7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/3

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) določa, da potrdila o nadomestilu, za katera se predloži vloga v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) najpozneje 7. novembra, veljajo do zadnjega dne desetega meseca po mesecu, v katerem je bila predložena vloga za izstavitev potrdila.

(2)

Uredba (ES) št. 1043/2005 še določa, da izdaja potrdila o nadomestilu imetnika zavezuje, da predloži vlogo za nadomestilo v višini zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo za blago, izvoženo med veljavnostjo potrdila o nadomestilu.

(3)

Če obveznost do vložitve zahtevka za nadomestilo ni izpolnjena, zapade v plačilo varščina, enaka razliki med 95 % zneska, navedenega na potrdilu o nadomestilu, in zneskom, za katerega je bila dejansko predložena vloga. Zaradi gospodarske in finančne krize na trgu tretjih držav v proračunskem letu 2009 je bilo desetmesečno obdobje veljavnosti za nekatera potrdila o nadomestilu, izdana za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ki so bila izdana za uporabo od 1. oktobra 2008, povezano z velikim tveganjem in negotovostjo za gospodarske subjekte. Ta povečana negotovost vpliva na skoraj ves izvoz, zajet s potrdili o nadomestilu, izdanimi za uporabo od 1. oktobra 2008. V nasprotju z osnovnim živilskim blagom večina blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi in za katero se lahko izdajo izvozna nadomestila, niso osnovni proizvodi in zato nanje zmanjšanje potrošnje v državah uvoznicah še posebno vpliva.

(4)

Učinek finančne in gospodarske krize se od konca septembra 2008 jasno čuti. Zaradi krize se izvozniki blaga, zajetega s potrdili o nadomestilu, izdanimi za uporabo od 1. oktobra 2008 z desetmesečno veljavnostjo, ki naj bi zajela izvoz do konca julija 2009, sedaj spoprijemajo z razmerami, v katerih se vsa potrdila o nadomestilu, izdana za uporabo od 1. oktobra 2008, ne morejo polno uporabljati.

(5)

Zato je za omejitev škodljivega učinka na izvoznike z odstopanjem od člena 39(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 in člena 40(3) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (3) treba zagotoviti podaljšanje veljavnosti potrdil o nadomestilu, za katera je bila v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005 predložena vloga med 8. julijem in 26. septembrom 2008 za uporabo od 1. oktobra 2008, in sicer do 30. septembra 2009.

(6)

Določbe člena 40(3) Uredbe (ES) št. 376/2008 se v tem primeru ne smejo uporabiti, ker se veljavnost zadevnih potrdil o nadomestilu ne podaljšuje zaradi višje sile. Zato je potrebno izrecno odstopanje od člena 23(3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, da se člen 40(3) Uredbe (ES) št. 376/2008 ne uporablja za ta primer.

(7)

Nekatera potrdila o nadomestilu z desetmesečno veljavnostjo, za katera je bila v skladu s členom 33(a) ali členom 38(a) Uredbe (ES) št. 1043/2005 predložena vloga med 8. julijem in 7. novembrom 2008, bodo do začetka veljavnosti te uredbe morda že vrnjena organu, ki je potrdilo izdal, v skladu s prvim odstavkom člena 45 Uredbe (ES) št. 1043/2005. Za zagotovitev enake obravnave vseh imetnikov potrdil o nadomestilu je organu, ki potrdilo izdaja, ustrezno omogočiti, da ponovno izda vrnjeno potrdilo ali izpisek iz potrdila in da ponovno pobere povezano varščino.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s proizvodi, pridobljenimi s predelavo kmetijskih pridelkov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil (2) določa, da so potrdila o nadomestilu, za katere se je zaprosilo v skladu s točko (a) člena 33 ali členom 38a najpozneje 7. novembra, veljavna do zadnjega dne desetega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

(2)

Desetmesečno obdobje veljavnosti za potrdila, za katera se je zaprosilo pred 7. novembrom, je bilo sprejeto za lažje delovanje sistema nadomestil zaradi predvidene začasne ustavitve izvoznih nadomestil za sladkor po reformi skupne ureditve trga za sladkor. Določbo o desetmesečnem obdobju veljavnosti je zato treba uporabljati le za proračunsko obdobje 2009 in za nadomestila, za katera se je zaprosilo najpozneje 7. novembra 2008. Navedena določba ni več potrebna in jo je zato treba črtati.

(3)

Ker se Uredba Komisije (ES) št. 585/2009 z dne 6. julija 2009 o določitvi izrednih ukrepov v zvezi s potrdili o nadomestilu za odobritev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (3), uporablja le za potrdila o nadomestilu, za katera se je v skladu s točko (a) člena 33 ali členom 38a Uredbe (ES) št. 1043/2005 zaprosilo med 8. julijem in 7. novembrom 2008, je treba podrobno navesti, da se spremembe, uvedene s to uredbo, ne uporabljajo za Uredbo (ES) št. 585/2009.

(4)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1043/2005 ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

1.

Prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Ob upoštevanju drugega pododstavka je potrdilo o nadomestilu veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če to nastopi prej.“

2.

Drugi pododstavek se črta.

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/7

(1)

Poljski organi so 1. junija 2006 priglasili pomoč za prestrukturiranje za podjetje Odlewnia Żeliwa „Śrem“ (v nadaljnjem besedilu: Odlewnia Śrem) predvsem v obliki načina plačila javnopravnih obveznosti v obrokih. Ugotovilo se je, da so bili nekateri ukrepi pomoči odobreni po pristopu brez odobritve Komisije. Zato so se obravnavali kot nezakonita pomoč.

