SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju ribištva in ohranjanju živih morskih virov v Baltskem morju

EVROPSKA SKUPNOST

in

VLADA RUSKE FEDERACIJE,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“,

STA SE –

OB UGOTOVITVI, da se bo Konvencija o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih (Gdanska konvencija) iz leta 1973 prenehala uporabljati 1. januarja 2007;

OB SPOZNANJU, da po pristopu Švedske in Finske k Skupnosti 1. januarja 1995 ter Estonije, Latvije, Litve in Poljske 1. maja 2004 elemente ribiških sporazumov, ki veljajo za morski ribolov v Baltskem morju ter so jih sklenile vlade Republike Latvije, Kraljevine Švedske, Republike Finske, Republike Estonije, Republike Poljske in Republike Litve z Vlado Ruske federacije, zdaj upravlja Skupnost;

OB SPOZNANJU, da je treba te ribiške sporazume, če zadevajo morski ribolov v Baltskem morju, in Gdansko konvencijo iz leta 1973 zamenjati z novim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije;

POTRJUJOČ skupno željo po zagotovitvi ohranjanja ter dolgoročnega trajnostnega upravljanja in izkoriščanja staležev rib v Baltskem morju;

OB UPOŠTEVANJU določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma Združenih narodov o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o sklenitvi partnerstva med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani z dne 24. junija 1994, v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu in sodelovanju“, in s skupno željo po krepitvi teh odnosov;

OB UPOŠTEVANJU Kodeksa odgovornega ribištva, ki ga je sprejel Svet Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na Konferenci FAO leta 1995;

OB UPOŠTEVANJU Deklaracije iz Johannesburga o trajnostnem razvoju, sprejete na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju septembra 2002;

KER so nekateri živi morski viri Baltskega morja sestavljeni iz čezconskih staležev, ki se selijo med izključnimi ekonomskimi conami pogodbenic, ter sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev ter ker je zato učinkovito ohranjanje in trajnostno izkoriščanje teh staležev mogoče doseči le s sodelovanjem pogodbenic pri upravljanju ribištva ter z nadzorom in izvrševanjem;

OB SPOZNANJU, da sta pogodbenici zavezani k razvijanju pristopa k upravljanju ribištva, ki temelji na ekosistemu, na podlagi najboljših razpoložljivih strokovnih nasvetov in spoštovanja dolžnosti obalne države za zagotovitev ustreznih ukrepov ohranjanja in upravljanja za ohranitev živih virov v izključni ekonomski coni v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982;

V ŽELJI, da se nadaljuje sodelovanje v okviru primernih mednarodnih organizacij za ribištvo, katerega namen je skupaj ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse ustrezne ribolovne vire, ter potrjujoč namen pogodbenic, da še naprej razvijata načela iz Gdanske konvencije;

OB SPOZNANJU pomena znanstvenih raziskav za ohranjanje, trajnostno izkoriščanje in upravljanje ribolovnih virov, zlasti v okviru Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), in v želji, da se spodbuja nadaljnje sodelovanje na tem področju –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Uporabljeni izrazi

V tem sporazumu:

(a)	„izključna ekonomska cona pogodbenic“ pomeni izključno ekonomsko cono Ruske federacije in izključne ekonomske cone držav članic Evropske skupnosti;

(b)	„teritorialno morje pogodbenic“ pomeni teritorialno morje Ruske federacije in teritorialna morja držav članic Evropske skupnosti;

(c)	„živi morski viri“ pomeni obstoječe žive morske vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami;

(d)	„ribiška plovila pogodbenic“ pomeni ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Ruske federacije, in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo držav članic Evropske skupnosti, opremljena za gospodarsko izkoriščanje živih morskih virov;

(e)	„trajnostno izkoriščanje“ pomeni izkoriščanje staleža na način, ki ne posega v prihodnje izkoriščanje staleža in nima negativnega vpliva na morske ekosisteme;

(f)	„čezconski staleži“ pomeni kateri koli stalež rib, ki se redno seli čez meje izključnih ekonomskih con pogodbenic v Baltskem morju;

(g)	„ribolovni napor“ pomeni zmnožek zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino plovil pa pomeni vsoto ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

(h)	„previdnostni pristop k upravljanju ribištva“ pomeni, da odsotnost ustreznih znanstvenih informacij ne sme biti razlog za preložitev ali neukrepanje pri upravljanju za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih vrst ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja.

