ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.100.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 100 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 52 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
|
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Evropska centralna banka |
|
|
|
2009/328/ES |
|
|
* |
||
|
|
PRIPOROČILA |
|
|
|
Komisija |
|
|
|
2009/329/ES |
|
|
* |
Priporočilo Komisije z dne 26. marca 2009 o smernicah v zvezi z varstvom podatkov za informacijski sistem za notranji trg (IMI) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2041) ( 1 ) |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 315/2009
z dne 17. aprila 2009
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 18. aprila 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. aprila 2009
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
JO |
93,2 |
MA |
80,1 |
|
TN |
139,0 |
|
TR |
108,7 |
|
ZZ |
105,3 |
|
0707 00 05 |
JO |
155,5 |
MA |
55,7 |
|
TR |
135,4 |
|
ZZ |
115,5 |
|
0709 90 70 |
JO |
220,7 |
MA |
28,1 |
|
TR |
104,8 |
|
ZZ |
117,9 |
|
0805 10 20 |
EG |
43,1 |
IL |
58,1 |
|
MA |
49,6 |
|
TN |
64,9 |
|
TR |
65,2 |
|
ZZ |
56,2 |
|
0805 50 10 |
TR |
57,2 |
ZA |
73,4 |
|
ZZ |
65,3 |
|
0808 10 80 |
AR |
84,2 |
BR |
75,3 |
|
CA |
124,7 |
|
CL |
80,2 |
|
CN |
77,8 |
|
MK |
22,6 |
|
NZ |
111,3 |
|
US |
129,3 |
|
UY |
58,8 |
|
ZA |
84,2 |
|
ZZ |
84,8 |
|
0808 20 50 |
AR |
74,6 |
CL |
87,8 |
|
CN |
64,3 |
|
ZA |
96,7 |
|
ZZ |
80,9 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 316/2009
z dne 17. aprila 2009
o spremembi Uredbe (ES) št. 1973/2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 v zvezi s shemami podpor iz naslova IV in IVa navedene uredbe glede uporabe zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) ter zlasti člena 142(c) in (e) te uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 73/2009 je razveljavila Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (2), da se nadaljuje s postopnim vključevanjem drugih sektorjev v shemo enotnega plačila in razširjanjem proizvodne nevezanosti plačil. Zaradi tega nekatere sheme pomoči ne obstajajo več in zato zadevna pravila za izvajanje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (3) niso več potrebna. |
(2) |
V celinski Franciji in Italiji so nedavno uvedli nove tehnike za gojenje riža, ki zahtevajo določen zamik pri sejanju. Zato je ustrezno preložiti rok za sejanje, da se v Italiji in Franciji izpolnijo pogoji za upravičenost do posebnega plačila za riž. |
(3) |
Države članice se lahko v skladu z nekdanjim členom 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 odločijo za uporabo sheme enotnega plačila po prehodnem obdobju, ki se je končalo najpozneje 31. decembra 2006. Zato nekatera plačila za govedo in teleta iz poglavja 12 te uredbe, ki so jih države članice lahko izvajale le v tem prehodnem obdobju, ne veljajo več. Določbe iz Uredbe (ES) št. 1973/2004, ki veljajo za ta plačila, je zato treba črtati. |
(4) |
Od leta 2009 je bila Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 (4), ki določa podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, spremenjena, da velja neposredno za shemo enotnega plačila na površino. Določbe o uporabi Uredbe (ES) št. 796/2004 za shemo enotnega plačila na površino je zato treba črtati iz Uredbe (ES) št. 1973/2004. |
(5) |
Sofinanciranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil je v letu 2009 relevantno le za Bolgarijo in Romunijo. Zato je treba posodobiti pravila o nadzoru in sankcijah v primeru sofinanciranja. |
(6) |
Shema za praho velja le v obliki prostovoljne prahe iz nekdanjega člena 107 Uredbe (ES) 1782/2003 za kmete iz držav članic, ki uveljavljajo plačila na površino s poljščinami v skladu s členom 66 te uredbe. Zaradi poenostavitve upravljanja t.i. sheme „neživil na zemljiščih v prahi“ iz Poglavja 16 Uredbe (ES) št. 1973/2004 je iz te sheme ustrezno izključiti kmetijsko zemljišče, ki se uporablja za gojenje proizvodov, upravičenih do plačila na površino s poljščinami. |
(7) |
Člen 103 Uredbe (ES) št. 1973/2004 določa, da se povprečna mlečnost, ki se uporabi za določitev števila upravičenih krav dojilj pri izvajanju člena 111(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, izračuna na podlagi povprečnih mlečnosti iz Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 1973/2004. V tej prilogi je povprečna mlečnost za Španijo določena na 4 650 kg. Španija je zahtevala posodobitev te povprečne mlečnosti. Ob upoštevanju razvoja mlečnega sektorja v Španiji, kjer se mlečnost mlečne črede stalno povečuje zaradi prestrukturiranja postopka, kar vpliva na število in velikost gospodarstev, je primerno posodobili navedeno Prilogo. |
(8) |
