ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.168.slv

Uradni list

Evropske unije

L 168

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
30. junij 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 563/2009 z dne 25. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 564/2009 z dne 25. junija 2009 o spremembah Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode

4

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 565/2009 z dne 29. junija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

18

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 566/2009 z dne 29. junija 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Melton Mowbray Pork Pie (ZGO))

20

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 567/2009 z dne 29. junija 2009 o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (Pierekaczewnik (ZTP))

22

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

24

 

*

Direktiva 2009/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Direktive 2001/82/ES in Direktive 2001/83/ES v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili ( 1 )

33

 

 

ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

 

*

Odločba št. 568/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

35

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Evropski parlament
Svet
Komisija
Sodišče
Računsko sodišče
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij

 

 

2009/496/ES, Euratom

 

*

Sklep Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča Evropskih skupnosti, Računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij z dne 26. junija 2009 o organizaciji in delovanju Urada za publikacije Evropske unije

41

 

 

Sveta ministrov AKP–ES

 

 

2009/497/ES

 

*

Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 1/2009 z dne 29. maja 2009 o sprejetju sprememb Priloge II k Sporazumu o partnerstvu

48

 

 

PRIPOROČILA

 

 

Komisija

 

 

2009/498/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 23. junija 2009 o referenčnih metapodatkih za Evropski statistični sistem ( 1 )

50

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/1


UREDBA SVETA (ES) št. 563/2009

z dne 25. junija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 2505/96 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za določene kmetijske in industrijske izdelke

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za nekatere izdelke, za katere so z Uredbo (ES) št. 2505/96 (1) odprte avtonomne tarifne kvote, je višina kvote, določena v navedeni uredbi, izražena v merski enoti, ki ni teža v tonah ali v kilogramih in vrednost. Kadar za navedene izdelke ni določena dodatna merska enota v kombinirani nomenklaturi v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2), lahko obstaja negotovost glede uporabljene merske enote. Zaradi jasnosti in boljšega upravljanja kvot je treba določiti, da je treba za uporabo navedenih avtonomnih tarifnih kvot v „okencu 41: dodatne enote“ deklaracije za sprostitev v prosti promet vnesti natančno količino uvoženih izdelkov in uporabiti mersko enoto višine kvote, določeno za navedene izdelke v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 2505/96.

(2)

Povpraševanje Skupnosti po izdelkih, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2505/96, bi bilo treba zadovoljiti pod najugodnejšimi pogoji. Zato bi bilo treba z učinkom od 1. julija 2009 odpreti tri nove tarifne kvote Skupnosti za ustrezne količine po stopnji dajatve nič, pri čemer se je treba izogibati kakršnim koli motnjam na trgu navedenih izdelkov.

(3)

Višina avtonomne tarifne kvote Skupnosti z zaporedno številko 09.2767 ne zadostuje za potrebe industrije Skupnosti. Zato bi bilo treba višino te kvote povečati.

(4)

Za avtonomne tarifne kvote Skupnosti z zaporedno številko 09.2806 bi bilo treba spremeniti poimenovanje.

(5)

Uredbo (ES) št. 2505/96 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Glede na ekonomski pomen te uredbe, se je treba sklicevati na nujne razloge iz točke I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(7)

Ker morajo tarifne kvote začeti učinkovati 1. julija 2009, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma in začeti veljati takoj –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2505/96 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Kadar je za izdelek iz te uredbe predložena deklaracija za sprostitev v prosti promet, za katerega se višina kvote izražena v merski enoti, ki ni teža v tonah ali kilogramih in vrednost, ki za izdelke, za katere v kombinirani nomenklaturi v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ni določena dodatna enota, se v ‚polju 41: dodatne enote‘ navedene deklaracije navede natančna količina uvoženih izdelkov in se uporabi merska enota višine kvote za navedene izdelke, kakor je določeno v Prilogi I k tej uredbi“

(2)

Priloga I se spremeni:

(a)

vstavijo se tarifne kvote za izdelke iz Priloge I k tej uredbi;

(b)

z učinkom od 1. januarja 2009 se vrstici za tarifne kvote z zaporednima številkama 09.2767 in 09.2806 nadomestita z vrsticama iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009.

Točka (b) člena 1(2) se uporablja od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 25. junija 2009

Za Svet

Predsednik

L. MIKO


(1)  UL L 345, 31.12.1996, str. 1.

(2)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.


PRILOGA I

Zaporedna št.

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Obdobje veljavnosti kvote

Višina kvote

Dajatev znotraj kvote (%)

09.2813

ex 3920 91 00

94

Trislojni koekstrudirani film iz polivinilbutirala, brez graduiranega barvnega traku, z vsebnostjo 29 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. % 2,2’-etilendioksidietil bis(2-etilheksanoata) kot mehčalca

1.7.–31.12.

500 000 m2

0 %

09.2807

ex 3913 90 00

86

Nesterilen natrijev hialuronat

1.7.–31.12.

55 000 g

0 %

09.2815

ex 6909 19 00

70

Nosilci za katalizatorje ali filtre, sestavljeni iz porozne keramike, ki vsebuje predvsem aluminijeve in titanove okside; s skupno prostornino ne več kot 65 litrov in najmanj enim kanalom (odprtim na eni ali na obeh straneh) na cm2 preseka

1.7.–31.12.

190 000 kosov

0 %


PRILOGA II

Zaporedna št.

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Obdobje veljavnosti kvote

Višina kvote

Dajatev znotraj kvote (%)

09.2806

ex 2825 90 40

30

Volframov trioksid, vključno modri volframov oksid

1.1.–31.12.

12 000 ton

0 %

09.2767

ex 2910 90 00

80

Alil glicidil eter

1.1.–31.12.

2 500 ton

0 %


30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/4


UREDBA SVETA (ES) št. 564/2009

z dne 25. junija 2009

o spremembah Uredbe (ES) št. 1255/96 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za določene industrijske, kmetijske in ribiške proizvode

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V interesu Skupnosti je, da se povsem opustijo avtonomne dajatve skupne carinske tarife za številne nove proizvode, ki niso navedeni v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1255/96 (1).

(2)

Oznake KN in TARIC 0304296110, 0304999931, 3902909097, 3903909085, 7410210070, 7606129120 in 7606129320 za pet proizvodov, trenutno navedenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1255/96, je treba črtati, saj ohranitev opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife ni več v interesu Skupnosti.

(3)

Poleg tega je treba v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1255/96 spremeniti poimenovanje 32 opustitev, da bi upoštevali tehnični razvoj proizvodov in gospodarska gibanja na trgu. Te opustitve je treba črtati s seznama v navedeni prilogi in jih v njo ponovno vstaviti kot nove opustitve z novim poimenovanjem. Zaradi jasnosti je treba te opustitve označiti z zvezdico v prvem stolpcu Priloge I in Priloge II k tej uredbi.

(4)

Izkušnje so pokazale, da je treba določiti datum izteka za opustitve iz Uredbe (ES) št. 1255/96 in tako zagotoviti, da se upoštevajo tehnološke in gospodarske spremembe. To pa ne sme izključevati predčasne ukinitve nekaterih ukrepov ali njihovega nadaljevanja po tem obdobju, če se v skladu z načeli iz Sporočila Komisije iz leta 1998 o avtonomnih tarifnih opustitvah in tarifnih kvotah (2), za to navedejo gospodarski razlogi.

(5)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1255/96 ustrezno spremeniti.

(6)

Ker morajo opustitve iz te uredbe začeti učinkovati s 1. julijem 2009, je treba to uredbo uporabljati z istim datumom in začne veljati takoj, ob upoštevanju proizvodov z oznako KN in TARIC 9001900060 pa je treba novo poimenovanje začeti uporabljati od 1. januarja 2009 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1255/96 se spremeni:

1.

vstavijo se vrstice za proizvode iz Priloge I k tej uredbi;

2.

črtajo se vrstice za proizvode, katerih oznake KN in TARIC so navedene v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. julija 2009. Za poimenovanja proizvodov z oznako KN in TARIC 9001900060 iz Priloge I k tej uredbi se uporablja od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 25. junija 2009

Za Svet

Predsednik

L. MIKO


(1)  UL L 158, 29.6.1996, str. 1.

(2)  UL C 128, 25.4.1998, str. 2.


PRILOGA I

Proizvodi iz člena 1(1)

Oznaka KN

TARIC

Opis proizvoda

Stopnja avtonomne dajatve

Obdobje veljavnosti

 (2) ex 1511 90 19

10

Palmovo olje, olje kokosovega oreha (kopre), olje iz palmovih jeder (koščic) za proizvodnjo:

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 1511 90 91

10

industrijskih monokarboksilnih maščobnih kislin iz tarifne podštevilke 3823 19 10,

 (2) ex 1513 11 10

10

metilnih estrov maščobnih kislin iz tarifnih številk 2915 ali 2916,

 (2) ex 1513 19 30

10

maščobnih alkoholov iz tarifnih številk 2905 17, 2905 19 in 3823 70, ki se uporabljajo za proizvodnjo kozmetike, izdelkov za pranje ali farmacevtskih izdelkov,

 (2) ex 1513 21 10

10

maščobnih alkoholov iz tarifne številke 2905 16, čistih ali mešanih, ki se uporabljajo za proizvodnjo kozmetike, izdelkov za pranje ali farmacevtskih izdelkov,

 (2) ex 1513 29 30

10

stearinske kisline iz tarifne podštevilke 3823 11 00 ali

izdelkov iz tarifne številke 3401

 (1)

ex 1518 00 99

10

Hidrogenirano in teksturirano olje jojobe

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2804 50 90

10

Telur s čistostjo 99,99 mas. % ali več, vendar ne več kot 99,999 mas. %

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2827 39 85

30

Manganov diklorid

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2903 39 90

75

Trans-1,3,3,3-tetrafluoroprop-1-en

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2903 69 90

50

Fluorobenzen

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2903 69 90

60

α-Kloro(etil)toluen

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2904 90 40

10

Trikloronitrometan, za proizvodnjo izdelkov iz tarifne podštevilke 3808 92 (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2909 19 90

60

1-Metoksiheptafluoropropan

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2921 19 85

60

Tetrakis(etilmetilamino) cirkonij (IV)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 2921 51 19

20

Toluendiamin (TDA), ki vsebuje 78 mas. % ali več, vendar ne več kot 82 mas. % 4-metil-m-fenilendiamina in 18 mas. % ali več, vendar ne več kot 22 mas. % 2-metil-m-fenilendiamina, in z vsebnostjo ostankov katrana, ki ne presega 0,23 mas. %

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2922 29 00

46

p-Anizidin-3-sulfonska kislina

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2926 90 95

35

2-Bromo-2(bromometil)pentandinitril

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2928 00 90

70

Butanon oksim

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2931 00 95

20

Metilciklopentadienil manganov trikarbonil, ki ne vsebuje več kot 4,9 mas. % ciklopentadienil manganovega trikarbonila

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2932 13 00

10

Tetrahidrofurfuril alkohol

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2932 19 00

40

Furan, s čistočo 99 mas. % ali več

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2932 19 00

41

2,2 di(tetrahidrofuril)propan

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2932 99 00

35

1,2,3-trideoksi-4,6:5,7-bis-O-[(4-propilfenil)metilen]-nonitol

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2933 49 10

20

3-Hidroksi-2-metilkinolin-4-karboksilna kislina

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2933 79 00

50

6-Bromo-3-metil-3H-dibenzo(f,ij)izokinolin-2,7-dion

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 2934 99 90

66

1,1-Tetrahidrotiofen-1,1-dioksid

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3207 40 80

20

Kosmiči iz stekla, prevlečeni s srebrom, s povprečnim premerom 40 (± 10) μm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3208 20 10

20

Imerzijska raztopina za zgornji premaz, ki vsebuje 2 mas. % ali več, vendar ne več kot 15 mas. %, akrilat-metakrilat-alkensulfonat-kopolimerov s fluoriranimi stranskimi verigami, v raztopini n-butanola in/ali 4-metil-2-pentanola in/ali diizoamiletra

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3208 90 19

50

Raztopina, ki vsebuje:

(65 ± 10) mas. % γ-butirolaktona,

(30 ± 10) mas. % poliamidne smole,

(3,5 ± 1,5) mas. % derivata naftokinonskega estra in

(1,5 ± 0,5) mas. % arilsilicijeve kisline

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3215 90 80

30

Črnilo, ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar ne več kot 10 mas. %, amorfnega silicijevega dioksida, napolnjeno v kartuše za enkratno uporabo, za označevanje integriranih vezij (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3808 91 90

30

Preparat, ki vsebuje endospore ali spore in proteinske kristale, pridobljene iz:

Bacillus thuringiensis Berliner podvrste aizawai in kurstaki ali

Bacillus thuringiensis podvrste kurstaki ali

Bacillus thuringiensis podvrste israelensis

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3808 91 90

50

Virus jedrne poliedričnosti Spodoptera exigua (SeNPV) v vodni suspenziji glicerola

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3811 19 00

10

Raztopina z več kot 61 mas. %, vendar ne več kot 63 mas. %, metilciklopentadienil manganovega trikarbonila v topilu aromatskega ogljikovodika, ki ne vsebuje več kot:

4,9 mas. % 1,2,4-trimetil-benzena,

4,9 mas. % naftalena in

0,5 mas. % 1,3,5-trimetil-benzena

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3811 90 00

10

Sol dinonilnaftilsulfonske kisline, v raztopini mineralnega olja

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3815 90 90

77

Prašnati katalizator v vodni suspenziji, ki vsebuje:

1 mas. % ali več, vendar ne več kot 3 mas. % paladija,

0,25 mas. % ali več, vendar ne več kot 3 mas. % svinca,

0,25 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,5 mas. % svinčevega hidroksida,

5,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 10 mas. % aluminija,

4 mas. % ali več, vendar ne več kot 10 mas. % magnezija,

30 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % silicijevega dioksida

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3817 00 50

10

Mešanica alkilbenzenov (C14-26), ki vsebuje:

35 mas. % ali več, vendar ne več kot 60 mas. % eikozilbenzena,

25 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % dokozilbenzena,

5 mas. % ali več, vendar ne več kot 25 mas. % tetrakozilbenzena

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3817 00 80

20

Mešanica razvejenih alkil benzenov, ki vsebuje predvsem dodecil benzene

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3824 90 97

15

Stukturiran silicijev aluminijev fosfat

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3824 90 97

16

Mešanica bis{4-(3-(3-fenoksikarbonilamino)tolil)ureido}fenilsulfona, difeniltoluen-2,4-dikarbamata in 1-[4-(4-aminobenzensulfonil)-fenil]-3-(3-fenoksikarbonilamino-tolil)-sečnine

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3824 90 97

17

Mešanica s 65 mas. % ali več, vendar ne več kot 90 mas. %, acetatov 3-butilen-1,2-diola

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3902 20 00

10

Poliizobutilen, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 700 ali več, vendar ne več kot 800

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3902 20 00

20

Hidrogeniran poliizobutilen, v tekoči obliki

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3902 90 90

55

Termoplastičen elastomer, z A-B-A blokovnimi kopolimeri polistirena, poliizobutilena in polistirena, ki vsebuje 10 mas. % ali več, vendar ne več kot 35 mas. %, polistirena

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3903 90 90

40

Kopolimer stirena z α-metilstirenom in akrilno kislino, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 500 ali več, vendar ne več kot 6 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3911 90 99

