29.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/1

(1)

Uredba Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (2), in Uredba Sveta (EGS) št. 959/93 z dne 5. aprila 1993 o statističnih podatkih o poljščinah razen žit, ki jih posredujejo države članice (3), sta bili večkrat spremenjeni. Ker so zdaj potrebne nadaljnje spremembe in poenostavitve, bi bilo treba te akte zaradi jasnosti in v skladu z novim pristopom za poenostavitev zakonodaje Skupnosti in boljšo zakonodajo (4) nadomestiti z enim samim aktom.

(2)

Statistika rastlinske pridelave je bistvena za upravljanje trgov Skupnosti. Bistveno je tudi, da se statistika zelenjadnic in trajnih nasadov zajame poleg statistike žit in ostalih rastlinskih pridelkov z obdelovalnih zemljišč, ki jih trenutno ureja zakonodaja Skupnosti.

(3)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja skupne kmetijske politike Komisija potrebuje redno zagotavljanje podatkov o površinah, pridelku in proizvodnji rastlinskih pridelkov.

(4)

Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskavah strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje (5) določa program raziskovanj Skupnosti za zagotavljanje statistik o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (6) morajo biti vsi statistični podatki, ki jih države članice pošiljajo Komisiji in so razvrščeni po teritorialnih enotah, razvrščeni glede na klasifikacijo NUTS. Posledično morajo biti teritorialne enote za vzpostavitev primerljive regionalne statistike opredeljene v skladu s klasifikacijo NUTS.

(6)

Za omejitev obremenitve za države članice zahteve za regionalne podatke ne smejo presegati zahtev, določenih s prejšnjo zakonodajo (razen, če so medtem nastale nove regionalne ravni). Zato je primerno dovoliti, da se regionalni statistični podatki za Nemčijo in Združeno kraljestvo zagotovijo samo po teritorialnih enotah NUTS 1.

(7)

Za lažje izvajanje te uredbe je potrebno tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, kar je mogoče doseči zlasti s pomočjo Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS z dne 31. julija 1972 (7).

(8)

Za zagotovitev gladkega prehoda z ureditve, veljavne v skladu z uredbama Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93, mora ta uredba omogočiti odstopanje za največ dvoletno obdobje, ki se odobri državam članicam, kadar bi uporaba te uredbe v njenem nacionalnem statističnem sistemu zahtevala večje prilagoditve in verjetno povzročila znatne praktične probleme.

(9)

Ukrepi za pripravo statističnih podatkov, določeni v tej uredbi, so potrebni za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pravnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o obdelovalnih zemljiščih, pridelku in proizvodnji žit in rastlinskih pridelkov, razen žit v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(10)

Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki (8) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe, zlasti glede skladnosti s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, ustreznosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih podatkov in preglednosti ter za prenos in varstvo zaupnih statističnih podatkov na podlagi te uredbe, da se zagotovi, da med pripravo in razširjanjem statističnih podatkov Skupnosti ne bi prišlo do njihovega nezakonitega razkritja ali nestatistične rabe.

(11)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (9).

(12)

Zlasti bi bilo treba Komisiji dodeliti pooblastila za spreminjanje tabel za pošiljanje podatkov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.

(13)

V Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (10) je določeno, da je treba Komisiji pošiljati ustrezne statistične podatke, kot so opredeljeni v okviru statističnega programa Skupnosti. Ker je potrebna sistematična priprava statističnih podatkov Skupnosti o ekološki pridelavi in kmetovanju, se od Komisije pričakuje, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno s predložitvijo zakonodajnega predloga za ustrezno obravnavo tega vprašanja.

(14)

Ta uredba ne vpliva na prostovoljno posredovanje statističnih podatkov iz zgodnjih ocen za rastlinske pridelke s strani držav članic (EECP).

(15)

Opravljena so bila posvetovanja s Stalnim odborom za kmetijsko statistiko –

(a)

„žetveno leto“ pomeni koledarsko leto, v katerem se začne žetev;

(b)

„kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomenijo vse njive, trajni travniki, trajni nasadi in vrtovi, ki jih uporabljajo gospodarstva, ne glede na vrsto posesti ali če se uporabljajo kot skupna zemljišča;

(c)

„obdelovalno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču, vendar po žetvi pridelka ne vključuje uničenih zemljišč (npr. zaradi naravnih nesreč);

(d)

„površina posevka“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču za pridelavo posameznega rastlinskega pridelka v tem letu;

(e)

„pospravljena površina“ pomeni del površine posevka, kjer poteka žetev. Zato je lahko enako velika ali manjša od obdelovalnega območja;

(f)

„pridelovalna površina“ v zvezi s trajnimi pridelki pomeni območje za trajne nasade, ki se lahko morebiti požanje v referenčnem žetvenem letu. Izključuje vse nerodne površine, kot so novi nasadi, ki še niso začeli roditi;

(g)

„pospravljen pridelek“pomeni pridelavo, vključno z izgubami na gospodarstvu, količinami, porabljenimi neposredno na kmetiji, in prodanimi količinami, navedenimi v enotah osnovne teže proizvoda;

(h)

„pridelek“ pomeni pospravljen pridelek na obdelovalno površino;

(i)

„rastlinski pridelki v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi)“ pomenijo rastlinske pridelke, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovani v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika). Izključene so ponjave iz plastike, položene plosko na zemljo, površine pod zvonovi ali tuneli, pod katerimi ni mogoče hoditi, kot tudi prenosni stekleni okviri. Površine rastlinskih pridelkov, ki se gojijo del časa v steklenjakih in del časa na prostem, se v celoti prištevajo k površinam pod steklenjaki, če čas v steklenjakih ni izredno kratek;

(j)

„glavna površina“ neke parcele pomeni površino, kjer se parcela uporabi v nekem gospodarskem letu samo enkrat in je ta uporaba nedvoumno tako tudi opredeljena.

(a)

celotno obdelovalno zemljišče z rastlinskimi pridelki z njiv (tabela 1);

(b)

celotna pospravljena površina zelenjadnic, melon in jagod (tabela 2);

(c)

celotna pridelovalna površina trajnih nasadov (tabela 3);

(d)

kmetijsko zemljišče v uporabi (tabela 4).

(a)

„ustreznost“ označuje stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov;

(b)

„natančnost“ označuje približek ocenjenih vrednosti neznanim pravim vrednostim;

(c)

„pravočasnost“ označuje obdobje med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;

(d)

„točnost“ označuje zamudo med datumom objave podatkov in ciljnim datumom (datumom, ko naj bi bili podatki dostavljeni);

(e)

„dostopnost“ in „jasnost“ označujeta pogoje in načine na podlagi katerih lahko uporabniki pridobivajo, uporabljajo in razlagajo podatke;

(f)

„primerljivost“ označuje merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji, sektorskimi področji ali v časovnem obdobju;

(g)

„skladnost“ pomeni, da je mogoče podatke zanesljivo kombinirati na različne načine in v različne namene.

(a)

organizacija statističnih raziskav, na katere se nanaša ta uredba, in uporabljena metodologija;

(b)

raven natančnosti, doseženo za vzorčne raziskave, navedene v tej uredbi; in

(c)

kakovost drugih virov, ki niso uporabljene raziskave.

