I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/1

UREDBA SVETA (ES) št. 479/2009

z dne 25. maja 2009

o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 104(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sklicevanjem na Evropski sistem integriranih gospodarskih računov (ESR), ki ga je nadomestil Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (sprejet z Uredbo [Sveta] (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, v nadaljevanju „ESR 95“ (5), opredeljuje pojme „država“, „primanjkljaj“ in „investicija“. Natančne opredelitve so potrebne glede na klasifikacijske šifre ESR 95. V okviru so potrebne uskladitve nacionalnih statistik ali iz drugih razlogov te opredelitve lahko spremenjene. O vsaki spremembi ESR bo odločal Svet v skladu z določbami Pogodbe o pristojnostih in postopkih.

(3)	Po ESA 95 obrestne mere v pogodbah o menjavi in dogovorih o obrestni meri (FRA) se klasificirajo v finančni račun in zahtevajo posebno obravnavanje glede podatkov, poslanih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(4)	Pojem „dolg“ iz Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba dopolniti s sklicevanjem na klasifikacijske šifre ESR 95.

(5)

Pri izvedenih finančnih instrumentih, kakor so opredeljeni v ESR 95, ne obstaja nominalna vrednost, ki bi bila enaka vrednosti za druge dolžniške instrumente. Zato je pomembno, da tako izvedeni finančni instrumenti niso vključeni v obveznosti, ki sestavljajo javni dolg za namene Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pri obveznostih, ki jih urejajo sporazumi o določitvi menjalnega tečaja, se ta tečaj upošteva pri preračunavanju v nacionalno valuto.

(6)	ESR 95 podrobno opredeljuje bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah, kar je primerno za izračun razmerja med javno-finančnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom ter med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom iz člena 104 Pogodbe.

(7)

Konsolidirani javno-finančni odhodki za obresti so pomemben kazalec za spremljanje proračunskega stanja v državah članicah. Odhodki za obresti so zajeti v javnem dolgu. Javni dolg, o katerem morajo države članice poročati Komisiji, je treba konsolidirati znotraj državnega sektorja. Višini javnega dolga in odhodkov za obresti bi morala biti medsebojno usklajeni; metodologija ESR 95 (točka 1.58) upošteva, da so za določene vrste analiz konsolidirani agregati pomembnejši kot skupne bruto vrednosti.

(8)	Komisija ima na podlagi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem nalogo, da priskrbi statistične podatke, potrebne za ta postopek.

(9)

Vlogo Komisije kot statističnega organa v tem okviru v imenu Komisije izrecno izvaja Eurostat. Eurostat mora kot oddelek Komisije, odgovoren za izvajanje nalog – naloženih Komisiji – v zvezi s pripravo statističnih podatkov Skupnosti, izvajati naloge v skladu z načeli nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti, stroškovne učinkovitosti, statistične zaupnosti in preglednosti, kakor to določa Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti (6). Izvajanje Priporočila Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti s strani nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti bi moralo spodbuditi načelo strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov in kakovosti statističnih podatkov.

(10)	Eurostat je v imenu Komisije odgovoren za ocenjevanje kakovosti podatkov in zagotovitev podatkov, ki se v skladu s Sklepom Komisije 97/281/ES uporabljajo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)	Med Komisijo in statističnimi organi držav članic je treba vzpostaviti stalen dialog, da se zagotovi kakovost dejanskih podatkov v poročilu držav članic in podatkov o temeljnih računih sektorja država, zbranih v skladu z ESR 95.

(12)	Za redno in takojšnje poročanje držav članic Komisiji (Eurostatu) o njihovih načrtovanih in dejanskih primanjkljajih ter o višini njihovega dolga so potrebne podrobne določbe.

(13)

Komisija mora v skladu s členom 104c(2) in (3) Pogodbe spremljati razvoj proračunskega stanja in višine javnega dolga v državah članicah ter na podlagi meril za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg preverjati upoštevanje proračunske discipline. Če država članica ne izpolnjuje zahtev katerega izmed ali obeh navedenih meril, mora Komisija upoštevati vse pomembne dejavnike. Komisija mora preveriti, ali v državi članici obstaja tveganje čezmernega primanjkljaja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

OPREDELITVE

Člen 1

1. Za potrebe Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in te uredbe so izrazi iz odstavkov 2 do 6 opredeljeni v skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu „ESR 95“), sprejetim z Uredbo (ES) št. 2223/96. Šifre v oklepajih se nanašajo na ESR 95.

2. „Država“ pomeni sektor „države v širšem smislu“ (S.13), to je „centralno državo“ (S.1311), „federalno državo“ (S.1312), „lokalno državo“ (S.1313) in „sklade socialnega zavarovanja“ (S.1314), razen tržnih dejavnosti, kot so opredeljene v ESR 95.

Izključitev tržnih dejavnosti pomeni, da sektor „države v širšem smislu“ (S.13) obsega samo institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je opravljanje netržnih storitev.

3. „Javno-finančni primanjkljaj (presežek)“ pomeni neto zadolževanje (neto posojanje) (EDP B.9) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95. Obresti, ki so del javno-finančnega primanjkljaja, so obresti (EDP D.41), kot so opredeljene v ESR 95.

4. „Javna investicija“ pomeni bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ESR 95.

5. „Javni dolg“ pomeni stanje skupnega bruto dolga v nominalni vrednosti sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), neplačanega ob koncu leta, razen obveznosti, za katere ima sektor „države v širšem smislu“ (S.13) ustrezna finančna sredstva.

Javni dolg sestavljajo obveznosti sektorja države v širšem smislu v naslednjih kategorijah: gotovina in vloge (AF.2); vrednostni papirji, ki niso delnice, razen izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) in posojila (AF.4), kot so opredeljena v ESR 95.

Nominalna vrednost obveznosti, neplačanih ob koncu leta, je njihova imenska vrednost.

Nominalna vrednost obveznosti, ki so vezane na indeks, je njihova imenska vrednost, popravljena za spremembo vrednosti glavnice, z upoštevanjem indeksa, ugotovljenega ob koncu leta.

Obveznosti v tuji valuti ali na podlagi pogodbe zamenjane iz ene tuje valute v eno ali več drugih tujih valut se preračunajo v druge tuje valute po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v nacionalni valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v tujo valuto se preračunajo v tujo valuto po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v tuji valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v nacionalno valuto se preračunajo v nacionalno valuto po tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah.

6. „Bruto domači proizvod“ pomeni bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah (BDP tc) (B.1*g), kot je opredeljen v ESR 95.

Člen 2

1. Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.

2. Zneski dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga so ocenjeni, začasni, nedokončni ali dokončni rezultati za preteklo leto. Načrtovani in dejanski podatki glede opredelitev in konceptov tvorijo koherentno časovno zaporedje.

POGLAVJE II

PRAVILA IN OBSEG POROČANJA

Člen 3

1. Države članice poročajo Komisiji (Eurostatu) o načrtovanih in dejanskih javnofinančnih primanjkljajih ter o višini javnega dolga dvakrat na leto, prvič pred 1. aprilom tekočega leta (leto n) in drugič pred 1. oktobrom leta n.

Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat), kateri nacionalni organi so pristojni za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

2. Pred 1. aprilom leta n morajo države članice:

(a)	sporočiti Komisiji (Eurostatu) načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n, aktualno oceno dejanskega javnofinančnega primanjkljaja za leto n-1 in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-2, n-3 in n-4,

(b)

hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) načrtovane podatke za leto n in dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 ter n-4 glede ustreznega proračunskega primanjkljaja javnega sektorja v skladu z običajno nacionalno opredelitvijo in zneske, ki določajo preračunavanje med zadevnim proračunskim primanjkljajem javnega sektorja in njihovim javnofinančnim primanjkljajem za podsektor S.1311,

(c)	hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) dejanske podatke za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 glede ustreznih operativnih sredstev in zneske, ki določajo preračunavanje med operativnimi sredstvi vsakega javnega podsektorja in javnofinančnim primanjkljajem podsektorjev S.1312, S.1313 in S.1314,

(d)	Komisiji (Eurostatu) poročati o načrtovani višini javnega dolga ob koncu leta n in o dejanski višini javnega dolga za leta n-1, n-2, n-3 in n-4,

(e)	hkrati zagotoviti Komisiji (Eurostatu) za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 zneske, ki kažejo prispevek javnofinančnega primanjkljaja in drugih dejavnikov pomembnih za spremembe višine njihovega javnega dolga po podsektorjih.

3. Pred 1. oktobrom leta n morajo države članice poročati Komisiji (Eurostatu) njihov:

(a)	posodobljeni načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto n in dejanski javnofinančni primanjkljaj za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 ter izpolniti zahteve iz točk (b) in (c) odstavka 2,

(b)	posodobljeno načrtovano višino javnega dolga ob koncu leta n in dejansko višino javnega dolga ob koncu let n-1, n-2, n-3 in n-4 ter upoštevati zahteve iz točke (e) odstavka 2.

4. Znesek načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga država članica sporoči Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, je izražen v nacionalni valuti in v proračunskih letih.

Znesk dejanskega javnofinančenga primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga, ki ju mora država članica sporočiti Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, sta izražena v nacionalni valuti in v koledarskih letih razen aktualnih ocen za leto n-1, ki so lahko izražene v proračunskih letih.

Kjer se proračunska leta razlikujejo od koledarskih, države članice sporočijo Komisiji (Eurostatu) tudi znesek dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejansko višino javnega dolga v proračunskih letih za dve proračunski leti pred tekočim proračunskim letom.

Člen 4

Države članice v skladu s postopkom iz člena 3(1), (2) in (3) sporočijo Komisiji (Eurostatu) zneske odhodkov za javne investicije in obresti (konsolidiranih).

Člen 5

Države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) napoved bruto domačega proizvoda za leto n in dejanske zneske bruto domačega proizvoda za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 v istih časovnih obdobjih, kakršna določa člen 3(1).

Člen 6

1. Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat) o kakršni koli večji spremembi zneskov dejanskih in načrtovanih javnofinančnih primanjkljajev ter o že sporočenih zneskih dolgov, takoj ko so ti spremenjeni zneski na voljo.

2. Večje spremembe že sporočenih dejanskih zneskov javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja se ustrezno dokumentirajo. V vsakem primeru se spremembe, ki imajo za posledico prekoračitev referenčnih vrednosti, določenih v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ali spremembe, zaradi katerih država članica referenčnih vrednosti ne presega več, posredujejo v poročilu in ustrezno dokumentirajo.

Člen 7

Države članice objavijo dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu za pretekla leta, sporočenim Komisiji Eurostatu, v skladu s členi 3 do 6.

