ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2009.125.slv

Uradni list

Evropske unije

L 125

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
21. maj 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 412/2009 z dne 18. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 428/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Saudove Arabije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2852/2000 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Republike Koreje in o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom teh izdelkov s poreklom iz Tajvana

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 413/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

4

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 414/2009 z dne 30. aprila 2009 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 1 )

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 415/2009 z dne 20. maja 2009 o spremembi Direktive Komisije 2007/68/ES o spremembi Priloge IIIa k Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih živilskih sestavin ( 1 )

52

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 416/2009 z dne 20. maja 2009 o razdelitvi nacionalnih mlečnih kvot med oddajo in neposredno prodajo, določenih za obdobje 2008/2009 v Prilogi IX k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007

54

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 417/2009 z dne 20. maja 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mariánskolázeňské oplatky (ZGO))

56

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 418/2009 z dne 20. maja 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Petit Épeautre de Haute Provence (ZGO)]

58

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 419/2009 z dne 20. maja 2009 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Kiwi de l'Adour (ZGO))

60

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 420/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za maslo v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

62

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 421/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

64

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 422/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc

65

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 423/2009 z dne 20. maja 2009 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 1529/2007 za podobdobje maj 2009

67

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 424/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

69

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 425/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi najvišje odkupne cene za maslo za 5. posamični razpis v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (ES) št. 186/2009

71

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 426/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi najvišje odkupne cene za posneto mleko v prahu za 3. posamični razpis v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (ES) št. 310/2009

72

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 427/2009 z dne 20. maja 2009 o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

73

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (prenovitev) ( 1 )

75

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/1


UREDBA SVETA (ES) št. 412/2009

z dne 18. maja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 428/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Saudove Arabije, o spremembi Uredbe (ES) št. 2852/2000 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Republike Koreje in o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom teh izdelkov s poreklom iz Tajvana

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 233 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

(1)

Komisija je oktobra 1999 začela preiskavo (2) v zvezi z uvozom rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Republike Koreje („prvotna preiskava“). Z Uredbo Komisije (ES) št. 1472/2000 (3) so bile julija 2000 uvedene začasne protidampinške dajatve, z Uredbo Sveta (ES) št. 2852/2000 (4) pa so bile decembra 2000 uvedene dokončne protidampinške dajatve.

(2)

Komisija je decembra 2003 v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela vmesni pregled (5) („preiskava v zvezi s pregledom“) protidampinških dajatev na uvoz rezanih vlaken iz poliestra s poreklom med drugim iz Republike Koreje. Dajatve na uvoz iz Republike Koreje so bile spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2005 (6) (v nadaljevanju „Uredba 428/2005“).

(3)

Huvis Corporation („Huvis“) je 10. junija 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil zahtevek (7) za razveljavitev člena 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 v zvezi s protidampniško stopnjo dajatve za Huvis.

(4)

Sodišče prve stopnje ES (8) je 8. julija 2008 razveljavilo člen 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 v zvezi s Huvisom.

(5)

Sodišče prve stopnje je med drugim ugotovilo, da institucije pri izračunu individualne stopnje dajatve za Huvis niso zadostno upravičile uporabe različnih metodologij iz prvotne preiskave in preiskave v zvezi s pregledom. Zato se je štelo, da ugotovitve institucij v zvezi s tem niso v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe.

(6)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 je bil razveljavljen, ker je bila protidampinška dajatev, uvedena na izvoz v Evropsko skupnost, za blago, ki ga je proizvajal in izvažal Huvis, večja od dajatve, ki bi se uporabljala po metodi iz prvotne preiskave.

(7)

Sodišča (9) priznavajo, da v postopkih, ki so sestavljeni iz več delov, razveljavitev enega dela ne razveljavi celotnega postopka. Protidampinški postopek je primer takega postopka v več delih. Torej delna razveljavitev dokončne protidampinške uredbe ne pomeni razveljavitve celotnega postopka, ki je potekal pred sprejetjem zadevne uredbe. Po drugi strani pa morajo institucije Skupnosti v skladu s členom 233 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti upoštevati Sodbo Sodišča Evropskih skupnosti. V zvezi s tem imajo institucije Skupnosti pri upoštevanju Sodbe možnost odpraviti tiste vidike izpodbijane uredbe, ki so privedli do razveljavitve, neizpodbijane dele, ki jih Sodba (10) ne zadeva, pa pustijo nespremenjene.

(8)

Ta uredba popravlja vidike Uredbe (ES) št. 428/2005, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z osnovno uredbo, kar je privedlo do razveljavitve delov navedene uredbe. Ta uredba v zvezi z izvozniki iz Republike Koreje, pripravljenimi sodelovati v preiskavi, ki je privedla do sprejetja Uredbe (ES) št. 428/2005, navaja posledice na podlagi člena 9(6) osnovne uredbe. Vse druge ugotovitve iz Uredbe (ES) št. 428/2005, ki se niso izpodbijale v določenih rokih in jih Sodišče prve stopnje zato ni upoštevalo ter niso privedle do razveljavitve izpodbijane uredbe, ostanejo veljavne.

(9)

Zato je bila v skladu s členom 233 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti protidampinška stopnja dajatve za Huvis ponovno izračunana na podlagi sodbe Sodišča prve stopnje.

B.   NOVA OCENA UGOTOVITEV, NAREJENA NA PODLAGI SODBE SODIŠČA PRVE STOPNJE

(10)

V tej uredbi je vidik sodbe, ki se obravnava, izračun stopnje dampinga, natančneje izračun prilagoditve normalne vrednosti uvozne cene, upoštevajoč razlike med izvozno ceno in normalno vrednostjo v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe.

(11)

Kakor je bilo opisano v uvodnih izjavah 127 in 128 Uredbe (ES) št. 428/2005, so bile v prvotni preiskavi in zgoraj navedenem vmesnem pregledu uporabljene različne metodologije za izračun prilagoditve normalne vrednosti.

(12)

Ne glede na to, da Sodišče prve stopnje ni dalo mnenja o zakonitosti metode iz vmesnega pregleda za izračun zgoraj navedene prilagoditve, je ugotovilo, da institucije Skupnosti niso dokazale, da so se okoliščine spremenile, kar bi upravičilo uporabo drugačne metode od tiste iz prvotne preiskave, kakor je določeno v členu 11(9) osnovne uredbe. Člen 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 je bil razveljavljen, ker je bila protidampinška dajatev, uvedena na izvoz v Evropsko skupnost, za blago, ki ga je proizvajal in izvažal Huvis, večja od dajatve, ki bi se uporabljala, če bi bila metoda iz prvotne preiskave uporabljena za izračun prilagoditve normalne vrednosti za uvozne dajatve.

(13)

Zato je bila prilagoditev normalne vrednosti za uvozne dajatve ponovno izračunana na podlagi metode iz prvotne preiskave.

(14)

Primerjava tako izračunane tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno po vrsti izdelka na osnovi franko tovarna je pokazala prisotnost dampinga, kakor je bilo ugotovljeno v vmesnem pregledu. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, brez plačane dajatve, je 3,9 %.

(15)

Individualna stopnja za Huvis Corporation je predstavljala del osnove za izračun tehtanega povprečja dajatve, ki bi se morala uporabljati za nevzorčene sodelujoče korejske izvoznike. Zato je bila stopnja dampinga za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, ponovno izračunana. Nova stopnja dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki je bila določena na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga, je 4,4 %.

(16)

Eno podjetje, in sicer Woongjin Chemical Co., Ltd. (nekdaj Saehan Industries Inc.), se je javilo Komisiji in trdilo, da bi bilo treba spremeniti tudi dajatev zanj. Ker navedeno podjetje Sodišča prve stopnje ni zaprosilo za razveljavitev dajatve, je njegova dajatev postala dokončna.

C.   RAZKRITJE

(17)

Vse zainteresirane stranke, ki jih zadeva izvrševanje sodbe, so bile obveščene o predlogu za revizijo protidampinških stopenj dajatev, ki se uporabljajo za Huvis Corporation in nevzorčene sodelujoče družbe. V skladu z določbami osnovne uredbe je bilo zainteresiranim strankam odobreno obdobje, v katerem so lahko navedle stališča v zvezi s tem razkritjem. Upoštevale so se pripombe, ki so bile upravičene in ustrezno utemeljene.

D.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(18)

Na podlagi zgoraj navedenega je treba stopnjo dajatev, ki se uporablja za Huvis in nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, ustrezno spremeniti. Spremenjene stopnje je treba uporabljati retroaktivno od začetka veljave Uredbe (ES) št. 428/2005 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preglednica iz člena 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 o stopnjah dokončnih protidampinških dajatev, ki se uporabljajo pri uvozu sintetičnih rezanih vlaken iz poliestra, nemikanih, nečesanih in ne drugače pripravljenih za predenje, in so uvrščene pod oznako KN 5503 20 00, s poreklom iz Republike Koreje, se nadomesti z naslednjim:

Družba

Dajatev (%)

Dodatna oznaka TARIC

Huvis Corporation

151-7, Samsung-dong, Gangnam-gu, Seoul

3,9

A151

Woongjin Chemical Co., Ltd.

(nekdaj Saehen Industries Inc.)

254-8, Kongduk-dong, Mapo-ku, Seoul

10,6

A599

Sung Lim Co., Ltd.

RM 911, Dae-Young Bldg, 44-1; Youido-Dong Youngdungpo-ku, Seoul

0

A154

Dongwoo Industry Co. Ltd.

729, Geochon-Ri, Bongwha-up, Bongwha-Kun, Kyoungsangbuk-do

4,4

A608

East Young Co. Ltd.

Bongwan #202, Gumi Techno Business Center, 267

Gongdan-Dong, Gumi-si, Kyungbuk

4,4

A609

Estal Industrial Co.

845 Hokye-dong, Yangsan-City, Kyungnam

4,4

A610

Geum Poong Corporation

62-2, Gachun-Ri, Samnam-Myon, Ulju-Ku, Ulsan-shi

4,4

A611

Keon Baek Co. Ltd.

1188-3, Shinsang-Ri, Jinryang-Eup, Kyungsan-si, Kyungbuk-do

4,4

A612

Samheung Co. Ltd.

557-12, Dongkyu-Ri, Pochon-Eub Pochon-Kun, Kyungki-do

4,4

A613

Vse druge družbe

10,6

A999

Člen 2

Zneski dajatev, ki so bili plačani ali so vpisani v računovodske evidence v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 v prvotni različici in kateri presegajo zneske, določene na podlagi člena 2 Uredbe (ES) št. 428/2005, kakor je spremenjena s to uredbo, se povrnejo ali odpustijo.

Povrnitev in odpust dajatev se zahtevata pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo. V ustrezno upravičenih primerih se triletno časovno obdobje iz člena 236(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (11) podaljša za dve leti.

Člen 3

Ta Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 18. marca 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. maja 2009

Za Svet

Predsednik

J. KOHOUT


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL C 285, 7.10.1999, str. 3.

(3)  UL L 166, 6.7.2000, str. 1.

(4)  UL L 332, 28.12.2000, str. 17.

(5)  UL C 309, 19.12.2003, str. 2.

(6)  UL L 71, 17.3.2005, str. 1.

(7)  UL C 193, 6.8.2005, str. 38.

(8)  UL C 209, 15.8.2008, str. 44.

(9)  IPS proti Svetu [1998] PSES II-3939.

(10)  Primer C-458/98 P IPS proti Svetu [2000] PSES I-08147.

(11)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 413/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

73,9

MA

43,0

MK

66,2

TN

101,3

TR

82,0

ZZ

73,3

0707 00 05

EG

127,4

JO

156,8

MA

32,7

TR

135,3

ZZ

113,1

0709 90 70

TR

122,5

ZZ

122,5

0805 10 20

EG

38,8

IL

57,0

MA

46,7

TN

49,2

TR

107,8

US

49,3

ZA

56,7

ZZ

57,9

0805 50 10

AR

67,3

TR

49,6

ZA

48,5

ZZ

55,1

0808 10 80

AR

84,1

BR

75,0

CL

72,8

CN

96,7

NZ

96,3

US

123,6

UY

71,7

ZA

83,9

ZZ

88,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 414/2009

z dne 30. aprila 2009

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) in zlasti člena 247 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 (2) je v Uredbo (EGS) št. 2913/92 vnesla obveznost vložitve vstopne oziroma izstopne skupne deklaracije z elektronskimi sredstvi. S 1. julijem 2009 je vložitev izvozne carinske deklaracije v papirni obliki dovoljena le, kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje ali kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga deklaracijo, ne deluje.

(2)

Treba je pripraviti alternativno različico spremne tranzitne listine („spremna tranzitna/varnostna listina“) in z njo povezan seznam postavk, tako da bodo za povečanje varnosti vključeni podatki, ki se zahtevajo v Prilogi 30A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2454/93 (3).

(3)

„Spremno izvozno listino“ in z njo povezan seznam postavk, določena v členu 796a Uredbe (EGS) št. 2454/93, bi bilo prav tako treba prilagoditi tako, da bosta vsebovala podatke, določene v Prilogi 30A k Uredbi (EGS) št. 2454/93.

