ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.176.slv

Uradni list

Evropske unije

L 176

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
7. julij 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 584/2009 z dne 6. julija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 585/2009 z dne 6. julija 2009 o določitvi izrednih ukrepov v zvezi s potrdili o nadomestilu za odobritev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 586/2009 z dne 6. julija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1043/2005 glede obdobja veljavnosti nekaterih potrdil o nadomestilu

5

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Komisija

 

 

2009/523/ES

 

*

Odločba komisije z dne 10. decembra 2008 o državni pomoči C 52/06 (ex NN 73/06, ex N 340/06), ki jo je delno izvedla Poljska za podjetje Odlewnia Żeliwa Śrem S.A. (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7049)  ( 1 )

7

 

 

PRIPOROČILA

 

 

Komisija

 

 

2009/524/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga ( 1 )

17

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 407/2009 z dne 14. maja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 123, 19.5.2009)

27

 

*

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. decembra 1994 o potrebnih prilagoditvah in prehodnih ukrepih v kmetijskem sektorju za uporabo sporazumov, sklenjenih med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj (UL L 349, 31.12.1994) (Slovenska posebna izdaja, Poglavje 11, Zvezek 21, str. 432)

84

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 584/2009

z dne 6. julija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

24,2

TR

44,0

ZZ

34,1

0707 00 05

TR

108,5

ZZ

108,5

0709 90 70

TR

100,7

ZZ

100,7

0805 50 10

AR

53,6

MK

25,1

TR

41,9

ZA

60,5

ZZ

45,3

0808 10 80

AR

94,3

BR

72,3

CL

80,5

CN

93,4

NZ

113,9

US

92,3

UY

116,5

ZA

88,1

ZZ

93,9

0808 20 50

AR

70,3

CL

70,8

NZ

161,4

ZA

100,3

ZZ

100,7

0809 10 00

TR

208,8

XS

116,3

ZZ

162,6

0809 20 95

SY

197,7

TR

323,5

ZZ

260,6

0809 30

TR

140,1

ZZ

140,1

0809 40 05

IL

160,5

ZZ

160,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 585/2009

z dne 6. julija 2009

o določitvi izrednih ukrepov v zvezi s potrdili o nadomestilu za odobritev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti prvega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) določa, da potrdila o nadomestilu, za katera se predloži vloga v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) najpozneje 7. novembra, veljajo do zadnjega dne desetega meseca po mesecu, v katerem je bila predložena vloga za izstavitev potrdila.

(2)

Uredba (ES) št. 1043/2005 še določa, da izdaja potrdila o nadomestilu imetnika zavezuje, da predloži vlogo za nadomestilo v višini zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo za blago, izvoženo med veljavnostjo potrdila o nadomestilu.

(3)

Če obveznost do vložitve zahtevka za nadomestilo ni izpolnjena, zapade v plačilo varščina, enaka razliki med 95 % zneska, navedenega na potrdilu o nadomestilu, in zneskom, za katerega je bila dejansko predložena vloga. Zaradi gospodarske in finančne krize na trgu tretjih držav v proračunskem letu 2009 je bilo desetmesečno obdobje veljavnosti za nekatera potrdila o nadomestilu, izdana za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ki so bila izdana za uporabo od 1. oktobra 2008, povezano z velikim tveganjem in negotovostjo za gospodarske subjekte. Ta povečana negotovost vpliva na skoraj ves izvoz, zajet s potrdili o nadomestilu, izdanimi za uporabo od 1. oktobra 2008. V nasprotju z osnovnim živilskim blagom večina blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi in za katero se lahko izdajo izvozna nadomestila, niso osnovni proizvodi in zato nanje zmanjšanje potrošnje v državah uvoznicah še posebno vpliva.

(4)

Učinek finančne in gospodarske krize se od konca septembra 2008 jasno čuti. Zaradi krize se izvozniki blaga, zajetega s potrdili o nadomestilu, izdanimi za uporabo od 1. oktobra 2008 z desetmesečno veljavnostjo, ki naj bi zajela izvoz do konca julija 2009, sedaj spoprijemajo z razmerami, v katerih se vsa potrdila o nadomestilu, izdana za uporabo od 1. oktobra 2008, ne morejo polno uporabljati.

(5)

Zato je za omejitev škodljivega učinka na izvoznike z odstopanjem od člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 in člena 40(3) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3) treba zagotoviti podaljšanje veljavnosti potrdil o nadomestilu, za katera je bila v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005 predložena vloga med 8. julijem in 26. septembrom 2008 za uporabo od 1. oktobra 2008, in sicer do 30. septembra 2009.

(6)

Določbe člena 40(3) Uredbe (ES) št. 376/2008 se v tem primeru ne smejo uporabiti, ker se veljavnost zadevnih potrdil o nadomestilu ne podaljšuje zaradi višje sile. Zato je potrebno izrecno odstopanje od člena 23(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, da se člen 40(3) Uredbe (ES) št. 376/2008 ne uporablja za ta primer.

(7)

Nekatera potrdila o nadomestilu z desetmesečno veljavnostjo, za katera je bila v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005 predložena vloga med 8. julijem in 7. novembrom 2008, bodo do začetka veljavnosti te uredbe morda že vrnjena organu, ki je potrdilo izdal, v skladu s prvim odstavkom člena 45 Uredbe (ES) št. 1043/2005. Za zagotovitev enake obravnave vseh imetnikov potrdil o nadomestilu je organu, ki potrdilo izdaja, ustrezno omogočiti, da ponovno izda vrnjeno potrdilo ali izpisek iz potrdila in da ponovno pobere povezano varščino.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s proizvodi, pridobljenimi s predelavo kmetijskih pridelkov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 39(2) in člena 23(3) Uredbe št. 1043/2005 se za potrdila z desetmesečno veljavnostjo veljavnost potrdil o nadomestilu, za katera je bila predložena vloga med 8. julijem in 7. novembrom 2008 v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005, podaljša do 30. septembra 2009.

Člen 2

Na pisno prošnjo imetnika potrdila se potrdila ali izpiski iz potrdila z desetmesečno veljavnostjo, za katera je bila predložena vloga med 8. julijem in 7. novembrom 2008 v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005, ki so bila organu, ki jih je izdal, vrnjena pred začetkom veljavnosti te uredbe v skladu s prvim odstavkom člena 45 (ES) št. 1043/2005, ponovno izdajo za višino neporabljenih zneskov na potrdilu o nadomestilu, potem ko je organ, ki potrdilo izdaja, pobral varščino.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(3)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.


7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 586/2009

z dne 6. julija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1043/2005 glede obdobja veljavnosti nekaterih potrdil o nadomestilu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti prvega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) določa, da so potrdila o nadomestilu, za katere se je zaprosilo v skladu s točko (a) člena 33 ali členom 38a najpozneje 7. novembra, veljavna do zadnjega dne desetega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

(2)

Desetmesečno obdobje veljavnosti za potrdila, za katera se je zaprosilo pred 7. novembrom, je bilo sprejeto za lažje delovanje sistema nadomestil zaradi predvidene začasne ustavitve izvoznih nadomestil za sladkor po reformi skupne ureditve trga za sladkor. Določbo o desetmesečnem obdobju veljavnosti je zato treba uporabljati le za proračunsko obdobje 2009 in za nadomestila, za katera se je zaprosilo najpozneje 7. novembra 2008. Navedena določba ni več potrebna in jo je zato treba črtati.

(3)

Ker se Uredba Komisije (ES) št. 585/2009 z dne 6. julija 2009 o določitvi izrednih ukrepov v zvezi s potrdili o nadomestilu za odobritev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (3), uporablja le za potrdila o nadomestilu, za katera se je v skladu s točko (a) člena 33 ali členom 38a Uredbe (ES) št. 1043/2005 zaprosilo med 8. julijem in 7. novembrom 2008, je treba podrobno navesti, da se spremembe, uvedene s to uredbo, ne uporabljajo za Uredbo (ES) št. 585/2009.

(4)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1043/2005 ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 39(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 se spremeni:

1.

Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ob upoštevanju drugega pododstavka je potrdilo o nadomestilu veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če to nastopi prej.“

2.

Drugi pododstavek se črta.

Člen 2

Obdobje veljavnosti, določeno v Uredbi (ES) št. 585/2009, se uporablja za potrdila o nadomestilu, za katera se je v skladu s točko (a) člena 33 ali členom 38a Uredbe (ES) št. 1043/2005 zaprosilo med 8. julijem in 7. novembrom 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. julija 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(3)  Glej str. 3 tega uradnega lista.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Komisija

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/7


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 10. decembra 2008

o državni pomoči C 52/06 (ex NN 73/06, ex N 340/06), ki jo je delno izvedla Poljska za podjetje Odlewnia Żeliwa Śrem S.A.

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 7049)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/523/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi členi,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   POSTOPEK

(1)

Poljski organi so 1. junija 2006 priglasili pomoč za prestrukturiranje za podjetje Odlewnia Żeliwa „Śrem“ (v nadaljnjem besedilu: Odlewnia Śrem) predvsem v obliki načina plačila javnopravnih obveznosti v obrokih. Ugotovilo se je, da so bili nekateri ukrepi pomoči odobreni po pristopu brez odobritve Komisije. Zato so se obravnavali kot nezakonita pomoč.

(2)

Z dopisom z dne 6. decembra 2006 je Komisija obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da sproži postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi z ukrepi.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede predlagane pomoči.

(4)

Poljski organi so 31. januarja 2007 predložili svoje pripombe o sprožitvi postopka preiskave. Pripomb tretjih strank ni bilo.

(5)

Komisija je 15. aprila 2008 poljskim organom poslala zahtevo za predložitev dodatnih informacij.

(6)

Poljski organi so Komisijo v odgovoru z dne 30. aprila 2008 obvestili o preklicu načrtovanih ukrepov. Vendar Komisija v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 (1) tega ni mogla sprejeti kot preklic, ker so izvedeni odlogi plačila dolga dejansko že vplivali na upravičenca, s čimer je pridobil jasno prednost pred drugimi podjetji, ki so svoje javnopravne obveznosti plačala pravočasno.

II.   OPIS UPRAVIČENCA IN POSTOPKA PRESTRUKTURIRANJA

(7)

Podjetje Odlewnia Śrem je začelo svojo proizvodno dejavnost leta 1968. Proizvaja predvsem lito železo za ladjedelniško industrijo. Postopek privatizacije podjetja se je začel leta 1999, ko je država prodala 85 % delnic podjetju CENTROZAP (44,9 %), banki BANK PEKAO (25,1 %) in zaposlenim (15 %). Eden od razlogov za poslabšanje položaja upravičenca je bil težak finančni položaj glavnega delničarja, podjetja CENTROZAP, ki je imelo v nekem obdobju v lasti 71,4 % delnic podjetja Odlewnia Śrem. Zdaj je lastnik podjetja Odlewnia Śrem podjetje PIOMA-ODLEWNIA, ki ima v lasti 85,1 % delnic. Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je imelo podjetje Odlewnia Śrem na poljskem trgu litega železa 6–8 odstotni tržni delež. To podjetje ima sedež v regiji, ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES upravičena do regionalne pomoči.

(8)

Postopek prestrukturiranja podjetja Odlewnia Śrem se je začel leta 2003. Prvi program prestrukturiranja je bil oblikovan leta 2004, odobril pa ga je predsednik Agencije za industrijski razvoj (ARP).

(9)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je podjetje želelo izkoristiti priložnost, ki so jo omogočile spremembe Zakona z dne 30. oktobra 2002 o državni pomoči za podjetja s posebno pomembnostjo za trg dela, s katerimi se je razširil obseg odpisa javnopravnih obveznosti (poglavje 5a), čeprav določajo za podjetje dodatne zahteve, kot je opredelitev dela njegovega premoženja za prenos tega premoženja neodvisnemu operaterju. Operater je moral biti podjetje, ki je v celoti v lasti Agencije za industrijski razvoj ali države. Premoženjske koristi, ki jih operater pridobi s prodajo tega premoženja, so morale pokriti vsaj del javnopravnih obveznosti za podjetje, ki se prestrukturira, pri čemer se je moral preostanek odpisati, ko se je prestrukturiranje končalo. Rok za končanje postopka prestrukturiranja v skladu s poglavjem 5a Zakona z dne 19. marca 2006 je potekel 19. marca 2006, vendar operater premoženja ni prodal. Kljub temu je predsednik Agencije za industrijski razvoj v sklepu z dne 27. junija 2006 navedel, da se je prestrukturiranje končalo, ker je podjetje Odlewnia Śrem ponovno vzpostavilo svojo sposobnost preživetja, in da je bilo za dokončanje prestrukturiranja v celoti takrat potrebno le še soglasje Komisije za način plačila, ki podjetju omogoča, da svoje javnopravne obveznosti plača v obrokih. Po nezadovoljivem dokončanju prestrukturiranja v skladu s postopkom iz poglavja 5a je podjetje navezalo stike s svojimi petimi javnimi upniki in jih pozvalo, naj odložijo roke plačila za njegove obveznosti na podlagi bolj splošno uporabljenih določb davčne zakonodaje, ki je bila za njih manj ugodna kot ureditev iz poglavja 5a.

(10)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, znašajo stroški prestrukturiranja 43,6 milijona PLN. Stroški finančnega prestrukturiranja znašajo približno 75 % skupnih stroškov prestrukturiranja, pri čemer so preostanek predvsem izdatki v zvezi s posodobitvijo infrastrukture podjetja.

(11)

Načrt prestrukturiranja obravnava predvsem posodobitev proizvodne enote in naložbe za izboljšanje kakovosti upravljanja podjetja (npr. z uvedbo računalniškega sistema SAP R/3 kot glavnega orodja informacijske tehnologije v podjetju Odlewnia Śrem).

(12)

Poleg tega zadeva velik del prestrukturiranja finančno prestrukturiranje, tj. predvsem način plačila javnopravnih obveznosti v obrokih in njihov odpis. Podjetje Odlewnia Śrem se je o delnem odpisu civilnopravnih obveznosti, ki izhajajo iz javnega prava, v znesku 1,4 milijona PLN z upniki dogovorilo v okviru sporazuma o poravnavi, podpisanem 17. maja 2005.

(13)

Podjetje je zmanjšalo tudi število zaposlenih s 1 776 leta 2002 na 1 457 leta 2005 in ni načrtovalo nadaljnjega prestrukturiranja zaposlovanja. Vendar je Poljska predložila informacije, da so se zaradi začasne opustitve uporabe kolektivne pogodbe podjetja znižali stroški zaposlovanja, ker podjetje začasno ni plačevalo prispevkov v sklad podjetja za socialna nadomestila.

(14)

Prestrukturiranje premoženja je vključevalo najem premoženja, ki ni povezano s proizvodnjo, kot so hotel (Ośrodek Wypoczynkowy v Ostrowiecznu) in drugi objekti za skupno ceno 0,4 milijona PLN. Prav tako je načrtovana nadaljnja prodaja premoženja, vrednega približno 2,6 milijona PLN, vendar še ni končana.

(15)

Pred sprožitvijo postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES je bila Komisija obveščena, da je podjetje po letu 2003 poskušalo poiskati novega vlagatelja in da so poljski organi poudarjali pomembnost privatizacije za dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. Poljska je obvestila Komisijo, da je bil cilj dosežen, saj je bilo 85,1 % delnic podjetja Odlewnia Śrem prodanih zasebnemu podjetju PIOMA-ODLEWNIA.

(16)

Podjetje Odlewnia Śrem je zmanjšalo svojo proizvodno zmogljivost s 57 000 ton litega železa na leto na 55 000 ton na leto in ne načrtuje nadaljnjega zmanjšanja saj trdi, da bi to ogrozilo sposobnost preživetja podjetja. Poljska je predlagala dva nadomestna izravnalna ukrepa. Podjetje je najprej zmanjšalo proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo za 50 % (s približno 11 000 ton na 5 500 ton). Poleg tega Poljska navaja, da podjetje ne bo več proizvajalo litega železa za vetrne elektrarne.

III.   ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKA NA PODLAGI ČLENA 88(2) POGODBE ES

(17)

Komisija se je odločila za sprožitev uradnega postopka preiskave, ker je imela dvome glede združljivosti pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom. Dvomi so temeljili na štirih dejavnikih.

(18)

Najprej je imela Komisija dvome, ali je mogoče podjetje Odlewnia Śrem obravnavati kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2004), s čimer bi bilo upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, saj je podjetje Odlewnia Śrem v letu 2005 dokazalo 3,9 milijona PLN čistega dobička.

