu ugotovljeno, da ena od vzorčenih ameriških družb ni izvajala dampinga, zaradi česar je prišlo do razlike med obsegom dampinškega uvoza in obsegom subvencioniranega uvoza, ki jo je treba upoštevati pri analizi škode in vzročne zveze v postopku. V protidampinškem postopku je bil celoten obseg dampinškega uvoza iz ZDA prilagojen, da bi se upoštevalo dejstvo, da eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka ni izvažal po dampinških cenah. Vendar pa to ne vpliva na protidampinški postopek.

(89)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(90)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da oznaka HTS 3824 90 iz statističnih podatkov ZDA o izvozu, ki se je uporabila v začasni uredbi za ugotovitev uvoza iz zadevne države, poleg biodizla vključuje tudi druge izdelke, kot so „živalske ali rastlinske maščobe in njihove mešanice“. Zato je bila analiza obsega uvoza iz ZDA pomanjkljiva. Ista zainteresirana stranka je predlagala, naj se namesto tega uporabijo trendi, ugotovljeni za ameriške proizvajalce, ki se preiskujejo.

(91)

V zvezi s tem se najprej opozarja, da je bila za izračun obsega uvoza s poreklom iz ZDA uporabljena ameriška oznaka HTS 3824 90 4000 in ne šestmestna tarifna številka, kot je trdila ta stranka.

(92)

Treba je spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi (170) začasne uredbe, da se podatki Eurostata niso mogli uporabiti za oceno uvoza biodizla iz ZDA, ker do konca leta 2007 ni bilo ločene oznake KN, ki bi bila na voljo kot carinska oznaka za ta izdelek. Biodizel bi se dejansko lahko uvrstil pod različne oznake KN, ki so vključevale tudi podatke o uvozu drugih izdelkov. Statistični podatki ZDA o izvozu so se uporabili, ker se je zdelo, da izvoz zadevnega izdelka vključujejo pod eno tarifno oznako, pri čemer je obseg drugih izdelkov, vključenih pod isto oznako, zanemarljiv, kar zadeva izvoz v Skupnost.

(93)

Ob upoštevanju omejitev pri uporabi podatkov Eurostata bi bila druga nadomestna možnost za statistične podatke ZDA o izvozu uporaba podatkov o uvozu, sporočenih v pritožbi. Pritožniki so te podatke pridobili iz zaupnih virov tržnih informacij, zato bi bila uporaba takih informacij odvisna od te omejitve. Zaradi popolnosti spodnja preglednica v indeksirani obliki prikazuje trende glede obsega uvoza na podlagi podatkov o uvozu:

Preglednica 3

(94)

Primerjava preglednice 3 zgoraj in preglednice 2 kaže, da je bila ocena Komisije glede obsega uvoza zadevnega izdelka v analiziranem obdobju previdnejša kot tista, ki bi se sicer lahko uporabila. Poleg tega je ta splošni pregled obsega uvoza v preglednici 3 sestavljen iz zaupnih podatkov, ki jih ni dovoljeno razkriti, medtem ko so statistični podatki ZDA javno dostopne informacije.

(95)

Če bi se uporabila metoda, ki jo je predlagala zainteresirana stranka, bi bilo gibanje obsega izvoza na podlagi informacij, zbranih od preiskanih proizvajalcev izvoznikov, naslednje:

Preglednica 4

(96)

Primerjava preglednice 4 s preglednico 2 kaže, da bi bilo gibanje, dobljeno z metodo, ki jo je uporabila Komisija, zelo podobno gibanju na podlagi metode, ki jo je predlagala ta stranka.

(97)

Ista zainteresirana stranka je trdila tudi, da se obseg uvoza, prikazan v preglednici 2 zgoraj, ne ujema s pravilnim obsegom uvoza za zadevni izdelek, ker zadevni izdelek pomeni biodizel in mešanice z vsebnostjo biodizla nad 20 %.

(98)

V zvezi s tem se opozarja, da v preiskavi ni bil ugotovljen uvoz zadevnih izdelkov z vsebnostjo biodizla nad B20 in pod B99 v OP. Drugače povedano, v preiskavi ni bil ugotovljen uvoz te vrste zadevnega izdelka, saj bi bil ta zaradi nizke vsebnosti biodizla uvrščen pod drugo oznako HTS.

(99)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da je obseg uvoza iz preglednice 2 začasne uredbe zanesljiva, objektivna in previdna ocena uvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(100)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba količine, ki se izvažajo iz ZDA po vzorcu splash and dash, razlikovati od uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA, ker prvih ni mogoče obravnavati kot uvoz s poreklom iz ZDA.

(101)

Poleg tega sta ista stranka in ameriška vlada trdili, da se v nasprotju z navedbami iz uvodnih izjav (179) in (182) začasne uredbe šteje, da ni ves izvoz iz ZDA tudi izvoz s poreklom iz ZDA. V ZDA ni nobenega organa za ocenjevanje ali ugotovitve v zvezi z državo porekla nekega izvoznega izdelka, zato ni mogoče predvidevati, da je ves biodizel, ki je odpremljen z ozemlja ZDA, biodizel s poreklom iz ZDA.

(102)

Ista stranka je navedla tudi, da predpisi glede porekla, ki jih je določila ameriška vladna agencija Census Bureau v zvezi z ugotavljanjem porekla izvoženega blaga, niso splošno znani v industriji biodizla, zato izvozniki biodizla pri izpolnjevanju izvozne deklaracije odpremnika (Shippers Export Declaration) običajno navedejo, da je izvoženo blago domačega porekla.

(103)

Še enkrat je poudarila svojo trditev iz začasne faze, da količine, uvožene v Skupnost po vzorcu splash and dash, znašajo več kot 40 % zadevnega izdelka, izvoženega iz ZDA. Svojo zahtevo je podprla s podatki o ameriškem uvozu in izvozu pod oznakama HTS 3824 90 4020 in 3824 90 4000, ter dejansko trdila, da se je celoten obseg uvoza biodizla v ZDA znova izvozil v Skupnost po vzorcu splash and dash.

(104)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je mogoče sprejeti pojasnilo, ki so ga zahtevali ameriški organi v zvezi z dejstvom, da noben ameriški organ ne ocenjuje ali ugotavlja porekla nekega izvoznega izdelka.

(105)

Trditev, da izvoz po vzorcu splash and dash znaša vsaj 40 % ameriškega izvoza v Skupnost, je temeljila na predpostavki, da se bo ves biodizel, uvožen v ZDA, nazadnje znova izvozil v Skupnost po vzorcu splash and dash, ne da bi se del tega biodizla uporabil v ZDA ali bi se v ZDA pred izvozom nadalje mešal.

(106)

Vendar so podatki, ki jih je predstavila ta stranka, pokazali, da je uvoz med letoma 2004 in 2006 bistveno presegel izvoz, na podlagi česar je mogoče sklepati, da v ZDA obstaja domače povpraševanje po biodizlu iz drugih držav. Poleg tega je ta predpostavka precej poenostavljena, saj v njej niso upoštevane količine biodizla, ki se mešajo v ZDA in izvažajo v Skupnost v mešanicah, ki imajo kot celota poreklo iz ZDA zaradi dejstva, i) ker ima mešanica drugačne lastnosti kot vhodni materiali, ki jo sestavljajo, ali ii) ker je glavni sestavni del mešanic biodizel ameriškega porekla. V zvezi s tem je treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi (180) začasne uredbe, na navedbo ameriških družb, ki se preiskujejo, da pri količinah, izvoženih v Skupnost ali prodanih na notranjem trgu, ni bilo mogoče razlikovati med količinami, proizvedenimi v ZDA ali s poreklom iz ZDA, in uvoženimi količinami. Prav tako se ugotavlja, da se zdi, da so zadevne ameriške družbe pravilno navedle poreklo, ker je v vseh primerih nadaljnje mešanje biodizla, ki nima porekla iz ZDA, potekalo v ZDA. Dejansko so v večini primerov proizvajalci izvozniki, ki se preiskujejo, zelo velike družbe ali skupine družb s povezanimi družbami v Skupnosti, zato je težko verjeti, da niso bile seznanjene z veljavnimi predpisi ZDA in Skupnosti glede ugotavljanja porekla.

(107)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da ni nobene podlage za jasno opredelitev uvoza v Skupnost po vzorcu splash and dash v obravnavanem obdobju. Prav tako se šteje, da ni nobene podlage za obravnavo tega izvoza, če obstaja, kot uvoza, ki nima porekla iz ZDA.

(108)

V spodnji preglednici je prikazana prodajna cena na enoto za ves uvoz na trg Skupnosti s poreklom iz ZDA v obravnavanem obdobju, kot je določeno v uvodnih izjavah (183) in (184) začasne uredbe.

Preglednica 5

(109)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam na trgu Skupnosti in so prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinški uvoz iz ZDA, določenimi na podlagi CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike v ZDA, za katere se je ugotovilo, da izvajajo damping na trgu Skupnosti. Carine, stroški po uvozu in razlike v surovinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, so se po potrebi prilagodili, kot je opisano v uvodni izjavi (186) začasne uredbe.

(110)

Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je bila prilagoditev za razlike v surovinah določena prenizko, ker v njej ni pravilno izražena tržna vrednost razlik. Poleg tega so trdili, da je treba razlike določiti na podlagi cen za različne vrste biodizla na trgu Skupnosti, pri čemer so to trditev količinsko ponazorili s sklicevanjem na navedbe cen s plačano carino v Antwerpnu, ki jih je objavil tržni analitik.

(111)

V zvezi s tem se opozarja, da je prilagoditev temeljila na splošnih preverjenih podatkih, zbranih pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih v zvezi z njihovimi dejavnostmi v ZDA, ter je torej temeljila na ugotovitvah preiskave, ki je najzanesljivejši vir informacij. Poleg tega bi bile navedbe cen na ravni Skupnosti neustrezna podlaga za to prilagoditev, saj bi na te ravni cen vplivale ravni cen subvencioniranega uvoza s poreklom iz ZDA. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(112)

Isti proizvajalci izvozniki so trdili, da je treba prilagoditev za razlike v surovinah uporabiti le za izdelke, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci izvozniki, in ne za izdelke, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ker prodaja zadnjih vključuje mešanice, skladne s standardi Skupnosti.

(113)

Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je nepomembna, saj je bil namen prilagoditve obvladovanje razlik v surovinah, in ne katerih koli razlik pri izpolnjevanju različnih standardov, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti. Zato je bila trditev zavrnjena.

(114)

Pritožnik je nasprotoval ustreznosti te prilagoditve s trditvijo, da tako proizvajalci Skupnosti kot tudi ameriški izvozniki uporabljajo različne surovine in proizvajajo različne mešanice, ki se dobavljajo na obeh trgih, ter torej poslujejo z enakimi možnostmi, kar zadeva izbiro surovin.

(115)

V zvezi s tem se opozarja, da je sicer res, da proizvajalci Skupnosti in ameriški proizvajalci izvozniki uporabljajo različne mešanice na osnovi različnih surovin, vendar se lahko porazdelitev surovin v mešanicah precej razlikuje med proizvajalci in celo strankami enega proizvajalca. Preiskava je dejansko pokazala, da so bile mešanice, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti, in tiste, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci izvozniki na trgu Skupnosti, le redko popolnoma enake. Zato se je za zagotovitev možnosti, da se pri izračunih nelojalnega nižanja cen upoštevajo različne vrste biodizla, prilagoditev razlik v surovinah dejansko štela za potrebno. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(116)

Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da so bile cene, ki so se uporabljale za izračune stopnje škode, cene CIF meja Skupnosti, in ne cene pri nadaljnji prodaji prvi nepovezani stranki. Trdili so, da je treba te izračune popraviti, da se upoštevata vrednost in obseg prodaje prvi nepovezani stranki.

(117)

Ugotovljeno je bilo, da je bila ta zahteva upravičena za dva proizvajalca izvoznika, zato so bili izračuni škode ustrezno popravljeni.

(118)

Na podlagi zgoraj navedenega je povprečna stopnja nelojalno znižane cene v OP, izražena kot odstotek tehtanih povprečnih cen franko tovarna v industriji Skupnosti, nihala od 18,9 % do 31,9 %, medtem ko je bil v začasni fazi ta razpon od 18,9 % do 33,0 %.

(119)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (209) do (212) začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 8(5) osnovne uredbe.

(120)

Dejansko je začasna analiza pokazala, da se je uspešnost industrije Skupnosti izboljšala pri nekaterih kazalnikih obsega, vendar pa se je v obravnavanem obdobju znatno poslabšala večina kazalnikov, povezanih s finančnim položajem industrije Skupnosti. Kljub zmožnosti industrije Skupnosti, da zbere kapital za naložbe, se je med OP donosnost naložb močno zmanjšala, prav tako pa se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala dobičkonosnost.

(121)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je bila analiza iz uvodne izjave (195) začasne uredbe v zvezi z rastjo industrije Skupnosti nepravilna. Ta stranka je zlasti trdila, da je bilo v začasni uredbi navedeno, da naj bi izrazito povečanje povpraševanja po biodizlu na trgu Skupnosti povzročilo primerljivo povečanje tržnih deležev industrije Skupnosti, čeprav ni nobene neposredne povezave med povečanjem povpraševanja in tržnega deleža.

(122)

Ista stranka je trdila tudi, da ni mogoče govoriti o resnem vplivu na dejavnike škode, navedene v isti uvodni izjavi (195) začasne uredbe, to so proizvodnja, stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, produktivnost, prodaja, naložbena politika in donosnost naložb.

(123)

Trditev v zvezi z odpravo povezave med povpraševanjem in tržnim deležem se sprejme. Kljub temu ostaja dejstvo, da se je tržni delež vzorčenih proizvajalcev Skupnosti med letom 2006 in OP 1,2-kratno povečal, medtem ko se je v istem obdobju tržni delež subvencioniranega uvoza povečal približno sedemnajstkrat. To sorazmerno veliko povečanje tržnega deleža ameriškega uvoza je posledica veliko nižjih prodajnih cen tega uvoza, kot je prikazano v preglednici 5 in uvodni izjavi (118).

(124)

Kar zadeva trditev v zvezi s splošno oceno vseh dejavnikov škode, se ugotavlja, da se vsi ti dejavniki v obravnavanem obdobju niso poslabšali. Vendar je navedeno, da je bil vpliv na dejavnike, povezane s finančnim položajem industrije Skupnosti, dejansko resen, pri čemer sta škodo utrpeli dobičkonosnost in donosnost naložb, nekoliko manj pa produktivnost. To izhaja iz dejstva, da se je morala industrija Skupnosti prilagoditi konkurenci ameriškega subvencioniranega uvoza, ki je določal ceno, pri čemer se je odločila za nadaljnjo navzočnost na trgu v škodo dobičkonosnosti, namesto da bi ohranila dobičkonosnost, izgubila pa tržne deleže.

(125)

Nekatere zainteresirane stranke in ameriška vlada so trdile, da so bile v letu 2007 in OP stopnje dobičkonosnosti in donosnosti naložb pri vzorčenih proizvajalcih EU kljub izrazitemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjimi leti v absolutnih vrednostih še vedno dobre. Trdijo, da stopnje dobičkonosnosti in donosnosti naložb, dosežene od leta 2004 od leta 2006, niso bile vzdržne, pri čemer je industrija biodizla v EU kot vse razvijajoče se industrije v obravnavanem obdobju izkusila običajni pojav hitre rasti in upada (boom and bust).

(126)

V zvezi s tem je treba spomniti, da so nekatere vzorčene ameriške družbe v podobnih okoliščinah razvijajočega se trga v obravnavanem obdobju dosegle veliko večjo dobičkonosnost, ki je presegla 30 %. Prav tako je navedeno, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti in donosnosti naložb v industriji Skupnosti zelo izrazito, ker se je pojavilo od leta 2006 do leta 2007 in natančno sovpada z nenadno rastjo uvoza biodizla iz ZDA.

(127)

Več proizvajalcev Skupnosti je trdilo, da je treba položaj nevzorčenih družb Skupnosti v celoti upoštevati pri oceni škode, zlasti ob upoštevanju več primerov zmanjšanja proizvodnje, zapiranja ali odložitev novih projektov, ki so bili pri teh družbah ugotovljeni v obravnavanem obdobju.

(128)

Po drugi strani je ena od zainteresiranih strank trdila, da je sklicevanje na proizvajalce v Skupnosti, ki niso vključeni v vzorec, v začasni uredbi nepomembno, ker nepreverjenih podatkov o nevzorčenih proizvajalcih ni mogoče uporabiti kot dokaz za škodo. Poleg tega ta stranka vztraja, da javni podatki dokazujejo, da nekateri od teh nevzorčenih proizvajalcev poslujejo z dobičkom.