(4)

Kadar osebe, ki vlagajo deklaracijo, ne morejo dostaviti carinskim organom podatkov izvoznih in izstopnih skupnih deklaracij z uporabo običajnih računalniških postopkov, ker računalniški sistem carinskih organov ali elektronska aplikacija osebe, ki vlaga deklaracijo, ne deluje, bi jim moralo biti dovoljeno, da uporabljajo alternativni postopek v papirni obliki, ki jim omogoča, da dostavijo potrebne informacije carinskim organom. V ta namen je treba predvideti uporabo obrazca „izvozna/varnostna enotna upravna listina“, ki lahko vsebuje podatke izvozne deklaracije in tudi podatke izstopne skupne deklaracije.

(5)

Za razmere, kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje ali elektronska aplikacija osebe, ki vlaga deklaracijo, ne deluje, je treba predvideti papirno „varstveno in varnostno listino“, ki jo je treba uporabljati za vstopne skupne deklaracije in izstopne skupne deklaracije. Vsebovati bi morala podatke, opredeljene v Prilogi 30A k Uredbi (EGS) št. 2454/93, in bi morala biti dopolnjena s seznamom postavk, kadar pošiljka vsebuje več kot eno postavko blaga.

(6)

Da bi dali gospodarskim subjektom kar največ različnih možnosti, da pošljejo zahtevane podatke, kadar carinski in zasebni računalniški sistemi ne delujejo, je treba omogočiti carinskim organom, da dovolijo gospodarskim subjektom sporočati te podatke v komercialnih dokumentih, če dokumenti, predloženi carinskim organom, vsebujejo podatke, določene za vstopne oziroma izstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A k Uredbi (EGS) št. 2454/93.

(7)

Ker se določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1875/2006 (4), ki se nanašajo na varstvo in varnost, uporabljajo od 1. julija 2009, bi se morale ustrezne določbe te uredbe uporabljati od istega datuma naprej. Uredbo (EGS) št. 2454/93 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2454/93 se spremeni:

1.

Člen 183(2) se spremeni:

(a)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se papirna vstopna skupna deklaracija vloži z uporabo obrazca varstvene in varnostne listine, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45i. Kadar pošiljka, za katero je vstopna skupna deklaracija izdelana, vsebuje več kot eno postavko blaga, se varstvena in varnostna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45j. Seznam postavk je sestavni del varstvene in varnostne listine.“;

(b)

doda se naslednji pododstavek:

„V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, lahko carinski organi dovolijo, da se varstvena in varnostna listina zamenja ali dopolni s komercialnimi listinami, če listine, predložene carinskim organom, vsebujejo podatke, ki so določeni za vstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A.“

2.

V členu 340b se doda naslednja točka 6a:

„6a.

‚Spremna tranzitna/varnostna listina‘ pomeni dokument, ki se izpiše iz računalniškega sistema, je namenjen spremljanju blaga in temelji na podatkih iz tranzitne deklaracije in vstopne oziroma izstopne skupne deklaracije.“

3.

Člen 358 se spremeni:

(a)

v prvem pododstavku odstavka 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Po sprostitvi blaga spremna tranzitna listina ali spremna tranzitna/varnostna listina spremlja prevoz blaga, danega v tranzitni postopek Skupnosti. Ustreza vzorcu in podrobnim podatkom spremne tranzitne listine iz Priloge 45a oziroma, v razmerah, ko se podatki iz Priloge 30A dostavljajo poleg tranzitnih podatkov, vzorcu in podrobnim podatkom iz spremne tranzitne/varnostne listine, določene v Prilogi 45e, in tranzitnega/varnostnega seznama postavk, določenega v Prilogi 45f. Ta dokument se da na voljo gospodarskemu subjektu na enega od naslednjih načinov:“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.   Kadar deklaracija vsebuje več kot eno postavko blaga, se spremna tranzitna listina iz odstavka 2 dopolni s seznamom postavk, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 45b. Spremna tranzitna/varnostna listina iz odstavka 2 se vedno dopolni s seznamom postavk iz Priloge 45f. Seznam postavk je sestavni del spremne tranzitne listine oziroma spremne tranzitne/varnostne listine.“

4.

Odstavek 2 člena 787 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje ali kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga izvozno deklaracijo, ne deluje, carinski organi sprejmejo papirno izvozno deklaracijo, če je pripravljena na enega od naslednjih načinov:

(a)

z obrazcem, ki ustreza vzorcu, določenemu v prilogah 31 do 34, dopolnjenemu z varstveno in varnostno listino, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45i, in varnostnim in varstvenim seznamom postavk, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45j;

(b)

z izvozno/varnostno enotno upravno listino, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45k, in izvoznemu/varnostnemu seznamu postavk, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45l.

Obrazec mora vsebovati minimalni seznam podatkov, določenih v Prilogi 37 in v Prilogi 30A za izvozni postopek.“

5.

Člen 796a se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se izraz „Priloga 45c“ nadomesti z izrazom „Priloga 45g“;

(b)

v odstavku 2 se izraz „Priloga 45d“ nadomesti z izrazom „Priloga 45h“.

6.

V drugem odstavku člena 796c se izraz „Priloga 45c“ nadomesti z izrazom „Priloga 45g“.

7.

Člen 842b(3) se spremeni:

(a)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim besedilom:

„V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se papirna izstopna skupna deklaracija vloži z uporabo varstvene in varnostne listine, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45i. Kadar pošiljka, za katero je izstopna skupna deklaracija izdelana, vsebuje več kot eno postavko, se varstvena in varnostna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45j. Seznam postavk je sestavni del varstvene in varnostne listine.“;

(b)

doda se tretji pododstavek:

„V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, lahko carinski organi dovolijo, da se varstvena in varnostna listina zamenja ali dopolni s komercialnimi listinami, če listine, predložene carinskim organom, vsebujejo podatke, ki so določeni za izstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A.“

8.

V členih 183, 359(1) in (4), 360(1) in (2), 361(3) in (4), 406(1) in (2), 408(1)(d), 454(4), 454b(2) in (4), 455(1) ter 457b(2) in (3) se izraz „spremna tranzitna listina“ nadomesti z izrazom „spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina“.

9.

Priloga 37d se spremeni:

(a)

v tretji alinei točke 3.1 se „spremna tranzitna listina (STL)“ nadomesti s „spremna tranzitna listina (STL) – spremna tranzitna/varnostna listina (STVL)“;

(b)

v točkah 3.2, 3.3, 4.1, 7, 8, 18 in 30.1 se „STL“ nadomesti s „STL/STVL“;

(c)

v točki 3.2 se izraz „prilogi 37 in 45a“ nadomesti z izrazom „priloge 37, 45a in 45e“.

10.

Prilogi 45c in 45d se črtata.

11.

Vstavi se Priloga 45e, določena v Prilogi I k tej uredbi.

12.

Vstavi se Priloga 45f, določena v Prilogi II k tej uredbi.

13.

Vstavi se Priloga 45g, določena v Prilogi III k tej uredbi.

14.

Vstavi se Priloga 45h, določena v Prilogi IV k tej uredbi.

15.

Vstavi se Priloga 45i, določena v Prilogi V k tej uredbi.

16.

Vstavi se Priloga 45j, določena v Prilogi VI k tej uredbi.

17.

Vstavi se Priloga 45k, določena v Prilogi VII k tej uredbi.

18.

Vstavi se Priloga 45l, določena v Prilogi VIII k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. aprila 2009

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije


(1)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(2)  UL L 117, 4.5.2005, str. 13.

(3)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(4)  UL L 360, 19.12.2006, str. 64.


PRILOGA I

„PRILOGA 45e

(v skladu s členom 358(2))

SPREMNA TRANZITNA/VARNOSTNA LISTINA (STVL)

POGLAVJE I

Vzorec spremne tranzitne/varnostne listine

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za spremno tranzitno/varnostno listino

Okrajšava ‚NNP‘ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 340b(7).

Spremna tranzitna/varnostna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo.

Informacije, vsebovane v spremni tranzitni/varnostni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz tranzitne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni glavni zavezanec in/ali preveri urad odhoda.

Za spremno tranzitno/varnostno listino se lahko uporabi papir zelene barve.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A, 37 in 38 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.

1.   MRN (REFERENČNA OZNAKA GIBANJA):

MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.

Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primeri

1

Zadnji dve številki leta, ko je bila tranzitna deklaracija uradno sprejeta (LL)

številčno 2

06

2

Oznaka države, v kateri se gibanje začne (dvočrkovna oznaka države)

črkovno 2

RO

3

Enotna oznaka tranzitnega gibanja za leto in državo

črkovnoštevilčno 13

9876AB8890123

4

Kontrolna številka

črkovnoštevilčno 1

5

Polji 1 in 2: glej zgornji opis.

V polje 3 se vpiše oznaka za tranzitno transakcijo. Način uporabe tega polja je v pristojnosti državnih uprav, vsaka tranzitna transakcija v istem letu znotraj dane države pa mora imeti enotno številko.

Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.

V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.

Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda ‚code 128‘ in nabora znakov ‚B‘.

2.   POLJE VARN. DEKL. (S00):

Navedite kodo S, kadar spremna tranzitna/varnostna listina vsebuje tudi varnostne informacije. Kadar ta listina ne vsebuje varnostnih informacij, se polje pusti prazno.

3.   POLJE OBRAZCI (3):

prvo podpolje: zaporedna številka trenutne tiskane strani,

drugo podpolje: skupno številko natisnjenih strani (vključno s seznamom postavk).

4.   POLJE REFERENČNA ŠTEVILKA (7):

Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):

LRN – lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.

UCR – enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.

5.   V PROSTORU DESNO OD POLJA PREJEMNIK (8):

Ime in naslov carinskega urada, ki mu je treba vrniti povratnico spremne tranzitne/varnostne listine.

6.   POLJE DRUGE OPO (S32):

Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.

7.   POLJE URAD ODHODA (C):

referenčna številka urada odhoda,

datum sprejema tranzitne deklaracije,

ime in številka pooblastila pooblaščenega pošiljatelja (če obstaja).

8.   POLJE KONTROLA, KI JO OPRAVI URAD ODHODA (D):

rezultat kontrole,

nameščene carinske oznake ali vpis ‚- -‘, ki označuje ‚opustitev – 99201‘,

navedba ‚Obvezen načrt poti‘, kadar je primerno.

Spremna tranzitna/varnostna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

9.   FORMALNOSTI MED PREVOZOM:

Med trenutkom, ko blago zapusti urad odhoda, in trenutkom, ko blago prispe v namembni urad, bo morda treba na spremno tranzitno/varnostno listino, ki blago spremlja, dopisati nekatere podatke. Podatki se nanašajo na prevozno operacijo, na ta izvod pa jih mora med izvajanjem zadevnih dejavnosti dopisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo, s črnilom in tiskanimi črkami.

Prevoznike je treba opozoriti, da se blago lahko pretovori le s predhodnim dovoljenjem carinskih organov države, na katere ozemlju se pretovor opravi.

Kadar navedeni organi menijo, da se zadevna skupnostna tranzitna operacija lahko nadaljuje po normalni poti, potrdijo spremne tranzitne/varnostne listine, potem ko so izvedli vse morebitne potrebne ukrepe.

Carinski organi urada tranzita ali namembnega urada, odvisno od primera, morajo v sistem vnesti podatke, dopisane na spremno tranzitno/varnostno listino. Podatke lahko vnese tudi pooblaščeni prejemnik.

Te navedbe se nanašajo na naslednja polja in dejavnosti:

10.   PRETOVARJANJE: UPORABI SE POLJE 55

Polje Pretovarjanje (55)

Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, ko se med zadevnim prevozom blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.

Kadar pa se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, namenjeni za prevoz s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti polje 18 prazno, kadar iz logističnih razlogov ob odhodu identiteta in država prevoznega sredstva nista znani ob sestavi tranzitne deklaracije in kadar lahko carinski organi zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s temi prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje 55.

11.   DRUGI DOGODKI: UPORABI SE POLJE 56

Polje Drugi dogodki med prevozom (56)

Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi v zvezi s tranzitom.

Kadar je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago prestavljalo ali pretovorilo), se v to polje vpiše registrska številka in država registracije novega vlečnega vozila. V takih primerih uradni zaznamek pristojnih organov ni potreben.“


PRILOGA II

„PRILOGA 45f

(v skladu s členom 358(3))

TRANZITNI/VARNOSTNI SEZNAM POSTAVK (TVSP)

POGLAVJE I

Vzorec tranzitnega/varnostnega seznama postavk

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za tranzitni/varnostni seznam postavk

Okrajšava ‚NNP‘ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 340b(7).

Tranzitni/varnostni seznam postavk vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.

Polja v seznamu postavk se lahko razširijo po višini. Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe, pri čemer se uporabijo kode, če je primerno:

1.

Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45e. MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.

2.

Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:

(a)

polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;

(b)

polje Š. n. pl. str. pr. (S29) – vnese se šifra načina plačevanja stroškov prevoza;

(c)

UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.

(d)

Obrazci s polji (3):

prvo podpolje: zaporedna številka trenutne tiskane strani,

drugo podpolje: skupno število natisnjenih listov (tranzitni/varnostni seznam postavk).“


PRILOGA III

„PRILOGA 45g

(v skladu s členom 796a)

SPREMNA IZVOZNA LISTINA (SIL)

POGLAVJE I

Vzorec spremne izvozne listine

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za spremno izvozno listino

Okrajšava ‚NNP‘ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 787(2).

Spremna izvozna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo in za eno postavko blaga.