(19)

Poleg tega je imela Komisija dvome, ali je bilo z načrtom za prestrukturiranje mogoče ponovno vzpostaviti dolgoročno sposobnost preživetja upravičenca, ker se zdi, da je bil njegov cilj odplačilo zapadlih dolgov in pokrivanje stroškov obratovanja ter da je imelo podjetje težave pri iskanju zasebnega vlagatelja.

(20)

Prav tako je imela Komisija dvome, ali je bila pomoč omejena na najnižji potrebni znesek ter ali je bil lastni prispevek zadosten in največji možni, zlasti ker poljski organi niso zagotovili nobenih dejanskih načrtov privatizacije, v okviru katerih bi bil lastni prispevek znatno večji.

(21)

Nazadnje je imela Komisija dvome glede izravnalnih ukrepov, ker Poljska ni dokazala, da so bila zmanjšanja v proizvodnji iz uvodne izjave 16 dejansko izravnalni ukrepi in ne le rezultat zunanjih dejavnikov, kot je upad povpraševanja ali nesposobnost podjetja za konkuriranje na ustreznih trgih.

IV.   PRIPOMBE STRANKE

(22)

Komisija je prejela le pripombe Poljske.

(23)

Poljski organi so obvestili Komisijo o nekaterih spremembah v zvezi s pomočjo, dodeljeno po pristopu, ki bi morala zdaj znašati 24,2 milijona PLN. V spodnji tabeli so povzeti zneski državne pomoči za prestrukturiranje (pomoči, ki je že bila dodeljena, in načrtovane pomoči) podjetju Odlewnia Śrem, kot so jo priglasili poljski organi v svojih pripombah v zvezi s sprožitvijo postopka preiskave.

(24)

Skupna nominalna vrednost državne pomoči je 43,6 milijona PLN. Ti ukrepi zajemajo državno jamstvo, posojilo z ugodnimi pogoji, neposredna nepovratna sredstva, odloge plačila in odpise javnopravnih obveznosti. Natančen opis ukrepov državne pomoči je predstavljen v spodnji tabeli (ukrepi pomoči so prikazani na podlagi podatkov, ki so jih predložili poljski organi).

Tabela 1.

Že dodeljena državna pomoč

A

B

C

D

E

F

Št.

Predvideni datum sporazuma ali odločbe

Organ, ki dodeli pomoč

Oblika pomoči

Nominalna vrednost

(PLN)

Znesek pomoči

(PLN)

Državna pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom in ne velja po pristopu

1

19.3.2004

Župan Śrema

Odpis obveznosti, ki izhajajo iz davka na nepremičnine (vključno z obrestmi), za obdobje od 1.3.2002 do 30.6.2002

738 748,02

738 748,02

2

19.3.2004

Župan Śrema

Odpis davčnih obveznosti

500 000,00

500 000,00

3

23.4.2004

Agencija za industrijski razvoj

Posojilo

4 000 000,00

4 000 000,00

4

28.4.2004

Agencija za industrijski razvoj

Kreditno jamstvo

14 000 000,00

14 000 000,00

5

30.4.2004

Župan Śrema

Odpis obresti od davčnih obveznosti

200 353,90

200 353,90

Skupaj

19 439 101,92

19 439 101,92

Državna pomoč, dodeljena po pristopu

6

20.5.2004

Ministrstvo za znanost in informacijsko tehnologijo

Nepovratna sredstva

435 000,00

352 350,00

7

09.5.2005

ZUS (Zavod za socialno zavarovanje)

Prispevki za socialno varnost se plačajo v obrokih (vključno z obrestmi)

5 385 415,31

134 585,81

8

17.10.2005

Provincialni organ

Odlog plačila

855 438,78

105 369,44

9

2. četrtina leta 2007

Provincialni organ

Okoljske dajatve za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

1 272 657,45

247 003,92

10

2. četrtina leta 2007

Provincialni organ

Obresti od okoljskih dajatev se plačajo v obrokih (zadeva zgornjo postavko)

692 185,03

126 365,78

11

2. četrtina leta 2007

Provincialni organ

Okoljske dajatve za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

422 946,34

51 018,68

12

2. četrtina leta 2007

Provincialni organ

Obresti od okoljskih dajatev se plačajo v obrokih (zadeva zgornjo postavko)

274 950,10

33 167,04

13

2. četrtina leta 2007

Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)

Prispevki za Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON) za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

803 221,50

148 274,11

14

2. četrtina leta 2007

Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)

Odpis obresti od prispevkov za Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON) za plačilo do 30.6.2003

421 085,20

421 085,20

15

2. četrtina leta 2007

Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)

Prispevki za Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON) za obdobje od julija 2003 do januarja 2004 se plačajo v dvajsetih četrtletnih obrokih

479 156,60

155 721,64

16

2. četrtina leta 2007

Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)

Odpis obresti od prispevkov za Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON) za obdobje od julija 2003 do januarja 2004

38 392,87

38 392,87

17

2. četrtina leta 2007

Območni organ

Plačila za stalno pravico uporabe za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

263 496,00

34 701,67

18

2. četrtina leta 2007

Območni organ

Odpis obresti od plačil za stalno pravico uporabe za plačilo do 30.6.2003 (zadeva zgornjo postavko)

137 890,00

18 159,78

19

2. četrtina leta 2007

ZUS

Prispevki za socialno varnost za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

4 077 498,51

46 619,38

20

2. četrtina leta 2007

ZUS

Obresti od prispevkov za socialno varnost za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih (zadeva zgornjo postavko)

2 306 780,00

26 341,18

21

2. četrtina leta 2007

ZUS

Prispevki za Sklad dela in Jamstveni sklad za zaslužke zaposlenih za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

1 275 873,09

28 618,42

22

2. četrtina leta 2007

ZUS

Obresti od prispevkov za Sklad dela in Jamstveni sklad za zaslužke zaposlenih za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih (zadeva zgornjo postavko)

727 023,00

16 296,744

23

2. četrtina leta 2007

ZUS

Prispevki za socialno varnost za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih

2 085 480,55

29 309,94

24

2. četrtina leta 2007

ZUS

Obresti od prispevkov za socialno varnost za plačilo do 30.6.2003 se plačajo v obrokih (zadeva zgornjo postavko)

1 100 260,00

15 463,36

25

2. četrtina leta 2007

ZUS

Odpis stroškov izvršitve, povezanih s prepoznim plačevanjem prispevkov za socialno varnost, za plačilo do 30.6.2003

641 593,80

641 593,80

26

2. četrtina leta 2007

Nacionalni sklad za varstvo okolja in upravljanje z vodami (NFOSiGW)

Nepovratna sredstva

470 000,00

470 000,00

Državna pomoč, dodeljena po pristopu

24 166 344,12

3 140 438,76

Skupna dodeljena in načrtovana državna pomoč

43 605 446,04

22 579 540,68

(25)

Najprej so poljski organi v zvezi s sposobnostjo preživetja podjetja trdili, da je bilo prestrukturiranje uspešno, ker je podjetju Odlewnia Śrem uspelo poiskati zasebnega strateškega vlagatelja, ki bi prispeval potrebni kapital in podjetju omogočil ponovno pridobiti verodostojnost na trgu.

(26)

Poljska je prav tako poudarila, da je podjetje diverzificiralo svojo proizvodnjo, pri čemer se je osredotočilo na bolj zapletene izdelke z večjo dodano vrednostjo. Preusmeritev na proizvodnjo železnih odlitkov, težjih od 300 kg, je bila dobra poteza, ker so številni tekmeci proizvodnjo v tem segmentu trga opustili in tako podjetju Odlewnia Śrem omogočili, da postane dejavno tudi v tem segmentu trga.

(27)

Poljski organi so potrdili, da podjetje težav z likvidnostjo nima več in da so bile vse tekoče poslovne obveznosti poravnane pravočasno.

(28)

Poleg tega je Poljska trdila, da se lahko podjetje Odlewnia Śrem obravnava kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic iz leta 2004 in da je zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Poljski organi so potrdili, da se je obdobje prestrukturiranja začelo leta 2003, ko je bilo podjetje dejansko v težavah. Dejstvo, da je imelo podjetje leta 2005 3,9 milijona PLN čistega dobička, je treba obravnavati kot znak, da je podjetje s procesom prestrukturiranja ponovno pridobilo sposobnost preživetja.

(29)

Poljska je prav tako zagotovila dodatne podatke o lastnem prispevku podjetja k skupnim stroškom prestrukturiranja.

(30)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je upravičenec sam zagotovil znaten prispevek. Stroški prestrukturiranja so znašali skupno 43,6 milijona PLN, medtem ko se lahko viri sredstev za prestrukturiranje, ki se lahko uvrstijo med lastni prispevek k prestrukturiranju, ocenijo na 23,7 milijona PLN, pri čemer vključujejo kapital, ki ga je prispeval zasebni vlagatelj (16 milijonov PLN), prihodek od prodaje ali najema premoženja, ki sta že izvedena (0,4 milijona PLN), in prihranke zaradi začasne opustitve uporabe kolektivne pogodbe podjetja (7,3 milijona PLN). Poljski organi trdijo, da so se zaradi zadevne opustitve uporabe kolektivne pogodbe zmanjšali stroški za zaslužke zaposlenih, ker je podjetje Odlewnia Śrem začasno oproščeno plačevanja prispevkov v sklad podjetja za socialna nadomestila. Ta sklad so prostovoljno ustanovili podjetje Odlewnia Śrem in sindikati, po zakonu pa ni potreben. Zato ne vključuje državnih sredstev. Poljski organi so pojasnili, da je bila odločitev sprejeta s soglasjem sindikatov, ki so se strinjali, da se zaposleni v podporo prestrukturiranju odrečejo delu zaslužka. Ukrep zato lahko velja za lastni prispevek podjetja.

(31)

Poleg tega je Poljska ponovno poudarila svoje stališče, da so lastni prispevki k stroškom prestrukturiranja tudi naslednji ukrepi:

odpis in način plačila civilnopravnih obveznosti v znesku 2 milijona PLN v obrokih v okviru sporazuma o poravnavi, podpisanega z upniki podjetja Odlewnia Śrem,

komercialni krediti, ki so jih odobrili dobavitelji in podjetju Odlewnia Śrem omogočajo daljši rok plačila za material in storitve, kot je običajno, ter za katere Poljska ocenjuje, da so vredni 2,5 milijona PLN,

terjatve do strank, ocenjene na 9 milijonov PLN (izplačane z uvedbo krajših rokov plačila za stranke).

(32)

Nazadnje v zvezi z zahtevo za omejitev izkrivljanja konkurence poljski organi navajajo 50-odstotno zmanjšanje proizvodnje litega železa za industrijsko opremo v podjetju (s približno 11 000 ton na 5 500 ton). Dejstvo, da je podjetje ukinilo proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne, je treba obravnavati kot veljaven izravnalni ukrep.

(33)

Poljska trdi, da je povpraševanje po obeh vrstah izdelkov v zadnjih letih vedno večje, in pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Poljska je prav tako poudarila, da je podjetje Odlewnia Śrem tehnično zmožno proizvajati enake količine izdelkov kot pred prestrukturiranjem, vendar je sklenilo omejiti proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo in v celoti ukiniti proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne. Zato se lahko po mnenju poljskih organov ti ukrepi obravnavajo kot izravnalni ukrepi.

(34)

Komisija je morala preveriti, ali spada končni izdelek podjetja Odlewnia Śrem v jeklarski sektor, ker Komisija v skladu s svojim sporočilom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter pomoči za zaprtje za jeklarski sektor (3)„meni, da pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje za podjetja v težavah v jeklarskem sektorju, kot so določena v Prilogi B k večsektorskem okviru, ni v skladu s skupnim trgom“.

(35)

V Prilogi B k večsektorskem okviru v zvezi z regionalno pomočjo za velike naložbene projekte (4) (večsektorski okvir), ki se je uporabljal, ko je bila pomoč dodeljena, je za izdelke, ki se obravnavajo za jeklo, navedena oznaka kombinirane nomenklature (5). Ti izdelki so navedeni v dveh poglavjih kombinirane nomenklature, tj. poglavju 72 („Železo in jeklo“) in poglavju 73 („Izdelki iz železa in jekla“).

(36)

V skladu s Prilogo B k večsektorskem okviru se kot jeklo obravnavajo naslednji izdelki iz železa in jekla:

piloti,

tirnice in pragovi,

brezšivne cevi in votli profili, brezšivni,

varjene jeklene ali železne cevi, katerih zunanji premer presega 406,4 mm.

(37)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, podjetje Odlewnia Śrem ne proizvaja nobenih od teh izdelkov. Poleg tega ne proizvaja nobenega od izdelkov, navedenih v poglavju 72 pod naslovom „Železo in jeklo“, vendar uporablja te izdelke, npr. grodelj, kot surovino za svojo proizvodnjo.

(38)

Proizvaja specifične, napredne končne izdelke, ki so v kombinirani nomenklaturi razvrščeni pod tarifno številko KN 7325„Drugi liti izdelki iz železa ali jekla“, in ustrezne tarifne podštevilke, kot je 7325 10„iz netempranega litega železa“ in 7325 99 10„iz tempranega litega železa“.

(39)

Ti izdelki iz železa in jekla v Prilogi B k večsektorskemu okviru niso razvrščeni med jeklo.

(40)

To pomeni, da pomoč za prestrukturiranje podjetju Odlewnia Śrem na prvi pogled ni prepovedana, pri čemer mora združljivost takšne pomoči oceniti Komisija v skladu z veljavnimi smernicami Skupnosti iz leta 2004.

(41)

Ker so se nekateri dogodki, ki so pomembni za to zadevo, zgodili pred pristopom Poljske k Evropski uniji 1. maja 2004, mora Komisija najprej ugotoviti, ali je pristojna za ukrepanje v zvezi z zadevnimi ukrepi.

(42)

Ukrepov pomoči, ki so začeli veljati pred pristopom in ne veljajo po pristopu, Komisija ne more preveriti v skladu s tako imenovanim postopkom začasnega mehanizma iz točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi ali v skladu s postopki iz člena 88 Pogodbe ES. Pristopna pogodba in Pogodba ES ne zahtevata od Komisije, da prouči te ukrepe, niti je za to ne pooblaščata.

(43)

Vendar je jasno, da bi bili ukrepi, ki začnejo veljati po pristopu, nova pomoč, pri čemer bi bila za te ukrepe v skladu s postopkom iz člena 88 Pogodbe ES pristojna Komisija. Za ugotavljanje, kdaj je začel veljati nek ukrep, je ustrezno merilo pravno zavezujoč akt, v skladu s katerim so pristojni nacionalni organi sprejeli obveznost v zvezi z dodelitvijo pomoči (6).

(44)

Posamezni ukrepi pomoči se ne obravnavajo kot ukrepi, veljavni po pristopu, če se poznajo natančne ekonomske razmere države v obdobju, ko je bila dodeljena pomoč.

(45)

Po podatkih, ki jih je predložila Poljska, je lahko Komisija opredelila tiste ukrepe, ki so bili odobreni pred pristopom in ne veljajo po njem. Navedeni so v prvem delu tabele 1 in znašajo 19,4 milijona PLN. Ugotovilo se je, da ostali ukrepi niso bili odobreni pred pristopom. Zato se ukrepi v znesku 24,2 milijona PLN obravnavajo kot ukrepi, odobreni po pristopu, kot je razloženo v uvodni izjavi 23.

(46)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in ki vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom.

(47)

Priglašeni jamstvo, posojilo, nepovratna sredstva, odpisi, odlogi in način plačila javnopravnih obveznosti v obrokih vključujejo uporabo državnih sredstev. Poleg tega imajo podjetja zaradi njih prednosti, ker z njimi zmanjšujejo svoje stroške. Podjetje Odlewnia Śrem kot podjetje v težavah ne bi pridobilo takšnih finančnih sredstev pod enakimi pogoji na trgu. Ta prednost zato izkrivlja konkurenco.

(48)

Država se je bila pripravljena odreči dohodkom od davkov in dolgovanih okoljskih dajatev ter z zagotavljanjem subvencij in jamstev omogočiti prednost podjetja pred njegovimi tekmeci. Dokazov, da so poljski organi delovali kot tržni upniki, ni bilo, prav tako v svoji priglasitvi pomoči niso priznali obstoja državne pomoči.

