ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.137.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 137 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 52 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
|
||
|
|
ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET |
|
|
* |
Odločba št. 455/2009/ES Evropskega Parlamenta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi diklorometana ( 1 ) |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Svet |
|
|
|
2009/421/ES |
|
|
* |
||
|
|
Komisija |
|
|
|
2009/422/ES |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
3.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 454/2009
z dne 2. junija 2009
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 3. junija 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. junija 2009
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
IL |
69,6 |
MA |
79,2 |
|
MK |
47,9 |
|
TR |
53,3 |
|
ZZ |
62,5 |
|
0707 00 05 |
JO |
151,2 |
MK |
23,0 |
|
TR |
105,4 |
|
ZZ |
93,2 |
|
0709 90 70 |
JO |
216,7 |
TR |
117,5 |
|
ZZ |
167,1 |
|
0805 50 10 |
AR |
49,5 |
TR |
53,1 |
|
ZA |
46,7 |
|
ZZ |
49,8 |
|
0808 10 80 |
AR |
77,3 |
BR |
74,4 |
|
CL |
79,6 |
|
CN |
91,5 |
|
NZ |
106,5 |
|
US |
103,9 |
|
UY |
71,7 |
|
ZA |
84,1 |
|
ZZ |
86,1 |
|
0809 10 00 |
TR |
108,0 |
ZZ |
108,0 |
|
0809 20 95 |
US |
272,9 |
ZZ |
272,9 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
3.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/3 |
ODLOČBA št. 455/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA
z dne 6. maja 2009
o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi diklorometana
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Zaradi tveganja, ki ga predstavlja za zdravje ljudi, je bil diklorometan v odstranjevalcih barve ocenjen v številnih študijah (3), ki so ugotovile, da je treba po vsej Skupnosti sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi med uporabo diklorometana za industrijsko in poklicno rabo ter rabo potrošnikov. Rezultate teh študij je ocenil Znanstveni odbor Komisije za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (CSTEE – pozneje preimenovan v SCHER - Scientific Committee on Health and Environmental Risks), ki je potrdil, da izpostavljenost diklorometanu, ki se izloča iz odstranjevalcev barve, povzroča zaskrbljenost za zdravje ljudi. |
(2) |
Za dosego visoke ravni varovanja zdravja za vse kategorije uporabe (industrijsko, poklicno in na ravni širše javnosti) je treba omejiti trženje in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan. |
(3) |
Odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan, uporablja širša javnost doma za odstranjevanje barv, premazov in lakov v zaprtih prostorih ali na prostem. Varne uporabe diklorometana s strani širše javnosti z usposabljanjem ali spremljanjem ni mogoče zagotoviti. Zato edini učinkoviti ukrep za odpravo tveganja ob uporabi odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za širšo javnost, je prepoved dajanja v promet, dobavljanja in uporabe takih odstranjevalcev barve s strani širše javnosti. |
(4) |
Za zagotovitev sorazmerne uveljavitve odprave odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, v dobavni verigi je treba določiti različne datume za prepoved prvega dajanja v promet in zadnje dobave širši javnosti in poklicnim uporabnikom. |
(5) |
Ker ima širša javnost kljub prepovedi v okviru distribucijske verige za industrijske in poklicne uporabnike dostop do odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, je treba na izdelku navesti opozorilo. |
(6) |
Nezgode s smrtnim izidom v industrijski in poklicni rabi, zabeležene v zadnjih 18 letih v Evropi, so večinoma posledica neustreznega prezračevanja, neustrezne osebne zaščitne opreme, uporabe neustreznih bazenov in prekomerne izpostavljenosti diklorometanu. Zato je treba uvesti omejitve za nadzor in zmanjšanje tveganj pri industrijski in poklicni uporabi. |
(7) |
Za poklicne uporabnike na splošno veljajo določbe zakonodaje glede zaščite delavcev. Kljub temu se veliko poklicnih dejavnosti izvaja v prostorih strank, ki pogosto nimajo vseh ustreznih sredstev za upravljanje, nadziranje in zmanjšanje tveganj za zdravje. Poleg tega določbe zakonodaje Skupnosti glede zaščite delavcev ne veljajo za samozaposlene delavce, ki bi morali pred začetkom odstranjevanja barve z odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan, opraviti ustrezno usposabljanje. |
(8) |
