22.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 325/2009

z dne 21. aprila 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. aprila 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

22.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 326/2009

z dne 21. aprila 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Andruty kaliskie (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Poljske za registracijo imena „Andruty kaliskie“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 233, 11.9.2008, str. 16.

---

---

22.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 327/2009

z dne 21. aprila 2009

o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dnevih meseca aprila 2009 v okviru tarifnih kvot za perutninsko meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 616/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in načinu upravljanja tarifnih kvot Skupnosti v sektorju perutninskega mesa s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav (3) ter zlasti člena 5(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 616/2007 odpira tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju perutninskega mesa.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v prvih sedmih dnevih meseca aprila 2009 za podobdobje med 1. julijem in 30. septembrom 2009 in, kar zadeva skupino 3, za obdobje med 1. julijem 2009 in 30. junijem 2010, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v prvih sedmih dnevih meseca aprila 2009 za podobdobje med 1. julijem in 30. septembrom 2009, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Za količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vložena v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007 za podobdobje med 1. julijem in 30. septembrom 2009, se uporabi koeficient dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Količine, za katere zahtevki za uvozna dovoljenja niso bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 616/2007, ki se dodajo v podobdobje med 1. oktobrom in 31. decembrom 2009, so določene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. aprila 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 142, 5.6.2007, str. 3.

---

---

22.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/7

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. aprila 2009

o opredelitvi meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III k Direktivi 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2856)

(2009/337/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (1) in zlasti člena 22(1)(g) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev skupne ocene meril iz Priloge III k Direktivi 2006/21/ES je treba opredeliti metodologijo in, kadar je to mogoče, določiti mejne vrednosti, pri čemer je treba upoštevati različne vrste objektov za ravnanje z odpadki, njihovo kratko- in dolgoročno obnašanje ter tudi obnašanje med obratovanjem.

(2)	S tehničnega vidika je objekte za ravnanje z odpadki, ki vsebujejo samo inertne odpadke ali neonesnažena tla, primerno izvzeti iz ocene meril, ki zadevajo prisotnost nevarnih snovi ali nevarnih odpadkov.

(3)	Potencialna nevarnost, ki jo predstavlja objekt za ravnanje z odpadki, se lahko znatno spremeni med obratovanjem in fazo zaprtja objekta. Zato je primerno, da se klasifikacija objekta pregleda po potrebi ali vsaj ob zaključku obratovanja.

(4)

Za oceno potencialne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi v primerih izgube strukturne neoporečnosti ali nepravilnega obratovanja objekta je treba upoštevati dejansko stalno prisotnost ljudi na območjih, ki bi lahko bila prizadeta, kadar se ocenjuje resnost te potencialne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi.

(5)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Objekt za ravnanje z odpadki spada v kategorijo A v skladu s prvo alineo Priloge III k Direktivi 2006/21/ES, če bi predvidene kratko- ali dolgoročne posledice okvare zaradi izgube strukturne neoporečnosti ali nepravilnega obratovanja objekta za ravnanje z odpadki lahko povzročile:

(a)	nezanemarljivo potencialno nevarnost za življenje;

(b)	resno nevarnost za zdravje ljudi;

(c)	resno nevarnost za okolje.

2.   Za namene klasifikacije iz odstavka 1 se pri vrednotenju nevarnostnega potenciala objekta upošteva celotni življenjski krog objekta, vključno s fazo po zaprtju.

Člen 2

1.   V tej odločbi strukturna neoporečnost objekta za ravnanje z odpadki pomeni njegovo sposobnost zadržanja odpadkov znotraj meja objekta na način, ki je bil predviden v njegovem načrtu.

2.   Izguba strukturne neoporečnosti zajema vse možne mehanizme okvare, ki se nanašajo na strukture zadevnega objekta za ravnanje z odpadki.

3.   Vrednotenje posledic izgube strukturne neoporečnosti vključuje takojšnji vpliv katerega koli materiala, ki se prevaža z objekta zaradi okvare, ter posledične kratko- in dolgoročne učinke.