(2)

Z dopisom z dne 6. decembra 2006 je Komisija obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da sproži postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi z ukrepi.

(3)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede predlagane pomoči.

(4)

Poljski organi so 31. januarja 2007 predložili svoje pripombe o sprožitvi postopka preiskave. Pripomb tretjih strank ni bilo.

(5)

Komisija je 15. aprila 2008 poljskim organom poslala zahtevo za predložitev dodatnih informacij.

(6)

Poljski organi so Komisijo v odgovoru z dne 30. aprila 2008 obvestili o preklicu načrtovanih ukrepov. Vendar Komisija v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 659/99 (1) tega ni mogla sprejeti kot preklic, ker so izvedeni odlogi plačila dolga dejansko že vplivali na upravičenca, s čimer je pridobil jasno prednost pred drugimi podjetji, ki so svoje javnopravne obveznosti plačala pravočasno.

(7)

Podjetje Odlewnia Śrem je začelo svojo proizvodno dejavnost leta 1968. Proizvaja predvsem lito železo za ladjedelniško industrijo. Postopek privatizacije podjetja se je začel leta 1999, ko je država prodala 85 % delnic podjetju CENTROZAP (44,9 %), banki BANK PEKAO (25,1 %) in zaposlenim (15 %). Eden od razlogov za poslabšanje položaja upravičenca je bil težak finančni položaj glavnega delničarja, podjetja CENTROZAP, ki je imelo v nekem obdobju v lasti 71,4 % delnic podjetja Odlewnia Śrem. Zdaj je lastnik podjetja Odlewnia Śrem podjetje PIOMA-ODLEWNIA, ki ima v lasti 85,1 % delnic. Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je imelo podjetje Odlewnia Śrem na poljskem trgu litega železa 6–8 odstotni tržni delež. To podjetje ima sedež v regiji, ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES upravičena do regionalne pomoči.

(8)

Postopek prestrukturiranja podjetja Odlewnia Śrem se je začel leta 2003. Prvi program prestrukturiranja je bil oblikovan leta 2004, odobril pa ga je predsednik Agencije za industrijski razvoj (ARP).

(9)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je podjetje želelo izkoristiti priložnost, ki so jo omogočile spremembe Zakona z dne 30. oktobra 2002 o državni pomoči za podjetja s posebno pomembnostjo za trg dela, s katerimi se je razširil obseg odpisa javnopravnih obveznosti (poglavje 5a), čeprav določajo za podjetje dodatne zahteve, kot je opredelitev dela njegovega premoženja za prenos tega premoženja neodvisnemu operaterju. Operater je moral biti podjetje, ki je v celoti v lasti Agencije za industrijski razvoj ali države. Premoženjske koristi, ki jih operater pridobi s prodajo tega premoženja, so morale pokriti vsaj del javnopravnih obveznosti za podjetje, ki se prestrukturira, pri čemer se je moral preostanek odpisati, ko se je prestrukturiranje končalo. Rok za končanje postopka prestrukturiranja v skladu s poglavjem 5a Zakona z dne 19. marca 2006 je potekel 19. marca 2006, vendar operater premoženja ni prodal. Kljub temu je predsednik Agencije za industrijski razvoj v sklepu z dne 27. junija 2006 navedel, da se je prestrukturiranje končalo, ker je podjetje Odlewnia Śrem ponovno vzpostavilo svojo sposobnost preživetja, in da je bilo za dokončanje prestrukturiranja v celoti takrat potrebno le še soglasje Komisije za način plačila, ki podjetju omogoča, da svoje javnopravne obveznosti plača v obrokih. Po nezadovoljivem dokončanju prestrukturiranja v skladu s postopkom iz poglavja 5a je podjetje navezalo stike s svojimi petimi javnimi upniki in jih pozvalo, naj odložijo roke plačila za njegove obveznosti na podlagi bolj splošno uporabljenih določb davčne zakonodaje, ki je bila za njih manj ugodna kot ureditev iz poglavja 5a.

(10)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, znašajo stroški prestrukturiranja 43,6 milijona PLN. Stroški finančnega prestrukturiranja znašajo približno 75 % skupnih stroškov prestrukturiranja, pri čemer so preostanek predvsem izdatki v zvezi s posodobitvijo infrastrukture podjetja.

(11)

Načrt prestrukturiranja obravnava predvsem posodobitev proizvodne enote in naložbe za izboljšanje kakovosti upravljanja podjetja (npr. z uvedbo računalniškega sistema SAP R/3 kot glavnega orodja informacijske tehnologije v podjetju Odlewnia Śrem).

(12)

Poleg tega zadeva velik del prestrukturiranja finančno prestrukturiranje, tj. predvsem način plačila javnopravnih obveznosti v obrokih in njihov odpis. Podjetje Odlewnia Śrem se je o delnem odpisu civilnopravnih obveznosti, ki izhajajo iz javnega prava, v znesku 1,4 milijona PLN z upniki dogovorilo v okviru sporazuma o poravnavi, podpisanem 17. maja 2005.

(13)

Podjetje je zmanjšalo tudi število zaposlenih s 1 776 leta 2002 na 1 457 leta 2005 in ni načrtovalo nadaljnjega prestrukturiranja zaposlovanja. Vendar je Poljska predložila informacije, da so se zaradi začasne opustitve uporabe kolektivne pogodbe podjetja znižali stroški zaposlovanja, ker podjetje začasno ni plačevalo prispevkov v sklad podjetja za socialna nadomestila.