29.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/12

(1)

Uredba (ES) št. 717/2007 (3) je izredno in začasno omejila cene, ki jih lahko mobilni operaterji zaračunajo na veleprodajni in maloprodajni ravni za zagotavljanje storitev mednarodnega gostovanja za govorne klice, ki izvirajo in se zaključujejo znotraj Skupnosti. Z navedeno uredbo so bila določena tudi pravila za povečanje preglednosti cen in boljše informiranje uporabnikov storitev gostovanja v Skupnosti o cenah.

(2)

Komisija je v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 717/2007 izvedla pregled, pri katerem je morala oceniti, ali so cilji iz navedene uredbe doseženi, pregledati razvoj veleprodajnih in maloprodajnih cen zagotavljanja govornih in podatkovnih komunikacijskih storitev gostujočim porabnikom, vključno s storitvama SMS in MMS, ter po potrebi vključiti priporočila glede potrebe po regulaciji teh storitev. V svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu, ki je vključeno v Sporočilo Komisije z dne 23. septembra 2008 o izidu pregleda izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti in spremembah Direktive 2002/21/ES, je Komisija ugotovila, da je smiselno veljavnost Uredbe (ES) št. 717/2007 podaljšati po 30. juniju 2010.

(3)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da bi bilo treba področje uporabe Uredbe (ES) št. 717/2007 razširiti na zagotavljanje storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja v Skupnosti. Posebne značilnosti mednarodnih trgov gostovanja, ki so utemeljevale sprejetje Uredbe (ES) št. 717/2007 in določitev obveznosti mobilnih operaterjev glede zagotavljanja govornih gostujočih klicev v Skupnosti, veljajo tudi za zagotavljanje storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja v Skupnosti. Podobno pri storitvah govornega gostovanja se tudi storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja ne kupujejo posebej na nacionalni ravni, ampak so del širšega maloprodajnega paketa, ki ga porabniki kupijo pri svojem domačem ponudniku, kar omejuje konkurenčne sile. Zaradi čezmejne narave zadevnih storitev nacionalni regulativni organi, odgovorni za zaščito in uveljavljanje interesov mobilnih porabnikov, ki prebivajo na njihovem ozemlju, ne morejo nadzorovati ravnanja operaterjev obiskanega omrežja v drugih državah članicah.

(4)

Strukturne težave s storitvami gostovanja bi bilo lažje reševati na resničnem enotnem trgu storitev mobilnih komunikacij, ki za zdaj še ne deluje v celoti, vendar bi to moral biti cilj vsakega regulativnega okvira.

(5)

Zato so nacionalni regulativni organi, ki delujejo v Evropski skupini regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (ERG), ustanovljeni s Sklepom Komisije 2002/627/ES (4), v odgovoru na javno posvetovanje o pregledu Uredbe (ES) št. 717/2007 Komisijo ponovno pozvali k ukrepanju na ravni Skupnosti v zvezi s podaljšanjem veljavnosti Uredbe in regulacijo storitev gostovanja SMS in podatkovnega gostovanja.

(6)

Podatki o razvoju cen storitev govornega gostovanja v Skupnosti od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007, vključno zlasti s podatki, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi in so bili vsako četrtletje sporočeni prek ERG, ne zagotavljajo zadostnih dokazov za domnevo, da bo konkurenca na maloprodajni ali veleprodajni ravni po juniju 2010 verjetno trajnostna brez regulativnih ukrepov. Ti podatki kažejo, da so maloprodajne in veleprodajne cene razvrščene ob mejnih cenah iz Uredbe (ES) št. 717/2007 ali v njihovi bližini, pri čemer je pod navedenimi mejnimi cenami konkurenca le omejena.

(7)

Ko bi junija 2010 prenehali veljati regulativni zaščitni ukrepi, ki veljajo za storitve govornega gostovanje na veleprodajni in maloprodajni ravni znotraj Skupnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 717/2007, bi zato nastalo znatno tveganje, da bi osnovno pomanjkanje konkurenčnega pritiska na trgu storitev govornega gostovanja in želja mobilnih operaterjev, da povečajo svoje prihodke od gostovanja, pripeljali do maloprodajnih in veleprodajnih cen za gostovanje znotraj Skupnosti, ki smiselno ne odražajo osnovnih stroškov zagotavljanja storitve, kar bi ogrozilo cilje iz Uredbe (ES) št. 717/2007. Zato bi bilo treba veljavnost Uredbe (ES) št. 717/2007 po 30. juniju 2010 podaljšati za obdobje dveh let, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, pri čemer se potrošnikom tudi v prihodnosti zagotovi, da za regulirani gostujoči odhodni ali dohodni klic ne bodo plačali pretiranih cen v primerjavi s konkurenčnimi nacionalnimi cenami, hkrati pa se da na voljo dovolj časa za razvoj konkurence.

(8)

Obveznosti iz te uredbe ne bi smele izkrivljati konkurenčnih pogojev med mobilnimi operaterji v Skupnosti in ne bi smeli uvajati nikakršne konkurenčne prednosti, zlasti na podlagi velikosti, vrste prometa gostovanja ali domačega trga ponudnika storitev gostovanja.

(9)

Ravni najvišjih povprečnih veleprodajnih cen za regulirane gostujoče klice iz Uredbe (ES) št. 717/2007 bi se morale v obdobju podaljšanja Uredbe še naprej zniževati, da se odrazijo zmanjšanja stroškov, vključno z znižanjem reguliranih cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih v državah članicah, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga in se hkrati uresničujeta cilja odprave pretiranih cen ter omogočanja svobodne konkurence in inovacij operaterjev.

(10)

Da bi spodbudili in okrepili trajnostno konkurenco na področju različnih storitev gostovanja, bi morali nacionalni regulativni organi spremljati ali obstaja diskriminacija med večjimi in manjšimi ponudniki, zlasti pri izračunavanju veleprodajnih cen.

(11)

Datum v letu 2009, na katerega pride do znižanja zgornjih mejnih cen za regulirane gostujoče klice na veleprodajni in maloprodajni ravni, bi bilo treba prenesti s 30. avgusta na 1. julij, da se zagotovi usklajenost z uvedbo obveznosti glede cen reguliranih sporočil SMS iz te uredbe. Tako bi lahko uporabniki storitev govornega gostovanja in gostovanja SMS izkoristili prednosti novih tarif v obdobju, v katerem je povpraševanje po navedenih storitvah največje.

(12)

Če mejne cene niso navedene v eurih, bi bilo treba ustrezne začetne mejne cene ter njihove spremenjene vrednosti določiti v ustrezni valuti z uporabo referenčnih menjalnih tečajev, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije na datume, določene v tej uredbi. Če uradni list ni objavljen na določeni datum, bi se morali kot referenčni menjalni tečaji uporabiti tečaji, objavljeni v prvem Uradnem listu Evropske unije po navedenem datumu, ki vsebuje takšne referenčne menjalne tečaje.

(13)

Ker se skladnost z veleprodajno mejno ceno, določeno z Uredbo (ES) št. 717/2007, meri glede na povprečno veleprodajno ceno, ki obstaja med katerima koli operaterjema v obdobju 12 mesecev, je primerno pojasniti, da je lahko obdobje krajše, kadar na primer datum načrtovanega znižanja ravni najvišje povprečne veleprodajne cene nastopi pred koncem obdobja 12 mesecev.

