ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.161.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 161 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 52 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
|
||
|
* |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Svet |
|
|
|
2009/487/ES |
|
|
* |
||
|
|
Komisija |
|
|
|
2009/488/ES, Euratom |
|
|
* |
Sklep komisije z dne 11. junija 2009 Sklenitev memoranduma o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) ( 1 ) |
|
|
|
2009/489/ES |
|
|
* |
Sklep Komisije z dne 16. junija 2009 o stališču Skupnosti za sklep upravnih organov, na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz dela VIII Priloge C k Sporazumu ( 1 ) |
|
|
|
2009/490/ES |
|
|
* |
Sklep Komisije z dne 23. junija 2009 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za prenosne glasbene predvajalnike v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 541/2009
z dne 23. junija 2009
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 24. junija 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. junija 2009
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
CL |
55,0 |
MA |
32,7 |
|
MK |
26,0 |
|
TR |
52,6 |
|
ZZ |
41,6 |
|
0707 00 05 |
JO |
156,8 |
MK |
23,3 |
|
TR |
121,2 |
|
ZZ |
100,4 |
|
0709 90 70 |
TR |
102,3 |
ZZ |
102,3 |
|
0805 50 10 |
AR |
50,0 |
BR |
104,3 |
|
TR |
64,0 |
|
ZA |
76,7 |
|
ZZ |
73,8 |
|
0808 10 80 |
AR |
79,7 |
BR |
75,3 |
|
CL |
95,1 |
|
CN |
88,3 |
|
NZ |
104,7 |
|
US |
102,6 |
|
UY |
61,5 |
|
ZA |
87,1 |
|
ZZ |
86,8 |
|
0809 10 00 |
TR |
221,1 |
US |
174,4 |
|
ZZ |
197,8 |
|
0809 20 95 |
TR |
351,1 |
US |
377,7 |
|
ZZ |
364,4 |
|
0809 30 |
MA |
405,8 |
TR |
106,1 |
|
US |
203,1 |
|
ZZ |
238,3 |
|
0809 40 05 |
AU |
289,7 |
CL |
108,6 |
|
ZZ |
199,2 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 542/2009
z dne 23. junija 2009
o začetku razpisnega postopka za pomoč za zasebno skladiščenje oljčnega olja
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(a), (d) in (j) v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 33 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se Komisija lahko odloči, da pooblasti organe, ki dajejo zadostna jamstva in so jih odobrile države članice, da sklenejo pogodbe za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v nekaterih regijah Skupnosti. |
(2) |
V Španiji in Grčiji, ki skupaj proizvedeta več kot dve tretjini oljčnega olja, proizvedenega v EU, je povprečna cena oljčnega olja, zabeležena na trgu v obdobju iz člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2), pod ravnijo iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1234/2007, kar povzroča resne motnje na trgih teh držav. Poleg tega je opaziti resne motnje na trgih v Italiji, Franciji in na Portugalskem, saj zaradi pričakovanega znižanja cen trgovci odlagajo vse nakupe, ki niso nujni takoj. |
(3) |
Člen 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli za oljčno olje in da Komisija določi pomoč vnaprej ali z razpisnim postopkom. |
(4) |
Uredba (ES) št. 826/2008 določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje. V skladu s členom 6 navedene uredbe se razpisni postopek začne v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz člena 9 navedene uredbe. |
(5) |
Največjo skupno količino, ki se lahko dodeli za pomoč za zasebno skladiščenje, je treba določiti na taki ravni, da bo v skladu z analizo trga prispevala k stabilizaciji trga. |
(6) |
Za olajšanje upravnega in nadzornega dela v zvezi s sklepanjem pogodb je treba določiti najmanjšo količino proizvoda za vsako ponudbo. |
(7) |
Treba je določiti varščino za zagotovitev, da bodo izvajalci izpolnili svoje pogodbene obveznosti in da bo imel ukrep želeni učinek na trgu. |
(8) |
Glede na spreminjanje razmer na trgu v tekočem tržnem letu in napovedi za prihodnje tržno leto se Komisija lahko odloči, da skrajša trajanje pogodb, ki se izvajajo, in ustrezno prilagodi raven pomoči. To možnost je treba vključiti v pogodbo, kot je določeno v členu 21 Uredbe (ES) št. 826/2008. |
(9) |
V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 je treba določiti obdobje, v katerem države članice obvestijo Komisijo o vseh veljavnih ponudbah. |
(10) |
Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Vsebina
1. Začne se razpisni postopek, da se določi raven pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 31(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za kategorije oljčnega olja iz Priloge k tej uredbi in točke 1 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
2. Največja skupna količina, ki se lahko dodeli za pomoč za zasebno skladiščenje, je 110 000 ton.
Člen 2
Veljavni predpisi
Če s to uredbo ni drugače določeno, veljajo določbe Uredbe (ES) št. 826/2008.
Člen 3
Oddaja ponudb
1. Podobdobje za oddajo ponudb v odgovor na prvi delni javni razpis se začne 1. julija 2009 in konča 6. julija 2009 ob 11.00 po bruseljskem času.
Podobdobje za oddajo ponudb v odgovor na drugi delni javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku prejšnjega podobdobja in konča 16. julija 2009 ob 11.00 po bruseljskem času.
2. Ponudbe se nanašajo na obdobje skladiščenja 180 dni.
3. Vsaka ponudba zajema najmanjšo količino najmanj 50 ton.
4. Kjer izvajalec sodeluje v razpisnem postopku za več kakor eno kategorijo olja ali kadi za olje, ki so na različnih naslovih, mora predati ločeno ponudbo za vsak primer posebej.
5. Ponudbe je mogoče vložiti samo v Španiji, Italiji, Grčiji, Franciji in na Portugalskem.
Člen 4
Varščine
Ponudnik položi varščino v višini 50 EUR za tono oljčnega olja, zajetega v ponudbi.
Člen 5
Skrajšanje pogodbenega obdobja
Komisija se lahko na podlagi razvoja na trgu oljčnega olja in obetov za prihodnost v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odloči, da skrajša trajanje pogodb, ki se izvajajo, in ustrezno prilagodi raven pomoči. Pogodba z izbranim ponudnikom vključuje sklicevanje na to možnost.
Člen 6
Obveščanje Komisije o ponudbah
V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 826/2008 države članice Komisijo obvestijo o vsaki veljavni ponudbi posebej v 24 urah po izteku vsakega razpisnega podobdobja iz člena 3(1) te uredbe.
Člen 7
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. junija 2009
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 223, 21.8.2008, str. 3.
PRILOGA
Kategorije oljčnega olja iz člena 1(1):
— |
Ekstra deviško oljčno olje |
— |
Deviško oljčno olje |
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Svet
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/6 |
SKLEP SVETA
z dne 24. oktobra 2008
o sklenitvi Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici
(2009/487/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(1)(a) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Svet je 27. februarja 2006 pooblastil Komisijo, da v imenu Skupnosti začne pogajanja s Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn za sklenitev Protokola o sodelovanju Danske v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (v nadaljnjem besedilu „Protokol“). Ta pogajanja so bila zaključena. |
(2) |
V skladu s sklepom Sveta z dne 28. februarja 2008 in s pridržkom njegove dokončne poznejše sklenitve je bil Protokol v imenu Skupnosti podpisan dne 28. februarja 2008. |
(3) |
Protokol bi bilo treba odobriti. |
(4) |
Začetek veljavnosti Protokola za Švico je vezan na začetek učinkovanja Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (2) in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (3). |
(5) |
Začetek veljavnosti Protokola za Lihtenštajn je vezan na začetek učinkovanja Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo ter Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (v nadaljnjem besedilu „Protokol o pridružitvi Lihtenštajna k schengenskemu pravnemu redu“) ter Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Lihtenštajna k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (v nadaljnjem besedilu „Protokol o pridružitvi Lihtenštajna k dublinskemu pravnemu redu“). Zato se listina o odobritvi s strani Lihtenštajna ne bi smela deponirati, preden Svet ne odobri Protokola o pridružitvi Lihtenštajna k schengenskemu pravnemu redu in Protokola o pridružitvi Lihtenštajna k dublinskemu pravnemu redu. |
(6) |
V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa. |
(7) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato Danske ne zavezuje in se zanjo ne uporablja – |
SKLENIL:
Člen 1
Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, se odobri v imenu Skupnosti.
Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.
Člen 2
1. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti deponira listino o odobritvi iz člena 5 Protokola, s čimer Skupnost soglaša, da jo Protokol zavezuje v odnosih s Švico.
2. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti deponira listino o odobritvi iz člena 5 Protokola, s čimer Skupnost soglaša, da jo Protokol zavezuje v odnosih z Lihtenštajnom. Ta listina se deponira šele po tem, ko Svet v imenu Skupnosti in Evropske unije odobri Protokol o pridružitvi Lihtenštajna k schengenskemu pravnemu redu in v imenu Skupnosti Protokol o pridružitvi Lihtenštajna k dublinskemu pravnemu redu.
Člen 3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Luxembourgu, 24. oktobra 2008
Za Svet
Predsednica
M. ALLIOT-MARIE
(1) Mnenje z dne 8. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(3) UL L 53, 27.2.2008, str. 5.
PROTOKOL
med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici
EVROPSKA SKUPNOST (v nadaljnjem besedilu „Skupnost“)
na eni strani
ter
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu „Švica“)
in
KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN (v nadaljnjem besedilu „Lihtenštajn“)
na drugi strani,
v nadaljnjem besedilu skupaj „pogodbenice“, SO SE –
OB UPOŠTEVANJU, da Protokol o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, določa, da noben od ukrepov, sprejetih v skladu z naslovom IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, za Dansko ni zavezujoč niti se na Danskem ne uporablja;
OB SKLICEVANJU na določbo Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (1) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švico“), ki predvideva možnost, da Kraljevina Danska (v nadaljnjem besedilu „Danska“) zaprosi za sodelovanje v omenjenem sporazumu;
OB UPOŠTEVANJU Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, sklenjenega v skladu s členom 15 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švico o pristopu Lihtenštajna k navedenemu sporazumu;
OB UGOTOVITVI, da je Kraljevina Danska s pismom z dne 8. novembra 2004 zaprosila za sodelovanje v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švico;
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švico, h kateremu je pristopila Kneževina Lihtenštajn in katerega določbe predvidevajo, da pogoje za sodelovanje Kraljevine Danske določijo pogodbenice v Protokolu k omenjenemu sporazumu, s soglasjem Kraljevine Danske;
OB UPOŠTEVANJU, da je bilo primerno najprej skleniti sporazum med Dansko in Evropsko skupnostjo, s katerim se je uredilo zlasti zadeve v zvezi s pristojnostjo Sodišča in usklajevanjem med Skupnostjo in Dansko glede mednarodnih sporazumov;
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (2);
OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo zato treba določiti pogoje, pod katerimi Danska sodeluje v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švico, h kateremu je Kneževina Lihtenštajn pristopila s Protokolom k omenjenemu sporazumu, ter zlasti določiti pravice in obveznosti med Švicarsko konfederacijo, Kneževino Lihtenštajn in Dansko;
OB UGOTOVITVI, da je začetek veljavnosti tega protokola vezan na soglasje Kraljevine Danske v skladu z njenimi ustavnimi zahtevami –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Kraljevina Danska sodeluje v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švico“), h kateremu je pristopila Kneževina Lihtenštajn s Protokolom k omenjenemu sporazumu (v nadaljnjem besedilu „Protokol o Lihtenštajnu“) v skladu s členom 15 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švico, pod pogoji, določenimi v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (v nadaljnjem besedilu „Sporazum med Evropsko skupnostjo in Dansko“) ter v tem protokolu.
Člen 2
1. Določbe Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (3) („Uredba Dublin“), ki je priložena temu protokolu in je njegov sestavni del, se skupaj z njenimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 27(2) „Uredbe Dublin“, po mednarodnem pravu uporabljajo za odnose med Dansko na eni strani ter Švico in Lihtenštajnom na drugi strani.