(14)

Prestrukturiranje premoženja je vključevalo najem premoženja, ki ni povezano s proizvodnjo, kot so hotel (Ośrodek Wypoczynkowy v Ostrowiecznu) in drugi objekti za skupno ceno 0,4 milijona PLN. Prav tako je načrtovana nadaljnja prodaja premoženja, vrednega približno 2,6 milijona PLN, vendar še ni končana.

(15)

Pred sprožitvijo postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES je bila Komisija obveščena, da je podjetje po letu 2003 poskušalo poiskati novega vlagatelja in da so poljski organi poudarjali pomembnost privatizacije za dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. Poljska je obvestila Komisijo, da je bil cilj dosežen, saj je bilo 85,1 % delnic podjetja Odlewnia Śrem prodanih zasebnemu podjetju PIOMA-ODLEWNIA.

(16)

Podjetje Odlewnia Śrem je zmanjšalo svojo proizvodno zmogljivost s 57 000 ton litega železa na leto na 55 000 ton na leto in ne načrtuje nadaljnjega zmanjšanja saj trdi, da bi to ogrozilo sposobnost preživetja podjetja. Poljska je predlagala dva nadomestna izravnalna ukrepa. Podjetje je najprej zmanjšalo proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo za 50 % (s približno 11 000 ton na 5 500 ton). Poleg tega Poljska navaja, da podjetje ne bo več proizvajalo litega železa za vetrne elektrarne.

(17)

Komisija se je odločila za sprožitev uradnega postopka preiskave, ker je imela dvome glede združljivosti pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom. Dvomi so temeljili na štirih dejavnikih.

(18)

Najprej je imela Komisija dvome, ali je mogoče podjetje Odlewnia Śrem obravnavati kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2004), s čimer bi bilo upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, saj je podjetje Odlewnia Śrem v letu 2005 dokazalo 3,9 milijona PLN čistega dobička.

(19)

Poleg tega je imela Komisija dvome, ali je bilo z načrtom za prestrukturiranje mogoče ponovno vzpostaviti dolgoročno sposobnost preživetja upravičenca, ker se zdi, da je bil njegov cilj odplačilo zapadlih dolgov in pokrivanje stroškov obratovanja ter da je imelo podjetje težave pri iskanju zasebnega vlagatelja.

(20)

Prav tako je imela Komisija dvome, ali je bila pomoč omejena na najnižji potrebni znesek ter ali je bil lastni prispevek zadosten in največji možni, zlasti ker poljski organi niso zagotovili nobenih dejanskih načrtov privatizacije, v okviru katerih bi bil lastni prispevek znatno večji.

(21)

Nazadnje je imela Komisija dvome glede izravnalnih ukrepov, ker Poljska ni dokazala, da so bila zmanjšanja v proizvodnji iz uvodne izjave 16 dejansko izravnalni ukrepi in ne le rezultat zunanjih dejavnikov, kot je upad povpraševanja ali nesposobnost podjetja za konkuriranje na ustreznih trgih.

(22)

Komisija je prejela le pripombe Poljske.

(23)

Poljski organi so obvestili Komisijo o nekaterih spremembah v zvezi s pomočjo, dodeljeno po pristopu, ki bi morala zdaj znašati 24,2 milijona PLN. V spodnji tabeli so povzeti zneski državne pomoči za prestrukturiranje (pomoči, ki je že bila dodeljena, in načrtovane pomoči) podjetju Odlewnia Śrem, kot so jo priglasili poljski organi v svojih pripombah v zvezi s sprožitvijo postopka preiskave.

(24)

Skupna nominalna vrednost državne pomoči je 43,6 milijona PLN. Ti ukrepi zajemajo državno jamstvo, posojilo z ugodnimi pogoji, neposredna nepovratna sredstva, odloge plačila in odpise javnopravnih obveznosti. Natančen opis ukrepov državne pomoči je predstavljen v spodnji tabeli (ukrepi pomoči so prikazani na podlagi podatkov, ki so jih predložili poljski organi).

(25)

Najprej so poljski organi v zvezi s sposobnostjo preživetja podjetja trdili, da je bilo prestrukturiranje uspešno, ker je podjetju Odlewnia Śrem uspelo poiskati zasebnega strateškega vlagatelja, ki bi prispeval potrebni kapital in podjetju omogočil ponovno pridobiti verodostojnost na trgu.

(26)

Poljska je prav tako poudarila, da je podjetje diverzificiralo svojo proizvodnjo, pri čemer se je osredotočilo na bolj zapletene izdelke z večjo dodano vrednostjo. Preusmeritev na proizvodnjo železnih odlitkov, težjih od 300 kg, je bila dobra poteza, ker so številni tekmeci proizvodnjo v tem segmentu trga opustili in tako podjetju Odlewnia Śrem omogočili, da postane dejavno tudi v tem segmentu trga.

(27)

Poljski organi so potrdili, da podjetje težav z likvidnostjo nima več in da so bile vse tekoče poslovne obveznosti poravnane pravočasno.

(28)

Poleg tega je Poljska trdila, da se lahko podjetje Odlewnia Śrem obravnava kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic iz leta 2004 in da je zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Poljski organi so potrdili, da se je obdobje prestrukturiranja začelo leta 2003, ko je bilo podjetje dejansko v težavah. Dejstvo, da je imelo podjetje leta 2005 3,9 milijona PLN čistega dobička, je treba obravnavati kot znak, da je podjetje s procesom prestrukturiranja ponovno pridobilo sposobnost preživetja.

(29)

Poljska je prav tako zagotovila dodatne podatke o lastnem prispevku podjetja k skupnim stroškom prestrukturiranja.

