ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.137.slv

Uradni list

Evropske unije

L 137

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
3. junij 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 454/2009 z dne 2. junija 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

 

*

Odločba št. 455/2009/ES Evropskega Parlamenta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi diklorometana ( 1 )

3

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/421/ES

 

*

Sklep št. 3/2008 Skupnega sveta EU-Mehika z dne 15. decembra 2008 o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 4/2004

7

 

 

Komisija

 

 

2009/422/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 26. maja 2009 o spremembi Odločbe 2003/135/ES glede načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in cepljenja v izrednih razmerah na nekaterih območjih v Nemčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3953)

42

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

3.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 454/2009

z dne 2. junija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 3. junija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 2. junija 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

69,6

MA

79,2

MK

47,9

TR

53,3

ZZ

62,5

0707 00 05

JO

151,2

MK

23,0

TR

105,4

ZZ

93,2

0709 90 70

JO

216,7

TR

117,5

ZZ

167,1

0805 50 10

AR

49,5

TR

53,1

ZA

46,7

ZZ

49,8

0808 10 80

AR

77,3

BR

74,4

CL

79,6

CN

91,5

NZ

106,5

US

103,9

UY

71,7

ZA

84,1

ZZ

86,1

0809 10 00

TR

108,0

ZZ

108,0

0809 20 95

US

272,9

ZZ

272,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

3.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/3


ODLOČBA št. 455/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 6. maja 2009

o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi diklorometana

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi tveganja, ki ga predstavlja za zdravje ljudi, je bil diklorometan v odstranjevalcih barve ocenjen v številnih študijah (3), ki so ugotovile, da je treba po vsej Skupnosti sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi med uporabo diklorometana za industrijsko in poklicno rabo ter rabo potrošnikov. Rezultate teh študij je ocenil Znanstveni odbor Komisije za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (CSTEE – pozneje preimenovan v SCHER - Scientific Committee on Health and Environmental Risks), ki je potrdil, da izpostavljenost diklorometanu, ki se izloča iz odstranjevalcev barve, povzroča zaskrbljenost za zdravje ljudi.

(2)

Za dosego visoke ravni varovanja zdravja za vse kategorije uporabe (industrijsko, poklicno in na ravni širše javnosti) je treba omejiti trženje in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan.

(3)

Odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan, uporablja širša javnost doma za odstranjevanje barv, premazov in lakov v zaprtih prostorih ali na prostem. Varne uporabe diklorometana s strani širše javnosti z usposabljanjem ali spremljanjem ni mogoče zagotoviti. Zato edini učinkoviti ukrep za odpravo tveganja ob uporabi odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za širšo javnost, je prepoved dajanja v promet, dobavljanja in uporabe takih odstranjevalcev barve s strani širše javnosti.

(4)

Za zagotovitev sorazmerne uveljavitve odprave odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, v dobavni verigi je treba določiti različne datume za prepoved prvega dajanja v promet in zadnje dobave širši javnosti in poklicnim uporabnikom.

(5)

Ker ima širša javnost kljub prepovedi v okviru distribucijske verige za industrijske in poklicne uporabnike dostop do odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, je treba na izdelku navesti opozorilo.

(6)

Nezgode s smrtnim izidom v industrijski in poklicni rabi, zabeležene v zadnjih 18 letih v Evropi, so večinoma posledica neustreznega prezračevanja, neustrezne osebne zaščitne opreme, uporabe neustreznih bazenov in prekomerne izpostavljenosti diklorometanu. Zato je treba uvesti omejitve za nadzor in zmanjšanje tveganj pri industrijski in poklicni uporabi.

(7)

Za poklicne uporabnike na splošno veljajo določbe zakonodaje glede zaščite delavcev. Kljub temu se veliko poklicnih dejavnosti izvaja v prostorih strank, ki pogosto nimajo vseh ustreznih sredstev za upravljanje, nadziranje in zmanjšanje tveganj za zdravje. Poleg tega določbe zakonodaje Skupnosti glede zaščite delavcev ne veljajo za samozaposlene delavce, ki bi morali pred začetkom odstranjevanja barve z odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan, opraviti ustrezno usposabljanje.

(8)

Zato je treba poklicnim uporabnikom prepovedati dajanje v promet in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, da se zavaruje njihovo zdravje in zmanjša število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida. Kljub temu se lahko države članice odločijo, da na svojem ozemlju pooblaščenim poklicnim uporabnikom dovolijo nadaljnjo uporabo diklorometana, kadar menijo, da bi bila zamenjava diklorometana posebno težavna ali neustrezna. Države članice bodo pristojne za odobritev in nadzor takšnih odstopanj, ki morajo temeljiti na obveznem usposabljanju s posebnimi zahtevami. Vendar bi se morali delodajalci in samozaposleni predvsem izogibati uporabi diklorometana ter ga zamenjati s kemičnimi sredstvi ali postopki, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomenijo tveganja ali pomenijo manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev.

(9)

Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, kaže na nezadostno upoštevanje zakonodaje glede delovnih mest pri delavcih, ki uporabljajo diklorometan. Izpostavljenost diklorometanu je še vedno velika, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavce v industrijskih obratih. Treba je sprejeti preventivne ukrepe, da bi kar najbolj zmanjšali izpostavljenost in, kjer je to tehnično mogoče, zagotovili skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti, na primer učinkovito prezračevanje delovnega mesta, ukrepi za zmanjšanje izhlapevanja diklorometana iz bazenov, ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih, primerna osebna zaščitna oprema ter ustrezno informiranje in usposabljanje.

(10)

Osebna zaščitna oprema bi morala biti v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (4).

(11)

Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (5) je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ta odločba ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za zaščito delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (6), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (7), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (8),

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. maja 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. KOHOUT


(1)  UL C 77, 31.3.2009, str. 29.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. aprila 2009.

(3)  Metilen klorid: Prednosti in pomanjkljivosti možnih omejitev pri trženju v EU. Študija TNO-STB dokončana novembra 1999. http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm; Učinkovitost zaviralcev hlapov pri zmanjšanju tveganj odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za zdravje ljudi, ki ga je pripravila strokovna skupina ETVAREAD. Končno poročilo objavljeno aprila 2004 http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm; Ocena učinka možnih omejitev v zvezi s trženjem in uporabo diklorometana v odstranjevalcih barve. Študija RPA dokončana aprila 2007. http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm

(4)  UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(5)  UL L 262, 27.9.1976, str. 201.

(6)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(7)  UL L 158, 30.4.2004, str. 50.

(8)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11.


PRILOGA

V Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS se doda naslednji vnos:

„(58)

Diklorometan

Številka CAS: 75-09-2

Številka EC: 200-838-9

1.

Odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 masnega %:

(a)

se ne sme dajati prvič v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov po 6. decembru 2010;

(b)

se ne sme dajati v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov po 6. decembru 2011;

(c)

ne smejo uporabljati poklicni uporabniki po 6. juniju 2012.

Za potrebe tega vnosa

(i)

‚poklicni uporabnik‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, vključno z delavci in samozaposlenimi delavci, ki opravljajo odstranjevanje barve pri svoji poklicni dejavnosti zunaj industrijskih obratov;

(ii)

‚industrijski obrat‘ pomeni obrat, v katerem se opravlja dejavnost odstranjevanja barve.

2.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice na svojem ozemlju in za nekatere dejavnosti posebej usposobljenim poklicnim uporabnikom dovolijo uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter lahko dovolijo dajanje takšnih odstranjevalcev barve na trg za oskrbo teh poklicnih uporabnikov.

Države članice, ki izkoristijo to odstopanje, določijo ustrezne predpise za zaščito zdravja in varnosti poklicnih uporabnikov odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter o teh predpisih obvestijo Komisijo.

Te določbe vključujejo zahtevo, da mora imeti poklicni uporabnik pooblastilo, ki ga priznava država članica, v kateri poklicni uporabnik opravlja dejavnost, ali drugo dokumentirano dokazilo v ta namen, ali da ga ta država članica kako drugače pooblasti, s čimer lahko dokaže, da je ustrezno usposobljen in zmožen za varno uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan.

Komisija pripravi seznam držav članic, ki uporabijo odstopanje iz tega odstavka, ter ga objavi na internetu.

3.

Poklicni uporabniki, za katere velja odstopanje iz odstavka 2, opravljajo dejavnost samo v državah članicah, ki uporabljajo to odstopanje.

Usposabljanje iz odstavka 2 obsega vsaj:

(a)

ozaveščanje o tveganjih za zdravje ter njihovo ocenjevanje in obvladovanje, vključno z informacijami o obstoječih nadomestnih sredstvih ali postopkih, ki so ob upoštevanju pogojev uporabe manj nevarni za zdravje in varnost delavcev;

(b)

uporabo ustreznega prezračevanja,

(c)

uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme, ki je v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS.

Delodajalci in samozaposleni dajo prednost zamenjavi diklorometana s kemičnimi sredstvi ali postopki, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomenijo tveganja ali pomenijo manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev.

Poklicni uporabnik v praksi izvaja vse ustrezne varnostne ukrepe, zlasti uporabo osebne zaščitne opreme.

4.

Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti na področju zaščite delavcev se lahko odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnih %, uporabljajo v industrijskih obratih, če so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a)

učinkovito prezračevanje v vseh prostorih in področjih delovanja, zlasti pri mokri obdelavi in sušenju obdelanih predmetov: lokalno izpušno prezračevanje v bazenih skupaj s prisilnim prezračevanjem v teh prostorih in območjih, da se čim bolj zmanjša izpostavljenost in, kjer je to tehnično izvedljivo, doseže skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti;

(b)

ukrepi za zmanjševanje izhlapevanja iz bazenov, med katerimi so: bazeni za odstranjevanje so pokriti, razen med nakladanjem ali razkladanjem; ustrezne naprave in površine za nakladanje in razkladanje v bazenih za odstranjevanje; bazeni za pranje z vodo ali slanico za odstranjevanje ostankov topila po odstranjevanju barve;

(c)

ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih za odstranjevanje, med katerimi so: črpalke in cevi za dovod in odvod odstranjevalca barve v bazenih za odstranjevanje; ustrezne naprave in postopki za varno čiščenje bazenov in odstranjevanje usedlin;

(d)

osebna zaščitna oprema, ki je v skladu z Direktivo 89/686/EGS in vključuje: ustrezne zaščitne rokavice, zaščitna očala in zaščitno obleko; primerno zaščitno dihalno opremo, kadar ni mogoče drugače zagotoviti skladnosti z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti;

(e)

delavcem se zagotovijo zadostne informacije, navodila in usposabljanje v zvezi z uporabo takšne opreme.