POGLAVJE III

KAKOVOST PODATKOV

Člen 8

1. Komisija (Eurostat) redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov v poročilu države članice ter temeljnih računov sektorja država v skladu z ESR 95 (v nadaljnjem besedilu „državni računi“). Kakovost dejanskih podatkov pomeni upoštevanje računovodskih pravil, popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost statističnih podatkov. Ocenjevanje bo osredotočeno na področja, ki so opredeljena v evidencah držav članic, npr. razmejitev državnega sektorja, klasifikacija državnih transakcij in obveznosti ter čas zbiranja.

2. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (7) države članice v najkrajšem možnem času sporočijo Komisiji (Eurostatu) relevantne statistične informacije, ki se zahtevajo za oceno kakovosti podatkov.

Statistične informacije iz prvega pododstavka je treba omejiti na informacije, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti s pravili ESR. Statistične informacije so zlasti:

(a)	podatki iz nacionalnih računov;

(b)

evidence;

(c)	preglednice uradnih obvestil o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

(d)	dodatni vprašalniki in pojasnila v povezavi z uradnimi obvestili.

Format vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (v nadaljevanju „OMFPS“).

3. Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. Poročilo vključuje skupno oceno dejanskih podatkov iz poročil držav članic glede upoštevanja računovodskih pravil, popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti podatkov.

Člen 9

1. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo natančen popis metodologij, postopkov in virov, ki se uporabljajo za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih.

2. Popis se pripravi v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS.

3. Popis se posodablja v skladu s spremembami metodologij, postopkov in virov, ki so jih sprejele države članice za zbiranje statističnih podatkov.

4. Države članice te popise objavijo.

5. Zadeve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko obravnavajo v okviru obiskov iz člena 11.

Člen 10

1. V primeru dvoma glede pravilnega izvajanja računovodskih pravil ESR 95 zadevna država članica zaprosi Komisijo (Eurostat) za pojasnilo. Komisija (Eurostat) nemudoma preuči zadevo ter sporoči pojasnilo zadevni državi članici in, če je potrebno, tudi OMFPS.

2. Za primere, ki so po mnenju Komisije ali zadevne države članice zahtevni ali se nanašajo na splošni interes, sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS odločitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 Komisija (Eurostat) objavi odločitev skupaj z mnenjem OMFPS.

Člen 11

1. Komisija (Eurostat) zagotovi stalen dialog s statističnimi organi držav članic. V ta namen Komisija (Eurostat) v vseh državah članicah redno izvaja obiske za dialog in morebitne metodološke obiske.

2. Obiski za dialog so namenjeni pregledu podatkov v poročilu, preučitvi metodoloških vprašanj, razpravam o statističnih postopkih in virih, zajetih v popisu, ter oceni skladnosti z računovodskimi pravili. Obiski za dialog se uporabljajo za ugotavljanje nevarnosti in morebitnih problemov glede kakovosti podatkov iz poročila.

3. Metodološki obiski ne presegajo izključno statističnega področja. To se odraža v sestavi delegacij iz člena 12.

Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in državnih računov, ki upravičujejo dejanske podatke v poročilu, in pripravi natančnih sklepov glede kakovosti teh podatkov, kakor to opredeljuje člen 8(1).

Metodološki obiski se izvajajo le v primerih, kadar se ugotovijo precejšnja tveganja ali morebitni problemi v zvezi s kakovostjo podatkov, zlasti, če se nanašajo na metode, koncepte in klasifikacije, uporabljene pri podatkih, ki so jih države članice dolžne sporočati.

4. Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske za dialog in metodološke obiske, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici v mnenje.

Člen 12

1. Pri izvajanju metodoloških obiskov v državah članicah lahko Komisija (Eurostat) zaprosi za pomoč strokovnjake na področju nacionalnih računov, ki jih prostovoljno predlagajo države članice, in uradnike iz drugih oddelkov Komisije.

Seznam strokovnjakov na področju nacionalnih računov, ki jih Komisija (Eurostat) lahko zaprosi za pomoč, je sestavljen na podlagi predlogov, ki jih Komisiji (Eurostatu) pošljejo nacionalni organi, pristojni za poročanje o čezmernem primanjkljaju.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da omogočijo metodološke obiske. Te obiski bi se morali omejiti na nacionalne organe, ki so vključeni v poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vendar pa države članice zagotovijo, da službe, ki so neposredno ali posredno povezane s pripravo državnih računov in dolgov, ter – kadar je potrebno – nacionalni organi, ki so po svoji dolžnosti odgovorni za nadzor državnih računov, zagotovijo uradnikom Komisije ali drugim strokovnjakom iz odstavka 1 pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, vključno s tem, da zagotovijo, da so na voljo dokumenti za utemeljitev dejanskih sporočenih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih. Zaupne evidence o nacionalnih statističnih sistemih se sporočijo samo Komisiji (Eurostatu).

Brez poseganja v splošno obveznost držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za omogočanje metodoloških obiskov, so sogovorniki Komisije (Eurostata) za metodološke obiske iz prejšnjega pododstavka v vsaki državi članici službe, ki so pristojne za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

3. Komisija (Eurostat) zagotovi, da uradniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh obiskih, izpolnjujejo merila tehnične usposobljenosti, poklicne neodvisnosti in varovanja zaupnosti.

Člen 13

Komisija (Eurostat) poroča Ekonomsko-finančnemu odboru o ugotovitvah obiskov za dialog in metodoloških obiskov, vključno s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice glede teh ugotovitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 se ta poročila po posredovanju Ekonomsko-finančnemu odboru objavijo skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice.

POGLAVJE IV

ZAGOTAVLJANJE PODATKOV S STRANI KOMISIJE

(EUROSTATA)

Člen 14

1. Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje iz člena 3(1) ali po spremembah iz člena 6(1). Podatki se zagotovijo z objavo.

2. Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem dejanskih podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu držav članic, če država članica ne sporoči svojih podatkov.

Člen 15

1. Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu države članice. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora zadržke, ki jih namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.

2. Komisija (Eurostat) lahko spremeni dejanske podatke v poročilu države članice in zagotovi spremenjene podatke in obrazložitev sprememb, če obstajajo dokazi, da dejanski podatki v poročilu države članice niso v skladu z zahtevami člena 8(1). Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora spremenjene podatke in obrazložitev sprememb.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

1. Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki, sporočeni Komisiji (Eurostatu), v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členom 1 te uredbe ter s temeljnimi računovodskimi pravili ESR 95.

2. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da uradniki, odgovorni za poročanje o dejanskih podatkih in temeljnih državnih računih Komisiji (Eurostatu), delujejo v skladu z načeli iz člena 10 Uredbe (ES) št. 322/97.

Člen 17

V primeru spremembe ESR 95 ali njegovih metodologij, o katerih odločata Evropski parlament in Svet ali Komisija v skladu s pravili o pristojnosti in postopkih iz Pogodbe in Uredbe (ES) št. 2223/96, Komisija v člene 1 in 3 te uredbe uvede nova sklicevanja na ESR 95.

Člen 18

Uredba (ES) št. 3605/93 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 19

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2009

Za Svet

Predsednik

J. ŠEBESTA

(1) Mnenje z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 88, 9.4.2008, str. 1.

(3) UL L 332, 31.12.1993, str. 7.

(4) Glej Prilogo I.

(5) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(6) UL L 112, 29.4.1997, str. 56.

(7) UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93	(UL L 332, 31.12.1993, str. 7).
Uredba Sveta (ES) št. 475/2000	(UL L 58, 3.3.2000, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 351/2002	(UL L 55, 26.2.2002, str. 23).
Uredba Sveta (ES) št. 2103/2005	(UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

PRILOGA II

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (ES) št. 3605/93	Ta uredba
Oddelek 1	Poglavje I
Člen 1(1) do (5)	Člen 1(1) do (5)
Člen 2	Člen 1(6)
Člen 3	Člen 2
Oddelek 2	Poglavje II
Člen 4(1)	Člen 3(1)
Člen 4(2), prva do peta alinea	Člen 3(2), točke (a) do (e)
Člen 4(3), prva in druga alinea	Člen 3(3), točki (a) in (b)
Člen 4(4)	Člen 3(4)
Člen 5	Člen 4
Člen 6	Člen 5
Člen 7	Člen 6
Člen 8	Člen 7
Oddelek 2a	Poglavje III
Člen 8a(1)	Člen 8(1)
Člen 8a(2), prvi pododstavek	Člen 8(2), prvi pododstavek
Člen 8a(2), drugi pododstavek, prva do četrta alinea	Člen 8(2), drugi pododstavek, točke (a) do (d)
Člen 8a(2), tretji pododstavek	Člen 8(2), tretji pododstavek
Člen 8a(3)	Člen 8(3)
Člen 8b	Člen 9
Člen 8c	Člen 10
Člen 8d, prvi odstavek, prvi in drugi stavek	Člen 11(1)
Člen 8d, prvi odstavek, tretji stavek	Člen 11(3), tretji pododstavek
Člen 8d, drugi odstavek, prvi in drugi stavek	Člen 11(2)
Člen 8d, drugi odstavek, tretji stavek	Člen 11(3), drugi pododstavek
Člen 8d, drugi odstavek, četrti in peti stavek	Člen 11(3), prvi pododstavek
Člen 8d, tretji odstavek	Člen 11(4)
Člen 8e	Člen 12
Člen 8f	Člen 13
Oddelek 2b	Poglavje IV
Člen 8g	Člen 14
Člen 8h	Člen 15
Oddelek 2c	Poglavje V
Člen 8i	Člen 16
Člen 8j	Člen 17
—	Člen 18
—	Člen 19
—	Priloga I
—	Priloga II

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/10

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 480/2009

z dne 25. maja 2009

o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ker:

(1)	Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Skupni proračun Evropske unije je izpostavljen finančnemu tveganju zaradi jamstev za posojila tretjim državam.

(3)

Evropski svet je 11. in 12. decembra 1992 sklenil, da preudarno upravljanje proračuna in finančna disciplina zahtevata ustanovitev novega finančnega mehanizma in da je zato treba ustanoviti Jamstveni sklad za pokrivanje tveganj v zvezi s posojili in jamstvi za posojila tretjim državam ali za projekte, ki se izvajajo v tretjih državah. Ta potreba se lahko zadovolji z ustanovitvijo Jamstvenega sklada, iz katerega bo mogoče črpati za neposredna plačila upnikom Skupnosti;

(4)

Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4), sprejetim 17. maja 2006, je financiranje Jamstvenega sklada zagotovljeno kot obvezni izdatek iz splošnega proračuna Evropske unije za obdobje 2007 do 2013.