(49)

Upravičenec je dejaven na trgu litega železa in izvaža svoje izdelke v druge države članice EU. Merilo v zvezi z vplivanjem na trgovanje v Skupnosti je zato izpolnjeno.

(50)

Ukrepi, ki niso bili odobreni pred pristopom in ki zadevajo novo pomoč, so se zato obravnavali kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Tega poljski organi ne izpodbijajo.

(51)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe ES se v tej zadevi ne uporabljajo. Ker je osnovni cilj pomoči ponovno vzpostaviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja, se lahko v zvezi z odstopanji iz člena 87(3) Pogodbe ES uporabi samo odstopanje iz člena 87(3)(c), ki državo članico pooblašča za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti z dodeljevanjem državne pomoči, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(52)

Komisija je ocenila ukrepe, ki so nova pomoč, in celotni načrt prestrukturiranja v skladu z veljavnimi smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Sedanje smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (smernice iz leta 2004) so začele veljati 10. oktobra 2004.

(53)

Kot je navedeno že v odločitvi Komisije o sprožitvi uradnega postopka preiskave, je treba prestrukturiranje obravnavati kot celoto, da se oceni združljivosti nove pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom. Poleg nove pomoči je treba upoštevati tudi vse druge ukrepe pomoči, da se ugotovi, ali bo načrt prispeval k ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja in ali je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, ter da se določijo ustrezni izravnalni ukrepi.

(54)

Ker je podjetje Odlewnia Śrem v letu 2005 dokazalo 3,9 milijona PLN čistega dobička, je imela Komisija dvome, ali se lahko to podjetje obravnava kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic iz leta 2004 in ali je tako upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Ti dvomi so bili povezani s pomanjkanjem informacij na začetku obdobja prestrukturiranja. To je pomenilo, da Komisija ni natančno vedela, za katero časovno obdobje je treba izvesti oceno upravičenosti. Poljska je jasno navedla, da se je obdobje prestrukturiranja začelo leta 2003, zato je treba čisti dobiček podjetja Odlewnia Śrem v letu 2005 obravnavati kot znak, da se je med prestrukturiranjem ponovno vzpostavila sposobnost preživetja.

(55)

Komisija je zadovoljna, da je bilo to podjetje na začetku prestrukturiranja leta 2003 podjetje v težavah v smislu točke 9 in naslednjih točk v smernicah iz leta 2004 ter je zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje.

(56)

Smernice iz leta 2004 navajajo, da mora „načrt za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v smiselnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. […] Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti v glavnem posledica notranjih ukrepov […]“.

(57)

Najbolj ključna težava podjetja Odlewnia Śrem je njegova visoka zadolženost. Komisija ugotavlja, da je bil načrt finančnega prestrukturiranja končan.

(58)

Podjetje težav z likvidnostjo nima več in vse tekoče poslovne obveznosti so poravnane pravočasno.

(59)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka preiskave izrazila dvome, ali je bilo prestrukturiranje predvsem finančno in ali so bili vidiki industrijskega prestrukturiranja zadostni. Poljski organi so v pripombah po odločitvi za sprožitev postopka zagotovili zadostne dokaze, da sta bili posodobitev opreme in preusmeritev proizvodnje obravnavani zadostno.

(60)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvome v zvezi možnostjo iskanja zasebnega vlagatelja. Vendar je podjetju Odlewnia Śrem uspelo prepričati zasebno podjetje, da je vložilo sredstva v zadevno podjetje, s čimer si je to zagotovilo večjo verodostojnost na trgu.

(61)

Večina kazalnikov finančne analize kaže, da je podjetje po prestrukturiranju v boljšem položaju zaradi večje likvidnosti, plačilne sposobnosti in dobičkonosnosti.

(62)

Na podlagi teh elementov Komisija ugotavlja, da so dvomi, ali je načrt za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja ustrezen, odpravljeni.

(63)

Komisija je imela dvome, ali je priglašena pomoč za prestrukturiranje neupravičeno izkrivljala konkurenco. Poljska je morala dokazati, da sta bila 50-odstotno zmanjšanje proizvodnje litega železa za industrijsko opremo in ukinitev proizvodnje litega železa za vetrne elektrarne dejansko izravnalna ukrepa in ne le rezultat zunanjih dejavnikov, kot sta manjše povpraševanje ali nezmožnost konkuriranja na trgu, ter da zato nista bila potrebna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja.

(64)

Kot je dokazala Poljska, zagotavljata oba izdelka dobre možnosti za dobičkonosnost. Poljska je prav tako dokazala, da je podjetje Odlewnia Śrem tehnično zmožno proizvajati enake količine izdelkov kot pred prestrukturiranjem. Poljska je sprejela obveznost, da bo omejila proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo na 50 % svoje prvotne proizvodnje in v celoti ukinila proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne. Komisija zato meni, da se ti ukrepi lahko obravnavajo kot izravnalni ukrepi in da niso le ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja.

(65)

Poljski organi so predložili veliko natančnih podatkov o zneskih, ki se obravnavajo kot lastni prispevki upravičenca k stroškom prestrukturiranja.

(66)

Komisiji ni treba sprejeti stališča, ali se lahko ukrepi iz uvodne izjave 31 obravnavajo kot lastni prispevek k prestrukturiranju, vendar meni, da se lahko sredstva iz uvodne izjave 30 obravnavajo kot lastni prispevek.

(67)

To pomeni, da se lahko 23,7 milijona PLN v zvezi z viri financiranja za prestrukturiranje obravnava kot prispevek k prestrukturiranju iz lastnih sredstev upravičenca ali zunanjih sredstev brez državne pomoči. Skupni stroški prestrukturiranja, vključno s stroški, ki so nastali pred pristopom, so znašali 43,6 milijona PLN. Lastni prispevek podjetja Odlewnia Śrem k skupnim stroškom prestrukturiranja znaša zato 54 %.

(68)

Smernice iz leta 2004 določajo, da je najnižja raven lastnega prispevka k stroškom prestrukturiranja 50 %. Komisija zato ugotavlja, da je lastni prispevek znaten in da je pomoč glede na predložene podatke omejena na najmanjši potrebni znesek.

(69)

Poleg tega ima upravičenec do pomoči sedež v mestu Stalowa Wola, tj. v regiji, ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES upravičena do pomoči. To je dodaten dejavnik, ki se izrecno obravnava kot dokaz za združljivost pomoči (glej točko 56 smernic iz leta 2004).

(70)

Komisija ugotavlja, da je Poljska nezakonito dodeljevala zadevno pomoč in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe ES. Vendar Komisija ugotavlja, da je državna pomoč združljiva s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Državna pomoč v skupnem znesku 43,6 milijona PLN, ki jo je Poljska dodelila podjetju Odlewnia Śrem, je v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES združljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 10. decembra 2008

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije


(1)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(2)  UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(3)  UL C 70, 19.3.2002, str. 21.

(4)  UL C 70, 19.3.2002, str. 8.

(5)  UL L 279, 23.10.2001, str. 1.

(6)  Sodba Sodišča prve stopnje v zadevi Fleuren Compost proti Komisiji [2004], T-109/01, ZOdl, str. II-127, točka 74.


PRIPOROČILA

Komisija

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/17


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 29. junija 2009

o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga

(Besedilo velja za EGP)

(2009/524/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dobro delujoči enotni trg je bistvenega pomena za ustvarjanje delovnih mest in rast ter za spodbujanje gospodarske stabilnosti. Bolj učinkovit enotni trg lahko več prispeva k izboljšanju poslovnega okolja in s tem spodbuja podjetja, da vlagajo in ustvarjajo nova delovna mesta, in povečanju zaupanja potrošnikov in povpraševanja. Dobro delujoč enotni trg je zato odločilen v času gospodarske recesije, da olajša okrevanje evropskega gospodarstva.

(2)

Za dobro delujoč enotni trg je bistveno, da se pravila Skupnosti, ki vplivajo na delovanje enotnega trga (v nadaljnjem besedilu „pravila enotnega trga“), pravilno prenesejo, uporabijo, izvršujejo, spremljajo in uspešno uskladijo.

(3)

Posvetovanja in analize, opravljeni za pripravo Sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (1) (v nadaljnjem besedilu „pregled enotnega trga“), so odkrili številne pomanjkljivosti, ki kažejo, da enotni trg še ne deluje tako učinkovito kot bi moral. Na številnih področjih in v številnih sektorjih je potrebno nadaljnje delo. Državljani in podjetja pogosto ne morejo izkoristiti številnih priložnosti enotnega trga, ker se pravila ne uporabljajo in izvršujejo pravilno.

(4)

Komisija je v pregledu enotnega trga zato predlagala vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da imajo državljani in podjetja še naprej koristi od gospodarskih prednosti, ki jih ustvarja enotni trg (2).

(5)

Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, in ukrepi, ki jih sprejme Komisija, se morajo dopolnjevati. Za pravilno delovanje enotnega trga je bistven usklajen in sodelovalen pristop – v partnerstvu med Komisijo in državami članicami – s skupnim ciljem izboljšati prenos, uporabo in izvrševanje pravil enotnega trga. Partnerski pristop v okviru tega priporočila presega že vzpostavljeno sodelovanje na več področjih politike enotnega trga. Zahteva vzpostavitev in ohranjanje tesnega sodelovanja v posameznih državah članicah in med njimi ter s Komisijo na vseh področjih, pomembnih za enotni trg. Pomeni tudi, da države članice prevzamejo skupno odgovornost in torej bolj proaktivno vlogo pri upravljanju enotnega trga.

(6)

Pregled enotnega trga in zlasti nadaljnje razprave z državami članicami so opredelili nekaj področij kot odločilnih za vzpostavitev dobro delujočega enotnega trga, in sicer: zagotavljanje usklajenosti glede vprašanj enotnega trga; izboljšanje sodelovanja v posameznih državah članicah in med njimi ter s Komisijo; izboljšanje prenosa pravil enotnega trga; spremljanje trgov in sektorjev, da se ugotovi morebitno slabo delovanje trga; izboljšanje uporabe pravil enotnega trga; krepitev izvrševanja pravil enotnega trga in spodbujanje reševanja težav; spodbujanje rednega ocenjevanja nacionalne zakonodaje; ter obveščanje državljanov in podjetij o njihovih pravicah na enotnem trgu.

(7)

To priporočilo pogosto uporabi rešitve, ki so bile v nekaterih državah članicah že uvedene in se je izkazalo, da v zadevnih državah članicah v praksi delujejo. Vsaka država članica mora izbrati prakse, ki zagotavljajo, da se to priporočilo izvaja, ob upoštevanju tistega, kar bi bilo najbolj učinkovito v okviru posamezne države članice, saj so postopki in prakse, ki so v eni državi članici učinkoviti, lahko neučinkoviti v drugi.

(8)

Raziskave kažejo, da države članice morajo izboljšati notranje usklajevanje glede vprašanj enotnega trga, ker so pristojnosti trenutno razpršene med različne nacionalne organe (3). Ker uporaba pravil enotnega trga lahko vključuje veliko različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v vsaki državi članici, je treba okrepiti učinkovito sodelovanje med njimi. Zato morajo države članice zagotoviti in okrepiti dejavnost usklajevanja vprašanj notranjega enotnega trga v okviru svojih nacionalnih uprav, ki so lahko razlikujejo glede na posebne nacionalne upravne strukture in tradicije. Organi, odgovorni za to dejavnost, morajo imeti splošno odgovornost za načrtovanje, nadzorovanje in ovrednotenje izvajanja tega priporočila.

(9)

Tesno čezmejno sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za vprašanja enotnega trga, omogoča vzpostavitev vzajemnega zaupanja in je bistvenega pomena za pravilno uporabo pravil enotnega trga. Države članice z vzpostavitvijo ustreznih ureditev, vključno z dodelitvijo sredstev, sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so čezmejne mreže ali elektronski informacijski sistemi, ki jih je vzpostavila Komisija (npr. informacijski sistem za notranji trg (IMI), RAPEX (4), RASFF (5) ali mreža sodelovanja na področju varstva potrošnikov) usposobljeni za delovanje.

(10)

Pregled stanja notranjega trga so pokazale, da še vedno obstaja potreba po izboljšanju pravočasnosti in kakovosti prenosa direktiv o enotnem trgu. Priporočilo Komisije z dne 12. julija 2004 o prenosu v nacionalno zakonodajo direktiv, ki vplivajo na notranji trg (6) (v nadaljnjem besedilu „Priporočilo Komisije iz leta 2004“) se na splošno uporablja, kar je povzročilo znatno izboljšanje stopnje prenosa, vendar še vedno ostajajo deli navedenega priporočila, ki bi jih bilo treba uporabljati bolj učinkovito. To priporočilo opozarja, da so ukrepi, ki jih priporoča Priporočilo Komisije iz leta 2004, še vedno potrebni in jih nadalje razvija, kar ostaja napotilo za uprave držav članic, ki se ukvarjajo s prenosom. To priporočilo temelji tudi na Sporočilu Komisije - Evropa rezultatov – Uporaba prava Skupnosti (7) in na Sporočilu Komisije – Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (8).

(11)

Spremljanje trga je potrebno zato, da se ugotovi, v katerih sektorjih trgi ne delujejo pravilno za državljane in podjetja in da se politike enotnega trga osredotočijo na ta področja. Zato bi moralo postati sestavni del oblikovanja in spremljanja politik enotnega trga (npr. preko pregleda stanja potrošniških trgov). Sodelovanje med Komisijo in organi držav članic pri spremljanju trga in zbiranju podatkov bo izboljšalo kakovost podatkov in analize za uporabo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti in prispevalo k soglasju o vprašanjih enotnega trga. Države članice se spodbuja, da sodelujejo pri izvajanju spremljanja trga, ki ga opravlja Komisija, in da podobno spremljanje, prilagojeno posebnim nacionalnim potrebam, izvajajo na nacionalni ravni.

(12)

Različne nacionalne študije so poudarile pomen usposabljanja, da se pomaga uradnikom, vključno sodnikom, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni uprave pri pravilnem prenosu, uporabi in izvrševanju pravil enotnega trga. Pri tem je pomembno, da se zagotovi, da se pri pripravi nacionalne zakonodaje ta pravila in učinek splošne zunanje konkurenčnosti Skupnosti vedno upoštevajo. Pomen usposabljanja je nadalje potrdila nedavna študija in resolucija o vlogi nacionalnih sodnikov, ki jo je opravil Evropski parlament, in resolucija Evropskega parlamenta iz leta 2005 o konkurenčnem pravu (9) in tudi nedavna resolucija Sveta (10). Uradnikom je treba svetovati o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga.

(13)

Učinkovito izvrševanje pravil enotnega trga in ustrezni ukrepi za reševanje težav, ki jih imajo državljani in podjetja, so bistvenega pomena za državljane in podjetja za pomoč pri koriščenju svoboščine, ki jih zagotavlja Pogodba. Države članice morajo ob podpori Komisije na podlagi sodelovanja, ki je na področju reševanja težav že doseženo, zlasti preko SOLVIT (11), izboljšati zmogljivost mehanizmov za reševanje težav, bodisi na nacionalnih sodiščih bodisi preko nesodnih mehanizmov, da zagotovijo učinkovita pravna sredstva. Pomembno je, da se obravnavajo okoliščine, ki povzročajo različne težave.

(14)

Pomembno je redno spremljanje in ovrednotenje nacionalne zakonodaje, ker omogoča preverjanje, kako učinkovito se pravila enotnega trga uporabljajo v praksi, in identifikacijo določb, ki bi lahko državljanom in podjetjem preprečevala, da bi v celoti izkoristili prednosti teh pravil. To bi bilo treba v vseh državah članicah bolj sistematično izvajati.

(15)

Nedavne raziskave Barometra (12) in zahtevki, naslovljeni na službe Komisije za dajanje informacij in reševanje težav kažejo, da je treba državljanom in podjetjem zagotoviti več informacij o njihovih pravicah na enotnem trgu, da bodo lahko te pravice uresničevali v praksi. Državljanom in podjetjem je treba tudi omogočiti, da pri uresničevanju teh pravic dobijo pomoč. Zato bi države članice ob podpori Komisije in, kadar je primerno, v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, morale zagotoviti posredovanje praktičnih informacij in nasvetov o področjih, ki zadevajo državljane in podjetja, ki želijo živeti, študirati, delati, ustanoviti podjetje ali zagotavljati blago ali storitve v drugi državi članici.