50

ex 3904 69 90

81

Poli(viniliden fluorid) v prahu ali vodni suspenziji

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3905 99 90

96

Polimer vinil formala, v eni od oblik, navedenih v opombi 6(b) k poglavju 39, s tehtanim povprečjem molekulske mase (Mw) 25 000 ali več, vendar ne več kot 150 000, in ki vsebuje:

9,5 mas. % ali več, vendar ne več kot 13 mas. % acetilnih skupin, računanih kot vinil acetat in

5 mas. % ali več, vendar ne več kot 6,5 mas. % hidroksilnih skupin, računanih kot vinil alkohol

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3906 90 90

25

Prozorna, v vodi netopna tekočina, ki vsebuje:

50 mas. % ali več, vendar ne več kot 51 mas. % kopolimera poli(metil metakrilata)

37 mas. % ali več, vendar ne več kot 39 mas. % ksilena in

11 mas. % ali več, vendar ne več kot 13 mas. % n-butil acetata

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3906 90 90

30

Kopolimer stirena s hidroksietil metakrilatom in 2-etilheksil akrilatom, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 500 ali več, vendar ne več kot 6 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3906 90 90

35

Bel prah kopolimera 1,2-etandiol dimetakrilat-metil metakrilata, z delci ne večjimi od 18 μm, netopen v vodi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3906 90 90

65

Polialkilakrilat, kemijsko spremenjen s kobaltom, s temperaturo tališča (Tm) 65 °C (± 5 °C), merjeno z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3907 20 11

10

Poli(etilen oksid), s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 100 000 ali več

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3907 20 11

20

Bis[Metoksipoli(etilen glikol)]-maleimidopropionamid, kemijsko spremenjen z lizinom, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 40 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3907 20 11

30

Bis[metoksipoli(etilen glikol)], kemijsko spremenjen z lizinom, s končno skupino bis(maleimid) in številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 40 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3907 20 21

20

Kopolimer tetrahidrofurana in tetrahidro-3-metilfurana, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 3 500 (± 100)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3907 20 99

50

Perfluoropolieter polimer s končno skupino vinil-silil ali zmes dveh komponent, ki sestojita iz istega tipa perfluoropolieter polimera s končno skupino vinil-silil kot glavno sestavino

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3907 20 99

55

Sukcinimidil ester metoksi poli(etilen glikol)propionske kisline, s številčnim povprečjem molekulske mase (Mn) 5 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3907 30 00

50

Tekoča epoksidna smola iz kopolimera 2-propennitrila/1,3-butadien epoksida, brez topil, ki vsebuje:

cinkov borat hidrat, z vsebnostjo ne več kot 40 mas. %,

diantimonov trioksid, z vsebnostjo ne več kot 5 mas. %

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3908 90 00

10

Poli(iminometilen-1,3-fenilenmetileniminoadipoil), v eni od oblik, navedenih v opombi 6 (b) k poglavju 39

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3911 10 00

81

Nehidrogenirane smole ogljikovodikov, pridobljene s polimerizacijo alkenov C-5 do C-10, ciklopentadiena in diciklopentadiena, katerih vrednost po Gardnerjevi barvni lestvici je več kot 10 za čisti produkt, ali več kot 8 za 50 vol. % raztopino v toluenu (kot je opredeljeno z ASTM-metodo D6166)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3911 90 19

10

Poli(oksi-1,4-fenilensulfonil-1,4-fenilenoksi-4,4’-bifenilen)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3913 90 00

85

Sterilen natrijev hialuronat

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3913 90 00

92

Beljakovina, kemijsko spremenjena s karboksilacijo in/ali z dodajanjem ftalne kisline, s tehtanim povprečjem molekulske mase (Mw) od 100 000 do 300 000

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3919 10 61

94

Lepljivi film, sestavljen iz osnove iz kopolimera etilena in vinil acetata (EVA), debeline 70 μm ali več in lepilne plasti na osnovi akrila, debeline 5 μm ali več, za zaščito površine silicijevih diskov (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3919 10 69

92

 (2) ex 3919 90 61

93

 (2) ex 3919 90 69

93

ex 3920 10 89

25

ex 3919 10 69

96

Samolepilni odsevni laminiran list z običajnim vzorcem, sestavljen iz filma iz akrilnega polimera, kateremu sledi plast poli(metil metakrilata), ki vsebuje mikroprizme in z ali brez dodatne plasti poliestra in lepila s posebno plastjo, ki se odlepi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3919 90 69

98

 (2) ex 3919 90 31

45

Prosojni poli(etilen tereftalatni) samolepilni film, brez nečistoč ali napak, na eni strani prevlečen z akrilnim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk, in zaščitno prevleko, ter na drugi strani z antistatičnim slojem organske spojine holina na ionski podlagi in natisljive plasti modificirane dolgoverižne alkilne organske spojine, odporne na prah, s skupno debelino (brez zaščitne prevleke) 54 μm ali več, vendar ne več kot 64 μm, in širino več kot 1 295 mm, vendar ne več kot 1 305 mm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3919 90 61

51

Prosojni polietilenski samolepilni film, brez nečistoč ali napak, na eni strani prevlečen z akrilnim lepilnim premazom, občutljivim na pritisk, debeline 60 μm ali več, vendar ne več kot 70 μm, in širine več kot 1 245 mm, vendar ne več kot 1 255 mm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3919 90 61

55

Film iz poli(vinil klorida), debeline 78 μm ali več, na eni strani prekrit s plastjo akrilnega lepila, debeline 8 μm ali več, in s posebno plastjo, ki se odlepi, z lepilno močjo 1 764 mN/25 mm ali več, za uporabo pri rezanju silicija (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3920 62 19

20

Odsevne poliestrske plahte, z reliefnim piramidnim vzorcem, za proizvodnjo varnostnih nalepk in priponk, varnostnih oblačil in oblačilnih dodatkov ali za šolske nahrbtnike, torbe ali podobne vsebnike (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3920 62 19

75

Prozorni film iz polietilentereftalata, na obeh straneh prevlečen s tanko plastjo 7-80 nm organske snovi na akrilni osnovi, dobre sprijemljivosti, s površinsko napetostjo 37 Dyne/cm, z več kot 93 % prepustnostjo svetlobe, vrednostjo zameglitve nižjo od 1,3 %, skupne debeline 125 μm ali 188 μm in širine 850 mm ali več, vendar ne več kot 1 600 mm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3920 62 19

77

ex 3920 91 00

95

Koekstrudiran triplastni film iz poli(vinilbutirala) s postopno obarvanim trakom, ki vsebuje 29 mas. % ali več, vendar ne več kot 31 mas. %, 2,2’-etilendioksidietil bis(2-etilheksanoata) kot mehčala

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3920 99 28

40

Polimerni film, ki vsebuje naslednje monomere:

Poli (tetrametilen eter glikol),

Bis (4-izocianotocikloheksil) metan,

1,4-Butanediol ali 1,3-butanediol,

debeline 0,25 mm ali več, vendar ne več kot 5,0 mm,

s simetričnim reliefnim vzorcem na eni strani,

in prekrit s posebno plastjo, ki se odlepi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 3921 19 00

93

Trak mikroporoznega politetrafluoretilena na netkani podlagi, za uporabo v proizvodnji filtrov za dializne aparate (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 3921 90 55

20

Preimpregnirana ojačana steklena vlakna, ki vsebujejo cianatne estrske smole ali smole iz bismaleimida (B) in triazina (T) v mešanici z epoksidno smolo, ki merijo:

469,9 mm (± 2 mm) × 622,3 mm (± 2 mm) ali

469,9 mm (± 2 mm) × 414,2 mm (± 2 mm) ali

546,1 mm (± 2 mm) × 622,3 mm (± 2 mm)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 5603 13 10

10

Električno neprevoden netkan tekstil, sestavljen iz osrednjega poli(etilentereftalatskega) filma, z obeh strani laminiziran z ne naravnost poravnanimi vlakni poli(etilentereftalata) in z obeh strani prevlečen z visoko temperaturno odporno električno neprevodno smolo, ki tehta 147 g/m2 ali več, vendar ne več kot 265 g/m2, z neizotropsko natezno trdnostjo v obe smeri, ki se uporablja kot material za električno izolacijo

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 5603 14 10

10

7011 20 00

 

Stekleni plašči (vključno z baloni in cevmi), odprti, in njihovi stekleni deli, brez pribora, za katodne cevi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7019 19 10

30

Preja iz E-stekla, številke 22 teksov (± 1,6 teksov), pridobljena iz nepretrganih vpredenih steklenih filamentov z nominalnim premerom 7 μm, v kateri prevladujejo filamenti s premerom 6,35 μm ali več, vendar ne več kot 7,61 μm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7320 90 10

91

Ploščata spiralna vzmet iz kaljenega jekla:

debeline 2,67 mm ali več, vendar ne več kot 4,11 mm,

širine 12,57 mm ali več, vendar ne več kot 16,01 mm,

navora 18,05 Nm ali več, vendar ne več kot 73,5 Nm,

s kotom med neobremenjenim in nominalnim položajem v napetem stanju 76° ali več, vendar ne več kot 218°,

za uporabo v proizvodnji napenjalcev za pogonske jermene za motorje z notranjim izgorevanjem (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7410 11 00

10

Bakrena folija debeline ne več kot 0,15 mm, prevlečena s smolo brez halogena, s:

temperaturo razgradnje 350 °C ali več (kakor je določeno z metodo ASTM D 3850) in

časom delaminacije več kot 40 minut pri 260 °C in več kot 5 minut pri 288 °C (kakor je določeno z IPC–TM–650)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7410 21 00

60

 (2) ex 7410 21 00

40

Listi ali plošče

sestavljeni vsaj iz osrednjega sloja papirja ali osrednjega lista katere koli vrste netkanih vlaken, na vsaki strani ojačanega s tkanino iz steklenih vlaken in impregniranega z epoksidno smolo, ali

iz več slojev papirja, impregniranega s fenolno smolo,

ki so na eni ali na obeh straneh prevlečeni z bakreno plastjo debeline največ 0,15 mm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 7410 21 00

50

Plošče,

sestavljene iz vsaj ene plasti tkanine iz steklenih vlaken, impregnirane z epoksidno smolo,

prevlečene na eni ali na obeh straneh z bakreno folijo debeline največ 0,15 mm in

z dielektrično konstanto (DK) manj kot 3,9 in faktorjem izgub (Df) manj kot 0,015 pri merilni frekvenci 10 GHz, merjeno v skladu z IPC-TM-650

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7604 21 00

10

Profili, izdelani iz aluminijevih zlitin skladno s standardom EN AW-6063 T5

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 7604 29 90

30

anodizirani

lakirani ali ne

z debelino stene 0,5 mm (± 1,2 %) ali več, vendar ne več kot 0,8mm (± 1,2 %)

za uporabo v proizvodnji blaga iz tarifne podštevilke 8302

 (1)

ex 8108 20 00

30

Titan v prahu z deležem ostanka na situ s širino rež 0,224 mm 90 mas. % ali več

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8501 10 99

80

Koračni motor na enosmerni tok,

s kotom koraka 7,5° (± 0.5°),

z največjim navorom 25 mNm ali več pri 25 °C,

z največjo impulzno hitrostjo 1 960 pps ali več,

z dvofaznim navitjem in

nazivno napetostjo 10,5 V ali več, vendar ne več kot 16,0 V

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8504 40 90

40

Statični pretvorniki za uporabo v proizvodnji kontrol za enofazne elektromotorje z močjo ne več kot 3 kW (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 8519 81 35

10

Nemontirani ali nepopolni sklop, ki obsega vsaj eno optično enoto in motorje na enosmerni tok ter operacijsko krmilno vezje z digitalnim/analognim pretvornikom, za uporabo pri proizvodnji predvajalnikov zgoščenk, radijskih sprejemnikov, ki se uporabljajo v motornih vozilih, ali naprav za radionavigacijo (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 8522 90 80

83

Optična bralna enota „blu-ray“ za predvajanje/snemanje optičnih signalov z DVD-jev/na DVD-je in predvajanje optičnih signalov s CD-jev in diskov „blu-ray“, ki vključuje vsaj:

3 vrste laserskih diod z različno valovno dolžino,

integrirano vezje za laserski gonilnik,

integrirano vezje za fotodetektor,

integrirano vezje za sprednji zaslon in aktuator,

za uporabo v proizvodnji izdelkov iz tarifne št. 8521 (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 8522 90 80

84

Pogonski mehanizem ali enota „blu-ray“, zapisljiva ali ne, za predvajanje ali snemanje optičnih signalov z diskov „blu-ray“ ali DVD-jev ali na njih in za predvajanje optičnih signalov s CD-jev, ki vključuje vsaj:

optično bralno enoto s tremi vrstami laserjev,

motor vretena,

koračni motor,

z integriranim vezjem za krmiljenje, vgrajenim na tiskano vezje, ali brez njega, z integriranim vezjem za gonilnik motorja ali brez njega ter s pomnilnikom ali brez njega,

za uporabo v proizvodnji izdelkov iz tarifne št. 8521 (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 8525 80 19

30

Televizijske kamere tipa s kompaktno šasijo za zaprte sisteme (CCTV), katerih teža ne presega 250 g, v ohišju z dimenzijami največ 50 mm × 60 mm × 89,5 mm ali brez njega, z enojno napravo za zaznavanje (CCD), z efektivnimi točkami največ 440 000, za uporabo v CCTV nadzornih sistemih (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8540 91 00

40

Odklonska tuljava katodne cevi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8540 91 00

50

Kovinski anodni gumb, ki omogoča električni stik z anodo znotraj barvne slikovne cevi

0 %

1.7.2009-31.12.2013

 (2) ex 8543 70 90

90

Modul z gorivnimi celicami, ki je sestavljen vsaj iz gorivnih celic iz polimerne elektrolitske membrane v ohišju z vgrajenim hladilnim sistemom, za uporabo v proizvodnji pogonskih sistemov za motorna vozila (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8544 42 90

10

Kabel za prenos podatkov z zmogljivostjo bitne hitrosti prenosa 600 Mbit/s ali več, z:

napetostjo 1,25 V (± 0,25 V)

priključkoma na obeh straneh, od katerih ima vsaj eden nožice z razmikom 0,5 mm,

zunanjim zaščitnim ovojem,

bakreno sukano parico z impedanco 100 Ω in največjim korakom sukanja 8 mm,

ki se uporablja samo za komunikacijo med LCD-zaslonom in elektronskimi vezji za obdelavo videa

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 8544 49 93

20

PET/PVC izoliran prožni kabel z:

napetostjo ne več kot 60 V,

električnim tokom ne več kot 1 A,

odpornostjo proti toploti ne več kot 105 °C,

s posameznimi žicami, debeline 0,05 mm (± 0,01 mm) in širine ne več kot 0,65 mm (± 0,03 mm),

z razdaljo med prevodniki ne več kot 0,5 mm in

razmikom (razdalja med središčnimi črtami prevodnikov) ne več kot 1,08 mm

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9001 20 00

20

Optično razpršilni, odbojni ali prizmasti listi, nepotiskane razpršilne plošče, ki svetlobo polarizirajo ali pa ne, določeno rezane

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9001 90 00

55

ex 9001 90 00

60

Razpršilni ali odbojni listi, v zvitkih

0 %

1.1.2009-31.12.2013

ex 9013 20 00

10

Visokofrekvenčni laser z ogljikovim dioksidom z izhodno močjo 12 W ali več, vendar ne več kot 200 W

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9013 20 00

20

Sestave laserskih glav za uporabo pri proizvodnji merilnih ali kontrolnih strojev za polprevodniške rezine ali naprave (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9013 20 00

30

Laser za uporabo pri proizvodnji merilnih ali kontrolnih strojev za polprevodniške rezine ali naprave (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9022 90 90

10

Plošče za rentgenske aparate (rentgenski ploski senzorji/rentgenski senzorji), sestavljene iz steklene plošče z matriko iz tankoplastnih tranzistorjev, prekrite s filmom iz amorfnega silicija, prevlečene s scintilacijsko plastjo iz cezijevega jodida in metaliziranim zaščitnim slojem, z aktivno površino 409,6 mm2 × 409,6 mm2 in velikostjo pike 200 μm2 × 200 μm2

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9405 40 39

10

Modul za osvetlitev okolja, dolžine 300 mm ali več, vendar ne več kot 600 mm, na osnovi svetlobne naprave z nizom 3 ali več, vendar ne več kot 9 posebnih rdečih, zelenih in modrih svetlečih diod z enim čipom, nameščenih na tiskano vezje, z osvetlitvijo prednje in/ali zadnje strani ploščatega televizorja (1)

0 %

1.7.2009-31.12.2013

ex 9405 40 39

20

Polje silicijevih LED, ki sestojijo iz:

matričnega modula LED v velikosti 38,6 mm × 20,6 mm (± 0,1 mm), opremljenega s 128 rdečimi in zelenimi čipi LED, in

prožne potiskane vezne plošče, opremljene s termistorjem negativnega temperaturnega koeficienta

0 %

1.7.2009-31.12.2013


(1)  Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih določb Skupnosti (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 – UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

(2)  Spremenjena postavka.