5.

Brez poseganja v druge predpise Skupnosti o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in mešanic, so odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnih %, vidno, berljivo in neizbrisno označeni do 6. decembra 2011, kot sledi:

‚Uporaba dovoljena samo v industriji in pooblaščenim poklicnim uporabnikom v nekaterih državah članicah EU – preverite, kje je uporaba dovoljena.‘ “


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

3.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/7


SKLEP št. 3/2008 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne 15. decembra 2008

o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 4/2004

(2009/421/ES)

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), podpisanega v Bruslju, 8. decembra 1997 (1), in zlasti člena 6 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po pristopu Republike Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu „novi državi članici“) k Evropski uniji 1. januarja 2007, je bil v Mehiki 29. novembra 2006 podpisan drugi dodatni protokol k Sporazumu, ki je začel veljati 1. marca 2007 (2).

(2)

V teh okoliščinah je treba z učinkom od datuma pristopa novih članic k Sporazumu prilagoditi Prilogo I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005, in tako vključiti organe, pristojne za finančne storitve v novih državah članicah, ter ohraniti ukrepe, ki so neskladni s členi od 12 do 16 Sklepa št. 2/2001, dokler se ne bo izvajal člen 17(3) Sklepa. Ta prilagoditev med drugim omogoča posodobitev seznama organov, pristojnih za finančne storitve, določenih v Prilogi II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 –

SKLENIL:

Člen 1

Del A Priloge I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005, se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.

Člen 2

Del A in del B Priloge II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom št. 4/2004, se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Uporablja se od datuma pristopa novih držav članic k Sporazumu.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Skupni svet

Predsednica

P. ESPINOSA CANTELLANO


(1)  UL L 276, 28.10.2000, str. 45.

(2)  V razjasnitev: drugi dodatni protokol sta pogodbenici podpisali v Bruslju 21. februarja 2007 po uradnem parafiranju besedila v Mexico cityju 29. novembra 2006. Uporablja se od 1. marca 2007 in je začel veljati 1. marca 2008 po zaključku v ta namen potrebnih notranjih postopkov pogodbenic.


PRILOGA I

„PRILOGA I

DEL A

SKUPNOST IN NJENE DRŽAVE ČLANICE

1.

Uporaba poglavja III za Skupnost in njene države članice je predmet omejitev dostopa na trg in nacionalne obravnave, ki jih Evropski skupnosti in njune države članice navajajo v oddelkih ‚vsi sektorji‘ v svojih časovnih razporedih GATS, ter omejitev, povezanih s podsektorji, navedenimi spodaj.

2.

Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:

AT

Avstrija

BE

Belgija

BG

Bolgarija

CY

Ciper

CZ

Češka

DE

Nemčija

DK

Danska

ES

Španija

EE

Estonija

FI

Finska

FR

Francija

EL

Grčija

HU

Madžarska

IE

Irska

IT

Italija

LV

Latvija

LT

Litva

LU

Luksemburg

MT

Malta

NL

Nizozemska

PL

Poljska

PT

Portugalska

RO

Romunija

SK

Slovaška

SI

Slovenija

SE

Švedska

UK

Združeno kraljestvo

3.

Obveze dostopa na trg v zvezi z načinoma (1) in (2) se uporabljajo samo za:

transakcije, navedene v odstavkih B.3. in B.4. oddelka o dostopu na trg ‚Dogovora o obvezah pri finančnih storitvah‘, za vse države članice;

transakcije, določene spodaj, s sklicevanjem na opredelitve člena 11, za vsako zadevno državo članico:

BG: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinih (1) in (2);

CY: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinu (2), B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji) v načinu (1);

EE: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinih (1) in (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva) v načinu (1);

LV: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev) v načinu (1);

LT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva) v načinu (1);

MT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) v načinu (2), B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil) v načinu (1);

RO: B.1. (sprejemanje depozitov), B.2. (vse vrste posojil), B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja), B.5. (garancije in obveze) in B.8. (denarno posredništvo) v načinu (1);

SI: B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva) v načinu (1).

4.

Za razliko od tujih hčerinskih družb, za podružnice, ki jih mehiška finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato takšne podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko uporabijo omejitve, navedene v tem razporedu, samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti mehiške podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Mehike; posledično država članica ne sme uporabiti teh omejitev, vključno s tistimi v zvezi z ustanavljanjem, za mehiške hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu s pravom Skupnosti.

5.

BG: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

6.

BG: Zavarovalniške ali bančniške dejavnosti ter trgovanje z vrednostnimi papirji in s tem povezane dejavnosti morajo ločeno izvajati družbe, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje takih storitev.

7.

BG: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki se registrirajo v Bolgariji, sprejeti pravno obliko delniške družbe.

8.

CY: Naslednji splošni pogoji in kvalifikacije se uporabljajo tudi v primerih, kjer razpored ne navaja omejitev ali pogojev:

(i)

Upoštevanje nacionalnih varnostnih ciljev in ciljev javne politike.

(ii)

Ta razpored se v ničemer ne nanaša na storitve, ki se zagotavljajo pri opravljanju vladnih funkcij. Prav tako ne vpliva na ukrepe, ki se nanašajo na trgovino z blagom in lahko predstavljajo vložke v storitev, navedeno v razporedu, ali v druge storitve. Poleg tega naj se še naprej uporabljajo omejitve dostopa na trg ali nacionalna obravnava glede storitev, ki lahko predstavljajo vložke v storitev, navedeno v razporedu, ali se uporabljajo za njeno zagotavljanje.

9.

CY: Zakoni in predpisi, navedeni v tem razporedu, ne bi smeli predstavljati izčrpnega sklicevanja na vse zakone in predpise, ki urejajo finančni sektor. Prenos informacij na primer, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti ali kakršne koli poslovne skrivnosti, ni dovoljen. Tak prenos ureja domača zakonodaja o zaščiti zaupnosti informacij o strankah bank. Poleg tega se opozarja, da se nediskriminatorni kakovostni ukrepi, ki se nanašajo na tehnične standarde, javno zdravje in okoljske vidike, izdajo dovoljenj, skrbno presojo, poklicne kvalifikacije in zahteve glede pristojnosti, niso navedli kot pogoji ali omejitve dostopa na trg in nacionalne obravnave.

10.

CY: Neregulirane finančne storitve in izdelki ter sprejem novih finančnih storitev ali izdelkov na trg so lahko pogojeni z obstojem ali vzpostavitvijo regulativnega okvira, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

11.

CY: Zaradi nadzora izmenjave na Cipru:

rezidentom ni dovoljen nakup bančnih storitev, ki lahko vključujejo prenos sredstev v tujino, ko so fizično v tujini;

za posojila nerezidentom/tujcem ali podjetjem, ki jih upravljajo tujci, je potrebno dovoljenje Centralne banke;

dovoljenje Centralne banke je prav tako potrebno, če želijo nerezidenti pridobiti vrednostne papirje;

s tujimi valutami lahko poslujejo le banke, ki jim je Centralna banka podelila status ‚pooblaščenega trgovca‘.

12.

CZ: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali instrumentov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

13.

CZ: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Češkem, sprejeti posebno pravno obliko.

14.

CZ: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila sklene izključni izvajalec. Ko se umakne pravica do monopola za obvezno odgovornost voznika motornega vozila, je ta storitev na nediskriminatorni osnovi na voljo ustaljenim češkim ponudnikom storitev. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo le licencirani ponudniki v češki lasti.

15.

EE: Obvezne storitve socialnega varstva niso komitirane.

16.

HU: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

17.

HU: Prenos informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti, skrivnosti o vrednostnih papirjih in/ali poslovne skrivnosti, ni dovoljen.

18.

HU: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Madžarskem, sprejeti posebno pravno obliko.

19.

HU: Zavarovalne in bančne storitve ter storitve upravljanja z vrednostnimi papirji in skupnimi investicijami morajo opravljati ločeno in neodvisno kapitalizirani ponudniki finančnih storitev.

20.

MT: Za obveze iz načina (3), na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, lahko nerezidenti, ki želijo izvajati storitve tako, da registrirajo lokalno podjetje, to storijo s predhodnim dovoljenjem Centralne banke Malte. Za podjetja, ki sodelujejo z nerezidenčnimi pravnimi ali fizičnimi osebami, znaša minimalni delniški kapital vsaj 10 000 MTL (malteških lir), od katerih mora biti vplačanih 50 %. Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore.

21.

MT: Za obveze iz načina (4) se zahteve iz malteških zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vstop, bivanje, pridobitev nepremičnin, delo in ukrepe socialne varnosti, še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači in kolektivnih pogodbah o plačah. Za izdajo dovoljenj za vstop, delo in bivanje je odgovorna vlada Malte.

22.

MT: Za obveze iz načinov (1) in (2) lahko rezidenti na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, v tujino letno prenesejo portfeljsko naložbo do 5 000 MTL. Za zneske, ki presegajo 5 000 MLT, je potrebno dovoljenje nadzora nad menjavo.

23.

MT: Rezidenti lahko najamejo čezmorska posojila brez dovoljenja nadzora nad menjavo, če se posojilo najema za obdobje, ki presega tri leta. Taka posojila pa se morajo registrirati na Centralni banki.

24.

PL: Na Poljskem se pripravljajo previdnostni ukrepi v finančnem sektorju. Morda bodo zahtevali spremembo trenutno obstoječih pravil in pripravo novih zakonov.

25.

RO: Za ustanovitev in dejavnost zavarovalnic in družb pozavarovanja je potrebno dovoljenje organa za nadzor zavarovalnih in pozavarovalnih dejavnosti. Za ustanovitev in dejavnost bančnih družb je potrebno dovoljenje Narodne banke Romunije. Za ustanovitev in dejavnost subjektov, povezanih s trgom vrednostnih papirjev (fizičnih ali pravnih oseb, odvisno od primera), je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje (NKVP). Po ustanovitvi tržne prisotnosti morajo finančne institucije svoje transakcije z rezidenti izvajati samo v nacionalni valuti Romunije.

26.