(30)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je upravičenec sam zagotovil znaten prispevek. Stroški prestrukturiranja so znašali skupno 43,6 milijona PLN, medtem ko se lahko viri sredstev za prestrukturiranje, ki se lahko uvrstijo med lastni prispevek k prestrukturiranju, ocenijo na 23,7 milijona PLN, pri čemer vključujejo kapital, ki ga je prispeval zasebni vlagatelj (16 milijonov PLN), prihodek od prodaje ali najema premoženja, ki sta že izvedena (0,4 milijona PLN), in prihranke zaradi začasne opustitve uporabe kolektivne pogodbe podjetja (7,3 milijona PLN). Poljski organi trdijo, da so se zaradi zadevne opustitve uporabe kolektivne pogodbe zmanjšali stroški za zaslužke zaposlenih, ker je podjetje Odlewnia Śrem začasno oproščeno plačevanja prispevkov v sklad podjetja za socialna nadomestila. Ta sklad so prostovoljno ustanovili podjetje Odlewnia Śrem in sindikati, po zakonu pa ni potreben. Zato ne vključuje državnih sredstev. Poljski organi so pojasnili, da je bila odločitev sprejeta s soglasjem sindikatov, ki so se strinjali, da se zaposleni v podporo prestrukturiranju odrečejo delu zaslužka. Ukrep zato lahko velja za lastni prispevek podjetja.

(31)

Poleg tega je Poljska ponovno poudarila svoje stališče, da so lastni prispevki k stroškom prestrukturiranja tudi naslednji ukrepi:

(32)

Nazadnje v zvezi z zahtevo za omejitev izkrivljanja konkurence poljski organi navajajo 50-odstotno zmanjšanje proizvodnje litega železa za industrijsko opremo v podjetju (s približno 11 000 ton na 5 500 ton). Dejstvo, da je podjetje ukinilo proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne, je treba obravnavati kot veljaven izravnalni ukrep.

(33)

Poljska trdi, da je povpraševanje po obeh vrstah izdelkov v zadnjih letih vedno večje, in pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Poljska je prav tako poudarila, da je podjetje Odlewnia Śrem tehnično zmožno proizvajati enake količine izdelkov kot pred prestrukturiranjem, vendar je sklenilo omejiti proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo in v celoti ukiniti proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne. Zato se lahko po mnenju poljskih organov ti ukrepi obravnavajo kot izravnalni ukrepi.

(34)

Komisija je morala preveriti, ali spada končni izdelek podjetja Odlewnia Śrem v jeklarski sektor, ker Komisija v skladu s svojim sporočilom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje ter pomoči za zaprtje za jeklarski sektor (3)„meni, da pomoč za reševanje in pomoč za prestrukturiranje za podjetja v težavah v jeklarskem sektorju, kot so določena v Prilogi B k večsektorskem okviru, ni v skladu s skupnim trgom“.

(35)

V Prilogi B k večsektorskem okviru v zvezi z regionalno pomočjo za velike naložbene projekte (4) (večsektorski okvir), ki se je uporabljal, ko je bila pomoč dodeljena, je za izdelke, ki se obravnavajo za jeklo, navedena oznaka kombinirane nomenklature (5). Ti izdelki so navedeni v dveh poglavjih kombinirane nomenklature, tj. poglavju 72 („Železo in jeklo“) in poglavju 73 („Izdelki iz železa in jekla“).

(36)

V skladu s Prilogo B k večsektorskem okviru se kot jeklo obravnavajo naslednji izdelki iz železa in jekla:

(37)

Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, podjetje Odlewnia Śrem ne proizvaja nobenih od teh izdelkov. Poleg tega ne proizvaja nobenega od izdelkov, navedenih v poglavju 72 pod naslovom „Železo in jeklo“, vendar uporablja te izdelke, npr. grodelj, kot surovino za svojo proizvodnjo.

(38)

Proizvaja specifične, napredne končne izdelke, ki so v kombinirani nomenklaturi razvrščeni pod tarifno številko KN 7325„Drugi liti izdelki iz železa ali jekla“, in ustrezne tarifne podštevilke, kot je 7325 10„iz netempranega litega železa“ in 7325 99 10„iz tempranega litega železa“.

(39)

Ti izdelki iz železa in jekla v Prilogi B k večsektorskemu okviru niso razvrščeni med jeklo.

(40)

To pomeni, da pomoč za prestrukturiranje podjetju Odlewnia Śrem na prvi pogled ni prepovedana, pri čemer mora združljivost takšne pomoči oceniti Komisija v skladu z veljavnimi smernicami Skupnosti iz leta 2004.

(41)

Ker so se nekateri dogodki, ki so pomembni za to zadevo, zgodili pred pristopom Poljske k Evropski uniji 1. maja 2004, mora Komisija najprej ugotoviti, ali je pristojna za ukrepanje v zvezi z zadevnimi ukrepi.

(42)

Ukrepov pomoči, ki so začeli veljati pred pristopom in ne veljajo po pristopu, Komisija ne more preveriti v skladu s tako imenovanim postopkom začasnega mehanizma iz točke 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi ali v skladu s postopki iz člena 88 Pogodbe ES. Pristopna pogodba in Pogodba ES ne zahtevata od Komisije, da prouči te ukrepe, niti je za to ne pooblaščata.

(43)

Vendar je jasno, da bi bili ukrepi, ki začnejo veljati po pristopu, nova pomoč, pri čemer bi bila za te ukrepe v skladu s postopkom iz člena 88 Pogodbe ES pristojna Komisija. Za ugotavljanje, kdaj je začel veljati nek ukrep, je ustrezno merilo pravno zavezujoč akt, v skladu s katerim so pristojni nacionalni organi sprejeli obveznost v zvezi z dodelitvijo pomoči (6).