PRILOGA II

Proizvodi iz člena 1(2)

Oznaka KN

TARIC

ex 0304 29 61

10

ex 0304 99 99

31

 (1) ex 1511 90 19

10

 (1) ex 1511 90 91

10

 (1) ex 1513 11 10

10

 (1) ex 1513 19 30

10

 (1) ex 1513 21 10

10

 (1) ex 1513 29 30

10

 (1) ex 2921 51 19

20

 (1) ex 3808 91 90

30

 (1) ex 3815 90 90

77

 (1) ex 3817 00 50

10

 (1) ex 3902 20 00

10

ex 3902 90 90

97

 (1) ex 3903 90 90

40

 (1) ex 3911 90 99

50

ex 3903 90 90

85

 (1) ex 3905 99 90

96

 (1) ex 3906 90 90

30

 (1) ex 3907 20 11

10

 (1) ex 3907 20 11

20

 (1) ex 3907 20 11

30

 (1) ex 3907 20 21

20

 (1) ex 3907 30 00

50

 (1) ex 3911 10 00

81

 (1) ex 3913 90 00

92

 (1) ex 3913 90 00

98

 (1) ex 3919 10 61

94

 (1) ex 3919 10 69

92

 (1) ex 3919 90 61

93

 (1) ex 3919 90 69

93

 (1) ex 3919 90 31

45

 (1) ex 3919 90 61

51

 (1) ex 3920 99 28

40

 (1) ex 3921 90 55

20

 (1) ex 7011 20 00

20

 (1) ex 7011 20 00

50

 (1) ex 7409 19 00

20

 (1) ex 7410 21 00

50

 (1) ex 7410 21 00

40

ex 7410 21 00

70

ex 7606 12 91

20

ex 7606 12 93

20

 (1) ex 8519 81 35

10

 (1) ex 8522 90 80

83

 (1) ex 8522 90 80

84

 (1) ex 8525 80 19

30

 (1) ex 8543 70 90

90

 (1) ex 9001 90 00

60


(1)  Spremenjena postavka.


30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 565/2009

z dne 29. junija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. junija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

MA

46,5

MK

25,6

TR

51,5

ZZ

41,2

0707 00 05

MK

27,4

TR

106,3

ZZ

66,9

0709 90 70

TR

107,7

ZZ

107,7

0805 50 10

AR

52,4

TR

64,0

ZA

65,3

ZZ

60,6

0808 10 80

AR

81,4

BR

72,8

CL

77,4

CN

102,4

NZ

109,8

US

147,3

UY

55,1

ZA

86,2

ZZ

91,6

0809 10 00

TR

229,1

US

172,2

ZZ

200,7

0809 20 95

SY

197,7

TR

323,5

US

377,7

ZZ

299,6

0809 30

TR

104,9

US

175,8

ZZ

140,4

0809 40 05

US

196,2

ZZ

196,2


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 566/2009

z dne 29. junija 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Melton Mowbray Pork Pie (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Združenega kraljestva za registracijo imena „Melton Mowbray Pork Pie“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 13(3) Uredbe (ES) št. 510/2006 pa se lahko določi prehodno obdobje za podjetja s sedežem v državi članici ali tretji državi, kjer se nahaja geografsko območje, če so omenjena podjetja zakonito tržila zadevne proizvode in neprekinjeno uporabljala zadevna imena najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) navedene uredbe ter so to izpostavila v postopku ugovora na nacionalni ravni iz člena 5(5) navedene uredbe.

(4)

Z dopisom z dne 6. aprila 2009 so organi Združenega kraljestva Komisiji potrdili, da podjetja Pork Farms Ltd, Stobarts Ltd in Kerry Foods Ltd s sedežem na njihovem ozemlju izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka člena 13(3) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(5)

Navedenim podjetjem je pod temi pogoji omogočeno, da še naprej uporabljajo registrirano ime „Melton Mowbray Pork Pie“ v prehodnem obdobju pet let od začetka veljavnosti te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Podjetja Pork Farms Ltd, Stobarts Ltd in Kerry Foods Ltd lahko še naprej uporabljajo navedeno ime v obdobju pet let od začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 85, 4.4.2008, str. 17.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.2   Proizvodi iz mesa (kuhani, v slanici, prekajeni itd.)

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Melton Mowbray Pork Pie (ZGO)


30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 567/2009

z dne 29. junija 2009

o registraciji imena v register zajamčenih tradicionalnih posebnosti (Pierekaczewnik (ZTP))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti prvega pododstavka člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 8(2) in členom 19(3) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga Poljske za registracijo imena „Pierekaczewnik“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 509/2006, je treba navedeno ime registrirati.

(3)

Za zaščito iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 ni bilo zaprošeno –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(2)  UL C 269, 24.10.2008, str. 11.


PRILOGA

Živila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 509/2006:

Skupina 2.3   Slaščice, pekovski izdelki, fino pecivo in piškoti

POLJSKA

Pierekaczewnik (ZTP)


DIREKTIVE

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/24


DIREKTIVA 2009/52/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. junija 2009

o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet se je na zasedanju 14. in 15. decembra 2006 strinjal, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med državami članicami na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju in zlasti, da bi bilo treba ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju okrepiti na ravni držav članic in EU.

(2)

Glavni privabitveni dejavnik za nezakonito priseljevanje v EU je možnost zaposlitve v EU brez zahtevanega zakonitega statusa. Ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu prebivanju bi morali zato vključevati ukrepe proti temu privabitvenemu dejavniku.

(3)

Osrednji del teh ukrepov bi morala biti splošna prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice prebivanja v EU, s sankcijami zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(4)

Ker ta direktiva določa minimalne standarde, lahko države članice sprejmejo ali obdržijo strožje sankcije in ukrepe ter določijo strožje obveznosti delodajalcev.

(5)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na to, ali jim je dovoljeno delati na njenem ozemlju. Nadalje se ne bi se smela uporabljati za osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (4). Poleg tega se ne bi smela uporabljati za državljane tretjih držav, katerih položaj zajema pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev napoti v drugo državo članico. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje zaposlovanje zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki z delom kršijo svoj status prebivanja.

(6)

Za posebne namene te direktive bi bilo treba opredeliti določene pojme in te opredelitve pojmov bi bilo treba uporabljati le za namene te direktive.

(7)

Opredelitev zaposlitve bi morala zajemati njene sestavne dele, in sicer dejavnosti, ki so ali bi morale biti plačane in se opravljajo za delodajalca ali po njegovih navodilih in/ali pod njegovim nadzorstvom, ne glede na pravni odnos.

(8)

Opredelitev delodajalca lahko vključuje združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj brez pravne osebnosti.

(9)

Da se prepreči zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, bi morali delodajalci pred zaposlitvijo državljana tretje države, tudi če državljana tretje države zaposlijo z namenom, da ga v okviru zagotavljanja storitev napotijo v drugo državo članico, preveriti, ali ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja, ki kaže, da zakonito prebiva na ozemlju države članice zaposlitve.

(10)

Da se državam članicam omogoči, da preverijo zlasti, ali so dokumenti pristni, bi bilo treba tudi od delodajalcev zahtevati, da pristojne organe obvestijo o zaposlitvi državljana tretje države. Za zmanjšanje upravnega bremena lahko države članice določijo, da se takšno obveščanje opravi v okviru drugih postopkov obveščanja. Države članice lahko določijo uporabo poenostavljenega postopka za obveščanje za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

(11)

Delodajalci, ki izpolnjujejo obveznosti, ki jih določa ta direktiva, ne bi smeli biti odgovorni za zaposlitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, zlasti če pristojni organ pozneje ugotovi, da je dokument, ki ga je zaposleni pokazal, ponarejen ali da je bil zlorabljen, razen če je delodajalec vedel, da je dokument ponarejen.

(12)

Da bi delodajalcem olajšali izpolnjevanje njihovih obveznosti, bi morale države članice storiti vse, da bi pravočasno obravnavale prošnje za obnovo dovoljenj za bivanje.

(13)

Za izvrševanje splošne prepovedi in odvračanje od kršitev bi morale države članice zagotoviti ustrezne sankcije. Te bi morale vključevati denarne sankcije in prispevke za stroške vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, skupaj z možnostjo znižanja denarnih sankcij za delodajalce, ki so fizične osebe, kadar zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

(14)

Delodajalec bi moral v vsakem primeru državljanom tretjih držav plačati vsa morebitna še neporavnana plačila za delo, ki so ga opravili, ter vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost. Če višine plačila ni mogoče določiti, bi bilo treba domnevati, da je najmanj v višini plače, določene z veljavnimi zakoni o minimalni plači, kolektivnimi pogodbami ali v skladu z ustaljeno prakso v ustreznih poklicnih panogah. Delodajalec bi moral po potrebi plačati tudi vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je nezakonito zaposleni državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen. V primerih, ko delodajalec preostalih plačil ne poravna, države članice ne bi smele biti obvezane k izpolnitvi te obveznosti namesto delodajalca.

(15)

Nezakonito zaposlen državljan tretje države ne bi smel pridobiti pravice do vstopa, prebivanja in dostopa do trga dela na podlagi nezakonitega delovnega razmerja ali izplačila ali neporavnanega plačila osebnih prejemkov, prispevkov za socialno varnost ali davkov s strani delodajalca ali pravnega subjekta, ki jih mora poravnati namesto njega.

(16)

Države članice bi morale zagotoviti vložitev ali možnost vložitve terjatev in vzpostavitev mehanizmov za zagotovitev, da državljani tretjih držav lahko prejmejo izterjane zneske svojih dolgovanih plačil. Države članice ne bi smele biti obvezane k vključevanju svojih misij ali predstavništev v tretjih državah v te mehanizme. Države članice bi morale v okviru vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov za poenostavitev pritožb, če to ni že določeno v nacionalni zakonodaji, preučiti možnost in dodano vrednost pooblastitve pristojnega organa, da sproži postopek proti delodajalcu z namenom izterjave neporavnanih plačil.

(17)

Države članice bi morale omogočiti domnevo, da delovno razmerje traja vsaj tri mesece, tako da dokazno breme vsaj za določeno obdobje nosi delodajalec. Med drugim bi moral imeti zaposleni tudi priložnost, da dokaže obstoj in trajanje delovnega razmerja.

(18)

Države članice bi morale zagotoviti možnost nadaljnjih sankcij proti delodajalcem, med drugim z izključitvijo iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, med katere spadajo tudi kmetijske subvencije, izključitvijo iz postopkov javnih naročil ter vračilom že dodeljenih nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice in ki so že bila dodeljena. Odločitev, da se za delodajalce, ki so fizične osebe, te nadaljnje sankcije ne uporabijo, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom, bi morala biti prepuščena državam članicam.

(19)

Ta direktiva in zlasti členi 7, 10 in 12 ne bi smeli posegati v Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5).

(20)

Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da je lahko vsaj izvajalec, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec, odgovoren za plačilo finančnih sankcij poleg ali namesto delodajalca. V določenih primerih so lahko za plačilo finančnih sankcij poleg ali namesto delodajalca nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav odgovorni drugi izvajalci. Neporavnana plačila, ki so zajeta z določbami te direktive o odgovornosti, bi morale vključevati tudi prispevke v nacionalne blagajne za plačani dopust in socialne sklade, ki jih ureja zakon ali kolektivne pogodbe.

(21)

Izkušnje so pokazale, da obstoječi sistemi sankcij ne zadostujejo za popolno upoštevanje prepovedi zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Eden od razlogov je, da samo upravne sankcije ne zadostujejo za odvrnitev določenih brezobzirnih delodajalcev. Skladnost bi se lahko okrepila in bi jo bilo treba okrepiti z uporabo kazni.

(22)

Za zagotovitev popolne učinkovitosti splošne prepovedi zato obstaja posebna potreba po bolj odvračilnih sankcijah za hujše primere, kot so ponavljajoče se kršitve, nezakonita zaposlitev znatnega števila državljanov tretjih držav, posebej izkoriščevalski delovni pogoji, primer, kadar delodajalec ve, da je delavec žrtev trgovine z ljudmi, ter nezakonita zaposlitev mladoletne osebe. Ta direktiva zavezuje države članice, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo kazni za te hude kršitve. Direktiva ne ustvarja nobenih obveznosti glede uporabe takšnih kazni ali drugega razpoložljivega sistema pregona v posameznih primerih.

(23)

V vseh primerih, ki na podlagi te direktive štejejo za hude, bi morala kršitev pomeniti kaznivo dejanje v celotni Skupnosti, če je do nje prišlo namenoma. Določbe te direktive v zvezi s kaznivimi dejanji ne bi smele posegati v uporabo Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi (6).

(24)

Kaznivo dejanje bi bilo treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Obveznost zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni po tej direktivi ne posega v notranjo organizacijo kazenskega prava in kazenskega pravosodja v državah članicah.

(25)

Za kaznivo dejanje iz te direktive so lahko odgovorne tudi pravne osebe, saj so mnogi delodajalci pravne osebe. Določbe te direktive ne pomenijo obveznosti za države članice, da uvedejo kazensko odgovornost pravnih oseb.

(26)

Za olajševanje izvrševanja te direktive bi morali obstajati učinkoviti mehanizmi pritožb, preko katerih lahko zadevni državljani tretjih držav vložijo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, kot so sindikati ali druga združenja. Pooblaščene tretje strani bi morale biti pri nudenju pomoči ob vložitvi pritožb zavarovane pred morebitnimi sankcijami v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nedovoljenega prebivanja.

(27)

Za dopolnitev mehanizmov pritožb bi moralo državam članicam biti omogočeno, da državljanom tretjih držav, ki so delali v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih ali so bili nezakonito zaposleni kot mladoletne osebe in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodelijo dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Takšna dovoljenja bi se morala dodeliti v skladu z ureditvami, ki so primerljive tistim, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, za katere veljajo določbe Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (7).

(28)

Da se zagotovi zadovoljiva raven izvrševanja te direktive in da se čim bolj zmanjšajo razlike glede ravni izvrševanja v državah članicah, bi morale države članice zagotoviti izvajanje učinkovitih in zadostnih inšpekcijskih pregledov na svojem ozemlju in Komisiji sporočiti podatke o opravljenih inšpekcijskih pregledih.