(16)

Priloga k temu priporočilu določa ukrepe, ki bi jih države članice lahko sprejele za izvajanje tega priporočila, in določa seznam praks nekaterih držav članic, na katerih ti ukrepi temeljijo. Šteje se, da bi nekateri od teh ukrepov kljub temu, da na začetku lahko povzročijo stroške, morali omogočiti prihranke, na primer z racionalizacijo nacionalnih upravnih praks, dolgoročno pa bi morali voditi do boljšega delovanja enotnega trga in zato državljanom in podjetjem prinesti koristi.

(17)

Napredek pri izvajanju tega priporočila je treba spremljati v tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami, vključno z razpravami v Svetovalnem odboru za notranji trg (IMAC) na podlagi meril uspešnosti in kazalnikov. Da bi Komisija lahko ocenila učinke tega priporočila štiri leta po objavi Priporočila v Uradnem listu, morajo države članice tri leta po objavi tega priporočila v Uradnem listu Komisiji predložiti poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje tega priporočila –

PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:

1.

Zagotovijo in okrepijo funkcijo usklajevanja enotnega trga, spodbujajo učinkovito usklajevanje v organih, pristojnih za vprašanja enotnega trga na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter med njimi, in da delujejo kot referenčna točka za enotni trg v upravi.

2.

Z dodelitvijo zadostnih sredstev omogočajo dejavno sodelovanje med upravnimi organi, odgovornimi za vprašanja enotnega trga v različnih državah članicah in s Komisijo.

3.

Sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izboljšanje prenosa direktiv, ki vplivajo na enotni trg.

4.

Z aktivnim sodelovanjem v izvajanju na ravni Skupnosti in, če je to ustrezno, proučevanjem možnosti podobnega izvajanja na nacionalni ravni, podpirajo delo Komisije na področju spremljanja trga in s tem povezanega zbiranja podatkov.

5.

Zagotovijo, da imajo nacionalni organi in uradniki ustrezno znanje o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga, da bi lahko učinkovito uporabljali pravila enotnega trga in, kjer je to ustrezno, jih upoštevali pri pripravi in uvedbi nove nacionalne zakonodaje.

6.

S sprejetjem ukrepov za izboljšanje izvrševanja pravil enotnega trga in zlasti z zagotavljanjem, da ima sodstvo ustrezno znanje o pravu Skupnosti, vključno s pravili enotnega trga, ter z zagotavljanjem zadostne podpore mehanizmom za reševanje težav omogočajo in spodbujajo hitro in učinkovito reševanje težav, na katere državljani in podjetja običajno naletijo pri uresničevanju pravic na enotnem trgu.

7.

Redno opravljajo ovrednotenje in oceno nacionalne zakonodaje, da zagotovijo popolno skladnost s pravili enotnega trga, pri čemer upoštevajo vsako uporabo zagotovljene izjeme ali odstopanja od obstoječih pravil enotnega trga.

8.

Izboljšajo zagotavljanje praktičnih informacij o vprašanjih enotnega trga podjetjem in državljanom.

9.

Preučijo ukrepe in prakse iz Priloge in ob upoštevanju svojih nacionalnih institucionalnih tradicij sprejmejo tiste prakse, ki bodo ali naj bi prinesle izboljšanje delovanja enotnega trga in so najustreznejše za izvajanje tega priporočila.

10.

Sodelujejo s Komisijo in drugimi državami članicami pri spremljanju izvajanja tega priporočila, Komisijo redno obveščajo o ukrepih, sprejetih pri izvajanju tega priporočila in Komisiji tri leta po objavi tega priporočila v Uradnem listu predložijo končno poročilo.

V Bruslju, 29. junija 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  COM(2007) 724 konč., 20.11.2007.

(2)  V obdobju od leta 1992 do leta 2006 se je BDP Skupnosti zvišal za 2,15 %, ustvarjenih je bilo 2,75 milijona novih delovnih mest, trgovina v Skupnosti se je med letoma 1995 in 2005 povečala za 30 % (SEC(2007) 1521, 20.11.2007).

(3)  Delovni dokument služb Komisije: „Instrumenti za posodobljeno politiko enotnega trga“, SEC(2007) 1518 z dne 20.11.2007.

(4)  Sistem hitrega opozarjanja za nevarne potrošniške proizvode.

(5)  Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo.

(6)  UL L 98, 16.4.2005, str. 47.

(7)  COM(2007) 502 konč., 5.9.2007.

(8)  COM(2007) 727 konč., 20.11.2007.

(9)  Resolucija EP o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu (INI/2007/2027, 9.7.2008); Resolucija EP o poročilu Komisije o politiki konkurence za leto 2004 (INI/2005/2209, 20.3.2006).

(10)  Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta 14757 z dne 28. oktobra 2008.

(11)  Sporočilo Komisije „Učinkovito reševanje težav na notranjem trgu (‚SOLVIT‘)“ (COM(2001) 702 konč., 27.11.2001).

(12)  http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/index_en.htm#061204


PRILOGA

Ukrepi in prakse, ki izboljšujejo delovanje enotnega trga

1.   UKREPI, KI ZAGOTAVLJAJO BOLJŠE USKLAJEVANJE GLEDE VPRAŠANJ ENOTNEGA TRGA

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

za usklajevanje glede vprašanj enotnega trga pooblastijo nov ali obstoječ organ v okviru svojih nacionalnih uprav;

(b)

zagotovijo usklajevanje med vladnimi ministrstvi in agencijami glede vprašanj enotnega trga;

(c)

zagotovijo usklajevanje med vladnimi ministrstvi in agencijami na eni strani ter regionalnimi in lokalnimi organi na drugi, ter tudi med regionalnimi in med lokalnimi organi;

(d)

zagotovijo, da ustrezna vladna ministrstva in agencije ter druge institucije upoštevajo pravila enotnega trga;

(e)

proučijo možnost povezovanja odgovornosti za več dejavnosti, povezanih z enotnim trgom, v okviru enega organa, in pri tem upoštevajo organizacijo nacionalne uprave;

(f)

načrtujejo, spremljajo in ovrednotijo izvajanje tega priporočila.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Odgovornost za usklajevanje glede vprašanj enotnega trga

Nekateri državni organi so se že približali opravljanju naloge usklajevanja enotnega trga. Tesno sodelujejo z drugimi organi na področju vprašanj enotnega trga, zagotavljajo skladnost nacionalnega prava s pravili enotnega trga in so odgovorni za več dejavnosti enotnega trga;

Medresorsko sodelovanje

V medresorskih delovnih skupinah za vprašanja, povezana z enotnim trgom, se sestajajo predstavniki zadevnih organov;

Vertikalno usklajevanje

Obstajajo posebne mreže, npr. na področju javnega naročanja ali nadzora trga, ki povezujejo regionalne in lokalne organe. Te mreže razpolagajo s skupnimi bazami podatkov ali spletnimi stranmi;

Pri temah, ki jih zanimajo, so v medresorske delovne skupine vključeni regionalni in lokalni predstavniki;

Politična vidnost

Redno potekajo politične razprave o vprašanjih enotnega trga, npr. v pododborih nacionalnega sveta ministrov;

Nacionalni parlament je aktivno vključen v analizo vprašanj enotnega trga, npr. s pripravljanjem poročil ali opravljanjem poizvedb o teh vprašanjih;

Zagovarjanje

Državni organ zagotavlja skladnost nacionalne zakonodaje s pravili enotnega trga, med drugim z opravljanjem pregleda usklajenosti osnutkov nacionalne zakonodaje;

Združevanje dejavnosti enotnega trga

Nekateri državni organi so odgovorni za več dejavnosti, povezanih z enotnim trgom, kot so SOLVIT, IMI, priglasitve v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) in Uredbo Sveta (ES) št. 2679/98 (2), usklajevanje ustanavljanja enotnih kontaktnih točk v skladu s Paketom za proizvode.

2.   UKREPI, KI IZBOLJŠUJEJO SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI IN S KOMISIJO

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

stalno zagotavljajo: ustrezno jezikovno usposabljanje, usposabljanje s področja informacijske tehnologije in druga usposabljanja ter ozaveščanje o obstoječih mrežah in ustreznih pravilih o varstvu podatkov, da bi bile mreže Skupnosti (npr. informacijski sistem za notranji trg (IMI), RAPEX, RASFF, mreža sodelovanja na področju varstva potrošnikov in drugi) na nacionalni ravni popolnoma pripravljene za delovanje;

(b)

organizirajo – na primer preko obstoječih mrež – izmenjavo uradnikov, ki so odgovorni za vprašanja skupnega trga, med nacionalnimi upravami;

(c)

zagotovijo, da je dejavno sodelovanje med organi, odgovornimi za vprašanja enotnega trga, v različnih državah članicah del nacionalne upravne kulture;

(d)

sprejmejo organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so države članice sposobne takoj odgovoriti na zahtevke Komisije za informacije o uporabi pravil enotnega trga na nacionalni ravni, in zlasti v okviru pilotnega projekta EU (3) in postopkov za ugotavljanje kršitev.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Sodelovanje med nacionalnimi organi

Skandinavske in baltske države tesno sodelujejo na področju nadzora trga, izvajanja Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (4) in drugih vprašanj enotnega trga;

Vzpostavljeno je sodelovanje med nacionalnimi organi na področju javnega naročanja (npr. preko Mreže javnega naročanja) in nadzora trga. Nacionalni organi za nadzor trga na področju varnosti proizvodov (neživilskih) za potrošnike tesno sodelujejo preko mreže PROSAFE, sistem ICSMS pa olajšuje nadzor trga tehničnih proizvodov;

Upravne izmenjave

Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, so vključeni v izmenjave državnih uradnikov v okviru Evropske mreže za konkurenco;

Več nacionalnih organov za nazor trga in organov, odgovornih za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, sodeluje v izmenjavi uradnikov v okviru mreže za varnost potrošnikov na podlagi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

Finančna in kadrovska podpora

Imenovane so bile ločene skupine za vzpostavitev informacijskega sistema za notranji trg (IMI), ki so dobile dovolj kadrovskih in finančnih sredstev za razvoj IMI v svojih državah članicah;

Usposabljanje

Predstavniki nacionalnih organov po udeležbi na usposabljanjih Komisije, usposabljajo druge člane mreže IMI na nacionalni ravni. Ta praksa deluje najbolje, če je vloga usposabljanja vključena v opis del in nalog teh uradnikov.

3.   UKREPI, KI IZBOLJŠUJEJO PRENOS PRAVIL ENOTNEGA TRGA

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

se učinkovito vnaprej pripravijo na prenos, uporabo in izvrševanje direktiv o enotnem trgu na nacionalni ravni;

(b)

zagotovijo, da so uradniki, odgovorni za prenos in uporabo direktive na nacionalni ravni, vključeni tudi v pogajanja o navedeni direktivi in da vsi zadevni uradniki tesno medsebojno sodelujejo;

(c)

izboljšajo sodelovanje med nacionalno upravo in nacionalnimi, regionalnimi in drugimi parlamenti, na katere je bila prenesena pristojnost odločanja, ter regionalnimi in lokalnimi organi, ki sodelujejo pri prenosu in jim po potrebi zagotovijo vse pomembne informacije o pogajanjih in postopku prenosa;

(d)

zagotavljajo informacije zainteresiranim stranem med postopkom prenosa, če je to koristno, o zakonodajnih predlogih enotnega trga, ki bi utegnili zanimati podjetja in državljane;

(e)

izogibajo se vključevanju dodatnih določb, ki niso potrebne za prenos direktive (7);

(f)

na različne načine, kot so korelacijske tabele, usmerjene v povečanje preglednosti in uporabniške prijaznosti nacionalne zakonodaje, omogočajo dialog s Komisijo o prenosu direktiv o enotnem trgu.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Zgodnja priprava

Nacionalne ocene učinka se pripravijo, ko Komisija predloži direktivo. Vključujejo podrobno analizo učinka za zadevno državo članico ter morebitne posledice prenosa ali uporabe. Med postopkom prenosa se ves čas posodabljajo;

Kontinuiteta

Zagotovljeno je tesno sodelovanje med uradniki, ki sodelujejo v pogajanjih, prenosu in izvrševanju direktiv. Potreba po taki kontinuiteti je poudarjena v nacionalnih smernicah prenosa;

Sodelovanje s parlamenti

Informacije o razvoju na področju prenosa direktiv Skupnosti se nacionalnim parlamentom pošiljajo v zgodnji fazi in redno, med drugim preko četrtletnega pregleda stanja prenosa;

Sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi

Uradniki iz regionalnih organov ali drugih organov sodelujejo pri delu medresorskih skupin za usklajevanje prenosa;

Za javno upravo na vseh ravneh in za NVO se organizirajo usposabljanje in konference o postopku prenosa;

Komuniciranje z zainteresiranimi stranmi

Poenostavljena baza podatkov o prenosu je javno dostopna na internetu. Informacije o napredku pri prenosu se objavijo na spletnih straneh ministrstev, in na internetu se objavi seznam direktiv, ki niso pravočasno prenesene.

Nacionalni organi so dolžni za državljane pripraviti smernice o novih zakonih za prenos vsaj 12 tednov preden začnejo veljati;

Izogibanje „nepotrebnim dodatnim zahtevam“

Vzpostavljeni so posebni postopki za upravljanje in nadzor nevarnosti, da se med prenosom direktive dodajo očitno nepotrebni ukrepi, npr. imenovani vladni odbor opravlja sistematičen nadzor nacionalnih osnutkov prenosa, ki presegajo zahteve direktiv;

Korelacijske tabele

Korelacijske tabele se uporabljajo v informativne namene in za pregled usklajenosti.

4.   UKREPI ZA BOLJŠE SPREMLJANJE TRGOV IN SEKTORJEV, DA SE UGOTOVI MOREBITNO SLABO DELOVANJE TRGA

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

zbirajo kvalitativne in kvantitativne informacije o trgih ali sektorjih, ki se spremljajo, na primer iz tržnih analiz, ki jih opravijo akademiki, svetovalci ali zainteresirane strani, ali iz podatkov, ki jih zbirajo državni statistični uradi in organi, ki obravnavajo pritožbe;

(b)

določijo lokalne vire informacij in omogočijo lokalnim zainteresiranim stranem vključevanje v postopek spremljanja trga, npr. z organiziranjem lokalnih posvetovanj ali srečanj med Komisijo in ključnimi lokalnimi zainteresiranimi stranmi;

(c)

sodelujejo pri spremljanju posebnih vidikov, kot je analiza konkurence, regulativno ocenjevanje ali zbiranje podatkov, da se izmeri, kako trgi delujejo za potrošnike (npr. preko rednega zbiranja povprečnih cen primerljivih potrošniških proizvodov in storitev, klasifikacije pritožb potrošnikov in razvoja ustreznih kazalnikov za merjenje kakovosti izvrševanja).

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Zbiranje informacij

Države članice Komisiji zagotovijo informacije o spremljanih trgih ali sektorjih (npr. v okviru izvajanja spremljanja trga v trgovini na drobno);

Posebni vidiki spremljanja

Spremljanje se opravlja tudi z vidika potrošnika (npr. vsako leto se objavi indeks potrošniških razmer za 57 trgov, ki so ocenjeni v medsebojni zvezi, in metodologija tega indeksa se uporablja tudi v drugih državah članicah) ali konkurence (npr. spremljanje nacionalnega maloprodajnega sektorja z vidika konkurence);

Spremljanje na nacionalni ravni

V tesnem sodelovanju s Komisijo je bil opravljen pilotni pregled usklajenosti, da bi ugotovili, ali bi bilo mogoče metodologijo Komisije uporabljati na ravni držav in zagotovili usmeritev za nadaljnje poglobljene analize v državah članicah.