(129)

Kar zadeva obe zgornji trditvi, je treba spomniti, da se začasna uredba v uvodnih izjavah od (205) do (208) sklicuje na položaj nevzorčenih proizvajalcev v Skupnosti kot na dodaten dokaz za škodo, ne da bi to vplivalo na izračune kazalnikov škode in stopnje škode, za katere so se preverjene informacije dejansko uporabile. Zato je bila trditev te stranke zavrnjena. Po drugi strani zaradi neobstoja razpoložljivih preverjenih statističnih ali individualnih podatkov v zvezi s položajem vseh nevzorčenih proizvajalcev EU ni mogoče sprejeti natančne ugotovitve glede proizvajalcev Skupnosti kot celote, kot so predlagali proizvajalci Skupnosti. Zato je bila tudi ta trditev zavrnjena.

(130)

Ker ni bilo drugih pripomb k začasnim ugotovitvam o gospodarskem položaju industrije Skupnosti, se uvodne izjave od (188) do (194) in od (196) do (208) začasne uredbe potrdijo.

(131)

Potrdi se tudi sklepna ugotovitev, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (209) do (212) začasne uredbe.

(132)

Treba je spomniti, da se je obseg subvencioniranega uvoza iz ZDA v analiziranem obdobju izrazito povečal. Poleg tega je prišlo do očitnega časovnega sovpada nenadne rasti subvencioniranega uvoza in poslabšanja gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Industrija Skupnosti svojih cen ni mogla določati v skladu s tržnimi razmerami in povečanjem stroškov, ker je njene cene v OP nelojalno nižal subvencionirani uvoz.

(133)

Zato se potrdi, da je nenadna rast poceni subvencioniranega uvoza iz ZDA močno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti med OP.

(134)

Ker ni bilo drugih pripomb, ki bi upravičile spremembo začasnih ugotovitev, se potrdi, da je uvoz iz drugih tretjih držav lahko le zanemarljivo prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(135)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je zmanjšanje povpraševanja med letom 2007 in OP bilo sicer zanemarljivo (0,5 %), vendar je vseeno škodovalo industriji Skupnosti, pri čemer je navedla, da bi hipotetično povečanje povpraševanja za 10 % zagotovilo dodaten obseg prodaje v višini 205 733 ton, če bi industrija Skupnosti ohranila isti tržni delež v višini 29,8 %, ki je bil evidentiran v OP.

(136)

V zvezi s tem se opozarja, da so trditve te stranke temeljile na splošnih in neutemeljenih predpostavkah. Poleg tega se lahko ob upoštevanju dejstva, da se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2007 in OP povečal za 2,8 odstotne točke, dejansko podpre sklep iz uvodne izjave (223) začasne uredbe, da škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati temu zanemarljivemu zmanjšanju povpraševanja med letom 2007 in OP. Ker drugih pripomb v zvezi z gibanjem povpraševanja na trgu Skupnosti ni bilo, se zato uvodna izjava (223) začasne uredbe potrdi.

(137)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svojo trditev, da je vnovična uvedba davka na energijo v Nemčiji negativno vplivala na gospodarski položaj proizvajalcev Skupnosti, ki oskrbujejo ta trg, ker je zaradi teh ukrepov povpraševanje po biodizlu B100, ki znaša vsaj 1,5 milijona ton, izginilo. Poleg tega je kot odziv na ugotovitve preiskave, navedene v uvodni izjavi (225) začasne uredbe, trdila tudi, da bi bile ravni cen biodizla B100 tudi v primeru, ko bi uvedba zahteve v zvezi z mešanjem biodizla v višini 4,4 % za dizel, ki se daje na nemški trg za sektor prometa (B5), nadomestila domnevno zmanjšanje prodaje B100, drugačne od ravni cen biodizla, namenjenega za mešanice B5. Navedla je, da se je vrsta B100 proizvajala le iz dražjih surovin, tj. repičnega semena, medtem ko se je biodizel B5 proizvajal iz različnih surovin, kar je negativno vplivalo na povprečno ceno pri proizvajalcih Skupnosti.

(138)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je preiskava v nasprotju z navedbami te stranke pokazala, da se je obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki oskrbujejo nemški trg, med letom 2006 in OP povečal za 68 %, kar dejansko potrjuje začasno ugotovitev, da so se vse izgube pri prodaji B100 nadomestile z obvezno zahtevo za mešanje biodizla. Poleg tega se opozarja, da uvedba davka v višini 0,09 EUR na liter biodizla od 1. avgusta 2006 ni povzročila razpada trga, kot je trdila ta stranka, vendar se je prodaja biodizla B100 v zadnjem četrtletju OP dejansko znatno zmanjšala, ko se je ta davek s 1. januarjem 2008 dodatno povišal na 0,15 EUR na liter. Kar zadeva učinek na cene, so bile navedbe te stranke neutemeljene, saj je moral biodizel, uporabljen za obe vrsti izdelkov, ustrezati istim standardom, kar pomeni, da je bila lahko pri obeh biodizelskih gorivih uporabljena enaka mešanica surovin, zato ni nobenega dokazanega razlikovanja v cenah med obema vrstama biodizla. Na podlagi zgoraj navedenega je bila trditev zavrnjena.

(139)

Ker ni bilo drugih pripomb k odločitvam javne politike, se uvodna izjava (226) začasne uredbe potrdi.

(140)

Ena od zainteresiranih strank je sicer priznala, da so stopnje izkoriščenosti zmogljivosti pri vzorčenih proizvajalcih Skupnosti ostale precej visoke, vendar je trdila, da je presežna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti še vseeno povzročila škodo, ker je vodila k višjim stalnim stroškom, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Poleg tega je trdila, da bi povečanje neto vrednosti sredstev navedenih proizvajalcev vodilo k povečanju stalnih stroškov, ker bi bili stroški amortizacije in finančni stroški večji.

(141)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo na podlagi podrobne analize porazdelitve spremenljivih in stalnih stroškov v stroškovni strukturi industrije Skupnosti ugotovljeno, da je delež stalnih stroškov znašal le 6 % celotnih stroškov (uvodna izjava (228) začasne uredbe). Poleg tega je treba opozoriti, da je ta analiza pokazala zanemarljivo nihanje tega deleža v analiziranem obdobju. V zvezi s trditvijo glede učinka neto povečanja vrednosti sredstev na dobičkonosnost je treba opozoriti, da povečanje stroškov v absolutnem smislu ne vodi samodejno k povečanju proizvodnih stroškov na enoto, ker so ti odvisni od obsega proizvodnje, ki se je v analiziranem obdobju postopoma povečeval, kot je prikazano v preglednici 4 začasne uredbe. Zato so bili večji stalni stroški v absolutnem smislu pripisani večjemu obsegu proizvodnje, zaradi česar je bila izvedeno zgoraj navedeno razmerje med stalnimi stroški in celotnimi stroški. Na tej podlagi je bilo treba trditve te zainteresirane stranke zavrniti.

(142)

Ista stranka je navedla, da splošna presežna zmogljivost proizvajalcev Skupnosti neposredno vpliva na cene, ker se lahko pojavi huda konkurenca med proizvajalci za pridobitev pogodb manjšega obsega do mejnih stroškov, zato so bili proizvajalci z najvišjimi stopnjami izkoriščenosti zmogljivosti najagresivnejši pri prodaji, da bi nelojalno nižali cene svojih tekmecev. Stranka je svojo trditev podprla s predložitvijo izjave ene od vzorčenih družb, priložene računovodskim izkazom za leto 2007.

(143)

Vendar navedbe te stranke niso bile podprte z nobenim dokazom, ker v tej izjavi ni bila navedena domnevna cenovna vojna zaradi presežne zmogljivosti. Namesto tega je izjava vsebovala sklicevanje na povišanje davka na energijo za biodizel B100, ki ga je nemška vlada sprejela s 1. januarjem 2008 in je spodbudilo konkurenco na trgu za biodizel B5. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev zavrniti.

(144)

Ker ni bilo drugih pripomb k neizkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Skupnosti, se uvodne izjave od (227) do (230) začasne uredbe potrdijo.

(145)

Ena od zainteresiranih strank in ameriška vlada sta trdili, da v nobenem od argumentov iz uvodnih izjav od (231) do (235) začasne uredbe ni obravnavano vprašanje cen sojinega in palmovega olja ter olja kanole v ZDA, ki so bile od leta 2004 vedno precej nižje od cen repičnega semena v Skupnosti, kar biodizlu, uvoženemu iz ZDA, zagotavlja precejšnjo konkurenčno prednost.

(146)

Opozoriti je treba, da je treba s preiskavo ugotoviti, ali je subvencionirani uvoz (glede cen in obsega) industriji Skupnosti povzročil znatno škodo ali je takšna znatna škoda nastala zaradi drugih dejavnikov. V zvezi s tem člen 8(6) osnovne uredbe določa, da je treba dokazati, da raven cen subvencioniranega uvoza povzroča škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cen, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(147)

Učinek dampinškega uvoza na cene industrije Skupnosti se dejansko prouči predvsem tako, da se ugotovijo nelojalno nižanje, padanje in zajezitev cen. Pri tem se primerjajo izvozne cene subvencioniranega izvoza in prodajne cene industrije Skupnosti, pri čemer je treba izvozne cene, ki se uporabljajo za izračun škode, zaradi primerljivosti v nekaterih primerih prilagoditi. Zato uporaba prilagoditev v tem smislu zagotavlja le, da se razlika v cenah ugotovi na primerljivi osnovi. Na podlagi tega je jasno, da cene surovin v državi izvoznici načeloma ne morejo biti še en dejavnik škode.

(148)

Zgoraj navedeno potrjuje tudi besedilo člena 8(7) osnovne uredbe, ki se sklicuje na znane dejavnike razen subvencioniranega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov v tem členu ne vključuje sklicev na nobene dejavnike, ki vplivajo na raven cene subvencioniranega uvoza. Če povzamemo, če gre za subvencionirani uvoz in čeprav je nanj pozitivno vplival ugoden razvoj cen surovin, se ne šteje, da bi lahko bil tak razvoj dodaten dejavnik, ki povzroča škodo.

(149)

Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen subvencioniranega uvoza, kot je domnevna konkurenčna prednost zaradi nižjih cen surovin, ne more biti odločilna in bi presegala zahteve osnovne uredbe.

(150)

Vsekakor in brez poseganja v zgoraj navedeno je treba spomniti, da so se med OP splošno povišale cene kmetijskih proizvodov po svetu, pri čemer je bilo povišanje pri sojinem olju (glavna surovina, ki jo uporabljajo proizvajalci v zadevni državi) v istem obdobju večje kot povišanje pri repičnem olju. Vendar se povečanje stroškov v ZDA ni odrazilo v cenah subvencioniranega uvoza na trg Skupnosti, ki je nelojalno precej znižal cene industrije Skupnosti.

(151)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev teh strank zavrniti.

(152)

Ker ni drugih pripomb k povečanemu povpraševanju po surovinah in zvišanju cen, se uvodne izjave od (231) do (238) začasne uredbe potrdijo.

(153)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svojo trditev (glej uvodno izjavo (236) začasne uredbe) in poleg tega trdila tudi, da cene mineralnega dizla določajo zgornjo mejo, nad katero proizvajalci biodizla svojih cen ne morejo povišati glede na povišanje cen surovin.

(154)

V zvezi s tem se ugotavlja, da so vsi proizvajalci Skupnosti oskrbovali trge, na katerih veljajo obvezni cilji glede mešanja. Poleg tega se je za biodizel v večini držav članic uporabljala oprostitev davka, kar pomeni, da je njegova cena primerljiva s ceno mineralnega dizla, povečano s koeficientom za upoštevanje davka na energijo, ki velja za mineralni dizel. To pomeni, da je sicer mogoče potrditi neko povezavo s cenami nafte, vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se lahko biodizel zaradi zgoraj navedenih razlogov dejansko prodaja po višjih cenah kot mineralni dizel. Poleg tega ta stranka ni predložila nobenih prepričljivih dokazov, da so cene mineralnega dizla, ki so bile v drugi polovici OP zelo visoke, med obdobjem preiskave izvajale cenovni pritisk na cene biodizla proizvajalcev Skupnosti.

(155)

Ker ni drugih pripomb k razvoju cen mineralnega dizla, se sklene, da ta dejavnik ni povzročil škode industriji Skupnosti.

(156)

Ker ni bilo drugih pripomb k lokaciji obratov za proizvodnjo biodizla v Skupnosti, se uvodne izjave od (239) do (241) začasne uredbe potrdijo.

(157)

Ker ni bilo drugih pripomb k učinku uvoza iz ZDA, ki ga izvajajo proizvajalci, povezani z izvozniki iz ZDA, se uvodna izjava (242) potrdi.

(158)

Glede na zgoraj navedeno in na to, da ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (243) do (245) začasne uredbe potrdijo.

(159)

Proizvajalci Skupnosti so po začasnem razkritju sprejeli ugotovitve Komisije in potrdili, da bi bili ukrepi v njihovem interesu.

(160)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da ukrepi ne bi bili v interesu industrije Skupnosti, saj bi spremenili trgovske tokove, tj. preusmerili uvoz na države, za katere ukrepi ne veljajo, ker bi i) udeleženci na trgu Skupnosti še naprej zahtevali cenejši biodizel na osnovi sojinega in palmovega okolja, da bi ga lahko dopolnili z dražjim biodizlom na osnovi repičnega olja, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, in ker ii) biodizel iz repičnega olja ne bo zadostoval za zadovoljitev povpraševanja.

(161)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je glavna sestavina, ki jo uporabljajo proizvajalci Skupnosti, sicer repično seme, vendar ti proizvajalci za proizvodnjo biodizla niso uporabljali samo te surovine, ampak so uporabljali tudi druge surovine, kot sta sojino in palmovo olje. Kljub temu je bila proizvajalcem Skupnosti ob upoštevanju dejstva, da je bila cena drugih surovin zelo pogosto višja od cene subvencioniranega uvoza biodizla na osnovi takih surovin, odvzeta možnost širše uporabe sojinega in palmovega olja. Zato se pričakuje tudi, da se bodo z uvedbo ukrepov obnovile običajne tržne razmere v zvezi s tem ter se bo tako proizvajalcem Skupnosti omogočilo učinkovitejše prilagajanje njihove proizvodnje različnim vrstam biodizla, ki so potrebne na trgu Skupnosti. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(162)

Ker ni bilo drugih pripomb k interesu industrije Skupnosti, se uvodne izjave od (247) do (249) začasne uredbe potrdijo.

(163)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva uvoznikov, se sklepa, da učinek ukrepov na uvoznike/trgovce zelo verjetno ne bo znaten.

(164)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva uporabnikov, se sklepa, da učinek izravnalnih dajatev na uporabnike zelo verjetno ne bo znaten.

(165)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva dobaviteljev, se uvodne izjave od (256) do (258) začasne uredbe potrdijo.

(166)

Ena od zainteresiranih strank je po začasnem razkritju trdila, da proizvajalci avtomobilov, ki so vlagali v proizvodnjo vozil, prilagojenih za uporabo biodizla, s prodajo takih vozil morda ne bodo mogli doseči donosnosti svojih naložb, če bi se cene biodizla v Skupnosti zaradi ukrepov povišale do ravni, ki niso konkurenčne cenam mineralnega dizla.

(167)

V zvezi s tem se opozarja, da bi se lahko možnost, ki jo je navedla ta stranka, uresničila tudi brez ukrepov, če bi se na primer cene mineralnega dizla (ki so odvisne od cen surove nafte) znižale do ravni, na katerih bi bile bolj konkurenčne kot cene biodizla. Zato se trditev, da je avtomobilska industrija vlagala, ne da bi upoštevala ta dejavnik, ne zdi razumna. Ta trditev je bila torej zavrnjena.

(168)

Eno od združenj kmetov EU je po začasnem razkritju izrazilo svojo podporo in navedlo, da je uvoz biodizla iz ZDA proizvajalce oljnic v EU oškodoval za trg v obsegu približno 6 milijonov ton oljnic ali približno 11 % proizvodnje oljnic v EU v letih 2007 in 2008, poleg tega pa je povzročil tudi zmanjšanje mogoče vrednosti repičnega semena, ki ni namenjeno prehrani, v višini 90 EUR na tono. Vendar teh zadnjih pripomb ni bilo mogoče preveriti.

(169)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svoje pripombe v zvezi z neskladnostjo izravnalnih ukrepov s politiko Evropske unije za spodbujanje rabe biogoriv. Dodala je, da Evropska unija pri razvoju svojega trga biodizla ne more biti odvisna le od biodizla na osnovi repičnega semena, ki se proizvaja v Skupnosti.

(170)

Medtem ko je bila ta pripomba obravnavana v oddelku 7.6 začasne uredbe, je vprašanje biodizla na osnovi repičnega semena, na katero je opozorila ta stranka, navedeno tudi v uvodni izjavi (161).