Zato je treba poklicnim uporabnikom prepovedati dajanje v promet in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, da se zavaruje njihovo zdravje in zmanjša število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida. Kljub temu se lahko države članice odločijo, da na svojem ozemlju pooblaščenim poklicnim uporabnikom dovolijo nadaljnjo uporabo diklorometana, kadar menijo, da bi bila zamenjava diklorometana posebno težavna ali neustrezna. Države članice bodo pristojne za odobritev in nadzor takšnih odstopanj, ki morajo temeljiti na obveznem usposabljanju s posebnimi zahtevami. Vendar bi se morali delodajalci in samozaposleni predvsem izogibati uporabi diklorometana ter ga zamenjati s kemičnimi sredstvi ali postopki, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomenijo tveganja ali pomenijo manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev. |
(9) |
Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, kaže na nezadostno upoštevanje zakonodaje glede delovnih mest pri delavcih, ki uporabljajo diklorometan. Izpostavljenost diklorometanu je še vedno velika, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavce v industrijskih obratih. Treba je sprejeti preventivne ukrepe, da bi kar najbolj zmanjšali izpostavljenost in, kjer je to tehnično mogoče, zagotovili skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti, na primer učinkovito prezračevanje delovnega mesta, ukrepi za zmanjšanje izhlapevanja diklorometana iz bazenov, ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih, primerna osebna zaščitna oprema ter ustrezno informiranje in usposabljanje. |
(10) |
Osebna zaščitna oprema bi morala biti v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (4). |
(11) |
Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (5) je zato treba ustrezno spremeniti. |
(12) |
Ta odločba ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za zaščito delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (6), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (7), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (8), |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.
Člen 2
Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 6. maja 2009
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. KOHOUT
(1) UL C 77, 31.3.2009, str. 29.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. aprila 2009.
(3) Metilen klorid: Prednosti in pomanjkljivosti možnih omejitev pri trženju v EU. Študija TNO-STB dokončana novembra 1999. http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm; Učinkovitost zaviralcev hlapov pri zmanjšanju tveganj odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za zdravje ljudi, ki ga je pripravila strokovna skupina ETVAREAD. Končno poročilo objavljeno aprila 2004 http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm; Ocena učinka možnih omejitev v zvezi s trženjem in uporabo diklorometana v odstranjevalcih barve. Študija RPA dokončana aprila 2007. http://ec.europa.eu/enterprise/chemicals/studies_en.htm
(4) UL L 399, 30.12.1989, str. 18.
(5) UL L 262, 27.9.1976, str. 201.
(6) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
(7) UL L 158, 30.4.2004, str. 50.
(8) UL L 131, 5.5.1998, str. 11.
PRILOGA
V Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS se doda naslednji vnos:
„(58) Diklorometan Številka CAS: 75-09-2 Številka EC: 200-838-9 |
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Svet
3.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/7 |
SKLEP št. 3/2008 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA
z dne 15. decembra 2008
o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 4/2004
(2009/421/ES)
SKUPNI SVET JE –
ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), podpisanega v Bruslju, 8. decembra 1997 (1), in zlasti člena 6 v povezavi s členom 47 Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Po pristopu Republike Bolgarije in Romunije (v nadaljnjem besedilu „novi državi članici“) k Evropski uniji 1. januarja 2007, je bil v Mehiki 29. novembra 2006 podpisan drugi dodatni protokol k Sporazumu, ki je začel veljati 1. marca 2007 (2). |
(2) |
V teh okoliščinah je treba z učinkom od datuma pristopa novih članic k Sporazumu prilagoditi Prilogo I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005, in tako vključiti organe, pristojne za finančne storitve v novih državah članicah, ter ohraniti ukrepe, ki so neskladni s členi od 12 do 16 Sklepa št. 2/2001, dokler se ne bo izvajal člen 17(3) Sklepa. Ta prilagoditev med drugim omogoča posodobitev seznama organov, pristojnih za finančne storitve, določenih v Prilogi II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 – |
SKLENIL:
Člen 1
Del A Priloge I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005, se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.