5.   UKREPI, KI IZBOLJŠUJEJO UPORABO PRAVIL ENOTNEGA TRGA

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe glede uradnikov, odgovornih za uporabo pravil enotnega trga:

(a)

ko začnejo opravljati službo, jim zagotovijo usposabljanje o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga;

(b)

vzpostavijo programe stalnega usposabljanja na delovnem mestu o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga;

(c)

zagotovijo praktična navodila in nasvete glede pravil enotnega trga in njihove uporabe.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Usposabljanje

Za uradnike je organizirano obvezno usposabljanje o pravu Skupnosti, npr. pravo Skupnosti je obvezen del pripravljalne faze za opravljanje poklica v javni upravi; organizirajo se obvezni seminarji o vprašanjih javne uprave, vključno z uvodom v pravo Skupnosti;

Stalno usposabljanje na delovnem mestu

Usposabljanje o vprašanjih Skupnosti in enotnega trga je organizirano preko spletnih modulov usposabljanja; pripravljajo se redna glasila; v nacionalni upravi potekajo konference ali redna usposabljanja;

Na notranjem trgu obstajajo posebni programi usposabljanja za uradnike;

Praktična navodila in nasveti

Poseben priročnik o notranjem trgu državnim uradnikom pomaga izboljšati znanje in veščine; razvijajo se tudi podrobne smernice o vzajemnem priznavanju po sprejetju Paketa za proizvode;

Namenska poizvedbena točka obravnava poizvedbe uradnikov, povezane z enotnim trgom;

Pojasnila, kako razumeti in razlagati pravni akt, so objavljena na spletnih straneh nacionalnih ministrstev, zaradi zagotavljanja posebnih informacij o uporabi;

Izobraževanje in preskusi s področja prava Skupnosti in pravil enotnega trga

Pravo Skupnosti je obvezen del pravnega izobraževanja;

Uradniki so za zaposlitev na delovno mesto v javni upravi dolžni opraviti izpit, ki vključuje pravo Skupnosti in pravila enotnega trga.

6.   UKREPI, KI KREPIJO IZVRŠEVANJE PRAVIL ENOTNEGA TRGA IN SPODBUJAJO MEHANIZME ZA REŠEVANJE TEŽAV

(1)   Nesodni mehanizmi za reševanje težav

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

zagotovijo, da so državljanom in podjetjem na voljo pregledni, preprosti in cenovno dostopni postopki za alternativno reševanje sporov (ARS);

(b)

sodelujejo in aktivno prispevajo k – zlasti z zadostnimi sredstvi - delovanju in nadaljnjemu razvoju mehanizmov za reševanje težav na ravni Skupnosti, kot sta SOLVIT in pilotni projekt EU;

(c)

državljanom in podjetjem zagotavljajo zadostne informacij – na spletnih straneh, povezanih z enotnim trgom – o obstoječih mehanizmih za reševanje težav na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti;

(d)

obravnavajo temeljne vzroke težav, zaradi katerih se povečuje uporaba mehanizmov za reševanje težav.

(2)   Nacionalno sodstvo

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

ko sodniki pridejo na delovno mesto, jim zagotovijo usposabljanje o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga, ter programe stalnega usposabljanja na delovnem mestu, tudi prek Evropske mreže za usposabljanje sodstva (8), ki organizira in financira izmenjavo sodnikov;

(b)

zagotavljajo preprost dostop do popolnih in najnovejših informacij o zakonodaji Skupnosti, povezani z enotnim trgom in o sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, tudi prek bodočega portala Skupnosti e-pravosodja (9), ki bo zagotavljal vse informacije o evropskem pravosodju in postopkih evropskega pravosodja na enem (elektronskem) mestu ;

(c)

spodbujajo nacionalna sodišča in sodišča, da zbirajo in dajejo na voljo informacije o pomembnih nacionalnih sodbah na področju enotnega trga, zlasti o nacionalnih sodbah, ki uporabljajo predhodna odločanja Sodišča Evropskih skupnosti.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Mehanizmi ARS

Zaradi hitrejšega, bolj učinkovitega in cenejšega izdajanja odločb deluje mreža majhnih sodišč za civilne zadeve, namenjenih manjšim sporom. Vključuje sodno in nesodno reševanje sporov;

Sodelovanje v mehanizmih ARS Skupnosti

Kadar sodelovanje pristojnega nacionalnega organa ni uspešno, centri SOLVIT kot drugotno rešitev pri iskanju rešitve primer predložijo višji ravni v okviru uprave;

Informacije o mehanizmih ARS

SOLVIT se spodbuja preko tesnejšega sodelovanja s skupinami zainteresiranih strani in tako, da se jim pošilja informacijske pole s podatki;

Usposabljanje

Ministrstvo za pravosodje za sodnike organizira posebne tečaje usposabljanja o pravilih enotnega trga;

Programi usposabljanja o pravu Skupnosti so za sodnike pripravnike obvezni;

Preprost dostop do informacij

Posebna enota v nacionalnem ministrstvu, specializirana za pravila enotnega trga za sodstvo, pripravlja povzetke sodne prakse Skupnosti;

Povzetki pomembnih sodb so objavljeni v pravnem biltenu;

Izmenjava pomembnih nacionalnih sodb, ki so povezane z uporabo pravil enotnega trga

Nacionalna sodišča so dolžna poročati o pomembnih sodbah, ki zadevajo pravo Skupnosti, in o odločbah o predhodnem odločanju, in objavijo jih v glasilu.

7.   UKREPI, KI SPODBUJAJO REDNO OCENJEVANJE NACIONALNE ZAKONODAJE

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

razvijejo sistematičen pristop za spremljanje in ovrednotenje nacionalne zakonodaje za izvajanje pravil enotnega trga, da ugotovijo morebitne neskladnosti pri uporabi, tudi preko posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, povratnih informacij mehanizmov za reševanje težav itd.

(b)

pregledajo, kadar je izvedljivo, obstoječa nacionalna pravila in upravne prakse, da prepoznajo določbe, ki bi lahko državljane in podjetja ovirala, da bi v celoti izkoristili priložnosti enotnega trga; po potrebi prilagodijo nacionalni regulativni okvir;

(c)

sprejmejo organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo pozorno spremljanje sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in v tem okviru redno ocenjujejo, ali so nacionalna zakonodaja in upravne prakse združljive s pravili enotnega trga.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Vrednotenje izvajanja

Za spremljanje izvajanja direktiv o enotnem trgu so bila razvita poročila in presoje naknadnih ocen učinka;

Razvija se sistematičen postopek posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, za razpravljanje o tem, kako (in če) se izbrani paketi medsebojno povezanih pravil enotnega trga izvajajo in njihov vpliv na podjetja in državljane;

Pregled nacionalnih pravil in postopkov

Celoviti pregledi nacionalne zakonodaje se opravljajo znotraj področja prostega pretoka blaga in storitev;

Preverjanje vpliva predhodnega odločanja Sodišča Evropskih skupnosti

Nacionalni organi sistematično analizirajo, ali bi bilo po nedavnih sodbah Sodišča Evropskih skupnosti nacionalno zakonodajo treba spremeniti.

8.   UKREPI ZA BOLJŠE OBVEŠČANJE DRŽAVLJANOV IN PODJETIJ O NJIHOVIH PRAVICAH NA ENOTNEM TRGU

Države članice so pozvane, naj sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)

spodbujajo in ozaveščajo o informacijskih storitvah Skupnosti (10) v okviru nacionalnih uprav in zunaj na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, v skladu z delom Komisije, zlasti o podpornih storitvah enotnega trga (SMAS);

(b)

zagotovijo večje usklajevanje med nacionalnimi kontaktnimi službami, odgovornimi za informacijske storitve Skupnosti;

(c)

praktične informacije o pravicah in obveznostih na enotnem trgu v drugih jezikih objavijo na internetni spletni strani, kjer so lahko dostopne; in uvedejo jasno sklicevanje med vsemi pomembnimi nacionalnimi portali in portali Skupnosti z informacijami, povezanimi z enotnim trgom, in zlasti preko portala „Tvoja Evropa“;

(d)

organizirajo informacijske kampanje in programe o koristih in priložnostih enotnega trga.

Obstoječe prakse v nekaterih državah članicah, povezane s predlaganimi ukrepi

Spodbujanje informacijskih storitev Skupnosti

Ciljno usmerjene informacije se skupinam zainteresiranih strani, ki jih to najbolj zadeva, zagotavljajo preko interneta, brošur, letakov, seminarjev in kampanj ozaveščanja;

Usklajevanje informacijskih storitev Skupnosti na nacionalni ravni

Skupina za usklajevanje povezuje kontaktne točke Europe Direct, mreže Enterprise Europe Network, Eurojus, Evropske mreže centrov za varstvo potrošnikov (ECC-Net) in FIN-NET;

Lahko dostopne informacije

Veliko z enotnim trgom povezanih informacij in nasvetov za tuje državljane in podjetja ter za državljane, ki želijo iti v tujino, je na voljo na horizontalnih portalih e-uprave, na nacionalnih spletnih straneh, ki se osredotočajo na vprašanja Skupnosti, ali na posebnih spletnih straneh, namenjenih podjetjem ali državljanom;

Nacionalni spletni viri informacij o enotnem trgu so načrtovani. Naroči ga en državni organ, vsi drugi zadevni organi pa ga vzdržujejo;

Informacijske kampanje

Razvija se program obveščanja o enotnem trgu, ki bo vključeval zagotavljanje publikacijskih gradiv, tečajev usposabljanja in odprtih predavanj za obveščanje državljanov in podjetij o priložnostih enotnega trga.


(1)  Direktiva z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

(2)  Uredba z dne 7. decembra 1998 o delovanju notranjega trga glede prostega pretoka blaga med državami članicami (UL L 337, 12.12.1998, str. 8).

(3)  Preskusna faza „pilotnega projekta EU“, katere cilj je preko bolj neformalnih delovnih metod med Komisijo in državami članicami, doseči hitrejši odziv na povpraševanja in pritožbe v zvezi s pravilno razlago in izvajanjem prava Skupnosti, se je začela aprila 2008 s 15 državami članicami.

(4)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(5)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(6)  UL L 364, 9.12.2004, str. 1.

(7)  Brez poseganja v prenos določb, ki določajo minimalne zahteve v direktivah, ki izhajajo iz deljene pristojnosti v skladu s Pogodbo ES (zlasti s členom 137 PES).

(8)  http://www.ejtn.net/www/en/html/index.htm

(9)  Evropski elektronski pravosodni portal bo začel delovati 14. decembra 2009.

(10)  Med drugim na primer Europe Direct, storitev Kažipot za državljane, Tvoja Evropa, Evropske službe za zaposlovanje, Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov, mreža Enterprise Europe Network.


Popravki

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/27


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 407/2009 z dne 14. maja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi

( Uradni list Evropske unije L 123 z dne 19. maja 2009 )

Na strani 5 se Priloga k Uredbi (ES) št. 407/2009 glasi:

„PRILOGA

„PRILOGA

Opombe o razlagi prilog A, B, C in D

1.

Vrste, vključene v priloge A, B, C in D, se navajajo:

(a)

z imenom vrste ali

(b)

kot vse vrste višjega taksona ali njegovega določenega dela.

2.

Okrajšava, ‚spp.‘ se uporablja za označevanje vseh vrst višjega taksona.

3.

Druga navajanja taksonov, višjih od vrste, so le informativna ali za namene uvrščanja.

4.

Vrste v Prilogi A, natisnjene s krepkim tiskom, so v tej prilogi navedene skladno z njihovim varstvom, določenim v Direktivi Sveta 79/409/EGS (‚Direktiva o pticah‘), ali v Direktivi Sveta 92/43/EGS (‚Direktiva o habitatih‘).

5.

Za rastlinske taksone, nižje od vrste, se uporabljajo naslednje okrajšave:

(a)

‚spp.‘ se uporablja za označevanje podvrst;

(b)

‚var(s)‘ se uporablja za označevanje varietete (varietet) in

(c)

‚fa‘ se uporablja za označevanje oblik.

6.

Znaki ‚(I)‘, ‚(II)‘ in ‚(III)‘ ob imenu vrste ali višjega taksona se nanašajo na dodatke h Konvenciji, v katerih je ta vrsta navedena, kakor je navedeno v opombah od 7 do 9. Če pri imenu ni nobene od teh oznak, ta vrsta ni navedena v dodatkih h Konvenciji.

7.

(I) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek I h Konvenciji.

8.

(II) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek II h Konvenciji.

9.

(III) ob imenu vrste ali višjega taksona pomeni, da je zadevna vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III h Konvenciji. Pri tem je država, v zvezi s katero je vrsta ali višji takson vključen v Dodatek III, prav tako navedena.

10.

Križanci se lahko posebej navedejo v dodatkih, vendar le, če so iz ločene in stabilne prosto živeče populacije. Za živalske križance, ki imajo v štirih predhodnih generacijah v svoji starševski liniji enega ali več osebkov vrste, navedene v prilogah A ali B, se uporabljajo določbe te uredbe, kakor da so čiste vrste, čeprav zadevni križanci niso posebej navedeni v prilogah.

11.

Ko je vrsta vključena v Prilogo A, B ali C, so tudi vsi deli vrste ali izdelki iz nje vključeni v isto prilogo, razen kadar je pri vrsti označeno, da so vključeni samo določeni deli in izdelki. V skladu s členom 2(t) te uredbe znak ‚#‘ pred številko ob imenu vrste ali višjega taksona iz Priloge B ali C, označuje dele ali zdelke, ki so v zvezi s taksonom za namene te uredbe označeni, kot sledi:

#1

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen, spor ali peloda (vključno s poliniji);

(b)

sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin in

(d)

plodov ter delov in izdelkov iz plodov umetno razmnoženih rastlin iz rodu Vanilla.

#2

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen in peloda in

(b)

končnih izdelkov, zapakiranih in pripravljenih za prodajo na drobno.

#3

Označuje cele ali narezane korenine in dele korenin.

#4

Označuje vse dele in izdelke, razen:

(a)

semen, razen semen mehiških kaktusov z mehiškim poreklom, in peloda;

(b)

sejancev ali tkivnih kultur, pridobljenih in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah;

(c)

rezanega cvetja umetno razmnoženih rastlin;

(d)

plodov ter delov in izdelkov iz plodov naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin in

(e)

ločenih filokladijev in delov ter izdelkov iz ločenih filokladijev naturaliziranih ali umetno razmnoženih rastlin rodu Opuntia podrodu Opuntia.

#5

Označuje hlode, žagan les ali furnir.

#6

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les.

#7

Označuje hlode, iveri, prah in ekstrakte.

#8

Označuje podzemne dele (tj. korenine in korenike): cele kose, njihove dele in v obliki prahu.

#9

Označuje vse dele in izdelke, razen tistih, ki nosijo oznako ‚Proizvedeno iz materiala Hoodia spp., pridobljenega z nadzorovano pridelavo in izdelavo v sodelovanju z upravnimi organi CITES v Bocvani/Namibiji/Južni Afriki na podlagi sporazuma št. BW/NA/ZA xxxxxx‘.

#10

Označuje hlode, žagan les, furnir in vezan les, vključno z lesnimi polizdelki, ki se uporabljajo pri izdelavi lokov za godala.

#11

Označuje hlode, žagan les, furnir, vezan les, prah in ekstrakte.

12.

Ker pri nobeni vrsti ali višjih taksonih RASTLIN iz Priloge A ni oznake, ki bi pomenila, da bi bilo treba z njenimi križanci ravnati v skladu z določbami člena 4.1 te uredbe, to pomeni, da se z umetno razmnoženimi križanci, pridobljenimi iz ene ali več takih vrst ali taksonov, lahko trguje s potrdilom o umetnem razmnoževanju ter da za semena in pelod (vključno s poliniji), rezano cvetje, sejance ali za tkivne kulture teh križancev pridobljene in vitro, v trdnem ali tekočem mediju, ki se prevažajo v sterilnih posodah, ne veljajo določbe te uredbe.

13.

Za urin, iztrebke in ambro, ki so pridobljeni kot odpadni produkti in tako brez vpliva na zadevno žival, se ne uporabljajo določbe te uredbe.

14.

V zvezi z živalskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke in cele ali skoraj cele mrtve osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 1

Vse cele ali skoraj cele kože, surove ali strojene.

§ 2

Vsako perje ali vsaka koža ali drugi del s perjem.

15.

V zvezi z rastlinskimi vrstami iz Priloge D se navedene določbe uporabljajo le za žive osebke, razen za taksone, ki so označeni na naslednji način, da bi pokazali, da so zajeti tudi drugi deli in izdelki:

§ 3

Posušene in sveže rastline, kar po potrebi vključuje; listje, korenine/korenike, stebla, semena/spore, skorjo in plodove.

§ 4

Hlodi, žagan les in furnir.