SK: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali instrumentov na trg je lahko pogojen z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

27.

SK: Izključni izvajalci nudijo naslednje zavarovalniške storitve: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila, obvezno zavarovanje za letalski prevoz, zavarovanje odgovornosti delodajalca za poškodbe ali poklicne bolezni mora izvesti slovaška zavarovalnica. Osnovno zdravstveno zavarovanje izvajajo slovaške družbe za zdravstveno zavarovanje, ki imajo dovoljenje slovaškega ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom 273/1994 Coll. Sheme skladov pokojninskega zavarovanja in zdravstveno zavarovanje izvaja družba za socialno zavarovanje.

28.

SI: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika.

29.

SI: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane v Sloveniji, sprejeti posebno pravno obliko.

30.

SI: Zavarovalniške in bančniške dejavnosti morajo opravljati pravno ločeni izvajalci finančnih storitev.

31.

SI: Investicijske storitve lahko izvajajo samo banke in investicijske družbe.

A.

Zavarovanje in z njim povezane storitve

1.

Čezmejno opravljanje storitev

AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana.

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

AT: Višji davek na zavarovalne premije je posledica zavarovalnih pogodb (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ki ni ustanovljena v Avstriji. Odobri se lahko izvzetje od višjega davka.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje). Brez obvez, razen za storitve, ki jih tuji izvajalci na ozemlju Bolgarije zagotavljajo tujcem. Zavarovanje prevoza, ki zajema blago, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Bolgariji, ne smejo prevzeti neposredno tuje zavarovalniške družbe. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih shem za nadomestila ter obveznih shem zavarovanja. Brez obvez za nacionalno obravnavo.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija). Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CY: Tuji pozavarovatelji, ki imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika (na podlagi meril varnega poslovanja), lahko izvajajo storitve pozavarovanja in retrocesije za zavarovalnice, ki so registrirane in licencirane na Cipru.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalniških storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje:

za opravljanje takih storitev, vključno s pozavarovanjem, in

za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje pogodb med ponudnikom zavarovanja in tretjimi strankami.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalniškimi družbami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalniških družb z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalniška družba podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v Nemčiji v zvezi z mednarodnim prevozom samo s podružnico, ki je ustanovljena v Nemčiji.

FI: Samo zavarovatelji s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru ali s podružnico na Finskem lahko nudijo zavarovalniške storitve, navedene v pododstavku 3(a) Dogovora.

FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je pogoj stalni sedež poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti.

HU: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Storitve lahko nakupijo samo podjetniki, ki izvajajo mednarodne poslovne dejavnosti, določene v pravnih pravilih o tuji valuti. Zavarujejo se lahko samo zavarovalniški dogodki v tujini.

IT: Brez obvez za poklic aktuarja.

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov Italije lahko prevzamejo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti.

IT: Zavarovanje prevoza, ki zajema blago, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

LV: Brez obvez za pododstavek B.3(a) Dogovora.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2. (pozavarovanje ter retrocesija): Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

PT: Zračno in pomorsko zavarovanje prevoza, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti; kot posredniki za tako zavarovalno poslovanje na Portugalskem lahko delujejo samo osebe in družbe, ustanovljene v Skupnosti.

SK: Tržna prisotnost je potrebna za zagotavljanje storitev:

življenjskega zavarovanja oseb s stalnim prebivališčem na Slovaškem,

zavarovanja lastnine na ozemlju Slovaške,

zavarovanja odgovornosti za izgube premoženja ali materialne škode, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Slovaške,

zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost.

SI: Pomorsko, letalsko zavarovanje in zavarovanje prevoza: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške ustanove, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji.

SI: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalniška družba pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju.

2.

Potrošnja v tujini

AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana.

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

AT: Višji davek na zavarovalne premije je posledica zavarovalnih pogodb (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ki ni ustanovljena v Avstriji. Odobri se lahko izvzetje od višjega davka.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje) Bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki izvajajo poslovne dejavnosti na ozemlju Bolgarije, lahko sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za izvajanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo za zavarovanje, ki je posledica teh pogodb, se plača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih shem za nadomestila ter obveznih shem zavarovanja.

BG: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

spodaj navedene zavarovalniške storitve niso na voljo v tujini:

življenjsko zavarovanje oseb s stalnim prebivališčem na Češkem,

zavarovanje lastnine na ozemlju Češke,

zavarovanje odgovornosti za izgubo premoženja ali materialno škodo, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Češke.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalniškimi družbami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalniških družb z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalniška družba podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v Nemčiji v zvezi z mednarodnim prevozom samo s podružnico, ki je ustanovljena v Nemčiji.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti.

HU: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Storitve lahko nakupijo samo podjetniki, ki izvajajo mednarodne poslovne dejavnosti, določene v pravnih pravilih o tuji valuti. Zavarujejo se lahko samo zavarovalniški dogodki v tujini.

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov Italije lahko prevzamejo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti.

IT: Zavarovanje prevoza, ki zajema blago, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

PT: Zračno in pomorsko zavarovanje prevoza, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti; kot posredniki za tako zavarovalno poslovanje na Portugalskem lahko delujejo samo osebe in družbe, ustanovljene v Skupnosti.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2. (pozavarovanje ter retrocesija): Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

SK: Zavarovalniške storitve, zajete v načinu (1), razen zgoraj omenjenega zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, se ne smejo kupiti v tujini.

SI: Pomorsko, letalsko zavarovanje in zavarovanje prevoza: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške ustanove, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji.

SI: Pozavarovalna podjetja v Sloveniji imajo prednost pri zbiranju zavarovalnih premij. Če ta podjetja ne morejo izenačiti vseh tveganj, so lahko ta pozavarovana in retrocesirana v tujini. (Ni omejitev po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

3.

Tržna prisotnost

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovateljev se mora zavrniti, če zavarovatelj v matični državi nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem.

BE: Vse javne ponudbe za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani osebe, družbe ali institucije izven pristojnosti ene od držav članic Evropske unije se predložijo v odobritev Ministrstvu za finance.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih shem za nadomestila ter obveznih shem zavarovanja.

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega zavarovanja in storitev neživljenjskega zavarovanja. Tujci lahko zagotavljajo storitve zavarovanja samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalniških družbah brez omejitev kapitalske udeležbe in neposredno prek podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor. Tuji zavarovatelj mora za ustanovitev podružnice v Bolgariji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj 5 let. Podružnice tujih zavarovalniških družb morajo ustrezati naslednjim zahtevam: zahtevam posebnega jamstva in pologa, ločene kapitalizacije in lokalizacije sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve, v Bolgariji.

Zavarovanje prevoza, ki zajema blago, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Bolgariji, ne smejo prevzeti neposredno tuje zavarovalniške družbe. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice.

Zavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi zavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo skleniti zavarovanja z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja.

Tujci lahko zagotavljajo storitve zavarovanja samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe. Tuje družbe za pozavarovanje lahko zagotavljajo storitve neposrednega pozavarovanja prek podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pozavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi pozavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo skleniti pozavarovanja z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve):

Posredniške dejavnosti lahko izvajajo le trgovske družbe, ki so registrirane v Bolgariji v skladu s trgovinskim pravom in imajo dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pomožne zavarovalniške storitve morajo biti povezane z zavarovanjem.

Brez obvez za aktuarske storitve.

CY: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Nobeden od zavarovateljev ne more delovati na Cipru ali s Cipra, razen če ima dovoljenje, ki ga na podlagi prava o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik.

Tuje zavarovalnice lahko na Cipru delujejo z ustanovitvijo podružnice ali agencije. Da lahko tuji zavarovatelj ustanovi podružnico ali agencijo, mora imeti predhodno dovoljenje za delovanje v matični državi.

Za sodelovanje nerezidentov z zavarovalnicami, registriranimi na Cipru, je potrebno predhodno dovoljenje Centralne banke. Obseg tujega sodelovanja je določen za vsak primer posebej v skladu z gospodarskimi potrebami.

CY: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Na Cipru družbe ne morejo delovati kot pozavarovatelji, razen če imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika.

Nerezidenti lahko v družbe za pozavarovanje investirajo le s predhodnim dovoljenjem Centralne banke. Delež tujega sodelovanja v kapitalu lokalnih družb za pozavarovanje je določen za vsak primer posebej. Zaenkrat ni lokalnih družb za pozavarovanje.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalniških storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje:

za opravljanje takih storitev, vključno s pozavarovanjem, in

za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje pogodb med ponudnikom zavarovanja in tretjimi strankami.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

ES: Tuji zavarovatelj mora pred ustanovitvijo podružnice ali agencije v Španiji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj 5 let.

ES, EL: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij ali druge stalne prisotnosti zavarovalnic, razen če so takšna podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži.

EE: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Ni omejitev, razen tega, da lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe s sodelovanjem tujega kapitala vključuje državljane tujih držav skladno z deležem tujega sodelovanja, vendar ne več kot polovico članov upravnega skupine; vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisne družbe mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

FI: Generalni direktor, vsaj en revizor in najmanj polovica ustanoviteljev in članov sveta direktorjev ter nadzornega odbora zavarovalnice ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje prizna izjemo.

FI: Tuji zavarovatelji ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za izvajanje obveznega socialnega zavarovanja (obveznega pokojninskega zavarovanja, obveznega nezgodnega zavarovanja).

FI: Generalni agent tuje zavarovalnice ima prebivališče na Finskem, razen če ima družba svoj glavni sedež v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Za ustanavljanje podružnic se za predstavnika podružnice zahteva posebno dovoljenje.

HU: Namerava se povezati neposredne podružnice, ki so povezane v okviru GATS, ob upoštevanju tam določenih pogojev.

HU: Vodstvo finančne ustanove mora vsebovati vsaj dva člana, ki sta madžarska državljana, rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah in imata na Madžarskem stalno prebivališče vsaj eno leto.

IE: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij.

IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena.

IT: Dovoljenje za ustanavljanje podružnic je pogojeno z oceno nadzornih organov.

LV: Podsektorja A.1. in A.2. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija): Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo tuje zavarovalniške ustanove sprejeti posebno pravno obliko.

LV: Podsektor A.3. (posredovanje zavarovanja): Posrednik je lahko samo fizična oseba (državljanstvo se ne zahteva) in lahko izvaja storitve v imenu zavarovalnice, ki ima dovoljenje latvijskega organa za nadziranje zavarovalnic.