(171)

Ker ni bilo drugih pripomb k učinkom, ki izkrivljajo konkurenco in trgovino, se uvodne izjave od (259) do (261) začasne uredbe potrdijo.

(172)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi izravnalnih dajatev.

(173)

Ena družba je trdila, da je v zvezi z določitvijo njene stopnje škode na najvišji ugotovljeni ravni za vzorčene družbe (glej uvodne izjave od (268) do (270) začasne uredbe), predlagala, da predloži potrebne informacije za izračun svoje stopnje škode. Poleg tega je bila družba pripravljena omogočiti obisk v prostorih svoje odvisne družbe. Družba je navedla, da vabilo za preveritveni obisk še velja.

(174)

Bilo je ugotovljeno, da so bile nekatere informacije v zvezi z izvozom v Skupnost in nadaljnjo prodajo povezanega uvoznika v Skupnosti, ki jih je družba predložila v odgovoru na vprašalnik po začetku postopka, pomanjkljive. Družba je bila pozvana, da predloži zadevne informacije v določenem roku, vendar se ni odzvala. Družba je bila obveščena, kakor je navedeno v uvodni izjavi (268) začasne uredbe, da se pomanjkljive informacije v izpolnjenem vprašalniku v skladu s členom 28 osnovne uredbe morda ne bodo upoštevale, če ne bo predložila vseh zahtevanih informacij. Družba je bila obveščena o posledicah nepopolnega sodelovanja, pri čemer je imela možnost za predložitev pripomb. Družba se je odzvala skoraj dva tedna po predpisanem roku in med drugim navedla, da „bo zahtevane informacije predložila takoj“. Vendar zahtevanih informacij ni predložila.

(175)

Ob upoštevanju navedenega se potrjuje, da je treba stopnjo odprave škode za to družbo določiti na ravni najvišje stopnje škode, ki je bila ugotovljena za vzorčene družbe.

(176)

Več zainteresiranih strank in ameriška vlada so izpodbijale začasno ugotovitev, da bi dobiček v višini 15 % pomenil tisto stopnjo dobička, ki bi jo industrija te vrste lahko razumno dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah.

(177)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba stopnjo dobička za industrijo Skupnosti, ki se uporablja za določitev stopnje odprave škode, določiti na ravni dobička, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v OP, to je 5,7 %, saj bi se ta stopnja dobička uvrščala v razpon dobičkov, ustvarjenih pri blagu, kot je biodizel. To trditev je podprla s sklicevanjem na dobičke, ki so jih ustvarili ameriški proizvajalci etanola in rastlinskih olj ter rafinerije nafte.

(178)

Ugotavlja se, da mora določitev stopnje odprave škode temeljiti na oceni dobička, za katerega lahko industrija Skupnosti upravičeno pričakuje, da ga bo dosegla brez subvencioniranega uvoza s prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti. V kateri koli preiskavi se lahko dobiček, ustvarjen na začetku obravnavanega obdobja, upravičeno šteje za dobiček, ustvarjen brez subvencioniranega uvoza. Uvoz iz ZDA v tem posebnem primeru v prvih letih obravnavanega obdobja (2004–2006) ni dejansko nikoli presegel enoodstotnega tržnega deleža, zato je mogoče upravičeno sklepati, da v tem obdobju ni bilo subvencioniranega uvoza. Zato se je povprečni dobiček, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v teh obdobjih, štel za razumno podlago za ugotovitev stopnje odprave škode, pri čemer se upoštevajo tudi potrebe po zagotovitvi naložb v proizvodnjo v tej novo vzpostavljeni industriji. Poleg tega je preiskava v zvezi s trditvijo zainteresirane stranke pokazala, da so bili dobički največjih ameriških proizvajalcev izvoznikov pri njihovih domačih dejavnostih v zvezi z biodizlom precej večji od dobička, ki se je uporabil za določitev stopnje odprave škode. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev zavrniti.

(179)

Nekatere trditve ameriških družb v zvezi s preoblikovanjem dajatev ad valorem v dajatve s fiksnimi zneski, kot je opisano v uvodni izjavi (180), so razkrile, da je bil znesek prodaje pod ceno ad valorem izračunan kot razmerje med celotno prodajo pod ceno in prilagojeno ceno CIF (glej prilagoditev, navedeno v uvodni izjavi (109)), čeprav bi bilo treba uporabiti neprilagojeno ceno CIF kot pri izračunu stopnje dampinga ad valorem. Zato so bile vse stopnje odprave škode ad valorem preračunane za vse vzorčene ameriške družbe.

(180)

Ker po začasnem razkritju ni bilo drugih pripomb, se je za doseganje neškodljivih cen uporabila ista metodologija, kot je navedena v uvodnih izjavah (266) in (267) začasne uredbe. Stopnja odprave škode se je izračunala kot delež celotne neprilagojene uvozne vrednosti CIF.

(181)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene s subvencioniranim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja subvencije.

(182)

Ob upoštevanju pripomb, prejetih po začasnem razkritju od nekaterih zainteresiranih strank, in sprememb iz te uredbe so bile spremenjene nekatere stopnje.

(183)

Na podlagi navedenega so bile stopnje izravnalnih dajatev določene na podlagi primerjave med stopnjami odprave škode in stopnjami subvencij. V skladu s tem so predlagane izravnalne dajatve naslednje:

(184)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo izravnalna dajatev uporabljala za mešanice, ki vsebujejo več kot 20 mas % biodizla, sorazmerno z njihovo vsebnostjo biodizla, se za učinkovito izvajanje ukrepov s strani carinskih organov držav članic šteje za primerno, da se dajatve določijo kot fiksni zneski na podlagi vsebnosti biodizla.

(185)

Nekatere stranke so nasprotovale metodologiji, ki se je uporabila za preoblikovanje stopenj dajatev ad valorem v dajatve v obliki fiksnih zneskov. Trdile so, da bi morale biti vrednosti CIF, ki naj bi se uporabile za preoblikovanje dajatve ad valorem v fiksni znesek, dejanske vrednosti CIF, in ne prilagojene vrednosti, pri katerih so se upoštevale razlike v surovinah, opisane v uvodnih izjavah (185) in (186) začasne uredbe.

(186)

Ta trditev je bila proučena in dejansko je bilo ugotovljeno, da so se za preoblikovanje dajatev ad valorem v dajatve s fiksnim zneskom uporabile prilagojene vrednosti CIF. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da so se iste vrednosti uporabile kot podlaga za izražanje zneska prodaje pod ceno kot dajatve ad valorem. Zato je bilo najprej treba popraviti, da se je znesek prodaje pod ceno izrazil kot delež celotne dejanske uvozne vrednosti CIF. Na podlagi tega so se ustrezno spremenile stopnje škode. Vendar poznejši izračun stopenj dajatev s fiksnimi zneski ni pokazal nobene razlike v primerjavi s stopnjami dajatve iz člena 1(2) začasne uredbe, saj se je višja dajatev ad valorem v celoti izravnala z znižanjem cen CIF (s prilagojenih na dejanske), ki so se uporabile za spremembo dajatev ad valorem v dajatve s fiksnimi zneski.

(187)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(188)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe (na primer zaradi spremembe imena podjetja ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (11) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(189)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih izravnalnih dajatev. Določen je bil tudi rok za predložitev njihovih stališč po tem razkritju. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(190)

Nekateri sodelujoči proizvajalci izvozniki iz ZDA so ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe. Opozarja se, da se glede na močna nihanja v ceni surovin šteje, da izdelek ni primeren za fiksne cenovne zaveze. V teh okoliščinah so družbe predlagale, da bi bile najnižje uvozne cene (MIP) redno indeksirane glede na nihanja cen repičnega olja. Poleg tega so predlagale MIP za tri vrste izdelkov, da se upošteva različnost izdelkov ob uvozu (biodizel iz sojinega ali palmovega olja ali olja kanole) na podlagi koeficientov za surovine, določenih v OP.

(191)

V zvezi s ponudbami sodelujočih proizvajalcev izvoznikov se opozarja, da je bila osnova za določitev indeksirane MIP v povprečju med 7 in 8 % nižja od neškodljive cene, določene med OP. Poleg tega so bili koeficienti, predlagani za izračun prilagojenih MIP za zgoraj navedene vrste neustrezni, ker so se nanašali na OP. Glede na to, da ti koeficienti, odvisni od razlike v ceni med surovinami, stalno nihajo, bi se lahko močno spremenili glede na ugotovljene okoliščine v OP. Zato se je štelo, da je predlagana indeksacija MIP za biodizel iz sojinega ali palmovega olja na podlagi nihanja cen repičnega olja, neustrezna, saj bi temeljila na gibanju cen surovin, ki so drugačne od surovin, uporabljenih za proizvodnjo zadevnega izvoženega izdelka.

(192)

Na podlagi zgoraj navedenega in brez obravnavanja praktičnih vidikov sprejetja zavez s strani posameznih družb se je štelo, da je treba ponudbe za zaveze zavrniti, saj metoda za določitev MIP ni bila pravilna in ker raven predlaganih MIP ne bi zadostovala za odpravo škodljivega subvencioniranja.

(193)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je pritožnik zahteval posebne ukrepe za preprečitev možnega izogibanja ukrepom glede na to, da je zadevni trg globalni trg surovin z značilnostmi nadomestljivega izdelka, ki se trži po različnih prodajnih kanalih.

(194)

Glede na zgoraj navedeno se šteje za ustrezno, da se strogo nadzoruje uvoz biodizla iz različnih virov za omogočenje hitrega in ustreznega ukrepanja, če bi okoliščine to zahtevale.

(195)

Glede na višino ugotovljenih stopenj subvencije in stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno izravnalno dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo izravnalnih dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na ravni začasnih dajatev,

10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/26

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 193/2009 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država).

(2)

Komisija je v vzporednem protisubvencijskem postopku z Uredbo (ES) št. 194/2009 (3) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(3)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranke so na zahtevo imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena priporočitev uvedbe dokončnih protidampinških dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Določeno je bilo tudi obdobje za predložitev njihovih stališč po tem razkritju.

(5)

Vlada Združenih držav (v nadaljnjem besedilu: ameriška vlada) in druge zainteresirane stranke so bile razočarane zaradi odločitve, da se za predložitev pripomb k začasnem razkritju dovoli le šestnajst dni, in odločitve, da se zavrnejo prošnje nekaterih strank za smiselno podaljšanje roka za predložitev teh pripomb.

(6)

Člen 20(1) osnovne uredbe določa, da lahko zainteresirane stranke zahtevajo razkritje podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih so bili uvedeni začasni ukrepi. Praksa Komisije v zvezi s tem je, da vsem zainteresiranim strankam v postopku razkrije informacije po objavi uredbe o uvedbi začasnih ukrepov v Uradnem listu Evropske unije in določi rok, v katerem lahko stranke predložijo pripombe. Ta praksa je bila uporabljena tudi v tem postopku. Kar zadeva rok, v katerem so stranke morale predložiti pripombe, osnovna uredba ne določa, kako dolgo obdobje bi moralo biti dovoljeno. V tem postopku se je dovolilo 16-dnevno obdobje (ki se je pozneje podaljšalo na 17 dni), in sicer zaradi zapletenosti postopka in potrebe po izpolnitvi zahteve iz člena 11(9) osnovne uredbe, da je treba preiskavo končati v 13 mesecih po njenem začetku.

(7)

Ameriška vlada je v zvezi z razkritjem začasnih ugotovitev v vzporednem protisubvencijskem postopku predložila pripombe k stopnji dajatve, ki je bila določena za „vse druge družbe“. Kar zadeva stopnjo dajatve, določeno za ameriške družbe, ki se niso javile in sodelovale pri preiskavi, je bila stopnja začasne dajatve določena na ravni, ki je bila nižja (najvišja stopnja subvencioniranja ali najvišja stopnja škode, ugotovljena za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike). Enaka metoda se je uporabila tudi v protidampinškem postopku. Tako določena stopnja protidampinške dajatve je bila enaka stopnji iz člena 1(2) začasne uredbe (stopnja za „vse druge družbe“ v višini 182,4 EUR na tono). Ameriška vlada meni, da je ta stopnja dajatve nepravilno izračunana na podlagi dostopnih dejstev. Meni, da je treba za zanesljivo uporabo dostopnih dejstev na podlagi člena 18 osnovne uredbe naprej ugotoviti, da zainteresirana stranka ni dovolila dostopa do „potrebnih informacij“ (4) ali jih ni predložila. Ameriška vlada meni, da je namesto navedene stopnje treba uporabiti tehtano povprečno stopnjo, izračunano za nevzorčene sodelujoče družbe.

(8)

V odgovor na to je treba opozoriti, da je Komisija na začetku postopka družbam, navedenim v pritožbi (več kot 150 družb), poslala obrazec za vzorčenje, pritožbo in obvestilo o začetku. Izvod obrazca za vzorčenje je bil priložen tudi verbalni noti, ki je bila na začetku postopka poslana Misiji Združenih držav Amerike pri Evropski skupnosti, skupaj s pozivom, naj jo posreduje izvoznikom/proizvajalcem v ZDA. Poleg tega nacionalni odbor za biodizel (NBB), ki je zainteresirana stranka od začetka tega postopka, zastopa veliko družb iz industrije biodizla v ZDA.

(9)

V obvestilu o začetku in spremnem dopisu, priloženem obrazcu za vzorčenje, so bile poudarjene posledice nesodelovanja. Kot je navedeno v uvodni izjavi (8) začasne uredbe, se je v okviru vzorčenja javilo več kot 50 družb, ki so v 15 dneh predložile zahtevane informacije. Te družbe so pokrivale več kot 80 % celotnega uvoza biodizla iz ZDA v Skupnost.

(10)

Organi Združenih držav Amerike so bili po uvedbi začasnih ukrepov pozvani k predložitvi dodatnih informacij. Zlasti so bili pozvani, naj vse druge izvoznike/proizvajalce biodizla v ZDA, ki niso navedeni v členu 1 in Prilogi k začasni uredbi, ob začetku postopka niso bili znani in niso predhodno zavrnili sodelovanja (5), pozovejo, da se javijo.

(11)

Organi Združenih držav Amerike so predložili seznam z imeni več kot sto dodatnih družb (proizvajalcev/izvoznikov) iz ZDA. Proučilo se je, ali je bila katera od teh družb povabljena k sodelovanju na začetni stopnji postopka. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bilo veliko družb s seznama k sodelovanju povabljenih že med vzorčenjem, vendar se takrat za to niso odločile. Drugače povedano, te družbe so bile seznanjene s posledicami nesodelovanja v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(12)

Vendar, kar zadeva navedene družbe (več kot 40) s seznama, za katere Komisija ob začetku tega postopka ni vedela, se je opozorilo, da so bili organi Združenih držav Amerike pozvani k predloživi podrobnih informacij o teh družbah po uvedbi začasnih ukrepov. Zato je bilo sklenjeno, da se te družbe dodajo v Prilogo k tej uredbi in da se zanje uporablja isti stopnja dajatve kot za tiste družbe, ki so izrecno sodelovale, a niso bile izbrane v vzorec. Tem družbam so bila razkrita bistvena dejstva in premisleki, na podlagi česar naj bi se uvedli dokončni ukrepi, poleg tega pa so bile te družbe pozvane k predložitvi pripomb glede na dejstvo, da je bila predlagana vključitev njihovih imen v Prilogo k tej uredbi.

(13)

Po dokončnem razkritju je ameriška vlada pozdravila predlog za uporabo tehtane povprečne stopnje pri dodatnih družbah. Vendar je ameriška vlada menila, da ni bil pojasnjen razlog za sklep, da za druge družbe velja stopnja za „vse druge družbe“. V zvezi s tem se najprej opozarja, da so bile razlage v zvezi z družbami, ki so bile povabljene k sodelovanju med vzorčenjem, že navedene zgoraj. Glede možnih izvoznikov/proizvajalcev, ki niso bili ne posamezno obveščeni o preiskavi ne navedeni na seznamu iz uvodne izjave (11), se najprej opozarja, da je bilo od samega začetka postopka vloženega veliko truda za vzpostavitev stika z družbami v ZDA, ki bi jih lahko postopek zadeval (glej uvodni izjavi (8) in (10)), se najprej opozarja, da je bilo od samega začetka postopka vloženega veliko truda za vzpostavitev stika z družbami v ZDA, ki bi jih lahko postopek zadeval (glej uvodni izjavi (8) in (10)). Poleg tega je bil po uvedbi začasnih ukrepov vložen še dodaten trud, kakor je navedeno v uvodni izjavi (10), da bi se našle druge družbe, rezultat tega pa je bila vključitev več kot 40 dodatnih družb na seznam družb, za katere je bila predvidena uporaba tehtane povprečne stopnje. Šteje se, da so ta vztrajna prizadevanja družbam biodizla v ZDA omogočila, da se javijo. V zvezi s tem se opozarja, da je združenje zadevne industrije od začetka vključeno v postopek. Posledično se šteje, da je treba za družbe, ki se niso javile, uporabiti stopnjo dajatve za „vse druge družbe“.