2. Določbe Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (4) („Uredba Eurodac“), ki je priložena temu protokolu in je njegov sestavni del, se skupaj z njenimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 22 ali člena 23(2) „Uredbe Eurodac“, po mednarodnem pravu uporabljajo za odnose med Dansko na eni strani ter Švico in Lihtenštajnom na drugi strani.
3. Spremembe k aktom iz odstavkov 1 in 2, o katerih Danska uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Dansko in o katerih Švica in Lihtenštajn uradno obvestita Komisijo v skladu s členom 4 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švico ter členom 5 Protokola o Lihtenštajnu, se po mednarodnem pravu uporabljajo za odnose med Dansko na eni strani ter Švico in Lihtenštajnom na drugi strani.
4. Izvedbeni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 27(2) „Uredbe Dublin“, in izvedbeni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 22 ali člena 23(2) „Uredbe Eurodac“, o katerih Danska uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 4 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Dansko in o katerih Švica in Lihtenštajn uradno obvestita Komisijo v skladu s členom 4 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švico ter členom 5 Protokola o Lihtenštajnu, se po mednarodnem pravu uporabljajo za odnose med Dansko na eni strani ter Švico in Lihtenštajnom na drugi strani.
Člen 3
Švica in Lihtenštajn imata pravico Sodišču predložiti zaznamke ali pisne ugotovitve v primerih, ko mu dansko sodišče predloži vprašanje v predhodno odločanje v skladu s členom 6(1) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Dansko.
Člen 4
1. V primeru, da se Švica ali Lihtenštajn pritožita glede uporabe ali razlage tega protokola s strani Danske, lahko Švica ali Lihtenštajn zaprosi, da se zadeva uradno uvrsti kot sporna zadeva na dnevni red mešanega odbora.
2. V primeru, da se Danska pritoži glede uporabe ali razlage tega protokola s strani Švice ali Lihtenštajna, lahko Danska zaprosi Komisijo, da se zadeva uradno uvrsti kot sporna zadeva na dnevni red mešanega odbora. Zadevo uvrsti na dnevni red Komisija.
3. Mešani odbor ima od dne sprejetja dnevnega reda, na katerega je bila sporna zadeva uvrščena, na razpolago 90 dni za njeno razrešitev. V ta namen je Danska upravičena, da mešanemu odboru predloži pripombe.
4. V primeru, da mešani odbor reši spor na način, ki zahteva izvajanje na Danskem, Danska v roku iz odstavka 3 uradno obvesti pogodbenice, ali namerava izvesti rešitev spora.
V primeru, da Danska z uradnim obvestilom sporoči, da rešitve spora ne namerava izvesti, se uporabi odstavek 5.
5. V primeru, da mešani odbor ne more rešiti spora v roku iz odstavka 3, se za dosego dokončne rešitve spora upošteva dodatni rok 90 dni. Če ob izteku tega roka mešani odbor ne sprejme odločitve, se šteje, da je ta protokol z iztekom zadnjega dneva tega roka prenehal veljati.
Člen 5
Ta protokol pogodbenice ratificirajo ali odobrijo.
Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta, ki opravlja nalogo depozitarja.
Za Lihtenštajn začne ta protokol veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi uradnemu obvestilu Skupnosti in Lihtenštajna, da so bili zaključeni njuni, za ta namen potrebni postopki.
Za Švico začne ta protokol veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi uradnemu obvestilu Skupnosti in Švice, da so bili zaključeni njuni, za ta namen potrebni postopki.
Začetek veljavnosti tega protokola za Skupnost in Lihtenštajn na eni strani ter Skupnost in Švicarsko konfederacijo na drugi strani zahteva tudi, da depozitar predhodno prejme od Danske noto, s katero Danska soglaša z določbami tega protokola in izjavlja, da se za njene vzajemne odnose s Švico in Lihtenštajnom uporabljajo določbe člena 2.
Člen 6
Vsaka pogodbenica lahko ta protokol odpove s pisno izjavo, naslovljeno na depozitarja. Ta izjava začne učinkovati šest mesecev po deponiranju.
Ta protokol preneha veljati, če preneha veljati Sporazum med Evropsko skupnostjo in Dansko.
Ta protokol preneha veljati, če ga odpove bodisi Evropska skupnost bodisi Švica in Lihtenštajn.
За Европейската общност
Por la Comunidad Europea
Za Evropské společenství
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Euroopa Ühenduse nimel
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Eiropas Kopienas vārdā
Europos bendrijos vardu
az Európai Közösség részéről
Għall-Komunitá Ewropea
Voor de Europese Gemeenschap
W imieniu Wspólnoty Europejskiej
Pela Comunidade Europeia
Pentru Comunitatea Europeană
Za Európske spoločenstvo
Za Evropsko skupnost
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
За Конфедерация Швейцария
Por la Confederación Suiza
Za Švýcarskou konfederaci
For Det Schweiziske Forbund
Für die Schweizerische Eidgenossenschaft
Šveitsi Konföderatsiooni nimel
Για την Ελβετική Συνομοσπονδία
For the Swiss Confederation
Pour la Confédération suisse
Per la Confederazione svizzera
Šveices Konfederācijas vārdā
Šveicarijos Konfederacijos vardu
A Svájci Államszövetség részéről
Għall-Konfederazzjoni Żvizzera
Voor de Zwitserse Bondsstaat
W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej
Pela Confederação Suíça
Pentru Confederația Elvețiană
Za Švajčiarsku konfederáciu
Za Švicarsko konfederacijo
Sveitsin valaliiton puolesta
På Schweiziska edsförbundets vägnar
За Княжество Лихтенщайн
Por el Principado de Liechtenstein
Za Lichtenštejnské knížectví
For Fyrstendømmet Liechtenstein
Für das Fürstentum Liechtenstein
Liechtensteini Vürstiriigi nimel
Για το Πριγκιπάτο του Λιχτενστάιν
For the Principality of Liechtenstein
Pour la Principauté de Liechtenstein
Per il Principato del Liechtenstein
Lihtenšteinas Firstistes vārdā
Lichtenšteino Kunigaikštystės vardu
A Liechtensteini Hercegség részéről
Għall-Prinċipat ta' Liechtenstein
Voor het Vorstendom Liechtenstein
W imieniu Księstwa Liechtensteinu
Pelo Principado do Liechtenstein
Pentru Principatul Liechtenstein
Za Lichtenštajnské kniežatstvo
Za Kneževino Lihtenštajn
Liechtensleinin ruhtinaskunnan puolesta
För Furstendömet Liechtenstein
(1) UL L 53, 27.2.2008, str. 5.
(2) UL L 66, 8.3.2006, str. 38.
(3) UL L 50, 25.2.2003, str. 1.
(4) UL L 316, 15.12.2000, str. 1.
PRILOGA
UREDBA SVETA (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 50, 25.2.2003, str. 1).
UREDBA SVETA (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 316, 15.12.2000, str. 1).
Komisija
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/13 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 11. junija 2009
Sklenitev memoranduma o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/488/ES, Euratom)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Upravni dogovor med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) je bil podpisan 10. oktobra 1994. |
(2) |
V pojasnjevalnih razpravah je bilo poudarjeno, da je zaradi najnovejšega razvoja v zvezi z evropskim raziskovalnim prostorom (ERP) za Komisijo primerno, da okrepi in izboljša sodelovanje s CERN. |
(3) |
Zato je bil izdelan nov sporazum v obliki memoranduma o soglasju, ki zajema vprašanja, kot so okrepljeno sodelovanje v okviru skupnih dejavnosti za konsolidacijo in nadaljnji razvoj ERP, izvajanje in nadaljnje spremljanje evropske strategije za fiziko delcev ter posvetovanje in izmenjava informacij o vprašanjih skupnega interesa, zlasti v zvezi s konsolidacijo in nadaljnjim razvojem ERP ter evropsko strategijo za fiziko delcev, kar v zvezi s slednjo vključuje tudi kontakte z državami, ki niso članice CERN. |
(4) |
Komisiji je podeljena trajna pravica, da se udeleži sej Sveta CERN o evropski strategiji in na njih izrazi svoje mnenje, Evropske skupnosti pa so ohranile status opazovalke, ki jim ga je podelil Svet CERN leta 1985 (1). |
(5) |
S tem memorandumom o soglasju niso povezane nobene finančne posledice ali pravne obveznosti – |
SKLENILA:
Člen 1
Memorandum o soglasju v prilogi med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) se odobri. Nadomestil bo upravni dogovor z dne 10. oktobra 1994.
Člen 2
Komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik podpiše memorandum o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave v imenu Komisije.
V Bruslju, 11. junija 2009
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) Sklep Sveta CERN z dne 27./28. junija 1985.
PRILOGA
MEMORANDUM O SOGLASJU
med Evropsko komisijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in Evropska organizacija za jedrske raziskave, medvladna organizacija s sedežem v Ženevi, v Švici (v nadaljnjem besedilu: obe strani), sta –
OB UPOŠTEVANJU
— |
Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki spodbujata sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na raziskovalnem, tehnološkorazvojnem in demonstracijskem področju; |
— |
Konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za jedrske raziskave z dne 1. julija 1953, revidirane 18. januarja 1971 (v nadaljnjem besedilu: konvencija), in zlasti člena II, s katerim so podpisnice konvencije sodelovanje med evropskimi državami, vključno z mednarodnim sodelovanjem, na področju temeljnih raziskav v fiziki delcev, tj. na področju fizike, ki se ukvarja z osnovnimi sestavnimi deli snovi in silami, ki vplivajo nanje, prenesle na CERN; |
— |
okvirnih programov Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in demonstracijske dejavnosti; |
— |
zelene knjige o novih perspektivah za Evropski raziskovalni prostor (ERP) (1) iz leta 2007, v kateri se poziva k večjemu sodelovanju in okrepljenemu partnerstvu z medvladnimi raziskovalnimi organizacijami, kot je CERN (2), zlasti pri načrtovanju raziskav, usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev, raziskovalnih infrastrukturah, intelektualni lastnini in mednarodnem sodelovanju; |
— |
evropske strategije za fiziko delcev, soglasno sprejete 14. julija 2006,
|
— |
novih organizacijskih struktur za opredelitev, posodabljanje in nadaljnje spremljanje evropske strategije, ki jih je septembra 2007 in marca 2008 odobril Svet CERN (CERN/2732/rev in CERN/2779) ter vključujejo tudi posebne „seje o evropski strategiji“ Sveta CERN, |
OB PRIZNAVANJU
odgovornosti obeh strani na zgoraj navedenih področjih, ki se vzajemno krepijo –
SKLENILI:
1. |
Obe strani nameravata ob ustreznem upoštevanju svojih pristojnosti sodelovati ter konsolidirati in nadaljnje razviti ERP, zlasti v zvezi z načrtovanjem raziskav, usposabljanjem in mobilnostjo raziskovalcev, raziskovalnimi infrastrukturami, upravljanjem intelektualne lastnine in mednarodnim sodelovanjem. Za ta namen lahko razvijeta skupne dejavnosti. |
2. |
Obe strani nameravata ob ustreznem upoštevanju svojih pristojnosti sodelovati pri nadaljnjem spremljanju in izvajanju evropske strategije za fiziko delcev. Za ta namen lahko razvijeta skupne dejavnosti. |
3. |
Ob ustreznem upoštevanju svojih pristojnosti, institucionalne danosti in operativnih okvirov se bosta obe strani po potrebi obveščali in posvetovali ena z drugo glede vprašanj skupnega interesa, zlasti glede konsolidacije in nadaljnjega razvoja ERP, in evropske strategije za fiziko delcev, kar v zvezi s slednjo vključuje tudi ustrezne kontakte z državami, ki niso članice CERN. |
4. |
Svet CERN bo v skladu s svojimi postopki podelil Komisiji trajno pravico, da se udeleži sej o evropski strategiji in na njih izrazi svoje mnenje. |
5. |
Evropske skupnosti bodo še naprej imele status opazovalke, ki jim ga je podelil Svet CERN leta 1985 (4). |
6. |
Komisija bo CERN podelila pravico, da predlaga kandidate za članstvo v ustreznih strokovnih in svetovalnih organih. Te strokovnjake bo Komisija imenovala v skladu s svojim poslovnikom. |
7. |
Obe strani bosta vzpostavili kontaktne točke in mehanizme za komunikacijo, da se doseže cilj iz tega memoranduma o soglasju. |
8. |
Obe strani se bosta vsako leto sestali in proučili napredek ter po možnosti razpravljali o tem, kako dodatno okrepiti medsebojno sodelovanje, tudi pri skupnih dejavnostih, ali proučili možne sinergije. |
9. |
Obe strani se bosta dogovorili glede vprašanj v zvezi z razlago in izvajanjem tega memoranduma o soglasju. |
10. |
Upravni dogovor z dne 10. oktobra 1994 se nadomesti s tem memorandumom o soglasju. |
Sestavljeno v dveh izvodih v Bruslju, dne 17. junija 2009
Za CERN
Torsten ÅKESSON
Predsednik Sveta CERN
Rolf-Dieter HEUER
Generalni director CERN
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) „Zelena knjiga o evropskem raziskovalnem prostoru“ se nanaša na zeleno knjigo Komisije z naslovom „Evropski raziskovalni prostor: Nove perspektive“, sprejeto 4. aprila 2007 (COM(2007) 161 konč.).