LT: Zavarovalnice ne smejo ponujati življenjskega in neživljenjskega zavarovanja hkrati. Za ti dve vrsti, a) in b), je potrebna ločena registracija.

MT: Lahko je predmet preverjanja gospodarskih potreb.

PL: Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja):

Ustanovitev je možna samo v obliki delniške družbe ali podružnice po pridobljenem dovoljenju. V tujino se ne sme investirati več kot 5 % zavarovalniških skladov. Oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja zavarovanja, mora imeti dovoljenje. Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno.

PL: Podsektor A.4. (pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

PT: Tuje družbe lahko posredovanje zavarovanja na Portugalskem izvajajo samo prek družbe, ustanovljene na podlagi prava države članice Skupnosti.

PT: Tuje družbe morajo za ustanovitev podružnice na Portugalskem izkazati vsaj petletne predhodne izkušnje delovanja.

RO: Ustanovitev družb in agencij za posredovanje s tujim sodelovanjem je dovoljeno samo v partnerstvu z romunsko pravno ali fizično osebo. Predstavniki tujih zavarovalnic in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo samo naslednje vrste zavarovalnih pogodb: 1. zavarovanja in pozavarovanja s pravnimi in fizičnimi tujimi osebami ali za njihovo blago; 2. pozavarovanja z romunskimi zavarovalnicami, družbami za zavarovanje-pozavarovanje in družbami za pozavarovanje. Agencije za posredovanje ne smejo sklepati zavarovanj za tuje zavarovalnice z romunskimi pravnimi in fizičnimi osebami ali za njihovo blago.

SK: Večina članov upravnega odbora zavarovalnice mora prebivati na Slovaškem.

Za izvajanje zavarovalniških storitev je potrebno dovoljenje. Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Slovaškem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek hčerinskih podjetij z registriranim sedežem na Slovaškem, v skladu s pogoji prava o zavarovanju. Zavarovalno poslovanje pomeni zavarovalne dejavnosti skupaj s posredniškimi in pozavarovalnimi dejavnostmi.

Posredniške dejavnosti, katerih namen je sklenitev zavarovalne pogodbe med tretjo stranko in zavarovalnico, lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, ki prebivajo na Slovaškem, za dobro zavarovalnice pa morajo imeti dovoljenje organa za nadzor zavarovalnic.

Posredniška pogodba, katere namen je sklenitev zavarovalniške pogodbe tretje stranke z zavarovalnico, je lahko sklenjena s strani domače ali tuje zavarovalnice, potem ko organ za nadzor zavarovalnic izda dovoljenje.

Finančni viri določenih zavarovalnih skladov upraviteljev zavarovanja z dovoljenjem, ki izvirajo od imetnikov zavarovalnih ali pozavarovalnih polic s prebivališčem in registriranim sedežem na Slovaškem, morajo biti položeni v rezidenčni banki na Slovaškem in se ne morejo prenesti v tujino.

SI: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Za ustanovitev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Tujci lahko zavarovalnico ustanovijo samo v obliki mešane družbe z domačinom, največji dovoljeni delež tujega sodelovanja je 99 %.

Omejitev največjega dovoljenega deleža tujega sodelovanja bo odpravljena s sprejetjem novega zakona o zavarovalnicah.

Tujci lahko pridobijo ali povečajo delež v domači zavarovalnici s predhodnim dovoljenjem Ministrstva za finance.

Ob izdaji dovoljenja ali odobritve za pridobitev delnic domačega podjetja Ministrstvo za finance upošteva naslednja merila:

porazdelitev lastništva delnic in obstoj delničarjev iz različnih držav,

ponudbo novih zavarovalniških izdelkov in prenos sorodnega znanja, če je tuji vlagatelj zavarovalnica.

Brez obvez za tuje sodelovanje v zavarovalnicah, ki so v postopku privatizacije.

Članstvo v vzajemni zavarovalniški ustanovi je omejeno na podjetja, ki so ustanovljena v Sloveniji, in na domače fizične osebe.

SI: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija): Tuje sodelovanje v družbi za pozavarovanje je omejeno s kontrolnim deležem kapitala. (Ni omejitev, razen za podružnice po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

SI: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve):

Za izvajanje storitev svetovanja in likvidacije škod je potrebna registracija pravnega subjekta z dovoljenjem predsedstva zavarovalnice.

Aktuarji in ocenjevalci škod lahko storitve izvajajo samo prek strokovne ustanove.

Delovanje je omejeno na neposredno zavarovanje in pozavarovanje.

Za samostojne lastnike se zahteva prebivališče v Sloveniji.

SE: Družbe za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirane na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost samo s podružnico.

SE: Za družbe za neživljenjsko zavarovanje, ki niso registrirane na Švedskem in poslujejo na Švedskem se – namesto obdavčitve glede na neto rezultat – uporablja obdavčitev, ki temelji na dohodku od premij neposrednega zavarovanja.

SE: Ustanovitelj zavarovalniške družbe je fizična oseba s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali pravna oseba, registrirana v Evropskem gospodarskem prostoru.

4.

Prisotnost fizičnih oseb

CY: Brez obvez.

PL: Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: Za posrednike zavarovanja se zahteva prebivališče.

Podsektor A.4. (pomožne zavarovalniške storitve): Brez obvez.

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HU, IT, IE, LU, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez, razen kot je navedeno v ustreznih oddelkih horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev:

AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih shem za nadomestila ter obveznih shem zavarovanja. Brez obvez za storitve retrocesije. Brez obvez za podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve).

DK: Generalni agent zavarovalniške podružnice mora imeti prebivališče na Danskem zadnji dve leti, razen če je državljan ene od držav članic Skupnosti. Minister za trgovino in industrijo lahko prizna izjemo.

DK: Za večino članov upravnega odbora družbe in za menedžerje se zahteva prebivališče. Vendar pa lahko minister za trgovino in industrijo prizna izjemo. Izjeme se prizna na nediskriminatorni osnovi.

ES, IT: Za poklic aktuarja se zahteva prebivališče.

EL: Večina članov upravnega odbora družbe, ustanovljene v Grčiji, je državljanov ene od držav članic Skupnosti.

SI: Za aktuarje in ocenjevalce škode se poleg strokovnega izpita, članstva v Slovenskem aktuarskem društvu in aktivnega znanja slovenščine zahteva prebivališče.

B.

Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

1.

Čezmejno opravljanje storitev

BE: V Belgiji se zahteva ustanovitev za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami.

BG: Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih storitev): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge svetovalne finančne storitve.

CY: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva, svetovanje, posredništvo ter druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

opravljajo depozitne storitve,

trgujejo z deviznimi sredstvi,

opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov, razen bank, za:

(a)odpiranje in financiranje računa v tujini s strani čeških rezidentov,(b)kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb),(c)odobritev denarnih posojil in jamstev,(d)poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti,(e)nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih opisuje zakon o deviznem poslovanju,(f)izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

EE: Podsektor B.1. (sprejemanje depozitov): Zahteva se dovoljenje banke Eesti Pank in registracija kot delniška družba, hčerinsko podjetje ali podružnica, kot to določajo estonski zakoni.

EE, LT: Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

HU: Brez obvez.

IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva 1. dovoljenje na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska družba ali pa samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države nima tržne prisotnosti na Irskem in storitev ne izvaja za posameznike) ali 2. dovoljenje v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IT: Brez obvez za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev).

LT: Upravljanje pokojninskih skladov: Zahteva se poslovna prisotnost.

MT: Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

PL: Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

RO: Podsektor B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja): Dovoljeno samo prek rezidenčnih bank.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva: Brez obvez.

SK:

(i)

Depozitne storitve opravljajo le domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)

Z deviznimi sredstvi lahko poslujejo pooblaščene domače banke, podružnice tujih bank na Slovaškem in osebe z dovoljenjem za trgovanje z deviznimi sredstvi. Trgovanja na bratislavski borzi se lahko udeležijo le člani borze. Državljani lahko trgujejo znotraj sistema RM-System Slovakia brez omejitev, nedržavljani pa samo prek trgovcev z vrednostnimi papirji.

(iii)

Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

(a)

odpiranje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

(b)

kapitalska plačila v tujini;

(c)

pridobitev finančnega kredita od nerezidenta, ki posluje z devizami, razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)

Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)

Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki ga izda organ za devizno poslovanje.

(vii)

Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo zagotovila in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI: Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje sredstev pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem sredstev pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi drugi podsektorji:

Brez obvez, razen za sprejemanje kreditov (posojil vseh vrst) ter sprejemanje garancij in obvez od tujih kreditnih ustanov s strani domačih pravnih subjektov in samostojnih lastnikov. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta s sprejetjem novega zakona o deviznem poslovanju).

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Tujci lahko tuje vrednostne papirje v prodajo ponudijo le prek domačih bank in borzno posredniškega podjetja. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Sloveniji.

2.

Potrošnja v tujini

BG: Podsektorji B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih storitev): V primeru porabe teh storitev v tujini se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge svetovalne finančne storitve.

CY: Brez obvez, razen za podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Ni omejitev.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in obračunov za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

opravljajo depozitne storitve,

trgujejo z deviznimi sredstvi,

opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov, razen bank, za:

(a)odpiranje in financiranje računa v tujini s strani čeških rezidentov;(b)kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb);(c)odobritev denarnih posojil in jamstev;(d)poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;(e)nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih opisuje zakon o deviznem poslovanju;(f)izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

DE: Izdajo vrednostnih papirjev, denominiranih v nemških markah, lahko vodijo samo kreditna ustanova, podružnica ali hčerinska družba, ustanovljena v Nemčiji.

FI: Plačila državnih ustanov (stroški) se posredujejo prek finskega poštnega sistema za brezgotovinsko denarno poslovanje pri Postipankki Ltd. Izjemo k tej zahtevi lahko s posebnim razlogom odobri Ministrstvo za finance.

EL: Potrebna je organizacijska enota za zagotavljanje skrbniških in depozitarnih storitev, ki vključujejo vodenje plačil obresti in glavnic, predpisanih za vrednostne papirje, izdane v Grčiji.

HU: Brez obvez.

MT: Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov.

Podsektorji od B.3. do B.10. in B.12.: Brez obvez.