(14)

Ena od družb, ki je predložila izpolnjen obrazec za vzorčenje in je bila zato uvrščena na seznam v Prilogi k začasni uredbi, je zahtevala, naj se na seznam družb v Prilogi k tej uredbi doda tudi njena matična družba. Ta družba je zahtevala tudi, naj se kraj sedeža obeh družb v tej prilogi spremeni, da bo natančno ustrezal naslovu na fakturah družb.

(15)

Po proučitvi zahteve te družbe je bilo ugotovljeno, da je treba na seznam v Prilogi k tej uredbi uvrstiti tudi matično družbo, ker je bila na izpolnjenem obrazcu za vzorčenje, ki ga je predložila družba, navedena kot edina povezana družba, dejavna v industriji biodizla. Popravljen bo tudi kraj sedeža obeh družb.

(16)

Treba je opozoriti, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Komisija je ob upoštevanju trendov, pomembnih za oceno škode, analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od januarja 2004 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(17)

Ker ni bilo nobenih pripomb k vzorčenju proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od (5) do (10) začasne uredbe.

(18)

Nekatere stranke so predložile pripombe k reprezentativnosti vzorca proizvajalcev Skupnosti. Te pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah od (74) do (78) spodaj.

(19)

Treba je opozoriti, da je bil v obvestilu o začetku izdelek, ki se domnevno izvaža po dampinških cenah, opredeljen kot mono-alkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljena s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (splošno znani kot „biodizel“), v čisti obliki ali mešanici.

(20)

V pritožbi so bili navedeni prima facie dokazi, da so biodizel in vse mešanice biodizla in mineralnega dizla, ki se proizvajajo v ZDA ter se po dampinških cenah izvažajo v Skupnost, vplivali na gospodarski položaj proizvajalcev biodizla v Skupnosti. V skladu z značilnostmi zadevnih proizvajalcev biodizla v ZDA in notranjega trga naj bi opredelitev zadevnega izdelka vključevala biodizel, tudi ko je ta del mešanic biodizla. Vendar se je štelo, da bi opredelitev zadevnega izdelka, kakor je navedena v obvestilu o začetku in uvodni izjavi (19), lahko sprožila dvome o tem, kateri proizvajalci in vrste izdelkov naj bi bili vključeni v preiskavo, kateri pa ne.

(21)

Podobno je bilo treba za preiskavo dampinga in škode, zlasti za določitev stopenj dampinga in stopenj odprave škode, jasno opredeliti vrste izdelkov, ki jih je preiskava zadevala.

(22)

Zadevni izdelek je bil v skladu z značilnostmi ameriškega trga začasno opredeljen kot monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljena s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znan kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanicah nad B20. Zadevni izdelek je torej vključeval čisti biodizel (B100) in vse mešanice z več kot 20 % biodizla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Ta prag se je obravnaval kot ustrezen za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so namenjene nadaljnjemu mešanju, in tistimi, ki so namenjene neposredni potrošnji na ameriškem trgu.

(23)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, kljub mogočim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank.

(24)

Zainteresirane stranke so predložile trditve glede opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka ter v teh trditvah z istimi argumenti hkrati nasprotovale opredelitvi zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ne da bi kakor koli razlikovale med konceptom zadevnega izdelka in podobnega izdelka v postopku.

(25)

Treba je spomniti, da za koncept zadevnega izdelka veljajo določbe člena 1(1) do 1(3) osnovne uredbe, medtem ko je razlaga pojma „podobni izdelek“ navedena v členu 1(4) osnovne uredbe. Zato se bodo trditve ločeno obravnavale spodaj.

(26)

Ena od strank se je spraševala, do kje naj se mešanice z majhnim deležem biodizla (na primer B21) še štejejo za biodizel, ki je enakovreden čistemu biodizlu (B100) ali podobnim mešanicam, ki vsebujejo zlasti biodizel in manjši delež mineralnega dizla (na primer B99). Trdila je, da je preiskava dejansko zadevala biodizel B100 in B99 ter da so bili vsi izračuni dampinga in škode izvedeni na podlagi teh dveh vrst izdelka. Menila je, da določitev praga nekoliko nad B20, pri čemer gre za mešanico z nizko stopnjo biodizla, ki se neposredno prodaja potrošnikom v ZDA, vodi k umetni opredelitvi zadevnega izdelka.

(27)

Ista stranka se je spraševala tudi, ali se mešanica z 20 % biodizla še vedno šteje za biodizelsko gorivo ali morda za mineralni dizel, ki ni vključen v opredelitev zadevnega izdelka. Ta stranka je bila obveščena, da EU podpira stališče, da je potrebna nova tarifna oznaka (6) za biodizel v harmoniziranem carinskem sistemu. Menila je, da je Komisija v tem postopku razširila opredelitev izdelka in vrste izdelkov, na katere vpliva uvedba ukrepov.

(28)

Poleg tega je stranka menila, da med preiskavo ni obstajal noben poseben prag za določitev, kaj je biodizel, za razvrstitev pod oznako kombinirane nomenklature (KN) 3824 90 91, tj. posebno oznako, ki jo je EU s 1. januarjem 2008 uvedla za biodizel. Stranka se je spraševala, ali se lahko na podlagi pravila 3(b) splošnih pravil za razlago KN (7) mešanica z manj kot 50 % biodizla še vedno šteje za biodizel. Poleg tega je navedla, da je bila pri primerih mešanic, navedenih v vprašalniku Komisije, vsebnost biodizla visoka, kar naj bi torej pomenilo, da je zadevni izdelek le biodizel in mešanice z zelo visoko stopnjo biodizla.

(29)

Stranka je prav tako trdila, da EU ne more spremeniti opredelitve zadevnega izdelka, če hkrati ohrani drugačen podobni izdelek. Sklicevala se je na začasno razkritje vzorčenim ameriškim proizvajalcem biodizla, ki dokazuje, da so vzorčeni ameriški proizvajalci prodajali mešanice, ki so bile proizvedene izključno iz različnih vrst biodizla. Zato je treba zadevni izdelek omejiti le na izdelke, ki vsebujejo 100 % biodizla (B100), tudi če je sestavljen iz biodizla, pridobljenega iz različnih surovin, ali na mešanice z vsebnostjo 99 % biodizla (B99).

(30)

Stranka se je sklicevala na nedavno sodbo Sodišča (8) o uvozu amonijevega nitrata ter ugotovila, da utemeljitev iz te sodbe velja tudi za sedanji postopek in da biodizla, ki ni del mešanic z zelo visoko vsebnostjo biodizla, ni mogoče vključiti v preiskavo in ukrepe, saj ni podobni izdelek, za katerega so bile sprejete ugotovitve o dampingu in škodi, tj. izdelek, ki vsebuje le biodizel (B100) ali 99 % biodizla (B99).

(31)

Stranke niso predložile nobenih dokazov ali pravnih virov, ki bi pokazali, da zadevni izdelek v sedanji preiskavi ni bil pravilno opredeljen. V določbah člena 1(1) do 1(3) osnovne uredbe so določene smernice za opredelitev zadevnega izdelka. V členu 1(1) je navedeno: „Protidampinška dajatev se lahko uporabi za vsak dampinški izdelek, čigar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo.“

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (20) zgoraj, so bili v pritožbi navedeni prima facie dokazi, da so biodizel in vse mešanice biodizla in mineralnega dizla, ki se proizvajajo v ZDA ter se po dampinških cenah izvažajo v Skupnost, vplivale na gospodarski položaj proizvajalcev biodizla v Skupnosti. Stopnje dampinga in škode so se za vsakega posameznega vzorčenega proizvajalca ugotovile na podlagi vrst izdelka, ki so jih prodajali na trgu Skupnosti.

(33)

Stranke niso predložile nobenih dokazov, da je prag iz začasne uredbe za določitev ločnice med zadevnim izdelkom in izdelkom, ki ni zadevni izdelek, umeten. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (24) in (26) začasne uredbe, je preiskava pokazala, da so se mešanica B20 in morda tudi mešanice z manjšo vsebnostjo biodizla dejansko neposredno prodajale potrošnikom v ZDA. Preiskava je pokazala tudi, da sta bila trg za mešanje in trg za potrošniške izdelke različna trga z različnimi potrošniki: eden je trg, na katerem so biodizel in mešanice biodizla namenjeni nadaljnjemu mešanju pri trgovcih in pripravljavcih mešanic, drug pa trg, na katerem so mešanice namenjene distribucijskemu omrežju in s tem potrošnikom. Opredelitev praga za zadevni izdelek, ki presega B20, je omogočila določitev jasne ločnice in preprečila zamenjave med izdelki, trgi in različnimi strankami v ZDA.

(34)

Vsem protidampinškim preiskavam je skupno, da posamezne družbe, ki se preiskujejo, ne proizvajajo in prodajajo vseh vrst izdelka, ki so vključene v opredelitev zadevnega izdelka. Nekatere družbe lahko proizvajajo zelo malo različnih vrst izdelka, medtem ko jih lahko druge proizvajajo več. Vendar to ne vpliva na opredelitev zadevnega izdelka. Zato se trditev, da mora opredelitev zadevnega izdelka vključevati le vrste izdelka, ki so jih izvažali ameriški proizvajalci ter so se uporabile za izračun dampinga in škode, šteje za neutemeljeno.

(35)

Kot je navedeno v začasni uredbi in uvodni izjavi (19) zgoraj, se je preiskava osredotočila zlasti na biodizel, ne glede na to, ali je v čisti obliki ali del mešanic. Protidampinški ukrepi se bodo uporabljali za zadevne mešanice, ki se izvažajo na trg Skupnosti. Zato se vprašanje, ali se mešanica z 20 % biodizla še vedno šteje za biodizelsko gorivo ali morda za mineralni dizel, ki ni vključen v opredelitev zadevnega izdelka, šteje za nepomembno.

(36)

Treba je pojasniti, da so ugotovitve o dampingu in škodi za vsako preiskano družbo temeljile izključno na ustreznih vrstah izdelka, ki jih je v OP proizvajala in prodajala zadevna družba. Trditev, da bi opredelitev zadevnega izdelka, ki vključuje mešanice nad B20, neupravičeno vplivala na ameriške proizvajalce, ni utemeljena in ne more voditi k sklepu, da je treba zadevni izdelek omejiti na izdelke, ki vsebujejo 100 % biodizla (B100), tudi če je biodizel pridobljen iz različnih surovin, ali mešanico iz 99 % biodizla (B99). Vključitev mešanic nad B20 v opredelitev zadevnega izdelka nikakor ni vplivala na ugotovitve v zvezi s preiskanimi družbami, ki ne proizvajajo te vrste izdelka.

(37)

Navedba stranke, da utemeljitev iz sodbe Sodišča (9) velja tudi za sedanji postopek in da biodizla, ki ni del mešanic z zelo visoko vsebnostjo biodizla, ni mogoče vključiti v področje uporabe preiskave, prav tako ni utemeljena. Za vsako družbo, ki se preiskuje, bodo vse stopnje škode in dampinga dejansko natančno ustrezale zadevnemu izdelku in podobnemu izdelku, za katerega so bile sprejete ugotovitve o dampingu in škodi, in sicer za ustrezne vrste izdelka, ki vsebujejo biodizel ter jih je ta družba prodajala na notranjem trgu in izvažala v Skupnost. Mnenje zadevnega nosilca dejavnosti je bilo povezano s pregledom obstoječih protidampinških ukrepov, katerega rezultat je bila razširitev ukrepov na druge izdelke poleg zadevnega izdelka, kar pa ne velja za trenutno preiskavo.

(38)

Čeprav se šteje, da primeri iz vprašalnika, namenjeni zbiranju podatkov za preiskavo, ne morejo biti podlaga za predpostavke glede sklepa preiskave, je treba omeniti, da Komisija ob pripravi osnutka vprašalnika ne more vnaprej, tj. pred izvajanjem preiskave na kraju samem, vedeti, katere vrste izdelkov bodo zadevne družbe proizvajale in prodajale na notranjem trgu ter jih izvažale. Izdelek, ki je vključen v protidampinške preiskave, lahko vključuje več različnih vrst izdelka, pri čemer dejstvo, da se nekatere od teh morda ne prodajajo po dampinških cenah, ne pomeni, da jih je mogoče izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka.

(39)

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov je potrjeno, da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, kljub mogočim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank.

(40)

Začasno je bilo ugotovljeno, da imajo izdelki, proizvedeni in prodani na notranjem trgu ZDA, ki so vključeni v to preiskavo, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelki, ki se iz ZDA izvažajo na trg Skupnosti. Podobno imajo izdelki, ki jih proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelki, ki se iz zadevne države izvažajo v Skupnost.

(41)

Med različnimi vrstami zadevnega izdelka in podobnimi izdelki Skupnosti, ki se prodajajo na trgu Skupnosti, torej niso bile ugotovljene nobene razlike, na podlagi katerih bi se lahko sklenilo, da izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, niso podobni izdelki z enakimi ali zelo podobnimi osnovnimi fizikalnimi, kemičnimi in tehničnimi lastnostmi, kot jih imajo vrste zadevnega izdelka, ki se proizvajajo v ZDA in izvažajo v Skupnost. Zato se je sklenilo, da se vse vrste biodizla, ki jih zadeva ta preiskava, obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(42)

Ena od strank je trdila, da je opredelitev podobnega izdelka neločljivo povezana z opredelitvijo zadevnega izdelka ter jo je treba oblikovati v smislu fizikalnih lastnosti in končne uporabe izdelka. Dejansko je menila, da se v EU za potrošnjo ne uporablja B20, ampak mešanica s še nižjo vsebnostjo biodizla, tj. B5. Zato je bil podobni izdelek napačno opredeljen. Trdila je tudi, da opredelitve zadevnega izdelka ni mogoče spremeniti, če se hkrati ohrani drugačen podobni izdelek.

(43)

Kot je jasno navedeno v uvodnih izjavah od (29) do (35) začasne uredbe, je opredelitev podobnega izdelka povezana z opredelitvijo zadevnega izdelka ter je bila oblikovana zlasti v smislu njegovih fizikalnih lastnosti. Upoštevala se je tudi dejanska končna uporaba, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je treba tudi za opredelitev podobnega izdelka ohraniti prag B20. V tem primeru se je za ujemanje z opredelitvijo zadevnega izdelka zmanjšalo tudi število vrst izdelka, ki jih vključuje podobni izdelek.

(44)

Zato je treba trditve strank, da je bila opredelitev podobnega izdelka nepravilna, zavrniti, začasna opredelitev podobnega izdelka pa se lahko potrdi.

(45)

Več proizvajalcev izvoznikov in nacionalni odbor za biodizel so po razkritju začasnih ugotovitev trdili, da bi bilo treba prilagoditi izračune dampinga za izključitev učinka subvencioniranja. Glede na njihove trditve je neupoštevanje učinka subvencije, dodeljene za domačo prodajo in izvoz, vodilo k navedbi prenizkih prihodkov, kar je vplivalo na normalno vrednost podobnega izdelka in določitev izvozne cene zadevnega izdelka. To je vplivalo na normalno vrednost, saj se je običajni potek trgovine ugotavljal na podlagi prodajnih cen, pri katerih se ni upošteval prihodek od prodaje izdelka, ki je bil subvencioniran, medtem ko se je iz enakih razlogov prenizko določila tudi izvozna cena. Poleg tega so te stranke navedle, da je neprilagoditev subvencije pomenila očitno napako pri izvajanju člena 2(4) in 2(10) osnovne uredbe, saj je prispevala k uporabi konstruiranih normalnih vrednosti, medtem ko sta bili ob upoštevanju subvencij proizvodnja in prodaja zadevnega izdelka dejansko donosni. Spomniti je treba, da so ameriški organi v skladu z ugotovitvami iz preiskave dodelili tako imenovano davčno olajšavo za pripravljavce mešanice v višini 1 USD na galono čistega biodizla v mešanici biodizla in mineralnega dizla.

(46)

Nacionalni odbor za biodizel je v skladu s tem trdil, da je za zagotovitev pravične primerjave in funkcionalne simetrije med normalno vrednostjo in izvozno ceno na podlagi člena 2(10) osnovne uredbe treba normalni vrednosti in tudi izvozni ceni prišteti davčno olajšavo za pripravljavce mešanice.