(44)

Posamezni ukrepi pomoči se ne obravnavajo kot ukrepi, veljavni po pristopu, če se poznajo natančne ekonomske razmere države v obdobju, ko je bila dodeljena pomoč.

(45)

Po podatkih, ki jih je predložila Poljska, je lahko Komisija opredelila tiste ukrepe, ki so bili odobreni pred pristopom in ne veljajo po njem. Navedeni so v prvem delu tabele 1 in znašajo 19,4 milijona PLN. Ugotovilo se je, da ostali ukrepi niso bili odobreni pred pristopom. Zato se ukrepi v znesku 24,2 milijona PLN obravnavajo kot ukrepi, odobreni po pristopu, kot je razloženo v uvodni izjavi 23.

(46)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga in ki vpliva na trgovino med državami članicami, nezdružljiva s skupnim trgom.

(47)

Priglašeni jamstvo, posojilo, nepovratna sredstva, odpisi, odlogi in način plačila javnopravnih obveznosti v obrokih vključujejo uporabo državnih sredstev. Poleg tega imajo podjetja zaradi njih prednosti, ker z njimi zmanjšujejo svoje stroške. Podjetje Odlewnia Śrem kot podjetje v težavah ne bi pridobilo takšnih finančnih sredstev pod enakimi pogoji na trgu. Ta prednost zato izkrivlja konkurenco.

(48)

Država se je bila pripravljena odreči dohodkom od davkov in dolgovanih okoljskih dajatev ter z zagotavljanjem subvencij in jamstev omogočiti prednost podjetja pred njegovimi tekmeci. Dokazov, da so poljski organi delovali kot tržni upniki, ni bilo, prav tako v svoji priglasitvi pomoči niso priznali obstoja državne pomoči.

(49)

Upravičenec je dejaven na trgu litega železa in izvaža svoje izdelke v druge države članice EU. Merilo v zvezi z vplivanjem na trgovanje v Skupnosti je zato izpolnjeno.

(50)

Ukrepi, ki niso bili odobreni pred pristopom in ki zadevajo novo pomoč, so se zato obravnavali kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Tega poljski organi ne izpodbijajo.

(51)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe ES se v tej zadevi ne uporabljajo. Ker je osnovni cilj pomoči ponovno vzpostaviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja, se lahko v zvezi z odstopanji iz člena 87(3) Pogodbe ES uporabi samo odstopanje iz člena 87(3)(c), ki državo članico pooblašča za spodbujanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti z dodeljevanjem državne pomoči, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(52)

Komisija je ocenila ukrepe, ki so nova pomoč, in celotni načrt prestrukturiranja v skladu z veljavnimi smernicami za reševanje in prestrukturiranje. Sedanje smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (smernice iz leta 2004) so začele veljati 10. oktobra 2004.

(53)

Kot je navedeno že v odločitvi Komisije o sprožitvi uradnega postopka preiskave, je treba prestrukturiranje obravnavati kot celoto, da se oceni združljivosti nove pomoči za prestrukturiranje s skupnim trgom. Poleg nove pomoči je treba upoštevati tudi vse druge ukrepe pomoči, da se ugotovi, ali bo načrt prispeval k ponovni vzpostavitvi sposobnosti preživetja in ali je pomoč omejena na najnižji potrebni znesek, ter da se določijo ustrezni izravnalni ukrepi.

(54)

Ker je podjetje Odlewnia Śrem v letu 2005 dokazalo 3,9 milijona PLN čistega dobička, je imela Komisija dvome, ali se lahko to podjetje obravnava kot „podjetje v težavah“ v smislu smernic iz leta 2004 in ali je tako upravičeno do pomoči za prestrukturiranje. Ti dvomi so bili povezani s pomanjkanjem informacij na začetku obdobja prestrukturiranja. To je pomenilo, da Komisija ni natančno vedela, za katero časovno obdobje je treba izvesti oceno upravičenosti. Poljska je jasno navedla, da se je obdobje prestrukturiranja začelo leta 2003, zato je treba čisti dobiček podjetja Odlewnia Śrem v letu 2005 obravnavati kot znak, da se je med prestrukturiranjem ponovno vzpostavila sposobnost preživetja.

(55)

Komisija je zadovoljna, da je bilo to podjetje na začetku prestrukturiranja leta 2003 podjetje v težavah v smislu točke 9 in naslednjih točk v smernicah iz leta 2004 ter je zato upravičeno do pomoči za prestrukturiranje.

(56)

Smernice iz leta 2004 navajajo, da mora „načrt za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v smiselnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. […] Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti v glavnem posledica notranjih ukrepov […]“.

(57)

Najbolj ključna težava podjetja Odlewnia Śrem je njegova visoka zadolženost. Komisija ugotavlja, da je bil načrt finančnega prestrukturiranja končan.

(58)

Podjetje težav z likvidnostjo nima več in vse tekoče poslovne obveznosti so poravnane pravočasno.

(59)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka preiskave izrazila dvome, ali je bilo prestrukturiranje predvsem finančno in ali so bili vidiki industrijskega prestrukturiranja zadostni. Poljski organi so v pripombah po odločitvi za sprožitev postopka zagotovili zadostne dokaze, da sta bili posodobitev opreme in preusmeritev proizvodnje obravnavani zadostno.