PL: Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): V primeru porabe teh storitev v tujini se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Podsektorji od B.1. do B.10. in B.12.: Brez obvez.

RO: Odprtje računov in koriščenje virov v tuji valuti v tujini s strani fizičnih ali pravnih romunskih oseb je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja Narodne banke Romunije. Brez obvez za sektorje B.3. (finančni zakup), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev), B.9. (upravljanje s sredstvi) in B.10. (storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva).

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi in posredništvo: Brez obvez.

SK:

(i)

Depozitne storitve opravljajo le domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)

Z deviznimi sredstvi lahko poslujejo pooblaščene domače banke, podružnice tujih bank na Slovaškem in osebe z dovoljenjem za trgovanje z deviznimi sredstvi. Trgovanja na bratislavski borzi se lahko udeležijo le člani borze. Državljani lahko trgujejo znotraj sistema RM-System Slovakia brez omejitev, nedržavljani pa samo prek trgovcev z vrednostnimi papirji.

(iii)

Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)

Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

(a)

odpiranje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

(b)

kapitalska plačila v tujini;

(c)

pridobitev finančnega kredita od nerezidenta, ki posluje z devizami, razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)

Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)

Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki ga izda organ za devizno poslovanje.

(vii)

Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo zagotovila in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI: Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje sredstev pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem sredstev pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Brez obvez, razen za sprejemanje kreditov (posojil vseh vrst) ter sprejemanje garancij in obvez od tujih kreditnih ustanov s strani domačih pravnih subjektov in samostojnih lastnikov. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta s sprejetjem novega zakona o deviznem poslovanju).

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Pravni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov.

UK: Izdajo britanskih funtov, vključno z zasebno vodenimi izdajami, lahko vodijo samo družbe, ustanovljene v Evropskem gospodarskem prostoru.

3.

Tržna prisotnost

Vse države članice:

Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje (Člena 6 in 13 Direktive UCITS, 85/611/EGS).

Samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov (Člena 8.1 in 15.1 Direktive UCITS, 85/611/EGS).

AT: Pri trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi lahko sodelujejo samo člani avstrijske borze.

AT: Za trgovanje z menjalnimi tečaji in s tujimi valutami je potrebno dovoljenje avstrijske narodne banke.

AT: Hipotekarne obveznice in občinske obveznice lahko izdajo banke, specializirane in pooblaščene za to dejavnost.

AT: Za izvajanje storitev upravljanja pokojninskih skladov se zahteva samo za to dejavnost specializirana družba in registrirana kot delniška družba v Avstriji.

BE: Vse javne ponudbe za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani osebe, družbe ali institucije izven pristojnosti ene od držav članic Evropske unije se predložijo v odobritev Ministrstvu za finance.

BG: Podsektorji B.1. do B.5. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze)

Tuje banke, ki se ustanavljajo v Bolgariji, morajo imeti ustrezno dovoljenje v okviru nacionalnega prava in ne smejo imeti prepovedi opravljanja bančnih dejavnosti v njihovi matični državi in v državah, kjer delujejo. Brez obvez za ‚caisses populaires‘.

Za neposredno ali posredno pridobitev delnic, ki predstavlja 5 % ali več glasovalnih pravic ustanovljene banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije. Merila za dovoljenje so previdnostna in skladna z obveznostmi členov XVI in XVII GATS.

Za neposredno in posredno pridobitev deleža v družbi, ki ni banka, s strani banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije, kadar ta delež predstavlja več kot 10 % kapitala te družbe.

Status izključnega ponudnika storitev se lahko dodeli za depozitne storitve in storitve prenosa denarja, ki se zagotavljajo javnim ustanovam, financiranim iz proračuna.

Izvršni direktorji upravnih organov, ki delujejo v imenu in za potrebe banke, morajo imeti stalno prebivališče.

Brez obvez za garancije državne blagajne.

Podsektorji B.6., B.7. in B.9. (trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi):

Z obvezo za posrednike investicij, investicijske družbe in borze, ustanovljene v obliki delniških družb, z dovoljenjem komisije za finančni nadzor (KFN). Odobritev ustreznega dovoljenja je povezano z zahtevami upravljanja in tehničnimi zahtevami ter z zahtevami, povezanimi z zaščito investitorjev.

Borza JSC: Pogoji za minimalni kapital (100 000 BGN); ne manj kot 2/3 kapitala porazdeljenega med finančne institucije (zavarovalnice, finančne hiše, posrednike investicij); 5 % omejitev kapitala borze za neposredno in posredno sodelovanje delničarja.

Posredniki investicij: Za investicijske posredne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Bolgarije, jih ni, razen če FSC dovoli drugače.

Pogoj za članstvo na borzi za trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi. Članstvo za posrednika investicij je v Bolgariji omejeno na samo eno borzo.

Investicijske družbe: Investicijska družba ne izvaja dejavnosti banke, zavarovalnice ali posrednika investicij.

Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za upravljanje sredstev pokojninskih skladov.

Podsektorji B.8. in B.10. (denarno posredništvo, storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih storitev): Zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge svetovalne finančne storitve.

CY: Banke, ki ponujajo storitve na Cipru, morajo po zakonu biti pravne osebe, kar se uporablja na nedisriminatoren način. Pravne osebe vključujejo podružnice tujih bank/finančnih institucij, ki so registrirane na Cipru.

CY: Posredno ali neposredno lastništvo ali volilne pravice v banki s strani osebe ali njegovih/njenih družabnikov ne smejo presegati 10 %, razen v primeru predhodnega dovoljenja Centralne banke.

CY: Poleg tega je v treh obstoječih bankah, ki kotirajo na borzi, neposredno in posredno lastništvo delnic ali pridobitev deleža kapitala s strani tujcev omejeno na 0,5 % za posameznika ali organizacijo oziroma na skupaj 6 %.

CY: Podsektorji B.1. do B.5. in B.6.(b) (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z menjalnimi tečaji):

Za nove banke veljajo naslednje zahteve:

(a)za izvajanje bančnih poslov je potrebno dovoljenje Centralne banke. Centralna banka lahko pri dodeljevanju dovoljenja preveri gospodarske potrebe;(b)podružnice tujih bank na Cipru se morajo registrirati v skladu s pravom družb in pridobiti dovoljenje v skladu s pravom o bančništvu.

Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji):

Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko izvajajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Podjetja, ki delujejo kot posredniki, lahko zaposlijo le posameznike, ki lahko poslujejo kot posredniki, če imajo ustrezno dovoljenje. Banke in zavarovalnice ne morejo opravljati teh poslov.

Borzno posredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim pravom o družbah.

Podsektorji B.6., (a), (c), (d) in (f), ter B.7. do B.12.: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in obračunov za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Ni omejitev, razen da:

bančne storitve lahko izvajajo samo češke banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Češke narodne banke in sporazum z Ministrstvom za finance.

Dodelitev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki se dosledno uporabljajo z GATS. Hipotečna posojila lahko dajejo le češke banke.

Banke so lahko ustanovljene le v obliki delniških družb. Nakup delnic obstoječih bank je pogojen s predhodno odobritvijo Češke narodne banke.

Z vrednostnimi papirji se lahko javno trguje, če je izdano ustrezno dovoljenje in odobren prospekt, ki opredeljuje varnost.

Dovoljenje se ne dodeli, če je javno trgovanje z vrednostnimi papirji v nasprotju z interesi investitorjev, neskladno z vladno finančno politiko ali če se ne prilagaja z zahtevami finančnega trga (1).

Za ustanovitev in dejavnosti trgovcev z vrednostnimi papirji, borznih posrednikov, borze ali organizatorjev trga OTC, investicijskih družb in investicijskih skladov je potrebno dovoljenje organov, ki je povezano z usposobljenostjo, poštenostjo, upravljanjem in materialnimi zahtevami.

Storitve poravnav in obračunov za vse mogoče načine plačila spremlja in pregleduje Češka narodna banka ter tako zagotavlja gladko in ekonomično poslovanje.

DK: Finančne ustanove lahko sodelujejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na kopehagenski borzi samo s podružnicami, registriranimi na Danskem.

FI: Vsaj polovica ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov, generalni direktor, pooblaščeni zastopnik podjetja in oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu kreditne ustanove, morajo imeti prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za finance prizna izjemo. Vsaj en revizor ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru.

FI: Borzni posrednik (posameznik) na borzi izvedenih vrednostnih papirjev ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo pod pogoji, ki jih določi Ministrstvo za finance.

FI: Plačila državnih ustanov (stroški) se posredujejo prek finskega poštnega sistema za brezgotovinsko denarno poslovanje pri Postipankki Ltd. Izjemo k tej zahtevi lahko s posebnim razlogom odobri Ministrstvo za finance.

FR: Izdaje, denominirane v francoskih frankih lahko, poleg francoskih kreditnih ustanov vodijo le francoske podružnice (v skladu s francoskim pravom) nefrancoskih bank z dovoljenjem kandidatke francoske podružnice nefrancoske banke, ki temelji na zadostnih sredstvih in obvezah v Parizu. Ti pogoji se uporabljajo za vodilne banke, ki skrbijo za vodenje računov. Nefrancoska banka lahko brez omejitev ali zahtev za ustanovitev sovodi izdajo obveznic Eurofranc.

EL: Finančne institucije lahko sodelujejo v trgovanju vrednostnih papirjev, ki kotirajo na atenski borzi, samo prek borznih družb, registriranih na Danskem.

EL: Za ustanovitev in dejavnosti podružnic se mora uvoziti minimalni znesek tuje valute, ki se pretvori v drahme in shrani v Grčiji, dokler tuja banka posluje v Grčiji:

do štirih podružnic je ta minimalni znesek enak polovici minimalnega zneska delniškega kapitala, ki se zahteva za registracijo kreditne ustanove v Grčiji,

za delovanje dodatnih podružnic mora biti minimalni znesek kapitala enak minimalnemu delniškemu kapitalu, ki se zahteva za registracijo kreditne ustanove v Grčiji.

HU: Namerava se povezati neposredne podružnice, ki so povezane v okviru GATS, ob upoštevanju tam določenih pogojev.

HU: Posredno ali neposredno lastništvo ali volilna pravica enega samega delničarja, ki ni kreditna ustanova, zavarovalnica ali investicijska družba lahko, v kreditni ustanovi ne sme presegati 15 %.