 

Priloga A

Priloga B

Priloga C

Splošno ime

ŽIVALSTVO

CHORDATA (STRUNARJI)

MAMMALIA

 

 

 

Sesalci

ARTIODACTYLA

Antilocapridae

 

 

 

vilorog

Antilocapra americana (I) (samo populacija v Mehiki; v priloge k Uredbi ni vključena nobena druga populacija)

 

 

antilopska koza, vilorog

Bovidae

 

 

 

rogarji ali votlorogi

Addax nasomaculatus (I)

 

 

mendiška antilopa

 

Ammotragus lervia (II)

 

grivasta ovca

 

 

Antilope cervicapra (III Nepal)

jelenja antilopa

 

Bison bison athabascae (II)

 

gozdni bizon

Bos gaurus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos frontalis, ki ni predmet določb te uredbe)

 

 

gaver, džungelsko govedo

Bos mutus (I) (razen udomačene oblike, navedene kot Bos grunniens, ki ni predmet določb te uredbe)

 

 

jak, godrnjavi bivol

Bos sauveli (I)

 

 

kuprej, kamboški gozdni vol

 

 

Bubalus arnee (III Nepal) (razen udomačene oblike, ki je navedena kot Bubalus bubalis in ni predmet določb te uredbe)

indijski bivol, azijski bivol, divji vodni bivol, arni

Bubalus depressicornis (I)

 

 

nižinski anoa

Bubalus mindorensis (I)

 

 

tamaru, mindorski bivol

Bubalus quarlesi (I)

 

 

gorski anoa

 

Budorcas taxicolor (II)

 

takin

Capra falconeri (I)

 

 

markor, vijekoza, vijeroga koza

Capricornis milneedwardsii (I)

 

 

 

Capricornis rubidus (I)

 

 

 

Capricornis sumatraensis (I)

 

 

asamski sezav

Capricornis thar (I)

 

 

 

 

Cephalophus brookei (II)

 

 

 

Cephalophus dorsalis (II)

 

zalivski hulež

Cephalophus jentinki (I)

 

 

jentinkov hulež

 

Cephalophus ogilbyi (II)

 

ogilbyjev hulež

 

Cephalophus silvicultor (II)

 

veliki hulež

 

Cephalophus zebra (II)

 

zalivski hulež

 

Damaliscus pygargus pygargus (II)

 

belonosa antilopa

Gazella cuvieri (I)

 

 

cuvierjeva gazela

 

 

Gazella dorcas (III Alžirija/Tunizija)

navadna gazela

Gazella leptoceros (I)

 

 

vitkoroga gazela

Hippotragus niger variani (I)

 

 

orjaška črna grivasta antilopa

 

Kobus leche (II)

 

vodna antilopa

Naemorhedus baileyi (I)

 

 

rdeči goral

Naemorhedus caudatus (I)

 

 

kitajski goral

Naemorhedus goral (I)

 

 

goral

Naemorhedus griseus (I)

 

 

 

Nanger dama (I)

 

 

jelenja gazela

Oryx dammah (I)

 

 

sabljarka

Oryx leucoryx (I)

 

 

arabski oriks, arabska bajza

 

Ovis ammon (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

 

argali

Ovis ammon hodgsonii (I)

 

 

tibetanski argali

Ovis ammon nigrimontana (I)

 

 

Kara Tau argali

 

Ovis canadensis (II) samo populacija v Mehiki; v priloge k tej uredbi ni vključena nobena druga populacija)

 

kanadska debeloroga ovca

Ovis orientalis ophion (I)

 

 

rdeča ovca

 

Ovis vignei (II) (razen podvrst, vključenih v Prilogo A)

 

urial

Ovis vignei vignei (I)

 

 

urial

Pantholops hodgsonii (I)

 

 

čiru, orongo

 

Philantomba monticola (II)

 

modri hulež

Pseudoryx nghetinhensis (I)

 

 

 

Rupicapra pyrenaica ornata (I)

 

 

 

 

Saiga borealis (II)

 

 

 

Saiga tatarica (II)

 

sajga

 

 

Tetracerus quadricornis (III Nepal)

čisunga, štiriroga antilopa

Camelidae

 

 

 

kamele, gvanako, vikunja

 

Lama glama guanicoe (II)

 

gvanako, rdečerjavi gvanako

Vicugna vicugna (I) (razen populacij v: Argentini [populacija v provincah Jujuy in Catamarca ter populacija napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji [celotna populacija]; Čilu [populacija območja Primera Región]; Peruju [celotna populacija]; ki so vključene v Prilogo B)

Vicugna vicugna (II) (samo populacije v Argentini  (1) [populacija v provincah Jujuy in Catamarca ter populacija napol v ujetništvu v provincah Jujuy, Salta, Catamarca, La Rioja in San Juan]; Boliviji  (2) [celotna populacija]; Čilu  (3) [populacija območja Primera Región]; Peruju  (4) [celotna populacija]; vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

 

vikunja

Cervidae

 

 

 

jeleni

Axis calamianensis (I)

 

 

kalamijanski jelen

Axis kuhlii (I)

 

 

kuhlov jelen

Axis porcinus annamiticus (I)

 

 

svinjski jelen

Blastocerus dichotomus (I)

 

 

močvirski jelen

 

Cervus elaphus bactrianus (II)

 

baktrijanski jelen

 

 

Cervus elaphus barbarus (III Alžirija/Tunizija)

 

Cervus elaphus hanglu (I)

 

 

hangul

Dama dama mesopotamica (I)

 

 

mezopotamski damjak

Hippocamelus spp. (I)

 

 

huemul

 

 

Mazama temama cerasina (III Gvatemala)

veliki rdeči šilar

Muntiacus crinifrons (I)

 

 

črni mutnjak

Muntiacus vuquangensis (I)

 

 

orjaški mutnjak

 

 

Odocoileus virginianus mayensis (III Gvatemala)

gvatemalski belorepi jelen

Ozotoceros bezoarticus (I)

 

 

pampski jelen, kampški jelen

 

Pudu mephistophiles (II)

 

ekvadorski pudu

Pudu puda (I)

 

 

čilski pudu

Rucervus duvaucelii (I)

 

 

močvirski jelen, barazinga

Rucervus eldii (I)

 

 

lirasti jelen, tamin

Hippopotamidae

 

 

 

povodni konji

 

Hexaprotodon liberiensis (II)

 

mali povodni konj

 

Hippopotamus amphibius (II)

 

veliki povodni konj, nilski povodni konj

Moschidae

 

 

 

pižmarji

Moschus spp. (I) (samo populacije v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

Moschus spp. (II) (razen populacij v Afganistanu, Butanu, Indiji, Mjanmarju, Nepalu in Pakistanu, ki so vključene v Prilogo A)

 

pižmarji

Suidae

 

 

 

svinje

Babyrousa babyrussa (I)

 

 

babirusa, jelenjač

Babyrousa bolabatuensis (I)

 

 

 

Babyrousa celebensis (I)

 

 

 

Babyrousa togeanensis (I)

 

 

 

Sus salvanius (I)

 

 

pritlikava divja svinja

Tayassuidae

 

 

 

pekariji

 

Tayassuidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A in razen populacij Pecari tajacu v Mehiki in Združenih državah, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

pekariji

Catagonus wagneri (I)

 

 

wagnerjev pekari

CARNIVORA

Ailuridae

 

Ailurus fulgens (I)

 

 

mačji panda

Canidae

 

 

 

psi

 

 

Canis aureus (III Indija)

zlati šakal

Canis lupus (I/II)

(Vse populacije razen v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednika. Populacije v Butanu, Indiji, Nepalu in Pakistanu so navedene v Dodatku I; vse druge populacije so navedene v Dodatku II)

Canis lupus (II) (populacije v Španiji severno od Duera in v Grčiji severno od 39. vzporednikal)

 

volk, sivi volk

Canis simensis

 

 

etiopski šakal, etiopska lisica, etiopski volk

 

Cerdocyon thous (II)

 

šakalska lisica, maikong

 

Chrysocyon brachyurus (II)

 

grivasti volk

 

Cuon alpinus (II)

 

rdeči volk, kolzun

 

Lycalopex culpaeus (II)

 

kalpeška lisica

 

Lycalopex fulvipes (II)

 

 

 

Lycalopex griseus (II)

 

argentinska lisica

 

Lycalopex gymnocercus (II)

 

azarska lisica, aguaračaj

Speothos venaticus (I)

 

 

gozdni pes

 

 

Vulpes bengalensis (III Indija)

bengalska lisica

 

Vulpes cana (II)

 

blanfordova lisica

 

Vulpes zerda (II)

 

fenek, puščavska lisica

Eupleridae

 

 

Cryptoprocta ferox (II)

 

fosa

 

 

Eupleres goudotii (II)

 

madagaskarska pasasta cibeta

 

 

Fossa fossana (II)

 

fanaloka

Felidae

 

 

 

mačke

 

Felidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A. Udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)

 

mačke

Acinonyx jubatus (I) (letne izvozne kvote za žive osebke in lovske trofeje se dodelijo: Bocvana: 5; Namibija: 150; Zimbabve: 50. Trgovanje s temi osebki je predmet določb člena 4(1) te uredbe)

 

 

gepard, čita

Caracal caracal (I) (samo populacije v Aziji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

karakal, puščavski ris

Catopuma temminckii (I)

 

 

temmnickova zlata mačka

Felis nigripes (I)

 

 

črnonoga mačka

Felis silvestris (II)

 

 

divja mačka

Leopardus geoffroyi (I)

 

 

divja mačka

Leopardus jacobitus (I)

 

 

andska mačka, gorska mačka

Leopardus pardalis (I)

 

 

ozelot

Leopardus tigrinus (I)

 

 

leopardja mačka

Leopardus wiedii (I)

 

 

dolga mačka, margaj

Lynx lynx (II)

 

 

ris

Lynx pardinus (I)

 

 

južnoevropski ris

Neofelis nebulosa (I)

 

 

dimasti leopard

Panthera leo persica (I)

 

 

azijski lev

Panthera onca (I)

 

 

jaguar

Panthera pardus (I)

 

 

leopard

Panthera tigris (I)

 

 

tiger

Pardofelis marmorata (I)

 

 

saharska mačka

Prionailurus bengalensis bengalensis (I) (samo populacije v Bangladešu, Indiji in na Tajskem; vse druge populacije so vključene v Prilogo B.)

 

 

bengalska mačka

Prionailurus iriomotensis (II)

 

 

japonska mačka

Prionailurus planiceps (I)

 

 

ploščatoglava mačka

Prionailurus rubiginosus (I) (samo populacija v Indiji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B.)

 

 

rjasta mačka

Puma concolor coryi (I)

 

 

floridska puma

Puma concolor costaricensis (I)

 

 

 

Puma concolor couguar (I)

 

 

vzhodna puma

Puma yagouaroundi (I) (samo populacije v Srednji in Severni Ameriki; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

jaguarundi

Uncia uncia (I)

 

 

snežni leopard ali ibis

Herpestidae

 

 

 

ihneumoni

 

 

Herpestes fuscus (III Indija)

rjavi indijski mungo

 

 

Herpestes edwardsi (III Indija)

indijski mungo

 

 

Herpestes javanicus auropunctatus (III Indija)

mali indijski mungo

 

 

Herpestes smithii (III Indija)

rdeči mungo

 

 

Herpestes urva (III Indija)

račji mungo

 

 

Herpestes vitticollis (III Indija)

progastovrati mungo

Hyaenidae

 

 

 

hijene

 

 

Proteles cristata (III Bocvana)

pižmova hijena, podzemski volk

Mephitidae

 

 

 

skunki

 

Conepatus humboldtii (II)

 

patagonski surili

Mustelidae

 

 

 

kune

Lutrinae

 

 

 

vidre

 

Lutrinae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

vidre

Aonyx capensis microdon (I) (samo populacije v Kamerunu in Nigeriji; vse druge populacije so vključene v Prilogo B)

 

 

kongoška, brezkrempljasta vidra

Enhydra lutris nereis (I)

 

 

morska vidra

Lontra felina (I)

 

 

obalna vidra

Lontra longicaudis (I)

 

 

južnoameriška vidra

Lontra provocax (I)

 

 

čilska vidra

Lutra lutra (I)

 

 

evropska vidra

Lutra nippon (I)

 

 

 

Pteronura brasiliensis (I)

 

 

orjaška vidra, brazilska vidra

Mustelinae

 

 

 

podlasice in sorodniki

 

 

Eira barbara (III Honduras)

 

 

 

Galictis vittata (III Kostarika)

grizon

 

 

Martes flavigula (III Indija)

harza, pisana kuna

 

 

Martes foina intermedia (III Indija)

kuna belica

 

 

Martes gwatkinsii (III Indija)

nilgirska kuna

 

 

Mellivora capensis (III Bocvana)

medarski ali dvobarvni jazbec

Mustela nigripes (I)

 

 

prerijski dihur

Odobenidae

 

 

 

mroži

 

Odobenus rosmarus (III Canada)

 

polarni mrož

Otariidae

 

 

 

južni morski medvedi

 

Arctocephalus spp (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

morski medvedi

Arctocephalus philippii (II)

 

 

filipov morski medved

Arctocephalus townsendi (I)

 

 

gvadalupski morski medved

Phocidae

 

 

 

pravi tjulnji

 

Mirounga leonina (II)

 

južnomorski slon

Monachus spp. (I)

 

 

pravi tjulnji

Procyonidae

 

 

 

rakuni

 

 

Bassaricyon gabbii (III Kostarika)

pasjedlačji medved

 

 

Bassariscus sumichrasti (III Kostarika)

srednjeameriški podlasičji medved

 

 

Nasua narica (III Honduras)

belogobčni nosati medved

 

 

Nasua nasua solitaria (III Urugvaj)

koati

 

 

Potos flavus (III Honduras)

vitorepi medved

Ursidae

 

 

 

medvedi

 

Ursidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

medvedi

Ailuropoda melanoleuca (I)

 

 

orjaški panda, bambusni medved

Helarctos malayanus (I)

 

 

malajski medved, sončni medved

Melursus ursinus (I)

 

 

šobar, termitski medved

Tremarctos ornatus (I)

 

 

očalar, naočar, andski medved

Ursus arctos (I/II)

(samo populacije v Butanu, na Kitajskem, v Mehiki in Mongoliji ter podvrsta Ursus arctos isabellinus so navedene v Dodatku I; vse druge populacije in podvrste so navedene v Dodatku II)

 

 

rjavi medved

Ursus thibetanus (I)

 

 

ogrličar

Viverridae

 

 

 

cibetovke

 

 

Arctictis binturong (III Indija)

binturong

 

 

Civettictis civetta (III Bocvana)

afriška cibetovka

 

Cynogale bennettii (II)

 

vidrasta cibeta

 

Hemigalus derbyanus (II)

 

malajska pasasta cibeta

 

 

Paguma larvata (III Indija)

črno-beli zvijavt

 

 

Paradoxurus hermaphroditus (III Indija)

malajski mustang

 

 

Paradoxurus jerdoni (III Indija)

indijski mustang

 

Prionodon linsang (II)

 

navadni linsang

Prionodon pardicolor (I)

 

 

pegasti linsang

 

 

Viverra civettina (III Indija)

velika pegasta cibetovka

 

 

Viverra zibetha (III Indija)

velika indijska cibetovka

 

 

Viverricula indica (III Indija)

mala indijska cibetovka

CETACEA

 

 

 

kiti in delfini

CETACEA spp. (I/II)  (5)

 

 

kiti in delfini

CHIROPTERA

Phyllostomidae

 

 

 

listonosi netopirji

 

 

Platyrrhinus lineatus (III Urugvaj)

 

Pteropodidae

 

 

 

leteče lisice

 

Acerodon spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Acerodon jubatus (I)

 

 

 

 

Pteropus spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Pteropus insularis (I)

 

 

 

Pteropus livingstonii (II)

 

 

 

Pteropus loochoensis (I)

 

 

 

Pteropus mariannus (I)

 

 

 

Pteropus molossinus (I)

 

 

 

Pteropus pelewensis (I)

 

 

 

Pteropus pilosus (I)

 

 

 

Pteropus rodricensis (II)

 

 

rodrigueška leteča lisica

Pteropus samoensis (I)

 

 

samoanska leteča lisica

Pteropus tonganus (I)

 

 

 

Pteropus ualanus (I)

 

 

 

Pteropus voeltzkowi (II)

 

 

 

Pteropus yapensis (I)

 

 

 

CINGULATA

Dasypodidae

 

 

 

pasavci

 

 

Cabassous centralis (III Kostarika)

severni golorepi pasavec

 

 

Cabassous tatouay (III Urugvaj)

veliki golorepi pasavec

 

Chaetophractus nationi (II) (letna izvozna kvota je nič. Vsi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno ureja)

 

andski dlakavi pasavec

Priodontes maximus (I)

 

 

veliki pasavec

DASYUROMORPHIA

Dasyuridae

 

 