(14)

Praksa nekaterih operaterjev mobilnih omrežij, ki zagotavljanje gostujočih klicev na veleprodajni ravni obračunavajo na podlagi najkrajšega obdobja obračunavanja, ki traja do 60 sekund, namesto na podlagi sekundnega intervala, ki se običajno uporablja za druge veleprodajne cene medomrežnega povezovanja, izkrivlja konkurenco med navedenimi operaterji in operaterji, ki uporabljajo drugačne načine obračunavanja, ter ogroža dosledno uporabo veleprodajnih mejnih cen, določenih v Uredbi (ES) št. 717/2007. Poleg tega predstavlja dodatno dajatev, ki z zvišanjem veleprodajnih stroškov negativno vpliva na ceno storitev govornega gostovanja na maloprodajni ravni. Zato bi morali mobilni operaterji zaračunavati zagotavljanje reguliranih gostujočih klicev na veleprodajni ravni na podlagi sekundnega intervala.

(15)

Najvišje ravni evrotarife za odhodne in dohodne klice bi se morale med podaljšanim obdobjem veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007 letno dodatno zniževati v skladu z znižanji, zahtevanimi med začetnim obdobjem uporabe navedene uredbe, da se odrazita stalno zniževanje domačih cen mobilnih storitev na splošno in stalno zniževanje osnovnih stroškov zagotavljanja reguliranih gostujočih klicev. Tako se zagotovi neprekinjenost učinkov navedene uredbe.

(16)

Večje marže med najvišjimi veleprodajnimi in maloprodajnimi cenami, ki jih določa ta uredba, bi morale operaterjem zagotoviti večjo možnost cenovne konkurence na maloprodajni ravni, kar poveča možnost vzpostavitve ustrezno konkurenčnega trga.

(17)

Nekateri operaterji imajo višje veleprodajne stroške kot drugi zaradi geografskih ali drugih okoliščin, kot so težavna topografija, območja z nizko gostoto prebivalstva in velik pritok turistov v kratkih časovnih obdobjih.

(18)

ERG je ocenil, da se zaradi prakse mobilnih operaterjev, ki pri obračunavanju storitev gostovanja na maloprodajni ravni uporabljajo intervale, ki trajajo dlje kot eno sekundo, običajni račun po evrotarifi za odhodne klice poveča za 24 %, za dohodne klice pa za 19 %. Poleg tega je navedel, da je takšno povišanje oblika skrite dajatve, saj za večino potrošnikov ni pregledno. Zato je ERG priporočil nujne ukrepe glede različnega zaračunavanja na maloprodajni ravni, ki se uporabljajo za evrotarifo.

(19)

Medtem ko je bil v Uredbi (ES) št. 717/2007 z uvedbo evrotarife v Skupnosti določen skupni pristop k zagotavljanju, da gostujoči porabniki ne plačujejo pretiranih cen za regulirane gostujoče klice, je zaradi različnih načinov poenotenja zaračunavanja, ki ga uporabljajo mobilni operaterji, njena dosledna uporaba resno ogrožena. Poleg tega to pomeni, da kljub čezmejni naravi storitev gostovanja znotraj Skupnosti, ki se uporabljajo v celotni Skupnosti, obstajajo različni pristopi k obračunavanju reguliranih gostujočih klicev, ki izkrivljajo konkurenčne pogoje na enotnem trgu.

(20)

Zato bi bilo treba določiti skupen sklop pravil glede obračunskih enot za evrotarifo na maloprodajni ravni, da se dodatno okrepi enotni trg in se v celotni Skupnosti zagotovi skupna raven zaščite potrošnikov storitev gostovanja.

(21)

Ponudniki reguliranih gostujočih klicev na maloprodajni ravni bi zato morali svojim porabnikom obračunavati na podlagi sekundnega intervala vse klice, za katere velja evrotarifa, pri čemer bi lahko za odhodne klice uporabili le začetno najkrajše obdobje obračunavanja, ki traja največ 30 sekund. To bo operaterjem omogočilo, da krijejo kakršne koli razumne stroške vzpostavitve klica, in zagotovilo prožnost, da s ponudbo ugodnejših najkrajših obdobij obračunavanja tekmujejo med seboj. Vendar najkrajše začetno obdobje obračunavanja ni utemeljeno v primeru dohodnih klicev po evrotarifi, ker so osnovni veleprodajni stroški obračunani po sekundnem intervalu in so kakršni koli posebni stroški vzpostavitve klica zajeti že v cenah zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih.

(22)

Porabniki ne bi smeli plačevati za sprejemanje govornih sporočil v obiskanem omrežju, saj ne morejo vplivati na dolžino teh sporočil. To ne bi smelo vplivati na druge tarife za zagotavljanje govornih sporočil, na primer tarife za poslušanje tovrstnih sporočil.

(23)

V zvezi s storitvami gostovanja SMS so tržni podatki, ki sta jih ERG in Komisija zbrala od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 717/2007, pokazali, da so v vsej Skupnosti veleprodajne cene teh storitev ostale precej stabilne in niso smiselno povezane z osnovnimi stroški. Zdi se, da tako kot v primeru storitev govornega gostovanja ni dovolj konkurenčnega pritiska na operaterje, da bi znižali veleprodajne cene. Tudi maloprodajne cene storitev gostovanja SMS so brez jasnega razloga ostale precej stabilne, in so podvržene visokim maržam in so znatno višje od cen enakih domačih storitev SMS.

(24)

Tako kot v primeru govornih gostujočih klicev je tudi pri teh storitvah znatno tveganje, da se tarife za maloprodajne porabnike ne bi samodejno znižale, če bi določili le obveznosti glede veleprodajnih cen. Po drugi strani bi lahko ukrepi za znižanje ravni maloprodajnih cen brez obravnavanja ravni veleprodajnih stroškov, povezanih z zagotavljanjem teh storitev, negativno vplivali na položaj nekaterih operaterjev, zlasti manjših, saj bi se povečalo tveganje razkoraka cen.

(25)

Zaradi posebne strukture trga gostovanja in njegove čezmejne narave regulativni okvir iz leta 2002 nacionalnim regulativnim organom ni zagotovil ustreznih orodij za učinkovito reševanje konkurenčnih težav, ki so razlog za visoko raven veleprodajnih in maloprodajnih cen za regulirano storitev gostovanja SMS. To ne zagotavlja nemotenega delovanja notranjega trga, zato bi bilo treba to popraviti.

(26)

Poleg tega je ERG v odgovoru na javno posvetovanje Komisije o pregledu izvajanja Uredbe (ES) št. 717/2007 navedel, da je po njegovem mnenju nujna regulacija gostovanja SMS tako na veleprodajni kot na maloprodajni ravni, da se cene bolj uskladijo s stroški in domačimi cenami. Menil je, da bi ga bilo primerno urediti podobno kot govorno gostovanje. Natančneje je ERG priporočil, da se uvede zamejitev povprečne veleprodajne tarife, ki jo zaračuna kateri koli operater kateremu koli drugemu operaterju za gostovanje SMS, in da se spremeni obveznost glede evrotarife tako, da se vključi ponudba gostovanja SMS po tarifi, ki ni višja od določene najvišje omejitve.

(27)

Zato bi bilo treba določiti regulativne obveznosti glede reguliranih storitev gostovanja SMS na veleprodajni ravni, da se vzpostavi ustreznejše razmerje med veleprodajnimi cenami in osnovnimi stroški zagotavljanja ter se na maloprodajni ravni zaščitijo interesi gostujočih porabnikov.