Člen 2
Del A in del B Priloge II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bila spremenjena s Sklepom št. 4/2004, se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Uporablja se od datuma pristopa novih držav članic k Sporazumu.
V Bruslju, 15. decembra 2008
Za Skupni svet
Predsednica
P. ESPINOSA CANTELLANO
(1) UL L 276, 28.10.2000, str. 45.
(2) V razjasnitev: drugi dodatni protokol sta pogodbenici podpisali v Bruslju 21. februarja 2007 po uradnem parafiranju besedila v Mexico cityju 29. novembra 2006. Uporablja se od 1. marca 2007 in je začel veljati 1. marca 2008 po zaključku v ta namen potrebnih notranjih postopkov pogodbenic.
PRILOGA I
„PRILOGA I
DEL A
SKUPNOST IN NJENE DRŽAVE ČLANICE
1. |
Uporaba poglavja III za Skupnost in njene države članice je predmet omejitev dostopa na trg in nacionalne obravnave, ki jih Evropski skupnosti in njune države članice navajajo v oddelkih ‚vsi sektorji‘ v svojih časovnih razporedih GATS, ter omejitev, povezanih s podsektorji, navedenimi spodaj. |
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:
|
3. |
Obveze dostopa na trg v zvezi z načinoma (1) in (2) se uporabljajo samo za:
|
4. |
Za razliko od tujih hčerinskih družb, za podružnice, ki jih mehiška finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato takšne podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko uporabijo omejitve, navedene v tem razporedu, samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti mehiške podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Mehike; posledično država članica ne sme uporabiti teh omejitev, vključno s tistimi v zvezi z ustanavljanjem, za mehiške hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu s pravom Skupnosti. |
5. |
BG: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
6. |
BG: Zavarovalniške ali bančniške dejavnosti ter trgovanje z vrednostnimi papirji in s tem povezane dejavnosti morajo ločeno izvajati družbe, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje takih storitev. |
7. |
BG: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki se registrirajo v Bolgariji, sprejeti pravno obliko delniške družbe. |
8. |
CY: Naslednji splošni pogoji in kvalifikacije se uporabljajo tudi v primerih, kjer razpored ne navaja omejitev ali pogojev:
|
9. |
CY: Zakoni in predpisi, navedeni v tem razporedu, ne bi smeli predstavljati izčrpnega sklicevanja na vse zakone in predpise, ki urejajo finančni sektor. Prenos informacij na primer, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti ali kakršne koli poslovne skrivnosti, ni dovoljen. Tak prenos ureja domača zakonodaja o zaščiti zaupnosti informacij o strankah bank. Poleg tega se opozarja, da se nediskriminatorni kakovostni ukrepi, ki se nanašajo na tehnične standarde, javno zdravje in okoljske vidike, izdajo dovoljenj, skrbno presojo, poklicne kvalifikacije in zahteve glede pristojnosti, niso navedli kot pogoji ali omejitve dostopa na trg in nacionalne obravnave. |
10. |
CY: Neregulirane finančne storitve in izdelki ter sprejem novih finančnih storitev ali izdelkov na trg so lahko pogojeni z obstojem ali vzpostavitvijo regulativnega okvira, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
11. |
CY: Zaradi nadzora izmenjave na Cipru:
|
12. |
CZ: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali instrumentov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
13. |
CZ: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Češkem, sprejeti posebno pravno obliko. |
14. |
CZ: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila sklene izključni izvajalec. Ko se umakne pravica do monopola za obvezno odgovornost voznika motornega vozila, je ta storitev na nediskriminatorni osnovi na voljo ustaljenim češkim ponudnikom storitev. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo le licencirani ponudniki v češki lasti. |
15. |
EE: Obvezne storitve socialnega varstva niso komitirane. |
16. |