(29)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da vsako leto na nacionalni ravni določijo ciljno število inšpekcijskih pregledov v sektorjih dejavnosti, v katerih se na njihovem ozemlju v večji meri zaposlujejo nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav.

(30)

Za večjo učinkovitost inšpekcijskih pregledov za namene uporabe te direktive bi morale države članice zagotoviti, da imajo pristojni organi v nacionalni zakonodaji ustrezna pooblastila za izvajanje inšpekcijskih pregledov; da so informacije o nezakonitem zaposlovanju, vključno z rezultati prejšnjih inšpekcijskih pregledov, zbrane in obdelane za učinkovito izvajanje te direktive; in da je na voljo dovolj ustrezno usposobljenega osebja za učinkovito izvajanje inšpekcijskih pregledov.

(31)

Države članice bi morale zagotoviti, da inšpekcijski pregledi za namene uporabe te direktive niti s količinskega niti s kakovostnega vidika ne vplivajo na inšpekcijske preglede, ki se izvajajo za oceno zaposlovanja in delovnih pogojev.

(32)

V primeru napotenih delavcev, ki so državljani tretjih držav, lahko inšpekcijski organi držav članic uporabijo možnost sodelovanja in izmenjave informacij iz Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (8), da se preveri, ali so zadevni državljani tretjih držav zakonito zaposleni v matični državi članici.

(33)

To direktivo bi bilo treba razumeti kot dopolnilo ukrepov za preprečevanje neprijavljenega dela in izkoriščanja.

(34)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) se države članice spodbuja, da za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(35)

Kakršna koli obdelava osebnih podatkov pri izvajanju te direktive bi morala biti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (10).

(36)

Ker cilja te direktive, in sicer preprečitve nezakonitega priseljevanja z ukrepi zoper zaposlitev kot privabitveni dejavnik, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(37)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti bi jo bilo treba uporabljati ob ustreznem upoštevanju svobode gospodarske pobude, enakosti pred zakonom in načela nediskriminacije, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, v skladu s členi 16, 20, 21, 47 in 49 Listine.

(38)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

(39)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta direktiva v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju prepoveduje zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. V ta namen določa minimalne skupne standarde za sankcije in ukrepe, ki se uporabljajo v državah članicah zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za posebne namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe in ne uživa pravice Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Zakonika o schengenskih mejah;

(b)

„nezakonito prebivajoč državljan tretje države“ pomeni državljana tretje države, ki je prisoten na ozemlju države članice in ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za bivanje ali prebivanje v tej državi članici;

(c)

„zaposlitev“ pomeni izvajanje dejavnosti, ki zajemajo kakršno koli obliko dela, ki je urejena z nacionalnim pravom ali je v skladu z ustaljeno prakso, za delodajalca ali po njegovih navodilih in/ali pod njegovim nadzorstvom;

(d)

„nezakonita zaposlitev“ pomeni zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države;

(e)

„delodajalec“ pomeni vsako fizično osebo ali pravni subjekt, vključno z agencijami za zagotavljanje začasnega dela, za katerega ali po navodilih in/ali pod nadzorstvom katerega se zaposlitev opravlja;

(f)

„podizvajalec“ pomeni vsako fizično osebo ali pravni subjekt, kateremu je dodeljena izvedba vseh ali dela obveznosti iz že sklenjene pogodbe;

(g)

„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali javnih organov, ki izvršujejo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij;

(h)

„agencija za zagotavljanje začasnega dela“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v skladu z nacionalnim pravom sklepa pogodbe o zaposlitvi ali delovna razmerja z delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, da bi jih napotila v podjetja uporabnike, kjer začasno delajo pod nadzorom in po navodilih teh podjetij;

(i)

„posebno izkoriščevalski delovni pogoji“ pomenijo delovne pogoje, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije na osnovi spola ali druge diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki na primer vpliva na zdravje in varnost delavcev in ki krši človeško dostojanstvo;

(j)

„plačilo nezakonito prebivajočega državljana tretje države“ pomeni mezdo ali plačo ter kakršne koli druge prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca, in ki je enakovredno tistemu, ki bi ga uživali primerljivi delavci v zakonitem delovnem razmerju.

Člen 3

Prepoved nezakonitega zaposlovanja

1.   Države članice prepovejo zaposlovanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

2.   Kršitve te prepovedi se kaznujejo s sankcijami in ukrepi, določenimi v tej direktivi.

3.   Država članica se lahko odloči, da se prepoved iz odstavka 1 ne uporablja za nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav, katerih odstranitev je bila odložena, in ki smejo delati v skladu z nacionalno zakonodajo.

Člen 4

Dolžnosti delodajalcev

1.   Države članice delodajalcem naložijo, da:

(a)

od državljana tretje države zahtevajo, da pred zaposlitvijo ima in delodajalcu predloži veljavno dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja;

(b)

hranijo kopijo ali evidenco dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja za morebitne inšpekcijske preglede pristojnih organov držav članic, in sicer vsaj toliko časa, kolikor traja zaposlitev;

(c)

pristojne organe, ki jih določijo države članice, obvestijo o začetku zaposlitve državljana tretje države v roku, ki ga določi vsaka država članica.

2.   Države članice lahko določijo poenostavljeni postopek za obveščanje iz odstavka 1(c) za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

Države članice lahko določijo, da obveščanje iz odstavka 1(c) ni potrebno, če ima zaposleni status rezidenta za daljši čas po Direktivi Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (11).

3.   Države članice zagotovijo, da delodajalci, ki so izpolnili svoje obveznosti iz odstavka 1, niso odgovorni za kršenje prepovedi iz člena 3, razen če vedo, da je bil dokument, predložen kot veljavno dovoljenje za prebivanje, ali katera druga odobritev bivanja, ponarejen.

Člen 5

Finančne sankcije

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za kršitve prepovedi iz člena 3 veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper delodajalca.

2.   Sankcije v zvezi s kršitvami prepovedi iz člena 3 vključujejo:

(a)

denarne sankcije, katerih znesek narašča glede na število nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav, ter

(b)

plačilo stroškov za vrnitev nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve. Države članice lahko namesto tega odločijo, da denarne sankcije iz točke (a) odražajo vsaj povprečni strošek vrnitve.

3.   Države članice lahko določijo nižje denarne sankcije, kadar je delodajalec fizična oseba, ki za svoje zasebne namene zaposluje nezakonito prebivajočega državljana tretje države in če ne gre za posebej izkoriščevalske delovne pogoje.

Člen 6

Plačila, ki jih morajo poravnati delodajalci

1.   Države članice v zvezi z vsako kršitvijo prepovedi iz člena 3 zagotovijo, da je delodajalčeva odgovornost, da plača:

(a)

nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa morebitna še neporavnana plačila. Dogovorjena višina plačila je najmanj v višini plače, določene z veljavnimi zakoni o minimalni plači, kolektivnimi pogodbami ali v skladu z ustaljeno prakso v ustreznih poklicnih panogah, razen če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače, ob upoštevanju obvezujočih nacionalnih določb o plačah, kadar je ustrezno;

(b)

znesek, ki je enak vsem davkom in prispevkom za socialno varnost, ki bi jih delodajalec moral plačati, če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, vključno z denarnimi kaznimi za zamudo in zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi;

(c)

kadar je ustrezno, vse stroške za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen.

2.   Za zagotovitev dostopnosti učinkovitih postopkov za izvajanje odstavka 1(a) in (c) ter ob ustreznem upoštevanju člena 13 države članice sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav:

(a)

v roku, določenem v nacionalni zakonodaji, vložijo zahtevek ali v danem primeru uveljavijo sodbo zoper delodajalca za vsa neporavnana plačila, tudi v primeru, da so se vrnili ali so bili vrnjeni, ali

(b)

če je to določeno v nacionalni zakonodaji, pozovejo pristojne organe države članice, da sprožijo postopke za izterjavo neporavnanih plačil, ne da bi moral državljan tretje države v tem primeru vložiti zahtevek za izterjavo.

Nezakonito zaposleni državljani tretjih držav so sistematično in nepristransko obveščeni o svojih pravicah iz tega odstavka in iz člena 13, pred izvršbo morebitnega odločbe o vrnitvi.

3.   Za uporabo odstavka 1(a) in (b) države članice omogočijo, da se domneva, da, med drugim, delovno razmerje traja vsaj tri mesece, če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače.

4.   Države članice zagotovijo vzpostavitev potrebnih mehanizmov za zagotovitev, da nezakonito zaposleni državljani tretjih držav lahko prejmejo vsa neporavnana plačila iz odstavka 1(a), ki se izterjajo z zahtevki iz odstavka 2, tudi v primeru, da so se vrnili ali so bili vrnjeni.

5.   Glede primerov izdaje dovoljenj za prebivanje s časovnimi omejitvami po členu 13(4) države članice v nacionalni zakonodaji opredelijo pogoje za podaljševanje veljavnosti teh dovoljenj, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil, izterjanih na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 7

Drugi ukrepi

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko za delodajalca, če je to ustrezno, veljajo tudi naslednji ukrepi:

(a)

izključitev iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s financiranjem EU, ki ga upravljajo države članice, za obdobje do pet let;

(b)

izključitev iz sodelovanja pri javnih naročilih, kot so opredeljena v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (12) za obdobje do pet let;

(c)

vračilo nekaterih ali vseh državnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu do 12 mesecev pred odkritjem nezakonitega zaposlovanja;

(d)

začasno ali trajno zaprtje obratov, v katerih je bila storjena kršitev, ali začasen ali trajen odvzem dovoljenja za opravljanje zadevnih poslov, če to upravičuje resnost kršitve.

2.   Države članice se lahko odločijo, da odstavka 1 ne bodo uporabljale za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

Člen 8

Sklepanje pogodb s podizvajalci

1.   Kadar je delodajalec podizvajalec in brez poseganja v določbe nacionalne zakonodaje v zvezi s pravico do prispevkov in pravico do povračila ali v določbe nacionalne zakonodaje s področja socialne varnosti, države članice zagotovijo, da je lahko izvajalec, čigar delodajalec je neposredni podizvajalec, poleg ali namesto delodajalca odgovoren za plačilo:

(a)

vseh denarnih sankcij, naloženih na podlagi člena 5, in

(b)

vseh odprtih plačil, dolgovanih na podlagi člena 6(1)(a) in (c) ter člena 6(2) in (3).

2.   Kadar je delodajalec podizvajalec, države članice zagotovijo, da so lahko glavni izvajalec in vsi morebitni vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je podizvajalec zaposloval nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav, odgovorni za plačila iz odstavka 1 poleg ali namesto podizvajalca delodajalca ali izvajalca, čigar delodajalec je neposreden podizvajalec.

3.   Izvajalec, ki izpolnjuje obveznosti skrbnega ravnanja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, ni odgovoren po odstavkih 1 in 2.

4.   Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo strožje predpise o odgovornosti.

Člen 9

Kaznivo dejanje

1.   Države članice zagotovijo, da je kršitev prepovedi iz člena 3 kaznivo dejanje, če je bila storjena z naklepom, in sicer v vsaki od naslednjih okoliščin, kot jih opredeljuje nacionalna zakonodaja:

(a)

kršitev se nadaljuje ali vztrajno ponavlja;

(b)

kršitev se nanaša na hkratno zaposlitev znatnega števila nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav;

(c)

kršitev spremljajo posebej izkoriščevalski delovni pogoji;

(d)

kršitev je storil delodajalec, ki sicer ni bil obtožen ali obsojen kaznivega dejanja na podlagi Okvirnega sklepa 2002/629/PNZ, vendar pa izkorišča delo ali storitve nezakonito prebivajočega državljana tretje države, za katerega ve, da je žrtev trgovine z ljudmi;

(e)

kršitev se nanaša na nezakonito zaposlitev mladoletnika.

2.   Države članice zagotovijo, da se spodbujanje, pomoč in napeljevanje k naklepnim dejanjem iz odstavka 1 kaznuje kot kaznivo dejanje.

Člen 10

Kazni

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se fizične osebe, ki storijo kaznivo dejanje iz člena 9, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Razen če tega ne preprečujejo splošna pravna načela, se kazni iz tega člena lahko uporabljajo v nacionalni zakonodaji brez poseganja v druge sankcije ali ukrepe, ki niso kazenske narave, in jih lahko spremlja objava sodne odločbe v zvezi s primerom.

Člen 11

Odgovornost pravnih oseb

1.   Države članice zagotovijo, da se lahko pravne osebe kaznuje za dejanje iz člena 9, če jih je v njihovo korist storila katera koli oseba, ki ima vodilni položaj v pravni osebi, ki je delovala bodisi individualno bodisi kot del organa pravne osebe, in sicer na podlagi:

(a)

pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b)

pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe ali

(c)

pooblastila za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.

2.   Države članice tudi zagotovijo, da je pravna oseba lahko odgovorna, če je zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 1 bilo mogoče, da je oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila kaznivo dejanje iz člena 9 v korist pravni osebi.

3.   Odgovornost pravne osebe na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali sostorilci dejanj iz člena 9.

Člen 12

Kazni za pravne osebe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pravno osebo, ki je odgovorna na podlagi člena 11, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki lahko vključujejo ukrepe, kot so tisti iz člena 7.

Države članice lahko odločijo, da se seznam delodajalcev, ki so pravne osebe in ki so bile odgovorne za kaznivo dejanje iz člena 9, objavi.

Člen 13

Omogočanje pritožb

1.   Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko tretjih strani, ki so jih pooblastile države članice, kot so sindikati, druga združenja ali pristojni organi države članice, če je to določeno z nacionalno zakonodajo.

2.   Države članice zagotovijo, da tretje strani, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalno zakonodajo, zakoniti interes za zagotavljanje skladnosti s to direktivo, lahko, če se nezakonito zaposleni državljan tretje države s tem strinja, sodelujejo v njegovem imenu ali njemu v podporo v katerem koli upravnem ali civilnem postopku, določenem z namenom izvajanja te direktive.

3.   Nudenje pomoči državljanom tretjih držav pri vložitvi pritožb se ne sme obravnavati kot omogočanje nedovoljenega prebivanja po Direktivi Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (13).

4.   Glede kaznivih dejanj iz člena 9(1)(c) ali (e) države članice v nacionalnem pravu opredelijo pogoje, pod katerimi lahko zadevnim državljanom tretjih držav v skladu z ureditvami, primerljivimi tistim, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, za katere velja Direktiva 2004/81/ES, dodelijo, od primera do primera, dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov.

Člen 14

Inšpekcijski pregledi

1.   Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju izvajajo učinkoviti in ustrezni inšpekcijski pregledi zaposlovanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Takšni inšpekcijski pregledi temeljijo predvsem na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah.

2.   Države članice za doseganje večje učinkovitosti inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganja redno opredeljujejo sektorje dejavnosti, v katerih se na njihovem ozemlju v večji meri zaposlujejo nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav.

Za vsakega od teh sektorjev države članice vsako leto pred 1. julijem Komisijo obvestijo o številu inšpekcijskih pregledov, izvršenih v prejšnjem letu, tako absolutno kot v odstotku delodajalcev na sektor, ter o rezultatih teh pregledov.

Člen 15

Ugodnejše določbe

Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše za državljane tretjih držav, za katere se uporablja direktiva, glede členov 6 in 13, če so takšne določbe združljive s to direktivo.