 

zverski vrečarji, miši vrečarice

Sminthopsis longicaudata (I)

 

 

dolgorepa tankonoga miš vrečarica

Sminthopsis psammophila (I)

 

 

 

Thylacinidae

 

 

 

tasmanski volkovi

Thylacinus cynocephalus (morda izumrla) (I)

 

 

tasmanski volk

DIPROTODONTIA

Macropodidae

 

 

 

kenguruji in valabiji

 

Dendrolagus inustus (II)

 

 

 

Dendrolagus ursinus (II)

 

medvedji kenguru

Lagorchestes hirsutus (I)

 

 

zahodni zajčji kenguru, rdečkasti zajčji kenguru

Lagostrophus fasciatus (I)

 

 

progasti zajčji kenguru

Onychogalea fraenata (I)

 

 

mali kenguru

Onychogalea lunata (I)

 

 

polmesečarski kenguru

Phalangeridae

 

 

 

kuskusi in lisičji kuzuji

 

Phalanger intercastellanus (II)

 

 

 

Phalanger mimicus (II)

 

 

 

Phalanger orientalis (II)

 

sivi kuskus

 

Spilocuscus kraemeri (II)

 

 

 

Spilocuscus maculatus (II)

 

pegasti kuskus

 

Spilocuscus papuensis (II)

 

 

Potoroidae

 

 

 

podganji kenguruji

Bettongia spp. (I)

 

 

cvileži

Caloprymnus campestris (morda izumrla) (I)

 

 

puščavski podganji kenguru

Vombatidae

 

 

 

vombati

Lasiorhinus krefftii (I)

 

 

severni dlakonosi, kvinslandski dlakonosi, mehkodlaki vombat

LAGOMORPHA

Leporidae

 

 

 

zajci in kunci

Caprolagus hispidus (I)

 

 

ščetinasti zajec

Romerolagus diazi (I)

 

 

vulkanski kunec

MONOTREMATA

Tachyglossidae

 

 

 

kljunati ježki

 

Zaglossus spp. (II)

 

dolgorili kljunati ježek

PERAMELEMORPHIA

Chaeropodidae

 

 

 

jazbeci vrečarji ali bandikuti

Chaeropus ecaudatus (morda izumrla) (I)

 

 

kratkonogi jazbec vrečar

Peramelidae

 

Perameles bougainville (I)

 

 

zahodni progasti jazbec vrečar, marl

Thylacomyidae

 

 

 

dolgouhi jazbeci vrečarji ali bilbiji

 

Macrotis lagotis (I)

 

 

veliki bilbi, veliki dolgouhi jazbec vrečar, dalgit

 

Macrotis leucura (I)

 

 

mali bilbi

PERISSODACTYLA

Equidae

 

 

 

konji, osli in zebre

Equus africanus (I) (izključuje udomačeno obliko, ki se navaja kot Equus asinus, za katero se ne uporabljajo določbe te uredbe)

 

 

nubijski divji osel, afriški osel

Equus grevyi (I)

 

 

grevyjeva zebra, kraljeva zebra

Equus hemionus (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Equus hemionus hemionus in Equus hemionus khur pa sta navedeni v Dodatku I)

 

 

azijski osel

Equus kiang (II)

 

 

tibetanski polosel, kiang

Equus przewalskii (I)

 

 

konj przewalskega, mongolski divji konje

 

Equus zebra hartmannae (II)

 

hartmanova gorska zebra

Equus zebra zebra (I)

 

 

kapska gorska zebra

Rhinocerotidae

 

 

 

nosorogi

Rhinocerotidae spp. (I) (razen podvrst, vključenih v Prilogo B)

 

 

nosorogi

 

Ceratotherium simum simum (II) (samo populacije v Južni Afriki in Svaziju; vse druge populacije so vključene v Prilogo A. Izključno zaradi omogočanja mednarodne trgovine z živimi živalmi za primerne in sprejemljive namembne kraje in za trgovanje z lovskimi trofejami. Vsi drugi osebki veljajo za osebke vrst, vključenih v Prilogo A, trgovanje z njimi se ustrezno uredi)

 

širokousti nosorog, beli nosorog

Tapiridae

 

 

 

tapirji

Tapiridae spp. (I) (razen vrst, vključenih v Prilogo B)

 

 

tapirji

 

Tapirus terrestris (II)

 

južnoameriški nižinski tapir, brazilski tapir

PHOLIDOTA

Manidae

 

 

 

luskavci, storžnjaki

 

Manis spp. (II)

(za Manis crassicaudata, Manis culionensis, Manis javanica in Manis pentadactylaje je letna izvozna kvota nič, in sicer za osebke, vzete iz narave, s katerimi se trguje predvsem s komecialnimi nameni)

 

luskavci

PILOSA

Bradypodidae

 

 

 

triprsti lenivci

 

Bradypus variegatus (II)

 

rjavi triprsti lenivec

Megalonychidae

 

 

 

dvoprsti lenivec

 

 

Choloepus hoffmanni (III Kostarika)

hofmanov dvoprsti lenivec

Myrmecophagidae

 

 

 

mravljinčarji

 

Myrmecophaga tridactyla (II)

 

veliki mravljinčar

 

 

Tamandua mexicana (III Gvatemala)

severni tamandua

PRIMATES

 

 

 

prvaki

 

PRIMATES spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

primati

Atelidae

 

 

 

kapucinke

Alouatta coibensis (I)

 

 

 

Alouatta palliata (I)

 

 

grivasti ali ognjeni vriskač

Alouatta pigra (I)

 

 

 

Ateles geoffroyi frontatus (I)

 

 

 

Ateles geoffroyi panamensis (I)

 

 

pajčarka, miriki

Brachyteles arachnoides (I)

 

 

 

Brachyteles hypoxanthus (I)

 

 

 

Oreonax flavicauda (I)

 

 

rumenorepi volnaček

Cebidae

 

 

 

marmozetke

Callimico goeldii (I)

 

 

goeldijeva krempljičarka

Callithrix aurita (I)

 

 

bela čopičarka

Callithrix flaviceps (I)

 

 

rumena marmozetka

Leontopithecus spp. (I)

 

 

leviči

Saguinus bicolor (I)

 

 

goloobraza tamarinka, dvobarvna tamarinka

Saguinus geoffroyi (I)

 

 

geoffroyeva tamarinka

Saguinus leucopus (I)

 

 

srebrna tamarinka, belonogi tamarin

Saguinus martinsi (I)

 

 

 

Saguinus oedipus (I)

 

 

beloglavček, pinché, lisztova opica

Saimiri oerstedii (I)

 

 

 

Cercopithecidae

 

 

 

ozkonose opice

Cercocebus galeritus (I)

 

 

 

Cercopithecus diana (I)

 

 

dolgobrada zamorska mačka

Cercopithecus roloway (I)

 

 

 

Cercopithecus solatus (II)

 

 

 

Colobus satanas (II)

 

 

črna gvereza

Macaca silenus (I)

 

 

bradač, vanderu

Mandrillus leucophaeus (I)

 

 

dril

Mandrillus sphinx (I)

 

 

mandril

Nasalis larvatus (I)

 

 

rilčar

Piliocolobus foai (II)

 

 

 

Piliocolobus gordonorum (II)

 

 

 

Piliocolobus kirkii (I)

 

 

 

Piliocolobus pennantii (II)

 

 

pennantova rdeča gvereza

Piliocolobus preussi (II)

 

 

kamerunska rdeča gvereza

Piliocolobus rufomitratus (I)

 

 

rečna rdeča gvereza

Piliocolobus tephrosceles (II)

 

 

 

Piliocolobus tholloni (II)

 

 

 

Presbytis potenziani (I)

 

 

otoški hulman

Pygathrix spp. (I)

 

 

nosani

Rhinopithecus spp. (I)

 

 

 

Semnopithecus ajax (I)

 

 

 

Semnopithecus dussumieri (I)

 

 

 

Semnopithecus entellus (I)

 

 

hanuman, navadni langur, sveti langur

Semnopithecus hector (I)

 

 

 

Semnopithecus hypoleucos (I)

 

 

malabarski langur

Semnopithecus priam (I)

 

 

 

Semnopithecus schistaceus (I)

 

 

 

Simias concolor (I)

 

 

 

Trachypithecus delacouri (II)

 

 

 

Trachypithecus francoisi (II)

 

 

francoisov langur

Trachypithecus geei (I)

 

 

zlati langur

Trachypithecus hatinhensis (II)

 

 

 

Trachypithecus johnii (II)

 

 

črni langur, nilgiri

Trachypithecus laotum (II)

 

 

 

Trachypithecus pileatus (I)

 

 

kapičasti langur

Trachypithecus poliocephalus (II)

 

 

 

Trachypithecus shortridgei (I)

 

 

 

Cheirogaleidae

 

 

 

mačji makiji

Cheirogaleidae spp. (I)

 

 

mačji makiji

Daubentoniidae

 

 

 

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

Daubentonia madagascariensis (I)

 

 

dolgoprstež, aj-aj, aje-aje

Hominidae

 

 

 

velike človeku podobne opice

Gorilla beringei (I)

 

 

 

Gorilla gorilla (I)

 

 

gorila

Pan spp. (I)

 

 

šimpanzi

Pongo abelii (I)

 

 

 

Pongo pygmaeus (I)

 

 

orangutan

Hylobatidae

 

 

 

giboni

Hylobatidae spp. (I)

 

 

giboni

Indriidae

 

 

 

indriji

Indriidae spp. (I)

 

 

indriji

Lemuridae

 

 

 

lemurji

Lemuridae spp. (I)

 

 

pravi makiji

Lepilemuridae

 

 

 

 

Lepilemuridae spp. (I)

 

 

 

Lorisidae

 

 

 

loriji in galagi

Nycticebus spp. (I)

 

 

čokati lori ali kukang

Pitheciidae

 

 

 

 

Cacajao spp. (I)

 

 

uakariji, kratkorepe opice

Callicebus barbarabrownae (II)

 

 

 

Callicebus melanochir (II)

 

 

 

Callicebus nigrifrons (II)

 

 

 

Callicebus personatus (II)

 

 

rjava skakačka

Chiropotes albinasus (I)

 

 

belonosi saki

Tarsiidae

 

 

 

nartničarji

Tarsius spp. (II)

 

 

nartničarji

PROBOSCIDEA

Elephantidae

 

 

 

sloni

Elephas maximus (I)

 

 

indijski slon

Loxodonta africana (I) (razen populacij v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju, ki so vključene v Prilogo B)

Loxodonta africana (II)

(samo populacije v Bocvani, Namibiji, Južni Afriki in Zimbabveju (6); vse druge populacije so vključene v Prilogo A)

 

afriški slon

RODENTIA

Chinchillidae

 

 

 

činčile in viskače

Chinchilla spp. (I) (udomačene oblike osebkov niso predmet določb te uredbe)

 

 

činčile

Cuniculidae

 

 

 

pake

 

 

Cuniculus paca (III Honduras)

paka

Dasyproctidae

 

 

 

agutiji

 

 

Dasyprocta punctata (III Honduras)

 

Erethizontidae

 

 

 

drevesni ježevci

 

 

Sphiggurus mexicanus (III Honduras)

mehiški drevesni ježevec

 

 

Sphiggurus spinosus (III Urugvaj)

južnoameriški drevesni ježevec

Hystricidae

 

 

 

ježevci starega sveta

Hystrix cristata

 

 

afriški ježevec

Muridae

 

 

 

miši in podgane

Leporillus conditor (I)

 

 

podgana gnezdarica

Pseudomys fieldi praeconis (I)

 

 

 

Xeromys myoides (I)

 

 

neprava podgana plovka

Zyzomys pedunculatus (I)

 

 

 

Sciuridae

 

 

 

veverice

Cynomys mexicanus (I)

 

 

mehiški prerijski pes

 

 

Marmota caudata (III Indija)

 

 

 

Marmota himalayana (III Indija)

himalajski svizec

 

Ratufa spp. (II)

 

orjaške veverice

 

 

Sciurus deppei (III Kostarika)

 

SCANDENTIA

 

 

SCANDENTIA spp. (II)

 

 

SIRENIA

 

 

 

morske krave ali sirene

Dugongidae

 

 

 

dugongi ali vilastorepe morske krave

Dugong dugon (I)

 

 

dugong

Trichechidae

 

 

 

lamantini

Trichechidae spp. (I/II) (Trichechus inunguis in Trichechus manatus sta navedena v Dodatku I. Trichechus senegalensis je naveden v Dodatku II.)

 

 

lamantini

AVES

 

 

 

ptiči

ANSERIFORMES

Anatidae

 

 

 

plovci

Anas aucklandica (I)

 

 

 

 

Anas bernieri (II)

 

 

Anas chlorotis (I)

 

 

 

 

Anas formosa (II)

 

formoški kreheljc

Anas laysanensis (I)

 

 

 

Anas nesiotis (I)

 

 

 

Anas oustaleti (I)

 

 

 

Anas querquedula

 

 

 

Asarcornis scutulata (I)

 

 

 

Aythya innotata

 

 

 

Aythya nyroca

 

 

 

Branta canadensis leucopareia (I)

 

 

 

Branta ruficollis (II)

 

 

rdečevrata gos

Branta sandvicensis (I)

 

 

 

 

 

Cairina moschata (III Honduras)

muškatna raca

 

Coscoroba coscoroba (II)

 

koskorob, labodnik

 

Cygnus melancoryphus (II)

 

 

 

Dendrocygna arborea (II)

 

 

 

 

Dendrocygna autumnalis (III Honduras)

 

 

 

Dendrocygna bicolor (III Honduras)

rumeni žvižgač

Mergus octosetaceus

 

 

 

 

Oxyura jamaicensis

 

 

Oxyura leucocephala (II)

 

 

evropska beloglavka, palčja raca

Rhodonessa caryophyllacea (morda izumrla) (I)

 

 

 

 

Sarkidiornis melanotos (II)

 

grbasta raca

Tadorna cristata

 

 

 

APODIFORMES

Trochilidae

 

 

 

kolibriji

 

Trochilidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

kolibriji

Glaucis dohrnii (I)

 

 

 

CHARADRIIFORMES

 

 

 

podbrežniki

Burhinidae

 

 

 

prlivke

 

 

Burhinus bistriatus (III Gvatemala)

 

Laridae

 

 

 

galebi

Larus relictus (I)

 

 

 

Scolopacidae

 

 

 

kljunači ali sloke

Numenius borealis (I)

 

 

eskimski škurh

Numenius tenuirostris (I)

 

 

tenkokljuni škurh

Tringa guttifer (I)

 

 

 

CICONIIFORMES

Ardeidae

 

 

 

čaplje

Ardea alba

 

 

velika bela čaplja

Bubulcus ibis

 

 

kravja čaplja

Egretta garzetta

 

 

mala bela čaplja

Balaenicipitidae

 

 

 

čevljekljuni

 

Balaeniceps rex (II)

 

čevljekljun, abu makub

Ciconiidae

 

 

 

štorklje

Ciconia boyciana (I)

 

 

 

Ciconia nigra (II)

 

 

črna štorklja

Ciconia stormi

 

 

 

Jabiru mycteria (I)

 

 

 

Leptoptilos dubius

 

 

 

Mycteria cinerea (I)

 

 

 

Phoenicopteridae

 

 

 

plamenci ali flamingi

 

Phoenicopteridae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

plamenci

Phoenicopterus ruber (II)

 

 

rdeči plamenec

Threskiornithidae

 

 

 

Iibisi

 

Eudocimus ruber (II)

 

rdeči ibis, rdeči srpač

Geronticus calvus (II)

 

 

 

Geronticus eremita (I)

 

 

 

Nipponia nippon (I)

 

 

 

Platalea leucorodia (II)

 

 

žličarka

Pseudibis gigantea

 

 

 

COLUMBIFORMES

Columbidae

 

 

 

golobi

Caloenas nicobarica (I)

 

 

grivasti golob

Claravis godefrida

 

 

 

Columba livia

 

 

skalni golob

Ducula mindorensis (I)

 

 

 

 

Gallicolumba luzonica (II)

 

zabodeni golob

 

Goura spp. (II)

 

 

Leptotila wellsi

 

 

 

 

 

Nesoenas mayeri (III Mavricius)

 

Streptopelia turtur

 

 

 

CORACIIFORMES

 

 

 

vpijati

Bucerotidae

 

 

 

kljunorožci

 

Aceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Aceros nipalensis (I)

 

 

 

 

Anorrhinus spp. (II)

 

 

 