(28)

Navedene regulativne obveznosti bi morale začeti veljati čim prej, pri čemer bi bilo treba zadevnim operaterjem zagotoviti razumen rok za prilagoditev cen in ponudbe storitev, da se zagotovi skladnost.

(29)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen reguliranih gostujočih sporočil SMS na veleprodajni ravni je določitev najvišje povprečne cene na sporočilo SMS, poslano iz obiskanega omrežja, na ravni Skupnosti. Povprečna veleprodajna cena bi morala veljati za katero koli dvojico mobilnih operaterjev v Skupnosti v določenem obdobju.

(30)

Veleprodajna mejna cena reguliranih gostujočih sporočil SMS bi morala vključevati vse stroške, ki jih ima ponudnik veleprodajnih storitev, med drugim vključno s stroški izvora in prenosa ter nepovrnjenimi stroški zaključevanja gostujočih sporočil SMS v obiskanem omrežju. Zato bi bilo treba ponudnikom reguliranih storitev gostovanja SMS na veleprodajni ravni prepovedati uvedbo ločene cene za zaključevanje gostujočih sporočil SMS v njihovem omrežju, da se zagotovi dosledna uporaba pravil iz te uredbe.

(31)

Najbolj učinkovit in sorazmeren pristop za ureditev ravni cen gostujočih sporočil SMS znotraj Skupnosti na maloprodajni ravni je uvedba zahteve, da morajo mobilni operaterji svojim gostujočim porabnikom ponuditi evropsko tarifo za SMS (evrotarifa SMS), ki ne presega določene zgornje mejne cene. Evrotarifo SMS bi bilo treba določiti na ravni, ki zagotavlja zadostno maržo za operaterje ter bolj stvarno odraža tudi osnovne maloprodajne stroške.

(32)

Ta regulativni pristop bi moral zagotavljati, da maloprodajne cene za regulirana gostujoča sporočila SMS bolj stvarno odražajo osnovne stroške zagotavljanja storitve kot doslej. Zato bi morala najvišja evrotarifa SMS, ki se lahko ponudi gostujočim porabnikom, odražati primerno maržo na stroške zagotavljanja reguliranih storitev gostovanja SMS, operaterjem pa omogočati, da svobodno tekmujejo z oblikovanjem različnih ponudb in prilagajanjem svojih cenovnih struktur tržnim razmeram in željam potrošnikov. Ta regulativni pristop se ne bi smel uporabljati za storitve SMS z dodano vrednostjo.

(33)

Od gostujočih porabnikov se ne bi smelo zahtevati, da plačajo kakršno koli dodatno ceno za sprejem reguliranega gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila med gostovanjem v obiskanem omrežju, ker so takšni stroški zaključevanja že pokriti z maloprodajno ceno, ki se zaračuna za pošiljanje gostujočega sporočila SMS ali govornega sporočila.

(34)

Evrotarifa SMS bi morala samodejno veljati za katerega koli novega ali obstoječega gostujočega porabnika, ki se ni namerno odločil ali se ne odloči namerno za posebno tarifo gostovanja SMS ali paket storitev gostovanja, ki vključuje regulirane storitve gostovanja SMS.

(35)

Da se gostujočim porabnikom reguliranih storitev gostovanja SMS zagotovita povezljivost med koncema in medobratovalnost, bi morali nacionalni regulativni organi pravočasno posredovati, kadar se operater prizemnega mobilnega omrežja s sedežem v eni državi članici pritoži svojemu nacionalnemu regulativnemu organu, da njegovi naročniki ne morejo pošiljati reguliranih gostujočih sporočil SMS naročnikom prizemnega mobilnega omrežja v drugi državi ali jih od njih prejemati, ker zadevna operaterja nista sklenila sporazuma. Takšno posredovanje bi moralo biti v skladu z določbami člena 5 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (5) in bi moralo biti usklajeno ter v skladu z določbami člena 8(1) Uredbe (ES) št. 717/2007 in člena 21 Direktive 2002/21/ES (6).

(36)

Sporočilo SMS je pisno sporočilo iz storitev kratkih sporočil in se jasno razlikuje od drugih sporočil, kot so sporočila MMS ali elektronska sporočila. Da se zagotovita enaka učinkovitost Uredbe in popolno izpolnjevanje njenih ciljev, bi bilo treba prepovedati kakršne koli spremembe tehničnih parametrov gostujočega sporočila SMS, zaradi katerih bi se razlikovalo od domačega sporočila SMS.

(37)

Podatki, ki so jih zbrali nacionalni regulativni organi, kažejo, da se povprečne veleprodajne cene storitev podatkovnega gostovanja, ki jih operaterji obiskanega omrežja zaračunavajo domačim ponudnikom gostujočih porabnikov, zmanjšujejo, čeprav cene storitev podatkovnega gostovanja na veleprodajni ravni ostajajo visoke.

(38)

Visoka raven maloprodajnih cen storitev podatkovnega gostovanja je še vedno zaskrbljujoča in kaže, da je konkurenca pri teh storitvah še vedno premajhna. Vendar v nasprotju s storitvami govornega gostovanja in gostovanja SMS obstajajo konkurenčne omejitve na maloprodajni ravni, ker imajo gostujoči porabniki na voljo nadomestne načine dostopa do podatkovnih storitev v tujini, kot je javni brezžični dostop do interneta, brez s tem povezanih omejitev oštevilčenja. Zato bi bilo za regulacijo cen na maloprodajni ravni na tej stopnji še prezgodaj. Poleg tega bi morale biti vse povezave z gostujočim omrežjem vzpostavljene s porabnikovim soglasjem. Brez porabnikovega predhodnega soglasja ali zahteve torej ne bi smelo biti niti snemanja podatkov med gostovanjem, vključno z nadgradnjo programske opreme in dostopom do elektronskih sporočil, razen kadar porabnik izrazi, da ne želi biti deležen tovrstnega varstva.

(39)

Domači ponudniki gostujočemu porabniku ne bi smel zaračunati nobene regulirane storitve podatkovnega gostovanja, razen če gostujoči porabnik predhodno privoli v prejetje te storitve.

(40)

Vendar bi bilo treba uvesti ukrepe za izboljšanje preglednosti maloprodajnih cen storitev podatkovnega gostovanja, da se odpravi zlasti težava glede „pretresov zaradi visokih računov“, kar ovira nemoteno delovanje notranjega trga, in se gostujočim porabnikom zagotovijo orodja, ki jih potrebujejo za spremljanje in nadzor stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Prav tako ne bi smelo biti ovir za razvoj aplikacij ali tehnologij, ki so lahko nadomestek ali alternativa storitvam gostovanja, kot so storitve WiFi, govor prek internetnega protokola (VoIP) in storitve takojšnjega sporočanja. Potrošniki bi morali biti s tem seznanjeni, da se jim omogoči osveščena izbira.

(41)

Mobilni operaterji bi morali svojim gostujočim porabnikom zagotoviti zlasti njihovim potrebam prilagojene informacije o tarifah za storitve podatkovnega gostovanja, ki veljajo za te porabnike, vsakič, ko ob vstopu v drugo državo članico prvič uporabijo storitve podatkovnega gostovanja. Te informacije bi bilo treba poslati na njihov mobilni telefon ali drugo mobilno napravo na način, ki je najprimernejši za preprost sprejem in razumevanje informacij.