Odločba Komisije C(2004) 1439 z dne 29. aprila 2004 je bila spremenjena, da določa kmetijsko območje znotraj sheme enotnega plačila za Slovaško na 1 880 tisoč hektarjev od leta 2009. Ta znesek je treba upoštevati v Prilogi XXI k Uredbi (ES) št. 1973/2004. |
(9) |
Uredbo (ES) št. 1973/2004 je treba zato ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1973/2004 se spremeni:
1. |
v členu 1 se črta točka „(h)“; |
2. |
člen 2 se spremeni:
|
3. |
v členu 4 se črta sklic na člen 98 Uredbe (ES) št. 1782/2003; |
4. |
člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Datumi za sejanje Da so upravičene do proizvodno vezanega plačila za riž, morajo biti navedene površine posejane najpozneje do:
|
5. |
poglavje 9 „Posebna regionalna pomoč za poljščine“ se črta; |
6. |
v poglavju 13 se črtajo oddelek 2 „Zunajsezonska premija“ (členi 96, 97 in 98), člen 117, podpoglavje 2 „Shema ekstenzifikacijskega plačila“ oddelka 4 (člena 118 in 119), oddelek 6 „Dodatna plačila“ (člen 125) in člen 133; |
7. |
člen 126 se spremeni:
|
8. |
v členu 127(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Datum vložitve zahtevka je operativni dogodek za določitev leta, v katerem se za živali dodelita posebna premija in premija za krave dojilje, in je hkrati operativni dogodek za določitev števila GVŽ, ki se upošteva za izračun obremenitve.“; |
9. |
člen 130 se nadomesti z naslednjim: „Člen 130 Določitev posameznih kvot za mleko Do konca 7. obdobja iz člena 66 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (5), z odstopanjem od člena 102(1)(a) te uredbe, se lahko država članica odloči, da se za kmete, ki redijo krave mlekarice in prenesejo ali prevzamejo vse individualne referenčne količine ali njihov del z začetkom veljavnosti 31. marca ali 1. aprila v skladu s členom 65(i) in (k) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi za izvajanje členov 73, 74 in 75 te uredbe, 1. aprila določita največja individualna referenčna količina razpoložljivega mleka, ki je upravičena do premije za krave dojilje, ter največje število krav dojilj. |
10. |
v členu 131 se črta odstavek 6; |
11. |
v poglavju 14 se črtajo členi 136, 137 in 138; |
12. |
v členu 140 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Za leto 2009 se Uredba (ES) št. 796/2004 uporablja za dopolnilno nacionalno neposredno plačilo, ki se v Bolgariji in Romuniji sofinancira v skladu s točko E oddelka I v prilogi VIII k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije.“; |
13. |
v členu 143 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Zemljišče v prahi v skladu s členom 107 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se lahko uporablja v skladu s prvo alineo člena 107(3) te uredbe za proizvodnjo surovin, namenjenih za proizvodnjo proizvodov v Skupnosti, ki niso primarno namenjeni za prehrano ljudi ali živali, in sicer v okoliščinah iz tega poglavja.“; |
14. |
v členu 145(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Vsaka kmetijska surovina, razen poljščin iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 1782/2003, se lahko goji na zemljišču v prahi v skladu s prvo alineo člena 107(3) te uredbe.“; |
15. |
v členu 146(1)(a) se uvodne besede nadomestijo z naslednjim besedilom: „da uporabljajo opredeljene kmetijske surovine, razen poljščin iz seznama v Prilogi IX k Uredbi (ES) št. 1782/2003, če se upoštevajo vsi ustrezni kontrolni ukrepi:“; |
16. |
v členu 147 se črta odstavek 5; |
17. |
člen 149 se črta; |
18. |
v členu 158 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Varščina se sprosti sorazmerno za vsako surovino pod pogojem, da je pristojni organ zbiralca ali prvega predelovalca pridobil dokazilo, da je bila zadevna količina surovine predelana v skladu z uporabami iz člena 147(2)(f) ob upoštevanju, kadar je potrebno, sprememb na podlagi člena 152.“; |
19. |
v členu 159 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Obveznost predelave količine surovin v končne proizvode, določene v pogodbi, in obveznost, da je treba surovine predelati do 31. julija drugega leta po letu žetve surovine, pomenita primarni zahtevi v skladu s členom 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85.“; |
20. |
v Prilogi XVI se številka za Španijo nadomesti s „6 500“; |
21. |
v Prilogi XVIII se črtajo točke 2 „Izvensezonska premija“, 4 „Ekstenzifikacijsko plačilo“ in 5 „Premija, izvzeta iz faktorja obremenitve“; |
22. |
v Prilogi XXI se številka, ki velja za kmetijsko območje iz sheme enotnega plačila, za Slovaško nadomesti z „1 880“. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na leta z začetkom od 1. januarja 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. aprila 2009
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 30, 31.1.2009, str. 16.