Anthracoceros spp. (II)

 

 

 

Berenicornis spp. (II)

 

 

 

Buceros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

kljunorožci

Buceros bicornis (I)

 

 

dvorožec

 

Penelopides spp. (II)

 

 

Rhinoplax vigil (I)

 

 

kljunorožec

 

Rhyticeros spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Rhyticeros subruficollis (I)

 

 

 

CUCULIFORMES

Musophagidae

 

 

 

sadjejedi

 

Tauraco spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

 

Tauraco bannermani (II)

 

 

 

FALCONIFORMES

 

 

 

ujede

 

FALCONIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in ene od vrst iz družine Cathartidae, vključene v Prilogo C; druge vrste te družine niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

ujede

Accipitridae

 

 

 

kragulji

Accipiter brevipes (II)

 

 

kratkonogi skobec

Accipiter gentilis (II)

 

 

kragulj

Accipiter nisus (II)

 

 

skobec

Aegypius monachus (II)

 

 

rjavi jastreb

Aquila adalberti (I)

 

 

 

Aquila chrysaetos (II)

 

 

planinski orel

Aquila clanga (II)

 

 

veliki klinkač

Aquila heliaca (I)

 

 

kraljevi orel

Aquila pomarina (II)

 

 

mali klinkač

Buteo buteo (II)

 

 

kanja

Buteo lagopus (II)

 

 

koconoga kanja

Buteo rufinus (II)

 

 

rjasta kanja

Chondrohierax uncinatus wilsonii (I)

 

 

 

Circaetus gallicus (II)

 

 

kačar

Circus aeruginosus (II)

 

 

rjavi lunj

Circus cyaneus (II)

 

 

pepelasti lunj

Circus macrourus (II)

 

 

stepski lunj

Circus pygargus (II)

 

 

močvirski lunj

Elanus caeruleus (II)

 

 

lebduh

Eutriorchis astur (II)

 

 

 

Gypaetus barbatus (II)

 

 

brkati ser

Gyps fulvus (II)

 

 

beloglavi jastreb

Haliaeetus spp. (I/II) (Haliaeetus albicilla je navedena v Dodatku I; druge vrste so navedene v Dodatku II)

 

 

 

Harpia harpyja (I)

 

 

harpija

Hieraaetus fasciatus (II)

 

 

sokolji orel, Bonnelijev orel, progasti orel

Hieraaetus pennatus (II)

 

 

mali orel

Leucopternis occidentalis (II)

 

 

 

Milvus migrans (II)

 

 

črni škarnik

Milvus milvus (II)

 

 

rjavi škarnik

Neophron percnopterus (II)

 

 

egiptovski jastreb

Pernis apivorus (II)

 

 

sršenar

Pithecophaga jefferyi (I)

 

 

veliki filipinski orel

Cathartidae

 

 

 

jastrebi novega sveta

Gymnogyps californianus (I)

 

 

 

 

 

Sarcoramphus papa (III Honduras)

kraljevski jastreb

Vultur gryphus (I)

 

 

kondor

Falconidae

 

 

 

sokoli

Falco araeus (I)

 

 

sejšelska postovka

Falco biarmicus (II)

 

 

južni sokol

Falco cherrug (II)

 

 

sokol plenilec

Falco columbarius (II)

 

 

mali sokol

Falco eleonorae (II)

 

 

sredozemski sokol

Falco jugger (I)

 

 

 

Falco naumanni (II)

 

 

južna postovka

Falco newtoni (I) (samo populacija na Sejšelih)

 

 

newtonova postovka

Falco pelegrinoides (I)

 

 

puščavski sokol

Falco peregrinus (I)

 

 

sokol selec

Falco punctatus (I)

 

 

 

Falco rusticolus (I)

 

 

arktični sokol

Falco subbuteo (II)

 

 

škrjančar

Falco tinnunculus (II)

 

 

postovka

Falco vespertinus (II)

 

 

rdečenoga postovka

Pandionidae

 

 

 

ribji orli

Pandion haliaetus (II)

 

 

ribji orel

GALLIFORMES

Cracidae

 

 

Crax fasciolata

 

 

 

Crax alberti (III Kolumbija)

 

 

 

 

Crax blumenbachii (I)

 

 

 

 

 

 

Crax daubentoni (III Kolumbija)

 

 

 

 

Crax globulosa (III Kolumbija)

 

 

 

 

Crax rubra (III Kolumbija, Kostarika, Gvatemala in Honduras)

 

 

Mitu mitu (I)

 

 

 

 

Oreophasis derbianus (I)

 

 

 

 

 

 

Ortalis vetula (III Gvatemala/Honduras)

 

 

 

 

Pauxi pauxi (III Kolumbija)

 

 

Penelope albipennis (I)

 

 

 

 

 

 

Penelope purpurascens (III Honduras)

 

 

 

 

Penelopina nigra (III Gvatemala)

 

 

Pipile jacutinga (I)

 

 

 

 

Pipile pipile (I)

 

 

 

Megapodiidae

 

 

 

velenoge kure

Macrocephalon maleo (I)

 

 

 

Phasianidae

 

 

 

poljske kure

 

 

Arborophila campbelli (III Malezija)

 

 

 

Arborophila charltonii (III Malezija)

 

 

Argusianus argus (II)

 

argov fazan

 

 

Caloperdix oculeus (III Malezija)

 

Catreus wallichii (I)

 

 

 

Colinus virginianus ridgwayi (I)

 

 

virginijska jerebica

Crossoptilon crossoptilon (I)

 

 

 

Crossoptilon mantchuricum (I)

 

 

 

 

Gallus sonneratii (II)

 

 

 

Ithaginis cruentus (II)

 

 

Lophophorus impejanus (I)

 

 

 

Lophophorus lhuysii (I)

 

 

 

Lophophorus sclateri (I)

 

 

 

Lophura edwardsi (I)

 

 

 

 

 

Lophura erythrophthalma (III Malezija)

 

 

Lophura hatinhensis

 

 

 

 

Lophura ignita (III Malezija)

 

Lophura imperialis (I)

 

 

 

Lophura swinhoii (I)

 

 

 

 

 

Melanoperdix niger (III Malezija)

 

 

 

Meleagris ocellata (III Gvatemala)

 

Odontophorus strophium

 

 

 

Ophrysia superciliosa

 

 

 

 

Pavo muticus (II)

 

klasasti pav

 

Polyplectron bicalcaratum (II)

 

pavji ali zrcalasti fazan

 

Polyplectron germaini (II)

 

rjavi pavji fazan

 

 

Polyplectron inopinatum (III Malezija)

 

 

Polyplectron malacense (II)

 

 

Polyplectron napoleonis (I)

 

 

 

 

Polyplectron schleiermacheri (II)

 

 

Rheinardia ocellata (I)

 

 

reinardov fazan

 

 

Rhizothera dulitensis (III Malezija)

 

 

 

Rhizothera longirostris (III Malezija)

 

 

 

Rollulus rouloul (III Malezija)

 

Syrmaticus ellioti (I)

 

 

eliotov fazan

Syrmaticus humiae (I)

 

 

 

Syrmaticus mikado (I)

 

 

mikado fazan

Tetraogallus caspius (I)

 

 

 

Tetraogallus tibetanus (I)

 

 

 

Tragopan blythii (I)

 

 

 

Tragopan caboti (I)

 

 

 

Tragopan melanocephalus (I)

 

 

 

 

 

Tragopan satyra (III Nepal)

tragopan, rogati fazan

Tympanuchus cupido attwateri (I)

 

 

prerijska kokoš

GRUIFORMES

 

 

 

žerjavovci

Gruidae

 

 

 

žerjavi

 

Gruidae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

žerjavi

Grus americana (I)

 

 

 

Grus canadensis (I/II) (vrsta je navedena v Dodatku II, podvrsti Grus canadensis nesiotes in Grus canadensis pulla pa v Dodatku I)

 

 

kanadski žerjav

Grus grus (II)

 

 

žerjav

Grus japonensis (I)

 

 

 

Grus leucogeranus (I)

 

 

snežni žerjav

Grus monacha (I)

 

 

meniški žerjav

Grus nigricollis (I)

 

 

 

Grus vipio (I)

 

 

 

Otididae

 

 

 

droplje

 

Otididae spp. (II) (razen vrst, vključenih v Prilogo A)

 

droplje

Ardeotis nigriceps (I)

 

 

 

Chlamydotis macqueenii (I)

 

 

 

Chlamydotis undulata (I)

 

 

ovratničarska droplja

Houbaropsis bengalensis (I)

 

 

 

Otis tarda (II)

 

 

velika droplja

Sypheotides indicus (II)

 

 

 

Tetrax tetrax (II)

 

 

mala droplja

Rallidae

 

 

 

tukalice

Gallirallus sylvestris (I)

 

 

 

Rhynochetidae

 

 

 

kaguji

Rhynochetos jubatus (I)

 

 

kagu

PASSERIFORMES

 

 

 

pevci

Atrichornithidae

 

 

 

hostniki

Atrichornis clamosus (I)

 

 

kričavi hostnik

Cotingidae

 

 

 

kičevci

 

 

Cephalopterus ornatus (III Kolumbija)

ščitar

 

 

Cephalopterus penduliger (III Kolumbija)

 

Cotinga maculata (I)

 

 

kotinga

 

Rupicola spp. (II)

 

 

Xipholena atropurpurea (I)

 

 

 

Emberizidae

 

 

 

strnadi

 

Gubernatrix cristata (II)

 

 

 

Paroaria capitata (II)

 

 

 

Paroaria coronata (II)

 

 

 

Tangara fastuosa (II)

 

 

Estrildidae

 

 

 

astrilde

 

Amandava formosa (II)

 

 

 

Lonchura fuscata

 

 

 

Lonchura oryzivora (II)

 

 

 

Poephila cincta cincta (II)

 

 

Fringillidae

 

 

 

ščinkavci

Carduelis cucullata (I)

 

 

 

 

Carduelis yarrellii (II)

 

 

Hirundinidae

 

 

 

lastovke

Pseudochelidon sirintarae (I)

 

 

belooka rečna lastovka

Icteridae

 

 

 

škorčevci

Xanthopsar flavus (I)

 

 

 

Meliphagidae

 

 

 

medarji

Lichenostomus melanops cassidix (I)

 

 

 

Muscicapidae

 

 

 

muharji

Acrocephalus rodericanus (III Mauritius)

 

 

 

 

Cyornis ruckii (II)

 

 

Dasyornis broadbenti litoralis (morda izumrla) (I)

 

 

 

Dasyornis longirostris (I)

 

 

 

 

Garrulax canorus (II)

 

 

 

Leiothrix argentauris (II)

 

 

 

Leiothrix lutea (II)

 

 

 

Liocichla omeiensis (II)

 

 

Picathartes gymnocephalus (I)

 

 

 

Picathartes oreas (I)

 

 

 

 

 

Terpsiphone bourbonnensis (III Mavricius)

 

Paradisaeidae

 

 

 

rajčice

 

Paradisaeidae spp. (II)

 

rajčice

Pittidae

 

 

 

pite ali bleščeči drozgi

 

Pitta guajana (II)

 

 

Pitta gurneyi (I)

 

 

 

Pitta kochi (I)

 

 

 

 

Pitta nympha (II)

 

 

Pycnonotidae

 

 

 

dlakavci

 

Pycnonotus zeylanicus (II)

 

 

Sturnidae

 

 

 

škorci

 

Gracula religiosa (II)

 

 

Leucopsar rothschildi (I)

 

 

 

Zosteropidae

 

 

 

očalarji

Zosterops albogularis (I)

 

 

 

PELECANIFORMES

 

 

 

veslonožci

Fregatidae

 

 

 

burnice

Fregata andrewsi (I)

 

 

 

Pelecanidae

 

 

 

pelikani

Pelecanus crispus (I)

 

 

kodrasti pelikan

Sulidae

 

 

 

beli morski vrani

Papasula abbotti (I)

 

 

 

PICIFORMES

Capitonidae

 

 

 

brkatci

 

 

Semnornis ramphastinus (III Kolumbija)

 

Picidae

 

 

 

žolne

Campephilus imperialis (I)

 

 

 

Dryocopus javensis richardsi (I)

 

 

 

Ramphastidae

 

 

 

poprovci ali tukani

 

 

Baillonius bailloni (III Argentina)

 

 

Pteroglossus aracari (II)

 

 

 

 

Pteroglossus castanotis (III Argentina)

 

 

Pteroglossus viridis (II)

 

 

 

 

Ramphastos dicolorus (III Argentina)

pisani, zelenokljuni tukan

 

Ramphastos sulfuratus (II)

 

 

 

Ramphastos toco (II)

 

orjaški tukan

 

Ramphastos tucanus (II)

 

 

 

Ramphastos vitellinus (II)

 

 

 

 

Selenidera maculirostris (III Argentina)

 

PODICIPEDIFORMES

Podicipedidae

 

 

 

ponirki

Podilymbus gigas (I)

 

 

 

PROCELLARIIFORMES

Diomedeidae

 

 

 

albatrosi

Phoebastria albatrus (I)

 

 

 

PSITTACIFORMES

 

 

 

papige

 

PSITTACIFORMES spp. (II)

(razen vrst, vključenih v Prilogo A in brez Agapornis roseicollis, Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus ter Psittacula krameri, ki niso vključene v priloge k tej uredbi)

 

papige

Cacatuidae

 

 

 

papige

Cacatua goffini (I)

 

 

 

Cacatua haematuropygia (I)

 

 

 

Cacatua moluccensis (I)

 

 

moluški kakadu

Cacatua sulphurea (I)

 

 

 

Probosciger aterrimus (I)

 

 

 

Loriidae

 

 

 

papige

Eos histrio (I)

 

 

 

Vini spp. (I/II) (Vini ultramarina je navedena v Dodatku I, druge vrste so navedene v Dodatku II)

 

 

 

Psittacidae

 

 

 

papige

Amazona arausiaca (I)

 

 

 

Amazona auropalliata (I)

 

 

 

Amazona barbadensis (I)

 

 

 

Amazona brasiliensis (I)

 

 

 

Amazona finschi (I)

 

 

 

Amazona guildingii (I)

 

 

 

Amazona imperialis (I)

 

 

 

Amazona leucocephala (I)

 

 

 

Amazona oratrix (I)

 

 

 

Amazona pretrei (I)

 

 

 

Amazona rhodocorytha (I)

 

 

 

Amazona tucumana (I)

 

 

 

Amazona versicolor (I)

 

 

 

Amazona vinacea (I)

 

 

 

Amazona viridigenalis (I)

 

 

 

Amazona vittata (I)

 

 

 

Anodorhynchus spp. (I)

 

 

 

Ara ambiguus (I)

 

 

 

Ara glaucogularis (I)

 

 

 

Ara macao (I)

 

 

 

Ara militaris (I)

 

 

 

Ara rubrogenys (I)

 

 

 

Cyanopsitta spixii (I)

 

 

spixov makav

Cyanoramphus cookii (I)

 

 

 

Cyanoramphus forbesi (I)

 

 

 

Cyanoramphus novaezelandiae (I)

 

 

 

Cyanoramphus saisseti (I)

 

 

 

Cyclopsitta diophthalma coxeni (I)

 

 

 

Eunymphicus cornutus (I)

 

 

 

Guarouba guarouba (I)

 

 

 

Neophema chrysogaster (I)

 

 

 

Ognorhynchus icterotis (I)

 

 

 

Pezoporus occidentalis (possibly extinct) (I)

 

 

nočna papiga, jamski papagaj

Pezoporus wallicus (I)

 

 

talni papagajček

Pionopsitta pileata (I)

 

 

 

Primolius couloni (I)

 

 

 

Primolius maracana (I)

 

 

 

Psephotus chrysopterygius (I)

 

 

 

Psephotus dissimilis (I)

 

 

 

Psephotus pulcherrimus (morda izumrla) (I)

 

 

 

Psittacula echo (I)

 

 

 

Pyrrhura cruentata (I)

 

 

 

Rhynchopsitta spp. (I)

 

 

 

Strigops habroptilus (I)

 

 

kakapo, sovji papagaj

RHEIFORMES

Rheidae

 

 

 

nanduji

Pterocnemia pennata (I) (razen Pterocnemia pennata pennata, ki je vključena v Prilogo B)

 

 

darwinov nandu

 

Pterocnemia pennata pennata (II)

 

darwinov nandu

 

Rhea americana (II)

 

navadni nandu

SPHENISCIFORMES

Spheniscidae