(5)	Obstaja mehanizem za plačilo na podlagi jamstev, ko se ta aktivirajo, zlasti z začasnim črpanjem gotovinskih sredstev, kakor določa člen 12 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2000/597/ES, Euratom, o sistemu lastnih sredstev Skupnosti (5).

(6)	Jamstveni sklad je treba osnovati s postopnimi plačili sredstev. Sklad bi moral pozneje prejemal tudi obresti na investirana sredstva in zneske, ki jih bo izterjal v primeru zamude dolžnika, ko sklad že izplača znesek na podlagi jamstva.

(7)	Izkušnje pri delovanja Jamstvenega sklada kažejo, da je 9 % primerno razmerje med sredstvi Sklada in jamčenimi obveznostmi iz glavnice, povečanimi za neplačane zapadle obresti.

(8)	Plačila v Jamstveni sklad v višini 9 % zneska vsakega posla, se zdijo zadostna, da se doseže ciljni znesek. Opredeliti je treba ureditev za izvajanje takih plačil.

(9)	Če Jamstveni sklad preseže ciljni znesek, je treba presežek plačati nazaj v skupni proračun Evropske unije.

(10)	Finančno poslovodenje Jamstvenega sklada je treba zaupati Evropski investicijski banki (v nadaljevanju „EIB“). Finančno poslovodenje naj bi revidiralo Računsko sodišče v skladu s postopki, dogovorjenimi med Računskim sodiščem, Komisijo in EIB.

(11)

Skupnosti so odobrile posojila in jamčile za posojila, dodeljena državam pristopnicam, ali za projekte, ki so se izvedli v teh državah. Te posojila in jamstva so trenutno zajeta v Jamstvenem skladu in bodo ostala neplačana ali veljavna po dnevu pristopa. S tem dnem to ne bodo več zunanji ukrepi Skupnosti in jih bo tako treba vključiti neposredno v splošni proračun Evropske unije in bodo več zajeta v Jamstvenem skladu.

(12)

Jamstveni sklad pokriva zamude pri plačilih posojil, ki jih izda EIB, za katera Skupnosti zagotavljajo jamstvo na podlagi zunanjega mandata EIB. Poleg tega bi moral Sklad v skladu z zunanjim mandatom EIB, ki je začel učinkovati1. februarja 2007, pokrivati tudi zamude pri plačevanju jamstev za posojila, ki jih izda EIB in za katera Skupnosti zagotovijo jamstvo.

(13)	Za sprejetje te uredbe Pogodbe ne določajo nobenih drugih pooblastil razen pooblastila na podlagi člena 308 Pogodbe o ES in člena 203 Pogodbe ESAE –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovi se Jamstveni sklad (v nadaljnjem besedilu „Sklad“), katerega sredstva se uporabljajo za poplačilo upnikov Skupnosti v primeru zamude porabnika posojila, ki ga odobrijo ali zanj dajo jamstvo Skupnosti, ali jamstva za posojilo, ki ga izda Evropska investicijska banka v nadaljevanju „EIB“ in za katerega Skupnosti zagotovijo jamstvo.

Dana posojila in jamstva iz prvega odstavka, v nadaljnjem besedilu „posli“, so posli, ki se izvajajo v korist tretje države ali za namene financiranja projektov v tretjih državah.

Vse operacije, izvedene v korist tretje države ali za namene financiranja projektov v tretji državi, z učinkom od dne pristopa te države k Evropski uniji ne sodijo več na področje uporabe te uredbe.

Člen 2

Sklad se financira iz:

—	eno letno plačilo iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s členoma 5 in 6,

—	obresti na investirana sredstva sklada,

—	izterjanih zneskov v primeru zamude dolžnikov, ko sklad že izplača znesek na podlagi jamstva.

Člen 3

Sklad zbere sredstva do ustrezne višine (v nadaljevanju „ciljni znesek“).

Ciljni znesek znaša 9 % skupnih neplačanih obveznosti Skupnosti do virov sredstev iz vsakega posla, povečanih za neplačane zapadle obresti.

Na osnovi razlike ob koncu leta n–1 med ciljnim zneskom in vrednostjo neto premoženja Sklada, kot je izračunana na začetku leta n, se vsak presežek plača v enem prenosu v posebno postavko bilance prihodkov v splošni proračun Evropske unije za leto n+1.

Člen 4

Po pristopu nove države članice k Evropski uniji se ciljni znesek zmanjša za znesek izračunan na podlagi operacij iz tretjega odstavka člena 1.

Za izračun zneska zmanjšanja se odstotek iz drugega odstavka člena 3, ki se uporablja na dan pristopa, uporabi za znesek neplačanih operacij na ta dan.

Presežek se plača nazaj na posebno postavko v izkazu prihodkov splošnega proračuna Evropske Unije.

Člen 5

Na osnovi razlike ob koncu leta n–1 med ciljnim zneskom in vrednostjo neto premoženja Sklada, kot je izračunana na začetku leta n, se zahtevani znesek oblikovanja rezervacij plača v Sklad v enem prenosu v letu n+1 iz splošnega proračuna Evropske unije.

Člen 6

1. Če zaradi ene ali več zamud aktivacija jamstva v letu n–1 preseže 100 milijonov EUR, se znesek, ki presega 100 milijonov EUR, vplača nazaj v Sklad v letnih obrokih z začetkom v letu n+1 in s trajanjem v naslednjih letih do popolnega poplačila (izravnalni mehanizem). Velikost letnega obroka je manjša vsota od naslednjih dveh:

—	100 milijonov EUR, ali

—	preostala dolgovana terjatev v skladu z izravnalnim mehanizmom.

Vsak znesek, ki je posledica aktivacije jamstva v letih pred letom n–1 in ki zaradi izravnalnega mehanizma še ni bil v celoti poplačan, se vplača nazaj, preden lahko začne učinkovati izravnalni mehanizem za zamude iz leta n–1 ali naslednjih let. Takšni preostali zneski se še naprej odštevajo od najvišjega letnega zneska, ki ga je treba izplačati iz splošnega proračuna Evropske unije na podlagi izravnalnega mehanizma, dokler se celotni znesek ne izplača nazaj v Sklad.

2. Izračuni na osnovi izravnalnega mehanizma se opravijo ločeno od izračunov iz tretjega odstavka člena 3 in iz člena 5. Kljub temu bodo skupaj sestavljali en letni prenos. Zneski, ki naj bi bili plačani iz splošnega proračuna Evropske unije na podlagi izravnalnega mehanizma, se obravnavajo kot neto premoženje Sklada za izračune v skladu s členoma 3 in 5.

3. Če kot posledica aktivacije jamstva na podlagi ene ali več zamud sredstva v Skladu padejo pod 80 % ciljnega zneska, Komisija o tem obvesti proračunski organ.

4. Če kot posledica aktivacije jamstva na podlagi ene ali več zamud sredstva v Skladu padejo pod 70 % ciljnega zneska, Komisija predloži poročilo o izrednih ukrepih, ki se lahko zahtevajo za dopolnitev Sklada.

Člen 7

Komisija finančno poslovodenje sklada zaupa Evropski investicijski banki na podlagi mandata v imenu Skupnosti.

Člen 8

Komisija do 31. maja naslednjega proračunskega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču letno poročilo o položaju sklada in njegovem vodenju v preteklem letu.

Člen 9

Bilanca prihodkov in odhodkov ter bilanca stanja sklada se priložita k bilanci prihodkov in odhodkov ter bilanci stanja Skupnosti.

Člen 10

Uredba (ES, Euratom) št. 2728/94 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 11

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 2009

Za Svet

Predsednik

J. ŠEBESTA

(1) Mnenje z dne 18. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 293, 12.11.1994, str. 1.

(3) Glej Prilogo I.

(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(5) UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

PRILOGA I

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94	(UL L 293, 12.11.1994, str. 1).
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1149/1999	(UL L 139, 2.6.1999, str. 1).
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2273/2004	(UL L 396, 31.12.2004, str. 28).
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 89/2007	(UL L 22, 31.1.2007, str. 1).

PRILOGA II

Primerjalna tabela

Uredba (ES, Euratom) št. 2728/94	Ta uredba
Členi 1, 2 in 3	Členi 1, 2 in 3
Člen 3a	Člen 4
Člen 4	Člen 5
Člen 5	Člen 6
Člen 6	Člen 7
Člen 7	Člen 8
Člen 8	Člen 9
Člen 9	—
—	Člen 10
Člen 10, prvi odstavek	Člen 11
Člen 10, drugi odstavek	—
—	Priloga I
—	Priloga II

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 482/2009

z dne 8. junija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 883/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti člena 91 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) in zlasti člena 42 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 1698/2005, ki določa zakonski okvir podpore za razvoj podeželja iz EKSRP za celotno Skupnost, spreminja Uredba Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3), da se upošteva Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je Evropski svet odobril na zasedanju 11. in 12. decembra 2008.

(2)	Zato je treba Uredbo Komisije (ES) št. 1974/2006 (4) dopolniti z dodatnimi podrobnimi pravili za izvajanje.

(3)

Člen 70(4b) Uredbe (ES) št. 1698/2005 omogoča državam članicam uporabo višjih stopenj sofinanciranja iz EKSRP v letu 2009 ob upoštevanju splošne stopnje prispevka EKSRP, kot je določeno v členu 70(3) navedene uredbe, pri čemer se ta splošna stopnja spoštuje v celotnem programskem obdobju. Določiti je treba postopek, v skladu s katerim lahko države članice uporabijo navedeno možnost, in mehanizem, prek katerega se bo zagotovilo spoštovanje splošne stopnje prispevka EKSRP v celotnem programskem obdobju.

(4)	Za spodbujanje izvajanja strategij lokalnega razvoja in zlasti delovanja lokalnih akcijskih skupin, kot je določeno v členu 62 Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba zagotoviti možnost predplačila v zvezi z njihovimi tekočimi stroški.

(5)

Zaradi splošne koristi za okolje, ki izhaja iz prenosa kmetijskega gospodarstva ali njegovega dela na organizacijo, katere cilj je okoljsko upravljanje, je treba državam članicam omogočiti, da od upravičenca ne zahtevajo povračila, če organizacija ne prevzame obveznosti, ki je pogoj za odobritev pomoči.

(6)

Spodbujati je treba izvajanje dejavnosti v zvezi z naložbami, povezanimi z vzdrževanjem, obnavljanjem in izboljšanjem naravne dediščine ter z razvojem območij z visoko naravno vrednostjo, iz točke (a) člena 57 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Zato je treba državam članicam omogočiti, da za takšne dejavnosti določijo raven podpore na podlagi običajnih stroškov in običajnih predvidevanj izpada dohodka, kot je v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1974/2006 že določeno za podobne dejavnosti.