Člen 2

Geografsko območje, na katerem se uporablja Sporazum

Geografsko območje, na katerem se uporablja ta sporazum, v nadaljnjem besedilu „Baltsko morje“, pomeni vse vode Baltskega morja in Beltov, razen notranjih voda, ki so na zahodu omejene s črto, ki povezuje rt Hasenore in rt Gniben, Korshage in Spodsbierg ter rt Gilbierg in Kullen.

Člen 3

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na eni strani za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti pod pogoji iz navedene pogodbe, ter na drugi strani za Rusko federacijo.

Člen 4

Cilji

1.   Cilj tega sporazuma je zagotoviti tesno sodelovanje med pogodbenicama na podlagi načela pravične in vzajemne koristi, katerega namen je ohranjati, trajnostno izkoriščati in upravljati vse čezconske staleže, sorodne staleže in od njih odvisne staleže v Baltskem morju.

2.   Sporazum določa načela in postopke v zvezi s tesnim sodelovanjem pogodbenic, katerega namen je zagotoviti, da izkoriščanje čezconskih staležev, sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev v Baltskem morju zagotavlja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

3.   Pogodbenici se pri svojem sodelovanju opirata na najboljše razpoložljive strokovne nasvete in vse druge ustrezne podatke, uporabljata previdnostni pristop ter se strinjata z razvojem pristopa k upravljanju ribištva, ki temelji na ekosistemu.

Člen 5

Ukrepi skupnega upravljanja

1.   Vsaka pogodbenica lahko na podlagi načela vzajemne koristi in v skladu s svojo zakonodajo ribiškim plovilom druge pogodbenice dovoli ribolov v svoji izključni ekonomski coni v Baltskem morju.

2.   Pogodbenici lahko izmenjata kvote v Baltskem morju na podlagi vzajemnosti.

3.   Za uresničevanje ciljev tega sporazuma pogodbenici izoblikujeta ukrepe, ki urejajo izkoriščanje čezconskih staležev v Baltskem morju, ob upoštevanju z njimi povezanih vrst in od njih odvisnih vrst. Ukrepi lahko med drugim vključujejo:

(a)	celotne dovoljene ulove (TAC) za čezconske staleže in skupine čezconskih staležev ter dodelitve pogodbenicam. Dodelitve temeljijo na zgodovinski razporeditvi ribolovnih možnosti in upoštevajo potrebo po upravljanju, ki je bolj prilagojeno staležu, kot to predlaga ICES;

(b)	dolgoročne načrte upravljanja za ribolov čezconskih staležev;

(c)	omejitev ribolovnega napora in

(d)	tehnične ukrepe.

4.   Izvajanje določb iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se obravnava v Skupnem odboru za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma.

Člen 6

Samostojni ukrepi upravljanja s strani pogodbenic

1.   Vsaka pogodbenica določi celotne dovoljene ulove in dolgoročne načrte upravljanja za staleže v Baltskem morju, ki niso čezconski, pri čemer upošteva z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste.

2.   Če se v okviru Skupnega odbora za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma ni bilo mogoče dogovoriti o ustreznih ukrepih upravljanja, ki se priporočijo organom pogodbenic, pogodbenici izoblikujeta samostojne ukrepe, da zagotovita uresničevanje ciljev iz člena 4 tega sporazuma v zvezi z upravljanjem izkoriščanja in ohranjanja živih morskih virov Baltskega morja, pri čemer upoštevata z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste.

3.   Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 2 tega člena, temeljijo na objektivnih znanstvenih merilih ter dejansko in pravno ne diskriminirajo druge pogodbenice.

4.   Poleg priporočil v zvezi z ukrepi, ki jih sprejme Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju, lahko vsaka pogodbenica izoblikuje ukrepe ohranjanja in upravljanja, za katere meni, da so potrebni za uresničevanje ciljev iz člena 4 tega sporazuma.