(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.
(3) UL L 345, 20.11.2004, str. 1.
(4) UL L 141, 30.4.2004, str. 18.
(5) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“;
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/6 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 317/2009
z dne 17. aprila 2009
o nadomestitvi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 673/2005 o vzpostavitvi dodatnih carin za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 673/2005 z dne 25. aprila 2005 o vzpostavitvi dodatnih carin za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike (1) in zlasti člena 3 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Ker Združene države Amerike niso uskladile Zakona o trajnem dampingu in izravnavi s subvencijami („Continued Dumping and Subsidy Offset Act – CDSOA“) s svojimi obveznostmi iz sporazumov STO, je bila z Uredbo (ES) št. 673/2005 s 1. majem 2005 uvedena dodatna carina ad valorem v višini 15 % za uvoz nekaterih izdelkov s poreklom iz Združenih držav Amerike. V skladu s pooblastilom STO za začasni preklic uporabe koncesij za Združene države Komisija vsako leto prilagodi stopnjo začasnega preklica obsegu razveljavitev ali omejitev, ki jih CDSOA povzroči Skupnosti v navedenem času. |
(2) |
Izplačila po CDSOA za zadnje leto, za katero so podatki na voljo, se nanašajo na razdelitev protidampinških in izravnalnih dajatev, pobranih v proračunskem letu 2008 (od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008). Na podlagi podatkov, ki jih je objavil Urad za carinsko in mejno zaščito Združenih držav Amerike, znaša obseg razveljavitev ali omejitev, povzročenih Skupnosti, 16,31 milijona USD. |
(3) |
Ker se je raven razveljavitev ali omejitev in posledično začasnega preklica zmanjšala, je treba s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 673/2005 najprej odstraniti izdelke iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 673/2005, ki so bili v letih 2006 in 2007 dodani na seznam v Prilogi I k navedeni uredbi. Zatem je treba s seznama v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 673/2005 po vrstnem redu umakniti štiri izdelke. |
(4) |
Učinek dodatne uvozne dajatve ad valorem v višini 15 % za uvoz izdelkov iz spremenjene Priloge I iz Združenih držav predstavlja vrednost trgovine v času enega leta, ki ne preseže 16,31 milijona USD. |
(5) |
Da ne bi prišlo do zamud pri carinjenju blaga, pri katerem se dodatna uvozna dajatev ad valorem v višini 15 % ne uporablja več, mora ta uredba začeti veljati na dan objave. |
(6) |
Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za povračilne ukrepe v trgovini – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 673/2005 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. maja 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. aprila 2009
Za Komisijo
Catherine ASHTON
Članica Komisije
(1) UL L 110, 30.4.2005, str. 1.
PRILOGA
„PRILOGA I
Izdelki, za katere se uvedejo dodatne dajatve, so označeni z osemmestnimi oznakami KN. Opis izdelkov, uvrščenih pod te oznake, je na voljo v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 493/2005 (2).