(47)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (38) začasne uredbe, so okoliščine, v katerih bi subvencija lahko vodila k prilagoditvi, ki jo zahteva NBB, za preprečevanje dvojne pomoči v primeru vzporednih protisubvencijskih in protidampinških preiskav istega izdelka, izrecno določene v členu 24(1) protisubvencijske osnovne uredbe, v katerem je navedeno, da za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali subvencioniranja izvoza. Takih okoliščin v tem primeru ni. Davčna olajšava za pripravljavce mešanice je dejansko subvencija, ki je na voljo za domačo prodajo in izvoz na enak način in v enakem znesku, zato ni izvozna subvencija v smislu člena 24(1). Temu NBB ni nasprotoval. Zato se je trditev, da je treba davčno olajšavo za pripravljavce mešanice „prilagoditi“ v izračunih dampinga, štela za neutemeljeno in je bila zato zavrnjena.

(48)

Ker ni bilo drugih pripomb, ki bi spremenile začasne ugotovitve v zvezi s tem, se uvodne izjave od (36) do (38) začasne uredbe potrdijo.

(49)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je po razkritju začasnih ugotovitev opozoril na pisno napako pri izračunu normalne vrednosti določene vrste izdelka na podlagi domače prodajne cene. Ta napaka je bila popravljena.

(50)

Drug proizvajalec izvoznik, ki ni imel reprezentativne domače prodaje, je nasprotoval uporabi tehtane povprečne stopnje dobička drugih proizvajalcev izvoznikov, vključenih v preiskavo v zvezi s svojo proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na notranjem trgu, pri določanju normalne vrednosti. Trdil je, da je treba namesto povprečne stopnje dobička dveh integriranih proizvajalcev, ki sta v OP dosegala dobičke pri domači prodaji, uporabiti povprečni dobiček neintegriranih proizvajalcev. Ker je surovine kupoval na odprtem trgu, je trdil, da se ne more primerjati z dvema popolnoma integriranima proizvajalcema, ki naj ne bi ustrezno predstavljala tržnih razmer za druge vzorčene proizvajalce izvoznike.

(51)

Zgornja trditev se je štela za utemeljeno, ker je dejansko mogoče ugotoviti, da položaj obeh integriranih proizvajalcev morda ni neposredno primerljiv s položaji drugih vzorčenih proizvajalcev, ker sta popolnoma integrirana in imata dostop do lastnih surovin. Vendar predlog, naj se uporabijo povprečne stopnje dobička neintegriranih proizvajalcev, ni bil izvedljiv, saj nobeden od njih v OP ni ustvaril dobička pri domači prodaji. Zato se je v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe štelo za razumno, da dobiček namesto tega temelji na donosnih domačih prodajnih transakcijah vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki prodajajo na notranjem trgu. Ta dobiček se je nato uporabil za določitev normalne vrednosti za navedenega proizvajalca izvoznika.

(52)

Po dokončnem razkritju je ena skupina proizvajalka izvoznica trdila, da stopnja dobička, ki se je uporabila za določitev normalne vrednosti vrst izdelka, ki se niso prodajale na notranjem trgu v OP, ni bila razumna. Trdila je, da bi morala biti normalna vrednost določena na podlagi vrst izdelkov, za katere normalna vrednost ni bila določena, ob uporabi prilagoditev za fizikalne razlike v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Trdila je še, da bi se morale prilagoditve, narejene pri izračunu stopenj škode, uporabiti tudi pri izračunu normalne vrednosti.

(53)

V zvezi s tem se opozarja, da je namen prilagoditev iz člena 2(10) osnovne uredbe omogočiti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, ne pa določitev normalne vrednosti. Prilagoditve pri izračunu škode so bile narejene zato, da bi bilo možno uvoz ameriškega biodizla primerjati z biodizlom, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti. Kakor je opisano v uvodni izjavi 46 začasne uredbe, se dobiček, ki se uporabi za konstruirano normalno vrednost, določi v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Zato ta trditev ni bila upoštevana in jo je bilo treba zavreči.

(54)

Ker ni bilo drugih pripomb k normalni vrednosti, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodne izjave od (39) do (48) začasne uredbe potrdijo.

(55)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je nasprotoval določitvi stopnje dobička za svojega povezanega uvoznika v Skupnosti, pri čemer je trdil, da nekateri stroški, kot so stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja, niso bili vključeni v ceno prodajanega blaga.

(56)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev utemeljena, zato se je cena blaga, ki ga prodaja povezani izvoznik, pregledala na podlagi nakupne cene FOB, ki so se ji prišteli vsi stroški za pridobivanje zadevnega izdelka, kot so provizije, prevozni, zavarovalni in manipulativni stroški ter plačane carinske dajatve.

(57)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da so bili rezultati nekaterih ustaljenih dejavnosti za varovanje pred tveganjem na ravni istega povezanega uvoznika nepravično pripisani poslovnemu rezultatu zadevnega izdelka, pri čemer so bili strogo povezani z dejavnostmi nabave in prodaje drugega izdelka.

(58)

Družba je predložila dokaze, da so bili rezultati ustaljenih dejavnosti za varovanje pred tveganjem povezani izključno s posameznimi prodajnimi pogodbami za izdelek, ki ni bil zadevni izdelek, zato niso vplivali na prodajne, splošne in upravne stroške, povezane z zadevnim izdelkom.

(59)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ugotovitve, da te dejavnosti niso bile povezane z zadevnim izdelkom, je bilo odločeno, da se ti rezultati ne bodo upoštevali pri določanju prodajnih, splošnih in upravnih stroškov povezanega uvoznika.

(60)

Po dokončnem razkritju se ena skupina proizvajalka izvoznica ni strinjala, da je bil iz izračuna izključen del biodizla, izvoženega v Skupnost, ki je bil nato nadalje mešan z drugimi vrstami neameriškega biodizla in se naprej prodajal v Skupnosti kot mešanica z obema porekloma. Skupina je trdila, da niti osnovna uredba niti protidampinški sporazum STO ne omogočata takšne izključitve. V zvezi s tem je ameriška vlada trdila, da Komisija ni predložila dovolj dokaznega gradiva in ni utemeljila sprememb med začasno in dokončno ugotovitvijo.

(61)

Glede na prejete pripombe in alternativno metodo, ki jo je predlagala zadevna skupina proizvajalka izvoznica za določitev zanesljive izvozne cene na podlagi mešanic, ki so se nadalje prodajale v Skupnosti, je Komisija ponovno preverila določitev izvozne cene. Metode, ki jo je predlagala skupina, ni bilo možno uporabiti, saj ni omogočala posamične opredelitve zadevne izvozne cene uvoženih biodizelskih sestavin, ki so sestavni del mešanice, ki se je nato nadalje prodajala na trgu Skupnosti. Vendar je bila v skladu z metodologijo, uporabljeno pri izračunih škode, cena nadaljnje prodaje mešanice, ki se je prodajala na trgu Skupnosti, izražena v ekvivalentih surovine repičnega semena in bila podlaga za konstruiranje izvozne cene franko tovarna, pri čemer so se v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe odšteli vsi stroški, nastali med uvozom in ponovno prodajo.

(62)

Ker ni bilo drugih pripomb k izvozni ceni, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodni izjavi (49) in (50) začasne uredbe potrdita.

(63)

Dva proizvajalca izvoznika sta nasprotovala prilagoditvam v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v zvezi s prevoznimi in manipulativnimi stroški ter stroški skladiščenja, ki so nastali med sedežem proizvodnega obrata in terminalom, s katerega je bil zadevni izdelek odpremljen za prodajo. Poleg tega je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, da izdelek na terminalu izgubi svoje individualne lastnosti, ker se meša z drugimi materiali, zato se zgoraj navedeni stroški ne smejo šteti za neposredno povezane s prodajo.

(64)

Poudariti je treba, da se je pri izračunu stopenj dampinga upošteval le biodizel, ki so ga proizvedli preiskovani proizvajalci izvozniki, ne glede na to, ali je bil v čisti obliki ali mešanici. Zato se neupoštevanje nekaterih stroškov, ki so nastali po proizvodnji osnovnega izdelka B100, ne šteje za utemeljeno. Te stroške je zato treba odšteti, da se izvozna cena vsega biodizla iz samoproizvodnje za nepovezane stranke, ne glede na to, ali je biodizel v čisti obliki ali mešanici, spet vrne na raven cene franko tovarna. Dejstvo, da se biodizel transportira od tovarne do terminala zunaj tovarne, ne pomeni, da pri delu končne mešanice, ki ga stranke proizvedejo same, ne bi nastali prevozni in manipulativni stroški ter stroški skladiščenja.

(65)

Ker ni bilo drugih pripomb k primerjavi, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodne izjave od (51) do (53) začasne uredbe potrdijo.

(66)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

(67)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, se je ob upoštevanju spremenjenih stopenj dampinga vzorčenih družb znova izračunala v skladu z metodologijo, opisano v uvodni izjavi (56) začasne uredbe. Kot je navedeno zgoraj, je bila ta stopnja določena na 33,5 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(68)

Podlaga za določitev stopnje dampinga na ravni države je bila določena v uvodni izjavi (57) začasne uredbe. Na isti podlagi je bila stopnja dampinga na ravni države dokončno določena na 39,2 %.

(69)

Ena od zainteresiranih strank je nasprotovala izključitvi skupine proizvajalcev, povezanih s proizvajalcem izvoznikom v ZDA, kot je navedena v uvodni izjavi (60) začasne uredbe, iz ocene celotne proizvodnje Skupnosti na podlagi člena 4(1) osnovne uredbe. Trdila je, da je treba pravilni imenovalec za ugotovitev podpore pritožbi ohraniti pri približno 5 400 000 tonah, pri čemer se ne sme zmanjšati na 4 200 000–4 600 000 ton kot v začasni fazi.

(70)

Ustrezne določbe osnovne uredbe za oceno položaja ali podpore za preiskavo so navedene v členu 4(1) in členu 5(4) osnovne uredbe. Zgolj v vednost, ustrezne določbe protidampinškega sporazuma v zvezi z opredelitvijo domače industrije so vključene v člen 4(1) osnovne uredbe. Na podlagi teh določb je jasno, da je treba opredelitev domače proizvodnje za ugotovitev položaja oblikovati skupaj z opredelitvijo domače industrije in na podlagi istih zahtev kot za opredelitev domače industrije. Vsekakor ta trditev ne spremeni ugotovitve, da preiskavo podpira velik delež proizvodnje Skupnosti. Tudi če bi se imenovalec ohranil pri 5 400 000 tonah, bi bil delež podpore za preiskavo več kot 50-odstoten, kar znatno presega zahteve iz osnovne uredbe.

(71)

Ista zainteresirana stranka je trdila, da morata industrija in proizvodnja Skupnosti ob upoštevanju opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ki je biodizel v čisti obliki ali mešanicah z več kot 20 % biodizla (B20), vključevati vse družbe Skupnosti, ki proizvajajo biodizel in mešanice nad B20. Trdila je, da ni nobenih dokazov, da sta si pritožnik ali Komisija prizadevala za vključitev teh družb v skupno proizvodnjo ali ugotovila, da so ti proizvajalci podprli pritožbo.

(72)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je pri vrednosti celotne proizvodnje Skupnosti, navedeni v uvodni izjavi (60) začasne uredbe, dejansko upoštevan obseg proizvodnje biodizla v mešanicah nad B20. Poleg tega je mogoče pojasniti, da je bila glede na razpoložljive informacije proizvodnja mešanic, ki vsebujejo od 21 % (B21) do 99 % (B99) biodizla, v Skupnosti v OP zelo majhna. Edina proizvodnja mešanic v tem razponu je bila osredotočena na mešanice B30 in ni presegla 60 000 ton v smislu vsebnosti biodizla. Poleg tega je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov stopila v stik z znanimi proizvajalci B30, prejeta odgovora dveh zadevnih proizvajalcev pa kažeta, da podpirajo pritožbo.

(73)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (59) do (61) začasne uredbe v zvezi z opredelitvijo proizvodnje, industrije in položaja Skupnosti potrdijo.

(74)

Ena od strank je trdila, da so bili rezultati enega od vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki ni sodeloval v preiskavi, zelo dobri in da bi jih bilo treba upoštevati pri oceni škode za industrijo Skupnosti. Trdila je, da ta proizvajalec v OP ni bil oškodovan in da je treba v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti najboljša dostopna dejstva. V zvezi s tem je stranka predlagala, naj se uporabijo javno dostopni finančni podatki o tem proizvajalcu za leti 2007 in 2008, da se prouči škoda za industrijo Skupnosti.

(75)

V protidampinških preiskavah je običajno, da Komisija iz ocene škode izključi proizvajalce, ki niso sodelovali, in ne uporabi dostopnih dejstev na podlagi člena 18 osnovne uredbe. Podatki v zvezi s škodo zajemajo obdobje štirih let, pri čemer iz javnih virov ni mogoče pridobiti vseh potrebnih informacij za določitev vseh kazalnikov škode za celotno obdobje. Navedeni proizvajalec Skupnosti je bil v tem posebnem primeru izključen iz preiskave, ker ni zagotovil popolnih in bistvenih informacij za leta od 2004 do 2006, ampak je predložil le delne informacije za leto 2007 in OP. Uporaba javno dostopnih informacij o proizvodnji biodizla tega proizvajalca le za leti 2007 in 2008 ne bi omogočila pridobitve podatkov za vse dejavnike škode in vsa leta obravnavanega obdobja. To bi izkrivilo trende, ki so pomembni za oceno škode.

(76)

Poleg tega ohranitev navedenega proizvajalca v vzorcu ne bi omogočila ocene nelojalnega nižanja cen za vso prodajo vzorčenih proizvajalcev, ker navedena družba za obdobje preiskave ni predložila seznama s podrobnimi podatki o prodaji glede na vrsto izdelka. Nazadnje je treba omeniti, da so bili finančni rezultati navedenega proizvajalca glede dobičkonosnosti, kakor je razvidno iz javno dostopnih podatkov, v nasprotju s trditvijo zainteresirane stranke dosti slabši od povprečne dobičkonosnosti, ugotovljene za sodelujoče vzorčene proizvajalce Skupnosti, kot je prikazano v preglednici 7 začasne uredbe. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba zahtevo te stranke zavrniti.

(77)

Ista stranka je trdila, da vzorec proizvajalcev Skupnosti ni bil reprezentativen za industrijo Skupnosti, saj je vključeval le proizvajalce čistega biodizla (B100), ni pa torej vključeval tudi proizvajalcev mešanic od B99 navzdol do B20 in pripravljavcev mešanic z biodizlom B100.

(78)

V zvezi s tem je treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi (72) zgoraj, da je bila proizvodnja mešanic biodizla od B20 do B99 v Skupnosti v OP zelo majhna. Ob upoštevanju tega omejenega obsega, ki znaša manj kot 2 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti v OP, je mogoče sklepati, da je bil izbor vzorca, ki je temeljil zlasti na največjem obsegu proizvodnje in prodaje v Skupnosti, reprezentativen. Kar zadeva pripravljavce mešanic z biodizlom B100, se te družbe niso mogle šteti za proizvajalce podobnega izdelka, saj s preprostim postopkom mešanja predelujejo že obstoječi podobni izdelek. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(79)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (62) do (64) začasne uredbe potrdijo.

(80)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (16) zgoraj, je proučitev trendov v zvezi z oceno škode zajela obdobje od januarja 2004 do konca OP. Vendar je preiskava pokazala, da se je industrija Skupnosti dejansko začela razvijati leta 2004. Zato se je zdelo ustrezneje, da se analiza mogoče škode in gospodarskega položaja industrije Skupnosti opravi na podlagi trendov za obdobje od leta 2005 do OP (v nadaljnjem besedilu: analizirano obdobje). Ker ni nobena stranka predložila pripomb k temu pristopu, se uvodna izjava (65) začasne uredbe potrdi.

(81)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi lahko upravičile spremembo v zvezi s potrošnjo Skupnosti, kot je prikazana v zgornji preglednici, se uvodne izjave od (66) do (71) začasne uredbe potrdijo.

(82)

Spodnja preglednica kaže celotni uvoz ameriških proizvajalcev izvoznikov na trg Skupnosti v obravnavanem obdobju.

Preglednica 2

(83)

Za namen dokončnih ugotovitev je bilo ugotovljeno, da eden od ameriških proizvajalcev izvoznikov svojih izdelkov na trgu Skupnosti ni prodajal po dampinških cenah, zato je bilo treba celoten obseg in ceno dampinškega uvoza znova oceniti. V tem primeru, ko se za ugotovitev dampinga uporablja vzorčenje, je praksa Komisije, da nato prouči, ali obstajajo jasni dokazi o tem, ali so vse družbe, ki niso bile vzorčene, v OP dejansko izvajale damping svojih izdelkov na trgu Skupnosti ali ne.