Informacije, vsebovane v spremni izvozni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz tranzitne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni deklarant oziroma zastopnik deklaranta in/ali preveri urad izvoza.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.

1.

POLJE MRN (referenčna oznaka gibanja):

MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.

Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primeri

1

Zadnji dve številki leta, ko je bila izvozna deklaracija uradno sprejeta (LL)

številčno 2

06

2

Oznaka države izvoza (dvočrkovna oznaka, kot jo za polje 2 enotne upravne listine določa Priloga 38)

črkovno 2

RO

3

Enotna oznaka izvozne operacije za leto in za državo

črkovno-številčno 13

9876AB8890123

4

Kontrolna številka

črkovno-številčno 1

5

Polji 1 in 2: glej zgornji opis.

V polje 3 se vnese oznaka transakcije v okviru sistema nadzora izvoza. Način uporabe tega polja je v pristojnosti nacionalnih uprav, vendar mora vsaka izvozna transakcija, ki se v določeni državi izvede v istem letu, imeti enotno oznako. Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.

V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.

Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda ‚code 128‘ in nabora znakov ‚B‘.

2.

POLJE VARN. DEKL. (S00):

Navedite oznako S, kadar spremna izvozna listina vsebuje tudi varnostne informacije. Kadar ta listina ne vsebuje varnostnih informacij, se polje pusti prazno.

3.

POLJE CARINSKI URAD:

Referenčna oznaka urada izvoza.

4.

POLJE REFERENČNA ŠTEVILKA (7):

Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):

LRN– lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.

UCR– enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.

5.

POLJE DRUGE OPO (S32):

Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.

6.

PODROBNOSTI RAZLIČNIH POLJ NA RAVNI POSTAVK SE NATISNEJO, KOT SLEDI:

(a)

polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;

(b)

polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.

Spremna izvozna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.“


PRILOGA IV

„PRILOGA 45h

(v skladu s členom 796a)

IZVOZNI SEZNAM POSTAVK (ISP)

POGLAVJE I

Vzorec izvoznega seznama postavk

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za izvozni seznam postavk

Izvozni seznam postavk vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.

Polja izvoznega seznama postavk se lahko razširijo po višini.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe, pri čemer se uporabijo kode, če je primerno:

1.

Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45g. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.

2.

Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:

(a)

polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;

(b)

polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.“


PRILOGA V

„PRILOGA 45i

(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3))

VARSTVENA IN VARNOSTNA LISTINA (VVL)

POGLAVJE I

Vzorec varstvene in varnostne listine

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za varstveno in varnostno listino

Obrazec vsebuje informacije na ravni glave dokumenta in informacije za eno postavko blaga.

Informacije, vsebovane v varstveni in varnostni listini, morajo temeljiti na podatkih iz vstopne ali izstopne skupne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni oseba, ki vlaga skupno deklaracijo, in/ali preveri urad vstopa oziroma izstopa.

Varstveno in varnostno listino dopolni oseba, ki vlaga skupno deklaracijo.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:

1.

Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot jo določa priloga 45e ali priložnostna napotila carinskega urada. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.

2.

Carinski urad:

Referenčna številka urada vstopa/izstopa.

3.

Polje Vrsta deklaracije (1):

Koda ‚IM‘ ali koda ‚EX‘, glede na to, ali dokument vsebuje podatke skupne vstopne deklaracije ali podatke skupne izstopne deklaracije.

4.

Polje Referenčna številka (7):

Vstaviti LRN – LRN – lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.

5.

Polje Šifra prvega mesta prihoda (S11):

Šifra prvega mesta prihoda.

6.

Polje Datum/ura prih. na 1. mesto carinskega ozemlja (S12):

Vnese se datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinskem območju.

7.

Polje Š. nač. plač. str. prev. (S29):

Vnese se šifra načina plačevanja stroškov prevoza.

8.

Polje UNDG (S27) – šifra ZN za nevarne snovi.

9.

Polje Druge OPO (S32):

Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.

Varstvena in varnostna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.“


PRILOGA VI

„PRILOGA 45j

(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3))

VARSTVENI IN VARNOSTNI SEZNAM POSTAVK (VVSP)

POGLAVJE I

Vzorec varstvenega in varnostnega seznama postavk

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za varstveni in varnostni seznam postavk

Polja seznama postavk se ne razširijo po višini.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:

 

polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;

 

polje Šifra načina plačevanja stroškov prevoza (S29) – šifra načina plačevanja stroškov prevoza;

 

polje UNDG (S27) – šifra ZN za nevarne snovi.“


PRILOGA VII

„PRILOGA 45k

(v skladu s členom 787)

IZVOZNA/VARNOSTNA ENOTNA UPRAVNA LISTINA (IVE)

POGLAVJE I

Vzorec izvozne/varnostne enotne upravne listine

Image

Image

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za izvozno/varnostno enotno upravno listino

Okrajšava ‚NNP‘ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 787(2).

Obrazec vsebuje vse informacije, potrebne za izvozne in uvozne podatke, kadar se izvozni in varnostni podatki dostavljajo skupaj. Obrazec vsebuje informacije na ravni glave dokumenta in informacije za eno postavko blaga. Namenjen je uporabi v okviru načrta neprekinjenega poslovanja.

Obstajajo trije izvodi izvozne/varnostne enotne upravne listine:

 

izvod 1 obdržijo organi države članice, v kateri se opravijo izvozne (odpremne) formalnosti ali formalnosti skupnostnega tranzita,

 

izvod 2 uporablja izvozna država članica za statistične namene,

 

izvod 3 se vrne izvozniku, potem ko ga z žigom opremi carinski organ.

Izvozna/varnostna enotna upravna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo.

Informacije, vsebovane v izvozni/varnostni enotni upravni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz izvozne in izstopne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni deklarant oziroma zastopnik deklaranta in/ali preveri urad izvoza.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.

1.

Polje MRN (referenčna oznaka gibanja):

MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.

Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:

Polje

Vsebina

Vrsta polja

Primeri

1

Zadnji dve številki leta, ko je bila izvozna deklaracija uradno sprejeta (LL)

številčno 2

06

2

Oznaka države izvoza (dvočrkovna oznaka, kot jo za polje 2 enotne upravne listine določa Priloga 38)

črkovno 2

RO

3

Enotna oznaka izvozne operacije za leto in za državo

črkovno-številčno 13

9876AB8890123

4

Kontrolna številka

črkovno-številčno 1

5

Polji 1 in 2: glej zgornji opis.

V polje 3 se vnese oznaka transakcije v okviru sistema nadzora izvoza. Način uporabe tega polja je v pristojnosti nacionalnih uprav, vendar mora vsaka izvozna transakcija, ki se v določeni državi izvede v istem letu, imeti enotno oznako. Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.

V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.

Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda ‚code 128‘ in nabora znakov ‚B‘.

2.

Polje 7 Referenčne številke:

Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):

LRN— lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.

UCR— enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.

3.

Polje Druge OPO (S32):

Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.

Izvozna/varnostna enotna upravna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.“


PRILOGA VIII

„PRILOGA 45l

(v skladu s členom 787)

SEZNAM POSTAVK IZVOZNE/VARNOSTNE ENOTNE UPRAVNE LISTINE (SPIVE)

POGLAVJE I

Vzorec seznama postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine

Image

POGLAVJE II

Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za seznam postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine

Seznam postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.

Polja seznama postavk se lahko razširijo po višini.

Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:

1.

Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45k. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.

2.

Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:

polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke,

polje Predloženi dokumenti/certifikati (44/1): to polje vsebuje tudi številko transportne listine, kadar je primerno,

polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.“


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/52


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 415/2009

z dne 20. maja 2009

o spremembi Direktive Komisije 2007/68/ES o spremembi Priloge IIIa k Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih živilskih sestavin

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (1) in zlasti člena 21 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Komisije 2007/68/ES (2) določa seznam živilskih sestavin ali snovi, izključenih iz zahteve za označevanje.

(2)

Ker spremembe pravil za označevanje vplivajo na industrijo, zlasti na mala in srednja podjetja, ki potrebujejo prilagoditveno obdobje zaradi lažjega prehoda na nove zahteve za označevanje, Direktiva 2007/68/ES predvideva začasne ukrepe za lažjo uporabo novih pravil, tako da dopušča trženje živil, danih na trg ali označenih pred 31. majem 2009 v skladu z Direktivo Komisije 2005/26/ES (3), do porabe zalog.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (4) spreminja način ureditve trga vina EU. V skladu s členom 129(1)(e) navedene uredbe se členi 108, 111 in 112 poglavja II, III, IV, V in VI naslova III ter ustrezne določbe, zlasti v ustreznih prilogah, uporabljajo od 1. avgusta 2009, če ni drugače določeno s predpisom, ki se sprejme po postopku iz člena 113(1). Trenutno se pripravljajo izvedbena pravila navedene uredbe, ki bodo med drugim določala posebna pravila za označevanje v vinskem sektorju, zaradi začetka njihove uporabe od 1. avgusta 2009 pa se določi prehodno obdobje za lažji prehod s predhodne zakonodaje vinskega sektorja, zlasti prehod z Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (5) k Uredbi (ES) št. 479/2008, da se gospodarskim subjektom omogoči izpolnjevanje novih zahtev za označevanje.

(4)

Glede na to, da bi za nosilce vinske dejavnosti veljali dve vrsti zahtev za označevanje, določeni v Direktivi 2007/68/ES in v izvedbenih pravilih Uredbe 479/2008, in ker prehodni obdobji ne sovpadata, saj se po Direktivi 2007/68/ES živila, dana na trg ali označena pred 31. majem 2009, ki so v skladu z Direktivo 2005/26/ES, lahko tržijo do porabe zalog, je za učinkovito upravljanje ter razbremenitev organov držav članic in gospodarskih subjektov treba za vinski sektor določiti enoten datum za obvezno uporabo Direktive 2007/68/ES in izvedbenih pravil, sprejetih v okviru Uredbe (ES) št. 479/2008.

(5)

Glede proizvodov, zajetih v Uredbi (ES) št. 479/2008, je treba konec prehodnega obdobja iz Direktive 2007/68/ES določiti na 31. december 2010.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 3 Direktive 2007/68/ES se doda naslednji odstavek:

„Z odstopanjem od drugega odstavka tega člena države članice dopustijo, da se vina, ki so opredeljena v Prilogi IV k Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (6), dana na trg ali označena pred 31. decembrom 2010 in so v skladu z določbami Direktive 2005/26/ES, tržijo do porabe zalog.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije


(1)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(2)  UL L 310, 28.11.2007, str. 11.

(3)  UL L 75, 22.3.2005, str. 33.

(4)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(5)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(6)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/54


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 416/2009

z dne 20. maja 2009

o razdelitvi nacionalnih mlečnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“, določenih za obdobje 2008/2009 v Prilogi IX k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 69(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 67(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da imajo lahko proizvajalci eno ali dve individualni kvoti, eno za oddajo in drugo za neposredno prodajo, ter da se te količine na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca lahko pretvorijo iz ene vrste količin v drugo.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 415/2008 z dne 8. maja 2008 o razdelitvi nacionalnih referenčnih količin med „oddajo“ in „neposredno prodajo“, določenih za obdobje 2007/2008 v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 1788/2003 (2), določa razdelitev med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ za obdobje med 1. aprilom 2007 in 31. marcem 2008 za vse države članice.

(3)

V skladu s členom 25(2) Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (3), so države članice sporočile količine, ki so bile na zahtevo proizvajalcev dokončno pretvorjene med individualne referenčne količine za oddajo in za neposredno prodajo.

(4)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede nacionalnih kvot za mleko (4), so se skupne nacionalne kvote za vse države članice povečale z učinkom od 1. aprila 2008. Države članice razen Malte, ki v svoji nacionalni kvoti nima neposredne prodajne količine, so obvestile Komisijo o razdelitvi med „oddajo“ in „neposredno prodajo“.

(5)

Zato je ustrezno, da se določi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki se uporablja za obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“, ki se uporablja za obdobje od 1. aprila 2008 do 31. marca 2009, iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je določena v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 125, 9.5.2008, str. 22.

(3)  UL L 94, 31.3.2004, str. 22.

(4)  UL L 76, 19.3.2008, str. 6.


PRILOGA

(v tonah)

Države članice

Oddaja

Neposredna prodaja

Belgija

3 371 559,558

55 729,182

Bolgarija

912 238,158

86 341,842

Češka

2 785 413,892

7 275,728

Danska

4 612 376,648

242,872

Nemčija

28 755 245,289

92 175,102

Estonija

650 386,770

8 908,590

Irska

5 501 532,799

2 146,481

Grčija

835 781,260

1 142,000

Španija

6 173 230,927

66 058,073

Francija

24 738 890,113

352 431,587

Italija

10 474 131,877

266 529,323

Ciper

146 970,338

1 133,662

Latvija

725 538,102

17 682,858

Litva

1 674 056,192

64 879,588

Luksemburg

278 070,680

475,000

Madžarska

1 921 492,480

108 368,720

Malta

49 671,960

0,000

Nizozemska

11 392 464,000

73 166,280

Avstrija

2 755 298,641

92 179,828

Poljska

9 403 080,692

164 665,168

Portugalska (1)

1 979 091,285

8 429,715

Romunija

1 429 140,086

1 688 999,914

Slovenija

567 987,116

20 183,644

Slovaška

1 049 485,430

12 118,330

Finska

2 486 700,282

6 015,111

Švedska

3 415 795,900

3 800,000

Združeno kraljestvo

14 988 515,859

136 653,081


(1)  Razen Madeire.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/56


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 417/2009

z dne 20. maja 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Mariánskolázeňské oplatky (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Češke za registracijo imena „Mariánskolázeňské oplatky“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Nemčija je v skladu s členom 7(3)(a) in (d) Uredbe (ES) št. 510/2006 nasprotovala tej registraciji.