HU: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
17. |
HU: Prenos informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti, skrivnosti o vrednostnih papirjih in/ali poslovne skrivnosti, ni dovoljen. |
18. |
HU: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Madžarskem, sprejeti posebno pravno obliko. |
19. |
HU: Zavarovalne in bančne storitve ter storitve upravljanja z vrednostnimi papirji in skupnimi investicijami morajo opravljati ločeno in neodvisno kapitalizirani ponudniki finančnih storitev. |
20. |
MT: Za obveze iz načina (3), na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, lahko nerezidenti, ki želijo izvajati storitve tako, da registrirajo lokalno podjetje, to storijo s predhodnim dovoljenjem Centralne banke Malte. Za podjetja, ki sodelujejo z nerezidenčnimi pravnimi ali fizičnimi osebami, znaša minimalni delniški kapital vsaj 10 000 MTL (malteških lir), od katerih mora biti vplačanih 50 %. Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore. |
21. |
MT: Za obveze iz načina (4) se zahteve iz malteških zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vstop, bivanje, pridobitev nepremičnin, delo in ukrepe socialne varnosti, še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači in kolektivnih pogodbah o plačah. Za izdajo dovoljenj za vstop, delo in bivanje je odgovorna vlada Malte. |
22. |
MT: Za obveze iz načinov (1) in (2) lahko rezidenti na podlagi zakonodaje, ki ureja nadzor nad menjavo, v tujino letno prenesejo portfeljsko naložbo do 5 000 MTL. Za zneske, ki presegajo 5 000 MLT, je potrebno dovoljenje nadzora nad menjavo. |
23. |
MT: Rezidenti lahko najamejo čezmorska posojila brez dovoljenja nadzora nad menjavo, če se posojilo najema za obdobje, ki presega tri leta. Taka posojila pa se morajo registrirati na Centralni banki. |
24. |
PL: Na Poljskem se pripravljajo previdnostni ukrepi v finančnem sektorju. Morda bodo zahtevali spremembo trenutno obstoječih pravil in pripravo novih zakonov. |
25. |
RO: Za ustanovitev in dejavnost zavarovalnic in družb pozavarovanja je potrebno dovoljenje organa za nadzor zavarovalnih in pozavarovalnih dejavnosti. Za ustanovitev in dejavnost bančnih družb je potrebno dovoljenje Narodne banke Romunije. Za ustanovitev in dejavnost subjektov, povezanih s trgom vrednostnih papirjev (fizičnih ali pravnih oseb, odvisno od primera), je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje (NKVP). Po ustanovitvi tržne prisotnosti morajo finančne institucije svoje transakcije z rezidenti izvajati samo v nacionalni valuti Romunije. |
26. |
SK: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali instrumentov na trg je lahko pogojen z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
27. |
SK: Izključni izvajalci nudijo naslednje zavarovalniške storitve: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila, obvezno zavarovanje za letalski prevoz, zavarovanje odgovornosti delodajalca za poškodbe ali poklicne bolezni mora izvesti slovaška zavarovalnica. Osnovno zdravstveno zavarovanje izvajajo slovaške družbe za zdravstveno zavarovanje, ki imajo dovoljenje slovaškega ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom 273/1994 Coll. Sheme skladov pokojninskega zavarovanja in zdravstveno zavarovanje izvaja družba za socialno zavarovanje. |
28. |
SI: Dovoljenje vstopa novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojeno z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa 2/2001 Skupnega sveta EU - Mehika. |
29. |
SI: Kot splošno pravilo in na nediskriminatorni način morajo finančne ustanove, ki so registrirane v Sloveniji, sprejeti posebno pravno obliko. |
30. |
SI: Zavarovalniške in bančniške dejavnosti morajo opravljati pravno ločeni izvajalci finančnih storitev. |
31. |
SI: Investicijske storitve lahko izvajajo samo banke in investicijske družbe.
|
(1) CZ: Parlament trenutno razpravlja o zakonodaji, ki obravnava odpravo merila zahtev finančnega trga.