HU: Vodstvo finančne ustanove naj vsebuje vsaj dva člana, ki sta madžarska državljana, rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah in imata na Madžarskem stalno prebivališče vsaj eno leto.

HU: Država bo v Országos Takarékpénztár és Kereskedelmi Bank Rt. obdržala dolgoročno lastništvo na ravni najmanj 25 % + 1 glas.

IE: V primeru kolektivnih investicijskih shem, ki so ustanovljene kot skupni investicijski skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen kolektivnih investicijskih podjemov, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje, UCITS), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici Skupnosti. V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem.

IE: Oseba, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti 1. pooblaščena na Irskem, za kar mora biti registrirana ali mora biti partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali 2. pooblaščena v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva 1. pooblastilo na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska ali pa je samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (nadzorni organ lahko pooblasti tudi podružnice oseb iz tretjih držav) ali 2. pooblastilo v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IT: Javno ponudbo vrednostnih papirjev (kakor je določena v členu 18 Zakona 216/74), razen delnic, dolžniških vrednostnih papirjev (vključno z zamenljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji) lahko izvedejo samo italijanske družbe z omejeno odgovornostjo, pravilno pooblaščene tuje družbe, javni organi ali družbe, ki so v lasti lokalnih organov in katerih vrednost kapitala ni nižja od 2 milijard ITL.

IT: Centralizirane depozitne, skrbniške in administrativne storitve lahko za vrednostne papirje vlade zagotavlja samo Banka Italije, za delnice, vrednostne papirje s pravico do udeležbe in za druge obveznice, s katerimi se trguje na zakonsko urejenem trgu, pa Monte Titoli SpA.

IT: V primeru kolektivnih investicijskih shem, razen harmoniziranih UCITS v skladu z Direktivo 85/611/EGS, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, pri čemer je ustanovljen prek podružnice v Italiji. Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe za vrednostne papirje, ki imajo svoj glavni sedež v Evropski skupnosti, lahko izvajajo dejavnosti upravljanja s sredstvi pokojninskih skladov. Družbe za upravljanje (zaprti naložbeni skladi in nepremičninski skladi) morajo biti prav tako registrirane v Italiji.

IT: Pri zagotavljanju prodaje od vrat do vrat morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s prebivališčem na ozemlju države članice Evropskih skupnosti.

IT: Obračun in poravnavo vrednostnih papirjev lahko izvaja samo uradni sistem za obračune. Banka Italije v dogovoru z Nacionalno komisijo za družbe in borzo (CONSOB) lahko pooblasti družbo za dejavnosti obračuna, vse do končne poravnave vrednostnih papirjev.

IT: Predstavniška podjetja tujih posrednikov ne morejo izvajati dejavnosti, namenjenih zagotavljanju investicijskih storitev.

LV: Podsektor B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev): Banka Latvije (Centralna banka) je finančni agent za potrebe države na trgu državnih obveznic.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Upravljanje s sredstvi pokojninskih skladov zagotavlja državni monopol.

LT: Podsektorji B.1. do B.12.: Vsaj en upravitelj mora biti litovski državljan.

Podsektor B.3. (finančni zakup): Finančni zakup je lahko rezerviran za posebne finančne institucije (kot so banke in zavarovalnice). Od 1. januarja 2001 ni omejitev, razen kot je navedeno v horizontalnih obvezah v delu ‚Bančne in druge finančne storitve‘.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Možna je samo ustanovitev v obliki javnih delniških družb (AB) in zaprtih družb (UAB), ki jih je treba ustanoviti na zaprt način (vse prvotno izdane delnice pridobijo ustanovitelji). Za upravljanje s sredstvi je treba ustanoviti posebno upraviteljsko družbo. Samo družbe s sedežem, registriranim v Litvi, lahko delujejo kot depozitarji sredstev.

MT: Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Kreditne in druge finančne ustanove v tuji lasti lahko delujejo v obliki podružnice ali lokalnega hčerinskega podjetja. Dovoljenje je lahko predmet preverjanja gospodarskih potreb.

Podsektorji B.3. do B.12.: Brez obvez.

PL: Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (razen garancij in finančnih obvez državne blagajne): Ustanovitev banke je mogoča le v obliki delniške družbe ali pooblaščene podružnice. Sistem dovoljenj v zvezi z ustanovitvijo vseh bank temelji na previdnostnih razlogih. Zahteva se državljanstvo za nekatere – vsaj enega – bančne vodstvene delavce.

Podsektorji B.6.(e) do B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja) in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, storjenimi za Poljsko): Ustanovitev je mogoča samo s predhodnim dovoljenjem in le v obliki delniške družbe ali podružnice tujega pravnega subjekta, ki opravlja storitve z vrednostnimi papirji.

Podsektor B.11.: V primeru čezmejnega izvajanja in/ali porabe v tujini teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Vsi drugi podsektorji: Brez obvez.

PT: Ustanovitev bank iz ne-ES je pogojena z dovoljenjem ministra za finance, ki ga izda glede na posamezen primer. Ustanovitev mora prispevati k povečanju učinkovitosti nacionalnega bančnega sistema ali imeti pomembne učinke na internacionalizacijo portugalskega gospodarstva.

PT: Storitev v zvezi s tveganim kapitalom ne smejo zagotavljati podružnice družb za tvegani kapital, ki imajo svoj glavni sedež v državi nečlanici ES. Storitve borznih posrednikov-trgovcev na lizbonski borzi lahko zagotavljajo borzno posredniške in trgovske družbe registrirane na Portugalskem ali podružnice investicijskih družb, ki imajo pooblastilo za izvajanje navedenih storitev v drugi državi članici ES in v svoji domači državi. Storitve borznega posredovanja in trgovanja na borzi z izvedenimi instrumenti v Portu in na prostem trgu (OTC) ne morejo zagotavljati podružnice družb borznih posrednikov/trgovcev iz ne-ES.

Upravljanje pokojninskih skladov lahko zagotavljajo samo družbe, registrirane na Portugalskem, in zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja.

RO: Družba za vrednostne papirje (posredništvo) mora biti romunska pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba v skladu z romunskim pravom, katere izključni poslovni cilj je posredništvo z vrednostnimi papirji. Za vsako javno ponudbo vrednostnih papirjev, pred objavo njenih prospektov, je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje. Družbe, ki izvajajo upravljanje s sredstvi, se morajo ustanoviti kot delniške družbe v skladu z romunskim pravom; odprti investicijski skladi se morajo ustanoviti v skladu z romunskim pravom. Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

SK: Bančne storitve lahko izvajajo samo slovaške banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Slovaške in sporazum z Ministrstvom za finance. Odobritev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki so še posebej povezana z dotacijskim ustanovitvenim kapitalom (finančna moč), strokovno usposobljenostjo, poštenostjo in sposobnostjo upravljanja načrtovanih bančniških dejavnosti. Banke so pravni subjekti, inkorporirani v Slovaško, ustanovljene kot delniške družbe ali javne (državne) finančne ustanove.

Nakup delnic, kjer gre za zanimanje za lastniški kapital obstoječe poslovne banke in presega določeno omejitev, je pogojen s predhodnim dovoljenjem Narodne banke Slovaške. Investicijske storitve na Slovaškem lahko izvajajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Tuja investicijska družba ali investicijski sklad mora dobiti dovoljenje Ministrstva za finance za prodajo lastnih vrednostnih papirjev ali enot investicijskih certifikatov na ozemlju Slovaške, kot je določeno z zakonom. Za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance, pa naj gre za izdajo v državi ali v tujini.

Vrednostne papirje se sme izdati in z njimi trgovati le, ko Ministrstvo za finance odobri dovoljenje za javno trgovanje v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih. Za delovanje posrednika vrednostnih papirjev, borznega posrednika ali organizatorja prostega trga (OTC) je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Storitve poravnav in obračunov za vse možne načine plačila ureja Narodna banka Slovaške.

Storitve poravnav in obračunov, povezanih s spremembo fizične lastnine vrednostnih papirjev, so zabeležene na centru za varnostne papirje (hiša za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev). Center za vrednostne papirje lahko izvaja le prenose znotraj lastniških računov lastnikov vrednostnih papirjev. Obračun in poravnava denarnih sredstev poteka prek bančniške hiše za obračune in poravnave – (kjer je Narodna banka Slovaške glavni delničar) za borzo v Bratislavi, prek delniške družbe ali računa Jumbo v sistemu RM-System Slovaška.

SI: Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje sredstev pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem sredstev pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Za ustanovitev kakršnih koli vrst bank je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.

Dovoljenje Banke Slovenije je prav tako potrebno, če želijo tujci postati delničarji bank ali pridobiti dodatne delnice bank.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Z dovoljenjem Banke Slovenije lahko banke, hčerinska podjetja in podružnice tujih bank opravljajo vse ali omejene bančniške storitve, odvisno od količine kapitala.

Pri odločanju o izdaji dovoljenja banki, da se ustanovi kot stoodstotna hčerinska družba ali z večino tujih investitorjev, ali o odobritvi za pridobitev dodatnih delnic bank, Banka Slovenije upošteva naslednje smernice (2):

obstoj investitorjev iz različnih držav,

mnenje tuje institucije, ki izvaja bančni nadzor.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)

Brez obvez za tuje sodelovanje v bankah, ki so v postopku privatizacije.

Podružnice tujih bank morajo biti registrirane v Sloveniji in biti pravne osebe.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.) Brez obvez za vse hipotekarne banke, varčevalne in posojilne ustanove.

Brez obvez v zvezi z ustanovitvijo zasebnih pokojninskih skladov (neobvezni pokojninski skladi).

Družbe za upravljanje so komercialna podjetja, katerih edini namen je upravljanje investicijskih skladov.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 20 % delnic ali volilnih pravic družb za upravljanje; za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Pooblaščena (privatizacijska) investicijska družba je investicijska družba, katere edini namen je zbiranje lastniških certifikatov (kuponov) in prodaja delnic, ki so izdane v skladu z uredbami o lastninskem preoblikovanju. Pooblaščena družba za upravljanje je družba, katere edini namen je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 10 % delnic ali volilnih pravic pooblaščenih (privatizacijskih) družb za upravljanje; za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev s privoljenjem Ministrstva za gospodarstvo.