(84)

V ta namen so bile preverjene izvozne cene, ki jih zaračunavajo sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso vključeni v vzorec, ter izvozne cene nesodelujočih izvoznikov, in sicer na podlagi statističnih podatkov ZDA o izvozu, izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA in izpolnjenih obrazcev za vzorčenje, ki so jih predložile vse sodelujoče družbe iz ZDA. Štelo se je, da se stopnja nedampinških izvoznih cen za zadevni izdelek določi tako, da se povprečna stopnja dampinga, ugotovljena na podlagi vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, prišteje k povprečnim izvoznim cenam, izračunanim za vzorčene proizvajalce izvoznike, za katere je bilo ugotovljeno, da izvajajo damping.

(85)

Izvozna cena za nevzorčene proizvajalce izvoznike je bila določena na podlagi statističnih podatkov ZDA o izvozu, potem ko so bili izvzeti podatki o izvozu za vzorčene proizvajalce izvoznike. Dobljena cena se je nato primerjala z nedampinško izvozno ceno.

(86)

Ta primerjava cen je pokazala, da so i) sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, in ii) proizvajalci izvozniki, ki niso sodelovali v preiskavi, imeli povprečne izvozne cene, ki so bile v vseh primerih nižje od povprečnih nedampinških cen, izračunanih za vzorčene proizvajalce izvoznike. To je bil zadosten dokaz, da se uvoz od vseh družb, ki niso bile vzorčene, in sicer sodelujočih in nesodelujočih, lahko šteje za dampinški uvoz.

(87)

Kar zadeva nevzorčene družbe, razpoložljive informacije in predloženi podatki o njihovi izvozni ceni niso pokazali, da bi bile njihove cene višje od ugotovljene nedampinške cene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (84) zgoraj.

(88)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (83) zgoraj, je bilo v dokončni fazi ugotovljeno, da eden od proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, ki je bil vključen v vzorec, svojih proizvodov na trgu Skupnosti ni prodajal po dampinških cenah. V skladu s tem je bil njegov izvoz izključen iz analize razvoja dampinškega uvoza na trg Skupnosti.

(89)

Da bi se izognili kakršni koli možnosti za razkritje občutljivih poslovnih podatkov o navedenem proizvajalcu, se je zaradi zaupnosti zdelo primerno, da se javno dostopni podatki, kot so statistični podatki ZDA o izvozu, ne predložijo, razen podatki o izvozniku, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne izvaja dampinga na trgu Skupnosti.

(90)

Zato je v spodnji preglednici v indeksirani obliki naveden celotni uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, za katerega je bil med obravnavanim obdobjem pri uvozu na trg Skupnosti ugotovljen damping ali pa se je ta uvoz štel za dampinškega.

Preglednica 3

(91)

Novi podatki kažejo, da se je obseg uvoza iz ZDA znatno povečal, in sicer z več kot 10 000 ton v letu 2005 na več kot 1 000 000 ton v OP. V analiziranem obdobju se je delež dampinškega uvoza iz ZDA na trgu Skupnosti stalno povečeval, in sicer z 0,3 % v letu 2005 na več kot 15 % v OP. Zato je mogoče ugotoviti, da je bilo povečanje dampinškega uvoza v absolutnih in relativnih vrednostih glede na potrošnjo Skupnosti v tem obdobju precejšnje.

(92)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba škodo in vzročno zvezo v protidampinškem postopku analizirati na podlagi drugačnih podatkov kot v vzporednem protisubvencijskem postopku. Trdila je, da ugotovitve o dampingu, zlasti glede izvozne prodaje v Skupnost, temeljijo le na biodizlu, ki so ga vzorčeni proizvajalci proizvedli sami, medtem ko ugotovitve o subvencioniranju temeljijo na biodizlu, ki se izvaža v Skupnost in ga proizvajalci i) proizvajajo sami, ii) proizvajajo in mešajo ter iii) kupujejo in mešajo.

(93)

Zdi se, da stranka s to trditvijo predlaga, naj protidampinški postopek v primerjavi s protisubvencijskim postopkom vedno temelji na ožjem razponu podatkov. Vendar je bilo v začasni fazi ugotovljeno, da je izvoz vseh družb, vključenih v vzorec ameriških proizvajalcev, na trg Skupnosti potekal po dampinških cenah. Podobna ugotovitev je bila sprejeta v protisubvencijski preiskavi. Tako se je v obeh preiskavah celoten izvoz iz ZDA štel za dampinškega in subvencioniranega, zato je bil vključen v analizo škode in vzročne zveze.

(94)

Dejstvo, da je bilo v dokončni fazi ugotovljeno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (83) zgoraj, da ena od vzorčenih ameriških družb ni izvajala dampinga, je povzročilo neskladnost med obsegom dampinškega uvoza in obsegom subvencioniranega uvoza, ki se upoštevata pri analizi škode in vzročne zveze v postopku. Celoten obseg dampinškega uvoza iz ZDA se je prilagodil, da se upošteva ugotovitev, da eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka ni izvažal po dampinških cenah.

(95)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(96)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da oznaka HTS 3824 90 iz statističnih podatkov ZDA o izvozu, ki se je uporabila v začasni uredbi za ugotovitev uvoza iz zadevne države, poleg biodizla vključuje tudi druge izdelke, kot so „živalske ali rastlinske maščobe in njihove mešanice“. Zato je bila analiza obsega uvoza iz ZDA pomanjkljiva. Ista zainteresirana stranka je predlagala, naj se namesto tega uporabijo trendi, ugotovljeni za ameriške proizvajalce, ki se preiskujejo.

(97)

V zvezi s tem se najprej opozarja, da je bila za izračun obsega uvoza s poreklom iz ZDA uporabljena ameriška oznaka HTS 3824 90 4000 in ne šestmestna oznaka HTS, kot je trdila ta stranka.

(98)

Treba je spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi (68) začasne uredbe, da se podatki Eurostata niso mogli uporabiti za oceno uvoza biodizla iz ZDA, ker do konca leta 2007 ni bilo ločene oznake KN, ki bi bila na voljo kot carinska oznaka za ta izdelek. Biodizel bi se dejansko lahko uvrstil pod različne oznake KN, ki so vključevale tudi podatke o uvozu drugih izdelkov. Statistični podatki ZDA o izvozu so se uporabili, ker se je zdelo, da izvoz zadevnega izdelka vključujejo pod eno tarifno oznako, pri čemer je obseg drugih izdelkov, vključenih pod isto oznako, zanemarljiv, kar zadeva izvoz v Skupnost.

(99)

Ob upoštevanju omejitev pri uporabi podatkov Eurostata bi bila druga nadomestna možnost za statistične podatke ZDA o izvozu uporaba podatkov o uvozu, sporočenih v pritožbi. Pritožniki so te podatke pridobili iz zaupnih virov tržnih informacij, zato bi bila uporaba takih informacij odvisna od te omejitve. Zaradi popolnosti spodnja preglednica v indeksirani obliki prikazuje trende glede obsega uvoza na podlagi podatkov o uvozu:

Preglednica 4

(100)

Primerjava preglednice 4 zgoraj in preglednice 2 kaže, da je bila ocena Komisije glede obsega uvoza zadevnega izdelka v analiziranem obdobju previdnejša kot tista, ki bi se sicer lahko uporabila. Poleg tega je ta splošni pregled obsega uvoza v preglednici 4 sestavljen iz zaupnih podatkov, ki jih ni dovoljeno razkriti, medtem ko so statistični podatki ZDA javno dostopne informacije.

(101)

Če bi se uporabila metoda, ki jo je predlagala zainteresirana stranka, bi bilo gibanje obsega izvoza na podlagi informacij, zbranih od preiskanih proizvajalcev izvoznikov, naslednje:

Preglednica 5

(102)

Primerjava preglednice 5 s preglednico 2 kaže, da bi bilo gibanje, dobljeno z metodo, ki jo je uporabila Komisija, zelo podobno gibanju na podlagi metode, ki jo je predlagala ta stranka.

(103)

Ista zainteresirana stranka je trdila tudi, da se obseg uvoza, prikazan v preglednici 2 zgoraj, ne ujema s pravilnim obsegom uvoza za zadevni izdelek, ker zadevni izdelek pomeni biodizel in mešanice z vsebnostjo biodizla nad 20 %.

(104)

V zvezi s tem se ugotavlja, da v preiskavi za OP ni bil ugotovljen noben uvoz zadevnega izdelka z vsebnostjo biodizla nad B20, a pod B99. Z drugimi besedami, s preiskavo ni bil ugotovljen noben uvoz zadevnega izdelka, ki bi bil zaradi majhne vsebnosti biodizla v zadevnem izdelku uvrščen pod drugo ameriško oznako HTS.

(105)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da je obseg uvoza iz preglednice 2 začasne uredbe zanesljiva, objektivna in previdna ocena uvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(106)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba količine, ki se izvažajo iz ZDA po vzorcu splash and dash, razlikovati od uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA, ker prvih ni mogoče obravnavati kot uvoz s poreklom iz ZDA.

(107)

Poleg tega sta ista stranka in ameriška vlada trdili, da se v nasprotju z navedbami iz uvodnih izjav (77) in (80) začasne uredbe šteje, da ni ves izvoz iz ZDA tudi izvoz s poreklom iz ZDA. V ZDA ni nobenega organa za ocenjevanje ali ugotovitve v zvezi z državo porekla nekega izvoznega izdelka, zato ni mogoče predvidevati, da je ves biodizel, ki je odpremljen z ozemlja ZDA, biodizel s poreklom iz ZDA.

(108)

Ista stranka je navedla tudi, da predpisi glede porekla, ki jih je določila ameriška vladna agencija Census Bureau v zvezi z ugotavljanjem porekla izvoženega blaga, niso splošno znani v industriji biodizla, zato izvozniki biodizla pri izpolnjevanju izvozne deklaracije odpremnika (Shipper's Export Declaration) običajno navedejo, da je izvoženo blago domačega porekla.

(109)

Še enkrat je poudarila svojo trditev iz začasne faze, da količine, uvožene v Skupnost po vzorcu splash and dash, znašajo več kot 40 % zadevnega izdelka, izvoženega iz ZDA. Svojo zahtevo je podprla s podatki o ameriškem uvozu in izvozu pod oznakama HTS 3824 90 4020 in 3824 90 4000, ter dejansko trdila, da se je celoten obseg uvoza biodizla v ZDA znova izvozil v Skupnost po vzorcu splash and dash.

(110)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je mogoče sprejeti pojasnilo, ki so ga zahtevali ameriški organi v zvezi z dejstvom, da noben ameriški organ ne ocenjuje ali ugotavlja porekla nekega izvoznega izdelka.

(111)

Trditev, da izvoz po vzorcu splash and dash znaša vsaj 40 % ameriškega izvoza v Skupnost, je temeljila na predpostavki, da se bo ves biodizel, uvožen v ZDA, nazadnje znova izvozil v Skupnost po vzorcu splash and dash, ne da bi se del tega biodizla uporabil v ZDA ali bi se v ZDA pred izvozom nadalje mešal.

(112)

Vendar so podatki, ki jih je predstavila ta stranka, pokazali, da je uvoz med letoma 2004 in 2006 bistveno presegel izvoz, na podlagi česar je mogoče sklepati, da v ZDA obstaja domače povpraševanje po biodizlu iz drugih držav. Poleg tega je ta predpostavka precej poenostavljena, saj v njej niso upoštevane količine biodizla, ki se mešajo v ZDA in izvažajo v Skupnost v mešanicah, ki imajo kot celota poreklo iz ZDA zaradi dejstva, i) ker ima mešanica drugačne lastnosti kot vhodni materiali, ki jo sestavljajo, ali ii) ker je glavni sestavni del mešanic biodizel ameriškega porekla. V zvezi s tem je treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi (78) začasne uredbe, na navedbo ameriških družb, ki se preiskujejo, da pri količinah, izvoženih v Skupnost ali prodanih na notranjem trgu, ni bilo mogoče razlikovati med količinami, proizvedenimi v ZDA ali s poreklom iz ZDA, in uvoženimi količinami. Prav tako se ugotavlja, da se zdi, da so zadevne ameriške družbe pravilno navedle poreklo, ker je v vseh primerih nadaljnje mešanje biodizla, ki nima porekla iz ZDA, potekalo v ZDA. Dejansko so v večini primerov proizvajalci izvozniki, ki se preiskujejo, zelo velike družbe ali skupine družb s povezanimi družbami v Skupnosti, zato je težko verjeti, da niso bile seznanjene z veljavnimi predpisi ZDA in Skupnosti glede ugotavljanja porekla.

(113)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da ni nobene podlage za jasno opredelitev uvoza v Skupnost po vzorcu splash and dash v obravnavanem obdobju. Prav tako se šteje, da ni nobene podlage za obravnavo tega izvoza, če obstaja, kot uvoza, ki nima porekla iz ZDA.

(114)

V spodnji preglednici je prikazana prodajna cena na enoto za ves uvoz na trg Skupnosti s poreklom iz ZDA v obravnavanem obdobju, kot je določeno v uvodnih izjavah (81) in (82) začasne uredbe.

Preglednica 6

(115)

Ob upoštevanju končnih ugotovitev o dampingu in dejstva, da je bilo za eno družbo ugotovljeno, da svojih izdelkov na trgu Skupnosti ni prodajala po dampinških cenah, so se prodajne cene na enoto za dampinški uvoz na trg Skupnosti izračunale ločeno in so navedene v naslednji preglednici.

Preglednica 7

(116)

Povprečne cene za uvoz iz ZDA so v obravnavanem obdobju nihale in so se med letom 2005 in OP skupno povečale za 6 %.

(117)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam na trgu Skupnosti in so prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinški uvoz iz ZDA, določenimi na podlagi CIF za vzorčene proizvajalce izvoznike v ZDA, za katere se je ugotovilo, da izvajajo damping na trgu Skupnosti. Carine, stroški po uvozu in razlike v surovinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo biodizla, so se po potrebi prilagodili, kot je opisano v uvodni izjavi (84) začasne uredbe.

(118)

Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je bila prilagoditev za razlike v surovinah določena prenizko, ker v njej ni pravilno izražena tržna vrednost razlik. Poleg tega so trdili, da je treba razlike določiti na podlagi cen za različne vrste biodizla na trgu Skupnosti, pri čemer so to trditev količinsko ponazorili s sklicevanjem na navedbe cen s plačano carino v Antwerpnu, ki jih je objavil tržni analitik.

(119)

V zvezi s tem se opozarja, da je prilagoditev temeljila na splošnih preverjenih podatkih, zbranih pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih v zvezi z njihovimi dejavnostmi v ZDA, ter je torej temeljila na ugotovitvah preiskave, ki je najzanesljivejši vir informacij. Poleg tega bi bile navedbe cen na ravni Skupnosti neustrezna podlaga za to prilagoditev, saj bi na te ravni cen vplivale ravni cen dampinškega uvoza s poreklom iz ZDA. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(120)

Isti proizvajalci izvozniki so trdili, da je treba prilagoditev za razlike v surovinah uporabiti le za izdelke, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci izvozniki, in ne za izdelke, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ker prodaja zadnjih vključuje mešanice, skladne s standardi Skupnosti.

(121)

Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je nepomembna, saj je bil namen prilagoditve obvladovanje razlik v surovinah, in ne katerih koli razlik pri izpolnjevanju različnih standardov, ki se uporabljajo na ravni Skupnosti. Zato je bila trditev zavrnjena.

(122)

Pritožnik je nasprotoval ustreznosti te prilagoditve s trditvijo, da tako proizvajalci Skupnosti kot tudi ameriški izvozniki uporabljajo različne surovine in proizvajajo različne mešanice, ki se dobavljajo na obeh trgih, ter torej poslujejo z enakimi možnostmi, kar zadeva izbiro surovin.

(123)

V zvezi s tem se opozarja, da je sicer res, da proizvajalci Skupnosti in ameriški proizvajalci izvozniki uporabljajo različne mešanice na osnovi različnih surovin, vendar se lahko porazdelitev surovin v mešanicah precej razlikuje med proizvajalci in celo strankami enega proizvajalca. Preiskava je dejansko pokazala, da so bile mešanice, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti, in tiste, ki jih prodajajo vzorčeni proizvajalci izvozniki na trgu Skupnosti, le redko popolnoma enake. Zato se je za zagotovitev možnosti, da se pri izračunih nelojalnega nižanja cen upoštevajo različne vrste biodizla, prilagoditev razlik v surovinah dejansko štela za potrebno. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(124)

Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da so bile cene, ki so se uporabljale za izračune stopnje škode, cene CIF meja Skupnosti, in ne cene pri nadaljnji prodaji prvi nepovezani stranki. Trdili so, da je treba te izračune popraviti, da se upoštevata vrednost in obseg prodaje prvi nepovezani stranki.

(125)

Ugotovljeno je bilo, da je bila ta zahteva upravičena za dva proizvajalca izvoznika, zato so bili izračuni škode ustrezno popravljeni.