(3)

Komisija je v dopisu z dne 5. marca 2008 zainteresirani strani pozvala, naj se ustrezno medsebojno posvetujeta. Ker v šestih mesecih Češka in Nemčija nista dosegli soglasja, je Nemčija 12. marca 2009 umaknila ugovor.

(4)

Zato je treba ime vpisati v register –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se vpiše v register.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 107, 11.5.2007, str. 28.


PRILOGA

Živila iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 510/2006:

Skupina 2.4.   Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ČEŠKA REPUBLIKA

Mariánskolázeňské oplatky (ZGO)


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/58


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 418/2009

z dne 20. maja 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Petit Épeautre de Haute Provence (ZGO)]

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Francije za registracijo imena „Petit Épeautre de Haute Provence“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 261, 14.10.2008, str. 11.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FRANCIJA

Petit Épeautre de Haute Provence (ZGO)


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/60


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 419/2009

z dne 20. maja 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Kiwi de l'Adour (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Francije za registracijo imena „Kiwi de l'Adour“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 263, 16.10.2008, str. 5.


PRILOGA

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi, našteti v Prilogi I k Pogodbi:

Skupina 1.6   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FRANCIJA

Kiwi de l'Adour (ZGO)


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/62


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 420/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za maslo v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je treba določiti najvišji znesek izvoznega nadomestila za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. maja 2009.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru stalnega razpisa, odprtega z Uredbo (ES) št. 619/2008 za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. maja 2009, je najvišji znesek nadomestila za proizvode in namembne kraje, navedene v členu 1(a) in (b) ter členu 2 navedene uredbe, določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 168, 28.6.2008, str. 20.

(3)  UL L 325, 11.12.2007, str. 69.


PRILOGA

(EUR/100 kg)

Proizvod

Izvozno nadomestilo Oznaka nomenklature

Največji znesek izvoznega nadomestila za izvoz v namembne kraje, navedene v členu 2 Uredbe (ES) št. 619/2008

Maslo

ex ex 0405 10 19 9700

60,00

Masleno-mlečna maščoba

ex ex 0405 90 10 9000

73,00


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/64


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 421/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je treba določiti najvišji znesek izvoznega nadomestila za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. maja 2009.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru stalnega razpisa, odprtega z Uredbo (ES) št. 619/2008 za razpisno obdobje, ki se zaključi 19. maja 2009, je najvišji znesek nadomestila za proizvod in namembne kraje iz člena 1(c) in člena 2 navedene uredbe 22,00 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 168, 28.6.2008, str. 20.

(3)  UL L 325, 11.12.2007, str. 69.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/65


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 422/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter zahteve, določene v točki A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za jajca od 21. maja 2009 dalje

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0407 00 11 9000

A02

EUR/100 kos

0,39

0407 00 19 9000

A02

EUR/100 kos

0,20

0407 00 30 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

16,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0408 11 80 9100

A03

EUR/100 kg

56,48

0408 19 81 9100

A03

EUR/100 kg

28,35

0408 19 89 9100

A03

EUR/100 kg

28,35

0408 91 80 9100

A03

EUR/100 kg

35,78

0408 99 80 9100

A03

EUR/100 kg

9,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Drugi namembni kraji so:

E09

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Hongkong SAR, Rusija, Turčija.

E10

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan, Filipini.

E19

Vsi namembni kraji razen Švice ter skupin E09 in E10.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/67


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 423/2009

z dne 20. maja 2009

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 1529/2007 za podobdobje maj 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1529/2007 z dne 21. decembra 2007 o odprtju in upravljanju uvoznih kvot za riž s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), ki so del regije Cariforum, ter čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) za leti 2008 in 2009 (2) ter zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1529/2007 je za leto 2009 odprla in določila upravljanje letne uvozne tarifne kvote 250 000 ton riža v protivrednosti oluščenega riža s poreklom iz držav, ki so del regije Cariforum (zaporedna številka 09.4220), uvozne tarifne kvote 25 000 ton riža v protivrednosti oluščenega riža s poreklom iz Nizozemskih Antilov in Arube (zaporedna številka 09.4189) ter uvozne tarifne kvote 10 000 ton riža v protivrednosti oluščenega riža s poreklom iz najmanj razvitih ČDO (zaporedna številka 09.4190).

(2)

Drugo podobdobje za kvote iz člena 1(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1529/2007 je podobdobje meseca maja.

(3)

Iz sporočila v skladu s členom 6(a) Uredbe (ES) št. 1529/2007 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4220, 09.4189 in 09.4190, predloženi v prvih sedmih dneh meseca maja 2009 v skladu s členom 2(1) navedene uredbe, zajemajo količino v enakovredni količini oluščenega riža, ki je manjša od razpoložljive količine.

(4)

Zato je treba za kvote z zaporednimi številkami 09.4220, 09.4189 in 0.4190 določiti skupne razpoložljive količine za naslednje kvotno podobdobje v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1529/2007 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupne razpoložljive količine v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4220, 09.4189 in 09.4190 iz Uredbe (ES) št. 1529/2007 za naslednje kvotno podobdobje so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 348, 31.12.2007, str. 155.


PRILOGA

Količine, ki se dodelijo za podobdobje maj 2009, in razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu z Uredbo (ES) št. 1529/2007

Poreklo/Proizvod

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje maj 2009

Skupne razpoložljive količine za podobdobje september 2009

(v kg)

Države, ki so del regije Cariforum (člen 1(1)(b) Uredbe (ES) št. 1529/2007)

oznake KN 1006 razen oznake KN 1006 10 10

09.4220

 (2)

130 197 633

ČDO (člen 1(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1529/2007)

oznaka KN 1006

 

 

 

(a)

Nizozemski Antili in Aruba:

09.4189

 (2)

21 500 000

(b)

najmanj razvite ČDO:

09.4190

 (1)

10 000 000


(1)  Za to podobdobje se koeficient dodelitve ne uporablja: Komisiji ni bil predložen noben zahtevek za izdajo dovoljenja.

(2)  Zahtevki zajemajo količine, ki so manjše od razpoložljivih količin ali enake razpoložljivim količinam: vsi zahtevki se upoštevajo.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/69


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 424/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) in zlasti člena 143 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2783/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (2) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 145, 29.6.1995, str. 47.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 20. maja 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

„PRILOGA I

Tarifna oznaka KN

Poimenovanje proizvodov

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3(3)

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 10

Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni

105,0

0

BR

96,5

0

AR

0207 12 90

Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni

105,4

4

BR

103,1

4

AR

0207 14 10

Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

205,3

28

BR

207,1

28

AR

263,5

11

CL

0207 14 50

Piščančja prsa, zamrznjena

189,6

7

BR

146,3

20

AR

0207 14 60

Noge piščancev, zamrznjene

104,1

12

BR

99,4

13

AR

0207 25 10

Puranji trupi, znani kot 80 % purani, zamrznjeni

223,4

0

BR

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

222,1

22

BR

237,6

18

CL

0408 11 80

Rumenjaki

368,7

0

AR

0408 91 80

Jajca brez lupine, sušena

334,9

0

AR

1602 32 11

Pripravki iz surovih kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus

262,1

7

BR

3502 11 90

Jajčni albumin, posušen

601,4

0

AR


(1)  Po nomenklaturi držav, določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚drugo poreklo‘.“


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/71


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 425/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi najvišje odkupne cene za maslo za 5. posamični razpis v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (ES) št. 186/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 186/2009 (2) je začela postopek javnega razpisa za odkup masla za obdobje do 31. avgusta 2009 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 105/2008 z dne 5. februarja 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu masla (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, je treba določiti najvišjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 16(2) Uredbe (ES) št. 105/2008 maslo ne proda.

(3)

Glede na ponudbe, prejete v okviru 5. posamičnega razpisa, je treba določiti najvišjo odkupno ceno.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 5. posamični razpis za odkup masla v okviru razpisnega postopka za zbiranje ponudb na podlagi Uredbe (ES) št. 186/2009, katerega rok za vložitev ponudb je pretekel 19. maja 2009, znaša najvišja odkupna cena 220,00 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 64, 10.3.2009, str. 3.

(3)  UL L 32, 6.2.2008, str. 3.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/72


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 426/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi najvišje odkupne cene za posneto mleko v prahu za 3. posamični razpis v okviru razpisnega postopka na podlagi Uredbe (ES) št. 310/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 310/2009 (2) je začela postopek javnega razpisa za odkup posnetega mleka v prahu za obdobje do 31. avgusta 2009 v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 214/2008 z dne 12. januarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu (3).

(2)

Glede na ponudbe, prejete v okviru posamičnih razpisov, je treba določiti najvišjo odkupno ceno ali sprejeti odločitev, da se v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 214/2001 ne izbere nobena ponudba.

(3)

Glede na ponudbe, prejete v okviru 3. posamičnega razpisa, je treba določiti najvišjo odkupno ceno.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za 3. posamični razpis za odkup posnetega mleka v prahu v okviru razpisnega postopka za zbiranje ponudb na podlagi Uredbe (ES) št. 310/2009, katerega rok za vložitev ponudb je pretekel 19. maja 2009, znaša najvišja odkupna cena 167,90 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 97, 16.4.2009, str. 13.

(3)  UL L 37, 7.2.2001, str. 100.


21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/73


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 427/2009

z dne 20. maja 2009

o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), in zlasti člena 164(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(2)(b) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in v členu 1(1)(s) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se izvažajo kot blago, navedeno v delu V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 21. maja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Komisijo

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.


PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 21. maja 2009 uporabljajo za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Poimenovanje

Namembne države (1)

Stopnja nadomestila

0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

 

 

– Perutnine

 

 

0407 00 30

– – Druga:

 

 

(a)

Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

02

0,00

03

16,00

04

0,00

(b)

Za izvoz drugega blaga

01

0,00

0408

Ptičja jajca, brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

 

 

– Rumenjaki:

 

 

0408 11

– – sušeni:

 

 

ex 0408 11 80

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

nesladkani

01

56,48

0408 19

– – drugi:

 

 

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

ex 0408 19 81

– – – – tekoči:

 

 

nesladkani

01

28,35

ex 0408 19 89

– – – – zamrznjeni:

 

 

nesladkani

01

28,35

– Drugo:

 

 

0408 91

– – sušeno:

 

 

ex 0408 91 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

35,78

0408 99

– – drugo:

 

 

ex 0408 99 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

9,00


(1)  Namembne države so naslednje:

01

tretje države. Za Švico in Lihtenštajn te stopnje ne veljajo za blago iz preglednic I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972,

02

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Turčija, Hongkong, JAR in Rusija,

03

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan in Filipini,

04

vse namembne države razen Švice in tistih iz 02 in 03.


DIREKTIVE

21.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 125/75


DIREKTIVA 2009/41/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. maja 2009

o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi jo bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(2)

Na podlagi Pogodbe ukrepi Skupnosti v zvezi z okoljem temeljijo na načelu, da je treba sprejeti preventivne ukrepe s ciljem, med drugimi, ohranjanja, varovanja in izboljšanja okolja ter varovanja zdravja ljudi.

(3)

Ukrepi glede vrednotenja in najprimernejše uporabe biotehnologije v zvezi z okoljem so prednostno področje, na katero naj bi se osredotočili ukrepi Skupnosti.

(4)

Razvoj biotehnologije je tak, da prispeva h gospodarski rasti držav članic. To pomeni uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (GSM) v postopkih različnih vrst in različnega obsega.

(5)

GSM bi bilo treba v zaprtih sistemih uporabljati tako, da se omejijo možne negativne posledice za zdravje ljudi in okolje ter pri tem posvetiti primerno pozornost preprečevanju nesreč in nadzoru nad odpadki.

(6)

GSM, za odstranjevanje katerih niso predvideni ustrezni posebni zadrževalni ukrepi za omejitev njihovega stika s prebivalstvom in okoljem, ne spadajo v področje uporabe te direktive. Uporablja se lahko druga zakonodaja Skupnosti, kot je Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (5).

(7)

Mikroorganizmi, sproščeni v okolje v eni državi članici, se med njihovo uporabo v zaprtem sistemu lahko razmnožijo in razširijo tudi preko nacionalnih meja in tako prizadenejo druge države članice.

(8)

Za doseganje varnega razvoja biotehnologije v vsej Skupnosti je treba uvesti skupne ukrepe za vrednotenje in zmanjšanje možnih tveganj, nastalih pri izvajanju vseh postopkov, ki vključujejo uporabo GSM v zaprtem sistemu, in določiti ustrezne pogoje uporabe.

(9)

Natančna narava in obseg tveganj, povezanih z uporabo v zaprtem sistemu GSM, še nista v celoti poznana, tako da je treba tveganja ocenjevati od primera do primera. Za vrednotenje tveganja za zdravje ljudi in okolje je treba določiti zahteve za oceno tveganja.