(2) Komisija in CERN sta upravni sporazum podpisala 10. oktobra 1994.
(3) Svet CERN je organ odločanja CERN, ki določa politiko organizacije v znanstvenih, tehničnih in upravnih zadevah (člen V konvencije).
(4) Svet CERN je Evropskim skupnostim podelil status opazovalke s sklepom z dne 27./28. junija 1985.
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/16 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 16. junija 2009
o stališču Skupnosti za sklep upravnih organov, na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz dela VIII Priloge C k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
(2009/489/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (1) in zlasti člena 4(3) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sporazum določa, da mora Evropska komisija skupaj z Agencijo Združenih držav Amerike za varovanje okolja (EPA) razviti raven 2 specifikacij za računalnike, zato je treba spremeniti Prilogo C k Sporazumu. |
(2) |
Stališče Skupnosti glede spremembe specifikacij oblikuje Komisija. |
(3) |
V ukrepih, predvidenih v tem sklepu, je upoštevano mnenje Odbora Evropske skupnosti za ENERGY STAR iz člena 8 Uredbe (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (2). |
(4) |
Specifikacije za računalnike iz dela VIII Priloge C se s 1. julijem 2009 razveljavijo in nadomestijo s specifikacijami iz priloge k tem sklepu – |
SKLENILA:
Edini člen
Stališče, ki ga bo Evropska skupnost sprejela za sklep upravnih organov, na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz dela VIII Priloge C k Sporazumu, temelji na priloženem osnutku sklepa.
V Bruslju, 16. junija 2009
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 381, 28.12.2006, str. 24.
(2) UL L 39, 13.2.2008, str. 1.
PRILOGA
OSNUTEK SKLEPA
z dne […]
upravnih organov, na podlagi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, o spremembi specifikacij za računalnike iz dela VIII Priloge C k Sporazumu
UPRAVNA ORGANA STA –
ob upoštevanju Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme in zlasti člena XII Sporazuma,
ker je treba prvo raven specifikacij za računalnike iz dela VIII Priloge C, ki velja od 20. julija 2007, razveljaviti in nadomestiti z ravnjo 2 specifikacij –
SKLENILA:
Specifikacije za računalnike iz dela VIII Priloge C k Sporazumu se razveljavijo in nadomestijo s specifikacijami iz priloge k temu sklepu z učinkom od 1. julija 2009.
Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišejo sopredsedniki.
Podpisano v Washingtonu, DC, […]
[…]
v imenu Agencije Združenih držav Amerike za varovanje okolja
Podpisano v Bruslju, […]
[…]
v imenu Evropske skupnosti
PRILOGA
DEL VIII PRILOGE C K SPORAZUMU
VIII. SPECIFIKACIJE ZA RAČUNALNIKE
1. OPREDELITEV POJMOV
A. Računalnik: Naprava, ki izvaja logične operacije in obdeluje podatke. Deli računalnikov so vsaj: (1) centralna procesna enota (CPU) za izvajanje operacij; (2) vhodne naprave za uporabnika, kot so tipkovnica, miška, digitalizator ali krmilnik za igre, in (3) računalniški zaslon za izhodne informacije. Za namene te specifikacije računalniki obsegajo nepremične in prenosne enote, vključno z namiznimi računalniki, integriranimi namiznimi računalniki, notesniki, malimi strežniki, lahkimi odjemalci in delovnimi postajami. Čeprav morajo biti računalniki zmožni uporabljati vhodne naprave in računalniške prikazovalnike, kakor je navedeno v točkah 2 in 3 zgoraj, računalniškim sistemom ni treba vsebovati vseh teh naprav pri dobavi, da bi ustrezali tej opredelitvi.
Sestavni deli
B. Računalniški prikazovalnik: Zaslon in pripadajoča elektronska oprema v enem samem ohišju ali znotraj ohišja računalnika (npr. notesnik ali integrirani namizni računalnik) z možnostjo prikaza izhodnih informacij iz računalnika prek enega ali več vhodov, kot so VGA, DVI, vhod za prikazovalnik in/ali IEEE 1394. Primera tehnologij računalniških prikazovalnikov sta katodni zaslon (CRT) in zaslon s tekočimi kristali (LCD).
C. Diskretna grafična procesna enota (GPU): Grafični procesor, ki ima lokalni vmesnik za pomnilniški krmilnik in lokalni grafični spomin.
D. Zunanji napajalnik: Sestavni del, ki je v ločenem fizičnem ohišju zunaj ohišja računalnika in je zasnovan za pretvorbo vhodne izmenične omrežne napetosti iz električnega omrežja v nižjo(-e) enosmerno(-e) napetost(-i) za napajanje računalnika. Zunanji napajalnik mora biti povezan z računalnikom prek odstranljive ali fiksno pritrjene električne povezave z vtičem/vtičnico, kabla, vrvice ali drugačnega ožičenja.
E. Notranji napajalnik: Sestavni del znotraj ohišja računalnika, zasnovan za pretvorbo izmenične napetosti iz električnega omrežja v enosmerno(-e) napetost(-i) za napajanje sestavnih delov računalnika. Za namene te specifikacije mora biti notranji napajalnik znotraj ohišja računalnika, vendar ločen od glavne plošče računalnika. Napajalnik mora biti povezan na električno omrežje prek enega kabla brez vmesnih vezij med napajalnikom in električnim omrežjem. Poleg tega morajo vse napajalne povezave iz napajalnika do sestavnih delov računalnika, razen povezave za enosmerni tok z računalniškim prikazovalnikom pri integriranem namiznem računalniku, potekati znotraj ohišja računalnika (tj. brez zunanjih kablov, ki bi potekali od napajalnika do računalnika ali posameznih sestavnih delov). Notranji pretvorniki iz enosmerne napetosti v enosmerno napetost, ki se uporabljajo za pretvorbo enotne enosmerne napetosti iz zunanjega napajalnika v več napetosti, ki jih potrebuje računalnik, ne štejejo za notranje napajalnike.
Vrste računalnikov
F. Namizni računalnik: Računalnik, katerega glavna enota naj bi ostala na stalni lokaciji, pogosto na pisalni mizi ali na tleh. Namizni računalniki niso zasnovani za prenašanje in imajo zunanji računalniški prikazovalnik, tipkovnico in miško. Namizni računalniki so zasnovani za široko paleto domačih in pisarniških aplikacij.
G. Mali strežnik: Računalnik, ki ima običajno sestavne dele namiznega računalnika v standardizirani namizni obliki, vendar je zasnovan predvsem za to, da je gostitelj za shranjevanje podatkov za druge računalnike. Računalnik mora imeti naslednje značilnosti, da šteje za mali strežnik:
(a)zasnovan mora biti kot podstavek, stolp ali biti v drugi standardizirani obliki, podobni tistim, ki jih imajo namizni računalniki, tako da so vsa obdelava podatkov, shranjevanje podatkov in mrežna povezljivost znotraj ene enote/izdelka;(b)namenjeni morajo biti za delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, nepredvideni čas izpada pa je izjemno kratek (reda velikosti nekaj ur na leto);(c)zmožen mora biti delovati v okolju z več hkratnimi uporabniki, v katerem ga več uporabnikov uporablja prek enot odjemalcev v omrežju, ter(d)mora biti zasnovan za operacijski sistem, sprejet v industriji, za domače oziroma manj zmogljive aplikacije strežnikov (npr. domači strežnik Windows Home Server, Mac OS X Server, Linux, UNIX, Solaris);(e)mali strežniki so zasnovani tako, da lahko opravljajo funkcije, kot so omogočanje storitev omrežne infrastrukture (npr. arhiviranje) in gostitev podatkov/medijev. Ti izdelki niso zasnovani za obdelavo podatkov za druge sisteme ali vodenje spletnih strežnikov kot glavno funkcijo;(f)ta specifikacija ne zajema računalniških strežnikov, kot so opredeljeni v različici 1.0 specifikacije za računalniške strežnike za ENERGY STAR. Mali strežniki, zajeti v tej specifikaciji, so omejeni na računalnike, ki se tržijo za delovanje zunaj podatkovnih centrov (npr. doma, v majhnih pisarnah).H. Integrirani namizni računalnik: Namizni sistem, v katerem računalnik in računalniški prikazovalnik delujeta kot ena enota, ki prejema izmenični tok prek enega kabla. Integrirani namizni računalniki so lahko v eni od dveh mogočih oblik: (1) sistem, pri katerem sta računalniški prikazovalnik in računalnik fizično vključena v eno enoto, ali (2) sistem, sestavljen kot enotni sistem, pri katerem je računalniški prikazovalnik ločen, vendar povezan z glavnim ogrodjem z napajalnim kablom za enosmerni tok, računalnik in računalniški prikazovalnik pa se napajata iz enega vira. Kot podniz namiznih računalnikov so integrirani namizni računalniki običajno zasnovani tako, da zagotavljajo podobno funkcionalnost kot namizni sistemi.
I. Lahki odjemalec: Računalnik z neodvisnim napajanjem, ki je odvisen od povezave z oddaljenimi računalniškimi viri za zagotavljanje osnovne funkcionalnosti. Glavne računalniške funkcije (npr. izvajanje programov, shranjevanje podatkov, povezovanje z drugimi viri na internetu itd.) se izvajajo z uporabo oddaljenih računalniških virov. Lahki odjemalci, zajeti v tej specifikaciji, so omejeni na naprave brez rotacijskih spominskih medijev, vgrajenih v računalnik. Glavna enota lahkega odjemalca, zajetega v tej specifikaciji, mora biti namenjena za postavitev na stalni lokaciji (npr. na pisalni mizi), in ne za prenašanje.
J. Notesnik: Računalnik, posebej zasnovan za prenašanje in zato, da daljše obdobje deluje bodisi z neposredno povezavo na vir napajanja izmeničnega toka bodisi brez nje. Notesniki morajo imeti vgrajen računalniški prikazovalnik ter biti morajo zmožni delovati s pomočjo vgrajene baterije ali drugega prenosnega vira napajanja. Poleg tega ima večina notesnikov zunanji napajalnik, vgrajeno pa imajo tudi tipkovnico in kazalno napravo. Notesniki so običajno zasnovani tako, da omogočajo podobno funkcionalnost kot namizni računalniki, vključno z delovanjem programske opreme, ki ima podobno funkcionalnost kot programska oprema, ki se uporablja pri namiznih računalnikih. Za namene te specifikacije priklopne postaje štejejo za pripomočke, in zato niso vključene v oddelek 3 spodaj, ki prikazuje stopnje zmogljivosti notesnikov. Tablični računalniki, ki lahko poleg drugih vhodnih naprav ali namesto njih uporabljajo zaslone, občutljive na dotik, v tej specifikaciji štejejo za notesnike.