Člen 16

Poročanje

1.   Komisija do 20. julija 2014 in vsaka tri leta za tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, vključno s predlogi sprememb členov 6, 7, 8, 13 in 14, če je ustrezno. Komisija v svojem poročilu prouči zlasti izvajanje člena 6(2) in (5) v državah članicah.

2.   Države članice pošljejo Komisiji vse podatke, potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1. Podatki vključujejo število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 14(1), ukrepov, uporabljenih na podlagi člena 13 ter, kolikor je to mogoče, ukrepov, uporabljenih na podlagi členov 6 in 7.

Člen 17

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 20. julija 2011. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 18. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

Š. FÜLE


(1)  UL C 204, 9.8.2008, str. 70.

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 20.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. maja 2009.

(4)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 203, 1.8.2002, str. 1.

(7)  UL L 261, 6.8.2004, str. 19.

(8)  UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(9)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(10)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(11)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(12)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(13)  UL L 328, 5.12.2002, str. 17.


30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/33


DIREKTIVA 2009/53/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. junija 2009

o spremembi Direktive 2001/82/ES in Direktive 2001/83/ES v zvezi s spremembami pogojev dovoljenj za promet z zdravili

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3), Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (4) in Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (5) določajo usklajena pravila za pridobitev dovoljenja za promet, nadzor in farmakovigilanco zdravil znotraj Skupnosti.

(2)

V skladu z navedenimi pravili se lahko dovoljenja za promet izdajo v skladu z usklajenimi postopki Skupnosti. Pogoji navedenih dovoljenj za promet se lahko pozneje spremenijo, kadar se na primer spremeni postopek izdelave ali naslov proizvajalca.

(3)

Na podlagi člena 39 Direktive 2001/82/ES in člena 35 Direktive 2001/83/ES lahko Komisija sprejme izvedbeno uredbo v zvezi s poznejšimi spremembami dovoljenj za promet, ki so bila izdana v skladu z določbami poglavja 4 naslova III Direktive 2001/82/ES oziroma poglavja 4 naslova III Direktive 2001/83/ES. Komisija je zato sprejela Uredbo (ES) št. 1084/2003 z dne 3. junija 2003 o pregledu sprememb pogojev dovoljenja za promet z zdravili za uporabo v humani medicini in zdravili za uporabo v veterinarski medicini, ki ga je izdal pristojni organ države članice (6).

(4)

Vendar je bila večina zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki so trenutno na trgu, odobrena po izključno nacionalnih postopkih in je kot taka zunaj področja uporabe Uredbe (ES) št. 1084/2003. Za spremembe dovoljenj za promet, izdanih na podlagi izključno nacionalnih postopkov, zato veljajo nacionalni predpisi.

(5)

Iz tega izhaja, da veljajo za izdajo vseh dovoljenj za promet z zdravili usklajena pravila znotraj Skupnosti, medtem ko to ne velja za spremembe pogojev dovoljenj za promet.

(6)

Zaradi javnega zdravja in pravne doslednosti ter z namenom zmanjšanja upravnega bremena in povečanja predvidljivosti za nosilce gospodarskih dejavnosti bi morala za vse vrste dovoljenj za promet veljati usklajena pravila.

(7)

Pravila o spremembah, ki jih je sprejela Komisija, bi se morala zlasti posvetiti poenostavitvi upravnih postopkov. Zato bi morala Komisija pri sprejemanju teh pravil predvideti možnost predložitve ene vloge za eno ali več enakih sprememb večjega števila dovoljenj za promet.

(8)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(9)

Direktivi 2001/82/ES in 2001/83/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembi Direktive 2001/82/ES

Direktiva 2001/82/ES se spremeni:

1.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 27b

Komisija sprejme ustrezne dogovore za pregled sprememb pogojev dovoljenja za promet, izdanega v skladu s to direktivo.

Komisija sprejme te dogovore v obliki izvedbene uredbe. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 89(2a).“;

2.

v členu 39(1) se drugi in tretji pododstavek črtata.

Člen 2

Spremembi Direktive 2001/83/ES

Direktiva 2001/83/ES se spremeni:

1.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 23b

1.   Komisija sprejme ustrezne dogovore za pregled sprememb pogojev dovoljenja za promet, izdanega v skladu s to direktivo.

2.   Komisija sprejme dogovore iz odstavka 1 v obliki izvedbene uredbe. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 121(2a).

3.   Pri sprejemanju dogovorov iz odstavka 1 si Komisija prizadeva za možnost predložitve ene vloge za eno ali več enakih sprememb večjega števila dovoljenj za promet.

4.   Države članice lahko še naprej uporabljajo nacionalne določbe o spremembah, ki veljajo na dan začetka veljavnosti izvedbene uredbe, za dovoljenja za promet, izdana pred 1. januarjem 1998 za zdravila, za katera je bilo izdano dovoljenje le v tej državi članici. Kadar se za zdravilo, za katerega veljajo nacionalne določbe v skladu s tem členom, naknadno izda dovoljenje za promet v drugi državi članici, velja zanj od tega datuma naprej izvedbena uredba.

5.   Kadar se država članica odloči, da bo še naprej uporabljala nacionalne določbe na podlagi odstavka 4, o tem obvesti Komisijo. Če Komisije ne obvesti do 20. januarja 2011, se uporablja izvedbena uredba.“;

2.

v členu 35(1) se drugi in tretji pododstavek črtata.

Člen 3

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 20. januarja 2011. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

Š. FÜLE


(1)  UL C 27, 3.2.2009, str. 39.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 28. maja 2009.

(3)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(4)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(5)  UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(6)  UL L 159, 27.6.2003, str. 1.

(7)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.


ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/35


ODLOČBA št. 568/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. junija 2009

o spremembah Odločbe Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in (d), člena 66 in druge alinee člena 67(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ustanovitev Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah med državami članicami („mreža“) z Odločbo Sveta 2001/470/ES (3) temelji na zamisli, da je treba za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice izboljšati, poenostaviti in pospešiti učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami, kakor tudi učinkovit dostop do pravnega varstva za osebe, vključene v čezmejne spore. Navedena odločba se uporablja od 1. decembra 2002.

(2)

Haaški program o krepitvi svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je Evropski svet sprejel dne 4. in 5. novembra 2004 (4), poziva k dodatnim prizadevanjem, da bi se v prihodnosti olajšal dostop do pravnega varstva in pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah. Program zlasti poudarja učinkovito izvajanje aktov, ki jih Evropski parlament in Svet sprejmeta na področju civilnega pravosodja, pa tudi spodbujanje sodelovanja med člani pravnih poklicev, da se določi najboljša praksa.

(3)

Komisija je 16. maja 2006 v skladu s členom 19 Odločbe 2001/470/ES predstavila poročilo o delovanju mreže. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da mreža še ni razvila vseh svojih zmožnosti, čeprav so bili na splošno doseženi cilji, določeni leta 2001.

(4)

Za uresničitev ciljev Haaškega programa na področju krepitve pravosodnega sodelovanja in dostopa do pravnega varstva ter zaradi pričakovanega povečanja obsega nalog mreže v prihodnjih letih bi morala mreža imeti primernejši pravni okvir za povečanje sredstev za ukrepanje.

(5)

Nujno je treba doseči boljše pogoje za delovanje mreže v državah članicah prek nacionalnih kontaktnih točk ter tako okrepiti vlogo kontaktnih točk v okviru mreže ter v odnosu do sodnikov in pravnih poklicev.

(6)

V ta namen bi morale države članice oceniti sredstva, ki jih morajo zagotoviti kontaktnim točkam, da bodo lahko opravljale vse naloge. Ta odločba ne bi smela vplivati na notranjo porazdelitev pristojnosti v državah članicah glede financiranja dejavnosti nacionalnih članov mreže.

(7)

V ta isti namen bi morala kontaktna točka ali točke v vsaki državi članici biti zmožne opravljati vse pristojnosti, ki so jim dodeljene. Če obstaja več kot ena kontaktna točka, bi morale države članice zagotoviti učinkovito usklajevanje med njimi.

(8)

Če je v instrumentu Skupnosti ali mednarodnem instrumentu določena uporaba prava druge države članice, bi morale kontaktne točke mreže v prihodnosti sodelovati pri obveščanju pravosodnih in izvensodnih organov v državah članicah o vsebini tujega prava.

(9)

Kontaktne točke bi morale zaprosila za pravosodno sodelovanje obdelati dovolj hitro v skladu z uresničevanjem splošnih ciljev Odločbe.

(10)

Za računanje rokov, predvidenih v tej odločbi, bi bilo treba uporabljati Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (5).

(11)

Namen elektronskega registra je zagotavljanje informacij, da bi ocenili učinkovitost mreže in praktično uporabo instrumentov Skupnosti. Zato ne bi smel vključevati vseh informacij, izmenjanih med kontaktnimi točkami.

(12)

Strokovna združenja, ki predstavljajo pravne poklice, zlasti odvetnike, notarje in sodne izvršitelje, ki neposredno sodelujejo pri uporabljanju instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov v zvezi s civilnim pravosodjem, lahko postanejo člani mreže prek svojih nacionalnih organizacij, da bi s kontaktnimi točkami prispevali k določenim posebnim nalogam in dejavnostim mreže.

(13)

Da bi se nadalje razvijale naloge mreže na področju dostopa do pravnega varstva, bi morale kontaktne točke v državah članicah z uporabo najustreznejših tehnoloških sredstev prispevati k splošnemu obveščanju javnosti in na spletnih straneh ministrstev za pravosodje držav članic zagotoviti vsaj povezavo do spletne strani mreže in organov, ki so odgovorni za dejansko izvajanje instrumentov. Te odločbe se ne bi smelo razlagati, kakor da državam članicam nalaga obveznost, naj javnosti dovolijo neposreden dostop do kontaktnih točk.

(14)

Pri izvajanju te odločbe bi bilo treba upoštevati postopno uvajanje evropskega sistema e-pravosodja, katerega namen je zlasti olajšati pravosodno sodelovanje in dostop do pravnega varstva.

(15)

Da bi okrepili medsebojno zaupanje med sodniki v Evropski uniji in povečali sinergije med udeleženimi evropskimi mrežami, bi morala mreža imeti možnost vzdrževati obstoječe odnose z drugimi evropskimi mrežami, ki imajo enake cilje, zlasti z mrežami pravosodnih institucij in sodnikov.

(16)

Da bi prispevala k spodbujanju mednarodnega pravosodnega sodelovanja, bi morala imeti mreža možnost razvijati stike z drugimi mrežami pravosodnega sodelovanja po svetu, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki spodbujajo mednarodno pravosodno sodelovanje.

(17)

Da bi se omogočilo redno spremljanje napredka, doseženega pri uresničevanju ciljev Odločbe 2001/470/ES, kakor je spremenjena s to odločbo, bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročila o dejavnostih mreže.

(18)

Zato bi bilo treba Odločbo 2001/470/ES ustrezno spremeniti.

(19)

Ker cilja te odločbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.

(20)

Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, izrazila željo sodelovati pri sprejetju in uporabi te odločbe.

(21)

Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2001/470/ES se spremeni:

1.

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

sodnikov za zvezo, na katere se nanaša Skupni ukrep 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije (6), kadar imajo naloge pri pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(e)

strokovnih združenj, ki na nacionalni ravni v državah članicah predstavljajo pravne poklice, ki v praksi neposredno uporabljajo instrumente Skupnosti in mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Če kontaktna točka, določena v skladu s tem odstavkom, ni sodnik, zadevna država članica zagotovi učinkovito povezavo z nacionalnimi pravosodnimi organi. Da se to olajša, lahko država članica določi sodnika za podporo tej funkciji. Ta sodnik je član mreže.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.   Države članice kontaktnim točkam zagotovijo zadostne in ustrezne zmogljivosti kar zadeva osebje, vire in sodobna sredstva obveščanja, da lahko primerno izvajajo svoje naloge kot kontaktne točke.“;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Države članice določijo strokovna združenja iz točke (e) odstavka 1. V ta namen pridobijo soglasje zadevnih strokovnih združenj za njihovo sodelovanje v mreži.

Kadar v državi članici deluje več strokovnih združenj, ki na nacionalni ravni zastopajo določeni pravni poklic, je ta država članica pristojna, da zagotovi ustrezno zastopstvo zadevnega poklica v okviru mreže.“;

(e)

odstavek 5 se spremeni:

(i)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„5.   Države članice v skladu s členom 20 uradno obvestijo Komisijo o imenih in popolnih naslovih organov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, z navedbo:“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

njihovih posebnih nalog v mreži, kadar je primerno, in, kadar obstajata dve ali več kontaktnih točk, tudi njihovih posebnih odgovornosti.“;

2.

člen 3 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

olajšanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva z ukrepi obveščanja o delovanju instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.“;

(b)

v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

učinkovita in praktična uporaba veljavnih instrumentov ali konvencij Skupnosti med dvema ali več državami članicami.

Zlasti če se uporablja pravo druge države članice, se lahko sodišča ali organi, odgovorni za zadevni primer, obrnejo na mrežo, da pridobijo informacije o vsebini prava;

(c)

vzpostavitev, vzdrževanje in spodbujanje informacijskega sistema za javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustreznih instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih ter domačem pravu držav članic, s posebnim sklicevanjem na dostop do pravnega varstva.

Glavni vir informacij je spletna stran mreže s posodobljenimi informacijami v vseh uradnih jezikih institucij Unije.“;

3.

v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Kontaktne točke predvsem:

(a)

zagotavljajo, da lokalni pravosodni organi prejemajo splošne informacije o instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih, ki so povezani s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah. Zlasti zagotovijo, da z mrežo, tudi s spletno stranjo mreže, bolje seznanjajo lokalne pravosodne organe;

(b)

oskrbujejo ostale kontaktne točke, organe, navedene v členu 2(1)(b) do (d) in lokalne pravosodne organe v njihovi lastni državi članici z vsemi informacijami, ki so potrebne za dobro pravosodno sodelovanje med državami članicami v skladu s členom 3, da bi jim pomagale pri pripravi izvedljivih prošenj za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanju najprimernejših neposrednih stikov;

(c)

zagotavljajo vse informacije, da bi se olajšala uporaba prava druge države članice, ki se uporablja v skladu z instrumentom Skupnosti ali mednarodnim instrumentom. Kontaktna točka, ki prejme tovrstno zaprosilo, se lahko v ta namen obrne na druge organe svoje države članice, navedene v členu 2, da odgovori na navedeno zaprosilo. Informacije, zajete v odgovoru, niso zavezujoče za kontaktne točke, pa tudi ne za navedene organe in organ, ki je oblikoval zaprosilo;

(d)

iščejo rešitve za težave, ki nastanejo ob zaprosilu za pravosodno sodelovanje, brez poseganja v odstavek 4 tega člena in na člen 6;

(e)

olajšujejo usklajevanje reševanja zaprosil za pravosodno sodelovanje v ustrezni državi članici, predvsem kadar številne zahteve pravosodnih organov tiste države članice niso izvršene v drugi državi članici;

(f)

prek spletne strani mreže pomagajo splošno obveščati javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, o ustreznih instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih ter domačem pravu držav članic, zlasti glede dostopa do pravnega varstva;

(g)

sodelujejo pri organiziranju in se udeležujejo srečanj iz člena 9;

(h)

pomagajo pri pripravi in posodabljanju podatkov iz naslova III in predvsem pri informacijskem sistemu za javnost v skladu s predpisi, določenimi v tem naslovu;

(i)

zagotovijo usklajevanje med člani mreže na nacionalni ravni;

(j)

vsaki dve leti pripravijo poročilo o svojih dejavnostih, vključno z najboljšo prakso v mreži, kadar je to ustrezno, in ga predložijo na srečanju članov mreže ter posebej opozorijo na možne izboljšave v mreži.“;

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Strokovna združenja

1.   Da bi prispevale k izpolnitvi nalog iz člena 3, imajo kontaktne točke ustrezne stike s strokovnimi združenji iz člena 2(1)(e) v skladu s pravili, ki jih določi vsaka država članica.