5.   Ukrepi za urejanje ribištva, ki jih sprejme vsaka pogodbenica za svojo izključno ekonomsko cono in teritorialno morje zaradi ohranjanja, temeljijo na objektivnih in znanstvenih merilih, pri čemer upoštevajo z njimi povezane vrste in od njih odvisne vrste, ter dejansko in pravno ne diskriminirajo druge pogodbenice.

Člen 7

Izdaja dovoljenj

1.   Vsaka pogodbenica zahteva, da ribiška plovila druge pogodbenice za ribolov na določenih območjih njene izključne ekonomske cone v Baltskem morju potrebujejo dovoljenje.

2.   Pristojni organ vsake pogodbenice pravočasno sporoči drugi pogodbenici imena, registrske številke in druge pomembne podatke o ribiških plovilih, ki so upravičena do ribolova na določenih območjih izključne ekonomske cone druge pogodbenice v Baltskem morju.

3.   Uporaba pogojev za izdajo dovoljenj je v skladu s priporočili, ki jih je sprejel Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju iz člena 14 tega sporazuma.

4.   Po prejemu vloge za dovoljenje vsaka pogodbenica v skladu s svojo veljavno zakonodajo izda dovoljenje, potrebno za ribolov na določenih območjih njene izključne ekonomske cone v Baltskem morju.

Člen 8

Skladnost z ukrepi ohranjanja in upravljanja ter drugimi predpisi o ribolovu

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena ribiška plovila spoštujejo pravila in predpise, določene v zakonodaji druge pogodbenice, v zvezi z izkoriščanjem ribolovnih virov v izključni ekonomski coni te druge pogodbenice v Baltskem morju.

2.   Vsaka pogodbenica lahko v zvezi s svojo izključno ekonomsko cono v Baltskem morju ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnim pravom sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da ribiška plovila druge pogodbenice spoštujejo določbe tega sporazuma.

3.   Vsaka pogodbenica vnaprej in na ustrezen način obvesti drugo pogodbenico o predpisih in ukrepih za urejanje ribolova ter o vseh spremembah teh predpisov in ukrepov.

4.   Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev skladnosti z določbami tega sporazuma v njeni izključni ekonomski coni in njenem teritorialnem morju.

Člen 9

Sodelovanje pri nadzoru in izvrševanju

Pogodbenici sodelujeta pri nadzoru in izvrševanju v Baltskem morju. V ta namen se pogodbenici dogovorita o oblikovanju načrta za izmenjavo strategij nadzora in izvrševanja.

Člen 10

Inšpekcijski pregledi

Vsaka pogodbenica se strinja z inšpekcijskimi pregledi na svojih ribiških plovilih, ki jih izvajajo pristojni organi druge pogodbenice, odgovorni za ribolovne dejavnosti v njeni izključni ekonomski coni v Baltskem morju. Pogodbenici podpirata takšne inšpekcijske preglede, da se spremlja spoštovanje regulativnih ukrepov in predpisov iz člena 8 tega sporazuma.

Člen 11

Zadržanje in zaplemba plovil

1.   Pristojni organi vsake pogodbenice v primeru zadržanja ali zaplembe ribiških plovil druge pogodbenice nemudoma obvestijo pristojne organe te pogodbenice po diplomatski poti ali drugih uradnih poteh o sprejetem ukrepu in kakršnih koli pozneje izrečenih kaznih.

2.   Pristojni organi vsake pogodbenice nemudoma izpustijo zadržane ribiške ladje in posadko na podlagi plačila razumnega zneska varščine ali drugega jamstva, določenega z veljavno zakonodajo Ruske federacije in držav članic Evropske skupnosti, s strani lastnika ladje ali njegovega zastopnika.

Člen 12

Znanstveno sodelovanje

1.   Pogodbenici prosita ICES za strokovne nasvete v zvezi s čezconskimi staleži, sorodnimi staleži in od njih odvisnimi staleži v Baltskem morju, da se zagotovi podlaga za sprejetje ukrepov skupnega upravljanja za te staleže.

2.   Pogodbenici se v okviru ICES zavežeta k sodelovanju pri opravljanju znanstvenih raziskav, pomembnih za ta sporazum.

3.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje med znanstveniki in strokovnjaki na področju ribolovnih vprašanj, ki so v interesu obeh, vključno z ribogojstvom.