(60)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila dvome v zvezi možnostjo iskanja zasebnega vlagatelja. Vendar je podjetju Odlewnia Śrem uspelo prepričati zasebno podjetje, da je vložilo sredstva v zadevno podjetje, s čimer si je to zagotovilo večjo verodostojnost na trgu.

(61)

Večina kazalnikov finančne analize kaže, da je podjetje po prestrukturiranju v boljšem položaju zaradi večje likvidnosti, plačilne sposobnosti in dobičkonosnosti.

(62)

Na podlagi teh elementov Komisija ugotavlja, da so dvomi, ali je načrt za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja ustrezen, odpravljeni.

(63)

Komisija je imela dvome, ali je priglašena pomoč za prestrukturiranje neupravičeno izkrivljala konkurenco. Poljska je morala dokazati, da sta bila 50-odstotno zmanjšanje proizvodnje litega železa za industrijsko opremo in ukinitev proizvodnje litega železa za vetrne elektrarne dejansko izravnalna ukrepa in ne le rezultat zunanjih dejavnikov, kot sta manjše povpraševanje ali nezmožnost konkuriranja na trgu, ter da zato nista bila potrebna za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja.

(64)

Kot je dokazala Poljska, zagotavljata oba izdelka dobre možnosti za dobičkonosnost. Poljska je prav tako dokazala, da je podjetje Odlewnia Śrem tehnično zmožno proizvajati enake količine izdelkov kot pred prestrukturiranjem. Poljska je sprejela obveznost, da bo omejila proizvodnjo litega železa za industrijsko opremo na 50 % svoje prvotne proizvodnje in v celoti ukinila proizvodnjo litega železa za vetrne elektrarne. Komisija zato meni, da se ti ukrepi lahko obravnavajo kot izravnalni ukrepi in da niso le ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev sposobnosti preživetja podjetja.

(65)

Poljski organi so predložili veliko natančnih podatkov o zneskih, ki se obravnavajo kot lastni prispevki upravičenca k stroškom prestrukturiranja.

(66)

Komisiji ni treba sprejeti stališča, ali se lahko ukrepi iz uvodne izjave 31 obravnavajo kot lastni prispevek k prestrukturiranju, vendar meni, da se lahko sredstva iz uvodne izjave 30 obravnavajo kot lastni prispevek.

(67)

To pomeni, da se lahko 23,7 milijona PLN v zvezi z viri financiranja za prestrukturiranje obravnava kot prispevek k prestrukturiranju iz lastnih sredstev upravičenca ali zunanjih sredstev brez državne pomoči. Skupni stroški prestrukturiranja, vključno s stroški, ki so nastali pred pristopom, so znašali 43,6 milijona PLN. Lastni prispevek podjetja Odlewnia Śrem k skupnim stroškom prestrukturiranja znaša zato 54 %.

(68)

Smernice iz leta 2004 določajo, da je najnižja raven lastnega prispevka k stroškom prestrukturiranja 50 %. Komisija zato ugotavlja, da je lastni prispevek znaten in da je pomoč glede na predložene podatke omejena na najmanjši potrebni znesek.

(69)

Poleg tega ima upravičenec do pomoči sedež v mestu Stalowa Wola, tj. v regiji, ki je v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES upravičena do pomoči. To je dodaten dejavnik, ki se izrecno obravnava kot dokaz za združljivost pomoči (glej točko 56 smernic iz leta 2004).

(70)

Komisija ugotavlja, da je Poljska nezakonito dodeljevala zadevno pomoč in s tem kršila člen 88(3) Pogodbe ES. Vendar Komisija ugotavlja, da je državna pomoč združljiva s skupnim trgom –

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/17

(1)

Dobro delujoči enotni trg je bistvenega pomena za ustvarjanje delovnih mest in rast ter za spodbujanje gospodarske stabilnosti. Bolj učinkovit enotni trg lahko več prispeva k izboljšanju poslovnega okolja in s tem spodbuja podjetja, da vlagajo in ustvarjajo nova delovna mesta, in povečanju zaupanja potrošnikov in povpraševanja. Dobro delujoč enotni trg je zato odločilen v času gospodarske recesije, da olajša okrevanje evropskega gospodarstva.

(2)

Za dobro delujoč enotni trg je bistveno, da se pravila Skupnosti, ki vplivajo na delovanje enotnega trga (v nadaljnjem besedilu „pravila enotnega trga“), pravilno prenesejo, uporabijo, izvršujejo, spremljajo in uspešno uskladijo.

(3)

Posvetovanja in analize, opravljeni za pripravo Sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (1) (v nadaljnjem besedilu „pregled enotnega trga“), so odkrili številne pomanjkljivosti, ki kažejo, da enotni trg še ne deluje tako učinkovito kot bi moral. Na številnih področjih in v številnih sektorjih je potrebno nadaljnje delo. Državljani in podjetja pogosto ne morejo izkoristiti številnih priložnosti enotnega trga, ker se pravila ne uporabljajo in izvršujejo pravilno.

(4)

Komisija je v pregledu enotnega trga zato predlagala vrsto konkretnih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da imajo državljani in podjetja še naprej koristi od gospodarskih prednosti, ki jih ustvarja enotni trg (2).

(5)

Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, in ukrepi, ki jih sprejme Komisija, se morajo dopolnjevati. Za pravilno delovanje enotnega trga je bistven usklajen in sodelovalen pristop – v partnerstvu med Komisijo in državami članicami – s skupnim ciljem izboljšati prenos, uporabo in izvrševanje pravil enotnega trga. Partnerski pristop v okviru tega priporočila presega že vzpostavljeno sodelovanje na več področjih politike enotnega trga. Zahteva vzpostavitev in ohranjanje tesnega sodelovanja v posameznih državah članicah in med njimi ter s Komisijo na vseh področjih, pomembnih za enotni trg. Pomeni tudi, da države članice prevzamejo skupno odgovornost in torej bolj proaktivno vlogo pri upravljanju enotnega trga.