2.   Stiki iz odstavka 1 lahko vključujejo zlasti naslednje dejavnosti:

(a)

izmenjavo izkušenj in informacij glede učinkovite in praktične uporabe instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov;

(b)

sodelovanje pri pripravi in posodabljanju podatkovnih kartic iz člena 15;

(c)

sodelovanje strokovnih združenj na zadevnih srečanjih.

3.   Strokovna združenja od kontaktnih točk ne smejo zahtevati informacij glede posameznih primerov.“;

5.

v členu 6(2) se doda naslednji pododstavek:

„V ta namen vsaka država članica v skladu s postopki, ki jih določi sama, zagotovi, da se kontaktna točka oziroma točke in pristojni organi lahko redno srečujejo.“;

6.

prvi pododstavek člena 7 se nadomesti z naslednjim:

„Da bi olajšali praktično delovanje mreže, vsaka država članica zagotovi, da imajo kontaktne točke primerno znanje uradnega jezika institucij Unije, ki ni njihov, saj morajo biti sposobne komunicirati s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.“;

7.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Obdelava zaprosil za pravosodno sodelovanje

1.   Kontaktne točke odgovorijo na vsa zaprosila, ki so jim predložena, nemudoma in najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zaprosila. Če kontaktna točka ne more odgovoriti na zaprosilo v tem obdobju, na kratko obvesti osebo, ki je podala zaprosilo o času, ki ga potrebuje za odgovor, vendar to obdobje praviloma ni daljše od tridesetih dni.

2.   Da bi lahko kontaktne točke kar najbolj učinkovito in hitro odgovarjale na zaprosila iz odstavka 1, uporabljajo najustreznejša tehnološka sredstva, ki jim jih dajo na razpolago države članice.

3.   Komisija vodi varovani elektronski register z omejenim dostopom, v katerem so zbrana zaprosila za pravosodno sodelovanje in odgovori iz člena 5(2)(b), (c) (d) in (e). Kontaktne točke zagotovijo, da se informacije, potrebne za vzpostavitev in delovanje tega registra, redno pošiljajo Komisiji.

4.   Komisija najmanj enkrat vsakih šest mesecev kontaktnim točkam posreduje informacije o statističnih podatkih zaprosil za pravosodno sodelovanje in odgovorov iz odstavka 3.“;

8.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Srečanja kontaktnih točk

1.   Kontaktne točke mreže se srečujejo najmanj enkrat vsakih šest mesecev v skladu s členom 12.

2.   Vsako državo članico na teh srečanjih predstavlja ena ali več kontaktnih točk, ki jih lahko spremljajo drugi člani mreže, vendar ne smejo biti več kot šest predstavnikov na državo članico.“;

9.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11a

Sodelovanje opazovalcev na srečanjih mreže

1.   Brez poseganja v člen 1(2) je Danska lahko zastopana na srečanjih iz členov 9 in 11.

2.   Države pristopnice in države kandidatke so lahko povabljene, da na teh srečanjih sodelujejo kot opazovalke. Tretje države, ki so pogodbenice mednarodnih sporazumov o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jih je sklenila Skupnost, se lahko prav tako povabi, da sodelujejo kot opazovalke na določenih srečanjih mreže.

3.   Vsaka država opazovalka ima lahko na teh srečanjih enega ali več zastopnikov, v nobenem primeru pa to število ne sme biti višje od treh predstavnikov na državo.“;

10.

na koncu naslova II se doda naslednji člen:

„Člen 12a

Odnosi z drugimi mrežami in mednarodnimi organizacijami

1.   Mreža vzdržuje odnose ter izmenjuje izkušnje in najboljšo prakso z drugimi evropskimi mrežami, ki imajo enake cilje, na primer z evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah. Mreža vzdržuje odnose tudi z evropsko mrežo za usposabljanje v pravosodju, da bi po potrebi in brez poseganja v nacionalne prakse spodbujali usposabljanje glede pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah za potrebe lokalnih pravosodnih organov držav članic.

2.   Mreža vzdržuje odnose z Evropsko mrežo centrov za varstvo potrošnikov (mreža ECC). Da bi se lahko zlasti zagotovile vse splošne informacije o delovanju instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov za olajšanje dostopa potrošnikov do pravnega varstva, so kontaktne točke mreže na voljo članom mreže ECC.

3.   Da bi mreža lahko izpolnjevala naloge iz člena 3 glede mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, vzdržuje stike in izmenjuje izkušnje z drugimi mrežami pravosodnega sodelovanja, vzpostavljenimi med tretjimi državami in z mednarodnimi organizacijami, ki pospešujejo mednarodno pravosodno sodelovanje.

4.   Komisija je v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in državami članicami pristojna za izvajanje določb tega člena.“;

11.

besedilo naslova III se nadomesti z naslednjim:

12.

v členu 13(1) se doda naslednja točka:

„(c)

informacije iz člena 8.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Splošno obveščanje javnosti

Z uporabo najustreznejših tehnoloških sredstev mreža prispeva k splošnemu obveščanju javnosti, da jo seznanjajo z vsebino in delovanjem instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Kontaktne točke v ta namen in brez poseganja v določbe člena 18 javnost seznanjajo z informacijskim sistemom iz člena 14.“;

14.

v členu 17(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

poskrbi, da se informacije o pomembnih vidikih prava in postopkov Skupnosti, vključno s pravno prakso Skupnosti, pa tudi splošne strani informacijskega sistema in podatkovne kartice iz člena 15 prevedejo v uradne jezike institucij Unije in dajo na voljo na spletno stran mreže.“;

15.

v točki 4 člena 18 se črta beseda „postopno“;

16.

člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Poročanje

Komisija najpozneje 1. januarja 2014 ter nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o dejavnostih mreže. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditve te odločbe, prav tako vključuje informacije o dejavnostih mreže s ciljem napredka pri zasnovi, razvoju in izvajanju evropskega e-pravosodja, zlasti s stališča lažjega dostopa državljanov do pravnega varstva.“;

17.

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20

Uradno obveščanje

Države članice najpozneje do 1. julija 2010 Komisijo uradno obvestijo o informacijah iz člena 2(5).“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen točk 1(e) in 17 člena 1, ki se uporabljata od dneva uradnega obvestila o tej odločbi državam članicam, na katere je naslovljena.

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 18. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

Š. FÜLE


(1)  Mnenje z dne 3. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 4. junija 2009.

(3)  UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(4)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(5)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(6)  UL L 105, 27.4.1996, str. 1.“;


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Evropski parlament Svet Komisija Sodišče Računsko sodišče Evropski ekonomsko-socialni odbor Odbor regij

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/41


SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA, KOMISIJE, SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI, RAČUNSKEGA SODIŠČA, EVROPSKEGA EKONOMSKO-SOCIALNEGA ODBORA IN ODBORA REGIJ

z dne 26. junija 2009

o organizaciji in delovanju Urada za publikacije Evropske unije

(2009/496/ES, Euratom)

EVROPSKI PARLAMENT,

SVET,

KOMISIJA,

SODIŠČE EVROPSKIH SKUPNOSTI,

RAČUNSKO SODIŠČE,

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR IN

ODBOR REGIJ SO –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V členu 8 Sklepa predstavnikov vlad držav članic z dne 8. aprila 1965 o začasni lokaciji nekaterih institucij in služb Skupnosti (1) je bilo določeno, da bo Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Urad“) nameščen v Luxembourgu. Ta določba je bila nazadnje izvedena s Sklepom 2000/459/ES, ESPJ, Euratom (2).

(2)

Za Urad se uporabljajo pravila in predpisi, ki veljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. Upoštevati bi bilo treba zadnje spremembe teh pravil in predpisov.

(3)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), vsebuje posebne določbe glede delovanja Urada.

(4)

V založniški dejavnosti je bil dosežen velik tehnološki napredek, ki ga je treba upoštevati pri načinu delovanja Urada.

(5)

Zaradi jasnosti je treba s tem sklepom razveljaviti Sklep 2000/459/ES, ESPJ, Euratom ter ga nadomestiti s tem sklepom –

SKLENILI:

Člen 1

Urad za publikacije

1.   Urad za publikacije Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „Urad“) je medinstitucionalni urad, katerega naloga je, da pod najboljšimi možnimi pogoji zagotavlja izdajo publikacij institucij Evropskih skupnosti in Evropske unije.

Urad zato po eni strani institucijam omogoča, da izpolnjujejo svoje obveznosti glede objavljanja zakonodajnih besedil, po drugi strani pa prispeva k tehnični zasnovi ter izvajanju politik informiranja in obveščanja na področjih, ki so v njegovi pristojnosti.

2.   Urad vodi direktor na podlagi strateških smernic, ki jih določi upravni odbor. Urad poleg določb tega sklepa, ki so značilni za njegovo medinstitucionalno vlogo, uporablja upravne in finančne postopke Komisije. Komisija pri opredelitvi navedenih postopkov upošteva posebno naravo Urada.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tem sklepu:

1.

„izdaja“ pomeni katero koli dejanje, potrebno za zasnovo, preverjanje, opremljanje z mednarodnimi standardnimi številkami in/ali kataloškimi številkami, produkcijo, katalogizacijo, indeksacijo, razširjanje, promocijo, prodajo, shranjevanje in arhiviranje publikacij v kakršni koli obliki in s kakršnim koli sredstvom, sedanjim ali prihodnjim;

2.

„publikacije“ pomenijo vsa besedila, objavljena na katerem koli mediju in v kakršni koli obliki, opremljena z mednarodno standardno številko in/ali kataloško številko;

3.

„obvezne publikacije“ pomenijo publikacije, izdane v skladu s pogodbami ali drugimi zakonodajnimi besedili;

4.

„neobvezne publikacije“ pomenijo vse publikacije, izdane v okviru pristojnosti vsake institucije;

5.

„upravljanje avtorskih pravic“ pomeni, da imajo avtorske službe glede publikacij, za izdajo katerih je odgovoren Urad, avtorske pravice ali pravice za ponovno uporabo, Urad pa te pravice upravlja;

6.

„neto prihodki od prodaje“ pomenijo skupni znesek računov, od katerega se odštejejo trgovinski popusti, stroški upravljanja in izterjav ter bančni stroški;

7.

„institucije“ pomenijo institucije, organe, urade in agencije, ustanovljene s Pogodbami ali na njihovi podlagi.

Člen 3

Pristojnosti Urada

1.   Urad je pristojen za:

(a)

izdajanje Uradnega lista Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „Uradni list“) in zagotavljanje njegove verodostojnosti;

(b)

izdajanje drugih obveznih publikacij;

(c)

izdajanje ali skupno izdajanje neobveznih publikacij, ki so zaupane Uradu v okviru pristojnosti vsake institucije, zlasti v okviru dejavnosti institucij na področju obveščanja;

(d)

izdajanje ali skupno izdajanje publikacij na lastno pobudo, ki vključujejo publikacije, katerih cilj je zagotavljati promocijo svojih služb; Urad lahko v tem okviru naroči prevode s sklenitvijo pogodb o storitvah;

(e)

razvijanje, vzdrževanje in posodabljanje elektronskih založniških storitev, namenjenih javnosti;

(f)

zagotavljanje vse zakonodaje in drugih uradnih besedil javnosti;

(g)

shranjevanje vseh publikacij institucij v elektronski obliki in zagotavljanje publikacij javnosti;

(h)

opremljanje publikacij institucij z mednarodnimi standardnimi številkami in/ali kataloškimi številkami;

(i)

upravljanje pravic reproduciranja in prevajanja publikacij institucij;

(j)

promocijo in prodajo publikacij ter storitev, ki jih ponuja javnosti.

2.   Urad svetuje in pomaga institucijam na področju:

(a)

programiranja in načrtovanja njihovih programov za publikacije;

(b)

izvajanja projektov izdaje ne glede na vrsto medija;

(c)

oblikovanja strani in zasnove projektov izdaje;

(d)

obveščanja o trendih na založniških trgih v državah članicah ter o temah in naslovih, ki bi lahko pritegnili velik del javnosti;

(e)

določanja naklad in priprave načrtov distribucije;

(f)

določanja cen publikacij in prodaje publikacij;

(g)

promocije, distribucije in ocenjevanja brezplačnih ali plačljivih publikacij;

(h)

analize, ocenjevanja in izdelave spletnih strani in spletnih storitev za javnost;

(i)

priprave okvirnih pogodb za založniške dejavnosti;

(j)

zagotavljanja tehnološkega nadzora založniških sistemov.

Člen 4

Odgovornosti institucij

1.   Vsaka institucija ima izključno pristojnost za sprejemanje odločitev na področju objavljanja svojih publikacij.

2.   Institucije se za izdajo svojih obveznih publikacij poslužujejo storitev Urada.

3.   Institucijam se za izdajo neobveznih publikacij ni treba obrniti na Urad. Institucije v tem primeru zaprosijo Urad za mednarodne standardne številke in/ali kataloške številke ter Uradu izročijo elektronsko različico publikacije v kateri koli obliki in po potrebi dva izvoda publikacije na papirju.

4.   Institucije se zavezujejo, da bodo zagotavljale vse pravice reprodukcije, prevajanja in distribucije vseh sestavnih delov publikacije.

5.   Institucije se zavezujejo, da bodo za svoje publikacije pripravile načrt distribucije, ki ga odobri Urad.

6.   Institucije lahko z Uradom sklenejo sporazume o opravljanju storitev, v katerih določijo načine za svoje sodelovanje.

Člen 5

Naloge Urada

1.   Naloge, ki jih opravlja Urad, vključujejo zlasti:

(a)

sestavo dokumentov, ki se izdajo;

(b)

pripravo, grafično zasnovo, popravljanje, oblikovanje strani ter preverjanje besedil in drugih elementov, v kateri koli obliki ali na katerem koli mediju, ob spoštovanju navodil, ki jih predložijo institucije, in po drugi strani ob uporabi zahtev za tipografsko in jezikovno predstavitev, ki se določijo v sodelovanju z institucijami;

(c)

indeksacijo in katalogizacijo publikacij;

(d)

dokumentarno analizo besedil, ki se objavijo v Uradnem listu, in drugih uradnih besedil, ki niso objavljena v Uradnem listu;

(e)

konsolidacijo zakonodajnih besedil;

(f)

upravljanje, razvijanje, posodabljanje in distribucijo večjezičnega tezavra Eurovoc;

(g)

organizacijo tiskanja s posredovanjem izvajalcev;

(h)

spremljanje izvajanja dela;

(i)

kontrolo kakovosti;

(j)

prevzem glede na kakovost in količino;

(k)

fizično in elektronsko distribucijo Uradnega lista, uradnih besedil, ki se ne objavijo v Uradnem listu, in drugih neobveznih publikacij;

(l)

shranjevanje;

(m)

fizično in elektronsko arhiviranje;

(n)

ponovno tiskanje razprodanih publikacij in tiskanje na zahtevo;

(o)

oblikovanje konsolidiranega kataloga publikacij institucij;

(p)

prodajo, vključno z izdajanjem računov, izterjavo in plačilom prihodkov, upravljanje terjatev;

(q)

promocijo;

(r)

oblikovanje, nakup, upravljanje, posodabljanje, spremljanje in nadzor seznamov poštnih naslovov institucij ter ustvarjanje ciljnih poštnih naslovov.