(10)

Uporabe GSM v zaprtem sistemu bi bilo treba razvrstiti glede na tveganje, ki ga predstavljajo za zdravje ljudi in okolje. Tako razvrščanje bi moralo biti skladno z mednarodno prakso in mora temeljiti na oceni tveganja.

(11)

Za zagotovitev visoke stopnje varstva morajo zadrževalni in drugi varstveni ukrepi pri uporabi v zaprtem sistemu ustrezati razvrstitvi uporabe v zaprtem sistemu. V primeru negotovosti naj bi se uporabljali zadrževalni in drugi varstveni ukrepi, primerni za višjo razvrstitev, dokler manj strogi ukrepi niso upravičeni na podlagi ustreznih podatkov.

(12)

Za vse dejavnosti, ki vključujejo GSM, bi morala veljati načela dobre mikrobiološke prakse ter varnosti in higiene pri delu, skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

(13)

Na različnih stopnjah postopka bi morali biti uporabljeni ustrezni zadrževalni ukrepi za nadzor emisij in odstranjevanja materiala, nastalega pri uporabah GSM v zaprtem sistemu, in za preprečevanje nesreč.

(14)

Osebe, ki želijo v določenem obratu prvič uporabljati GSM v zaprtem sistemu, bi morali pristojnemu organu predložiti prijavo, tako da se organ lahko prepriča, da je predlagani obrat primeren za izvajanje dejavnosti tako, da ne pomeni tveganja za zdravje ljudi in okolje.

(15)

Nadalje je treba predvideti ustrezne postopke za prijavo posebnih postopkov, ki vključujejo uporabo GSM v zaprtih sistemih, in to za vsak primer posebej ob upoštevanju stopnje tveganja.

(16)

Postopke, ki vključujejo velika tveganja, bi moral odobriti pristojni organ.

(17)

Zadrževalni ukrepi in drugi varstveni ukrepi pri uporabi v zaprtem sistemu bi se morali redno pregledovati.

(18)

Utegnilo bi biti primerno, da bi se o uporabi GSM v zaprtih sistemih posvetovali z javnostjo.

(19)

Z ljudmi, zaposlenimi pri uporabi v zaprtem sistemu, bi se morali posvetovati skladno z zahtevami ustrezne zakonodaje Skupnosti, zlasti Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (6).

(20)

Treba bi bilo sprejeti ustrezne ukrepe za obveščanje oseb, ki bi jih lahko nesreča prizadela, o vseh zadevah v zvezi z varnostjo.

(21)

Treba bi bilo pripraviti učinkovite načrte ukrepov za primere nesreč.

(22)

Ob nesreči bi moral uporabnik nemudoma obvestiti pristojni organ in sporočiti podatke, s katerimi lahko oceni vplive te nesreče in sprejme ustrezne ukrepe.

(23)

Za Komisijo je primerno, da po posvetovanju z državami članicami določi postopek za izmenjavo informacij o nesrečah in vzpostavi register takih nesreč.

(24)

Uporaba GSM v zaprtih sistemih v vsej Skupnosti bi morala biti spremljana in nadzorovana in zato bi morale države članice Komisiji zagotoviti določene informacije.

(25)

Da bi GSM veljali za varne za zdravje ljudi in okolje, bi morali izpolnjevati merila iz dela B Priloge II. Ob upoštevanju hitrosti napredka biotehnologije, narave meril, ki jih je treba razviti, in omejenega obsega tega seznama je primerno, da Svet preveri ta merila, katera je treba, kjer je to potrebno, ustrezno dopolniti s podrobnimi smernicami za lažjo uporabo teh meril.

(26)

Ukrepi, potrebni za izvajanje in prilagoditev te direktive tehničnemu napredku, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(27)

Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila zlasti za sprejetje sprememb, potrebnih za prilagoditev prilog II, III, IV in V tehničnemu napredku ter za prilagoditev dela C Priloge II. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(28)

Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odborih. Zato ni treba, da jih države članice prenesejo v nacionalni pravni red.

(29)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VI –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa skupne ukrepe za uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„mikroorganizem“ pomeni katero koli mikrobiološko enoto, celično ali necelično, ki je sposobna razmnoževanja ali prenosa genskega materiala, vključno z virusi, viroidi ter živalskimi in rastlinskimi celicami v kulturi;

(b)

„gensko spremenjen mikroorganizem“ (GSM) pomeni mikroorganizem, v katerem je bil genski material spremenjen na način, ki se ne zgodi naravno s križanjem in/ali naravno rekombinacijo; v okviru te opredelitve:

(i)

se genska sprememba zgodi najmanj z uporabo metod, navedenih v delu A Priloge I;

(ii)

metode, navedene v delu B Priloge I, se ne štejejo, da imajo za posledico genske spremembe;

(c)

„uporaba v zaprtem sistemu“ pomeni vsako dejavnost, pri kateri se mikroorganizmi gensko spremenijo ali pri kateri se taki GSM gojijo, shranjujejo, prenašajo in prevažajo, uničujejo, odstranjujejo ali uporabljajo na kateri koli drug način in za katero se uporabljajo posebni zadrževalni ukrepi za omejevanje njihovega stika s prebivalstvom in okoljem in za zagotavljanje visoke ravni varstva prebivalstva in okolja;

(d)

„nesreča“ pomeni vsak dogodek, ki ima za posledico pomembno in nenamerno sproščanje GSM med njihovo uporabo v zaprtem sistemu, ki bi lahko pomenilo takojšnjo ali kasnejšo nevarnost za zdravje ljudi ali okolje;

(e)

„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, odgovorno za uporabo GSM v zaprtem sistemu;

(f)

„prijava“ pomeni predložitev zahtevanih podatkov pristojnim organom države članice.

Člen 3

1.   Brez poseganja v člen 4(1), se ta direktiva ne uporablja:

(a)

kadar do genske spremembe pride zaradi uporabe metod/načinov iz dela A Priloge II; ali

(b)

za uporabo v zaprtem sistemu le tistih GSM, ki izpolnjujejo merila iz dela B Priloge II in so zato varni za zdravje ljudi in okolje. Te vrste GSM se navedejo v delu C Priloge II.

2.   Člen 4(3) in (6) ter členi 5 do 11 se ne uporabljajo za prevoz GSM po cesti, železnici, celinskih plovnih poteh, morju ali zraku.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za shranjevanje, gojenje, prenos in prevoz, uničevanje, odstranjevanje ali uporabo GSM, ki so bili dani v promet v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali na podlagi druge zakonodaje Skupnosti, ki predvideva posebno oceno tveganja za okolje, podobno tisti, ki je določena z navedeno direktivo, če je uporaba v zaprtem sistemu v skladu s pogoji, če obstajajo, za odobritev za dajanje v promet.

Člen 4

1.   Države članice zagotovijo sprejetje vseh ustreznih ukrepov za izognitev škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, ki bi lahko nastali zaradi uporabe GSM v zaprtem sistemu.

2.   V ta namen uporabnik izvede oceno uporab v zaprtem sistemu glede na tveganje za zdravje ljudi in okolje, ki ga take uporabe v zaprtem sistemu lahko predstavljajo, in pri tem uporabi vsaj tiste elemente ocene in postopka, ki so določeni v oddelkih A in B Priloge III.

3.   Glede na oceno iz odstavka 2 se uporabe v zaprtem sistemu dokončno razvrstijo v enega od štirih razredov po postopku, določenem v Prilogi III, na podlagi česar se v skladu s členom 5 določi stopnja zadrževanja:

Razred 1

:

Dejavnosti brez tveganja ali z zanemarljivim tveganjem, to so dejavnosti, za katere je primerna 1. stopnja zadrževanja za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Razred 2

:

Dejavnosti z majhnim tveganjem, to so dejavnosti, za katere je primerna 2. stopnja zadrževanja za varovanje zdravja ljudi kot tudi okolja.

Razred 3

:

Dejavnosti z zmernim tveganjem, to so dejavnosti, za katere je primerna 3. stopnja zadrževanja za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Razred 4

:

Dejavnosti z velikim tveganjem, to so dejavnosti, za katere je primerna 4. stopnja zadrževanja za varovanje zdravja ljudi in okolja.

4.   Če obstaja dvom o tem, kateri razred je primeren za predlagano uporabo v zaprtem sistemu, je treba uporabiti strožje varstvene ukrepe, razen če zadostni dokazi sporazumno s pristojnim organom upravičujejo uporabo manj strogih ukrepov.

5.   Ocena iz odstavka 2 upošteva zlasti odstranjevanje odpadkov in odpadnih vod. Kadar je to potrebno, se izvedejo potrebni varnostni ukrepi z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja.

6.   Uporabnik hrani evidenco o oceni iz odstavka 2 in jo v primerni obliki predloži pristojnemu organu kot del prijave v skladu s členi 6, 8 in 9 ali na zahtevo.

Člen 5

1.   Uporabnik uporablja, razen če točka 2 Priloge IV dopušča uporabo drugih ukrepov, splošna načela in primerne zadrževalne in druge varstvene ukrepe, določene v Prilogi IV, ki ustrezajo razredu uporabe v zaprtem sistemu, tako da ohrani izpostavljenost delovnega mesta in okolja kakršnim koli GSM na najnižji razumno izvedljivi ravni, in da je zagotovljena visoka stopnja varnosti.

2.   Ocena iz člena 4(2) ter zadrževalni in drugi uporabljeni varstveni ukrepi se pregledujejo v rednih časovnih presledkih in takoj, če:

(a)

uporabljeni zadrževalni ukrepi niso več primerni ali če razred, v katerega so bile razvrščene uporabe v zaprtem sistemu, ni več ustrezen; ali

(b)

če obstaja sum, da ocena z vidika novega znanstvenega in strokovnega znanja ni več ustrezna.

Člen 6

Ko se prostori prvič uporabijo za uporabe v zaprtem sistemu, mora uporabnik pri pristojnih organih pred začetkom take uporabe vložiti prijavo, ki vsebuje vsaj podatke iz dela A Priloge V.

Člen 7

Po prijavi iz člena 6 se nadaljnja uporaba v zaprtem sistemu iz razreda 1 lahko izvaja brez dodatne prijave. Uporabniki GSM pri uporabah v zaprtem sistemu iz razreda 1 hranijo evidenco o vsaki oceni iz člena 4(6), ki mora biti na voljo pristojnemu organu na zahtevo.

Člen 8

1.   Za prvo in vse naslednje uporabe v zaprtem sistemu iz razreda 2, ki se izvaja v prostorih, ki so bili prijavljeni v skladu s členom 6, je treba predložiti prijavo, ki vsebuje podatke iz dela B Priloge V.

2.   Če je bila za prostore že predložena prijava za uporabe v zaprtem sistemu iz razreda 2 ali višjega razreda in so bile izpolnjene vse s tem povezane zahteve za odobritev, se lahko uporaba v zaprtem sistemu iz razreda 2 izvaja takoj po vloženi novi prijavi.

Vlagatelj pa lahko sam zahteva odločitev o dovoljenju od pristojnega organa. Odločitev mora biti sprejeta najpozneje v 45 dneh od prijave.

3.   Če za prostore še ni bila predložena nobena prijava za uporabe v zaprtem sistemu iz razreda 2 ali višjega razreda, se lahko uporaba v zaprtem sistemu iz razreda 2, če pristojni organ ne nasprotuje, začne izvajati 45 dni po predložitvi prijave iz odstavka 1 ali prej s privolitvijo pristojnega organa.

Člen 9

1.   Za prvo in vse naslednje uporabe v zaprtem sistemu iz razreda 3 ali razreda 4, ki naj bi se izvajale v prostorih, za katere je bila predložena prijava v skladu s členom 6, se predloži prijava, ki vsebuje podatke iz dela C Priloge V.

2.   Uporaba v zaprtem sistemu iz razreda 3 ali višjega razreda se ne sme izvajati brez predhodne odobritve pristojnega organa, ki svojo odločitev pisno sporoči:

(a)

najkasneje v 45 dneh po predložitvi nove prijave, če gre za prostore, za katere je že bila predložena prijava za uporabe v zaprtem sistemu iz razreda 3 ali višjega razreda in so bile izpolnjene vse s tem povezane zahteve za odobritev uporabe v zaprtem sistemu enakega ali višjega razreda, ki naj bi se izvajala;

(b)

v drugih primerih najkasneje v 90 dneh po predložitvi prijave.

Člen 10

1.   Države članice določijo organ ali organe, pristojne za izvajanje ukrepov, ki jih sprejmejo v skladu s to direktivo, ter za sprejemanje in potrjevanje prijav iz členov 6, 8 in 9.

2.   Pristojni organi preučijo skladnost prijav z zahtevami te direktive, točnost in popolnost danih podatkov, pravilnost ocene iz člena 4(2) in razred uporabe v zaprtem sistemu in, kadar je primerno, ustreznost zadrževalnih in drugih varstvenih ukrepov, ravnanja z odpadki in ukrepov za primer nesreče.

3.   Če je treba, lahko pristojni organ:

(a)

od uporabnika zahteva, da zagotovi dodatne informacije ali spremeni pogoje predlagane uporabe v zaprtem sistemu ali da spremeni razred, določen za uporabo(-e) v zaprtem sistemu. V tem primeru lahko pristojni organ zahteva, da se uporaba v zaprtem sistemu, če je predlagana, ne začne, ali če že poteka, začasno ali dokončno opusti, dokler je pristojni organ ne odobri na podlagi pridobljenih dodatnih informacij ali spremenjenih pogojev uporabe v zaprtem sistemu;

(b)

omeji časovno obdobje, v katerem naj bi bila uporaba v zaprtem sistemu dovoljena, ali pa zanjo določi nekatere posebne pogoje.