Člen 13

Anadromne in katadromne vrste

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom ohranjanja anadromnih in katadromnih vrst v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, v okviru tega sporazuma in ustreznih mednarodnih sporazumov, da spodbujata ohranjanje, obnovo, povečanje in razumno upravljanje teh staležev v Baltskem morju.

2.   Ne glede na geografsko območje uporabe Sporazuma iz člena 2 tega sporazuma se lahko pogodbenici dogovorita o razširitvi sodelovanja pri upravljanju anadromnih in katadromnih vrst, razen tistih vrst, ki celoten življenjski ciklus preživijo v notranjih vodah.

Člen 14

Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju

1.   Za doseganje ciljev tega sporazuma pogodbenici ustanovita Skupni odbor za ribištvo v Baltskem morju (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.   Vsaka pogodbenica imenuje v Odbor zastopnika in pomočnika zastopnika ter o tem po uradni poti obvesti drugo pogodbenico.

3.   Odbor obravnava vsa vprašanja v zvezi s področjem uporabe in uporabo tega sporazuma ter pogodbenicama predloži priporočila.

4.   Odbor zlasti:

(a)	preučuje razvoj in dinamiko čezconskih staležev, sorodnih staležev in od njih odvisnih staležev v Baltskem morju ter ribolov, ki jih izkorišča;

(b)	nadzira izvajanje, razlago in nemoteno delovanje Sporazuma, zlasti za določbe o nadzoru, izvrševanju in inšpekcijskih pregledih;

(c)	zagotavlja potrebno povezavo v zvezi z zadevami skupnega interesa o ribištvu;

(d)	deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo pri razlagi ali uporabi tega sporazuma.

5.   Odbor se po dogovoru pogodbenic sestane vsaj enkrat na leto, izmenično na ozemlju ene od pogodbenic, da zadevnim organom za ribolov in staleže v Baltskem morju priporoči ukrepe v skladu s členom 5 tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se odbor sestane na izredni seji.

6.   Odbor po potrebi ustanovi dodatne organe za izpolnjevanje njegovih nalog.

7.   Odbor na prvem sestanku sprejme poslovnik.

Člen 15

Posvetovanja med pogodbenicama

Pogodbenici se posvetujeta o vprašanjih v zvezi z izvajanjem in pravilnim delovanjem tega sporazuma ali v primeru spora glede razlage ali uporabe tega sporazuma.

Člen 16

Mednarodno sodelovanje

Pogodbenici sodelujeta v okviru ustreznih mednarodnih organizacij pri zadevah skupnega interesa v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem, ki jih lahko obravnavajo takšne mednarodne organizacije.

Člen 17

Varnostna klavzula

1.   Nobena določba tega sporazuma na noben način ne vpliva na mnenja ali stališča ene ali druge pogodbenice o njunih pravicah ali obveznostih v skladu z mednarodnimi sporazumi o ribištvu in na mnenja ali stališča o katerem koli vprašanju pomorskega prava.

2.   Ta sporazum ne posega v razmejitev izključnih ekonomskih con pogodbenic.

Člen 18

Začetek veljavnosti

1.   Ta sporazum se uporablja začasno od datuma podpisa in začne veljati z dnem prejema zadnjega pisnega obvestila, da sta pogodbenici zaključili vse notranje postopke, potrebne za začetek njegove veljavnosti.

2.   Kolikor naslednji sporazumi zadevajo morski ribolov v Baltskem morju, Sporazum z dnem začetka veljavnosti nadomesti ribiške sporazume, sklenjene med Vlado Republike Latvije in Vlado Ruske federacije (podpisan 21. julija 1992), med Vlado Kraljevine Švedske in Vlado Ruske federacije (podpisan 11. decembra 1992), med Vlado Republike Finske in Vlado Ruske federacije (podpisan 11. marca 1994), med Vlado Republike Estonije in Vlado Ruske federacije (podpisan 4. maja 1994), med Vlado Republike Poljske in Vlado Ruske federacije (podpisan 5. julija 1995) ter med Vlado Republike Litve in Vlado Ruske federacije (podpisan 29. junija 1999).