K. Delovna postaja: Računalnik visoke zmogljivosti, ki je namenjen enemu uporabniku in se običajno uporablja za grafiko, CAD, razvoj programske opreme, finančno in znanstveno uporabo ter druge zahtevne računalniške naloge. Računalnik mora izpolnjevati naslednje, da šteje za delovno postajo:
(a)tržen mora biti kot delovna postaja;(b)povprečni čas med izpadoma (MTBF) mora biti vsaj 15000 ur na podlagi Bellcore TR-NWT-000332, 6. izdaja, 12/97, ali na podlagi podatkov, zbranih na terenu, ter(c)podpirati mora ECC (error-correcting code – sprotno zaznavanje in odpravo napak) in/ali medpomnilnik.Poleg tega mora delovna postaja izpolnjevati tri od naslednjih šestih neobveznih značilnosti:
(d)imeti mora dodatno podporo napajanja za visokokakovostno grafiko (tj. dodatni vir napajanja PCI-E 6-pin 12V);(e)sistem je na matični plošči opremljen z žično napeljavo za več kot x4 PCI-E poleg grafične(-ih) reže (rež) in/ali podpore PCI-X;(f)ne podpira grafike UMA (Uniform Memory Access);(g)ima vsaj pet rež PCI, PCIe ali PCI-X;(h)je zmožen podpore več procesorjev za dva ali več procesorjev (podpirati mora fizično ločena ohišja/procesorska vtična mesta, tj. ločeno od podpore za en večjedrni procesor), in/ali(i)kvalificirati ga morata vsaj dve certifikaciji izdelka s strani neodvisnih prodajalcev programske opreme (ISV – Independent Software Vendor); certificiranja lahko še potekajo, vendar se morajo končati v treh mesecih po kvalifikaciji.Načini delovanja
L. Način izklopa: Stopnja porabe v načinu najmanjše porabe, ki ga uporabnik ne more izklopiti (vplivati nanj) in lahko traja nedoločen čas, ko je naprava povezana z glavnim virom električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca. Za sisteme, za katere veljajo standardi ACPI, način izklopa ustreza stanju ACPI System Level S5.
M. Način mirovanja: Stanje z majhno porabo, v katero lahko računalnik vstopi samodejno po obdobju nedejavnosti ali z ročno nastavitvijo. Računalnik z zmožnostjo mirovanja se lahko hitro zbudi kot odziv na omrežne povezave ali uporabniške vmesnike z latenco ≤ 5 sekund od sprožitve budilnega dogodka do polne uporabnosti sistema, vključno s prikazovalnikom. Za sisteme, za katere veljajo standardi ACPI, način mirovanja najpogosteje ustreza stanju ACPI System Level S3 (suspend to RAM – odloženo v RAM).
N. Stanje nedejavnosti: Stanje, v katerem sta operacijski sistem in druga programska oprema dokončala nalaganje, uporabniški profil je ustvarjen, stroj ni v stanju mirovanja, dejavnost pa je omejena na osnovne aplikacije, ki se zaženejo po privzetih nastavitvah.
O. Aktivno stanje: stanje, v katerem računalnik opravlja uporabno delo kot odziv na (a) predhodni ali sočasni uporabnikov vnos ali (b) predhodni ali sočasni ukaz prek omrežja. To stanje vključuje aktivno obdelavo, iskanje podatkov v pomnilniški napravi, pomnilniku ali predpomnilniku, vključno s časom v stanju nedejavnosti med čakanjem na nadaljnji uporabnikov vnos in pred prehodom v načine majhne porabe.
P. Običajna poraba energije (TEC – Typical Energy Consumption): Metoda preskušanja in primerjanja porabe energije pri računalnikih, ki se osredotoča na električno energijo, ki jo je izdelek porabil med običajnim delovanjem v reprezentativnem časovnem obdobju. Pri namiznih računalnikih in notesnikih je ključno merilo pristopa TEC vrednost običajne porabe električne energije v enem letu, ki se meri v kilovatnih urah (kWh), pri čemer se uporabljajo meritve povprečnih ravni porabe v načinu delovanja, umerjene na podlagi domnevno običajnega modela uporabe (obratovalni cikel). Zahteve pri delovnih postajah temeljijo na vrednosti porabe energije TEC, izračunani na podlagi energijskih ravni v načinu delovanja, največje porabe in domnevnega obratovalnega cikla.
Omreženje in upravljanje porabe energije
Q. Omrežni vmesnik: Sestavni deli (strojna in programska oprema), katerih glavna naloga je omogočiti, da računalnik lahko komunicira s pomočjo ene ali več tehnologij omrežja. Primera omrežnih vmesnikov sta IEEE 802.3 (eternet) in IEEE 802.11 (Wi-Fi).
R. Budilni dogodek: Od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz načina mirovanja ali izklopa v način aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov med drugim vključujejo: premik miške, dejavnost na tipkovnici, vnos krmilnika, dogodek, katerega sprožitev povzroči ura v realnem času, ali pritisk na gumb na ohišju, zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane prek daljinskega upravljanja, omrežja, modema itd.
S. Bujenje prek LAN (WOL): Funkcionalnost, ki računalniku omogoča, da se prebudi iz načina mirovanja ali izklopa na podlagi omrežne zahteve prek eterneta.
T. Polna omrežna povezljivost: Zmožnost računalnika, da ohrani navzočnost v omrežju v načinu mirovanja in se inteligentno prebudi, ko je potrebna nadaljnja obdelava (vključno z občasno obdelavo, potrebno za ohranjanje navzočnosti v omrežju). Ohranjanje navzočnosti v omrežju lahko vključuje pridobitev in/ali zaščito dodeljenega vmesnika ali omrežnega naslova, odzivanje na zahteve drugih vozlišč v omrežju ali ohranjanje obstoječih omrežnih povezav, in sicer vse v stanju mirovanja. Tako se navzočnost računalnika, njegovih omrežnih storitev in aplikacij ohranja tudi, ko je v načinu mirovanja. Računalnik v načinu mirovanja s polno omrežno povezljivostjo je z vidika omrežja funkcionalno enakovreden računalniku v stanju nedejavnosti, kar zadeva običajne aplikacije in modele uporabe. Polna omrežna povezljivost v načinu mirovanja ni omejena na poseben sklop protokolov, temveč lahko zajema aplikacije, nameščene po prvotni namestitvi.
Poti trženja in dobave
U. Podjetniške poti: Prodajne poti, ki jih običajno uporabljajo velika in srednja podjetja, vladne organizacije, izobraževalne ustanove ali druge organizacije, ki kupujejo računalnike za uporabo v upravljanih okoljih odjemalec-strežnik.
V. Številka modela: Lastno tržno ime, ki se uporablja za določeno konfiguracijo strojne/programske opreme (tj. operacijski sistem, vrste ali procesorji, pomnilnik, GPU itd.), ki je vnaprej določena ali jo izbere kupec.
W. Ime modela: Tržno ime, ki vključuje sklice na številko družine modela računalnika, kratek opis izdelka ali sklice na blagovno znamko.
X. Družina izdelkov: Opis na višji ravni, ki se nanaša na skupino računalnikov, ki imajo običajno eno kombinacijo ohišja/matične plošče, ki pogosto vsebuje na stotine mogočih konfiguracij strojne in programske opreme.
2. IZDELKI, UPRAVIČENI DO OZNAKE
Da bi bili računalniki upravičeni do oznake ENERGY STAR, morajo izpolnjevati računalniške opredelitve in eno od opredelitev vrste izdelka iz oddelka 1 zgoraj. Naslednja preglednica vsebuje seznam vrst računalnikov, ki so (in niso) upravičeni do oznake ENERGY STAR.
Izdelki, zajeti v tej različici 5.0 specifikacije |
Izdelki, ki niso zajeti v tej različici 5.0 specifikacije |
||||||||||||||||
|
|
3. Energijska učinkovitost in merila za upravljanje porabe energije
Da bi bili računalniki upravičeni od oznake ENERGY STAR, morajo izpolnjevati spodaj naštete zahteve. Datum veljavnosti za različico 5.0 je naveden v oddelku 5 te specifikacije.
A. Zahteve glede učinkovitosti napajanja
Zahteve veljajo za vse kategorije izdelkov, zajete v specifikacijah za računalnike ENERGY STAR:
(a) |
računalniki z notranjim napajalnikom: 85-odstotna minimalna učinkovitost ob nazivni izhodni moči v višini 50 % in 82-odstotna minimalna učinkovitost ob nazivni izhodni moči v višini 20 % in 100 %, pri čemer je močnostni faktor > 0,9 pri 100-odstotni nazivni izhodni moči; |
(b) |
računalniki z zunanjim napajalnikom: zunanje napajalne enote, ki se prodajajo z računalniki ENERGY STAR, morajo biti upravičene do oznake ENERGY STAR ali izpolnjevati stopnje učinkovitosti za način neobremenitve in način aktivnega delovanja, ki so določeni v različici 2.0 programskih zahtev ENERGY STAR za enonapetostne zunanje napajalne enote AC/AC in AC/DC. Specifikacija ENERGY STAR in seznam izdelkov, upravičenih do oznake, sta na strani www.energystar.gov/powersupplies. Opomba: ta zahteva glede delovanja velja tudi za večnapetostne zunanje napajalnike, preskušene v skladu s preskusno metodo za notranji napajalnik iz oddelka 4 spodaj. |
B. Zahteve glede učinkovitosti in delovanja
1. Stopnje za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in notesnike
Za namene določanja stopenj TEC morajo namizni računalniki in integrirani namizni računalniki ustrezati kategorijam A, B, C ali D, kakor je opredeljeno spodaj:
(a) |
kategorija A: vsi namizni računalniki, ki ne ustrezajo opredelitvi kategorije B, kategorije C ali kategorije D spodaj, so za potrebe dodelitve oznake ENERGY STAR uvrščeni v kategorijo A; |
(b) |
kategorija B: za uvrstitev v kategorijo B morajo namizni računalniki imeti:
|
(c) |
kategorija C: za uvrstitev v kategorijo C morajo namizni računalniki imeti:
Poleg zgornje zahteve morajo imeti modeli, uvrščeni v kategorijo C, vsaj eno od naslednjih dveh značilnosti:
|
(d) |
kategorija D: za uvrstitev v kategorijo D morajo namizni računalniki imeti:
Poleg zgornje zahteve morajo imeti modeli, uvrščeni v kategorijo D, vsaj eno od naslednjih dveh značilnosti:
|
Za namene določanja stopenj TEC morajo notesniki ustrezati kategorijam A, B ali C, kakor je opredeljeno spodaj:
(a) |
kategorija A: vsi notesniki, ki ne ustrezajo opredelitvi kategorije B ali kategorije C spodaj, so za potrebe dodelitve oznake ENERGY STAR uvrščeni v kategorijo A; |
(b) |
kategorija B: za uvrstitev v kategorijo B morajo notesniki imeti:
|
(c) |
kategorija C: za uvrstitev v kategorijo C morajo notesniki imeti:
|
V naslednjih preglednicah so navedene zahtevane stopnje TEC za specifikacijo 5.0. V preglednici 1 so podane zahteve za TEC za različico 5.0, medtem ko so v preglednici 2 podane uteži za vsak način delovanja po vrsti izdelka. TEC se določi po naslednji formuli:
ETEC = (8 760/1 000) · (Pizklop · Tizklop + Pmirovanje · Tmirovanje + Pnedejavnost · Tnedejavnost),
pri čemer so Px vrednosti porabe v vatih, Tx je čas v odstotkih leta, TEC ETEC pa je izražena v kilovatnih urah in pomeni letno porabo energije na podlagi uteži za načine delovanja iz preglednice 2.