2.   Urad je v okviru svojih pristojnosti ali na podlagi prenosa nalog odredbodajalca, ki ga odobrijo institucije, odgovoren za:

(a)

javna naročila, vključno s prevzemanjem pravnih obveznosti;

(b)

finančno spremljanje pogodb z izvajalci;

(c)

poravnavo izdatkov, ki vključuje zlasti prevzem glede na kakovost in količino s podpisom odobritve plačila;

(d)

odobritve izdatkov;

(e)

operacije v zvezi s prihodki.

Člen 6

Upravni odbor

1.   Ustanovi se upravni odbor, v katerem so zastopane institucije, ki so podpisnice tega sklepa. Upravni odbor sestavljajo sodni tajnik Sodišča Evropskih skupnosti, namestnik generalnega sekretarja Sveta ter generalni sekretarji drugih institucij ali njihovi zastopniki. Evropska centralna banka sodeluje pri delu upravnega odbora kot opazovalka.

2.   Upravni odbor imenuje predsednika, ki ga izbere med svojimi člani za obdobje dveh let.

3.   Upravni odbor se sestane najmanj štirikrat na leto, in sicer na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo institucije.

4.   Upravni odbor sprejme svoj poslovnik, ki se objavi v Uradnem listu.

5.   Odločitve upravnega odbora se sprejemajo z navadno večino, če ni drugače določeno.

6.   Vsaka institucija, ki je podpisnica tega sklepa, ima en glas v okviru upravnega odbora.

Člen 7

Naloge in odgovornosti upravnega odbora

1.   Z odstopanjem od člena 6 upravni odbor v skupnem interesu institucij in v okviru pristojnosti Urada soglasno odloča v naslednjih primerih:

(a)

na predlog direktorja sprejme strateške cilje in pravila delovanja Urada;

(b)

določa smernice splošnih politik Urada, zlasti glede prodaje, distribucije in izdaje, ter zagotavlja, da Urad prispeva k zasnovi in izvajanju politik obveščanja in sporočanja na področjih, ki so v njegovi pristojnosti;

(c)

na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor Urada, sprejme letno poročilo o upravljanju, ki se naslovi na institucije in obravnava izvajanje strategije in storitev, ki jih zagotavlja Urad. Do 1. maja vsako leto institucijam pošlje poročilo o pravkar končanem finančnem letu;

(d)

odobri oceno prihodkov in odhodkov Urada v okviru proračunskega postopka za upravni proračun Urada;

(e)

odobri merila, v skladu s katerimi Urad vodi analitične konte, ki jih direktor Urada sprejme;

(f)

institucijam daje predloge, s katerimi se lahko olajša ustrezno delovanje Urada.

2.   Upravni odbor upošteva smernice, ki jih medinstitucionalni organi v ta namen pripravijo na področju obveščanja in sporočanja. Predsednik upravnega odbora se vsako leto sreča s temi organi.

3.   Oseba za stike z organom, ki da razrešnico glede strateških odločitev na področjih, ki so v pristojnosti Urada, je predsednik upravnega odbora v vlogi zastopnika za medinstitucionalno sodelovanje.

4.   Predsednik upravnega odbora in direktor Urada soglasno določita pravila za medsebojno obveščanje in sporočanje, s katerimi se formalizirajo njuni odnosi. Ta dogovor se v vednost pošlje članom upravnega odbora.

Člen 8

Direktor Urada

Direktor Urada pod nadzorom in v okviru pristojnosti upravnega odbora odgovarja za ustrezno delovanje Urada. Pri uporabi upravnih in finančnih postopkov deluje pod nadzorom Komisije.

Člen 9

Naloge in odgovornosti direktorja Urada

1.   Direktor Urada zagotavlja sekretariat za upravni odbor in slednjemu pošilja četrtletna poročila o izvajanju svojih nalog.

2.   Direktor Urada upravnemu odboru zagotavlja predloge za izboljšanje delovanja Urada.

3.   Direktor Urada po posvetovanju z upravnim odborom za pridobitev mnenja določi vrsto storitev, ki jih Urad lahko opravlja za institucije proti plačilu, in ustrezne cene.

4.   Direktor Urada po odobritvi upravnega odbora sprejme merila, v skladu s katerimi Urad vodi analitične konte. V soglasju z računovodjo Komisije določi postopke za sodelovanje med Uradom in institucijami na področju računovodstva.

5.   Direktor Urada v okviru proračunskega postopka za upravni proračun Urada pripravi oceno prihodkov in odhodkov Urada. Ti predlogi se po odobritvi upravnega odbora pošljejo Komisiji.

6.   Direktor Urada odloči, ali se lahko publikacije tretjih strani izdajo in pod kakšnimi pogoji.

7.   Direktor Urada sodeluje pri medinstitucionalnih dejavnostih obveščanja in sporočanja na področjih, ki so v pristojnosti Urada.

8.   Na področju izdajanja zakonodaje in uradnih dokumentov v zvezi z zakonodajnim postopkom, vključno z Uradnim listom, direktor Urada:

(a)

zagotavlja, da pristojni organi vsake institucije sprejmejo načelne odločitve, ki se skupno uporabljajo;

(b)

predloži predloge za izboljšanje strukture in oblike Uradnega lista ter uradnih zakonodajnih besedil;

(c)

institucijam predloži predloge glede usklajevanja oblike besedil za objavo;

(d)

proučuje težave pri tekočih dejavnostih in za njihovo odpravo v okviru Urada oblikuje potrebna navodila, institucijam pa zagotovi ustrezna priporočila.

9.   Direktor Urada v skladu s finančno uredbo pripravi letno poročilo o dejavnostih, v katerem je zajeto upravljanje sredstev, ki jih Komisija in druge institucije prenesejo v skladu s finančno uredbo. To poročilo se pošlje Komisiji in zadevnim institucijam ter v vednost upravnemu odboru.

10.   V okviru prenosa sredstev Komisije in izvrševanja proračuna se sporazumno določijo postopki obveščanja in posvetovanja med komisarjem, pristojnim za odnose z Uradom, in direktorjem Urada.

11.   Direktor Urada je odgovoren za izvajanje strateških ciljev, ki jih sprejme upravni odbor, ter za dobro upravljanje Urada in njegovih dejavnosti kakor tudi za upravljanje njegovega proračuna.

12.   Če je direktor Urada odsoten ali zadržan, se uporabljajo pravila o nadomeščanju glede na razred in delovno dobo, razen če se upravni odbor na predlog svojega predsednika ali direktorja Urada odloči za drugačen prednostni red.

13.   Direktor Urada v četrtletnem poročilu obvesti institucije o načrtovanju in porabi sredstev ter poteku dela.

Člen 10

Zaposleni

1.   Komisija po soglasnem sprejetju pozitivnega mnenja upravnega odbora imenuje generalnega direktorja in direktorja. Za generalnega direktorja in direktorje (razredi AD 16/AD 15/AD 14) se uporabljajo pravila Komisije na področju mobilnosti in ocenjevanja vodstvenih delavcev. Če se za uradnika, zaposlenega na navedenem delovnem mestu, izteka rok za premestitev v okviru mobilnosti, ki je običajno predviden z zadevnimi pravili, Komisija obvesti upravni odbor, ki lahko v zvezi z zadevo izda soglasno mnenje.

2.   Upravni odbor tesno sodeluje v postopkih, ki jih je potrebno izvesti pred imenovanjem uradnikov in drugih uslužbencev Urada, ki naj bi opravljali funkcije generalnega direktorja (razreda AD 16/AD 15) in direktorja (razreda AD 15/AD 14), zlasti pri pripravi objav prostih delovnih mest, pregledu prijav in imenovanju izbirne komisije za ta delovna mesta.

3.   Pristojnosti organa za imenovanje in organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb, glede uradnikov in drugih uslužbencev Urada izvaja Komisija. Komisija lahko nekatere svoje pristojnosti prenese znotraj Komisije in na direktorja Urada. Tak prenos se opravi pod istimi pogoji kot za generalne direktorje Komisije.

4.   Ob upoštevanju odstavka 2 se določbe in postopki, ki jih Komisija sprejme za izvajanje Kadrovskih predpisov in Pogojev zaposlovanja drugih uslužbencev, uporabljajo za uradnike in druge uslužbence, zaposlene pri Uradu, pod istimi pogoji kot za uradnike in druge uslužbence Komisije, zaposlene v Luxembourgu.

5.   Uradnike vseh institucij se obvesti o vseh objavah prostih delovnih mest znotraj Urada, takoj ko organ za imenovanja in organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, skleneta zapolniti zadevno delovno mesto.

6.   Direktor Urada vsako četrtletje obvesti upravni odbor o upravljanju človeških virov.

Člen 11

Finančni vidiki

1.   Sredstva Urada, katerih skupni znesek se prikaže v posebni proračunski vrstici v delu proračuna za Komisijo, so natančno določena v prilogi k tistemu delu proračuna. Navedena priloga je v obliki izkaza prihodkov in izdatkov, razdeljena na enak način kakor deli proračuna.

2.   Načrt delovnih mest Urada je v obliki priloge k načrtu delovnih mest Komisije.

3.   Vsaka institucija je odredbodajalec za ustrezna sredstva pod vrstico „izdatki za objave“ svojega proračuna.

4.   Vsaka institucija lahko prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja Urada za upravljanje odobrenih proračunskih sredstev, ki spadajo v njen del proračuna, ter določi omejitve in pogoje tega prenosa pooblastil v skladu s finančno uredbo. Direktor Urada vsako četrtletje obvesti upravni odbor o teh prenosih.

5.   Proračunsko in finančno upravljanje Urada se izvaja v skladu s finančno uredbo in podrobnimi pravili za njeno izvajanje ter finančnim okvirom, ki velja za Komisijo, vključno s sredstvi, ki jih razen Komisije prenesejo druge institucije.

6.   Računi Urada se pripravijo v skladu z računovodskimi predpisi in metodami, ki jih odobri računovodja Komisije. Urad vodi ločeno knjigovodstvo za prodajo Uradnega lista in publikacij. Neto prihodki od prodaje se izplačajo institucijam.

Člen 12

Nadzor

1.   Funkcijo notranjega revizorja pri Uradu v skladu s Finančno uredbo opravlja notranji revizor Komisije. Urad ustanovi službo za notranjo revizijo na podlagi postopkov, ki so podobni postopkom, predvidenim za generalne direktorate in službe Komisije. Institucije lahko direktorja Urada zaprosijo, da v delovni program službe Urada za notranjo revizijo vključi posebne revizije.

2.   Urad v okviru nalog Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) odgovarja na vsa vprašanja, ki izhajajo iz njegovih pristojnosti. Za zagotavljanje zaščite interesov Evropske unije se pripravi sporazum o postopkih za medsebojno obveščanje med predsednikom upravnega odbora in direktorjem urada OLAF.

Člen 13

Pritožbe in zahtevki

1.   Urad je v mejah svojih pristojnosti odgovoren za odgovore na zahtevke Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.   Vse pritožbe na področjih, ki so v pristojnosti Urada, se vložijo zoper Komisijo.

Člen 14

Javni dostop do dokumentov

1.   Direktor Urada sprejema odločitve iz člena 7 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4). Če se prošnje zavrnejo, odločitve o potrdilnih prošnjah sprejme generalni sekretar Komisije.

2.   Urad vodi register dokumentov v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Člen 15

Razveljavitev

Sklep 2000/459/ES, ESPJ, Euratom se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeni sklep se štejejo kot sklicevanja na ta sklep.

Člen 16

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju in Luxembourgu, 26. junija 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

K. SCHWARZENBERG

Za Komisijo

Predsednik

J. M. BARROSO

Za Sodišče Evropskih skupnosti

Predsednik

V. SKOURIS

Za Računsko sodišče

Predsednik

V. M. SILVA CALDEIRA

Za Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predsednik

M. SEPI

Za Odbor regij

Predsednik

L. VAN DEN BRANDE


(1)  UL 152, 13.7.1967, str. 18.

(2)  UL L 183, 22.7.2000, str. 12.

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


Sveta ministrov AKP–ES

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/48


SKLEP SVETA MINISTROV AKP-ES št. 1/2009

z dne 29. maja 2009

o sprejetju sprememb Priloge II k Sporazumu o partnerstvu

(2009/497/ES)

SVET MINISTROV AKP-ES JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju (Benin) dne 23. junija 2000 in revidiranega v Luksemburgu dne 25. junija 2005 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-ES) (1), ter zlasti členov 15(3) in 100 Sporazuma,

ob upoštevanju priporočila Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska investicijska banka (EIB) predlaga spremembo Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES za olajšanje dajanja posojil iz njenih lastnih sredstev revnejšim državam AKP v okviru pobude glede močno zadolženih revnih držav (MZRD) ali druge mednarodno dogovorjene pobude v zvezi z vzdržnostjo dolga.

(2)

Usklajenost politik dajanja posojil EIB iz lastnih sredstev ter pobude MZRD zahteva več prožnosti za zagotovitev izpolnjevanja mednarodno dogovorjenih ali podobnih pogojev pobude MZRD glede vzdržnosti dolga, zlasti v zvezi s subvencioniranjem obrestne mere.

(3)

Takšna določba že obstaja za vire, ki jih EIB upravlja v okviru Investicijskega sklada v skladu s členom 2 Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

(4)

Cilj novih odstavkov v členu 1 Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES je uvesti uporabo enotnih pogojev za lastna sredstva EIB in za investicijske sklade.

(5)

Cilj novega besedila v členih 1, 2 in 4 Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES je uskladiti določbe o lastnih sredstvih EIB in o Investicijskem skladu z okvirom pobude MZRD.

(6)

Zato je primerno, da se Priloga II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES ustrezno spremeni –

SKLENIL:

Edini člen

Priloga II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES se spremeni:

1.

V členu 1 se prvi pododstavek oštevilči z 1, vstavijo pa se odstavki 2, 3 in 4:

„2.   Sredstva za subvencioniranje obrestne mere, ki so predvidena v tej Prilogi, bodo na voljo iz naslova sredstev, dodeljenih za subvencioniranje obrestne mere, ki so določena v odstavku 2(c) Priloge 1b.

3.   Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo v obliki nepovratnih sredstev. Znesek subvencije obrestne mere, izračunan glede na njegovo vrednost ob odplačilu posojila, se obračuna glede na dodelitev subvencije, določene v odstavku 2(c) Priloge 1b, in se izplača neposredno banki. Za podporo tehnični pomoči v zvezi s projekti v državah AKP se lahko uporabi tudi do 10 % dodeljenih sredstev, namenjenih subvencioniranju obrestne mere.

4.   Ti pogoji ne posegajo v pogoje, ki se lahko naložijo državam AKP, za katere veljajo restriktivni pogoji najemanja posojil v skladu s pobudo glede močno zadolženih revnih držav (MZRD) ali kakim drugim mednarodno dogovorjenim okvirom vzdržnosti dolga. Banka bo zato v primerih, ko takšen okvir zahteva znižanje obrestne mere posojila za več kot 3 %, ki jih dopuščata člena 2 in 4 tega poglavja, poskušala zmanjšati povprečne stroške financiranja z ustreznim sofinanciranjem z drugimi donatorji. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko obrestna mera bančnega posojila zmanjša za znesek, ki je potreben za uskladitev s stopnjo, izhajajočo iz pobude MZRD ali kakega drugega mednarodno dogovorjenega okvira za vzdržnost dolga.“

2.