Člen 3

1.   V tej odločbi nepravilno obratovanje objekta za ravnanje z odpadki pomeni vsako obratovanje, ki lahko povzroči večjo nesrečo, vključno s slabim delovanjem ukrepov za varstvo okolja ter nestrokovnim ali pomanjkljivim načrtovanjem.

2.   Ocena izpusta onesnaževal zaradi nepravilnega obratovanja vključuje učinke kratkoročnih velikih koncentracij ter tudi dolgoročnega izpusta onesnaževal. Navedena ocena zajema obratovalno obdobje objekta ter dolgoročno obdobje po njegovem zaprtju. Vključuje vrednotenje potencialnih nevarnosti objektov, v katerih so reaktivni odpadki, ne glede na razvrščanje odpadkov med nevarne ali nenevarne odpadke na podlagi Direktive Sveta 91/689/EGS (3).

Člen 4

1.   Države članice ocenijo posledice okvare zaradi izgube strukturne neoporečnosti ali nepravilnega obratovanja objekta za ravnanje z odpadki v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

2.   Potencialna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi se šteje za zanemarljivo ali neresno, če se razen zaposlenih, ki upravljajo objekt in ki bi lahko bili prizadeti, ne pričakuje stalna ali daljša prisotnost ljudi na območju, ki bi lahko bilo prizadeto. Za poškodbe, ki povzročajo invalidnost ali daljša obdobja bolezni, se šteje, da pomenijo resno nevarnost za zdravje ljudi.

3.   Potencialna nevarnost za okolje se ne šteje za resno, če:

(a)	se intenzivnost moči potencialnega vira onesnaževanja v kratkem času znatno zmanjša;

(b)	okvara ne povzroči trajne ali dolgoročne okoljske škode;

(c)	se prizadeto okolje lahko povrne v prejšnje stanje z manjšimi ukrepi čiščenja in sanacije;

4.   Pri določitvi potencialne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali za okolje je treba v okviru koncepta „vir-pot-prejemnik“ upoštevati posebno vrednotenje obsega potencialnih učinkov.

Kadar med virom in prejemnikom ni poti, objekt ne spada v kategorijo A na podlagi okvare zaradi izgube strukturne neoporečnosti ali nepravilnega obratovanja.

Člen 5

1.   V primeru izgube strukturne neoporečnosti pregrad za zadrževanje jalovine se šteje, da so življenja ljudi ogrožena, kadar je nivo vode ali mulja najmanj 0,7 m nad tlemi oziroma kadar hitrost vode ali mulja presega 0,5 m/s.

2.   Ocena potencialne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi vključuje vsaj naslednje dejavnike:

(a)	velikost in lastnosti objekta, vključno z njegovim načrtovanjem;

(b)	količino in kakovost, vključno s fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi odpadkov v objektu;

(c)	topografijo lokacije objekta, vključno z lastnostmi dušenja;

(d)	čas potovanja potencialnega poplavnega vala do območij, na katerih so prisotni ljudje;

(e)	hitrost širjenja poplavnega vala;

(f)	predvideni nivo vode ali mulja;

(g)	stopnjo dvigovanja nivoja vode ali mulja;

(h)	vse pomembne dejavnike, ki so vezani na lokacijo in bi lahko vplivali na potencialno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi.

Člen 6

1.   V primeru plazenja jalovišča se za vsako maso odpadkov, ki se premika, šteje, da lahko ogrozi življenja ljudi, če se ljudje nahajajo v območju premikajoče se mase odpadkov.

2.   Ocena potencialne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi vključuje vsaj naslednje dejavnike:

(a)	velikost in lastnosti objekta, vključno z njegovim načrtovanjem;

(b)	količino in kakovost, vključno s fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi odpadkov v objektu;

(c)	kot brežine jalovišča;

(d)	možnost zbiranja podzemne vode v jalovišču;

(e)	stabilnost nosilnih tal;

(f)	topografijo;

(g)	bližino vodotokov, gradbišč, zgradb;

(h)	rudarska dela;

(i)	vse ostale dejavnike, ki so vezani na lokacijo in bi lahko znatno prispevali k tveganju, ki ga predstavlja struktura.