4.   Pri izračunavanju rokov iz členov 8 in 9 se ne upoštevajo obdobja, v katerih pristojni organ:

(a)

čaka na kakršne koli dodatne podatke, ki jih je morda zahteval od prijavitelja v skladu s točko (a) odstavka 3, ali

(b)

ugotavlja javno mnenje ali se posvetuje z javnostjo v skladu s členom 12.

Člen 11

1.   Če uporabnik izve za koristne nove podatke ali spremeni uporabo v zaprtem sistemu tako, da bi to lahko imelo znatne posledice za tveganje zaradi uporabe v zaprtem sistemu, o tem čim prej obvesti pristojni organ in spremeni prijavo iz členov 6, 8 in 9.

2.   Če so podatki, ki bi lahko imeli znatne posledice za tveganje zaradi uporabe v zaprtem sistemu, na voljo pristojnemu organu pozneje, lahko pristojni organ zahteva od uporabnika, da spremeni pogoje uporabe v zaprtem sistemu, ali jo začasno ali dokončno opusti.

Člen 12

Če se državi članici zdi primerno, lahko predvidi posvetovanja z javnostjo o vidikih predlagane uporabe v zaprtem sistemu, brez poseganja v člen 18.

Člen 13

1.   Pristojni organi zagotovijo, da se pred začetkom uporabe v zaprtem sistemu:

(a)

pripravi načrt za primer nesreče za uporabe v zaprtem sistemu, pri katerih bi neuspešnost zadrževalnih ukrepov lahko povzročila takojšnjo ali kasnejšo resno nevarnost za ljudi zunaj prostorov in/ali za okolje, razen če je bil tak načrt pripravljen na podlagi druge zakonodaje Skupnosti;

(b)

organom, ki bi jih nesreča lahko prizadela, na primeren način dajo informacije o teh načrtih za primer nesreče, vključno s pomembnimi varnostnimi ukrepi, ne da bi jih ti zahtevali. Informacije se posodabljajo v primernih časovnih presledkih. Prav tako morajo biti javno dostopne.

2.   Zadevne države članice istočasno dajo enake informacije, kot so jih razširile med svoje državljane, drugim zadevnim državam članicam kot podlago za vsa potrebna posvetovanja v okviru njihovih dvostranskih odnosov.

Člen 14

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da uporabnik ob nesreči nemudoma obvesti pristojni organ iz člena 10 in priskrbi naslednje podatke:

(a)

okoliščine nesreče;

(b)

imena in količine zadevnih GSM;

(c)

vse potrebne informacije za presojo učinkov nesreče na zdravje prebivalstva in okolje;

(d)

sprejete ukrepe.

2.   Če države članice dobijo podatke iz odstavka 1:

(a)

zagotovijo sprejetje vseh potrebnih ukrepov in nemudoma opozorijo vsako državo članico, ki bi jo nesreča lahko prizadela;

(b)

če je mogoče, zberejo potrebne informacije za popolno analizo nesreče in, če je primerno, pripravijo priporočila za izognitev podobnim nesrečam v prihodnosti in omejitev njihovih učinkov.

Člen 15

1.   Države članice so dolžne, da:

(a)

se o predlaganem izvajanju načrtov za primer nesreče posvetujejo z drugimi državami članicami, ki bi lahko bile prizadete ob nesreči;

(b)

čim prej obvestijo Komisijo o vsaki nesreči, za katero se uporablja ta direktiva, o podrobnostih okoliščin nesreče, celotnem imenu in količinah zadevnih GSM, sprejetih ukrepih za odzivanje in njihovi učinkovitosti ter o analizi nesreče, skupaj s priporočili za omejitev njenih učinkov in preprečevanje podobnih nesreč v prihodnosti.

2.   Komisija ob posvetovanju z državami članicami uvede postopek za izmenjavo informacij iz odstavka 1. Prav tako vzpostavi in daje na voljo državam članicam seznam nesreč, za katere se uporablja ta direktiva, skupaj z analizo vzrokov nesreč, pridobljenimi izkušnjami in sprejetimi ukrepi za preprečevanje podobnih nesreč v prihodnosti.

Člen 16

Države članice zagotovijo, da pristojni organ organizira inšpekcijske preglede in druge nadzorne ukrepe, da zagotovi ravnanje uporabnikov v skladu s to direktivo.

Člen 17

1.   Države članice ob koncu vsakega leta Komisiji pošljejo zbirno poročilo o uporabah v zaprtem sistemu iz razreda 3 in razreda 4, ki so bile v tem letu prijavljene v skladu s členom 9, vključno z opisom, namenom(-i) uporab(-e) v zaprtem sistemu ter tveganji, povezanimi z njimi.

2.   Vsaka tri leta, prvič pa 5. junija 2003, države članice Komisiji pošljejo zbirno poročilo o svojih izkušnjah s to direktivo.

3.   Vsaka tri leta, prvič pa 5. junija 2004, Komisija objavi povzetek, ki temelji na poročilih iz odstavka 2.

4.   Komisija lahko objavi splošne statistične informacije o izvajanju te direktive in s tem povezanih zadev, če ne vsebujejo informacij, ki bi lahko škodovale konkurenčnemu položaju uporabnika.

Člen 18

1.   Če razkritje vpliva na eno ali več postavk iz člena 4(2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do okoljskih informacij (8), lahko prijavitelj označi tiste informacije v prijavi, predloženi na podlagi te direktive, ki bi jih bilo treba obravnavati kot zaupne. V takih primerih mora biti podana preverljiva utemeljitev.

Po posvetovanju s prijaviteljem pristojni organ odloči, kateri podatki bodo varovani kot zaupni, in o svoji odločitvi obvesti prijavitelja.

2.   V nobenem primeru ne smejo biti varovani kot zaupni naslednji podatki, če so predloženi v skladu členi 6, 8 ali 9:

(a)

splošne značilnosti GSM, ime in naslov prijavitelja ter kraj uporabe;

(b)

razred uporabe v zaprtem sistemu in zadrževalni ukrepi;

(c)

ocena predvidljivih učinkov, zlasti kakršnih koli škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje.

3.   Komisija in pristojni organi tretjim osebam ne razkrijejo nobenih podatkov, za katere je bilo v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 odločeno, da so zaupni, in ki so bili pridobljeni po tej direktivi v prijavah ali kako drugače, ter varujejo pravice intelektualne lastnine, povezane s prejetimi podatki.

4.   Če prijavitelj iz kakršnih koli razlogov umakne prijavo, mora pristojni organ spoštovati zaupnost predloženih podatkov.

Člen 19

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive za prilagoditev prilog II, III, IV in V tehničnemu napredku ter za prilagoditev dela C Priloge II, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(2).

Člen 20

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 21

Direktiva 90/219/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VI.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 22

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 23

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 6. maja 2009.

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. KOHOUT


(1)  UL C 162, 25.6.2008, str. 85.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 30. marca 2009.

(3)  UL L 117, 8.5.1990, str. 1.

(4)  Glej del A Priloge VI.

(5)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(6)  UL L 262, 17.10.2000, str. 21.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(8)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.


PRILOGA I

DEL A

Metode genskega spreminjanja iz točke (b)(i) člena 2 so med drugim:

1.

Metode rekombinantne nukleinske kisline, vključno z oblikovanjem novih kombinacij genskega materiala z vstavitvijo molekul nukleinske kisline, pridobljene na kakršen koli način zunaj organizma, v kateri koli virus, bakterijski plazmid ali drug vektorski sistem in njihovo vključitvijo v organizem gostitelja, v katerem se spontano ne pojavljajo, vendar se lahko v njem naprej razmnožujejo.

2.

Metode, pri katerih se dednina, pripravljena izven mikroorganizma, neposredno vnese v ta mikroorganizem, vključno z mikro-injiciranjem, makro-injiciranjem in mikro-inkapsulacijo.

3.

Metode zlitja celic ali hibridizacije, pri katerih se žive celice z novimi kombinacijami dednine oblikujejo z zlitjem dveh ali več celic na način, ki se v naravi ne pojavlja.

DEL B

Metode iz točke (b)(ii) člena 2, za katere se šteje, da nimajo za posledico genskih sprememb, pod pogojem, da ne vključujejo uporabe rekombinantnih molekul nukleinske kisline ali GSM, narejenih z drugimi metodami/načini in ne z metodami/načini, ki so izključeni z delom A Priloge II:

1.

oploditev in vitro;

2.

naravni procesi, kot so: konjugacija, transdukcija, transformacija;

3.

indukcija poliploidije.


PRILOGA II

DEL A

Metode ali načini genskega spreminjanja, ki dopuščajo, da se mikroorganizmi izključijo iz te direktive, pod pogojem, da ne uporabljajo molekul rekombinantne nukleinske kisline ali GSM, razen tistih, ki so narejene z eno ali več od tu navedenih metod/načinov:

1.

Mutageneza.

2.

Zlitje celic (vključno z zlitjem protoplastov) prokariontskih vrst, ki si izmenjujejo genski material z nam znanimi fiziološkimi procesi.

3.

Zlitje celic (vključno z zlitjem protoplastov) katere koli evkariontske vrste, vključno s pridobivanjem hibridomov in zlitjem rastlinskih celic.

4.

Samokloniranje, z odstranjevanjem zaporedij nukleinskih kislin iz celic organizma, kateremu lahko sledi ali pa tudi ne ponovno vstavljanje cele ali dela te nukleinske kisline (ali sintetičnega ekvivalenta), z ali brez predhodne encimske ali mehanske stopnje, v celice iste vrste ali v celice filogenetsko ozko sorodne vrste, ki lahko izmenjujejo genski material z naravnimi fiziološkimi procesi, če ni verjetno, da bi nastali mikroorganizem povzročil bolezen pri človeku, živali ali rastlini.

Samokloniranje lahko vključuje uporabo rekombinantnih vektorjev, ki imajo pri določenih mikroorganizmih dolgo zgodovino varne uporabe.

DEL B

Merila za ugotavljanje varnosti GSM za zdravje ljudi in okolje

Ta priloga na splošno opisuje merila, ki jih je potrebno izpolniti, ko se dokazuje varnost vrst GSM za zdravje ljudi in okolje ter primernost za uvrstitev v del C. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 20(3) se lahko izdelajo tehnične smernice, ki bodo v pomoč pri izvajanju in razlagi te priloge.

1.   Uvod

Vrste GSM, navedene v delu C, so po regulativnem postopku s pregledom iz člena 20(2) izključene iz področja uporabe te direktive. GSM se bodo uvrščali na seznam na osnovi posameznega primera, izključevanje pa se bo nanašalo samo na vsak jasno opredeljen GSM. Ta izključitev velja samo, kadar se GSM uporablja v pogojih uporabe v zaprtih sistemih v skladu s točko (c) člena 2. Ne uporablja se za namerno sproščanje GSM. Da se GSM uvrsti v del C, je treba dokazati, da izpolnjuje merila, navedena v nadaljevanju.

2.   Splošna merila

2.1   Preverjanje / avtentičnost seva

Identičnost seva mora biti natančno določena. Sprememba mora biti znana in potrjena.

2.2   Dokumentirana in dokazana varnost

Zagotoviti je treba dokumentirana dokazila o varnosti organizma.

2.3   Genska stabilnost

Če bi morebitna nestabilnost lahko škodljivo vplivala na varnost, je treba zagotoviti dokazila o stabilnosti.

3.   Posebna merila

3.1   Nepatogen

GSM ne sme biti sposoben povzročiti bolezni ali škode zdravim ljudem, rastlinam ali živalim. Ker patogenost vključuje tako strupenost kot alergenost, mora biti GSM:

3.1.1   Nestrupen

Zaradi genske spremembe GSM ne sme povzročati povečane strupenosti niti ne sme biti znan po svojih strupenih lastnostih.

3.1.2.   Nealergen

GSM zaradi genske spremembe ne sme povzročati povečane alergenosti niti ne sme biti znan alergen, kot na primer alergenost, ki je primerljiva zlasti z alergenostjo mikroorganizmov, opredeljeno v Direktivi 2000/54/ES.

3.2   Nobenih škodljivih naključnih povzročiteljev

V GSM se ne smejo nahajati znani škodljivi naključni povzročitelji, kot so drugi aktivni ali latentni mikroorganizmi, ki obstajajo vzporedno ali znotraj GSM in bi lahko škodovali zdravju ljudi in okolju.

3.3   Prenos genskega materiala

Spremenjen genski material ne sme povzročiti poškodb pri prenosu, niti ne sme biti samoprenosljiv ali prenosljiv s pogostnostjo, večjo kot drugi geni prejemnega ali starševskega mikroorganizma.

3.4   Varnost za okolje v primeru večjega in nenamernega sproščanja

GSM ne smejo imeti takojšnjih ali kasnejših škodljivih vplivov na okolje, če bi prišlo do nesreče z večjim in nenamernim sproščanjem.

GSM, ki ne izpolnjujejo navedenih meril, ne morejo biti uvrščeni v del C.