(126)

Na podlagi zgoraj navedenega je povprečna stopnja nelojalno znižane cene v OP, izražena kot odstotek tehtanih povprečnih cen franko tovarna v industriji Skupnosti, nihala od 18,9 % do 31,9 %, medtem ko je bil v začasni fazi ta razpon od 18,9 % do 33,0 %.

(127)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (107) do (110) začasne uredbe, je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(128)

Dejansko je začasna analiza pokazala, da se je uspešnost industrije Skupnosti izboljšala pri nekaterih kazalnikih obsega, vendar pa se je v obravnavanem obdobju znatno poslabšala večina kazalnikov, povezanih s finančnim položajem industrije Skupnosti. Kljub zmožnosti industrije Skupnosti, da zbere kapital za naložbe, se je med OP donosnost naložb močno zmanjšala, prav tako pa se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala dobičkonosnost.

(129)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je bila analiza iz uvodne izjave (93) začasne uredbe v zvezi z rastjo industrije Skupnosti nepravilna. Ta stranka je zlasti trdila, da je bilo v začasni uredbi navedeno, da naj bi izrazito povečanje povpraševanja po biodizlu na trgu Skupnosti povzročilo primerljivo povečanje tržnih deležev industrije Skupnosti, čeprav ni nobene neposredne povezave med povečanjem povpraševanja in tržnega deleža.

(130)

Ista stranka je trdila tudi, da ni mogoče govoriti o resnem vplivu na dejavnike škode, navedene v isti uvodni izjavi (93) začasne uredbe, to so proizvodnja, stopnja izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, produktivnost, prodaja, naložbena politika in donosnost naložb.

(131)

Trditev v zvezi z odpravo povezave med povpraševanjem in tržnim deležem se sprejme. Kljub temu ostaja dejstvo, da se je tržni delež vzorčenih proizvajalcev Skupnosti med letom 2006 in OP 1,2-kratno povečal, medtem ko se je v istem obdobju tržni delež dampinškega uvoza povečal približno sedemnajstkrat. To sorazmerno veliko povečanje tržnega deleža ameriškega uvoza je posledica veliko nižjih prodajnih cen tega uvoza, kot je prikazano v preglednici 7 in uvodni izjavi (126) zgoraj.

(132)

Kar zadeva trditev v zvezi s splošno oceno vseh dejavnikov škode, se ugotavlja, da se vsi ti dejavniki v obravnavanem obdobju niso poslabšali. Vendar je navedeno, da je bil vpliv na dejavnike, povezane s finančnim položajem industrije Skupnosti, dejansko resen, pri čemer sta škodo utrpeli dobičkonosnost in donosnost naložb, nekoliko manj pa produktivnost. To izhaja iz dejstva, da se je morala industrija Skupnosti prilagoditi konkurenci ameriškega dampinškega uvoza, ki je določal ceno, pri čemer se je odločila za nadaljnjo navzočnost na trgu v škodo dobičkonosnosti, namesto da bi ohranila dobičkonosnost, izgubila pa tržne deleže.

(133)

Nekatere zainteresirane stranke in ameriška vlada so trdile, da so bile v letu 2007 in OP stopnje dobičkonosnosti in donosnosti naložb pri vzorčenih proizvajalcih EU kljub izrazitemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjimi leti v absolutnih vrednostih še vedno dobre. Trdijo, da stopnje dobičkonosnosti in donosnosti naložb, dosežene od leta 2004 od leta 2006, niso bile vzdržne, pri čemer je industrija biodizla v EU kot vse razvijajoče se industrije v obravnavanem obdobju izkusila običajni pojav hitre rasti in upada (boom and bust).

(134)

V zvezi s tem je treba spomniti, da so nekatere vzorčene ameriške družbe v podobnih okoliščinah razvijajočega se trga v obravnavanem obdobju dosegle veliko večjo dobičkonosnost, ki je presegla 30 %. Prav tako je navedeno, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti in donosnosti naložb v industriji Skupnosti zelo izrazito, ker se je pojavilo od leta 2006 do leta 2007 in natančno sovpada z nenadno rastjo uvoza biodizla iz ZDA.

(135)

Več proizvajalcev Skupnosti je trdilo, da je treba položaj nevzorčenih družb Skupnosti v celoti upoštevati pri oceni škode, zlasti ob upoštevanju več primerov zmanjšanja proizvodnje, zapiranja ali odložitev novih projektov, ki so bili pri teh družbah ugotovljeni v obravnavanem obdobju.

(136)

Po drugi strani je ena od zainteresiranih strank trdila, da je sklicevanje na proizvajalce v Skupnosti, ki niso vključeni v vzorec, v začasni uredbi nepomembno, ker nepreverjenih podatkov o nevzorčenih proizvajalcih ni mogoče uporabiti kot dokaz za škodo. Poleg tega ta stranka vztraja, da javni podatki dokazujejo, da nekateri od teh nevzorčenih proizvajalcev poslujejo z dobičkom.

(137)

Kar zadeva obe zgornji trditvi, je treba spomniti, da se začasna uredba v uvodnih izjavah od (103) do (106) sklicuje na položaj nevzorčenih proizvajalcev v Skupnosti kot na dodaten dokaz za škodo, ne da bi to vplivalo na izračune kazalnikov škode in stopnje škode, za katere so se preverjene informacije dejansko uporabile. Zato je bila trditev te stranke zavrnjena. Po drugi strani zaradi neobstoja razpoložljivih preverjenih statističnih ali individualnih podatkov v zvezi s položajem vseh nevzorčenih proizvajalcev EU ni mogoče sprejeti natančne ugotovitve glede proizvajalcev Skupnosti kot celote, kot so predlagali proizvajalci Skupnosti. Zato je bila tudi ta trditev zavrnjena.

(138)

Ker ni bilo drugih pripomb k začasnim ugotovitvam o gospodarskem položaju industrije Skupnosti, se uvodne izjave od (86) do (92) in od (94) do (106) začasne uredbe potrdijo.

(139)

Potrdi se tudi sklepna ugotovitev, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (107) do (110) začasne uredbe.

(140)

Treba je spomniti, da se je obseg dampinškega uvoza iz ZDA v analiziranem obdobju izrazito povečal. Poleg tega je prišlo do očitnega časovnega sovpada nenadne rasti dampinškega uvoza in poslabšanja gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Industrija Skupnosti svojih cen ni mogla določati v skladu s tržnimi razmerami in povečanjem stroškov, ker je njene cene v OP nelojalno nižal dampinški uvoz.

(141)

Zato se potrdi, da je nenadna rast poceni dampinškega uvoza iz ZDA močno negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti med OP.

(142)

Ker ni bilo drugih pripomb, ki bi upravičile spremembo začasnih ugotovitev, se potrdi, da je uvoz iz drugih tretjih držav lahko le zanemarljivo prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(143)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je zmanjšanje povpraševanja med letom 2007 in OP bilo sicer zanemarljivo (0,5 %), vendar je vseeno škodovalo industriji Skupnosti, pri čemer je navedla, da bi hipotetično povečanje povpraševanja za 10 % zagotovilo dodaten obseg prodaje v višini 205 733 ton, če bi industrija Skupnosti ohranila isti tržni delež v višini 29,8 %, ki je bil evidentiran v OP.

(144)

V zvezi s tem se opozarja, da so trditve te stranke temeljile na splošnih in neutemeljenih predpostavkah. Poleg tega se lahko ob upoštevanju dejstva, da se je tržni delež industrije Skupnosti med letom 2007 in OP povečal za 2,8 odstotne točke, dejansko podpre sklep iz uvodne izjave (121) začasne uredbe, da škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni mogoče pripisati temu zanemarljivemu zmanjšanju povpraševanja med letom 2007 in obdobjem preiskave. Ker ni drugih pripomb k razvoju povpraševanja na trgu Skupnosti, se torej uvodna izjava (121) začasne uredbe potrdi.

(145)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svojo trditev, da je vnovična uvedba davka na energijo v Nemčiji negativno vplivala na gospodarski položaj proizvajalcev Skupnosti, ki oskrbujejo ta trg, ker je zaradi teh ukrepov povpraševanje po biodizlu B100, ki znaša vsaj 1,5 milijona ton, izginilo. Poleg tega je kot odziv na ugotovitve preiskave, navedene v uvodni izjavi (123) začasne uredbe, trdila tudi, da bi bile ravni cen biodizla B100 tudi v primeru, ko bi uvedba zahteve v zvezi z mešanjem biodizla v višini 4,4 % za dizel, ki se daje na nemški trg za sektor prometa (B5), nadomestila domnevno zmanjšanje prodaje B100, drugačne od ravni cen biodizla, namenjenega za mešanice B5. Navedla je, da se je vrsta B100 proizvajala le iz dražjih surovin, tj. repičnega semena, medtem ko se je biodizel B5 proizvajal iz različnih surovin, kar je negativno vplivalo na povprečno ceno pri proizvajalcih Skupnosti.

(146)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je preiskava v nasprotju z navedbami te stranke pokazala, da se je obseg prodaje vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, ki oskrbujejo nemški trg, med letom 2006 in OP povečal za 68 %, kar dejansko potrjuje začasno ugotovitev, da so se vse izgube pri prodaji B100 nadomestile z obvezno zahtevo za mešanje biodizla. Poleg tega se opozarja, da uvedba davka v višini 0,09 EUR na liter biodizla od 1. avgusta 2006 ni povzročila razpada trga, kot je trdila ta stranka, vendar se je prodaja biodizla B100 v zadnjem četrtletju OP dejansko znatno zmanjšala, ko se je ta davek s 1. januarjem 2008 dodatno povišal na 0,15 EUR na liter. Kar zadeva učinek na cene, so bile navedbe te stranke neutemeljene, saj je moral biodizel, uporabljen za obe vrsti izdelkov, ustrezati istim standardom, kar pomeni, da je bila lahko pri obeh biodizelskih gorivih uporabljena enaka mešanica surovin, zato ni nobenega dokazanega razlikovanja v cenah med obema vrstama biodizla. Na podlagi zgoraj navedenega je bila trditev zavrnjena.

(147)

Ker ni bilo drugih pripomb k odločitvam javne politike, se uvodna izjava (124) začasne uredbe potrdi.

(148)

Ena od zainteresiranih strank je sicer priznala, da so stopnje izkoriščenosti zmogljivosti pri vzorčenih proizvajalcih Skupnosti ostale precej visoke, vendar je trdila, da je presežna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti še vseeno povzročila škodo, ker je vodila k višjim stalnim stroškom, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Poleg tega je trdila, da bi povečanje neto vrednosti sredstev navedenih proizvajalcev vodilo k povečanju stalnih stroškov, ker bi bili stroški amortizacije in finančni stroški večji.

(149)

V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo na podlagi podrobne analize porazdelitve spremenljivih in stalnih stroškov v stroškovni strukturi industrije Skupnosti ugotovljeno, da je delež stalnih stroškov znašal le 6 % celotnih stroškov (uvodna izjava (126) začasne uredbe). Poleg tega je treba opozoriti, da je ta analiza pokazala zanemarljivo nihanje tega deleža v analiziranem obdobju. V zvezi s trditvijo glede učinka neto povečanja vrednosti sredstev na dobičkonosnost je treba opozoriti, da povečanje stroškov v absolutnem smislu ne vodi samodejno k povečanju proizvodnih stroškov na enoto, ker so ti odvisni od obsega proizvodnje, ki se je v analiziranem obdobju postopoma povečeval, kot je prikazano v preglednici 4 začasne uredbe. Zato so bili večji stalni stroški v absolutnem smislu pripisani večjemu obsegu proizvodnje, zaradi česar je bila izvedena zgoraj navedeno razmerje med stalnimi stroški in celotnimi stroški. Na tej podlagi je bilo treba trditve te zainteresirane stranke zavrniti.

(150)

Ista stranka je navedla, da splošna presežna zmogljivost proizvajalcev Skupnosti neposredno vpliva na cene, ker se lahko pojavi huda konkurenca med proizvajalci za pridobitev pogodb manjšega obsega do mejnih stroškov, zato so bili proizvajalci z najvišjimi stopnjami izkoriščenosti zmogljivosti najagresivnejši pri prodaji, da bi nelojalno nižali cene svojih tekmecev. Stranka je svojo trditev podprla s predložitvijo izjave ene od vzorčenih družb, priložene računovodskim izkazom za leto 2007.

(151)

Vendar navedbe te stranke niso bile podprte z nobenim dokazom, ker v tej izjavi ni bila navedena domnevna cenovna vojna zaradi presežne zmogljivosti. Namesto tega je izjava vsebovala sklicevanje na povišanje davka na energijo za biodizel B100, ki ga je nemška vlada sprejela s 1. januarjem 2008 in je spodbudilo konkurenco na trgu za biodizel B5. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev zavrniti.

(152)

Ker ni bilo drugih pripomb k neizkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Skupnosti, se uvodne izjave od (125) do (128) začasne uredbe potrdijo.

(153)

Ena od zainteresiranih strank in ameriška vlada sta trdili, da v nobenem od argumentov iz uvodnih izjav od (129) do (133) začasne uredbe ni obravnavano vprašanje cen sojinega in palmovega olja ter olja kanole v ZDA, ki so bile od leta 2004 vedno precej nižje od cen repičnega semena v Skupnosti, kar biodizlu, uvoženemu iz ZDA, zagotavlja precejšnjo konkurenčno prednost.

(154)

Opozoriti je treba, da je treba s preiskavo ugotoviti, ali je dampinški uvoz (glede cen in obsega) industriji Skupnosti povzročil znatno škodo ali je takšna znatna škoda nastala zaradi drugih dejavnikov. V zvezi s tem člen 3(6) osnovne uredbe določa, da je treba dokazati, da raven cen dampinškega uvoza povzroča škodo. Nanaša se torej le na razliko med ravnmi cen, ne vsebuje pa zahteve za analizo dejavnikov, ki vplivajo na raven teh cen.

(155)

Učinek dampinškega uvoza na cene industrije Skupnosti se dejansko prouči predvsem tako, da se ugotovijo nelojalno nižanje, padanje in zajezitev cen. Pri tem se primerjajo dampinške izvozne cene in prodajne cene industrije Skupnosti, pri čemer je treba izvozne cene, ki se uporabljajo za izračun škode, zaradi primerljivosti v nekaterih primerih prilagoditi. Zato uporaba prilagoditev v tem smislu zagotavlja le, da se razlika v cenah ugotovi na primerljivi osnovi. Na podlagi tega je jasno, da cene surovin v državi izvoznici načeloma ne morejo biti še en dejavnik škode.

(156)

Zgoraj navedeno potrjuje tudi besedilo člena 3(7) osnovne uredbe, ki se sklicuje na znane dejavnike razen dampinškega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov v tem členu ne vključuje sklicev na nobene dejavnike, ki vplivajo na raven cene dampinškega uvoza. Če povzamemo, če gre za dampinški uvoz in čeprav je nanj pozitivno vplival ugoden razvoj cen surovin, se ne šteje, da bi lahko bil tak razvoj dodaten dejavnik, ki povzroča škodo.

(157)

Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen dampinškega uvoza, kot je domnevna konkurenčna prednost zaradi nižjih cen surovin, ne more biti odločilna in bi presegala zahteve osnovne uredbe.

(158)

Vsekakor in brez poseganja v zgoraj navedeno je treba spomniti, da so se med OP splošno povišale cene kmetijskih proizvodov po svetu, pri čemer je bilo povišanje pri sojinem olju (glavna surovina, ki jo uporabljajo proizvajalci v zadevni državi) v istem obdobju večje kot povišanje pri repičnem olju. Vendar se povečanje stroškov v ZDA ni odrazilo v cenah dampinškega uvoza na trg Skupnosti, ki je nelojalno precej znižal cene industrije Skupnosti.

(159)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev teh strank zavrniti.

(160)

Ker ni drugih pripomb k povečanemu povpraševanju po surovinah in zvišanju cen, se uvodne izjave od (129) do (136) začasne uredbe potrdijo.

(161)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svojo trditev (glej uvodno izjavo (134) začasne uredbe) in poleg tega trdila tudi, da cene mineralnega dizla določajo zgornjo mejo, nad katero proizvajalci biodizla svojih cen ne morejo povišati glede na povišanje cen surovin.

(162)

V zvezi s tem se ugotavlja, da so vsi proizvajalci Skupnosti oskrbovali trge, na katerih veljajo obvezni cilji glede mešanja. Poleg tega se je za biodizel v večini držav članic uporabljala oprostitev davka, kar pomeni, da je njegova cena primerljiva s ceno mineralnega dizla, povečano s koeficientom za upoštevanje davka na energijo, ki velja za mineralni dizel. To pomeni, da je sicer mogoče potrditi neko povezavo s cenami nafte, vendar je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se lahko biodizel zaradi zgoraj navedenih razlogov dejansko prodaja po višjih cenah kot mineralni dizel. Poleg tega ta stranka ni predložila nobenih prepričljivih dokazov, da so cene mineralnega dizla, ki so bile v drugi polovici OP zelo visoke, med obdobjem preiskave izvajale cenovni pritisk na cene biodizla proizvajalcev Skupnosti.