(2) Banka Slovenije pri odločanju o izdaji neomejenega ali omejenega bančnega dovoljenja poleg količine kapitala upošteva naslednje smernice (za domače in tuje prosilce):
— |
nacionalne gospodarske preferenciale za nekatere bančne dejavnosti, |
— |
obstoječe regionalno pokritje Slovenije s strani bank, |
— |
dejansko izvajanje dejavnosti banke v primerjavi s tistim, ki ga predvideva obstoječe dovoljenje. |
(Pripomba: to določilo bo odpravljeno s sprejetjem novega zakona o bančništvu.)
PRILOGA II
„PRILOGA II
ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE
DEL A
Za Skupnost in njene države članice
Evropska komisija |
GD za trgovino GD za notranji trg |
B-1049 Bruxelles |
||||
Avstrija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Belgija |
Ministrstvo za gospodarstvo |
|
||||
Ministrstvo za finance |
|
|||||
Bolgarija |
Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko |
|
||||
Ministrstvo za finance |
|
|||||
Bolgarska narodna banka |
|
|||||
Komisija za finančni nadzor |
|
|||||
Ciper |
Ministrstvo za finance |
CY-1439 Nicosia |
||||
Češka |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Danska |
Ministrstvo za gospodarske zadeve |
|
||||
Estonija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Finska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Francija |
Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo |
|
||||
Nemčija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Grčija |
Banka Grčije |
|
||||
Madžarska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Irska |
Irski regulativni organ finančnih služb |
|
||||
Italija |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Latvija |
Komisija za finančni in kapitalski trg |
|
||||
Litva |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Luksemburg |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Malta |
Organ finančnih služb |
|
||||
Nizozemska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Poljska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Portugalska |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Romunija |
Narodna banka Romunije |
25 Lipscani Str, sector 3 Bucarest, code 030031 |
||||
Romunska nacionalna komisija za vrednostne papirje |
(2 Foisorului Street, Bucarest, sector 3 |
|||||
Komisija za nadzor zavarovalnic |
18, Amiral Constantin Balescu Street, Sector 1, Bucarest Code 011954 |
|||||
Komisija za nadzor zasebnih pokojninskih sistemov |
74 Splaiul Unirii, sector 4, Bucarest, code 030128 |
|||||
Slovaška |
Ministrstvo za finance |
|
||||
Slovenija |
Ministrstvo za gospodarstvo |
|
||||
Španija |
Kraljevska zakladnica |
|
||||
Švedska |
Organ za finančni nadzor |
|
||||
Švedska centralna banka |
|
|||||
Švedska agencija za potrošnike |
|
|||||
Združeno kraljestvo |
H. M. Treasury |
|
DEL B
Za Mehiko, Secretaria de Hacienda y Credito Publico:
Mehika |
Unidad de Banca y, Valores y Ahorro |
|
|||
Unidad de Seguros, Pensiones y Seguridad Social |
|
Komisija
3.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/42 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 26. maja 2009
o spremembi Odločbe 2003/135/ES glede načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in cepljenja v izrednih razmerah na nekaterih območjih v Nemčiji
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 3953)
(Besedilo v francoskem in nemškem jeziku je edino verodostojno)
(2009/422/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (1) in zlasti členov 16(1) in 20(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Komisije 2003/135/ES z dne 27. februarja 2003 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah v Nemčiji, v zveznih deželah Spodnja Saška, Severno Porenje - Vestfalija, Porenje - Pfalško in Posarje (2), je bila sprejeta kot eden izmed številnih ukrepov za boj proti klasični prašičji kugi. |
(2) |
Nemčija je Komisijo obvestila o nedavnem razvoju navedene bolezni pri divjih prašičih na nekaterih območjih v zvezni deželi Porenje - Pfalško. |
(3) |
Na jugu zvezne države Porenje - Pfalško se poroča o novih primerih klasične prašičje kuge pri divjih prašičih. Zato je na navedenem območju treba izvajati načrte za izkoreninjenje klasične prašičje kuge in cepljenje divjih prašičev proti klasični prašičji kugi v izrednih okoliščinah. |
(4) |
Odločbo 2003/135/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Priloga k Odločbi 2003/135/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko.