(7)	Da bi države članice lahko uživale ugodnosti iz člena 70(4b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba sprejeti pravila za izračun prispevka Skupnosti v okviru računov EKSRP, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 883/2006 (5).

(8)	Uredbi (ES) št. 1974/2006 in (ES) št. 883/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ta uredba se mora začeti uporabljati 1. januarja 2009, da bo v skladu z datumom začetka uporabe Uredbe (ES) št. 473/2009, ki jo določbe te uredbe dopolnjujejo. Takšna retroaktivna uporaba ne sme kršiti načela pravne varnosti zadevnih upravičencev.

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja in Odbora za kmetijska sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1974/2006 se spremeni:

člen 6(1) se spremeni:

(a)

za točko (b) se vstavi naslednja točka:

„(ba)

spremembe finančnega načrta v zvezi z izvajanjem člena 70(4b) Uredbe (ES) št. 1698/2005;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	druge spremembe, ki niso zajete v točkah (a), (b) in (ba) tega odstavka.“;

za členom 8 se vstavi naslednji člen:

„Člen 8a

1. Države članice, ki nameravajo uvesti spremembe v zvezi z izvajanjem člena 70(4b) Uredbe (ES) št. 1698/2005, sporočijo Komisiji spremenjen finančni načrt, ki vsebuje višje stopnje prispevka EKSRP za leto 2009.

Postopek iz člena 9 te uredbe velja za spremembe, ki so bile sporočene v skladu s prvim pododstavkom.

2. Komisija po prejemu zadnje izjave o izdatkih za leto 2009, ki jih je treba v skladu s členom 16(2) Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (6) predložiti najpozneje do 31. januarja 2010, izračuna najvišje stopnje prispevka EKSRP, ki se lahko uporabljajo za preostali del programskega obdobja, da se upoštevajo splošne najvišje stopnje prispevka EKSRP, kot je določeno v odstavkih 3 in 4 člena 70 Uredbe (ES) št. 1698/2005. Podrobnosti in rezultat izračuna je treba državam članicam sporočiti do 15. februarja 2010.

3. Države članice do 15. marca 2010 obvestijo Komisijo o novem finančnem načrtu, ki vsebuje nove stopnje prispevka EKSRP za preostalo programsko obdobje v skladu z najvišjimi stopnjami, ki jih Komisija izračuna na podlagi odstavka 2.

Če država članica do tega datuma ne sporoči novega finančnega načrta ali če sporočen finančni načrt ni v skladu z izračunom najvišjih stopenj Komisije, se te samodejno začnejo uporabljati za program razvoja podeželja zadevne države članice od izjave, ki ustreza izdatkom plačilne agencije v prvem četrtletju leta 2010, do spremenjenega finančnega načrta, združljivega s stopnjami sofinanciranja, ki jih je izračunala Komisija.

člen 38 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 38

1. Stroški vodenja lokalnih akcijskih skupin iz točke (c) člena 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005 so upravičeni do podpore Skupnosti, in sicer do višine 20 % skupnih javnih izdatkov strategije lokalnega razvoja.

2. Lokalne akcijske skupine lahko zahtevajo izplačilo predplačila od pristojnih plačilnih agencij, če je ta možnost vključena v program razvoja podeželja. Znesek predplačila ne presega 20 % javne pomoči, ki se nanaša na tekoče stroške, pogoj za izplačilo pa je odprtje bančne garancije ali enakovrednega jamstva v višini 110 % zneska predplačila. Garancija se sprosti najpozneje ob koncu izvajanja strategije lokalnega razvoja.

Člen 26(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 (7) ne velja za izplačilo iz prvega pododstavka.

členu 44(2) se doda naslednja točka:

„(c)	kadar se upravičenčevo kmetijsko gospodarstvo ali njegov del prenese na organizacijo, katere glavni cilj je okoljsko upravljanje zaradi ohranjanja okolja, ter če je namen prenosa, da se uporaba zemljišča trajno spremeni v ohranjanje narave, in je to povezano z nedvomno koristjo za okolje.“;

v členu 53 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Kjer je to primerno, lahko države članice določijo raven podpore, predvidene v členih 31, 37 do 41 in 43 do 49 Uredbe (ES) št. 1698/2005, na podlagi običajnih stroškov in običajnih predvidevanj izpada dohodka.

Brez poseganja v veljavne materialne in postopkovne predpise državne pomoči se prvi pododstavek uporablja tudi za naložbe, povezane z vzdrževanjem, obnavljanjem in izboljšanjem naravne dediščine ter z razvojem območij z visoko naravno vrednostjo, iz točke (a) člena 57 Uredbe (ES) št. 1698/2005.“;

6.	prilogi II in VII se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Členu 17(1) Uredbe (ES) št. 883/2006 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka se za izdatke, ki jih države članice plačajo med 1. aprilom in 31. decembrom 2009, prispevek Skupnosti izračuna na podlagi finančnega načrta, veljavnega zadnji dan referenčnega obdobja“.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. junija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(3) UL L 144, 9.6.2009, str. 3.

(4) UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

(5) UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(6) UL L 171, 23.6.2006, str. 1.“;

(7) UL L 368, 23.12.2006, str. 74.“;

PRILOGA

Prilogi k Uredbi (ES) št. 1974/2006 se spremenita:

(1)

v Prilogi II(A) se točka 6.3 nadomesti z naslednjim:

„6.3.

Okvirni proračun, ki velja za dejavnosti iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005 med 1. januarjem 2009 in 31. decembrom 2013 (člen 16a(3b) do zneskov, ki jih določa člen 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005).

Os/ukrep

Prispevek EKSRP za obdobje 2009–2013

Os 1

Ukrep 111

…

Ukrep …

…

Skupaj os 1

…

Os 2

Ukrep 211

…

Ukrep …

…

Skupaj os 2

…

Os 3

Ukrep 311

Ukrep 321

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrep …

…

Skupaj os 3

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

Os 4

Ukrep 411

Ukrep 413

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrep …

…

Skupaj os 4

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

Skupaj program

Skupaj osi 1, 2, 3 in 4, povezane s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

Skupaj osi 3 in 4, povezani s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005“

(2)

Priloga VII(A) se spremeni:

(a)

v točki (2) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica, ki v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prejema dodatna finančna sredstva, mora prvič v letno poročilo, predloženo leta 2010, vključiti ločeno poglavje, ki vsebuje vsaj enako analizo, kot je navedena v prvem odstavku, in sicer v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s prednostnimi nalogami iz člena 16a(1) navedene uredbe.“;

(b)

točka 3a se nadomesti z naslednjim:

„3a.

Finančno izvajanje programa v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z novimi izzivi in širokopasovno infrastrukturo, ki za vsak ukrep vsebuje izjavo o izdatkih, plačanih upravičencem po 1. januarju 2009 za vrste dejavnosti iz člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, in do zneskov iz člena 69(5a) navedene uredbe.

Preglednica, ki povzema finančno izvajanje teh vrst dejavnosti, mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

Os/ukrep

Letno plačilo – leto N

Kumulativna plačila od leta 2009 do leta N

Ukrep 111

…

Ukrep …

Skupaj os 1

…

Ukrep 211

…

Ukrep …

Skupaj os 2

…

Ukrep 311

…

Ukrep 321

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrep …

Skupaj os 3

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

Ukrep 411

…

Ukrep 413

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrep …

Skupaj os 4

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

—	Povezan s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

Skupaj program

Skupaj osi 1, 2, 3 in 4, povezane s prednostnimi nalogami iz točk (a) do (f) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Skupaj osi 3 in 4, povezani s prednostnimi nalogami iz točke (g) člena 16a(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005

…

…“

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 484/2009

z dne 9. junija 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. Septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (1) in zlasti členov 51(4), 74(4) in 91 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi sprememb Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije ter integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (2), je sklicevanja na to uredbo, ki so vsebovana v Uredbi Komisije (ES) št. 1975/2006 (3), treba posodobiti.

(2)

Poleg tega se Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (4) uporablja od 1. januarja 2009. Uredbo (ES) št. 1975/2006 je zato treba prilagoditi, da se upoštevajo sklicevanja na Uredbo (ES) št. 73/2009.

(3)	Izkušnje kažejo, da so v Uredbi (ES) št. 1975/2006 pomanjkljivosti in zastarele določbe, ki jih je treba popraviti ali izbrisati, da se zagotovi pravilno razumevanje in doslednost besedila.

(4)	Nekatere določbe Uredbe (ES) št. 796/2004, kot so določbe, ki omogočajo najavo pregledov na kraju samem iz člena 23a, določbe, ki opredeljujejo izjeme od uporabe znižanj in izključitev iz člena 68, in določbe iz člena 71(2), je treba na splošno uporabljati za namene Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(5)	Zaradi jasnosti se je pri uporabi kontrolnih pravil v zvezi s podporo za razvoj podeželja za nekatere ukrepe iz osi 2 in osi 4, določene v delu II naslova I Uredbe (ES) št. 1975/2006, treba sklicevati na opredelitev in načela enot rabe ali poljin v Uredbi (ES) št. 796/2004.

(6)	V zvezi s pregledi na kraju samem, ki se nanašajo na ukrep iz člena 36(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005, je treba pojasniti, da mora biti minimalna zahteva 5 % dosežena na ravni ukrepa.

(7)	Izkušnje kažejo, da je treba pojasniti nekatere določbe, zlasti kar zadeva znižanja v primeru prevelike prijave določene površine in ukrepov v zvezi z živalmi ter kopičenje znižanj.

(8)	Zaradi jasnosti je treba nekatera sklicevanja na leto Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) spremeniti tako, da se bodo nanašala na koledarsko leto.

(9)	Določbo Uredbe (ES) št. 1975/2006, ki zadeva izbiro kontrolnega vzorca za preverjanje navzkrižne skladnosti, je treba preoblikovati, da se upošteva spremenjeni člen 45 Uredbe (ES) št. 796/2004, za večjo učinkovitost kontrolnega sistema pa je treba dodati nov mehanizem.

(10)	Za doslednejšo uporabo znižanj v primerih malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja je treba določiti območje navzkrižne skladnosti, pri katerem je treba opredeliti minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin iz člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(11)	Vrstni red znižanj, ki se uporabi v primerih kopičenja znižanj v okviru preverjanja navzkrižne skladnosti, je treba spremeniti, da se zagotovi doslednejši vrstni red.

(12)	Da se pokrijejo ukrepi, ki ne zadevajo površine, ali ukrepi v zvezi z živalmi, je glede pregledov podpore iz osi 1 in osi 3 ter nekaterih ukrepov iz osi 2 in osi 4 na kraju samem treba vključiti zahtevo po poročilu o kontroli.

(13)	Izkušnje kažejo, da je treba pojasniti obvezne letne priglasitve.