(163)

Ker ni drugih pripomb k razvoju cen mineralnega dizla, se sklene, da ta dejavnik ni povzročil škode industriji Skupnosti.

(164)

Ker ni bilo drugih pripomb k lokaciji obratov za proizvodnjo biodizla v Skupnosti, se uvodne izjave od (137) do (139) začasne uredbe potrdijo.

(165)

Ker ni bilo drugih pripomb k učinku uvoza iz ZDA, ki ga izvajajo proizvajalci Skupnosti, povezani s proizvajalci izvozniki iz ZDA, se uvodna izjava (140) potrdi.

(166)

Glede na zgoraj navedeno in na to, da ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (141) do (143) začasne uredbe potrdijo.

(167)

Proizvajalci Skupnosti so po začasnem razkritju sprejeli ugotovitve Komisije in potrdili, da bi bili ukrepi v njihovem interesu.

(168)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da ukrepi ne bi bili v interesu industrije Skupnosti, saj bi spremenili trgovske tokove, tj. preusmerili uvoz na države, za katere ukrepi ne veljajo, ker bi i) udeleženci na trgu Skupnosti še naprej zahtevali cenejši biodizel na osnovi sojinega in palmovega okolja, da bi ga lahko dopolnili z dražjim biodizlom na osnovi repičnega olja, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, in ker ii) biodizel iz repičnega olja ne bo zadostoval za zadovoljitev povpraševanja.

(169)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je glavna sestavina, ki jo uporabljajo proizvajalci Skupnosti, sicer repično seme, vendar ti proizvajalci za proizvodnjo biodizla niso uporabljali samo te surovine, ampak so uporabljali tudi druge surovine, kot sta sojino in palmovo olje. Kljub temu je bila proizvajalcem Skupnosti ob upoštevanju dejstva, da je bila cena drugih surovin zelo pogosto višja od cene dampinškega uvoza biodizla na osnovi takih surovin, odvzeta možnost širše uporabe sojinega in palmovega olja. Zato se pričakuje tudi, da se bodo z uvedbo ukrepov obnovile običajne tržne razmere v zvezi s tem ter se bo tako proizvajalcem Skupnosti omogočilo učinkovitejše prilagajanje njihove proizvodnje različnim vrstam biodizla, ki so potrebne na trgu Skupnosti. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(170)

Ker ni bilo drugih pripomb k interesu industrije Skupnosti, se uvodne izjave od (145) do (147) začasne uredbe potrdijo.

(171)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva uvoznikov, se sklepa, da učinek ukrepov na uvoznike/trgovce zelo verjetno ne bo znaten.

(172)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva uporabnikov, se sklepa, da učinek protidampinških dajatev na uporabnike zelo verjetno ne bo znaten.

(173)

Ker ni bilo po uvedbi začasnih ukrepov nobenega odziva dobaviteljev, se uvodne izjave od (154) do (156) začasne uredbe potrdijo.

(174)

Ena od zainteresiranih strank je po začasnem razkritju trdila, da proizvajalci avtomobilov, ki so vlagali v proizvodnjo vozil, prilagojenih za uporabo biodizla, s prodajo takih vozil morda ne bodo mogli doseči donosnosti svojih naložb, če bi se cene biodizla v Skupnosti zaradi ukrepov povišale do ravni, ki niso konkurenčne cenam mineralnega dizla.

(175)

V zvezi s tem se opozarja, da bi se lahko možnost, ki jo je navedla ta stranka, uresničila tudi brez ukrepov, če bi se na primer cene mineralnega dizla (ki so odvisne od cen surove nafte) znižale do ravni, na katerih bi bile bolj konkurenčne kot cene biodizla. Zato se trditev, da je avtomobilska industrija vlagala, ne da bi upoštevala ta dejavnik, ne zdi razumna. Ta trditev je bila torej zavrnjena.

(176)

Eno od združenj kmetov Skupnosti je po začasnem razkritju izrazilo svojo podporo in navedlo, da je uvoz biodizla iz ZDA proizvajalce oljnic v Skupnosti oškodoval za trg v obsegu približno 6 milijonov ton oljnic ali približno 11 % proizvodnje oljnic v Skupnosti v letih 2007 in 2008, poleg tega pa je povzročil tudi zmanjšanje mogoče vrednosti repičnega semena, ki ni namenjeno prehrani, v višini 90 EUR na tono. Vendar teh zadnjih pripomb ni bilo mogoče preveriti.

(177)

Ena od zainteresiranih strank je ponovila svoje pripombe v zvezi z neskladnostjo protidampinških ukrepov s politiko Evropske unije za spodbujanje rabe biogoriv. Dodala je, da Evropska unija pri razvoju svojega trga biodizla ne more biti odvisna le od biodizla na osnovi repičnega semena, ki se proizvaja v Skupnosti.

(178)

Medtem ko je bila ta pripomba obravnavana v oddelku 7.6 začasne uredbe, je vprašanje biodizla na osnovi repičnega semena, na katero je opozorila ta stranka, navedeno tudi v uvodni izjavi (169) zgoraj.

(179)

Ker ni bilo drugih pripomb k učinkom, ki izkrivljajo konkurenco in trgovino, se uvodne izjave od (157) do (159) začasne uredbe potrdijo.

(180)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da v tem primeru ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi protidampinških dajatev.

(181)

Več zainteresiranih strank in ameriška vlada so izpodbijale začasno ugotovitev, da bi dobiček v višini 15 % pomenil tisto stopnjo dobička, ki bi jo industrija te vrste lahko razumno dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah.

(182)

Ena od zainteresiranih strank je trdila, da je treba stopnjo dobička za industrijo Skupnosti, ki se uporablja za določitev stopnje odprave škode, določiti na ravni dobička, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v OP, to je 5,7 %, saj bi se ta stopnja dobička uvrščala v razpon dobičkov, ustvarjenih pri blagu, kot je biodizel. To trditev je podprla s sklicevanjem na dobičke, ki so jih ustvarili ameriški proizvajalci etanola in rastlinskih olj ter rafinerije nafte.

(183)

Ugotavlja se, da mora določitev stopnje odprave škode temeljiti na oceni dobička, za katerega lahko industrija Skupnosti upravičeno pričakuje, da ga bo dosegla brez dampinškega uvoza s prodajo podobnega izdelka na trgu Skupnosti. V kateri koli preiskavi se lahko dobiček, ustvarjen na začetku obravnavanega obdobja, upravičeno šteje za dobiček, ustvarjen brez dampinškega uvoza. Uvoz iz ZDA v tem posebnem primeru v prvih letih obravnavanega obdobja (2004–2006) ni dejansko nikoli presegel enoodstotnega tržnega deleža, zato je mogoče upravičeno sklepati, da v tem obdobju ni bilo dampinškega uvoza. Zato se je povprečni dobiček, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v teh obdobjih, štel za razumno podlago za ugotovitev stopnje odprave škode, pri čemer se upoštevajo tudi potrebe po zagotovitvi naložb v proizvodnjo v tej novo vzpostavljeni industriji. Poleg tega je preiskava v zvezi s trditvijo zainteresirane stranke pokazala, da so bili dobički največjih ameriških proizvajalcev izvoznikov pri njihovih domačih dejavnostih v zvezi z biodizlom precej večji od dobička, ki se je uporabil za določitev stopnje odprave škode. Na podlagi zgoraj navedenega je bilo treba trditev zavrniti.

(184)

Nekatere trditve ameriških družb v zvezi s preoblikovanjem dajatev ad valorem v dajatve s fiksnimi zneski, kot je opisano v uvodni izjavi (193) spodaj, so razkrile, da je bil znesek prodaje pod ceno ad valorem izračunan kot razmerje med celotno prodajo pod ceno in prilagojeno ceno CIF (glej prilagoditev, navedeno v uvodni izjavi ((117)), čeprav bi bilo treba uporabiti neprilagojeno ceno CIF kot pri izračunu stopnje dampinga ad valorem. Zato so bile vse stopnje odprave škode ad valorem preračunane za vse vzorčene ameriške družbe.

(185)

Ker po začasnem razkritju ni bilo drugih pripomb, se je za doseganje neškodljivih cen uporabila ista metodologija, kot je navedena v uvodnih izjavah (164) in (165) začasne uredbe. Stopnja odprave škode se je izračunala kot delež celotne neprilagojene uvozne vrednosti CIF.

(186)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni, ki omogoča odpravo škode, povzročene z dampinškim uvozom, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(187)

Ob upoštevanju pripomb, prejetih po začasnem razkritju od nekaterih zainteresiranih strank, in sprememb iz te uredbe so bile spremenjene nekatere stopnje.

(188)

Vendar se v vzporednem protisubvencijskem postopku uvedejo tudi izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA. Subvencije, ugotovljene v tem vzporednem postopku, niso izvozne subvencije in se zato šteje, da niso vplivale na izvozno ceno in povezano stopnjo dampinga. Zato se glede na dejstvo, da je proučeni celotni uvoz skupen obema postopkoma, protidampinške dajatve lahko uvedejo hkrati z izravnalnimi dajatvami, če seštevek obeh dajatev ne presega stopnje odprave škode (pravilo nižje dajatve).

(189)

Ena od strank je trdila, da morajo institucije uporabiti svojo diskrecijsko pravico, da v tem primeru ne uporabijo pravila nižje dajatve, ker to ni upravičeno iz naslednjih razlogov:

(190)

V zvezi s tem se opozarja, da se stopnja škode, ugotovljena v tej preiskavi, šteje za zadostno za odpravo škode, povzročene proizvajalcem Skupnosti, ki se preiskujejo. Ker se je preiskava osredotočila na položaj teh proizvajalcev, niso mogoče natančne ugotovitve glede proizvajalcev Skupnosti kot celote, kot je trdila ta stranka. Zato ti splošnejši premisleki institucijam ne omogočajo, da bi se izognile pravni zahtevi o uporabi pravila nižje dajatve.

(191)

Na podlagi zgoraj navedenega so bile stopnje protidampinških dajatev določene s primerjavo med stopnjami odprave škode, stopnjami dampinga in stopnjami izravnalnih dajatev. V skladu s tem so predlagane protidampinške dajatve naslednje:

(192)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo protidampinška dajatev uporabljala za mešanice, ki vsebujejo več kot 20 mas % biodizla, sorazmerno z njihovo vsebnostjo biodizla, se za učinkovito izvajanje ukrepov s strani carinskih organov držav članic šteje za primerno, da se dajatve določijo kot fiksni zneski na podlagi vsebnosti biodizla.

(193)

Nekatere stranke so nasprotovale metodologiji, ki se je uporabila za preoblikovanje stopenj dajatev ad valorem v dajatve v obliki fiksnih zneskov. Trdile so, da bi morale biti vrednosti CIF, ki naj bi se uporabile za preoblikovanje dajatve ad valorem v fiksni znesek, dejanske vrednosti CIF, in ne prilagojene vrednosti, pri katerih so se upoštevale razlike v surovinah, opisane v uvodnih izjavah (83) in (84) začasne uredbe.

(194)

Ta trditev je bila proučena in dejansko je bilo ugotovljeno, da so se za preoblikovanje dajatev ad valorem v dajatve s fiksnim zneskom uporabile prilagojene vrednosti CIF. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da so se iste vrednosti uporabile kot podlaga za izražanje zneska prodaje pod ceno kot dajatve ad valorem. Zato je bilo najprej treba popraviti, da se je znesek prodaje pod ceno izrazil kot delež celotne dejanske uvozne vrednosti CIF. Na podlagi tega so se ustrezno spremenile stopnje škode. Vendar poznejši izračun stopenj dajatev s fiksnimi zneski ni pokazal nobene razlike v primerjavi s stopnjami dajatve iz člena 1(2) začasne uredbe, saj se je višja dajatev ad valorem v celoti izravnala z znižanjem cen CIF (s prilagojenih na dejanske), ki so se uporabile za spremembo izražanja dajatev ad valorem v dajatve s fiksnimi zneski.

(195)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(196)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe (na primer zaradi spremembe imena podjetja ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (10) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(197)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določen je bil tudi rok za predložitev njihovih stališč po tem razkritju. Po ustrezni proučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(198)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih proizvajalcev izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in so navedene v Prilogi I k tej uredbi, je treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, uvedeno za navedene družbe, ki jo je treba uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki sicer ne bi bil upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, pri čemer se člen 11(4) ne uporablja, kadar se uporabi vzorčenje.

(199)

Nekateri sodelujoči proizvajalci izvozniki iz ZDA so ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Opozarja se, da se glede na močna nihanja v ceni surovin šteje, da izdelek ni primeren za fiksne cenovne zaveze. V teh okoliščinah so družbe predlagale, da bi bile najnižje uvozne cene (MIP) redno indeksirane glede na nihanja cen repičnega olja. Poleg tega so predlagale MIP za tri vrste izdelkov, da se upošteva različnost izdelkov ob uvozu (biodizel iz sojinega ali palmovega olja ali olja kanole) na podlagi koeficientov za surovine, določenih v OP.

(200)

V zvezi s ponudbami sodelujočih proizvajalcev izvoznikov se opozarja, da je bila podlaga za določitev indeksiranih MIP v povprečju za 7 do 8 % nižja od neškodljive cene, določene v OP. Poleg tega so bili predlagani koeficienti za izračun prilagojenih MIP za zgoraj navedene vrste izdelkov neustrezni, saj so se nanašali na OP. Glede na to, da ti koeficienti, odvisni od razlike v ceni med surovinami, stalno nihajo, bi se lahko močno spremenili glede na ugotovljene okoliščine v OP. Zato se je štelo, da je predlagana indeksacija MIP za biodizel iz sojinega ali palmovega olja na podlagi nihanja cen repičnega olja, neustrezna, saj bi temeljila na gibanju cen surovin, ki so drugačne od surovin, uporabljenih za proizvodnjo zadevnega izvoženega izdelka.

(201)

Na podlagi zgoraj navedenega in brez obravnavanja praktičnih vidikov sprejetja zavez s strani posameznih družb se je štelo, da je treba ponudbe za zaveze zavreči, saj metoda za določitev MIP ni bila pravilna in ker raven predlaganih MIP ne bi zadostovala za odpravo škodljivega dampinga.

(202)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je pritožnik zahteval posebne ukrepe za preprečitev možnega izogibanja ukrepom glede na to, da je zadevni trg globalni trg surovin z značilnostmi nadomestljivega izdelka, ki se trži po različnih prodajnih kanalih.

(203)

Glede na zgoraj navedeno se šteje za ustrezno, da se strogo nadzoruje uvoz biodizla iz različnih virov za omogočenje hitrega in ustreznega ukrepanja, če bi okoliščine to zahtevale.

(204)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Če so dokončne dajatve nižje od začasnih, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo zneski, zavarovani na ravni začasnih dajatev –

10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/52

10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/54

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Sankcijski odbor Varnostnega sveta Združenih narodov se je 29. junija 2009 odločil, da spremeni seznam fizičnih in pravnih oseb, skupin in subjektov, za katere bi morala veljati zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, tako da se nanj dodajo tri fizične osebe na podlagi informacij v zvezi z njihovo povezanostjo z Al-Kaido. Sankcijski odbor je predložil utemeljitve za te odločitve o vključitvi na seznam.

(3)

Prilogo I je treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov iz te uredbe, mora ta začeti veljati takoj.

(5)

Kadar so naslovi zadevnih fizičnih oseb vključeni na seznam ZN, Komisija zadevnim osebam posreduje razloge, na katerih temelji ta uredba, jim da možnost, da predložijo svoje pripombe o teh razlogih, ter glede na pripombe in morebitne dodatne informacije pregleda to uredbo. Ker seznam ZN v tem primeru ne vsebuje trenutnih naslovov nekaterih zadevnih fizičnih oseb, je treba v Uradnem listu objaviti obvestilo, da lahko zadevne fizične osebe stopijo v stik s Komisijo in da jim lahko Komisija pozneje posreduje razloge, na katerih temelji ta uredba –

10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/56

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 186/2009 (2) je začela postopek javnega razpisa za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2009 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 105/2008 z dne 5. februarja 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, je treba določiti najvišjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 105/2008 maslo ne proda.

(3)

Glede na ponudbe, prejete v okviru 8. posamičnega razpisa, je treba določiti najvišjo odkupno ceno.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

10.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/57

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 310/2009 (2) je začela postopek javnega razpisa za odkup posnetega mleka v prahu za obdobje do 31. avgusta 2009 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 214/2008 z dne 12. januarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, je treba določiti najvišjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 214/2001 ne izbere nobena ponudba.