Preglednica 1:
Zahteve za ETEC – namizni računalniki in notesniki
|
Namizni računalniki in integrirani računalniki (kWh) |
Notesniki (kWh) |
TEC |
Kategorija A: ≤ 148,0 Kategorija B: ≤ 175,0 Kategorija C: ≤ 209,0 Kategorija D: ≤ 234,0 |
Kategorija A: ≤ 40,0 Kategorija B: ≤ 53,0 Kategorija C: ≤ 88,5 |
Prilagoditve zmogljivosti |
||
Pomnilnik |
1 kWh (na GB prek osnovnega pomnilnika) Osnovni pomnilnik: Kategorije A, B in C: 2 GB Kategorija D: 4 GB |
0,4 kWh (na GB prek 4) |
Vrhunska grafika (za diskretne GPU z opredeljenimi širinami slikovnega medpomnilnika) |
Kategoriji A in B: 35 kWh (širina slikovnega medpomnilnika ≤ 128-bitov) 50 kWh (širina slikovnega medpomnilnika > 128 bitov) Kategoriji C in D: 50 kWh (širina slikovnega medpomnilnika > 128 bitov) |
Kategorija B: 3 kWh (širina slikovnega medpomnilnika > 64 bitov) |
Dodatni notranji pomnilnik |
25kWh |
3kWh |
Preglednica 2:
Uteži za načine delovanja – namizni računalniki in notesniki
(v %) |
||||
|
Namizni računalniki |
Notesniki |
||
|
Konvencionalni |
Delovanje prek posredniškega strežnika („Proxying“) (1) |
Konvencionalni |
Delovanje prek posredniškega strežnika („Proxying“) (1) |
Tizklop |
55 |
40 |
60 |
45 |
Tmirovanje |
5 |
30 |
10 |
30 |
Tnedejavnost |
40 |
30 |
30 |
25 |
2. Stopnje za delovne postaje
V naslednjih preglednicah so navedene zahtevane stopnje PTEC za specifikacijo 5.0. V preglednici 3 so podane zahteve za PTEC za različico 5.0, v preglednici 4 pa so podane uteži za vsak način delovanja. PTEC se določi po naslednji formuli:
PTEC = 0,35 · Pizklop + 0,10 · Pmirovanje + 0,55 · Pnedejavnost,
pri čemer so Px vrednosti porabe v vatih.
Preglednica 3:
Zahteve za PTEC – delovne postaje
PTEC ≤ 0,28 · [največja P + (# HDD · 5)]
Preglednica 4:
Uteži za načine delovanja – delovne postaje
(v %) |
|
Tizklop |
35 |
Tmirovanje |
10 |
Tnedejavnost |
55 |
Opomba: uteži so vključene v formulo PTEC zgoraj. |
Delovne postaje, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR z eno grafično napravo, so lahko upravičene tudi do oznake za konfiguracijo z več kot eno grafično napravo, če je dodatna konfiguracija strojne opreme enaka, razen glede dodatne(-ih) grafične(-ih) naprav(-e). Dodatne grafične naprave se uporabljajo, vendar ne izključno, za upravljanje več prikazovalnikov in združevanje za hitrejše delovanje konfiguracij z več GPU (npr. ATI Crossfire, NVIDIA SLI). Proizvajalci lahko v takih primerih in dokler SPECviewperf® podpira več grafičnih niti, predložijo preskusne podatke za delovno postajo z eno grafično napravo za obe konfiguraciji brez vnovičnega preskušanja sistema.
3. Stopnje za male strežnike
Mali strežniki morajo za namene določanja stopenj stanja nedejavnosti ustrezati kategorijama A ali B, kakor je opredeljeno spodaj:
(a) |
kategorija A: vsi mali strežniki, ki ne ustrezajo opredelitvi kategorije B, so za potrebe dodelitve oznake ENERGY STAR uvrščeni v kategorijo A; |
(b) |
kategorija B: za uvrstitev v kategorijo B morajo mali strežniki imeti:
|
Preglednica 6:
Zahteve glede učinkovitosti za male strežnike
Zahteve glede porabe energije v načinih delovanja za male strežnike |
|
Način izklopa: ≤ 2,0 W Stanje nedejavnosti: Kategorija A: ≤ 50,0 W Kategorija B: ≤ 65,0 W |
|
Zmogljivost |
Dodatna dodelitev porabe |
Bujenje prek LAN (WOL – Wake On LAN) (Velja le, če je računalnik dobavljen z omogočenim WOL) |
+ 0,7 W za način izklopa |
4. Stopnje za lahke odjemalce
Kategorije lahkih odjemalcev glede na merila za stanje nedejavnosti: lahki odjemalci morajo za namene določanja stopenj stanja nedejavnosti ustrezati kategorijama A ali B, kakor je opredeljeno spodaj:
(a) |
Kategorija A: vsi lahki odjemalci, ki ne ustrezajo opredelitvi kategorije B spodaj, so za potrebe dodelitve oznake ENERGY STAR uvrščeni v kategorijo A; |
(b) |
Kategorija B: lahki odjemalci morajo za uvrstitev v kategorijo B:
|
Preglednica 7:
Zahteve za učinkovitost za lahke odjemalce
Zahteve za porabo energije v načinih delovanja za lahke odjemalce |
|
Način izklopa: ≤ 2 W Način mirovanja (če je primerno): ≤ 2 W Stanje nedejavnosti: Kategorija A: ≤ 12,0 W Kategorija B: ≤ 15,0 W |
|
Zmogljivost |
Dodatna dodelitev porabe |
Bujenje prek LAN (WOL): (Velja le, če je računalnik dobavljen z omogočenim WOL) |
+ 0,7 W za način mirovanja + 0,7 W za način izklopa |
C. Zahteve za upravljanje porabe energije
Izdelki morajo izpolnjevati zahteve za upravljanje porabe energije, navedene v preglednici 8, in biti preskušeni takšni, kakor se dobavijo.
Preglednica 8:
Zahteve za upravljanje porabe energije
Zahteva v specifikaciji |
|
Velja za |
||||
Zahteve ob dobavi |
||||||
Način mirovanja |
Dobavljeni morajo biti tako, da je način mirovanja nastavljen tako, da se aktivira po 30 minutah nedejavnosti uporabnika. Ob prehodu v stanje mirovanja ali izklopa računalniki zmanjšajo hitrost vseh aktivnih mrežnih povezav eternet s hitrostjo 1 Gb/s. |
Namizni računalniki |
|
|||
Integrirani namizni računalniki |
|
|||||
Notesniki |
|
|||||
Delovne postaje |
|
|||||
|
|
|||||
Mali strežniki |
|
|||||
Lahki odjemalci |
|
|||||
Način mirovanja prikazovalnika |
Dobavljeni morajo biti tako, da je način mirovanja prikazovalnika nastavljen tako, da se aktivira po 15 minutah nedejavnosti uporabnika. |
Namizni računalniki |
|
|||
Integrirani namizni računalniki |
|
|||||
Notesniki |
|
|||||
Delovne postaje |
|
|||||
|
|
|||||
Mali strežniki (če imajo računalniški prikazovalnik) |
|
|||||
Lahki odjemalci |
|
|||||
Omrežne zahteve za upravljanje porabe energije |
||||||
Bujenje prek LAN (WOL) |
Računalniki z možnostjo eterneta morajo imeti možnost, da omogočijo in onemogočijo WOL za način mirovanja. |
Namizni računalniki |
|
|||
Integrirani namizni računalniki |
|
|||||
Notesniki |
|
|||||
Delovne postaje |
|
|||||
|
|
|||||
Mali strežniki |
|
|||||
Lahki odjemalci (velja samo, če se izvajajo posodobitve programske opreme iz centralno vodenega omrežja, medtem ko je enota v načinu mirovanja ali izklopa. Lahki odjemalci, pri katerih standardni okvir za posodabljanje programske opreme odjemalca ne zahteva vnaprejšnjega načrta za čas izklopa, so izvzeti iz zahteve.) |
|
|||||
Velja samo za računalnike, dobavljene po podjetniških poteh: Računalniki z možnostjo eterneta morajo izpolnjevati eno od naslednjih zahtev:
|
Namizni računalniki |
|
||||
Integrirani namizni računalniki |
|
|||||
Notesniki |
|
|||||
Delovne postaje |
|
|||||
|
|
|||||
Mali strežniki |
|
|||||
Lahki odjemalci (velja samo, če se izvajajo posodobitve programske opreme iz centralno vodenega omrežja, medtem ko je enota v načinu mirovanja ali izklopa. Lahki odjemalci, pri katerih standardni okvir za posodabljanje programske opreme odjemalca ne zahteva vnaprejšnjega načrta za čas izklopa, so izvzeti iz zahteve.) |
|
|||||
|
||||||
Upravljanje bujenja |
Velja samo za računalnike, dobavljene po podjetniških poteh: Računalniki z možnostjo eterneta morajo biti zmožni sprožanja budilnih dogodkov na daljavo (prek omrežja) in programiranih budilnih dogodkov iz stanja mirovanja (npr. ura v realnem času). Ko imajo proizvajalci nadzor (npr. konfiguriran s strojnimi, ne pa s programskimi nastavitvami), zagotovijo, da se te nastavitve po želji odjemalca lahko upravljajo centralno, z orodji, ki jih priskrbi proizvajalec. |
Namizni računalniki |
|
|||
Integrirani namizni računalniki |
|
|||||
Notesniki |
|
|||||
Delovne postaje |
|
|||||
|
|
|||||
Mali strežniki |
|
|||||
Lahki odjemalci |
|
|||||
|
Pri vseh računalnikih z omogočenim WOL so vsi usmerjeni paketni filtri omogočeni in nastavljeni na privzeto konfiguracijo, ki je standardna v industriji. Dokler se ne sprejme eden (ali več) standardov, se od partnerjev zahteva, naj svoje konfiguracije usmerjenih paketnih filtrov posredujejo agenciji EPA in Evropski komisiji za objavo na spletni strani, da se spodbudijo razprave in razvoj standardnih konfiguracij.
Pri določanju, ali je določen model upravičen do oznake ENERGY STAR z WOL ali brez WOL, je treba upoštevati naslednje zahteve:
(a) |
izklop: računalnike je treba preskusiti in opisati, kakor so bili dobavljeni, za način izklopa. Modele, ki bodo dobavljeni z omogočenim WOL za način izklopa, je treba preskusiti z omogočenim WOL. Podobno je treba izdelke, ki bodo dobavljeni z onemogočenim WOL za način izklopa, preskusiti z onemogočenim WOL; |
(b) |
mirovanje: računalnike je treba preskusiti in opisati, kakor so bili dobavljeni, za način mirovanja. Modeli, ki se prodajajo po podjetniških poteh, kot je opredeljeno v opredelitvi pojma V v oddelku 1, se preskusijo, dodeli se jim oznaka in se dobavijo z omogočenim/onemogočenim WOL v skladu z zahtevami iz preglednice 8. Za izdelke, dobavljene neposredno potrošnikom po običajnih maloprodajnih poteh, se ne zahteva, da so dobavljeni z omogočenim WOL iz stanja mirovanja, ter se lahko preskusijo, opredelijo glede dodelitve oznake in dobavijo z omogočenim ali onemogočenim WOL; |
(c) |
delovanje prek posredniškega strežnika („proxying“): namizni računalniki, integrirani namizni računalniki in notesniki se preskusijo in opišejo za načine nedejavnosti, mirovanja in izklopa, pri čemer so možnosti za delovanje prek posredniškega strežnika omogočene ali neomogočene kakor ob dobavi. Da bi bil sistem upravičen do oznake z uporabo uteži TEC za delovanje prek posredniškega strežnika, mora izpolnjevati standard delovanja prek posredniškega strežnika, za katerega sta EPA in Evropska komisija potrdili, da je skladen s cilji ENERGY STAR. Tako potrditev je treba pridobiti pred predložitvijo podatkov o izdelku za dodelitev oznake. |
Partner je še naprej odgovoren za preskušanje izdelkov in ugotavljanje, ali so upravičeni do oznake, kot so dobavljeni. Če izdelek v tej fazi izpolnjuje pogoje in je upravičen do oznake ENERGY STAR, se lahko označi kot tak.