(14)	Podatke o rezultatih katere koli vrste kontrole je treba dati na voljo vsem plačilnim službam, ki so odgovorne za vodenje različnih shem podpore, da lahko, kjer ugotovitve to upravičujejo, hkrati uporabijo navzkrižno skladnost in znižanja izpolnjevanja pogojev.

(15)	Uredbo (ES) št. 1975/2006 je treba zato ustrezno spremeniti.

(16)

Da se državam članicam omogoči dovolj časa, da prilagodijo svoje kontrolne postopke in se izognejo težavam glede odgovornosti, ki bi lahko nastale v primeru, da se uporaba začne v sredini leta, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2010. Vendar pa je zaradi ohranitve pravne varnosti treba za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na koledarsko leto 2009, obdržati odstopanja od znižanj, ki izhajajo iz člena 138(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor, iz naslova IV in IVa navedene uredbe, glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (5), kot se uporablja za upravičence iz držav članic, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino.

(17)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1975/2006 se spremeni:

1.	Člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004 Ne glede na posebne določbe te uredbe se smiselno uporabljajo členi 5, 22, 23, 23a(1), 68, 69, 71(2) in 73 Uredbe (ES) št. 796/2004.“;

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Uporaba Uredbe (ES) št. 796/2004

Člen 2(10), (22) in (23) ter členi 9, 14(1a), 18 in 21 Uredbe (ES) št. 796/2004 se smiselno uporabljajo za namen tega naslova.

Prav tako se smiselno uporabljajo členi 2(1a), 6(1) in 8(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Za ukrepe iz členov 36(b)(iii), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 pa lahko države članice vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč v okviru sistema podpore.“;

V členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Za zahtevke za plačilo iz tega naslova se smiselno uporabljajo členi 11(3), 12, 15 in 20 Uredbe (ES) št. 796/2004. Zahtevki za plačilo poleg informacij iz člena 12(1)(d) navedene uredbe vsebujejo tudi informacije iz navedene določbe v zvezi z nekmetijskimi površinami, za katere se zahteva pomoč.“;

Člen 12 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Skupno število pregledov na kraju samem v zvezi z zahtevki za plačilo, predloženimi v vsakem koledarskem letu, zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, obvezanih v okviru enega ali več ukrepov, ki spadajo v področje porabe tega naslova. Vendar pa je v zvezi z ukrepom, določenim v členu 36(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005, to minimalno zahtevo treba doseči na ravni ukrepa.

Vlagatelji zahtevkov, za katere se po administrativnih pregledih ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, ne sodijo v skupno število upravičencev iz prvega pododstavka.“;

(b)	Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Kontrolni vzorec iz prvega pododstavka odstavka 1 se izbere v skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 796/2004.“;

Člen 16 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Podlaga za izračun pomoči, povezane z ukrepi v zvezi s površino, se določi v skladu s členom 50(1), (3) in (7) Uredbe (ES) št. 796/2004.

Za namene uporabe tega člena se površine, ki jih je prijavil upravičenec in za katere prejme isto stopnjo pomoči v okviru določenega ukrepa v zvezi s površino, štejejo za eno skupino posevkov. Kjer pa se uporabijo zneski degresivne podpore, se upošteva povprečje teh vrednosti glede na zadevne površine.

Kjer je določena zgornja meja ali prag za površino, ki je upravičena do podpore, se število hektarjev, kot je prikazano v zahtevku za pomoč, zmanjša do določene meje ali praga.

2. Če površina za zadevno vrsto posevkov, prijavljena za plačilo, presega površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, se pomoč izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če je razlika več kot 3 % ali dva hektarja, vendar ne več kot 20 % določene površine.

Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se za zadevno skupino posevkov ne dodeli nobena pomoč.

Če je razlika večja od 50 %, se upravičenca ponovno izključi iz prejemanja pomoči do razlike med prijavljeno površino in površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004.“;

(b)	Odstavek 3 se črta;

(c)

Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Z odstopanjem od odstavka 2 in prvega pododstavka odstavka 3 se za upravičence iz držav članic, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz člena 122 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (6), in v primeru, da je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino večja od 3 %, a ne presega 30 % ugotovljene površine, odobreni znesek glede na zahtevke za pomoč za koledarsko leto 2009 zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko.

V primeru, da je razlika večja od 30 % določene površine, se za koledarsko leto 2009 ne dodeli pomoč.

(d)

Odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5. Kjer so razlike med prijavljeno površino in površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, posledica namernih nepravilnosti, se upravičenca izključi iz pomoči za zadevno koledarsko leto za zadevni ukrep v zvezi s površino, do katere bi bil sicer upravičen na podlagi navedenega člena, če je ta razlika večja od 0,5 % ugotovljene površine ali večja od enega hektarja.

Če je poleg tega razlika večja od 20 % ugotovljene površine, se upravičenca ponovno izključi iz prejemanja pomoči do razlike med prijavljeno površino in površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004.

6. Znesek iz tretjega pododstavka odstavka 2 in odstavka 5 tega člena, ki je posledica izključitev, se izravna s plačili pomoči v okviru kakršnega koli ukrepa podpore na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali Uredbe (ES) št. 73/2009, do katerega je upravičen zadevni upravičenec glede na zahtevke, ki jih vloži v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve. Če se znesek s temi izplačili ne izravna v celoti, se neporavnani saldo odpiše.“;

Člen 17 se spremeni:

(a)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Podlaga za izračun pomoči, povezane z ukrepi v zvezi z živalmi, se določi v skladu s členom 57 Uredbe (ES) št. 796/2004.“;

(b)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 59(2) in drugega pododstavka člena 59(4) Uredbe (ES) št. 796/2004 se znesek, ki je posledica izključitve, izravna s plačili pomoči v okviru kakršnega koli ukrepa podpore na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali Uredbe (ES) št. 73/2009, do katerega je upravičen zadevni upravičenec glede na kakršne koli zahtevke, ki jih vloži v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve. Če se znesek s temi izplačili ne izravna v celoti, se neporavnani saldo odpiše.“;

Člen 18 se spremeni:

(a)	Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Če je nespoštovanje posledica namernih nepravilnosti, se upravičenec izključi iz zadevnega ukrepa za zadevno in tudi za naslednje koledarsko leto.“;

(b)	Odstavek 4 se črta;

8.	V členu 19 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Člena 4(2) in 22 Uredbe (ES) št. 73/2009 in člen 2(2), (2a) in (31) do (36) ter členi 41, 42, 43, 46, 47 in 48 Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporabljajo v zvezi s kontrolami navzkrižne skladnosti.“;

Člena 20 in 21 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 20

Pregledi na kraju samem

1. Pristojni nadzorni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, izvede preglede na kraju samem vsaj 1 % vseh upravičencev, ki vložijo zahtevke za plačilo na podlagi člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2. Uporabljata se drugi in tretji pododstavek člena 44(1) in člen 44(1a) in (2) Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 21

Izbira kontrolnega vzorca

1. Člen 45(1), (1a) in (1b) Uredbe (ES) št. 796/2004 se uporablja v zvezi z izbiro kontrolnega vzorca za izvajanje pregledov na kraju samem iz člena 20 te uredbe.

2. Vzorci upravičencev, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 20, se izberejo iz vzorca upravičencev, ki so že bili izbrani na podlagi člena 12 in za katere veljajo zadevne zahteve ali standardi.

3. Vendar pa se vzorci upravičencev, ki jih je treba preveriti v skladu s členom 20 te uredbe, lahko izberejo iz populacije upravičencev, ki vložijo zahtevke za plačilo na podlagi člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in ki so dolžni izpolniti zadevne zahteve ali standarde.

4. Lahko se sprejme odločitev, da se nadaljuje s kombinacijo postopkov iz odstavkov 2 in 3, če taka kombinacija poveča uspešnost kontrolnega sistema.“;

10.	V členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Člen 22 Uredbe (ES) št. 73/2009 in členi 2(2), (2a) ter (31) do (36), člen 41 ter člen 65(4) Uredbe (ES) št. 796/2004 veljajo v zvezi z znižanji ali izključitvami, ki se uporabljajo po kakršni koli ugotovitvi neskladnosti.“;

11.

Člena 23 in 24 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 23

Izračun znižanj in izključitev

1. Kadar se ugotovi neskladnost, se brez poseganja v člen 51(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 uporabi znižanje celotnega zneska pomoči v okviru člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) ter (v) navedene uredbe, ki je ali mora biti dodeljena zadevnemu upravičencu na podlagi zahtevkov za plačilo, ki jih je ali jih bo vložil v koledarskem letu ugotovitve.

Kadar je neskladnost posledica malomarnosti upravičenca, se znižanje izračuna v skladu s pravili iz člena 66 Uredbe (ES) št. 769/2004.

V primeru namerne neskladnosti se znižanje izračuna v skladu s členom 67(1) Uredbe (ES) št. 796/2004.

2. Za namene izračunanja znižanja iz odstavka 1 se minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin iz člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 štejejo kot del področja ‚okolja‘ oziroma področja ‚zdravja ljudi, živali in rastlin‘, kot določa člen 5(1) Uredbe (ES) št. 73/2009. Obe se izenačita z ‚aktom‘ v smislu člena 2(32) Uredbe (ES) št. 796/2004.

Člen 24

Kopičenje znižanj

V primeru kopičenja znižanj se znižanja uporabljajo najprej v skladu s členoma 16 ali 17 te uredbe, nato v skladu s členom 18 te uredbe, nato pri pozni predložitvi v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 796/2004, nato pa v skladu s členom 14(1a) Uredbe (ES) št. 796/2004 in nazadnje v skladu s členoma 22 in 23 te uredbe.“;

12.

Člen 27 se spremeni:

(a)	Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Nadzorovani izdatki pomenijo vsaj 4 % upravičenih javnih izdatkov, ki se prijavijo Komisiji vsako koledarsko leto, in najmanj 5 % upravičenih javnih izdatkov, ki se prijavijo Komisiji v celotnem obdobju programa.“

(b)	Odstavek 5 se črta;

13.

V členu 28(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	ali se lahko zahtevkom za plačilo, ki jih je predložil upravičenec, priložijo računovodski ali drugi dokumenti organov ali podjetij, ki opravljajo sofinancirane dejavnosti.“;

14.	Vstavi se člen 28a: „Člen 28a Poročilo o kontroli Za preglede na kraju samem v okviru tega oddelka se pripravijo poročila o kontroli. Smiselno se uporablja člen 28 Uredbe (ES) št. 796/2004.“;

15.	V členu 30 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Naknadni pregledi zajemajo vsako koledarsko leto vsaj 1 % upravičenih javnih izdatkov za dejavnosti iz odstavka 1, za katero so bila izvedena končna plačila iz EKSRP. Izvedejo se v 12 mesecih po koncu zadevnega koledarskega leta.“

16.