(6)

Pregled enotnega trga in zlasti nadaljnje razprave z državami članicami so opredelili nekaj področij kot odločilnih za vzpostavitev dobro delujočega enotnega trga, in sicer: zagotavljanje usklajenosti glede vprašanj enotnega trga; izboljšanje sodelovanja v posameznih državah članicah in med njimi ter s Komisijo; izboljšanje prenosa pravil enotnega trga; spremljanje trgov in sektorjev, da se ugotovi morebitno slabo delovanje trga; izboljšanje uporabe pravil enotnega trga; krepitev izvrševanja pravil enotnega trga in spodbujanje reševanja težav; spodbujanje rednega ocenjevanja nacionalne zakonodaje; ter obveščanje državljanov in podjetij o njihovih pravicah na enotnem trgu.

(7)

To priporočilo pogosto uporabi rešitve, ki so bile v nekaterih državah članicah že uvedene in se je izkazalo, da v zadevnih državah članicah v praksi delujejo. Vsaka država članica mora izbrati prakse, ki zagotavljajo, da se to priporočilo izvaja, ob upoštevanju tistega, kar bi bilo najbolj učinkovito v okviru posamezne države članice, saj so postopki in prakse, ki so v eni državi članici učinkoviti, lahko neučinkoviti v drugi.

(8)

Raziskave kažejo, da države članice morajo izboljšati notranje usklajevanje glede vprašanj enotnega trga, ker so pristojnosti trenutno razpršene med različne nacionalne organe (3). Ker uporaba pravil enotnega trga lahko vključuje veliko različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v vsaki državi članici, je treba okrepiti učinkovito sodelovanje med njimi. Zato morajo države članice zagotoviti in okrepiti dejavnost usklajevanja vprašanj notranjega enotnega trga v okviru svojih nacionalnih uprav, ki so lahko razlikujejo glede na posebne nacionalne upravne strukture in tradicije. Organi, odgovorni za to dejavnost, morajo imeti splošno odgovornost za načrtovanje, nadzorovanje in ovrednotenje izvajanja tega priporočila.

(9)

Tesno čezmejno sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za vprašanja enotnega trga, omogoča vzpostavitev vzajemnega zaupanja in je bistvenega pomena za pravilno uporabo pravil enotnega trga. Države članice z vzpostavitvijo ustreznih ureditev, vključno z dodelitvijo sredstev, sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so čezmejne mreže ali elektronski informacijski sistemi, ki jih je vzpostavila Komisija (npr. informacijski sistem za notranji trg (IMI), RAPEX (4), RASFF (5) ali mreža sodelovanja na področju varstva potrošnikov) usposobljeni za delovanje.

(10)

Pregled stanja notranjega trga so pokazale, da še vedno obstaja potreba po izboljšanju pravočasnosti in kakovosti prenosa direktiv o enotnem trgu. Priporočilo Komisije z dne 12. julija 2004 o prenosu v nacionalno zakonodajo direktiv, ki vplivajo na notranji trg (6) (v nadaljnjem besedilu „Priporočilo Komisije iz leta 2004“) se na splošno uporablja, kar je povzročilo znatno izboljšanje stopnje prenosa, vendar še vedno ostajajo deli navedenega priporočila, ki bi jih bilo treba uporabljati bolj učinkovito. To priporočilo opozarja, da so ukrepi, ki jih priporoča Priporočilo Komisije iz leta 2004, še vedno potrebni in jih nadalje razvija, kar ostaja napotilo za uprave držav članic, ki se ukvarjajo s prenosom. To priporočilo temelji tudi na Sporočilu Komisije - Evropa rezultatov – Uporaba prava Skupnosti (7) in na Sporočilu Komisije – Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (8).

(11)

Spremljanje trga je potrebno zato, da se ugotovi, v katerih sektorjih trgi ne delujejo pravilno za državljane in podjetja in da se politike enotnega trga osredotočijo na ta področja. Zato bi moralo postati sestavni del oblikovanja in spremljanja politik enotnega trga (npr. preko pregleda stanja potrošniških trgov). Sodelovanje med Komisijo in organi držav članic pri spremljanju trga in zbiranju podatkov bo izboljšalo kakovost podatkov in analize za uporabo na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti in prispevalo k soglasju o vprašanjih enotnega trga. Države članice se spodbuja, da sodelujejo pri izvajanju spremljanja trga, ki ga opravlja Komisija, in da podobno spremljanje, prilagojeno posebnim nacionalnim potrebam, izvajajo na nacionalni ravni.

(12)

Različne nacionalne študije so poudarile pomen usposabljanja, da se pomaga uradnikom, vključno sodnikom, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni uprave pri pravilnem prenosu, uporabi in izvrševanju pravil enotnega trga. Pri tem je pomembno, da se zagotovi, da se pri pripravi nacionalne zakonodaje ta pravila in učinek splošne zunanje konkurenčnosti Skupnosti vedno upoštevajo. Pomen usposabljanja je nadalje potrdila nedavna študija in resolucija o vlogi nacionalnih sodnikov, ki jo je opravil Evropski parlament, in resolucija Evropskega parlamenta iz leta 2005 o konkurenčnem pravu (9) in tudi nedavna resolucija Sveta (10). Uradnikom je treba svetovati o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga.