Če uporabnik partnerja najame, da naloži podobo po meri, mora partner:
— |
uporabniku sporočiti, da izdelek z naloženo podobo po meri morda ne bo izpolnjeval pogojev za oznako ENERGY STAR (vzorčno pismo je na voljo na spletni strani ENERGY STAR, ki je dostopna uporabnikom), |
— |
spodbuditi uporabnika, naj preskusi, ali je izdelek skladen z oznako ENERGY STAR. |
Za zagotovitev, da so kupci/uporabniki ustrezno obveščeni o koristih upravljanja porabe energije, bodo proizvajalci vsakemu računalniku priložili eno od naslednjega:
— |
informacije o oznaki ENERGY STAR in koristih upravljanja porabe energije v papirnem ali elektronskem izvodu navodil za uporabo. Te informacije morajo biti blizu začetka navodil za uporabo ali |
— |
vložek v obliki zavoja ali škatle z informacijami o oznaki ENERGY STAR in koristih upravljanja porabe energije. |
V vsakem od obeh primerov morajo biti navedene najmanj naslednje informacije:
— |
obvestilo, da je bil računalnik dobavljen z omogočenim upravljanjem porabe energije in katere so časovne nastavitve (bodisi privzete nastavitve za sistem bodisi opomba, da privzete nastavitve za računalnik izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR, ki določajo manj kot 15 minut nedejavnosti uporabnika za prikazovalnik in manj kot 30 minut nedejavnosti za računalnik, kot jih priporoča program ENERGY STAR za optimalne prihranke energije), in |
— |
kako računalnik ustrezno zbuditi iz stanja mirovanja. |
D. Prostovoljne zahteve
čeprav to ni obvezno, se proizvajalcem zelo priporoča, naj izdelke zasnujejo v skladu s standardom uporabniškega vmesnika za nadzor nad porabo – IEEE 1621 (z uradnim nazivom: standard za elemente uporabniškega vmesnika pri nadzoru porabe elektronskih naprav, ki se uporabljajo v poslovnem in domačem okolju). Skladnost z IEEE 1621 bo omogočila, da bo nadzor nad porabo pri vseh elektronskih napravah bolj dosleden in intuitiven. Podrobnejše informacije o tem standardu so na voljo na spletni strani http://eetd.LBL.gov/Controls
4. PRESKUSNI POSTOPKI
Proizvajalci morajo opravljati preskuse in sami potrjevati tiste modele izdelkov, ki so skladni s smernicami za oznako ENERGY STAR.
— |
Pri izvajanju teh preskusov se mora partner strinjati z uporabo preskusnih postopkov iz preglednice 9 spodaj. |
— |
Rezultate preskusov je treba predložiti agenciji EPA oziroma Evropski komisiji, kot je primerno. |
Dodatna preskušanja in zahteve glede poročanja so navedeni spodaj.
1. Število enot, potrebnih za preskus TEC ali stanja nedejavnosti
Proizvajalci lahko za dodelitev oznake na začetku preskusijo eno samo enoto. Če so vrednosti, dobljene pri preizkušanju prve enote, enake vrednostim iz veljavne zahteve za TEC ali porabo energije v stanju nedejavnosti ali manjše od teh vrednosti, vendar pa v okviru 10-odstotnega odstopanja od te ravni, je treba preskusiti še eno enoto istega modela z enako konfiguracijo. Proizvajalci sporočijo vrednosti preskusa za obe enoti. Za pridobitev oznake ENERGY STAR morata obe enoti biti v skladu z dovoljeno najvišjo TEC ali najvišjo ravnijo porabe v stanju nedejavnosti za ta izdelek in to kategorijo izdelkov.
Opomba: ta dodatni preskus se zahteva samo za TEC (namizni računalniki, integrirani namizni računalniki, notesniki, delovne postaje) in stanje nedejavnosti (mali strežniki, lahki odjemalci), za stanje mirovanja in izklopa pa se preskusi samo ena enota, če veljajo take zahteve. Naslednji primeri dodatno ponazarjajo ta pristop:
Primer 1— namizni računalniki kategorije A morajo dosegati raven TEC, ki znaša 148,0 kWh ali manj, tako da je 133,2 kWh 10-odstotni prag za dodaten preskus.
Če se za prvo enoto izmeri 130 kWh, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in je model upravičen do oznake (130 kWh pomeni 12 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji, in je torej zunaj 10-odstotnega praga).
Če se za prvo enoto izmeri 133,2 kWh, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in je model upravičen do oznake (133,2 kWh pomeni natančno 10 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji).
Če se za prvo enoto izmeri 135 kWh, potem je treba preskusiti še eno enoto, da se ugotovi, ali je model upravičen do oznake (135 kWh pomeni samo 9 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji, in je znotraj 10-odstotnega praga).
Če nato enoti pri preskusu dosežeta vrednosti 135 in 151 kWh, model ni upravičen do oznake ENERGY STAR – četudi je povprečje 143 kWh – ker je ena od vrednosti presegla specifikacijo za ENERGY STAR.
Če nato enoti pri preskusu dosežeta vrednosti 135 in 147 kWh, pa model je upravičen do oznake ENERGY STAR, saj obe vrednosti dosegata specifikacijo 148,0 kWh za oznako ENERGY STAR.
Primer 2— Mali strežniki kategorije A morajo v stanju nedejavnosti porabiti 50 vatov ali manj, tako da je 45 vatov 10-odstotni prag za dodaten preskus. Pri preskusu modela za dodelitev oznake se torej lahko pojavijo naslednje možnosti:
če se za prvo enoto izmeri 44 vatov, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in je model upravičen do oznake (44 vatov pomeni 12 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji, in je torej zunaj 10-odstotnega praga),
če se za prvo enoto izmeri 45 vatov, potem nadaljnje preskušanje ni potrebno in je model upravičen do oznake (45 vatov pomeni natančno 10 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji),
če se za prvo enoto izmeri 47 vatov, potem je treba preskusiti še eno enoto, da se ugotovi, ali je model upravičen do oznake (47 vatov pomeni samo 6 % večjo učinkovitost, kot je navedeno v specifikaciji, in je znotraj 10-odstotnega praga),
če nato enoti pri preskusu dosežeta vrednosti 47 in 51 vatov, model ni upravičen do oznake ENERGY STAR – četudi je povprečje 49 vatov –, ker je ena od vrednosti (51) presegla specifikacijo za ENERGY STAR,
če nato enoti pri preskusu dosežeta vrednosti 47 in 49 vatov, pa model je upravičen do oznake ENERGY STAR, saj sta obe vrednosti manjši od specificirane vrednosti 50 vatov za oznako ENERGY STAR.
2. Modeli, ki so zmožni delovati pri več kombinacijah napetosti in frekvence
Proizvajalci preskusijo izdelke na podlagi trga (trgov), na katerem se bodo modeli prodajali in oglaševali kot modeli, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR.
Pri izdelkih, ki se pod oznako ENERGY STAR prodajajo na več mednarodnih trgih in imajo zato več nazivnih vhodnih napetosti, mora proizvajalec preskusiti zahtevano izmerjeno porabo energije in ravni učinkovitosti pri vseh zadevnih kombinacijah napetosti in frekvence ter poročati o njih. Na primer, proizvajalec, ki enak model dobavlja v Združene države in Evropo, mora opraviti meritve, izpolnjevati specifikacije in poročati o vrednostih preskusa pri 115 voltih/60 Hz in 230 voltih/50 Hz, da bi model na obeh trgih izpolnjeval zahteve za oznako ENERGY STAR. Če model izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR samo pri eni kombinaciji napetosti in frekvence (npr. pri 115 voltih/60 Hz), izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR in ga je dovoljeno tržiti kot model z oznako ENERGY STAR samo v regijah, ki podpirajo preskušano kombinacijo napetosti in frekvence (npr. Severna Amerika in Tajvan).
Preglednica 9:
Preskusni postopki
Kategorija izdelka |
Zahteva v specifikaciji |
Preskusni protokol |
Vir |
Vsi računalniki |
Učinkovitost napajanja |
IPS: Splošen protokol preskusa učinkovitosti notranjega napajanja, sprememba 6.4.2 EPS: Preskusna metoda ENERGY STAR za zunanje napajanje Opomba: če se za preskušanje notranjega napajanja zahtevajo kakršne koli informacije/postopki poleg tistih, opisanih v Protokolu učinkovitosti notranjega napajanja, morajo partnerji agenciji EPA oziroma Evropski komisiji, kot je ustrezno, na zahtevo predložiti preskusno nastavitev, uporabljeno za pridobitev podatkov IPS, ki se uporabljajo v predložitvi izdelka. |
IPS: www.efficientpowersupplies.org EPS: www.energystar.gov/powersupplies |
Namizni računalniki, integrirani namizni računalniki in notesniki |
ETEC (iz meritev v načinu izklopa, načinu mirovanja in stanju nedejavnosti) |
Metoda preskušanja računalnikov ENERGY STAR (različica 5.0), oddelek III Priloge I |
Dodatek A |
Delovne postaje |
PTEC (iz meritev v načinu izklopa, načinu mirovanja, stanju nedejavnosti in ob največji porabi) |
Metoda preskušanja računalnikov ENERGY STAR (različica 5.0), oddelka III in IV Priloge I |
|
Mali strežniki |
Način izklopa in stanje nedejavnosti |
Metoda preskušanja računalnikov ENERGY STAR (različica 5.0), oddelek III Priloge I |
|
Lahki odjemalci |
Način izklopa, način mirovanja in stanje nedejavnosti |
Metoda preskušanja računalnikov ENERGY STAR (različica 5.0), oddelek III Priloge I |
3. Družine izdelkov, upravičene do oznake
Nespremenjeni modeli ali modeli, ki se od tistih, ki so se prodajali v preteklem letu, razlikujejo samo v končni obliki, lahko ohranijo oznako brez predložitve novih podatkov iz preskusov ob predpostavki, da ostaja specifikacija nespremenjena. Če se model izdelka daje na trg v več konfiguracijah ali slogih, kot je družina ali serija izdelkov, partner lahko o tem modelu poroča in ga razvrsti za dodelitev oznake pod eno samo številko modela, če vsi modeli v tej družini ali seriji izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:
— |
računalniki, ki so zgrajeni na enaki platformi in so enaki v vseh pogledih, razen v ohišju in barvi, lahko pridobijo oznako ENERGY STAR na podlagi predložitve podatkov o preskusih za en sam reprezentativen model, |
— |
če se model izdelka daje na trg v več konfiguracijah, lahko partner o tem izdelku poroča in ga razvrsti za dodelitev oznake pod eno edinstveno identifikacijsko številko modela, ki predstavlja konfiguracijo z največjo močjo, ki je na voljo v družini, namesto da bi poročal o vsakem posameznem modelu iz družine; druge konfiguracije istega modela izdelka ne smejo imeti večje porabe energije kot reprezentativna konfiguracija. V tem primeru konfiguracija z največjo močjo pomeni: procesor z največjo močjo, največjo konfiguracijo pomnilnika, GPU (grafična procesna enota) z največjo močjo itd. Za sisteme, ki glede na določeno konfiguracijo ustrezajo opredelitvi za več kategorij (kot so opredeljene v oddelku 3.B), bodo proizvajalci morali predložiti konfiguracijo z največjo močjo za vsako kategorijo, za katero bodo želeli, da sistem pridobi oznako. Na primer za sistem, ki je lahko konfiguriran kot namizni računalnik kategorije A ali kategorije B, bi bilo za pridobitev oznake ENERGY STAR treba predložiti konfiguracijo z največjo močjo za obe kategoriji. Če se izdelek lahko konfigurira tako, da spada v vse tri kategorije, bi bilo torej treba predložiti podatke za konfiguracijo z največjo močjo v vseh teh kategorijah. Proizvajalci bodo odgovorni za reklamacije glede učinkovitosti za vse druge modele v družini, vključno s tistimi, ki niso bili preskušeni in za katere niso sporočili podatkov. |
Vse enote/konfiguracije, povezane z določitvijo modela izdelka, za katere partner želi pridobiti oznako ENERGY STAR, morajo izpolnjevati zahteve za to oznako. Če partner želi pridobiti oznako za konfiguracije modela, za katerega obstajajo alternativne konfiguracije, ki niso upravičene do oznake, mora konfiguracijam, upravičenim do oznake, dodeliti označbo z uporabo imena ali številke modela, ki je edinstvena za konfiguracije, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR. Ta označba se mora uporabljati dosledno v povezavi s konfiguracijami, upravičenimi do oznake, v gradivih za trženje/prodajo in na seznamu izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR (npr. model A1234 za osnovne konfiguracije in model A1234-ES za konfiguracije, upravičene do oznake ENERGY STAR).
5. DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
Datum, ko lahko proizvajalci izdelke opredelijo kot upravičene do oznake ENERGY STAR, bo določen kot datum začetka veljavnosti sporazuma.
Datum začetka veljavnosti različice 5.0 specifikacije ENERGY STAR je za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike, notesnike, delovne postaje, male strežnike in lahke odjemalce 1. julij 2009. Vsi izdelki, vključno z modeli, ki so prvotno ustrezali merilom za dodelitev oznake iz različice 4.0, z datumom proizvodnje 1. julij 2009 ali poznejšim, morajo ustrezati zahtevam te različice 5.0, da so lahko upravičeni do oznake ENERGY STAR. Igralne konzole z datumom proizvodnje 1. julij 2010 ali poznejšim morajo ustrezati zahtevam te različice 5.0, da so upravičeni do oznake ENERGY STAR. Vsi predhodni sporazumi o računalnikih, upravičenih do oznake ENERGY STAR, prenehajo veljati 30. junija 2009.
6. PRIHODNJE SPREMEMBE SPECIFIKACIJE
EPA in Evropska komisija si pridržujeta pravico do sprememb specifikacije, če bi tehnološke in/ali tržne spremembe vplivale na njeno uporabnost za potrošnike ali industrijo ali na njen učinek na okolje. V skladu s trenutno politiko se morata EPA in Komisija o spremembah specifikacije posvetovati z zainteresiranimi stranmi. V primeru spremembe specifikacije je treba vedeti, da se oznaka ENERGY STAR ne dodeli samodejno za cel življenjski cikel modela izdelka. Model izdelka mora, da je upravičen do oznake ENERGY STAR, ustrezati specifikaciji ENERGY STAR, ki velja na dan proizvodnje modela.
Dodatek A
Preskusni postopek ENERGY STAR za določitev porabe pri računalnikih v načinu izklopa, načinu mirovanja in stanju nedejavnosti
Pri merjenju porabe pri računalnikih zaradi ugotavljanja skladnosti s stopnjami porabe v načinu izklopa, načinu mirovanja in stanju nedejavnosti, določenimi v teh specifikacijah za računalnike ENERGY STAR, različica 5.0, je treba ravnati v skladu z naslednjim protokolom. Partnerji morajo izmeriti reprezentativni vzorec konfiguracije, kakršen se dostavi kupcu. Vendar pa partnerju ni treba upoštevati sprememb porabe, ki so lahko posledica namestitve dodatnih komponent in nastavitev BIOS-a in/ali programske opreme, ki jih uporabnik računalnika izvrši sam po prodaji izdelka. Ta postopek naj bi se izpeljal po vrstnem redu, način preskušanja pa se po potrebi označi.
Računalnike je treba preskusiti s konfiguracijami in nastavitvami kot pri dobavi, če ni drugače določeno v preskusnem postopku v tem dodatku A. Koraki, pri katerih je potrebna alternativna nastavitev, so označeni z zvezdico („*“).
I. Opredelitev pojmov
Če ni določeno drugače, so vsi izrazi v tem dokumentu skladni z opredelitvami pojmov iz različice 5.0 meril za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR za računalnike:
1. UUT: UUT (unit under test) je kratica za enoto, ki se preskuša, kar v tem primeru označuje računalnik, ki se preskuša.
2. UPS: UPS (uninterruptible power supply) je kratica za brezprekinitveni napajalnik in pomeni sestav pretvornikov, stikal in naprav za skladiščenje energije, npr. akumulatorjev, ki tvorijo napajalno enoto za ohranjanje nepretrganega napajanja energije ob izpadu vhodne moči.
II. Zahteve glede preskušanja
1. Atestirani merilnik:
Atestirani merilniki bodo imeli naslednje lastnosti: (2):
— |
močnostna resolucija 1 mW ali boljša, |
— |
razpoložljiv tokovni vršni faktor 3 ali več pri njegovi nazivni vrednosti območja in |
— |
spodnja meja tokovnega območja 10 mA ali manj. |
Poleg zgoraj navedenih lastnosti se priporočajo tudi naslednje:
— |
frekvenčni odziv najmanj 3 kHz in |
— |
umerjanje po standardu, ki v smislu sledljivosti izhaja iz Nacionalnega instituta za standarde in tehnologijo (NIST – National Institute of Standards and Technology) ZDA. |
Zaželeno je tudi, da se z merilnimi instrumenti lahko natančno izračuna povprečna moč v katerem koli časovnem intervalu, ki ga izbere uporabnik (navadno se to izračuna z notranjim matematičnim izračunom v merilniku – akumulirana energija se deli s časom – kar zagotavlja največjo točnost). Alternativna možnost bi bila, da bi merilni instrument moral imeti zmožnost integrirati energijo v katerem koli časovnem intervalu, ki ga izbere uporabnik, z energijsko resolucijo 0,1 mWh ali manj, in integrirati prikazani čas z resolucijo 1 sekunde ali manj.
2. Točnost:
Pri meritvah moči vrednosti 0,5 W ali več mora znašati merilna negotovost največ 2 % pri 95-odstotni ravni zaupanja. Pri meritvah moči vrednosti manj kot 0,5 W mora znašati merilna negotovost največ 0,01 W pri 95-odstotni ravni zaupanja. Merilni instrumenti za moč imajo resolucijo:
— |
0,01 W ali boljšo za meritve moči v vrednosti 10 W ali manj, |
— |
0,1 W ali boljšo za meritve moči v vrednosti nad 10 W do največ 100 W ter |
— |
1 W ali boljšo za meritve moči v vrednosti več kot 100 W. |
Podatki o moči se navajajo v vatih, rezultati pa se zaokrožijo na dve decimalni mesti. Obremenitve v vrednosti 10 W ali več se navajajo s trimestnimi števili.
3. Preskusni pogoji
Napetost napajanja |
Severna Amerika/Tajvan: |
115 (± 1 %) voltov izmenične napetosti, 60 Hz (± 1 %) |
Evropa/Avstralija/Nova Zelandija: |
230 (± 1 %) voltov izmenične napetosti, 50 Hz (± 1 %) |
|
Japonska: |
100 (± 1 %) voltov izmenične napetosti, 50 Hz (± 1 %)/60 Hz (± 1 %) Opomba: pri izdelkih z največjo nazivno močjo > 1,5 kW je območje napetosti ± 4 % |
|
Celotno harmonsko popačenje (THD – Total Harmonic Distortion) (napetost) |
< 2 % THD (< 5 % za izdelke, katerih največja nazivna moč je > 1,5 kW) |
|
Temperatura okolice |
23 °C ± 5 °C |
|
Relativna vlažnost |
10–80 % |
|
(Glej IEC 62301: Električni gospodinjski aparati – Meritev stanja pripravljenosti, oddelki 4.2, 4.3, 4.4). |
4. Preskusna konfiguracija
Poraba energije računalnika se meri in preskuša iz vira izmeničnega toka, ki je povezan na UUT.
Če UUT podpira eternet, mora biti povezan na mrežno stikalo za eternet, ki omogoča največjo in najmanjšo mrežno hitrost UUT. Med vsemi preskusi mora biti omrežna povezava aktivna.
III. Preskusni postopek za vse računalniške izdelke v načinu izklopa, načinu mirovanja in stanju nedejavnosti
Meritev porabe moči izmeničnega toka računalnika je treba opraviti, kakor sledi:
Priprava UUT
1. |
Zapišite ime proizvajalca in modela UUT. |
2. |
Zagotovite, da je UUT povezan na omrežne vire, kakor je opredeljeno spodaj, in da je ta povezava med preskušanjem aktivna, pri čemer zanemarite kratke prekinitve pri prehajanju med različnimi hitrostmi prenosa.
|
3. |
Atestirani merilnik za merjenje dejanske moči priklopite na vir izmenične omrežne napetosti, ki se za preskus nastavi na ustrezno kombinacijo napetosti/frekvence. |
4. |
UUT priklopite na merilnik, in sicer na izhod za merjenje moči. Med merilnik in UUT ne smete priključiti nobenih kabelskih podaljškov ali enot UPS. Preskus je veljaven, če je merilnik nenehno priključen, vse dokler se ne zapišejo vsi podatki o porabi v načinu izklopa, načinu mirovanja in stanju nedejavnosti. |
5. |
Zapišite napetost izmeničnega toka in frekvenco. |
6. |
Zaženite računalnik in počakajte, da se operacijski sistem v celoti naloži. Po potrebi zaženite prvotno nastavitev operacijskega sistema in počakajte, da se končajo celotno predhodno indeksiranje datotek in drugi enkratni/občasni procesi. |
7. |
Zapišite osnovne podatke o konfiguraciji računalnika – vrsto računalnika, ime in različico operacijskega sistema, vrsto in hitrost procesorja, skupen in razpoložljiv fizični pomnilnik itd. |
8. |
Zapišite osnovne podatke o video kartici ali grafičnem čipju (če je primerno) – ime video kartice/čipja, širino slikovnega medpomnilnika („frame buffer width“), resolucijo, velikost kartičnega pomnilnika in število bitov na slikovno piko. |
9. |
* Zagotovite, da je konfiguracija UUT takšna kot pri dobavi, vključno z vsemi pripomočki, omogočanjem WOL in privzeto dobavljeno programsko opremo. UUT je treba za vse preskuse konfigurirati v skladu z naslednjimi zahtevami:
|
10. |
* Pri konfiguraciji napajalnih nastavitev za računalniške prikazovalnike je treba upoštevati naslednje smernice (pri tem se ne smejo prilagoditi nobene druge nastavitve za upravljanje porabe energije):
|
11. |
Ugasnite UUT. |
Preskus načina izklopa
12. |
UUT mora biti ugasnjen in v načinu izklopa, merilnik pa nastavite tako, da začne zapisovati vrednosti dejanske moči v intervalih največ enega odčitavanja na sekundo. Vrednosti moči zapisujte nadaljnjih pet minut in zapišite povprečno vrednost (aritmetično sredino), ugotovljeno v teh petih minutah (3). |
Preskus stanja nedejavnosti
13. |
Vklopite računalnik in začnite zapisovati pretečeni čas, začenši s prvotnim vklopom računalnika ali takoj po končani prijavi, potrebni za popoln zagon sistema. Po prijavi in ko je operacijski sistem v celoti naložen in pripravljen, zaprite vsa odprta okna, tako da je prikazano standardno operativno namizje ali ekvivalentno stanje pripravljenosti na zaslonu. Od pet do 15 minut po začetnem zagonu ali prijavi nastavite merilnik tako, da začne zapisovati vrednosti dejanske moči v intervalih najmanj enega odčitavanja na sekundo. Vrednosti moči zapisujte nadaljnjih pet minut in zapišite povprečno vrednost (aritmetično sredino), ugotovljeno v teh petih minutah. |
Preskus načina mirovanja
14. |
Po končanih meritvah v stanju nedejavnosti nastavite računalnik v način mirovanja. Resetirajte merilnik (če je to potrebno) in začnite zapisovati vrednosti dejanske moči v intervalih najmanj enega odčitavanja na sekundo. Vrednosti porabe zapisujte nadaljnjih pet minut in zapišite povprečno vrednost (aritmetično sredino), ugotovljeno v teh petih minutah. |
15. |
Če preskušate način mirovanja z omogočenim in neomogočenim WOL, zbudite računalnik in spremenite nastavitev WOL iz načina mirovanja prek nastavitev operacijskega sistema ali kakor koli drugače. Računalnik znova nastavite v način mirovanja in ponovite korak iz točke 14, pri tem pa zapisujte moč v mirovanju, potrebno za takšno drugačno konfiguracijo. |
Poročanje rezultatov preskusa
16. |
O rezultatih preskusov je treba poročati agenciji EPA oziroma Evropski komisiji, kot je primerno, pri čemer je treba zagotoviti, da poročilo vsebuje vse zahtevane podatke, vključno z vrednostmi moči v različnih načinih delovanja in dopustnimi prilagoditvami zmogljivosti za namizne računalnike, integrirane namizne računalnike in notesnike. |
IV. Preskus največje porabe za delovne postaje
Največja moč delovnih postaj se ugotovi s sočasno uporabo dveh industrijsko standardiziranih primerjalnih zmogljivostnih testov: Linpack se uporablja za obremenitev osrednjega sistema (npr. procesor, pomnilnik itd.), SPECviewperf® (zadnja različica za UUT, ki je na voljo) pa za obremenitev GPU sistema. Dodatne informacije v zvezi s tema primerjalnima zmogljivostnima testoma, vključno z brezplačno programsko opremo, najdete na spletnih naslovih:
Linpack |
http://www.netlib.org/linpack/ |
SPECviewperf® |
http://www.spec.org/benchmarks.html#gpc |
Ta preskus je treba na isti UUT ponoviti trikrat, vse tri meritve pa morajo biti v okviru ± 2 % odstopanja glede na povprečje vrednosti vseh treh izmerjenih vrednosti največje moči.