V členu 2 se besedilo odstavka 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   Državam, za katere ne veljajo restriktivni pogoji najemanja posojil v skladu s pobudo MZRD ali kakim drugim mednarodno dogovorjenim okvirom vzdržnosti dolga, se običajna posojila pod ugodnejšimi pogoji lahko dodelijo v naslednjih primerih:

(a)

za infrastrukturne projekte, ki so predpogoj za razvoj zasebnega sektorja v najmanj razvitih državah, v državah v obdobju po spopadih in v državah v obdobju po naravni nesreči. V takih primerih se obrestna mera za posojilo zmanjša za največ 3 %;

(b)

za projekte, ki vključujejo dejavnosti prestrukturiranja v okviru privatizacije, ali za projekte s pomembnimi in jasno vidnimi socialnimi ali okoljskimi koristmi. V teh primerih se lahko dodeli posojila s subvencionirano obrestno mero, pri čemer se višina in oblika subvencije določita glede na posebne značilnosti projekta. Vendar subvencija obrestne mere ne sme presegati 3 %.

Končna obrestna mera za posojila iz točk (a) ali (b) vsekakor ne sme biti nižja od 50 % referenčne obrestne mere.“

3.

V členu 4 se besedilo odstavka 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Posojila iz lastnih virov banke se dodelijo pod naslednjimi pogoji:

(a)

priporočljiva obrestna mera je mera, ki jo Banka uporabi za posojilo pod enakimi pogoji glede valute in odplačilnega roka na dan podpisa pogodbe ali na dan izplačila;

(b)

vendar so v državah, za katere ne veljajo restriktivni pogoji najemanja posojil v skladu s pobudo MZRD ali kakim drugim mednarodno dogovorjenim okvirom vzdržnosti dolga:

(i)

projekti javnega sektorja načeloma upravičeni do subvencij za obrestne mere v višini do 3 %;

(ii)

projekti javnega sektorja, ki sodijo v kategorije iz člena 2(7)(b), upravičeni do subvencije obrestne mere pod pogoji iz navedene določbe.

Končna obrestna mera v nobenem takem primeru ni manjša od 50 % referenčne obrestne mere.

(c)

rok za odplačilo posojila iz lastnih virov banke se določi na podlagi gospodarskih in finančnih značilnosti projekta. Za ta posojila navadno velja moratorij, ki se določi glede na čas, potreben za izvedbo projekta.“

V Bruslju, 29. maja 2009

Za Svet ministrov AKP-ES

Predsednik

William HAOMAE


(1)  UL L 287, 28.10.2005, str. 4.


PRIPOROČILA

Komisija

30.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 168/50


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 23. junija 2009

o referenčnih metapodatkih za Evropski statistični sistem

(Besedilo velja za EGP)

(2009/498/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski statistični kodeks ravnanja (1), namenjen nacionalnim in skupnostnim statističnim organom, navaja 15 načel, povezanih z institucionalnim okoljem, statističnim procesom in statističnimi rezultati.

(2)

Načelo 15 Evropskega statističnega kodeksa ravnanja obravnava dostopnost in jasnost evropske statistike in hkrati poudarja, da morajo biti spremni metapodatki dokumentirani v skladu s standardiziranim sistemom metapodatkov.

(3)

Referenčni metapodatki so sestavni del sistema metapodatkov vsakega statističnega organa.

(4)

S sprejetjem Evropskega statističnega kodeksa ravnanja so se nacionalni in skupnostni statistični organi zavezali visokokakovostni statistiki, ki zahteva tudi bolj pregledno in usklajeno poročanje o kakovosti podatkov.

(5)

V okviru pobude SDMX o skupnih tehničnih in statističnih standardih za izmenjavo podatkov in metapodatkov, ki so jo oblikovali Banka za mednarodne poravnave, Evropska centralna banka, Statistični urad Skupnosti (Eurostat), Mednarodni denarni sklad, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Združeni narodi in Svetovna banka, so bile vzpostavljene vsebinske smernice SDMX, ki podpirajo ustvarjanje in izvajanje usklajenih referenčnih metapodatkov v Evropskem statističnem sistemu.

(6)

S pripravo referenčnih metapodatkov na podlagi usklajenega seznama statističnih konceptov v Evropskem statističnem sistemu, pri kateri lahko nacionalni in skupnostni statistični organi po potrebi dodajajo dodatne statistične koncepte s posebnih statističnih področij, je mogoče znatno povečati učinkovitost.

(7)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (2) določa referenčni okvir za to priporočilo –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA:

1.

Nacionalni statistični organi so pozvani, da uporabljajo statistične koncepte in podkoncepte iz Priloge, kadar so referenčni metapodatki urejeni na različnih statističnih področjih in kadar se referenčni metapodatki izmenjujejo v Evropskem statističnem sistemu in zunaj tega sistema.

2.

Če je za posebna statistična področja potrebno, morajo nacionalni statistični organi dodati dodatne statistične koncepte na gornji seznam konceptov in podkonceptov.

3.

Nacionalni statistični organi so pozvani k rednemu obveščanju Komisije (Eurostata) o uporabi konceptov in podkonceptov iz Priloge.

V Bruslju, 23. junija 2009

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Član Komisije


(1)  Priporočilo Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti COM(2005) 217 konč.

(2)  UL L 87, 31.3.2009, str. 164.


PRILOGA

Seznam statističnih konceptov in podkonceptov (vključno z opredelitvami konceptov in podkonceptov)

Številka

Koncepti

Podkoncepti

Opisi

1.

Kontaktni podatki

 

Individualne ali organizacijske kontaktne točke za podatke ali metapodatke, vključno z informacijami o tem, kako priti do kontaktnih točk.

1.1

 

Kontaktna organizacija

Ime organizacije kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

1.2

 

Enota kontaktne organizacije

Pododdelek organizacije, na katerega se je mogoče obrniti.

1.3

 

Kontaktno ime

Ime kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

1.4

 

Funkcija kontaktne osebe

Področje tehnične pristojnosti kontaktne osebe, na primer „metodologija“, „upravljanje podatkovnih zbirk“ ali „izkazovanje“.

1.5

 

Kontaktni poštni naslov

Poštni naslov kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

1.6

 

Kontaktni e-naslov

E-naslov kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

1.7

 

Kontaktna telefonska številka

Telefonska številka kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

1.8

 

Kontaktna številka telefaksa

Številka telefaksa kontaktnih točk za podatke ali metapodatke.

2.

Posodobitev metapodatkov

 

Datum, ko je bil element metapodatkov vstavljen ali spremenjen v zbirki podatkov.

2.1

 

Metapodatki nazadnje potrjeni

Datum zadnje potrditve upravljavca portala, da so poslani metapodatki še aktualni, čeprav vsebina ni bila spremenjena.

2.2

 

Metapodatki nazadnje poslani

Datum zadnjega izkazovanja metapodatkov.

2.3

 

Metapodatki nazadnje posodobljeni

Datum zadnje posodobitve vsebine metapodatkov.

3.

Statistična predstavitev

 

 

3.1

 

Opis podatkov

Glavne, na razumljiv način opisane karakteristike podatkovnega niza, ki se nanašajo na izkazane podatke in kazalnike.

3.2

 

Sistem klasifikacije

Razporeditev ali razdelitev objektov v skupine na podlagi skupnih karakteristik teh objektov.

3.3

 

Zajetje po sektorjih

Glavni gospodarski ali drugi sektorji, zajeti s statistiko.

3.4

 

Statistični koncepti in opredelitve

Statistične karakteristike statističnih opazovanj.

3.5

 

Statistična enota

Subjekt, za katerega se iščejo informacije in za katerega se statistični podatki na koncu urejajo.

3.6

 

Statistična populacija

Skupno število ali populacija opredeljenega razreda ljudi, objektov ali dogodkov.

3.7

 

Referenčno območje

Država ali geografsko območje, na katero se merjeni statistični pojav nanaša.

3.8

 

Zajeti čas

Časovno obdobje, za katero so podatki na voljo.

3.9

 

Bazno obdobje

Časovno obdobje, ki se uporablja kot podlaga indeksnega števila, ali na katero se nanaša konstantna časovna serija.

4.

Merska enota

 

Enota, v kateri se vrednosti podatkov merijo.

5.

Referenčno obdobje

 

Časovno obdobje ali trenutek, na katerega naj bi se merjeno opazovanje nanašalo.

6.

Institucionalni mandat

 

Niz pravil ali drug uradni niz navodil, ki dodeljujejo odgovornost in pristojnost organizaciji za zbiranje, obdelavo in izkazovanje statističnih podatkov.

6.1

 

Pravni akti in drugi dogovori

Pravni akti ali drugi uradni ali neuradni dogovori, ki dodeljujejo odgovornost in pristojnost agenciji za zbiranje, obdelavo in izkazovanje statističnih podatkov.

6.2

 

Izmenjava podatkov

Ureditev ali postopki za izmenjavo podatkov in usklajevanje med agencijami, ki pripravljajo podatke.

7.

Zaupnost

 

Lastnost podatkov, ki navaja, v kolikšni meri bi njihovo nepooblaščeno razkritje lahko škodovalo interesom vira ali drugih zadevnih strani.

7.1

 

Politika zaupnosti

Zakonodajni ukrepi ali drugi uradni postopki, ki preprečujejo nepooblaščeno razkritje podatkov, ki neposredno ali posredno identificirajo osebo ali gospodarski subjekt.

7.2

 

Zaupnost – obdelava podatkov

Pravila, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov za zagotovitev statistične zaupnosti in preprečitev nepooblaščenega razkritja.

8.

Politika objave

 

Pravila za izkazovanje statističnih podatkov zainteresiranim stranem.

8.1

 

Koledar objav

Urnik datumov statističnih objav.

8.2

 

Dostop do koledarja objav

Dostop do informacij o koledarju objav.

8.3

 

Dostop uporabnikov

Politika objave podatkov uporabnikom, obseg izkazovanja (npr. za javnost, izbranim uporabnikom), kako so uporabniki obveščeni, da so bili podatki objavljeni in ali politika opredeljuje izkazovanje statističnih podatkov vsem uporabnikom.

9.

Pogostost izkazovanja

 

Časovni interval, v katerem se statistični podatki izkazujejo v določenem časovnem obdobju.

10.

Format izkazovanja

 

Mediji, s katerimi se statistični podatki in metapodatki izkazujejo.

10.1

 

Nova objava

Redna ali priložnostna sporočila za javnost, povezana s podatki.

10.2

 

Publikacije

Redne ali priložnostne publikacije, v katerih so podatki na voljo javnosti.

10.3

 

Spletna zbirka podatkov

Informacije o spletnih zbirkah podatkov, v katerih je mogoče dostopati do izkazanih podatkov.

10.4

 

Dostop do mikropodatkov

Informacije o tem, ali se izkazujejo tudi mikropodatki.

10.5

 

Drugo

Sklicevanja na druga najpomembnejša opravljena izkazovanja podatkov.

11.

Dostopnost dokumentacije

 

 

11.1

 

Dokumentacija o metodologiji

Opisno besedilo in sklicevanja na dosegljive metodološke dokumente.

11.2

 

Dokumentacija o kakovosti

Dokumentacija o uporabljenih postopkih za vodenje in oceno kakovosti.

12.

Vodenje kakovosti

 

Sistemi in okviri, ki so v organizaciji vzpostavljeni za zagotavljanje kakovosti statističnih proizvodov in procesov.

12.1

 

Zagotavljanje kakovosti

Vse uporabljene sistematične dejavnosti, ki omogočajo zaupanje, da bodo procesi izpolnjevali zahteve za statistične rezultate.

12.2

 

Ocenjevanje kakovosti

Splošna ocena kakovosti podatkov na podlagi standardnih meril kakovosti.

13.

Ustreznost

 

Stopnja, do katere statistične informacije izpolnjujejo sedanje in potencialne potrebe uporabnikov.

13.1

 

Potrebe uporabnikov

Opis uporabnikov in njihovih potreb glede statističnih podatkov.

13.2

 

Zadovoljstvo uporabnikov

Ukrepi za določanje zadovoljstva uporabnikov.

13.3

 

Popolnost

Stopnja, do katere so na voljo vse statistike, ki so potrebne.

14.

Natančnost in zanesljivost

 

Natančnost: približek izračunov ali ocen natančnim ali pravim vrednostim, ki naj bi jih statistika izmerila.

Zanesljivost: približek začetne ocenjene vrednosti poznejši ocenjeni vrednosti.

14.1

 

Splošna natančnost

Ocena natančnosti, povezana z določenim nizom podatkov ali področjem, ki povzema različne komponente.

14.2

 

Vzorčna napaka

Del razlike med vrednostjo populacije in oceno take vrednosti, izpeljan iz naključnega vzorca, kar je posledica dejstva, da je oštevilčen samo podniz populacije.

14.3

 

Nevzorčna napaka

Napaka v ocenah raziskovanja, ki jih ni mogoče pripisati nihanjem v vzorčenju.

15.

Pravočasnost in točnost

 

 

15.1

 

Pravočasnost

Časovno obdobje med dostopnostjo podatkov in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo.

15.2

 

Točnost

Razpon časa med dejansko predložitvijo podatkov in ciljnim datumom, ko naj bi bili predloženi.

16.

Primerljivost

 

Merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji ali v časovnem obdobju.

16.1

 

Primerljivost – geografska

Stopnja, do katere je statistika primerljiva med geografskimi območji.

16.2

 

Časovna primerljivost

Stopnja, do katere je statistika primerljiva ali združljiva v daljšem časovnem obdobju.

17.

Usklajenost

 

Primernost statistike za zanesljivo združevanje na različne načine in za različne rabe.

17.1

 

Usklajenost – medpodročna

Stopnja, do katere je statistika združljiva s statistiko, pridobljeno z drugimi viri podatkov ali statističnimi področji.

17.2

 

Usklajenost – notranja

Stopnja, do katere je statistika dosledna v določenem podatkovnem nizu.

18.

Stroški in obremenitev

 

Stroški, povezani z zbiranjem in pripravo statističnega proizvoda, in obremenitev za anketirance.

19.

Revizija podatkov

 

Kakršna koli sprememba vrednosti v objavljeni statistiki.

19.1

 

Revizija podatkov – politika

Politika zagotavljanja preglednosti izkazanih podatkov, pri čemer se urejajo začasni podatki, ki so pozneje revidirani.

19.2

 

Revizija podatkov – praksa

Informacije o praksi revidiranja podatkov.

20.

Statistična obdelava

 

 

20.1

 

Osnovni podatki

Karakteristike in komponente surovih statističnih podatkov, uporabljenih za urejanje statističnih agregatov.

20.2

 

Pogostost zbiranja podatkov

Pogostost zbiranja osnovnih podatkov.

20.3

 

Zbiranje podatkov

Sistematični proces zbiranja podatkov za uradno statistiko.

20.4

 

Potrditev podatkov

Proces spremljanja rezultatov urejanja podatkov in zagotavljanja kakovosti statističnih rezultatov.

20.5

 

Urejanje podatkov

Postopki obdelave podatkov za pridobitev novih informacij v skladu z določenim nizom pravil.

20.6

 

Prilagoditev

Niz postopkov, uporabljenih za spremembo statističnih podatkov z namenom njihove uskladitve z nacionalnimi in mednarodnimi standardi ali za odpravljanje razlik v kakovosti pri urejanju posebnih nizov podatkov.

21.

Opomba

 

Dodatno opisno besedilo, ki se lahko priloži podatkom ali metapodatkom.