Člen 31 se spremeni:

(a)	V odstavku 1 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim: „Znižanje se ne uporabi, če upravičenec lahko dokaže, da ni odgovoren za vključitev neupravičenega zneska. Znižanja se uporabljajo smiselno glede na neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na podlagi členov 27 in 30.“;

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo, se zadevna dejavnost izključi iz podpore EKSRP in zahteva se povračilo že plačanih zneskov za navedeno dejavnost. Poleg tega se upravičenec izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za zadevno in naslednje koledarsko leto.“;

(c)	Odstavek 3 se črta.

17.

Člen 34 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 34

Uradna obvestila

Države članice vsako leto do 15. julija pošljejo Komisiji poročilo:

(a)

ki zajema rezultate pregledov zahtevkov za plačilo, ki so bili predloženi v okviru naslova I v prejšnjem koledarskem letu in se nanašajo predvsem na naslednje točke:

(i)	število zahtevkov za plačilo za vsak ukrep, preverjeni skupni znesek teh zahtevkov, pa tudi skupno površino in skupno število živali, zajetih v pregledih na kraju samem iz členov 12 in 20;

(ii)	skupno površino po posamičnih shemah pomoči za podporo v zvezi s površino;

(iii)

skupno število živali po posamičnih shemah pomoči za ukrepe v zvezi z živalmi;

(iv)	rezultat izvedenih pregledov z navedbo znižanj in izključitev, uporabljenih na podlagi členov 16, 17, 18 in 23.

(b)	ki zajema rezultate upravnih pregledov za ukrepe iz naslova II v prejšnjem koledarskem letu na podlagi člena 26 ter znižanja in izključitve, uporabljene v skladu s členom 31.

(c)	ki zajema rezultate pregledov na kraju samem za ukrepe iz naslova II, ki predstavljajo vsaj 4 % javnih izdatkov, prijavljenih Komisiji v prejšnjem koledarskem letu v skladu s členom 27, ter znižanja in izključitve, uporabljene v skladu s členom 31.

(d)	ki zajema rezultate naknadnih pregledov v prejšnjem koledarskem letu po členu 30 in navaja število izvedenih pregledov, preverjeni znesek izdatkov ter znižanja in izključitve, uporabljene na podlagi člena 31.“;

18.

Člen 36 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 36

Poročanje plačilnim agencijam o kontrolah

1. Kjer je za upravičenca več kakor ena plačilna agencija odgovorna za upravljanje različnih plačil okviru člena 36(a)(i) do (v) in (b)(i), (iv) ter (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, v okviru člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009 in v okviru členov 11, 12 in 98 Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 (7), države članice zagotovijo, da se vse plačilne agencije, ki so udeležene pri teh plačilih, opozori na ugotovljene neskladnosti in, kjer je to primerno, na ustrezna znižanja in izključitve.

2. Kadar kontrol ne izvede plačilna agencija, država članica zagotovi, da plačilna agencija prejme dovolj informacij o izvedenih kontrolah. Plačilna agencija določi potrebne informacije.

Informacije iz prvega pododstavka se lahko predložijo v obliki poročila o vseh izvedenih kontrolah ali, če je to primerno, v obliki zbirnega poročila.

3. Ohranjati je treba zadostno revizijsko sled. V Prilogi je naveden okvirni opis zahtev za zadostno revizijsko sled.

4. Plačilna agencija ima pravico do preverjanja kakovosti kontrol, ki so jih izvedli drugi organi, in do prejemanja drugih informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010, razen točke 5(c) člena 1, ki se uporablja od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. junija 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(2) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.

(3) UL L 368, 23.12.2006, str. 74.

(4) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(5) UL L 345, 20.11.2004, str. 1.

(6) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“;

(7) UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“;

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/31

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 485/2009

z dne 9. junija 2009

o spremembi Priloge II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora glede tiludronske kisline in železovega fumarata

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (1) in zlasti člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju mnenj Evropske agencije za zdravila, ki jih je oblikoval Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Vse farmakološko aktivne snovi, ki se v Skupnosti uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, namenjenih živalim za proizvodnjo živil, je treba oceniti v skladu z Uredbo (EGS) št. 2377/90.

(2)	Snov tiludronska kislina v obliki dinatrijeve soli je trenutno vključena v Prilogo II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 samo za kopitarje za intravenozno uporabo.

(3)

Odbor za zdravila za veterinarsko uporabo (v nadaljevanju „Odbor“) je prejel zahtevek za razširitev obstoječega vnosa za tiludronsko kislino v obliki dinatrijeve soli, ki bo vključevala perutnino. Po proučitvi razpoložljivih podatkov o študijah ostankov za perutnino je Odbor zaključil, da ni treba določiti najvišjih mejnih vrednosti ostankov (v nadaljevanju „MVO“) za tiludronsko kislino v obliki dinatrijeve soli za perutnino.

(4)

Glede na dejstvo, da so bile študije o ostankih izvedene samo po subkutani uporabi in ob upoštevanju, da v 12 do 24 urah po uporabi vnos ostankov v tkivu, vključno z mestom injekcije, predstavlja 88 % ocenjenega sprejemljivega dnevnega vnosa, je Odbor sklenil, da je razširitev mogoča samo za parenteralno uporabo in za uporabo pri nesnicah in pticah za vzrejo. Zato je treba obstoječi vnos v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za tiludronsko kislino v obliki dinatrijeve soli spremeniti tako, da se bo ta snov za perutnino (nesnice in ptice za vzrejo) lahko uporabila parenteralno.

(5)	Snov železov fumarat trenutno ni vključena v priloge k Uredbi (EGS) št. 2377/90.

(6)	Odbor je prejel zahtevek za razmislek, ali ocena, opravljena za druge železove soli, ki so že vnesene v Prilogo II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 in se lahko uporabljajo pri vseh živalskih vrstah za proizvodnjo živil, velja tudi za železov fumarat.

(7)

Po proučitvi ocene in ob upoštevanju, da je fumarna kislina dovoljen dodatek živilom v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES (2), je Odbor sklenil, da se ocena, opravljena za snovi z obstoječimi vnosi v Prilogo II k Uredbi (EGS) št. 2377/90, uporablja tudi za železov fumarat. Odbor je menil, da nadaljnja ocena za železov fumarat ni potrebna in da MVO za železov fumarat ni treba določiti. Priporočil je vključitev snovi v Prilogo II za vse živalske vrste za proizvodnjo živil. Zato je treba to snov vnesti v Prilogo II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 za vse živalske vrste za proizvodnjo živil.

(8)	Zato je treba Uredbo (EGS) št. 2377/90 ustrezno spremeniti.

(9)

Omogočiti je treba ustrezno obdobje pred začetkom veljavnosti te uredbe, v katerem lahko države članice v skladu s to uredbo izvedejo kakršne koli potrebne prilagoditve dovoljenj za dajanje v promet zadevnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (3).

(10)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 9. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9. junija 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 1.

(2) UL L 61, 18.3.1995, str. 1.

(3) UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

PRILOGA

Priloga II k Uredbi (EGS) št. 2377/90 se spremeni:

(a)

V točki 2 se vnos za „Tiludronska kislina (v obliki dinatrijeve soli)“ nadomesti z naslednjim:

2. Organske spojine

Farmakološko aktivna/-e snov/-i	Živalska vrsta	Druge določbe
„Tiludronska kislina (v obliki dinatrijeve soli)	Kopitarji	Samo za intravenozno uporabo.
„Tiludronska kislina (v obliki dinatrijeve soli)	Perutnina	Samo za parenteralno uporabo ter uporabo pri nesnicah in pticah za vzrejo.“

(b)

V točki 3 se za vnosom za železov dekstran doda nov vnos za „Železov fumarat“:

3. Snovi, navadno priznane kot varne

Farmakološko aktivna/-e snov/-i	Živalska vrsta	Druge določbe
„Železov fumarat	Vse živalske vrste za proizvodnjo živil“

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/36

DIREKTIVA SVETA 2009/55/ES

z dne 25. maja 2009

o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni vnos osebne lastnine posameznikov iz države članice

(Kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 83/183/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni uvoz osebne lastnine posameznikov iz države članice (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)	Da se bodo ljudje v državah članicah bolj zavedali dejavnosti Evropske skupnosti, je treba vzdrževati ukrepe v korist posameznikov, da se v Skupnosti zagotovijo pogoji notranjega trga.

(3)	Davčne ovire, ko posamezniki vnašajo osebno lastnino iz ene države članice v drugo državo članico so zlasti take, ki ovirajo prosti pretok oseb znotraj Skupnosti. Te ovire je zato treba v čim večji meri odpraviti z uvedbo davčnih oprostitev.

(4)	Te davčne oprostitve lahko veljajo samo za vnos, ki ni komercialne ali špekulativne narave. Za uporabo oprostitev morajo veljati omejitve in pogoji.

(5)	Zaradi sprejetja usklajenih določb o trošarinah in davku na dodano vrednost, so postale določbe o oprostitvah in nadomestilih za uvoz nepotrebne.

(6)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Vsaka država članica mora ob izpolnjevanju pogojev in v tukaj določenih primerih, oprostiti osebno lastnino, ki jo posameznik vnaša končno iz druge države članice davkov na potrošnjo, ki se običajno uporabljajo za tako lastnino.

2. Ta direktiva ne zajema:

(a)	davka na dodano vrednost

(b)

trošarin

(c)	posebnih in/ali občasnih dajatev in davkov, ki so povezani z uporabo lastnine iz prvega odstavka v državi, kot so na primer pristojbine za registracijo motornih vozil, davki za ceste in televizijska dovoljenja.

Člen 2

Pogoji, ki se nanašajo na lastnino

1. V tej direktivi „osebna lastnina“ pomeni lastnino, ki je namenjena za osebno uporabo zadevnih oseb ali za zadovoljevanje potreb njihovih gospodinjstev. Narava ali količina osebne lastnine ne sme odražati nobenih tržnih interesov, niti ne smejo biti namenjene za opravljanje gospodarske dejavnosti v smislu člena 9(1) in členov 10 do 13 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (5). Vendar se orodja ali sredstva, ki jih zadevna oseba potrebuje za opravljanje svoje obrti ali poklica tudi obravnava kot osebna lastnina.

2. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri za osebno lastnino:

(a)

ki je bila pridobljena v skladu s splošnimi pogoji obdavčenja, ki so v veljavi na notranjem trgu ene države članice in ki na osnovi iznosa iz matične države članice ni upravičena do oprostitve ali vračila davkov na potrošnjo. Za namene te direktive se šteje, da blago, ki je bilo pridobljeno v skladu s pogoji iz člena 151 Direktive 2006/112/ES z izjemo prvega odstavka, prvega pododstavka, točke (e), izpolnjuje te pogoje;

(b)

ki jo je zadevna oseba dejansko uporabljala pred spremembo prebivališča ali pred vzpostavitvijo sekundarnega prebivališča. V primeru vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov, lahko države članice zahtevajo, da jih je zadevna oseba uporabljala najmanj šest mesecev pred spremembo prebivališča.

Za blago iz drugega stavka (a) države članice lahko zahtevajo:

(i)	v primeru vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov, da jih je zadevna oseba uporabljala najmanj 12 mesecev pred spremembo prebivališča;

(ii)	v primeru drugega blaga, da ga je zadevna oseba uporabljala najmanj šest mesecev, pred spremembo prebivališča.

3. Pristojni organi zahtevajo dokazilo, da so izpolnjeni pogoji v odstavku 2 v primeru vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov. V primeru druge lastnine zahtevajo tako dokazilo samo, če obstaja velik sum goljufije.

Člen 3

Pogoji vnosa

Vnos lastnine se lahko izvede enkrat ali večkrat v rokih, ki so določeni v členih 7 do 10.

Člen 4

Obveznosti po vnosu

Vnešenih vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov se ne sme odtujiti, dati v najem ali posoditi v obdobju 12 mesecev po vnosu, prostem dajatev, razen v okoliščinah, ki se pristojnim organom namembne države članice ustrezno utemeljijo.

Člen 5

Posebni pogoji za nekatere vrste lastnine

Oprostitev pri vnosu konj za jahanje, cestnih vozil na motorni pogon (vključno s prikolicami), počitniških prikolic, avtodomov, izletniških ladij in zasebnih zrakoplovov se odobri samo, če posameznik prenese svoje običajno prebivališče v namembno državo članico.

Člen 6

Splošna pravila za določanje prebivališča

1. V tej direktivi „običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, to je najmanj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih ali poklicnih vezi, v primeru osebe brez poklicnih vezi pa zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesne povezave med navedeno osebo in krajem, kjer živi.

Vendar se za običajno prebivališče osebe, ki je poklicno vezana na drug kraj kot osebno in ki zato živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj osebnih vezi osebe, če se ta oseba tja redno vrača. Ko oseba živi v državi članici zato, da izpolni nalogo z določenim trajanjem, pa ta pogoj ni treba, da je izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.

2. Posamezniki dokazujejo svoj kraj običajnega prebivališča z ustreznimi sredstvi, kot so osebna izkaznica ali drug veljaven dokument.

3. Če pristojni organi namembne države članice dvomijo glede veljavnosti izjave o običajnem prebivališču, ki je podana v skladu z odstavkom 2, ali za namene posebnega nadzora, lahko zahtevajo informacije ali dodatni dokaz.

POGLAVJE II

VNOS OSEBNE LASTNINE V POVEZAVI S PRENOSOM OBIČAJNEGA PREBIVALIŠČA

Člen 7

1. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2 do 5, glede osebne lastnine, ki jo vnosijo posamezniki, ko prenašajo svoje običajno prebivališče.

Za odobritev oprostitve je treba, brez poseganja v določbe o tranzitnem postopku Skupnosti, ki se morebiti uporabljajo, sestaviti popis blaga na praznem spremnem papirju, če država tako zahteva, z izjavo, katere vzorec in vsebina se opredelita v skladu s postopkom, določenim v členu 248 a (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (6). Na popisu blaga sklicevanje na vrednost ni potrebno.

2. Zadnji vnos mora biti izvršen najpozneje 12 mesecev po prenosu običajnega prebivališča. Kjer se v skladu s členom 3 lastnina vnaša večkrat v zgoraj navedenem obdobju, država članica lahko zahteva predložitev popolnega popisa samo ob prvem vnosu, v primeru naknadnih odprem pa se lahko drugi carinski uradi sklicujejo na ta popolni popis. Če se pristojni organi namembne države članice strinjajo, se tak popis lahko dopolni.

POGLAVJE III

VNOS OSEBNE LASTNINE V POVEZAVI Z OPREMLJANJEM ALI OPUSTITVIJO SEKUNDARNEGA PREBIVALIŠČA

Člen 8

1. Oprostitev, ki jo predvideva člen 1, se odobri, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členih 2 do 5, glede osebne lastnine, ki jo vnosijo posamezniki za opremljanje sekundarnega prebivališča.

Ta oprostitev se odobri samo:

(a)	ko je zadevna oseba lastnica sekundarnega prebivališča ali pa ga ima v najemu za obdobje, ki ni krajše od 12 mesecev;

(b)	vnošena lastnina ustreza običajnemu pohištvu v sekundarnemu prebivališču.

2. Oprostitev se tudi odobri, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v odstavku 1, kjer se po opustitvi sekundarnega prebivališča lastnina vnosi v običajno prebivališče ali drugo sekundarno prebivališče, če je bila dotična lastnina dejansko v lasti zadevne osebe in jo je uporabljala pred vzpostavijo sekundarnega prebivališča.

Zadnji vnos mora biti izvršen najpozneje 12 mesecev potem, ko je bilo sekundarno prebivališče opuščeno.

POGLAVJE IV

VNOS LASTNINE OB POROKI

Člen 9

1. Brez poseganja v člene 2 do 5, je vsaka oseba ob poroki upravičena do oprostitve davkov iz člena 1(1), ko v državo članico, kamor namerava prenesti svoje običajno prebivališče, vnaša osebno lastnino, ki jo je pridobila ali ki jo je uporabljala, pod pogojem, da:

(a)	do takega vnosa pride v obdobju, ki se začne dva meseca pred predvidenim datumom poroke in se konča štiri mesece po dejanskem datumu poroke;

(b)	zadevna oseba zagotovi dokaz, da je poroka že bila ali da je začela urejati potrebne predhodne formalnosti za poroko.

2. Oprostitev se odobri tudi glede daril, ki se po navadi dajejo ob poroki, ki jih oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v odstavku 1, prejme od oseb, ki imajo svoj običajni kraj prebivanja v državi članici, ki ni namembna država članica. Oprostitev se uporablja za darila, katerih vrednost na enoto ni več kot 350 EUR. Države članice lahko dovolijo oprostitev nad zneskom 350 EUR, pod pogojem, da vrednost vsakega darila za oprostitev ne presega 1 400 EUR.

3. Države članice lahko določijo, da je odobritev take oprostitve odvisna od zagotovitve ustreznega zavarovanja, ko se lastnina vnaša pred dnem poroke.

4. Kjer posameznik ne zagotovi dokazila o svoji poroki v roku štirih mesecev od dne, ki je bil naveden kot dan poroke, davki zapadejo v plačilo na dan vnosa.

POGLAVJE V

UVOZ OSEBNE LASTNINE POKOJNIKA, PRIDOBLJENE Z DEDOVANJEM

Člen 10

Z odstopanjem od členov 2(2) in (3) ter 4 in 5(2), vendar brez poseganja v druge določbe členov 2, 3 in 5, je posameznik, ki z dedovanjem (causa mortis) pridobi lastništvo ali pravico uživanja osebne lastnine pokojnika, ki je v državi članici, upravičen do oprostitve davkov iz člena 1(1), pri vnosu take lastnine v drugo državo članico, v kateri ima svoje prebivališče, pod pogojem, da:

(a)	tak posameznik zagotovi pristojnim organom namembne države članice izjavo, ki jo izda notar ali drug pristojni organ v matični državi članici, da je lastnino, ki jo vnaša, pridobil z dedovanjem;

(b)	se lastnina vnese najpozneje dve leti po datumu, ko je tak posameznik pridobil lastnino.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

1. Države članice si prizadevajo čim bolj zmanjšati formalnosti pri vnosu s strani posameznikov v okviru omejitev in ob pogojih, določenih v tej direktivi, ter za izogibanje formalnostim vnašanja, ki vključujejo nadzor, ki ima za posledico precejšnje raztovarjanje in natovarjanje ob vstopu v namembno državo članico.

2. Države članice lahko zadržijo in/ali uvedejo bolj liberalne pogoje za odobritev davčnih oprostitev od pogojev, določenih v tej direktivi, z izjemo tistih, ki so predpisani v členu 2(2)(a).

3. Brez poseganja v člen 2(2) države članice ne smejo zaradi te direktive v Skupnosti uporabljati davčnih oprostitev, ki so manj ugodne od tistih, ki jih odobrijo, ko posamezniki uvažajo osebno lastnino iz tretjih držav.

Člen 12

1. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, in zlasti tistih, ki so posledica uporabe določb člena 11(2) in (3). Komisija o tem obvesti druge države članice.

2. Komisija vsaki dve leti, potem ko se posvetuje z državami članicami, Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o izvajanju te direktive v državah članicah.

Člen 13

Direktiva 83/183/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivami, navedenimi v Prilogi I, Del A, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, Del B.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo, se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 14

Ta Direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. maja 2009

Za Svet

Predsednik

J. ŠEBESTA

(1) Mnenje z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 17. septembra 2008 (UL C 77, 31.3.2009, str. 148).

(3) UL L 105, 23.4.1983, str. 64.

(4) Glej Prilogo I, Del A.

(5) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(6) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

PRILOGA I

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 83/183/EGS (UL L 105, 23.4.1983, str. 64).
Direktiva Sveta 89/604/EGS (UL L 348, 29.11.1989, str. 28).
Direktiva Sveta 91/680/EGS, (UL L 376, 31.12.1991, str. 1).	samo člen 2(2), tretja alinea
Direktiva Sveta 92/12/EGS, (UL L 76, 23.3.1992, str. 1).	samo člen 23(3), druga alinea

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva	Roki za prenos
83/183/EGS	1. januar 1984
89/604/EGS	1. julij 1990
91/680/EGS	1. januar 1993 (1)
92/12/EGS	1. januar 1993 (2)

(1) Države članice sprejmejo takšne zakone in druge predpise, ki so potrebni, da njihova ureditev, tako prilagojena s členoma 1(1) do (20) in (22) do (24) in 2 direktive 91/680/EGS, začne veljati 1. januarja 1993.

(2) Kraljevina Danska ima glede člena 9(3) dovoljenje, da sprejme takšne zakone in druge predpise za uskladitev s to določbo najkasneje 1. januarja 1993.