Člen 19

Trajanje Sporazuma

Ta sporazum velja za začetno obdobje šestih let od datuma začetka veljavnosti. Če najmanj devet mesecev pred iztekom tega obdobja nobena od pogodbenic ne odpove Sporazuma z obvestilom o odpovedi, velja Sporazum za nadaljnja triletna obdobja, če najmanj devet mesecev pred iztekom vsakega takega obdobja ni poslano obvestilo o odpovedi.

Člen 20

Jeziki

V Bruslju, dne osemindvajsetega aprila leta 2009, v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna. V primeru spora sta odločilni angleško in rusko besedilo tega sporazuma.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	56,3
	MK	47,9
	TN	105,3
	TR	58,4
	ZZ	67,0
0707 00 05	JO	151,2
	MK	32,6
	TR	98,8
	ZZ	94,2
0709 90 70	JO	216,7
	TR	122,3
	ZZ	169,5
0805 10 20	EG	49,0
	IL	56,6
	MA	42,8
	TN	108,2
	TR	67,5
	US	42,7
	ZA	63,5
	ZZ	61,5
0805 50 10	AR	56,8
	TR	47,7
	ZA	64,7
	ZZ	56,4
0808 10 80	AR	73,8
	BR	82,0
	CL	81,6
	CN	73,9
	NZ	101,5
	US	101,9
	UY	71,7
	ZA	83,5
	ZZ	83,7
0809 20 95	US	272,9
	ZZ	272,9

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA I

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da ima besedilo poimenovanja proizvodov le okvirno vrednost, saj je uporaba preferencialnega režima v tej prilogi določena z oznakami KN. Kadar so oznake ex KN navedene, je uporaba preferencialnih režimov določena na podlagi oznake KN in ustreznega poimenovanja skupaj.

DEL A

Kvote, ki se upravljajo po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“

Zaporedna številka	Oznake KN	Poimenovanje blaga	Količina v tonah (teža proizvoda)	Dajatev, ki se uporablja (EUR/tono)
09.0118	ex 0203 19 55 ex 0203 29 55	Svinjska ribica, sveža, ohlajena ali zamrznjena	5 000	300
09.0119	0203 19 13 0203 29 15	Goveje in telečje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno.	7 000	0
09.0120	1601 00 91	Klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane	3 002	747
	1601 00 99	Drugo		502
09.0121	1602 41 10	Drugo pripravljeno ali konzervirano meso, užitni klavnični proizvodi ali kri	6 161	784
	1602 42 10			646
	1602 49 11			784
	1602 49 13			646
	1602 49 15			646
	1602 49 19			428
	1602 49 30			375
	1602 49 50			271
09.0122	0203 11 10 0203 21 10	Trupi in polovice trupov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni	15 067	268
09.0123	0203 12 11	Kosi domačih prašičev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni, z in brez kosti, razen svinjske ribice, predstavljene posebej	5 535	389
	0203 12 19			300
	0203 19 11			300
	0203 19 13			434
	0203 19 15			233
	ex 0203 19 55			434
	0203 19 59			434
	0203 22 11			389
	0203 22 19			300
	0203 29 11			300
	0203 29 13			434
	0203 29 15			233
	ex 0203 29 55			434
	0203 29 59			434

DEL B

Kvote, ki se upravljajo v skladu z metodo hkratnega preverjanja

Zaporedna številka	Oznake KN	Poimenovanje blaga	Količine v tonah (teža proizvoda)	Dajatev, ki se uporablja (EUR/tono)
09.4038	ex 0203 19 55 ex 0203 29 55	Ledja in šunke brez kosti, sveža, ohlajena ali zamrznjena	35 265	250
09.4170	ex 0203 19 55 ex 0203 29 55	Ledja in šunke brez kosti, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni, s poreklom iz Združenih držav Amerike	4 722	250
09.4204	0203 12 11	Kosi domačih prašičev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni, z in brez kosti, razen svinjske ribice, predstavljene posebej, s poreklom iz Kanade	4 624	389
	0203 12 19			300
	0203 19 11			300
	0203 19 13			434
	0203 19 15			233
	ex 0203 19 55			434
	0203 19 59			434
	0203 22 11			389
	0203 22 19			300
	0203 29 11			300
	0203 29 13			434
	0203 29 15			233
	ex 0203 29 55			434
	0203 29 59			434