DEL C

Vrste GSM, ki izpolnjujejo merila, navedena v delu B:

… (dopolniti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 20(2))


PRILOGA III

Načela, ki jih je treba upoštevati pri oceni iz člena 4(2)

Ta priloga na splošno opisuje merila, ki jih je potrebno izpolniti, in postopek, po katerem se pripravi oceno iz člena 4(2). V skladu z regulativnim postopkom iz člena 20(3) se lahko izdelajo tehnične smernice (1), ki bodo v pomoč pri izvajanju in razlagi te priloge, zlasti glede dela B.

A.   Elementi ocene

1.

Kot možne škodljive učinke je treba upoštevati:

bolezni ljudi, vključno z alergenimi ali strupenimi učinki,

bolezni živali ali rastlin,

škodljive učinke nastale zato, ker bolezni ni mogoče zdraviti ali ni mogoče zagotoviti učinkovite zaščite,

škodljive učinke zaradi uveljavitve ali razširjanja v okolje,

škodljive učinke zaradi naravnega prenosa vnesenega genskega materiala v druge organizme.

2.

Ocena iz člena 4(2) mora temeljiti na:

(a)

ugotavljanju vseh možnih škodljivih učinkov, predvsem tistih povezanih:

(i)

s prejemnim mikroorganizmom;

(ii)

z vključenim genskim materialom (izvirajočim iz organizma dajalca);

(iii)

z vektorjem;

(iv)

z mikroorganizmom dajalcem (če se mikroorganizem dajalec uporablja med postopkom);

(v)

z nastalimi GSM;

(b)

značilnosti dejavnosti;

(c)

teži možnih škodljivih učinkov;

(d)

verjetnosti sproščanja možnih škodljivih učinkov.

B.   Postopek

3.

Na prvi stopnji ocenjevanja je treba prepoznati škodljive lastnosti prejemnika, in kjer je to potrebno, mikroorganizma dajalca in vse škodljive lastnosti povezane z vektorjem ali vnesenim materialom vključno s katero koli spremembo že obstoječih lastnosti prejemnika.

4.

Na splošno bi samo tisti GSM, ki kažejo naslednje značilnosti, veljali za primerne za vključitev v razred 1, kot je opredeljeno v členu 4(3):

(i)

ni verjetno, da bi prejemnik ali starševski mikroorganizem povzročil bolezen pri ljudeh, živalih ali rastlinah (2);

(ii)

narava vektorja in vključka je takšna, da GSM ne daje takega fenotipa, ki bi verjetno povzročil bolezen pri ljudeh, živalih ali rastlinah (2) ali škodljive učinke v okolju;

(iii)

ni verjetno, da bi GSM povzročil bolezen pri ljudeh, živalih ali rastlinah (2) ali imel škodljive učinke na okolje.

5.

Da bi pridobil potrebne podatke za izvajanje tega postopka, lahko uporabnik najprej upošteva ustrezno zakonodajo Skupnosti (zlasti Direktivo 2000/54/ES). Lahko se upošteva tudi mednarodne ali nacionalne sisteme razvrščanja (npr. Svetovno zdravstveno organizacijo, državne zdravstvene inštitute) ter njihove popravke zaradi novega znanstvenega znanja in tehničnega napredka.

Ti sistemi se nanašajo na naravne mikroorganizme in kot taki navadno temeljijo na sposobnosti mikroorganizmov, da povzročajo bolezni pri ljudeh, živalih ali rastlinah, in na teži in prenosljivosti bolezni, ki bi jo verjetno povzročili. Direktiva 2000/54/ES razvršča mikroorganizme kot biološke dejavnike v štiri razrede tveganja na podlagi možnih učinkov na zdravega odraslega človeka. Te razrede tveganja se lahko uporabi kot smernice pri razvrščanju dejavnosti uporabe v zaprtem sistemu v štiri razrede tveganja iz člena 4(3). Uporabnik lahko upošteva tudi sisteme razvrščanja, ki se nanašajo na rastlinske in živalske patogene (običajno vzpostavljene v državi). Navedeni sistemi razvrščanja samo okvirno opredelijo razred tveganja dejavnosti in ustrezen sklop zadrževalnih in kontrolnih ukrepov.

6.

Postopek prepoznavanja nevarnosti, izveden v skladu s točkami 3 do 5, naj bi pripeljal do določitve stopnje tveganja povezanega z GSM.

7.

Izbor zadrževalnih in drugih varstvenih ukrepov naj bi temeljil na stopnji tveganja, povezanega z GSM ob upoštevanju:

(i)

značilnosti okolja, ki bi bilo verjetno izpostavljeno (npr. ali so v okolju, ki bi lahko bilo izpostavljeno GSM, znani živi organizmi, na katere bi mikroorganizmi, uporabljeni pri dejavnostih uporabe v zaprtem sistemu, lahko škodljivo učinkovali);

(ii)

značilnosti dejavnosti (npr. njen obseg in/ali vrsta);

(iii)

vsak nestandardni postopek (npr. inokulacija živali z GSM; uporaba opreme, ki bi lahko povzročila nastanek aerosolov).

Upoštevanje postavk (i) do (iii) pri posamezni dejavnosti lahko poveča ali zmanjša stopnjo tveganja, povezanega z GSM, kakor je opredeljena v točki 6, ali jo ohrani nespremenjeno.

8.

Analiza, ki je izvedena po zgoraj opisanem postopku, bo pripeljala do razvrstitve dejavnosti v enega od razredov, opisanih v členu 4(3).

9.

Končna razvrstitev uporabe v zaprtem sistemu mora biti potrjena s pregledom zaključne ocene iz člena 4(2).


(1)  Glej Odločbo Komisije 2000/608/ES z dne 27. septembra 2000 o smernicah za ocenjevanje tveganja v skladu s Prilogo III k Direktivi 90/219/EGS o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (UL L 258, 12.10.2000, str. 43).

(2)  To bi se uporabljalo samo za živali in rastline v okolju, ki bi bilo verjetno izpostavljeno.


PRILOGA IV

ZADRŽEVALNI IN DRUGI VARSTVENI UKREPI

Splošna načela

1.

Te tabele predstavljajo običajne najmanjše zahteve in ukrepe potrebne za vsako stopnjo zadrževanja.

Zadrževanje je doseženo tudi z uporabo dobre delovne prakse, usposabljanjem, opremo za zadrževanje in s posebno zasnovo obrata. Pri vseh aktivnostih, ki vključujejo GSM, se uporabljajo načela dobre mikrobiološke prakse in naslednja načela dobre varnosti in higiene pri delu:

(i)

obdržati izpostavljenost delovnega mesta in okolja kateremu koli GSM na najnižji izvedljivi ravni;

(ii)

izvajati tehnično-tehnološke ukrepe pri viru in jih, če je to potrebno, dopolniti z ustrezno osebno varovalno obleko in opremo;

(iii)

ustrezno preverjati in vzdrževati kontrolne ukrepe in opremo;

(iv)

preverjati navzočnost za življenje sposobnih procesnih organizmov zunaj prvotnega fizičnega zaprtega sistema, če je potrebno;

(v)

zagotoviti ustrezno usposabljanje osebja;

(vi)

ustanoviti odbore ali pododbore za biološko varnost, če je to potrebno;

(vii)

izoblikovati in izvajati lokalne kodekse ravnanja za varnost osebja, kot je zahtevano;

(viii)

namestiti znake za biološko nevarnost, kjer je to primerno;

(ix)

zagotoviti prostore za umivanje in dekontaminacijo za osebje;

(x)

voditi ustrezne evidence;

(xi)

prepovedati prehranjevanje, pitje, kajenje, nanašanje kozmetičnih sredstev ali shranjevanje živil za prehrano ljudi v delovnem območju;

(xii)

prepovedati pipetiranje z usti;

(xiii)

zagotoviti pisne standardne operativne delovne postopke, kjer je to potrebno za zagotovitev varnosti;

(xiv)

imeti na voljo učinkovita razkužila in natančno določene postopke razkuževanja za primere razlitja GSM;

(xv)

zagotoviti varno shranjevanje kontaminirane laboratorijske opreme in materiala, kjer je to primerno.

2.

Naslovi preglednic so okvirni:

 

Tabela I A navaja najmanjše zahteve za laboratorijske aktivnosti.

 

Tabela I B navaja dodatke in spremembe tabele I A za aktivnosti v rastlinjakih / rastnih komorah, ki vključujejo GSM.

 

Tabela I C navaja dodatke in spremembe tabele I A za aktivnosti na živalih, ki vključujejo GSM.

 

Tabela II navaja najmanjše zahteve za vse aktivnosti, razen laboratorijskih.

Morda bi bilo v posameznih primerih treba uporabiti kombinacijo ukrepov iste stopnje iz tabele I A in tabele II.

V nekaterih primerih uporabnikom v dogovoru s pristojnim organom ni treba uporabiti posameznih tehničnih zahtev za določeno zadrževalno stopnjo ali pa lahko združuje tehnične zahteve dveh različnih stopenj.

V teh tabelah izraz „po izbiri“ pomeni, da se uporabnik lahko odloči za uporabo teh ukrepov za vsak primer posebej, ob upoštevanju ocene iz člena 4(2).

3.

Države članice lahko pri izvajanju te priloge zaradi jasnosti zahtev v tabele dodatno vključijo še splošna načela iz točk 1 in 2.

Tabela I A

Zadrževalni in drugi varnostni ukrepi za laboratorijske aktivnosti

Tehnične zahteve

Stopnje zadrževanja

1

2

3

4

1

Laboratorijski oddelek: izolacija (1)

ni obvezno

ni obvezno

obvezno

obvezno

2

Laboratorij: možnost zatesnitve ob zaplinjenju

ni obvezno

ni obvezno

obvezno

obvezno

Oprema

3

Površine, ki so odporne na vodo, kisline, baze, topila, razkužila, sredstva za dekontaminacijo in se jih lahko čisti

obvezno (delovne površine)

obvezno (delovne površine)

obvezno (delovne površine, tla)

obvezno (delovne površine, tla, strop, stene)

4

Vstop v laboratorij skozi zračno zaporo (2)

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

5

Podtlak glede na tlak v neposrednem okolju

ni obvezno

ni obvezno

obvezno razen za (3)

obvezno

6

Izpust in dovod zraka v laboratorij naj bosta skozi filter HEPA (4)

ni obvezno

ni obvezno

obvezno (HEPA – odvod zraka razen za (3))

obvezno (HEPA – izpust in dovod zraka (5))

7

Delovno mesto osebe odgovorne za mikrobiološko varnost

ni obvezno

po izbiri

obvezno

obvezno

8

Avtoklav

na licu mesta

v stavbi

na oddelku (6)

v laboratoriju = z dvojno steno

Sistem dela

9

Omejen dostop

ni obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

10

Znak za biološko nevarnost na vratih

ni obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

11

Posebni ukrepi za nadzor nad razširjanjem aerosolov

ni obvezno

obvezno čim bolj zmanjšati

obvezno preprečiti

obvezno preprečiti

13

Prha

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

14

Varovalna obleka

primerna varovalna obleka

primerna varovalna obleka

primerna varovalna obleka in (po izbiri) obutev

pred vstopom in izstopom zamenjati vso obleko in obutev

15

Rokavice

ni obvezno

po izbiri

obvezno

obvezno

18

Učinkovit nadzor nad vektorji (npr. za glodavce in žuželke)

po izbiri

obvezno

obvezno

obvezno

Odpadki

19

Inaktivacija GSM v odpadni vodi iz umivalnikov in prh ter podobnih odpadnih vod

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

20

Inaktivacija GSM v kontaminiranem materialu in odpadkih

po izbiri

obvezno

obvezno

obvezno

Drugi ukrepi

21

Laboratorij mora imeti svojo opremo

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

23

Opazovalno okno ali druga rešitev, ki omogoča opazovanje ljudi v laboratoriju

po izbiri

po izbiri

po izbiri

obvezno


Tabela I B

Zadrževalni in drugi varnostni ukrepi za rastlinjake in rastne komore

Pojma „rastlinjak“ in „rastna komora“ se nanašata na objekte s stenami, streho in tlemi, ki so zasnovani in uporabljani predvsem za gojenje rastlin v nadzorovanem in zavarovanem okolju.