(42)

Da bi porabnikom olajšali razumevanje finančnih posledic uporabe reguliranih storitev podatkovnega gostovanja ter jim omogočili spremljanje in nadziranje svojih stroškov, bi moral domači ponudnik podati primere aplikacij podatkovnega gostovanja, kot so elektronska pošta, slike in brskanje po spletu, ter navesti njihovo približno velikost, izraženo v količini podatkov.

(43)

Da se preprečijo pretresi zaradi visokih računov, bi morali mobilni operaterji določiti eno ali več finančnih in/ali količinskih zgornjih mej porabe za neporavnane obveznosti za storitve podatkovnega gostovanja, izražene v valuti, v kateri gostujočemu porabniku izdajo račun, ki bi jih morali brezplačno ponuditi vsem svojim gostujočim porabnikom skupaj z ustreznim opozorilnim sporočilom, ko se tej zgornji meji približajo. Ko je ta zgornja meja dosežena, porabniki ne bi smeli več prejemati teh storitev, prav tako pa jim jih ne bi smeli več zaračunavati, razen če porabniki izrecno zahtevajo nadaljnje zagotavljanje teh storitev v skladu s pogoji, navedenimi v opozorilnem sporočilu. Gostujoči porabniki bi morali imeti možnost, da v ustreznem roku izberejo katero koli od teh finančnih ali količinskih zgornjih mej ali pa se odločijo, da ne bodo imeli takšne meje. Porabnika bi se moralo uvrstiti v sistem privzete meje, razen kadar zahteva drugače.

(44)

Te ukrepe v zvezi s preglednostjo bi bilo treba šteti za minimalne zaščitne ukrepe za gostujoče porabnike in ne bi smeli mobilnim operaterjem preprečevati, da bi svojim porabnikom ponudili druge zmogljivosti, ki prispevajo k predvidljivosti in nadzoru stroškov storitev podatkovnega gostovanja. Veliko operaterjev na primer pripravlja nove pavšalne ponudbe gostovanja na maloprodajni ravni, ki omogočajo podatkovno gostovanje za določeno ceno v določenem obdobju do neke količinske zgornje meje, ki ustreza razumni uporabi. Operaterji razvijajo tudi sisteme, ki omogočajo, da so njihovi gostujoči porabniki v realnem času obveščeni o svojih skupnih neporavnanih obveznostih za podatkovno gostovanje. Da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga, bi bilo treba ta razvoj na domačih trgih prenesti v usklajena pravila.

(45)

Poleg tega veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja ostajajo visoke zlasti zaradi visokih veleprodajnih cen, ki jih zaračunavajo operaterji neprednostnih omrežij. Takšne cene so posledica omejitev usmerjanja prometa, ki operaterjev ne spodbujajo k enostranskemu znižanju standardnih veleprodajnih cen, saj se promet sprejema ne glede na zaračunano ceno. Zato se veleprodajni stroški zelo razlikujejo. V nekaterih primerih so veleprodajne cene podatkovnega gostovanja, ki se uporabljajo za neprednostna omrežja, tridesetkrat višje od cen, ki se uporabljajo za prednostno omrežje. Te pretirano visoke veleprodajne cene za storitve podatkovnega gostovanja povzročajo znatno izkrivljanje konkurenčnih pogojev med mobilnimi operaterji v Skupnosti, kar ogroža nemoteno delovanje notranjega trga. Poleg tega omejujejo domače ponudnike, da bi lahko napovedali svoje veleprodajne stroške in posledično zagotovili svojim porabnikom pregledne in konkurenčne maloprodajne cenovne pakete. Glede na to, da imajo nacionalni regulativni organi na nacionalni ravni le omejena sredstva za učinkovito obravnavo teh težav, bi morala veljati veleprodajna mejna cena za storitve podatkovnega gostovanja.. Veleprodajno mejno ceno bi bilo treba določiti na zaščitni ravni, ki precej presega sedanje najnižje veleprodajne cene na trgu, da se izboljšajo konkurenčni pogoji in omogoči razvoj konkurenčnosti na trgu ter se hkrati zagotovi boljše delovanje notranjega trga v korist potrošnikov. Z odpravo pretiranih veleprodajnih cen podatkovnega gostovanja, ki so v nekaterih primerih še vedno prisotne na trgu, bi zaščitna raven morala preprečiti izkrivljanje ali omejevanje konkurence med mobilnimi operaterji v celotnem času uporabe Uredbe (ES) št. 717/2007.

(46)

Da se upoštevata razvoj na trgu in veljavni regulativni okvir za elektronske komunikacije, bi se bilo treba sklicevati na „javna komunikacijska omrežja“ namesto na „javna telefonska omrežja“. Člen 1(5) Direktive 2002/21/ES bi bilo treba zaradi doslednosti ustrezno spremeniti.

(47)

Ker ciljev te uredbe, in sicer spremembe Uredbe (ES) št. 717/2007 in Direktive 2002/21/ES, da se ohrani in dodatno razvije skupen sklop pravil za zagotavljanje, da uporabniki javnih mobilnih komunikacijskih omrežij na potovanjih po Skupnosti ne plačujejo pretiranih cen za storitve gostovanja v Skupnosti (za govorne klice, sporočila SMS ali prenos podatkov), kar prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga, hkrati pa omogoča doseganje visoke ravni zaščite potrošnikov in varstvo konkurence med mobilnimi operaterji, ne morejo v zadostni meri varno, usklajeno in pravočasno doseči države članice in ker te cilje, zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov, lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(48)

Kljub temu, da bi bilo treba ta skupni pristop vzpostaviti za omejeno časovno obdobje, se lahko na podlagi pregleda, ki ga izvede Komisija, razširi ali spremeni ali nadomesti z alternativnimi regulativnimi možnostmi na podlagi ustreznih priporočil Komisije.

(49)

Komisija bi morala pregledati učinkovitost Uredbe (ES) št. 717/2007, kakor je spremenjena s to uredbo, glede na njene cilje in njen prispevek k izvajanju regulativnega okvira in nemotenemu delovanju notranjega trga. Komisija bi morala v zvezi s tem upoštevati njen vpliv na konkurenčni položaj ponudnikov mobilnih komunikacijskih storitev, ki so različno veliki in prihajajo iz različnih delov Skupnosti, razvoj, gibanja in preglednost maloprodajnih in veleprodajnih cen, njihovo povezanost z dejanskimi stroški, v kolikšni meri so se domneve iz presoje vpliva, priložene tej uredbi, uresničile ter stroške, ki jih imajo upravljavci zaradi izpolnjevanja zahtev, in vpliv na naložbe. Komisija bi morala glede na tehnološki napredek preučiti tudi razpoložljivost in kakovost storitev, ki nadomeščajo gostovanje (na primer VoIP).

(50)

Za zagotovitev stalnega spremljanja storitev gostovanja v Skupnosti bi morala Komisija pred omenjenim pregledom pripraviti vmesno poročilo za Evropski parlament in Svet, ki vključuje splošen povzetek zadnjih gibanj pri storitvah gostovanja ter vmesno oceno napredka pri doseganju ciljev Uredbe (ES) št. 717/2007, kakor je spremenjena s to uredbo, in možnih alternativnih možnosti za doseganje teh ciljev.

(51)

(52)

Uredbo (ES) št. 717/2007 in Direktivo 2002/21/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Naslov se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 1 se spremeni:

3.