(13)

Učinkovito izvrševanje pravil enotnega trga in ustrezni ukrepi za reševanje težav, ki jih imajo državljani in podjetja, so bistvenega pomena za državljane in podjetja za pomoč pri koriščenju svoboščine, ki jih zagotavlja Pogodba. Države članice morajo ob podpori Komisije na podlagi sodelovanja, ki je na področju reševanja težav že doseženo, zlasti preko SOLVIT (11), izboljšati zmogljivost mehanizmov za reševanje težav, bodisi na nacionalnih sodiščih bodisi preko nesodnih mehanizmov, da zagotovijo učinkovita pravna sredstva. Pomembno je, da se obravnavajo okoliščine, ki povzročajo različne težave.

(14)

Pomembno je redno spremljanje in ovrednotenje nacionalne zakonodaje, ker omogoča preverjanje, kako učinkovito se pravila enotnega trga uporabljajo v praksi, in identifikacijo določb, ki bi lahko državljanom in podjetjem preprečevala, da bi v celoti izkoristili prednosti teh pravil. To bi bilo treba v vseh državah članicah bolj sistematično izvajati.

(15)

Nedavne raziskave Barometra (12) in zahtevki, naslovljeni na službe Komisije za dajanje informacij in reševanje težav kažejo, da je treba državljanom in podjetjem zagotoviti več informacij o njihovih pravicah na enotnem trgu, da bodo lahko te pravice uresničevali v praksi. Državljanom in podjetjem je treba tudi omogočiti, da pri uresničevanju teh pravic dobijo pomoč. Zato bi države članice ob podpori Komisije in, kadar je primerno, v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, morale zagotoviti posredovanje praktičnih informacij in nasvetov o področjih, ki zadevajo državljane in podjetja, ki želijo živeti, študirati, delati, ustanoviti podjetje ali zagotavljati blago ali storitve v drugi državi članici.

(16)

Priloga k temu priporočilu določa ukrepe, ki bi jih države članice lahko sprejele za izvajanje tega priporočila, in določa seznam praks nekaterih držav članic, na katerih ti ukrepi temeljijo. Šteje se, da bi nekateri od teh ukrepov kljub temu, da na začetku lahko povzročijo stroške, morali omogočiti prihranke, na primer z racionalizacijo nacionalnih upravnih praks, dolgoročno pa bi morali voditi do boljšega delovanja enotnega trga in zato državljanom in podjetjem prinesti koristi.

(17)

Napredek pri izvajanju tega priporočila je treba spremljati v tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami, vključno z razpravami v Svetovalnem odboru za notranji trg (IMAC) na podlagi meril uspešnosti in kazalnikov. Da bi Komisija lahko ocenila učinke tega priporočila štiri leta po objavi Priporočila v Uradnem listu, morajo države članice tri leta po objavi tega priporočila v Uradnem listu Komisiji predložiti poročila o ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje tega priporočila –

1.

Zagotovijo in okrepijo funkcijo usklajevanja enotnega trga, spodbujajo učinkovito usklajevanje v organih, pristojnih za vprašanja enotnega trga na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter med njimi, in da delujejo kot referenčna točka za enotni trg v upravi.

2.

Z dodelitvijo zadostnih sredstev omogočajo dejavno sodelovanje med upravnimi organi, odgovornimi za vprašanja enotnega trga v različnih državah članicah in s Komisijo.

3.

Sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izboljšanje prenosa direktiv, ki vplivajo na enotni trg.

4.

Z aktivnim sodelovanjem v izvajanju na ravni Skupnosti in, če je to ustrezno, proučevanjem možnosti podobnega izvajanja na nacionalni ravni, podpirajo delo Komisije na področju spremljanja trga in s tem povezanega zbiranja podatkov.

5.

Zagotovijo, da imajo nacionalni organi in uradniki ustrezno znanje o pravu Skupnosti na splošno in zlasti o pravilih enotnega trga, da bi lahko učinkovito uporabljali pravila enotnega trga in, kjer je to ustrezno, jih upoštevali pri pripravi in uvedbi nove nacionalne zakonodaje.

6.

S sprejetjem ukrepov za izboljšanje izvrševanja pravil enotnega trga in zlasti z zagotavljanjem, da ima sodstvo ustrezno znanje o pravu Skupnosti, vključno s pravili enotnega trga, ter z zagotavljanjem zadostne podpore mehanizmom za reševanje težav omogočajo in spodbujajo hitro in učinkovito reševanje težav, na katere državljani in podjetja običajno naletijo pri uresničevanju pravic na enotnem trgu.

7.

Redno opravljajo ovrednotenje in oceno nacionalne zakonodaje, da zagotovijo popolno skladnost s pravili enotnega trga, pri čemer upoštevajo vsako uporabo zagotovljene izjeme ali odstopanja od obstoječih pravil enotnega trga.

8.

Izboljšajo zagotavljanje praktičnih informacij o vprašanjih enotnega trga podjetjem in državljanom.

9.

Preučijo ukrepe in prakse iz Priloge in ob upoštevanju svojih nacionalnih institucionalnih tradicij sprejmejo tiste prakse, ki bodo ali naj bi prinesle izboljšanje delovanja enotnega trga in so najustreznejše za izvajanje tega priporočila.

10.

Sodelujejo s Komisijo in drugimi državami članicami pri spremljanju izvajanja tega priporočila, Komisijo redno obveščajo o ukrepih, sprejetih pri izvajanju tega priporočila in Komisiji tri leta po objavi tega priporočila v Uradnem listu predložijo končno poročilo.

7.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/27