Uporabljajo se vsa določila tabele I A z naslednjimi dodatki/spremembami:


Tehnične zahteve

Stopnje zadrževanja

1

2

3

4

Stavba

1

Rastlinjak: trajen objekt (7)

ni obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

Oprema

3

Vstop preko ločenega prostora z avtomatskim sledilnim zapiranjem dvojnih vrat

ni obvezno

po izbiri

po izbiri

obvezno

4

Nadzor nad kontaminirano odtekajočo vodo

po izbiri

čim bolj zmanjšati (8) odtok

preprečiti odtok

preprečiti odtok

Sistem dela

6

Ukrepi za nadzor nad nezaželenimi vrstami, kot so žuželke, glodalci, členonožci

obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

7

Pri prenašanju živega materiala med rastlinjakom / rastno komoro, zavarovanim objektom in laboratorijem je potrebno nadzorovati razširjanje GSM

čim bolj zmanjšati razširjanje

čim bolj zmanjšati razširjanje

preprečiti razširjanje

preprečiti razširjanje


Tabela I C

Zadrževalni in drugi varnostni ukrepi za dejavnosti v enotah za živali

Uporabljajo se vsa določila tabele I A, z naslednjimi dodatki/spremembami:


Varnostne zahteve

Stopnje zadrževanja

1

2

3

4

Objekti in naprave

1

Izoliranost enot za živali (9)

po izbiri

obvezno

obvezno

obvezno

2

Objekti za živali (10) ločeni z vrati, ki jih je mogoče zakleniti

po izbiri

obvezno

obvezno

obvezno

3

Objekti za živali zasnovani tako, da olajšujejo dekontaminacijo (material, ki je vodotesen in se lahko pere (kletke itd.))

po izbiri

po izbiri

obvezno

obvezno

4

Tla in/ali stene, ki se lahko perejo

po izbiri

obvezno (tla)

obvezno (tla in stene)

obvezno (tla in stene)

5

Živali zaprte v ustreznih zaprtih objektih, kot so kletke, ograde ali bazeni

po izbiri

po izbiri

po izbiri

po izbiri

6

Filtri na izolatorjih ali izoliranih sobah (11)

ni obvezno

po izbiri

obvezno

obvezno


Tabela II

Zadrževalni in drugi varnostni ukrepi za druge dejavnosti

Tehnične zahteve

Stopnje zadrževanja

1

2

3

4

Splošno

1

Za življenje sposobni mikroorganizmi naj se zadržujejo v sistemu, ki ločuje proces od okolja (zaprti sistem)

po izbiri

obvezno

obvezno

obvezno

2

Nadzor nad izpušnimi plini iz zaprtega sistema

ni obvezno

obvezno, čim bolj zmanjšati razširjanje

obvezno, preprečiti razširjanje

obvezno, preprečiti razširjanje

3

Nadzor nad aerosoli med vzorčenjem, dodajanjem materiala v zaprti sistem ali prenos materiala v drug zaprt sistem

po izbiri

obvezno, čim bolj zmanjšati razširjanje

obvezno, preprečiti razširjanje

obvezno, preprečiti razširjanje

4

Inaktivacija večje količine tekoče kulture pred odstranitvijo iz zaprtega sistema

po izbiri

obvezno, z validiranimi sredstvi

obvezno, z validiranimi sredstvi

obvezno, z validiranimi sredstvi

5

Zatesnitev naj bi bila zasnovana tako, da čim bolj zmanjša ali prepreči sproščanje

ni posebnih zahtev

čim bolj zmanjšati razširjanje

preprečiti razširjanje

preprečiti razširjanje

6

Nadzorovano območje naj bo zasnovano tako, da zadrži razlitje celotne vsebine zaprtega sistema

po izbiri

po izbiri

obvezno

obvezno

7

Nadzorovano območje naj bo mogoče zatesniti, da se omogoči zaplinjenje

ni obvezno

po izbiri

po izbiri

obvezno

Oprema

8

Vstop skozi zračno zaporo

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

9

Površine, ki so odporne na vodo, kisline, baze, topila, razkužila, sredstva za dekontaminacijo in se jih lahko čisti

obvezno (delovne površine, če so)

obvezno (delovne površine, če so)

obvezno (delovne površine, če so, tla)

obvezno (delovne površine, tla, strop, stene)

10

Posebni ukrepi za ustrezno prezračevanje nadzorovanega območja, da se čim bolj zmanjša kontaminacija zraka

po izbiri

po izbiri

po izbiri

obvezno

11

V nadzorovanem območju naj se vzdržuje podtlak glede na neposredno okolico

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

12

Izpust in dovod zraka iz nadzorovanega območja naj bosta skozi filter HEPA

ni obvezno

ni obvezno

obvezno (izpust zraka, po izbiri za dovod zraka)

obvezno (dovod in izpust zraka)

Sistem dela

13

Zaprti sistemi naj bodo na nadzorovanem območju

ni obvezno

po izbiri

obvezno

obvezno

14

Dostop naj bo omejen samo na določeno osebje

ni obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

15

Postavljeni naj bodo znaki za bio nevarnost

ni obvezno

obvezno

obvezno

obvezno

17

Osebje naj se oprha, preden zapusti nadzorovano območje

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

18

Osebje naj nosi varovalno obleko

obvezno (delovna obleka)

obvezno (delovna obleka)

obvezno

preobleka v celoti pred izstopom in vstopom

Odpadki

22

Inaktivacija GSM v odpadni vodi iz umivalnikov in prh ali podobnih odpadnih vod

ni obvezno

ni obvezno

po izbiri

obvezno

23

Inaktivacija GSM v kontaminiranem materialu in odpadkih, vključno s tistimi v odpadnih vodah nastalih pri procesu pred končno odstranitvijo

po izbiri

obvezno, z validiranimi sredstvi

obvezno, z validiranimi sredstvi

obvezno, z validiranimi sredstvi


(1)  

Izolacija= laboratorij je ločen od ostalih prostorov v isti stavbi ali je v ločeni stavbi.

(2)  

Zračna zapora= obvezen vstop skozi zračno zaporo, ki je od laboratorija ločen prostor. Čista stran zračne zapore mora biti ločena od strani, za katero veljajo omejevalni ukrepi, s prostori za preoblačenje in prhanje in po možnosti z avtomatskim sledilnim zapiranjem vrat.

(3)  Dejavnosti, pri katerih ne pride do prenosa po zračni poti.

(4)  

HEPA (High Efficiency Particulate Air)= zelo učinkovito zadrževanje zračnih delcev.

(5)  Če se uporabljajo virusi, ki jih HEPA filtri ne zadržijo, so za izpust zraka potrebne posebne zahteve.

(6)  Z validiranimi postopki, ki omogočajo varen prenos materiala v avtoklav zunaj laboratorija, in zagotavljajo enakovredno stopnjo varstva.

(7)  Rastlinjak je trajen objekt s stalnim vodotesnim kritjem, ki stoji na nagnjeni površini, da se prepreči vstop odtekajoče površinske vode, in ima samozapiralna vrata, ki jih je mogoče zakleniti.

(8)  Kjer lahko pride do prenosa preko tal.

(9)  

Enota za živali: stavba ali ločeno območje v stavbi vključno s prostori in napravami in drugimi prostori, kot so garderobe, prhe, avtoklavi, skladišča za hrano itd.

(10)  

Objekt za živali: objekt, ki se običajno uporablja za nastanitev živali, vključno s tistimi za razplod in poskuse, ali objekt, v katerem se izvajajo manjši kirurški posegi.

(11)  

Izolatorji: prosojne škatle, v katerih so zaprte majhne živali v ali izven kletke; za večje živali so primernejše izolirane sobe.


PRILOGA V

Zahtevani podatki za prijavo iz členov 6, 8 in 9

DEL A

Zahtevani podatki za prijavo iz člena 6:

ime uporabnika(-ov) vključno z odgovornimi za nadzorovanje in varnost,

podatki o izobrazbi in usposobljenosti oseb odgovornih za nadzorovanje in varnost,

podrobnosti o vseh bioloških odborih in pododborih,

naslov in splošen opis prostorov,

opis narave dela, ki se bo opravljalo,

razred uporabe v zaprtem sistemu,

samo za uporabo v zaprtem sistemu iz razreda 1, povzetek ocene iz člena 4(2) in informacije o ravnanju z odpadki.

DEL B

Zahtevani podatki za prijavo iz člena 8:

dan predložitve prijave iz člena 6,

imena oseb, odgovornih za nadzorovanje in varnost, ter podatki o njihovi izobrazbi in usposobljenosti,

prejemnik, uporabljeni mikroorganizem(-mi) dajalec(-ci) in/ali starševski mikroorganizem(-mi) in, kadar je primerno, uporabljen(-i) sistem(-i) gostitelj(-i)-vektor(-ji),

vir(-i) in nameravana(-e) funkcija(-e) genskega(-ih) materiala(-ov), vključenega(-ih) v spreminjanje(-a),

celotno ime in značilnosti GSM,

namen uporabe v zaprtem sistemu, vključno s pričakovanimi rezultati,

približni volumni kultur, ki bodo uporabljeni,

opis zadrževalnih in drugih varnostnih ukrepov, ki se bodo uporabljali, vključno z informacijami o ravnanju z odpadki, ter odpadki, ki bodo nastajali, njihovo obdelavo, končno obliko in namembnim krajem,

povzetek ocene iz člena 4(2),

informacije, ki jih potrebuje pristojni organ, da lahko ovrednoti načrte ukrepov za primer nesreče, če so zahtevani v skladu s členom 13(1).

DEL C

Zahtevani podatki za prijavo iz člena 9:

(a)

datum predložitve prijave iz člena 6,

imena oseb, odgovornih za nadzorovanje in varnost, ter podatki o njihovi izobrazbi in usposobljenosti;

(b)

uporabljeni prejemnik ali starševski mikroorganizem(-mi),

uporabljen(-i) sistem(-i) gostitelj(-i)-vektor(-ji) (kjer je to primerno),

vir(-i) in nameravana(-e) funkcija(-e) genskega(-ih) materiala(-ov), vključenega(-ih) v spreminjanje(-a),

celotno ime in značilnosti GSM,

volumni kultur, ki bodo uporabljeni;

(c)

opis zadrževalnih in drugih varstvenih ukrepov, ki se bodo uporabljali, s podatki o ravnanju z odpadki, ter vrsto in obliko odpadkov, ki bodo nastajali, njihovo obdelavo, končno obliko in namembnim krajem,

namen uporabe v zaprtem sistemu, vključno s pričakovanimi rezultati,

opis delov obrata;

(d)

podatki o preprečevanju nesreče in načrtih ukrepov za primer nesreče, če obstajajo:

kakršne koli posebne nevarnosti, ki izhajajo iz lokacije obrata,

uporabljeni preventivni ukrepi, kot so varnostna oprema, alarmni sistemi in metode zadrževanja,

postopki in načrti za potrjevanje stalne učinkovitosti zadrževalnih ukrepov,

opis informacij, ki so na voljo delavcem,

podatki, ki jih potrebuje pristojni organ, da lahko ovrednoti načrte ukrepov za primer nesreče, če so zahtevani v skladu s členom 13(1);

(e)

kopija ocene iz člena 4(2).


PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 21)

Direktiva Sveta 90/219/EGS

(UL L 117, 8.5.1990, str. 1)

 

Direktiva Komisije 94/51/ES

(UL L 297, 18.11.1994, str. 29)

 

Direktiva Sveta 98/81/ES

(UL L 330, 5.12.1998, str. 13)

 

Odločba Sveta 2001/204/ES

(UL L 73, 15.3.2001, str. 32)

 

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1)

Samo točka 19 Priloge III

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 21)

Direktiva

Roki za prenos

90/219/EGS

23. oktober 1991

94/51/ES

30. april 1995

98/81/ES

5. junij 2000


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 90/219/EGS

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3(1), uvodno besedilo

Člen 3, prva alinea

Člen 3(1), točka (a)

Člen 3, druga alinea

Člen 3(1), točka (b)

Člen 4, prvi odstavek

Člen 3(2)

Člen 4, drugi odstavek

Člen 3(3)

Člen 5

Člen 4

Člen 6

Člen 5

Člen 7

Člen 6

Člen 8

Člen 7

Člen 9

Člen 8

Člen 10

Člen 9

Člen 11(1), (2) in (3)

Člen 10(1), (2) in (3)

Člen 11(4), uvodno besedilo

Člen 10(4), uvodno besedilo

Člen 11(4), prva alinea

Člen 10(4), točka (a)

Člen 11(4), druga alinea

Člen 10(4), točka (b)

Člen 12, prvi odstavek

Člen 11(1)

Člen 12, drugi odstavek

Člen 11(2)

Člen 13

Člen 12

Člen 14, prvi odstavek

Člen 13(1)

Člen 14, drugi odstavek

Člen 13(2)

Člen 15(1), uvodno besedilo

Člen 14(1), uvodno besedilo

Člen 15(1), prva alinea

Člen 14(1), točka (a)

Člen 15(1), druga alinea

Člen 14(1), točka (b)

Člen 15(1), tretja alinea

Člen 14(1), točka (c)

Člen 15(1), četrta alinea

Člen 14(1), točka (d)

Člen 15(2), uvodno besedilo

Člen 14(2), uvodno besedilo

Člen 15(2), prva alinea

Člen 14(2), točka (a)

Člen 15(2), druga alinea

Člen 14(2), točka (b)

Člen 16

Člen 15

Člen 17

Člen 16

Člen 18

Člen 17

Člen 19(1)

Člen 18(1), prvi pododstavek

Člen 19(2)

Člen 18(1), drugi pododstavek

Člen 19(3), uvodno besedilo

Člen 18(2), uvodno besedilo

Člen 19(3), prva alinea

Člen 18(2), točka (a)

Člen 19(3), druga alinea

Člen 18(2), točka (b)

Člen 19(3), tretja alinea

Člen 18(2), točka (c)

Člen 19(4)

Člen 18(3)

Člen 19(5)

Člen 18(4)

Člen 20

Člen 19

Člen 20a

Člen 21(1)

Člen 20(1)

Člen 21(2), prvi pododstavek

Člen 20(2) in (3), prvi pododstavek

Člen 21(2), drugi pododstavek

Člen 20(3), drugi pododstavek

Člen 21(3)

Člen 22

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 23

Priloge I do V

Priloge I do V

Priloga VI

Priloga VII