V členu 2 se odstavek 2 spremeni:

4.

Člen 3 se spremeni:

5.

Člen 4 se spremeni:

6.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 4a

Veleprodajne cene za regulirana gostujoča sporočila SMS

1.   Z učinkom od 1. julija 2009 povprečna veleprodajna cena, ki jo lahko operater obiskanega omrežja zaračuna operaterju domačega omrežja gostujočega porabnika za zagotavljanje reguliranega gostujočega sporočila SMS, ki izvira iz zadevnega obiskanega omrežja, ne presega 0,04 EUR na sporočilo SMS.

2.   Povprečna veleprodajna cena iz odstavka 1 se uporablja med katerima koli operaterjema in se izračuna na podlagi dvanajstmesečnega obdobja ali katerega koli krajšega obdobja, ki še ostaja do prenehanja veljavnosti te uredbe.

3.   Povprečna veleprodajna cena iz odstavka 1 se izračuna z deljenjem skupnega prihodka na veleprodajni ravni, ki ga prejme operater obiskanega omrežja od vsakega operaterja domačega omrežja za izvor in prenos reguliranih gostujočih sporočil SMS v Skupnosti v zadevnem obdobju, s skupnim številom takih sporočil SMS, ki so poslana in prenesena v imenu zadevnega operaterja domačega omrežja v tem obdobju.

4.   Operater obiskanega omrežja operaterju domačega omrežja gostujočega porabnika ne zaračuna zaključitve reguliranega gostujočega sporočila SMS, poslanega gostujočemu porabniku med gostovanjem v njegovem obiskanem omrežju, razen stroškov iz odstavka 1.

Člen 4b

Maloprodajne cene za regulirana gostujoča sporočila SMS

1.   Domači ponudniki vsem svojim gostujočim porabnikom na jasen in pregleden način omogočijo evrotarifo SMS iz odstavka 2. Ta evrotarifa SMS ni pogojena s sklenitvijo naročnine ali povezana z drugimi fiksnimi ali ponavljajočimi se obveznostmi in se lahko kombinira s katero koli maloprodajno tarifo v skladu z drugimi določbami iz tega člena.

2.   Z učinkom od 1. julija 2009 se lahko maloprodajna cena (brez DDV) evrotarife SMS, ki jo lahko domači ponudnik zaračuna svojemu gostujočemu porabniku za zagotavljanje reguliranih gostujočih sporočil SMS, ki jih pošlje zadevni gostujoči porabnik, razlikuje za vsako gostujoče sporočilo SMS, a ne presega 0,11 EUR.

3.   Domači ponudniki svojim gostujočim porabnikom ne zaračunajo sprejema reguliranega gostujočega sporočila SMS.

4.   Domači ponudniki od 1. julija 2009 samodejno uporabljajo evrotarifo SMS za vse obstoječe gostujoče porabnike, razen za tiste, ki so se že namerno odločili za posebno tarifo ali paket gostovanja, na podlagi katerega so upravičeni do drugačne tarife za regulirana gostujoča sporočila SMS, kot bi jo imeli, če take odločitve ne bi sprejeli.

5.   Domači ponudniki od 1. julija 2009 uporabljajo evrotarifo SMS za vse nove gostujoče porabnike, ki se niso namerno določili za drugačno tarifo za gostujoča sporočila SMS ali tarifni paket za gostujoče storitve, ki vključuje drugačno tarifo za regulirana gostujoča sporočila SMS.

6.   Vsak gostujoči porabnik lahko kadar koli zahteva prehod na evrotarifo SMS ali z nje. Vsak prehod mora biti izveden brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahtevka in ne sme postavljati pogojev ali omejitev, ki se nanašajo na elemente naročniškega razmerja, ki niso povezani z gostovanjem. Domači ponudnik lahko tak prehod odloži do izteka določenega najkrajšega obdobja veljavnosti prejšnje tarife gostovanja, ki ni daljše od treh mesecev. Evrotarifa SMS se lahko vedno kombinira z evrotarifo.

7.   Domači ponudniki najpozneje 30. junija 2009 obvestijo vsakega svojega gostujočega porabnika posebej o evrotarifi SMS, ki se uporablja najpozneje od 1. julija 2009 za vse gostujoče porabnike, ki se niso namerno odločili za posebno tarifo ali paket, ki se uporablja za regulirana sporočila SMS, in o njihovi pravici do prehoda na to tarifo in z njega v skladu z odstavkom 6.

Člen 4c

Tehnične značilnosti reguliranih gostujočih sporočil SMS

Noben domači ponudnik ali operater obiskanega omrežja ne sme spremeniti tehničnih značilnosti reguliranih gostujočih sporočil SMS tako, da se razlikujejo od tehničnih značilnosti sporočil SMS, ki se zagotavljajo na njegovem domačem trgu.“

7.

Člen 5 se črta.

8.

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Preglednost maloprodajnih cen za regulirane gostujoče klice in sporočila SMS

1.   Da se gostujočega porabnika opozori na dejstvo, da bodo pri vzpostavljanju ali sprejemanju klica ali pošiljanju sporočila SMS zanj veljale cene gostovanja, vsak domači ponudnik, razen če porabnik obvesti domačega ponudnika, da te storitve ne potrebuje, samodejno zagotovi porabniku prek sporočilne storitve, brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno, ob vstopu v državo članico, ki ni država njegovega domačega omrežja, osnovne, njegovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja (vključno z DDV), ki se uporabljajo za vzpostavljanje in sprejemanje klicev ter pošiljanje sporočil SMS zadevnega porabnika v obiskani državi članici.

Te osnovne, porabnikovim potrebam prilagojene informacije o cenah, vključujejo najvišje cene, ki bi lahko veljale za porabnika v skladu z njegovo tarifno shemo za:

Prav tako vključujejo brezplačno številko iz odstavka 2 za pridobitev podrobnejših informacij in informacije o možnosti dostopa do storitev v sili z brezplačnim klicem na evropsko številko za klic v sili 112.

Porabnik, ki sporoči, da ne potrebuje samodejnih sporočilnih storitev, ima pravico, da od domačega ponudnika kadar koli in brezplačno zahteva ponovno zagotavljanje te storitve.

Domači ponudniki slepim ali slabovidnim porabnikom na njihovo zahtevo prek govornega klica samodejno in brezplačno zagotovijo osnovne in njim prilagojene informacije o cenah.

2.   Poleg odstavka 1 imajo porabniki, ne glede na to, kje se v Skupnosti nahajajo, pravico z govornim klicem z mobilnega telefona ali s storitvijo SMS brezplačno zahtevati in prejeti podrobnejše in njihovim potrebam prilagojene informacije o cenah gostovanja, ki veljajo v obiskanem omrežju za govorne klice, storitve SMS in MMS ter druge podatkovne komunikacijske storitve, ter informacije o ukrepih v zvezi s preglednostjo, ki veljajo na podlagi te uredbe. Za takšne zahteve se uporabi brezplačna številka, ki jo za ta namen določi domači ponudnik.

3.   Domači ponudniki ob sklenitvi naročniškega razmerja zagotovijo vsem uporabnikom vse informacije o veljavnih cenah gostovanja, zlasti o evrotarifi in evrotarifi SMS. Poleg tega brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo svojim gostujočim porabnikom najnovejše informacije o veljavnih cenah gostovanja, kadar se te cene spremenijo.