V Bruslju, 26. maja 2009
Za Komisijo
Androulla VASSILIOU
Članica Komisije
(1) UL L 316, 1.12.2001, str. 5.
(2) UL L 53, 28.2.2003, str. 47.
PRILOGA
„PRILOGA
1. OBMOČJA, KJER SE IZVAJAJO NAČRTI ZA IZKORENINJENJE
A. V zvezni deželi Porenje - Pfalško
(a) |
v okrožju Ahrweiler: občini Adenau in Altenahr. |
(b) |
v okrožju Vulkaneifel: v občini Obere Kyll kraji Birgel, Esch, Feusdorf in Jünkerath, v občini Hillesheim kraji Berndorf, Dohm-Lammersdorf, Hillesheim, Kerpen, Nohn, Oberehe-Stroheich, Üxheim, Walsdorf in Wiesbaum, v občini Daun kraj Dreis-Brück, v občini Kelberg kraji Beinhausen, Bodenbach, Bongard, Borler, Boxberg, Brücktal, Drees, Gelenberg, Kelberg, Kirsbach, Neichen, Nitz, Reimerath in Welcherath. |
(c) |
okrožji Altenkirchen in Neuwied. |
(d) |
v okrožju Westerwald: občine Bad Marienberg, Hachenburg, Ransbach-Baumbach, Rennerod, Selters, Wallmerod in Westerburg, občina Höhr-Grenzhausen, severno od avtoceste A48, občina Montabaur, severno od avtoceste A3, in občina Wirges, severno od avtocest A48 in A3. |
(e) |
v okrožju Südwestpfalz: v občini Pirmasens-Land kraji Kröppen, jugovzhodno od ceste L 483, Vinningen, jugovzhodno od cest L 478 in L 484, Schweix, Hilst, Trulben in Eppenbrunn, v občini Dahner Felsenland kraji Bobenthal, Bruchweiler-Bärenbach, Bundenthal, Erlenbach bei Dahn, Fischbach bei Dahn, Hirschthal, Ludwigswinkel, Niederschlettenbach, Nothweiler, Rumbach in Schönau (Pfalz). |
(f) |
v okrožju Südwestpfalz občine Thaleischweiler-Fröschen, Waldfischbach-Burgalben in Wallhalben. |
(g) |
v okrožju Kaiserslautern občine Bruchmühlbach-Miesau, južno od avtoceste A6, Kaiserslautern-Süd in Landstuhl. |
(h) |
mesto Kaiserslautern, južno od avtoceste A6. |
B. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija
(a) |
v okrožju Euskirchen: mesto Bad Münstereifel, v mestu Mechernich kraji Antweiler, Harzheim, Holzheim, Lessenich, Rißdorf, Wachendorf in Weiler am Berge, v mestu Euskirchen kraji Billig, Euenheim, Euskirchen, Flamersheim, Kirchheim, Kuchenheim, Kreuzweingarten, Niederkastenholz, Palmersheim, Rheder, Roitzheim, Schweinheim in Stotzheim, v občini Nettersheim kraji Bouderath, Buir, Engelgau, Frohngau, Holzmühlheim, Pesch, Tondorf in Roderath, v občini Dahlem kraj Dahlem in občina Blankenheim razen kraja Blankenheimer Wald. |
(b) |
v okrožju Rhein-Sieg: v mestu Meckenheim kraja Ersdorf in Altendorf, v mestu Rheinbach kraji Oberdrees, Niederdrees, Wormersdorf, Todenfeld, Hilberath, Merzbach, Irlenbusch, Queckenberg, Kleinschlehbach, Großschlehbach, Loch, Berscheidt, Eichen in Kurtenberg, v občini Swisttal kraja Miel in Odendorf, mesta Bad Honnef, Königswinter, Hennef (Sieg), Sankt Augustin, Niederkassel, Troisdorf, Siegburg in Lohmar ter občine Neunkirchen-Seelscheid, Eitorf, Ruppichteroth, Windeck in Much. |