Meritev največje porabe moči izmeničnega toka delovne postaje je treba opraviti, kakor sledi:
Priprava UUT
1. |
Atestirani merilnik za merjenje dejanske moči priklopite na vir izmenične omrežne napetosti, ki se za preskus nastavi na ustrezno kombinacijo napetosti/frekvence. Merilnik naj bi imel možnost shranjevanja in prikazovanja meritev največje moči, dosežene med preskusom, ali pa naj bi kako drugače določil največjo moč. |
2. |
UUT priklopite na merilnik, in sicer na izhod za merjenje moči. Med merilnik in UUT ne smete priključiti nobenih kabelskih podaljškov ali enot UPS. |
3. |
Zapišite napetost izmeničnega toka. |
4. |
* Zaženite računalnik in namestite Linpack in SPECviewperf v skladu z navodili na zgoraj omenjenih spletnih straneh (če programa še nista nameščena). |
5. |
Nastavite Linpack z vsemi privzetimi nastavitvami za dano zgradbo UUT in nastavite ustrezno velikost polja n, ki omogoča kar največjo moč med preskusom. |
6. |
Upoštevajte vsa navodila, ki jih je pripravila organizacija SPEC za uporabo SPECviewperf. |
Preskus največje moči
7. |
Nastavite merilnik, da začne zapisovati vrednosti dejanske moči v intervalih največ enega odčitavanja na sekundo, in začnite meritve. Zaženite SPECviewperf, hkrati pa tolikokrat vzporedno odprite Linpack, da je sistem polno obremenjen. |
8. |
Zapisujte vrednosti moči, dokler se SPECviewperf in vsi odprti programi Linpack ne zaključijo. Zapišite največjo vrednost moči, doseženo med preskusom. |
Poročanje rezultatov preskusa
9. |
O rezultatih preskusov je treba poročati agenciji EPA oziroma Evropski komisiji, kot je primerno, pri čemer je treba zagotoviti, da poročilo vsebuje vse zahtevane podatke. |
10. |
Proizvajalci morajo pri predložitvi podatkov vključiti tudi naslednje podatke:
|
V. Stalno preverjanje
V tem postopku preskušanja je opisana metoda, s katero se preskuša skladnost posamezne enote. Zelo se priporoča stalno preskušanje, s čimer se zagotovi, da so izdelki različnih proizvodenj v skladu z ENERGY STAR.
Dodatek B
Primeri izračunov
I. Namizni računalniki, integrirani namizni računalniki, notesniki: spodaj je primer izračuna TEC, ki naj bi pokazal, kako se stopnje skladnosti določijo na podlagi funkcionalnih seštevalnikov in meritev v načinih delovanja, na primer ocena ETEC za notesnik kategorije A (integrirana GPU, 8 GB vgrajenega pomnilnika, 1 HDD).
1. |
Izmerite vrednosti s preskusnim postopkom iz Dodatka A:
|
2. |
Določite, katere prilagoditve zmogljivosti se uporabljajo:
|
3. |
Za izračun TEC uporabite uteži, ki temeljijo na preglednici 2:
|
4. |
Določite zahtevo za TEC za računalnik tako, da dodate kakršne koli prilagoditve zmogljivosti (korak 2) zahtevi za osnovno TEC (preglednica 1).
|
5. |
Primerjajte ETEC z zahtevo za TEC za ENERGY STAR (korak 4), da bi ugotovili, ali je model upravičen do oznake.
Notesnik izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR. |
II. Delovne postaje: Spodaj je primer izračuna PTEC za delovno postajo z dvema trdima diskoma.
1. |
Izmerite vrednosti s preskusnim postopkom iz dodatka A.
|
2. |
Opredelite število vgrajenih trdih diskov.
|
3. |
Za izračun PTEC uporabite uteži, ki temeljijo na preglednici 4:
|
4. |
Izračunajte zahtevo za PTPE z uporabo formule iz preglednice 3.
|
5. |
Primerjajte prilagojeno PTEC s stopnjami ENERGY STAR, da bi ugotovili, ali je model upravičen do oznake.
Delovna postaja izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR. |
(1) Delovanje prek posredniškega strežnika („proxying“) se nanaša na računalnik, pri katerem se ohranja polna omrežna povezljivost, kot je opredeljena v oddelku 1 te specifikacije. Da bi bil sistem upravičen do oznake z uporabo zgoraj navedenih uteži za delovanje prek posredniškega strežnika, mora izpolnjevati nelastniški standard delovanja prek posredniškega strežnika, za katerega sta EPA in Evropska komisija potrdili, da je skladen s cilji ENERGY STAR. Tako potrditev je treba pridobiti pred predložitvijo podatkov o izdelku za dodelitev oznake. Dodatne informacije in zahteve glede preskušanja so na voljo v oddelku 3.C „Računalniki, upravičeni do oznake, z možnostmi upravljanja porabe energije“.
(2) Lastnosti atestiranih merilnikov so povzete po IEC 62301 Ed 1.0: Meritev moči v stanju pripravljenosti.
(3) Laboratorijski merilniki z vsemi funkcijami lahko integrirajo vrednosti po času in samodejno izračunajo povprečno vrednost. Pri drugih merilnikih mora uporabnik za petminutno obdobje vsakih pet sekund izmeriti spremenljive vrednosti, nato pa sam izračunati povprečje.
24.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 161/38 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 23. junija 2009
o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za prenosne glasbene predvajalnike v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
(2009/490/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) ter zlasti člena 4(1)(a),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropske standarde v skladu z Direktivo 2001/95/ES določajo evropski organi za standardizacijo. Taki standardi morajo zagotavljali, da proizvodi izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo Direktive. |
(2) |
V skladu z Direktivo 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kar zadeva nevarnost in vrste nevarnosti, zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske. |
(3) |
Varnost prenosnega glasbenega predvajalnika je glede na njegovo vrsto zajeta v Direktivi 2001/95/ES, Direktivi 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (2) ali Direktivi 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (3). Direktiva 2001/95/ES zajema prenosne glasbene predvajalnike brez integrirane komunikacijske funkcije. |
(4) |
Direktiva 1999/5/ES in Direktiva 2006/95/ES se sklicujeta na evropski harmonizirani standard EN 60065:2002 „Avdio, video in podobni elektronski aparati – Varnostne zahteve“. Glede na vse bolj nejasno mejo med potrošniško elektroniko in opremo za informacijsko tehnologijo bosta ta standard in standard EN 60950 „Oprema za informacijsko tehnologijo – Varnost – 1. del: Splošne zahteve“ združena v nov standard EN 62368. |
(5) |
Standardi trenutno ne določajo najvišje omejitve glasnosti in ne zahtevajo posebnega označevanja glede emisij hrupa, zahtevajo pa, da se v navodila za uporabo vključi opozorilo o škodljivih učinkih izpostavljenosti pretirani glasnosti. |
(6) |
Evropska komisija je Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) zaprosila za oceno možnih zdravstvenih tveganj pri prenosnih glasbenih predvajalnikih in mobilnih telefonih s funkcijo predvajanja glasbe zaradi njihove razširjene uporabe in vse večjega števila ljudi, nenehno izpostavljenih glasnosti, ki presega dopustno zgornjo mejo za hrup na delovnem mestu (80 decibelov). ZONNUZT je v svojem mnenju (4) sklenil, da uporabniki tako tvegajo težave s sluhom, pa tudi druge težave. Uporabniki zlasti tvegajo trajno izgubo sluha, če prenosni glasbeni predvajalnik uporabljajo najmanj pet let več kot 40 ur na teden pri visoki glasnosti (več kot 89 dB(A)). Taki vzorci uporabe so zdaj postali nekaj običajnega, zlasti med otroki in mladostniki. |
(7) |
Varnostno zahtevo za prenosne glasbene predvajalnike je treba oblikovati v skladu z določbami člena 4(1)(a) Direktive 2001/95/ES z namenom, da se organi za standardizacijo zaprosijo, da oblikujejo standard, ki preprečuje tveganje okvare sluha zaradi izpostavljenosti zvoku iz takih naprav, v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (5). Sklic na sprejeti standard je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4(2) Direktive 2001/95/ES. Za zagotovitev celovitega in usklajenega pristopa, ki zajema varnost vseh prenosnih glasbenih predvajalnikov, vključno z mobilnimi telefoni s funkcijo predvajanja glasbe, je treba organom za standardizacijo predložiti skupno zahtevo v skladu z Direktivo 2001/95/ES, Direktivo 1999/5/ES in Direktivo 2006/95/ES. |
(8) |
Ko bo standard na voljo in če se Komisija odloči sklic nanj objaviti v Uradnem listu, se bo domnevalo, da prenosni glasbeni predvajalniki, oblikovani in proizvedeni v skladu s standardom, izpolnjujejo splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES, kar zadeva varnostno zahtevo, zajeto v standardu. |
(9) |
Ta sklep je v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega po členu 15 Direktive 2001/95/ES – |
SKLENILA:
Člen 1
Namen
Namen tega sklepa je določiti varnostno zahtevo, na podlagi katere Komisija zadevne organe za standardizacijo zaprosi, da pripravijo standarde za zagotovitev, da izpostavljenost zvoku iz prenosnih glasbenih predvajalnikov pod običajnimi pogoji uporabe ne škoduje sluhu. V zahtevah za prenosne glasbene predvajalnike se upošteva mnenje Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja o „Možnih zdravstvenih tveganjih zaradi izpostavljenosti hrupu iz prenosnih glasbenih predvajalnikov in mobilnih telefonov s funkcijo predvajanja glasbe“.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu je „prenosni glasbeni predvajalnik“ prenosna naprava, ki ni zajeta v Direktivi 1999/5/ES ali Direktivi 2006/95/ES, z naglavnimi ali ušesnimi slušalkami, ki se uporablja za poslušanje posnetega, proizvedenega ali predvajanega zvoka.
Člen 3
Zahteve
1. V členu 4(1)(a) Direktive 2001/95/ES je varnostna zahteva za prenosne glasbene predvajalnike naslednja:
Prenosni glasbeni predvajalniki so oblikovani in proizvedeni tako, da je zagotovljeno, da so pod razumno predvidljivimi pogoji uporabe sami po sebi varni in ne povzročajo okvare sluha.
2. Zahteva iz odstavka 1 vključuje zlasti naslednje:
1. |
Izpostavljenost glasnosti je časovno omejena v izogib okvaram sluha. Čas izpostavljenosti pri 80 dB(A) je omejen na 40 ur/teden, pri 89 dB(A) pa na 5 ur/teden. Za druge ravni izpostavljenosti se uporabljata linearni intra- in ekstrapolacija. Upošteva se dinamični razpon zvoka in razumno predvidljiva uporaba izdelka. |
2. |
Prenosni glasbeni predvajalniki imajo primerna opozorila o možnih tveganjih pri uporabi naprave in o načinih izogibanja tem tveganjem ter o informacijah za uporabnike v primerih, v katerih izpostavljenost pomeni tveganje okvare sluha. |
V Bruslju, 23. junija 2009
Za Komisijo
Meglena KUNEVA
Članica Komisije
(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.
(2) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.
(3) UL L 374, 27.12.2006, str. 10.
(4) Mnenje z dne 13. oktobra 2008, objavljeno na: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_scenihr/docs/scenihr_o_018.pdf
(5) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.