Domači ponudniki sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi njihovi gostujoči porabniki zavedajo možnosti uporabe evrotarife ali evrotarife SMS. Zlasti vsem gostujočim porabnikom na jasen in nepristranski način sporočijo pogoje v zvezi z evrotarifo do 30. julija 2007, pogoje v zvezi z evrotarifo SMS pa do 30. junija 2009. Pozneje v razumnih intervalih opozarjajo vse porabnike, ki so se odločili za drugo tarifo.“

9.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Preglednost in zaščitni mehanizmi za regulirane storitve podatkovnega gostovanja

1.   Domači ponudniki zagotovijo, da so njihovi gostujoči porabniki pred sklenitvijo pogodbe in po njeni sklenitvi ustrezno obveščeni o cenah, ki veljajo za uporabo reguliranih storitev podatkovnega gostovanja, na način, ki porabnikom omogoča, da razumejo finančne posledice take uporabe ter da spremljajo in nadzirajo svoje izdatke za regulirane storitve podatkovnega gostovanja v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Kjer je potrebno, domači ponudniki svoje porabnike pred sklenitvijo pogodbe obvestijo, po njeni sklenitvi pa redno obveščajo o tveganjih, da lahko samodejno in nenadzorovano pride do priključitve podatkovnega gostovanja ter snemanja podatkov. Domači ponudniki poleg tega svojim porabnikom jasno in razumljivo razložijo, kako naj izklopijo te samodejne priključitve podatkovnega gostovanja, da se bodo izognili nenadzorovani porabi storitev podatkovnega gostovanja.

2.   Domači ponudnik s samodejnim sporočilom najpozneje 1. julija 2009 obvesti gostujočega porabnika, da gostuje, in zagotovi porabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o tarifah za zagotavljanje reguliranih storitev podatkovnega gostovanja zadevnemu gostujočemu porabniku v zadevni državi članici, razen če porabnik obvesti svojega domačega ponudnika, da takih informacij ne potrebuje.

Take porabnikovim potrebam prilagojene osnovne informacije o tarifah se pošljejo na mobilni telefon ali drugo napravo gostujočega porabnika, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na računalniku, vsakič, ko gostujoči porabnik vstopi v državo članico, ki ni država njegovega domačega omrežja, in prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja v tej državi članici. Zagotovijo se brezplačno, ko gostujoči porabnik prvič uporabi regulirano storitev podatkovnega gostovanja, z uporabo primernih sredstev, prilagojenih lažjemu prejemanju in razumevanju informacij.

Porabnik, ki obvesti svojega domačega ponudnika, da ne potrebuje samodejnih informacij o tarifah, ima pravico, da od domačega ponudnika kadar koli in brezplačno zahteva ponovno zagotavljanje te storitve.

3.   Vsak domači ponudnik do 1. marca 2010 vsem svojim gostujočim porabnikom ponudi možnost, da se prostovoljno in brezplačno odločijo za možnost prejemanja informacij o skupnem seštevku porabe, izražene v količini podatkov ali valuti, v kateri se izdajajo računi gostujočemu porabniku za regulirane storitve podatkovnega gostovanja, ki bo zagotovila, da skupna poraba reguliranih storitev podatkovnega gostovanja v določenem obdobju uporabe ne preseže določene finančne meje.

V ta namen domači ponudnik zagotovi eno ali več finančnih zgornjih mej za določena obdobja uporabe pod pogojem, da je porabnik vnaprej obveščen o ustrezajočih količinah podatkov. Ena od teh mej (privzeta finančna meja) je blizu, vendar ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Domači ponudnik lahko namesto tega določi meje, izražene v količini podatkov, pod pogojem, da je potrošnik vnaprej obveščen o ustrezajočih finančnih zneskih. Ena od teh mej (privzeta količinska meja) ustreza finančnemu znesku, ki ne presega 50 EUR neporavnanih obveznosti na mesečno obračunsko obdobje (brez DDV).

Domači ponudnik lahko poleg tega svojim gostujočim porabnikom ponudi druge meje z različnimi, tj. višjimi ali nižjimi, mesečnimi finančnimi zgornjimi mejami.

Privzeta meja iz drugega in tretjega pododstavka od 1. julija 2010 dalje velja za vse porabnike, ki se niso odločili za drugo mejo.

Vsak domači ponudnik prav tako zagotovi, da se na mobilni telefon ali drugo napravo gostujočega porabnika, na primer s sporočilom SMS, po elektronski pošti ali s pojavnim oknom na računalniku, pošlje ustrezno sporočilo, ko poraba storitev podatkovnega gostovanja doseže 80 % vnaprej dogovorjene finančne ali količinske meje. Porabniki imajo pravico od operaterjev zahtevati prekinitev pošiljanja takšnih sporočil, prav tako pa lahko od operaterjev kadar koli in brezplačno zahtevajo, naj jo začnejo znova zagotavljati.

Ko bi bila ta finančna ali količinska meja presežena, se na mobilni telefon ali drugo napravo gostujočega porabnika pošlje sporočilo. To sporočilo navaja postopek, ki ga mora upoštevati porabnik, če želi nadaljevati z uporabo teh storitev, in stroške, povezane z vsako nadaljnjo porabljeno enoto. Če se gostujoči porabnik ne odzove v skladu s prejetim opozorilom, domači ponudnik takoj preneha zagotavljati in zaračunavati regulirane storitve podatkovnega gostovanja, razen če gostujoči porabnik ne zahteva nadaljnjega ali ponovnega zagotavljanja teh storitev.

Od 1. novembra 2010 mora biti, kadar koli se gostujoči porabnik odloči za uporabo funkcije ‚finančna ali količinska meja‘ ali jo želi prenehati uporabljati, sprememba opravljena brezplačno v enem delovnem dnevu od prejema zahteve brez pogojevanja ali omejevanja drugih elementov naročniškega razmerja.

4.   Z učinkom od 1. julija 2009:

10.

Člen 7 se spremeni:

11.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 30. marca 2008 ali, v primeru dodatnih zahtev iz člena 3(2) in (3), člena 4(2) in (4) ter členov 4a, 4b, 4c, 6, 6a in 7 Uredbe (ES) št. 544/2009 (7), najpozneje do 30. marca 2010, in jo takoj obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

12.

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Revizija

1.   Komisija pregleda izvajanje te uredbe in po javnem posvetovanju poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2011. Komisija zlasti oceni, ali so bili doseženi cilji te uredbe. Komisija pri tem med drugim pregleda naslednje:

Komisija oceni tudi metode, ki so različne od regulacije cen in bi jih lahko uporabila za vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga za gostovanje, ter pri tem upošteva analizo, ki jo je neodvisno opravil organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije. Komisija na podlagi te ocene poda ustrezna priporočila.

2.   Poleg tega Komisija najpozneje do 30. junija 2010 pripravi vmesno poročilo za Evropski parlament in Svet, ki vključuje povzetek spremljanja zagotavljanja storitev gostovanja v Skupnosti ter oceno o napredku glede izpolnjevanja ciljev te uredbe, med drugim s sklicevanjem na zadeve iz odstavka 1.“

13.

V členu 12 se črta besedilo „najpozneje v 30. avgusta 2007“.

14.

V členu 13 se leto „2010“ nadomesti z letom „2012“.