Člen 7

1.   Mejna vednost iz druge alinee Priloge III k Direktivi 2006/21/ES se določi kot razmerje med težo na podlagi suhe snovi:

(a)	vseh odpadkov, ki veljajo za nevarne v skladu z Direktivo 91/689/EGS in za katere se pričakuje, da bodo prisotni v objektu ob koncu načrtovanega obdobja obratovanja, in

(b)	odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo prisotni v objektu ob koncu načrtovanega obdobja obratovanja.

2.   Kadar razmerje iz odstavka 1 presega 50 %, spada objekt v kategorijo A.

3.   Kadar je razmerje iz odstavka 1 med 5 % in 50 %, spada objekt v kategorijo A.

Vendar je mogoče, da navedeni objekt ne spada v kategorijo A, kadar je upravičen na podlagi ocene tveganja, vezane na lokacijo, s posebnim poudarkom na učinkih nevarnih odpadkov, ki je bila opravljena kot del klasifikacije na podlagi posledic okvare zaradi izgube neoporečnosti ali nepravilnega obratovanja, ter je dokazano, da objekt ne spada v kategorijo A na podlagi vsebine nevarnih odpadkov.

4.   Kadar je razmerje iz odstavka 1 manjše od 5 %, objekt ne spada v kategorijo A na podlagi vsebine nevarnih odpadkov.

Člen 8

1.   Države članice ocenijo, ali je merilo iz tretje alinee Priloge III k Direktivi 2006/21/ES izpolnjeno v skladu s premisleki iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Za načrtovane usedalne bazene jalovine se uporablja naslednja metodologija:

(a)	opravi se popis snovi in pripravkov, ki se uporabljajo pri predelavi in se nato skupaj z jalovino v obliki mulja odvedejo v usedalni bazen jalovine;

(b)	za vsako snov in pripravek se za vsako leto načrtovanega trajanja obratovanja ocenijo letne količine, ki se uporabijo v procesu;

(c)	za vsako snov in pripravek se ugotovi, ali gre za nevarno snov ali pripravek v smislu Direktive Sveta 67/548/EGS (4) in Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(d)	za vsako leto načrtovanega obratovanja se izračuna letno povečanje skladiščene vode (ΔQi) v usedalnih bazenih jalovine v stabilnih pogojih v skladu z enačbo iz Priloge I;

(e)	za vsako nevarno snov ali pripravek, ugotovljen v skladu s točko (c), se oceni največja letna koncentracija (C max) v vodni fazi v skladu s formulo iz Priloge II.

Če se na podlagi ocene največjih letnih koncentracij (C max) šteje, da je vodna faza „nevarna“ v smislu Direktive 1999/45/ES ali Direktive 67/548/EGS, spada objekt v kategorijo A.

3.   Za delujoče usedalne bazene jalovine klasifikacija objekta temelji na metodologiji iz odstavka 2 ali na neposredni kemični analizi vode in trdnih snovi, ki so prisotne v objektu. Če se morajo vodna faza in njena vsebina šteti za nevaren pripravek v smislu Direktive 1999/45/ES ali Direktive 67/548/EGS, spada objekt v kategorijo A.

4.   Za objekte za izluževanje, kjer se kovine pridobivajo iz jalovišč rude s filtriranjem izluženih raztopin, države članice ob zaprtju opravijo pregled nevarnih snovi, ki temelji na popisu uporabljenih kemikalij za izluževanje in koncentracijah ostankov teh kemikalij v drenažni vodi po zaključku izpiranja. Če se morajo te izcedne vode šteti za nevaren pripravek v smislu Direktive 1999/45/ES ali Direktive 67/548/EGS, spada objekt v kategorijo A.

Člen 9

Člena 7 in 8 te odločbe se ne uporabljata za objekte za ravnanje z odpadki, ki vsebujejo samo inertne odpadke ali neonesnažena tla.