(c) |
v okrožju Siegen-Wittgenstein v občini Kreuztal kraji Krombach, Eichen, Fellinghausen, Osthelden, Junkernhees in Mittelhees, v mestu Siegen kraji Sohlbach, Dillnhütten, Geisweid, Birlenbach, Trupbach, Seelbach, Achenbach, Lindenberg, Rosterberg, Rödgen, Obersdorf, Eisern in Eiserfeld, občine Freudenberg, Neunkirchen in Burbach, v občini Wilnsdorf kraja Rinsdorf in Wilden. |
(d) |
v okrožju Olpe v mestu Drolshagen kraji Drolshagen, Lüdespert, Schlade, Hützemert, Feldmannshof, Gipperich, Benolpe, Wormberg, Gelsingen, Husten, Halbhusten, Iseringhausen, Brachtpe, Berlinghausen, Eichen, Heiderhof, Forth in Buchhagen, v mestu Olpe kraji Olpe, Rhode, Saßmicke, Dahl, Friedrichsthal, Thieringhausen, Günsen, Altenkleusheim, Rhonard, Stachelau, Lütringhausen in Rüblinghausen, občina Wenden. |
(e) |
v okrožju Märkische mesta Halver, Kierspe in Meinerzhagen. |
(f) |
v mestu Remscheid kraji Halle, Lusebusch, Hackenberg, Dörper Höhe, Niederlangenbach, Durchsholz, Nagelsberg, Kleebach, Niederfeldbach, Endringhausen, Lennep, Westerholt, Grenzwall, Birgden, Schneppendahl, Oberfeldbach, Hasenberg, Lüdorf, Engelsburg, Forsten, Oberlangenbach, Niederlangenbach, Karlsruhe, Sonnenschein, Buchholzen, Bornefeld in Bergisch Born. |
(g) |
v mestih Köln in Bonn okrožja na desnem bregu reke Ren. |
(h) |
mesto Leverkusen. |
(i) |
okrožje Rheinisch-Bergische. |
(j) |
okrožje Oberbergische. |
2. OBMOČJA, KJER SE IZVAJA CEPLJENJE V IZREDNIH OKOLIŠČINAH
A. V zvezni deželi Porenje - Pfalško
(a) |
v okrožju Ahrweiler: občini Adenau in Altenahr. |
(b) |
v okrožju Vulkaneifel: v občini Obere Kyll kraji Birgel, Esch, Feusdorf in Jünkerath, v občini Hillesheim kraji Berndorf, Dohm-Lammersdorf, Hillesheim, Kerpen, Nohn, Oberehe-Stroheich, Üxheim, Walsdorf in Wiesbaum, v občini Daun kraj Dreis-Brück, v občini Kelberg kraji Beinhausen, Bodenbach, Bongard, Borler, Boxberg, Brücktal, Drees, Gelenberg, Kelberg, Kirsbach, Neichen, Nitz, Reimerath in Welcherath. |
(c) |
okrožji Altenkirchen in Neuwied. |
(d) |
v okrožju Westerwald: občine Bad Marienberg, Hachenburg, Ransbach-Baumbach, Rennerod, Selters, Wallmerod in Westerburg, občina Höhr-Grenzhausen, severno od avtoceste A48, občina Montabaur, severno od avtoceste A3, in občina Wirges, severno od avtocest A48 in A3. |
(e) |
v okrožju Südwestpfalz: v občini Pirmasens-Land kraji Kröppen, jugovzhodno od ceste L 483, Vinningen, jugovzhodno od cest L 478 in L 484, Schweix, Hilst, Trulben in Eppenbrunn, v občini Dahner Felsenland kraji Bobenthal, Bruchweiler-Bärenbach, Bundenthal, Erlenbach bei Dahn, Fischbach bei Dahn, Hirschthal, Ludwigswinkel, Niederschlettenbach, Nothweiler, Rumbach in Schönau (Pfalz). |
(f) |