Naložbe investicijskih skladov v vrednostne papirje tujih izdajateljev ne smejo preseči 10 % naložb investicijskih skladov. Ti vrednostni papirji kotirajo na tistih borzah, ki jih predhodno določi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Tujci lahko postanejo delničarji ali partnerji v borzno posredniški družbi do 24 % kapitala borzno posredniške družbe s predhodnim dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o trgu vrednostnih papirjev.)

Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili naprodaj na ozemlju Slovenije, lahko prodaja samo borzno posredniška družba ali banka, ki je pooblaščena za izvajanje takega poslovanja. Pred objavo ponudbe mora borzno posredniška družba ali banka pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Prošnja za dovoljenje za prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja v Sloveniji mora vsebovati osnutek prospekta, dokazila o tem, da je garant izdaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja banka ali borzno posredniška družba, razen v primeru izdaje delnic tujega izdajatelja.

SE: Družbe, ki niso registrirane na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost s podružnico, banke pa tudi s predstavništvom.

SE: Ustanovitelj bančne družbe je fizična oseba s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali tuja banka. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru.

UK: Borzni posredniki iz kategorije finančnih institucij, ki se ukvarjajo z javnim dolgom, morajo biti ustanovaljeni v Evropskem gospodarskem prostoru in ločeno kapitalizirani.

4.

Prisotnost fizičnih oseb

CY: Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Posamezniki, ki delujejo kot samostojni posredniki ali prek borzno posredniških družb, morajo v ta namen izpolnjevati merila za dovoljenje.

Podsektorji od B.1. do B.12., razen B.6.(e): Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in obračunov za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

Vsi drugi podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

MT: Podsektorji B.1., B.2. in B.11. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil ter zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

Podsektorji od B.3. do B.10. in B.12.: Brez obvez.

PL: Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (razen garancij in finančnih obvez državne blagajne): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: Zahteva se državljanstvo za nekatere – vsaj enega – bančne vodstvene delavce.

Podsektorji B.6.(e) do B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja), B.11. in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, storjenimi za Poljsko): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

Vsi drugi podsektorji: Brez obvez.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

SI: Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje sredstev pokojninskih skladov ter s tem povezanih svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez.

Vsi drugi podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

AT, BE, BG, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HU, IT, IE, LU, LT, LV, NL, PT, RO, SE, UK: Brez obvez, razen kot je navedeno v ustreznih oddelkih horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev:

BG: Brez obvez za garancije državne blagajne. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za denarno posredništvo. Brez obvez za upravljanje sredstev pokojninskih skladov. Brez obvez za storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Brez obvez za posredovanje in druge svetovalne finančne storitve.

FR: Sociétés d’investissement à capital fixe: Za predsednika upravnega odbora, generalne direktorje in vsaj dve tretjini upravljavcev, in če ima družba z vrednostnimi papirji nadzorni odbor ali svet, za člane takšnega odbora ali njegovega generalnega direktorja ter za najmanj dve tretjini članov nadzornega sveta, je potrebno državljanstvo.

EL: Kreditne ustanove morajo imenovati vsaj dve osebi, ki sta odgovorni za delovanje ustanove. Za te osebe je pogoj prebivališče.

IT: Za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev) je potrebno prebivališče na ozemlju države članice Evropske skupnosti.

LV: Upravitelji podružnic ali hčerinskih družb morajo biti latvijski davkoplačevalci (rezidenti).

RO: Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.“


(1)  CZ: Parlament trenutno razpravlja o zakonodaji, ki obravnava odpravo merila zahtev finančnega trga.

(2)  Banka Slovenije pri odločanju o izdaji neomejenega ali omejenega bančnega dovoljenja poleg količine kapitala upošteva naslednje smernice (za domače in tuje prosilce):

nacionalne gospodarske preferenciale za nekatere bančne dejavnosti,

obstoječe regionalno pokritje Slovenije s strani bank,

dejansko izvajanje dejavnosti banke v primerjavi s tistim, ki ga predvideva obstoječe dovoljenje.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)


PRILOGA II

„PRILOGA II

ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE

DEL A

Za Skupnost in njene države članice

Evropska komisija

GD za trgovino

GD za notranji trg

B-1049 Bruxelles

Avstrija

Ministrstvo za finance

Directorate Economic Policy and Financial Markets

Himmelpfortgasse 4-8

Postfach 2

A-1015 Wien

Belgija

Ministrstvo za gospodarstvo

Rue de Bréderode 7

B-1000 Bruxelles

Ministrstvo za finance

Rue de la Loi 12

B-1000 Bruxelles

Bolgarija

Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko

Slavyanska str. 8

Sofia 1052

Ministrstvo za finance

G.S.Rakovski str. 102

Sofia 1000

Bolgarska narodna banka

Al.Batenberg sq.1

Sofia 1000

Komisija za finančni nadzor

33, Shar Planina Street

Sofia 1303

Ciper

Ministrstvo za finance

CY-1439 Nicosia

Češka

Ministrstvo za finance

Letenská 15

CZ-118 10 Prague

Danska

Ministrstvo za gospodarske zadeve

Ved Stranden 8

DK-1061 Copenhagen K

Estonija

Ministrstvo za finance

Suur-Ameerika 1

EE-15006 Talinn

Finska

Ministrstvo za finance

PO Box 28

FIN-00023 Helsinki

Francija

Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo

Ministère de l’Economie, des Finances et de l’Industrie1

39, rue de Bercy

F-75572 Paris

Nemčija

Ministrstvo za finance

Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht

Graurheindorfer Str. 108

D-53117 Bonn

Grčija

Banka Grčije

Panepistimiou Street, 21

GR-10563 Athens

Madžarska

Ministrstvo za finance

Pénzügyminisztérium

Postafiók 481

HU-1369 Budapest

Irska

Irski regulativni organ finančnih služb

PO Box 9138

College Green

IRL-Dublin 2

Italija

Ministrstvo za finance

Ministero del Tesoro

Via XX Settembre 97

I-00187 Roma

Latvija

Komisija za finančni in kapitalski trg

Kungu Street 1

LV-1050 Riga

Litva

Ministrstvo za finance

Vaizganto 8a/2,

LT-01512 Vilnius

Luksemburg

Ministrstvo za finance

Ministčre des Finances

3, rue de la Congrégation

L-2931 Luxembourg

Malta

Organ finančnih služb

Notabile Road

MT-Attard

Nizozemska

Ministrstvo za finance

Financial Markets Policy Directorate

Postbus 20201

NL-2500 EE Den Haag

Poljska

Ministrstvo za finance

12 Świętokrzyska Street

PL-00-916 Warsaw

Portugalska

Ministrstvo za finance

Direcçăo Geral dos Assuntos Europeus e Relaçőes Internacionais

Av. Infante D. Henrique, 1C-1o

P-1100-278 Lisboa

Romunija

Narodna banka Romunije

25 Lipscani Str, sector 3 Bucarest, code 030031

Romunska nacionalna komisija za vrednostne papirje

(2 Foisorului Street, Bucarest, sector 3

Komisija za nadzor zavarovalnic

18, Amiral Constantin Balescu Street, Sector 1, Bucarest Code 011954

Komisija za nadzor zasebnih pokojninskih sistemov

74 Splaiul Unirii, sector 4, Bucarest, code 030128

Slovaška

Ministrstvo za finance

Stefanovicova 5

SK-817 82 Bratislava

Slovenija

Ministrstvo za gospodarstvo

Kotnikova 5

SI-1000 Ljubljana

Španija

Kraljevska zakladnica

Directora General del Tesoro y Politica Financiera

Paseo del Prado 6-6a Planta

E-28071 Madrid

Švedska

Organ za finančni nadzor

Okence 6750

S-113 85 Stockholm

Švedska centralna banka

Malmskillnadsgatan 7

S-103 37 Stockholm

Švedska agencija za potrošnike

Rosenlundsgatan 9

S-118 87 Stockholm

Združeno kraljestvo

H. M. Treasury

1 Horse Guards Road

UK-London SW1A 2HQ


DEL B

Za Mehiko, Secretaria de Hacienda y Credito Publico:

Mehika

Unidad de Banca y, Valores y Ahorro

Palacio Nacional, edificio 12, 4 piso

Col. Centro, Deleg. Cuauhtemoc, C.P. 06000

México, D.F.

Unidad de Seguros, Pensiones y Seguridad Social

Palacio Nacional, Oficina 4068

Plaza de la Constitucion, Delegacion Cuauhthemoc, C.P.06000

México, D.F.“


Komisija

3.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/42


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. maja 2009

o spremembi Odločbe 2003/135/ES glede načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in cepljenja v izrednih razmerah na nekaterih območjih v Nemčiji

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3953)

(Besedilo v francoskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)

(2009/422/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (1) in zlasti členov 16(1) in 20(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2003/135/ES z dne 27. februarja 2003 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah v Nemčiji, v zveznih deželah Spodnja Saška, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalško in Posarje (2), je bila sprejeta kot eden izmed številnih ukrepov za boj proti klasični prašičji kugi.

(2)

Nemčija je Komisijo obvestila o nedavnem razvoju navedene bolezni pri divjih prašičih na nekaterih območjih v zvezni deželi Porenje - Pfalško.

(3)

Na jugu zvezne države Porenje - Pfalško se poroča o novih primerih klasične prašičje kuge pri divjih prašičih. Zato je na navedenem območju treba izvajati načrte za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah.

(4)

Odločbo 2003/135/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2003/135/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko.

V Bruslju, 26. maja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

(2)  UL L 53, 28.2.2003, str. 47.


PRILOGA

„PRILOGA

1.   OBMOČJA, KJER SE IZVAJAJO NAČRTI ZA IZKORENINJENJE

A.   V zvezni deželi Porenje - Pfalško

(a)

v okrožju Ahrweiler: občini Adenau in Altenahr.

(b)

v okrožju Vulkaneifel: v občini Obere Kyll kraji Birgel, Esch, Feusdorf in Jünkerath, v občini Hillesheim kraji Berndorf, Dohm-Lammersdorf, Hillesheim, Kerpen, Nohn, Oberehe-Stroheich, Üxheim, Walsdorf in Wiesbaum, v občini Daun kraj Dreis-Brück, v občini Kelberg kraji Beinhausen, Bodenbach, Bongard, Borler, Boxberg, Brücktal, Drees, Gelenberg, Kelberg, Kirsbach, Neichen, Nitz, Reimerath in Welcherath.