PRILOGA II

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 83/183/EGS	Ta direktiva
Člen 1(1)	Člen 1(1)
—	Člen 1(2), točka (a)
—	Člen 1(2), točka (b)
Člen 1(2)	Člen 1(2), točka (c)
Člen 2(1)	Člen 2(1)
Člen 2(2), prvi pododstavek, točka (a)	Člen 2(2), prvi pododstavek, točka (a)
Člen 2(2), prvi pododstavek, točka (b)	Člen 2(2), prvi pododstavek, točka (b)
Člen 2(2), drugi pododstavek, uvodne besede	Člen 2(2), drugi pododstavek, uvodne besede
Člen 2(2), drugi pododstavek, prva alinea	Člen 2(2), drugi pododstavek, točka (i)
Člen 2(2), drugi pododstavek, druga alinea	Člen 2(2), drugi pododstavek, točka (ii)
Člen 2(2), drugi pododstavek, zaključne besede	Člen 2(2), drugi pododstavek, zaključne besede
Člen 2(3)	Člen 2(3)
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5(1)	—
Člen 5(2)	Člen 5
Člen 6	Člen 6
Člen 7(1)(a)	Člen 7(1), prvi pododstavek
Člen 7(1)(b)	Člen 7(1), drugi pododstavek
Člen 7(2)	Člen 7(2)
Člen 8(1), prvi pododstavek	Člen 8(1), prvi pododstavek
Člen 8(1), drugi pododstavek, uvodne besede	Člen 8(1), drugi pododstavek, uvodne besede
Člen 8(1), drugi pododstavek, točki (i) in (ii)	Člen 8(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
Člen 8(2)	Člen 8(2)
Členi 9, 10 in 11	Členi 8, 9, 10 in 11
Člen 12 (1)	—
Člen 12(2)	Člen 12(1)
Člen 12(3)	Člen 12(2)
—	Člen 13
—	Člen 14
Člen 13	Člen 15
—	Priloga I
—	Priloga II

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/43

ODLOČBA SVETA

z dne 5. maja 2009

o popravku Direktive 2008/73/ES o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju

(2009/436/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2008/73/ES (2) je spremenila 23 aktov Sveta in tako med drugim poenostavila postopke za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju.

(2)	Direktiva 2008/73/ES je začela veljati 3. septembra 2008. Države članice morajo sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2010. Vendar navedena direktiva ni določila, da morajo države članice od navedenega datuma uporabljati navedene določbe.

(3)

Zaradi pravne varnosti bi bilo treba Direktivo 2008/73/ES popraviti, da se zagotovi, da države članice od 1. januarja 2010 enotno uporabljajo spremembe različnih aktov Sveta, ki jih je za poenostavitev postopkov uvedla navedena direktiva. Direktivo 2008/73/ES bi bilo zato treba popraviti, tako da tudi velja od navedenega datuma. Navedeno direktivo bi bilo treba popraviti tako, da morajo države članice navedene določbe uporabljati od navedenega datuma.

(4)

Vendar nekatere spremembe, ki jih je Direktiva 2008/73/ES uvedla glede direktiv 64/432/EGS (3) in 90/426/EGS (4), ne zadevajo poenostavitve postopkov in zato ni treba določiti, da jih morajo države članice uporabljati od 1. januarja 2010. Navedene spremembe zadevajo sprejetje posebnih ukrepov za zdravstveno varstvo živali v skladu s postopkom, določenim s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5), in spreminjajo zastarela sklicevanja.

(5)	Za zagotovitev nemotenega prehoda na nove poenostavljene postopke za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju je treba določiti, da se lahko prehodne določbe sprejmejo v skladu s postopkom, določenim s Sklepom 1999/468/ES.

(6)	Za zagotovitev pravne varnosti in kontinuitete bi se morala ta odločba uporabljati od 3. septembra 2008, datuma začetka veljavnosti Direktive 2008/73/ES.

(7)	Direktivo 2008/73/ES bi bilo zato treba ustrezno popraviti –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Direktiva 2008/73/ES se spremeni:

1.	odstavek 2 člena 20 se črta.

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 23a

Prehodne določbe

Prehodne določbe se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 23b(2).

Člen 23b

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 (6).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 24(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.“

4.	Člen 25 se nadomesti z naslednjim: „Člen 25 Začetek veljavnosti in uporaba Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2010, razen člena 1(1) in (5) ter členov 7, 23a in 23b.“

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 3. septembra 2008.

Člen 3

Ta odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. maja 2009

Za Svet

Predsednik

M. KALOUSEK

(1) Mnenje z dne 2. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 219, 14.8.2008, str. 40.

(3) UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

(4) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).“;

10.6.2009

Uradni list Evropske unije

L 145/45

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. junija 2009

o spremembi Odločbe 2007/268/ES o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4228)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/437/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) ter zlasti četrtega pododstavka člena 24(2) in člena 24(10) Odločbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (2) ter zlasti člena 4(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2007/268/ES (3) določa smernice za učinkovitost programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah. Navedene smernice vključujejo določbe o predložitvi rezultatov laboratorijskih preiskav referenčnemu laboratoriju Skupnosti za aviarno influenco (CRL).

(2)	Komisija je od sprejetja Odločbe 2007/268/ES uvedla spletni sistem za poročanje o rezultatih laboratorijskih preiskav, pridobljenih med nadziranjem perutnine in divjih ptic. Primerno je, da se navedeni spletni sistem uporablja za obveznosti poročanja iz Odločbe 2007/268/ES.

(3)

Poleg tega Odločba 2007/268/ES določa, da vse pozitivne serološke rezultate nacionalni laboratoriji za aviarno influenco (NL) potrdijo s testom inhibicije hemaglutinacije, in sicer z uporabo določenih sevov, ki jih priskrbi referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco. Primerno je, da se seve, ki se uporabijo za potrditev aviarne influence podtipa H5, zamenja z drugimi sevi, ki lahko na hitrejši in stroškovno učinkovitejši način dosežejo enake diagnostične parametre.

(4)	Odločbo 2007/268/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2007/268/ES se spremeni:

Priloga I se spremeni:

(a)

točka 4 v oddelku A.2 dela A se nadomesti z naslednjim:

„4.

Pristojni organ zagotovi, da se Komisiji prek njenega spletnega sistema sporočijo vsi pozitivni in negativni rezultati seroloških in viroloških laboratorijskih preiskav, pridobljeni med nadzorom. Te rezultate je treba sporočiti vsake tri mesece in jih vnesti v spletni sistem v štirih tednih po koncu trimesečnega obdobja.“;

(b)

točka 2 v delu B se nadomesti z naslednjim:

„2.	CRL zagotovi posebne postopke za spremljanje pošiljk vzorcev in diagnostičnega materiala v CRL. Zagotoviti je treba dobro izmenjavo informacij med CRL in NL. CRL zagotovi tehnično podporo in hrani povečano zalogo diagnostičnih reagentov.“

(c)

točka 3 v delu D se zamenja z naslednjo:

„3.

Vse pozitivne serološke rezultate potrdijo NL s testom inhibicije hemaglutinacije, in sicer z uporabo določenih sevov, ki jih priskrbi CRL:

(a)

za podtip H5

(i)	začetni test s teal/England/7894/06 (H5N3);

(ii)	testiranje vseh pozitivnih vzorcev s chicken/Scotland/59(H5N1), da se izločijo protitelesa, navzkrižno reaktivna z N3;

(b)

za podtip H7

(i)	začetni test s Turkey/England/647/77 (H7N7);

(ii)	testiranje vseh pozitivnih rezultatov z African Starling/983/79 (H7N1), da se izločijo protitelesa, navzkrižno reaktivna z N7.“;

točka 3 v oddelku A2 dela A Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„3.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. junija 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

(2) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(3) UL L 115, 3.5.2007, str. 3.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.145.slv
Uradni list Evropske unije		L 145

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 10. junij 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Kodificirana različica)	1
	*	Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (Kodificirana različica)	10
		Uredba Komisije (ES) št. 481/2009 z dne 9. junija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 482/2009 z dne 8. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 883/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc plačilnih agencij, izjavami o izdatkih in prejemkih ter pogojih za povračila izdatkov v okviru EKJS in EKSRP	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 483/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 820/2008 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva ( 1 )	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 484/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja	25
	*	Uredba Komisije (ES) št. 485/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi Priloge II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora glede tiludronske kisline in železovega fumarata ( 1 )	31
		Uredba Komisije (ES) št. 486/2009 z dne 9. junija 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009	34
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Sveta 2009/55/ES z dne 25. maja 2009 o davčnih oprostitvah, ki veljajo za končni vnos osebne lastnine posameznikov iz države članice (Kodificirana različica)	36

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	32,7
	MK	43,9
	TR	53,5
	ZZ	43,4
0707 00 05	JO	162,3
	MK	24,8
	TR	118,1
	ZZ	101,7
0709 90 70	TR	111,0
0709 90 70	ZZ	111,0
0805 50 10	AR	69,4
	TR	60,0
	ZA	64,5
	ZZ	64,6
0808 10 80	AR	81,1
	BR	71,1
	CA	69,7
	CL	80,1
	CN	88,3
	NA	101,9
	NZ	97,9
	US	115,8
	ZA	77,5
	ZZ	87,0
0809 10 00	TN	161,5
	TR	173,7
	ZZ	167,6
0809 20 95	TR	177,9
	US	453,6
	ZZ	315,8

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	28,35	2,78
1701 11 90 (1)	28,35	7,36
1701 12 10 (1)	28,35	2,65
1701 12 90 (1)	28,35	6,93
1701 91 00 (2)	31,93	9,27
1701 99 10 (2)	31,93	4,76
1701 99 90 (2)	31,93	4,76
1702 90 95 (3)	0,32	0,34

Splošno ime, identifikacijska številka CIPAC	Vlagatelj	Datum vložitve zahtevka	Država članica poročevalka
Olje pomarančevca Št. CIPAC: se ne uporablja.	VIVAGRO Sarl	22. februarja 2008	FR

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/435/ES
*	Sklep št. 2/2009 Odbora veleposlanikov AKP-ES z dne 16. februarja 2009 o imenovanju direktorja Centra za razvoj podjetništva (CRP)	42
	2009/436/ES
*	Odločba Sveta z dne 5. maja 2009 o popravku Direktive 2008/73/ES o poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na veterinarskem in zootehniškem področju	43
	Komisija
	2009/437/ES
*	Odločba Komisije z dne 8. junija 2009 o spremembi Odločbe 2007/268/ES o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4228) ( 1 )	45
	2009/438/ES
*	Odločba Komisije z dne 8. junija 2009 o načelnem priznavanju popolnosti dokumentacije, predložene v podroben pregled zaradi možne vključitve olja pomarančevca v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 4232) ( 1 )	47

		Popravki
	*	Popravek Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993) (Slovenska posebna izdaja, Poglavje 3, Zvezek 14)	49


	(1) Besedilo velja za EGP