v okrožju Südwestpfalz občine Thaleischweiler-Fröschen, Waldfischbach-Burgalben in Wallhalben. |
(g) |
v okrožju Kaiserslautern občine Bruchmühlbach-Miesau, južno od avtoceste A6, Kaiserslautern-Süd in Landstuhl. |
(h) |
mesto Kaiserslautern, južno od avtoceste A6. |
B. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija
(a) |
v okrožju Euskirchen: mesto Bad Münstereifel, v mestu Mechernich kraji Antweiler, Harzheim, Holzheim, Lessenich, Rißdorf, Wachendorf in Weiler am Berge, v mestu Euskirchen kraji Billig, Euenheim, Euskirchen, Flamersheim, Kirchheim, Kuchenheim, Kreuzweingarten, Niederkastenholz, Palmersheim, Rheder, Roitzheim, Schweinheim in Stotzheim, v občini Nettersheim kraji Bouderath, Buir, Engelgau, Frohngau, Holzmühlheim, Pesch, Tondorf in Roderath, v občini Dahlem kraj Dahlem in občina Blankenheim razen kraja Blankenheimer Wald. |
(b) |
v okrožju Rhein-Sieg: v mestu Meckenheim kraja Ersdorf in Altendorf, v mestu Rheinbach kraji Oberdrees, Niederdrees, Wormersdorf, Todenfeld, Hilberath, Merzbach, Irlenbusch, Queckenberg, Kleinschlehbach, Großschlehbach, Loch, Berscheidt, Eichen in Kurtenberg, v občini Swisttal kraja Miel in Odendorf, mesta Bad Honnef, Königswinter, Hennef (Sieg), Sankt Augustin, Niederkassel, Troisdorf, Siegburg in Lohmar ter občine Neunkirchen-Seelscheid, Eitorf, Ruppichteroth, Windeck in Much. |
(c) |
v okrožju Siegen-Wittgenstein v občini Kreuztal kraji Krombach, Eichen, Fellinghausen, Osthelden, Junkernhees in Mittelhees, v mestu Siegen kraji Sohlbach, Dillnhütten, Geisweid, Birlenbach, Trupbach, Seelbach, Achenbach, Lindenberg, Rosterberg, Rödgen, Obersdorf, Eisern in Eiserfeld, občine Freudenberg, Neunkirchen in Burbach, v občini Wilnsdorf kraja Rinsdorf in Wilden. |
(d) |
v okrožju Olpe v mestu Drolshagen kraji Drolshagen, Lüdespert, Schlade, Hützemert, Feldmannshof, Gipperich, Benolpe, Wormberg, Gelsingen, Husten, Halbhusten, Iseringhausen, Brachtpe, Berlinghausen, Eichen, Heiderhof, Forth in Buchhagen, v mestu Olpe kraji Olpe, Rhode, Saßmicke, Dahl, Friedrichsthal, Thieringhausen, Günsen, Altenkleusheim, Rhonard, Stachelau, Lütringhausen in Rüblinghausen, občina Wenden. |
(e) |
v okrožju Märkische mesta Halver, Kierspe in Meinerzhagen. |
(f) |
v mestu Remscheid kraji Halle, Lusebusch, Hackenberg, Dörper Höhe, Niederlangenbach, Durchsholz, Nagelsberg, Kleebach, Niederfeldbach, Endringhausen, Lennep, Westerholt, Grenzwall, Birgden, Schneppendahl, Oberfeldbach, Hasenberg, Lüdorf, Engelsburg, Forsten, Oberlangenbach, Niederlangenbach, Karlsruhe, Sonnenschein, Buchholzen, Bornefeld in Bergisch Born. |
(g) |
v mestih Köln in Bonn okrožja na desnem bregu reke Ren. |
(h) |
mesto Leverkusen. |
(i) |
okrožje Rheinisch-Bergische. |
(j) |
okrožje Oberbergische.“ |