29.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/24

(1)

Svetovna gospodarska in finančna kriza močno vpliva na dejavnost letalskih prevoznikov. V zimskem obdobju voznega reda letov 2008/2009 je povzročila izrazito zmanjšanje zračnega prometa. Navedena gospodarska kriza bo zaznamovala tudi poletno obdobje voznega reda letov 2009.

(2)

Za zagotovitev, da letalski prevozniki zaradi neuporabe slotov, ki so jim bili dodeljeni za poletno obdobje voznega reda letov 2009, ne izgubijo pravice do teh slotov, je treba jasno in nedvoumno poudariti, da navedena gospodarska kriza vpliva na navedeno obdobje voznega reda letov.

(3)

Komisija bi morala še naprej analizirati vpliv gospodarske krize na sektor zračnega prevoza. Če se bodo gospodarske razmere pred zimskim obdobjem voznega reda letov 2009/2010 še naprej slabšale, bi lahko Komisija za zimsko obdobje voznega reda letov 2010/2011 predlagala prenovo ureditve iz te uredbe. Pred takšnim predlogom bi bilo treba pripraviti celovito presojo vplivov, v kateri bi se analizirale njegove morebitne posledice za konkurenco in potrošnike, predlog pa bi bilo treba pripraviti le kot del predloga splošne revizije Uredbe Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (3), da se odpravi sedanja neučinkovitost pri dodeljevanju slotov in zagotovi optimalna uporaba omejenih zmogljivosti na preobremenjenih letališčih.

(4)

Uredbo (EGS) št. 95/93 bi bilo zato treba nujno ustrezno spremeniti. Ta sprememba v ničemer ne vpliva na pooblastila Komisije v zvezi z uporabo členov 81 in 82 Pogodbe –

1.

Člen 10a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10a

Za namen člena 10(2) se koordinatorji strinjajo, da imajo letalski prevozniki za poletno obdobje voznega reda letov 2010 pravico do zaporedij slotov, ki so jim bila v skladu s to uredbo dodeljena na začetku poletnega obdobja voznega reda letov 2009.“

2.

Člen 10b se črta.

29.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/26

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (4) je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji („ESPG“), da se zagotovi podpora in izkaže solidarnost delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb svetovnih trgovinskih tokov, ki jih povzroča globalizacija.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 2. julija 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1927/2006 predložila prvo letno poročilo. Komisija je ugotovila, da bi bilo treba okrepiti vpliv ESPG na odpiranje delovnih mest in možnosti izobraževanja za evropske delavce.

(3)

Skupna načela prožne varnosti, ki jih je podprl Evropski svet 14. decembra 2007 in sporočilo Komisije z naslovom „Nove spretnosti in znanja za nova delovna mesta: predvidevanje in usklajevanje potreb in znanja na trgu dela“ poudarjata cilje spodbujanja trajne prilagodljivosti in zaposljivosti delavcev prek boljših možnosti za učenje na vseh ravneh ter strategij za razvoj spretnosti in znanja, ki ustrezajo potrebam gospodarstva, vključno, na primer, s spretnostmi, potrebnimi za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in ki temelji na znanju.

(4)

Komisija je 26. novembra 2008 predstavila sporočilo o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, ki temelji na temeljnih načelih solidarnosti in socialne pravičnosti. V okviru odziva na krizo je treba spremeniti pravila ESPG, da se omogoči izjema za začasno razširitev področja uporabe ESPG in da se omogoči učinkovitejše odzivanje. Države članice, ki se prijavljajo za prispevek iz ESPG na podlagi tega odstopanja, morajo dokazati neposredno in jasno povezavo med presežnimi delavci ter finančno in gospodarsko krizo.

(5)

Za zagotovitev pregledne uporabe meril za pomoč bi bilo treba opredeliti primere, ki veljajo kot odpuščanje. Z namenom večje prilagodljivost pri predložitvi vlog držav članic in boljše doseganje cilja solidarnosti bi bilo treba znižati prag odpuščanja delavcev.

(6)

V skladu s ciljem pravičnega in nediskriminatornega obravnavanja bi morali biti vsi delavci, katerih odpustitev se lahko jasno poveže z istim dogodkom, ki je povzročil odpuščanja, upravičeni do ugodnosti iz svežnja prilagojenih storitev, predstavljenega za prispevek ESGP.

(7)

Za lažje izvajanje ESGP bi bilo treba uporabljati tehnično pomoč na pobudo Komisije.

(8)

Za zagotovitev dodatne podpore ESPG med finančno in gospodarsko krizo bi bilo treba stopnjo sofinanciranja začasno povečati.

(9)

Da se izboljša kakovost ukrepov in zagotovi dovolj časa, da bi lahko ukrepi uspešno prispevali k ponovni vključitvi najbolj ranljivih delavcev na trg dela, bi bilo treba podaljšati in pojasniti obdobje, v katerem je treba izvesti upravičene ukrepe.

(10)

Primerno je pregledati delovanje ESPG, vključno z začasnim odstopanjem za podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(11)

Uredbo (ES) št. 1927/2006 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

1.

V člen 1 se doda naslednji odstavek:

„1a.   Z odstopanjem od člena 1 zagotavlja ESPG podporo tudi delavcem, ki postanejo presežni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, če vloge ustrezajo merilom iz člena 2(a), (b) ali (c). Države članice, ki se prijavljajo za prispevek iz ESPG na podlagi tega odstopanja, dokažejo neposredno in jasno povezavo med presežnimi delavci ter finančno in gospodarsko krizo.

To odstopanje se uporablja za vse vloge, predložene pred 31. decembrom 2011.“

2.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Merila za pomoč

Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do resnih gospodarskih motenj, predvsem do bistvenega povečanja uvoza v Evropsko unijo, hitrega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči:

Za izračun števila presežnih delavcev iz zgornjih točk (a), (b) in (c) se odpuščanje šteje od

Za vsako podjetje, ki odpušča delavce, država članica ali države članice v vlogi določijo, kako se štejejo presežni delavci.

3.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Upravičenci

Države članice lahko prilagojene storitve, ki se sofinancirajo iz ESPG, zagotovijo prizadetim delavcem, med katerimi so lahko:

4.

Člen 5(2)(a) se nadomesti z naslednjim:

5.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

6.

Člen 10(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila delavcev, ki potrebujejo pomoč, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5(2)(d). Za vloge, predložene pred datumom iz člena 1(1a), znesek ne sme preseči 65 %.“

7.

V členu 11 se doda naslednji odstavek:

„V primeru nepovratnih sredstev se posredni stroški, ki se določijo pavšalno, štejejo za odhodke, ki so upravičeni do prispevka iz ESPG do 20 % neposrednih stroškov projekta, če so takšni posredni stroški nastali v skladu z nacionalnimi predpisi, kar vključuje tudi računovodska pravila.“

8.

Člen 13 (2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice vse upravičene ukrepe, vključene v usklajen sveženj prilagojenih storitev, izvedejo čim prej, najkasneje pa v 24 mesecih po datumu vloge v skladu s členom 5 ali po datumu začetka teh ukrepov, če ta ni več kot tri mesece od dneva vloge.“

9.

V členu 20 se za prvim odstavkom vstavi naslednji odstavek:

„Na podlagi predloga Komisije lahko Evropski parlament in Svet pregledata to uredbo, vključno z začasnim odstopanjem iz člena 1(1a).“