Člen 10

Pregled klasifikacije mora opraviti pristojni organ v skladu z Direktivo 2006/21/ES, kadar se je dovoljenje bistveno spremenilo ali so pogoji obratovanja bistveno drugačni.

Pregled se opravi najpozneje ob koncu obratovanja objekta.

Člen 11

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 102, 11.4.2006, str. 15.

(2)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(3)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20.

(4)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(5)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

---

---

---

22.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/12

---

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. marca 2009

o ustanovitvi Odbora za program TARGET2-Securities (TARGET2-Securities Programme Board)

(ECB/2009/6)

(2009/338/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovih členov 3.1, 12.1, 12.3, 17, 18 in 22,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na seji 6. julija 2006 sklenil, da se v sodelovanju s centralnimi depotnimi družbami in drugimi udeleženci na trgu razišče možnost vzpostavitve nove službe Eurosistema za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, ki bi se imenovala TARGET2-Securities (T2S). Eurosistem kot del svojih nalog v skladu s členi 17, 18 in 22 Statuta ESCB predvideva, da bo T2S služba, temelječa na enotni platformi, ki bo omogočala temeljno, nevtralno in brezmejno vseevropsko poravnavo denarja in vrednostnih papirjev, ki se bo ponudila centralnim depotnim družbam, da bi svojim strankam lahko zagotovile harmonizirane in standardizirane storitve poravnave po načelu dostava proti plačilu v centralnobančnem denarju in v integriranem tehničnem okolju.

(2)

Svet ECB je 17. julija 2008 sklenil, da začne T2S in zagotovi vire, ki so potrebni do njegovega zaključka. Na podlagi ponudb centralnih bank Deutsche Bundesbank, Banco de España, Banque de France in Banca d’Italia je Svet ECB sklenil tudi, da bodo T2S razvijale in upravljale navedene štiri nacionalne centralne banke (NCB).

(3)

Učinkovita in uspešna organizacija T2S, ki vključuje notranje in zunanje zainteresirane udeležence, zahteva vzpostavitev poenostavljenega organa upravljanja, ki bo pripravljal predloge za Svet ECB o ključnih strateških vprašanjih in izvrševal naloge izključno tehnične narave (v nadaljevanju „Odbor za program T2S“).

(4)

Po načelu decentralizacije, določenem v členu 12.1 Statuta ESCB, NCB opravljajo posle, ki so sestavni del nalog ESCB, kolikor je to možno in ustrezno. Centralne banke Eurosistema bodo zato Odbor za program T2S pooblastile za opravljanje nekaterih izvedbenih nalog, da bo lahko deloval v polnem obsegu in nastopal v imenu celotnega Eurosistema. Odbor za plačilne in poravnalne sisteme bo ohranil svojo funkcijo svetovanja organom odločanja ECB –

SKLENIL:

Člen 1

Odbor za program T2S

1.   Odbor za program T2S se ustanovi kot poenostavljen organ upravljanja v Eurosistemu, ki bo pripravljal predloge za Svet ECB o ključnih strateških vprašanjih in izvrševal naloge izključno tehnične narave v povezavi s T2S.

2.   Mandat Odbora za program T2S, vključno s cilji, odgovornostmi, nalogami, sestavo, delovnimi postopki in proračunom, je določen v Prilogi k temu sklepu.

3.   Člani Sveta ECB pošljejo Izvršilnemu odboru imena in življenjepise kandidatov za imenovanje v Odbor za program T2S tako, da prispejo najkasneje do 8. aprila 2009. Svet ECB bo na podlagi teh predlogov 23. aprila 2009 imenoval člane Odbora za program T2S.

4.   Odbor za program T2S začne z delom od sredine maja 2009.

5.   Odbor za program T2S pošlje dnevni red, povzetek sej in ustrezno dokumentacijo v zvezi s sejami članom Odbora za plačilne in poravnalne sisteme, s čimer se le-temu omogoči, da Odboru za program T2S predloži svoje prispevke.

Člen 2

Končna določba

Ta sklep začne veljati 20. marca 2009.

---

---