PRILOGA II

DEL A

Navedbe v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 6(3)

v bolgarščini	:	Регламент (ЕО) № 442/2009.
v španščini	:	Reglamento (CE) no 442/2009.
v češčini	:	Nařízení (ES) č. 442/2009.
v danščini	:	Forordning (EF) nr. 442/2009.
v nemščini	:	Verordnung (EG) Nr. 442/2009.
v estonščini	:	Määrus (EÜ) nr 442/2009.
v grščini	:	Kανονισμός (ΕΚ) αριθ. 442/2009.
v angleščini	:	Regulation (EC) No 442/2009.
v francoščini	:	Règlement (CE) no 442/2009.
v italijanščini	:	Regolamento (CE) n. 442/2009.
v latvijščini	:	Regula (EK) Nr. 442/2009.
v litovščini	:	Reglamentas (EB) Nr. 442/2009.
v madžarščini	:	442/2007/EK rendelet.
v malteščini	:	Ir-Regolament (KE) Nru 442/2009.
v nizozemščini	:	Verordening (EG) nr. 442/2009.
v poljščini	:	Rozporządzenie (WE) nr 442/2009.
v portugalščini	:	Regulamento (CE) n.o 442/2009.
v romunščini	:	Regulamentul (CE) nr. 442/2009.
v slovaščini	:	Nariadenie (ES) č. 442/2009.
v slovenščini	:	Uredba (ES) št. 442/2009.
v finščini	:	Asetus (EY) N:o 442/2009.
v švedščini	:	Förordning (EG) nr 442/2009.

DEL B

Navedbe iz člena 6(4)

v bolgarščini	:	намаляване на общата митническа тарифа съгласно предвиденото в Регламент (ЕО) № 442/2009.
v španščini	:	reducción del arancel aduanero común prevista en el Reglamento (CE) no 442/2009.
v češčini	:	snížení společné celní sazby tak, jak je stanoveno v nařízení (ES) č. 442/2009.
v danščini	:	toldnedsættelse som fastsat i forordning (EF) nr. 442/2009.
v nemščini	:	Ermäßigung des Zollsatzes nach dem GZT gemäß Verordnung (EG) Nr. 442/2009.
v estonščini	:	ühise tollitariifistiku maksumäära alandamine vastavalt määrusele (EÜ) nr 442/2009.
v grščini	:	Μείωση του δασμού του κοινού δασμολογίου, όπως προβλέπεται στον κανονισμό (ΕΚ) αριθ. 442/2009.
v angleščini	:	reduction of the common customs tariff pursuant to Regulation (EC) No 442/2009.
v francoščini	:	réduction du tarif douanier commun comme prévu au règlement (CE) no 442/2009.
v italijanščini	:	riduzione del dazio della tariffa doganale comune a norma del regolamento (CE) n. 442/2009.
v latvijščini	:	Regulā (EK) Nr. 442/2009 paredzētais vienotā muitas tarifa samazinājums.
v litovščini	:	bendrojo muito tarifo muito sumažinimai, nustatyti Reglamente (EB) Nr. 442/2009.
v madžarščini	:	a közös vámtarifában szereplő vámtétel csökkentése a 442/2009/EK rendelet szerint.
v malteščini	:	tnaqqis tat-tariffa doganali komuni kif jipprovdi r-Regolament (KE) Nru 442/2009.
v nizozemščini	:	Verlaging van het gemeenschappelijke douanetarief overeenkomstig Verordening (EG) nr. 442/2009.
v poljščini	:	Cła WTC obniżone jak przewidziano w rozporządzeniu (WE) nr 442/2009.
v portugalščini	:	redução da Pauta Aduaneira Comum como previsto no Regulamento (CE) n.o 442/2009.
v romunščini	:	reducerea tarifului vamal comun astfel cum este prevăzut de Regulamentul (CE) nr. 442/2009.
v slovaščini	:	Zníženie spoločnej colnej sadzby, ako sa ustanovuje v nariadení (ES) č. 442/2009.
v slovenščini	:	znižanje skupne carinske tarife v skladu z Uredbo (ES) št. 442/2009.
v finščini	:	Asetuksessa (EY) N:o 442/2009 säädetty yhteisen tullitariffin alennus.
v švedščini	:	nedsättning av den gemensamma tulltaxan i enlighet med förordning (EG) nr 442/2009.