(c)

okrožji Altenkirchen in Neuwied.

(d)

v okrožju Westerwald: občine Bad Marienberg, Hachenburg, Ransbach-Baumbach, Rennerod, Selters, Wallmerod in Westerburg, občina Höhr-Grenzhausen, severno od avtoceste A48, občina Montabaur, severno od avtoceste A3, in občina Wirges, severno od avtocest A48 in A3.

(e)

v okrožju Südwestpfalz: v občini Pirmasens-Land kraji Kröppen, jugovzhodno od ceste L 483, Vinningen, jugovzhodno od cest L 478 in L 484, Schweix, Hilst, Trulben in Eppenbrunn, v občini Dahner Felsenland kraji Bobenthal, Bruchweiler-Bärenbach, Bundenthal, Erlenbach bei Dahn, Fischbach bei Dahn, Hirschthal, Ludwigswinkel, Niederschlettenbach, Nothweiler, Rumbach in Schönau (Pfalz).

(f)

v okrožju Südwestpfalz občine Thaleischweiler-Fröschen, Waldfischbach-Burgalben in Wallhalben.

(g)

v okrožju Kaiserslautern občine Bruchmühlbach-Miesau, južno od avtoceste A6, Kaiserslautern-Süd in Landstuhl.

(h)

mesto Kaiserslautern, južno od avtoceste A6.

B.   V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija

(a)

v okrožju Euskirchen: mesto Bad Münstereifel, v mestu Mechernich kraji Antweiler, Harzheim, Holzheim, Lessenich, Rißdorf, Wachendorf in Weiler am Berge, v mestu Euskirchen kraji Billig, Euenheim, Euskirchen, Flamersheim, Kirchheim, Kuchenheim, Kreuzweingarten, Niederkastenholz, Palmersheim, Rheder, Roitzheim, Schweinheim in Stotzheim, v občini Nettersheim kraji Bouderath, Buir, Engelgau, Frohngau, Holzmühlheim, Pesch, Tondorf in Roderath, v občini Dahlem kraj Dahlem in občina Blankenheim razen kraja Blankenheimer Wald.

(b)

v okrožju Rhein-Sieg: v mestu Meckenheim kraja Ersdorf in Altendorf, v mestu Rheinbach kraji Oberdrees, Niederdrees, Wormersdorf, Todenfeld, Hilberath, Merzbach, Irlenbusch, Queckenberg, Kleinschlehbach, Großschlehbach, Loch, Berscheidt, Eichen in Kurtenberg, v občini Swisttal kraja Miel in Odendorf, mesta Bad Honnef, Königswinter, Hennef (Sieg), Sankt Augustin, Niederkassel, Troisdorf, Siegburg in Lohmar ter občine Neunkirchen-Seelscheid, Eitorf, Ruppichteroth, Windeck in Much.

(c)

v okrožju Siegen-Wittgenstein v občini Kreuztal kraji Krombach, Eichen, Fellinghausen, Osthelden, Junkernhees in Mittelhees, v mestu Siegen kraji Sohlbach, Dillnhütten, Geisweid, Birlenbach, Trupbach, Seelbach, Achenbach, Lindenberg, Rosterberg, Rödgen, Obersdorf, Eisern in Eiserfeld, občine Freudenberg, Neunkirchen in Burbach, v občini Wilnsdorf kraja Rinsdorf in Wilden.

(d)

v okrožju Olpe v mestu Drolshagen kraji Drolshagen, Lüdespert, Schlade, Hützemert, Feldmannshof, Gipperich, Benolpe, Wormberg, Gelsingen, Husten, Halbhusten, Iseringhausen, Brachtpe, Berlinghausen, Eichen, Heiderhof, Forth in Buchhagen, v mestu Olpe kraji Olpe, Rhode, Saßmicke, Dahl, Friedrichsthal, Thieringhausen, Günsen, Altenkleusheim, Rhonard, Stachelau, Lütringhausen in Rüblinghausen, občina Wenden.

(e)

v okrožju Märkische mesta Halver, Kierspe in Meinerzhagen.

(f)

v mestu Remscheid kraji Halle, Lusebusch, Hackenberg, Dörper Höhe, Niederlangenbach, Durchsholz, Nagelsberg, Kleebach, Niederfeldbach, Endringhausen, Lennep, Westerholt, Grenzwall, Birgden, Schneppendahl, Oberfeldbach, Hasenberg, Lüdorf, Engelsburg, Forsten, Oberlangenbach, Niederlangenbach, Karlsruhe, Sonnenschein, Buchholzen, Bornefeld in Bergisch Born.

(g)

v mestih Köln in Bonn okrožja na desnem bregu reke Ren.

(h)

mesto Leverkusen.

(i)

okrožje Rheinisch-Bergische.

(j)

okrožje Oberbergische.

2.   OBMOČJA, KJER SE IZVAJA CEPLJENJE V IZREDNIH OKOLIŠČINAH

A.   V zvezni deželi Porenje - Pfalško

(a)

v okrožju Ahrweiler: občini Adenau in Altenahr.

(b)

v okrožju Vulkaneifel: v občini Obere Kyll kraji Birgel, Esch, Feusdorf in Jünkerath, v občini Hillesheim kraji Berndorf, Dohm-Lammersdorf, Hillesheim, Kerpen, Nohn, Oberehe-Stroheich, Üxheim, Walsdorf in Wiesbaum, v občini Daun kraj Dreis-Brück, v občini Kelberg kraji Beinhausen, Bodenbach, Bongard, Borler, Boxberg, Brücktal, Drees, Gelenberg, Kelberg, Kirsbach, Neichen, Nitz, Reimerath in Welcherath.

(c)

okrožji Altenkirchen in Neuwied.

(d)

v okrožju Westerwald: občine Bad Marienberg, Hachenburg, Ransbach-Baumbach, Rennerod, Selters, Wallmerod in Westerburg, občina Höhr-Grenzhausen, severno od avtoceste A48, občina Montabaur, severno od avtoceste A3, in občina Wirges, severno od avtocest A48 in A3.

(e)

v okrožju Südwestpfalz: v občini Pirmasens-Land kraji Kröppen, jugovzhodno od ceste L 483, Vinningen, jugovzhodno od cest L 478 in L 484, Schweix, Hilst, Trulben in Eppenbrunn, v občini Dahner Felsenland kraji Bobenthal, Bruchweiler-Bärenbach, Bundenthal, Erlenbach bei Dahn, Fischbach bei Dahn, Hirschthal, Ludwigswinkel, Niederschlettenbach, Nothweiler, Rumbach in Schönau (Pfalz).

(f)

v okrožju Südwestpfalz občine Thaleischweiler-Fröschen, Waldfischbach-Burgalben in Wallhalben.

(g)

v okrožju Kaiserslautern občine Bruchmühlbach-Miesau, južno od avtoceste A6, Kaiserslautern-Süd in Landstuhl.

(h)

mesto Kaiserslautern, južno od avtoceste A6.

B.   V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija

(a)

v okrožju Euskirchen: mesto Bad Münstereifel, v mestu Mechernich kraji Antweiler, Harzheim, Holzheim, Lessenich, Rißdorf, Wachendorf in Weiler am Berge, v mestu Euskirchen kraji Billig, Euenheim, Euskirchen, Flamersheim, Kirchheim, Kuchenheim, Kreuzweingarten, Niederkastenholz, Palmersheim, Rheder, Roitzheim, Schweinheim in Stotzheim, v občini Nettersheim kraji Bouderath, Buir, Engelgau, Frohngau, Holzmühlheim, Pesch, Tondorf in Roderath, v občini Dahlem kraj Dahlem in občina Blankenheim razen kraja Blankenheimer Wald.

(b)

v okrožju Rhein-Sieg: v mestu Meckenheim kraja Ersdorf in Altendorf, v mestu Rheinbach kraji Oberdrees, Niederdrees, Wormersdorf, Todenfeld, Hilberath, Merzbach, Irlenbusch, Queckenberg, Kleinschlehbach, Großschlehbach, Loch, Berscheidt, Eichen in Kurtenberg, v občini Swisttal kraja Miel in Odendorf, mesta Bad Honnef, Königswinter, Hennef (Sieg), Sankt Augustin, Niederkassel, Troisdorf, Siegburg in Lohmar ter občine Neunkirchen-Seelscheid, Eitorf, Ruppichteroth, Windeck in Much.

(c)

v okrožju Siegen-Wittgenstein v občini Kreuztal kraji Krombach, Eichen, Fellinghausen, Osthelden, Junkernhees in Mittelhees, v mestu Siegen kraji Sohlbach, Dillnhütten, Geisweid, Birlenbach, Trupbach, Seelbach, Achenbach, Lindenberg, Rosterberg, Rödgen, Obersdorf, Eisern in Eiserfeld, občine Freudenberg, Neunkirchen in Burbach, v občini Wilnsdorf kraja Rinsdorf in Wilden.

(d)

v okrožju Olpe v mestu Drolshagen kraji Drolshagen, Lüdespert, Schlade, Hützemert, Feldmannshof, Gipperich, Benolpe, Wormberg, Gelsingen, Husten, Halbhusten, Iseringhausen, Brachtpe, Berlinghausen, Eichen, Heiderhof, Forth in Buchhagen, v mestu Olpe kraji Olpe, Rhode, Saßmicke, Dahl, Friedrichsthal, Thieringhausen, Günsen, Altenkleusheim, Rhonard, Stachelau, Lütringhausen in Rüblinghausen, občina Wenden.

(e)

v okrožju Märkische mesta Halver, Kierspe in Meinerzhagen.

(f)

v mestu Remscheid kraji Halle, Lusebusch, Hackenberg, Dörper Höhe, Niederlangenbach, Durchsholz, Nagelsberg, Kleebach, Niederfeldbach, Endringhausen, Lennep, Westerholt, Grenzwall, Birgden, Schneppendahl, Oberfeldbach, Hasenberg, Lüdorf, Engelsburg, Forsten, Oberlangenbach, Niederlangenbach, Karlsruhe, Sonnenschein, Buchholzen, Bornefeld in Bergisch Born.

(g)

v mestih Köln in Bonn okrožja na desnem bregu reke Ren.

(h)

mesto Leverkusen.

(i)

okrožje Rheinisch-Bergische.

(j)

okrožje Oberbergische.“