4820 10 50
6204 63 11
6204 69 18
6204 63 90
6104 63 00
6203 43 11
6103 43 00
6204 63 18
6203 43 19
6204 69 90
6203 43 90
0710 40 00
9003 19 30
8705 10 00
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/8 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 318/2009
z dne 17. aprila 2009
o spremembi Uredbe (ES) št. 1914/2006 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1) in zlasti člena 14 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Glede na izkušnje, pridobljene pri uporabi člena 34 Uredbe Komisije (ES) št. 1914/2006 (2), je treba pojasniti nekatere postopke glede sprememb programa iz navedenega člena. Končni datum za predložitev letnih zahtevkov za spremembo programa je treba prestaviti, da bi se izognili prepoznemu sprejetju sklepov o odobritvi. Zaradi proračunskih pravil je treba odobrene spremembe izvajati od 1. januarja leta, ki sledi vložitvi zahtevka za spremembo. Poleg tega je treba podrobneje določiti nekatera pravila glede manjših sprememb, ki jih je treba le informativno prijaviti Komisiji. |
(2) |
Uredbo (ES) št. 1914/2006 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 34 Uredbe (ES) št. 1914/2006 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 34
Sprememba programa
1. Spremembe k programu, odobrene v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006, se predložijo v odobritev Komisiji in se ustrezno utemeljijo, zlasti z navedbo naslednjih informacij:
(a) |
razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki upravičujejo spremembo programa; |
(b) |
pričakovani učinki spremembe; |
(c) |
posledice za financiranje in preverjanje obveznosti. |
Razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin Grčija predloži zahtevke za spremembe programov največ enkrat na koledarsko leto in največ enkrat za vsak program. Ti zahtevki za spremembe morajo biti Komisiji poslani najpozneje do 1. avgusta vsako leto.
Če Komisija ne ugovarja zahtevanim spremembam, Grčija uporablja te spremembe od 1. januarja leta, ki sledi letu, v katerem je bil dan zahtevek za spremembo.
Take spremembe se lahko uporabljajo prej, če Komisija pred datumom iz tretjega pododstavka pisno potrdi Grčiji, da so prijavljene spremembe v skladu z zakonodajo Skupnosti.
Če prijavljena sprememba ni v skladu z zakonodajo Skupnosti, Komisija o tem obvesti Grčijo, sprememba pa se ne uporablja, dokler Komisija ne prejme spremembe, ki se lahko opredeli kot skladna z zakonodajo Skupnosti.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 Komisija ovrednoti predloge Grčije za naslednje spremembe in odloči najpozneje v štirih mesecih po njihovi predložitvi o njihovi odobritvi, v skladu s postopkom iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006:
(a) |
uvedba novih ukrepov, akcij, proizvodov ali shem pomoči v program in |
(b) |
povečanje ravni enote podpore, ki je že bila odobrena za vsak obstoječ ukrep, akcijo, proizvod ali shemo pomoči, za več kot 50 % zneska, ki se uporablja v trenutku vložitve zahtevka za spremembo. |
Odobrene spremembe se uporabljajo od 1. januarja leta, ki sledi letu, v katerem so bile prijavljene.
3. Grčiji se dovoli napraviti naslednje spremembe, ne da bi upoštevala postopek iz odstavka 1, pod pogojem, da se spremembe sporočijo Komisiji:
(a) |
glede napovedanih bilanc oskrbe, sprememb v količinah zadevnih proizvodov, za katere veljajo režimi preskrbe, in posledično celotnega zneska pomoči, dodeljenega kot podpora posamezni liniji izdelkov; |
(b) |
glede podpore za lokalno proizvodnjo – spremembe do 20 % dodeljenih finančnih sredstev za vsak posamezen ukrep; in |
(c) |
spremembe na podlagi sprememb oznak in opisov, določenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (3), ki se uporabljajo za identificiranje proizvodov, za katere je bila odobrena pomoč, če te spremembe ne pomenijo spremembe proizvodov samih. |
Spremembe iz prvega pododstavka začnejo veljati na dan, ko jih Komisija prejme. Ustrezno morajo biti razložene in utemeljene ter se lahko izvajajo samo enkrat na leto, razen v naslednjih primerih:
(a) |
višja sila ali izredne okoliščine, |
(b) |
spremembe količine proizvodov, za katere veljajo režimi preskrbe, |
(c) |
spremembe statistične nomenklature ter oznak skupne carinske tarife, določenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, |
(d) |
proračunski prenosi v okviru ukrepov podpore proizvodnji. Slednji ukrepi morajo biti sporočeni najpozneje 30. aprila leta, ki sledi koledarskemu letu, na katerega se nanašajo spremenjena finančna sredstva. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. aprila 2009
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 265, 26.9.2006, str. 1.
(2) UL L 365, 21.12.2006, str. 64.
(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.“
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Evropska centralna banka
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/10 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 19. marca 2009
o spremembah Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke
(ECB/2009/5)
(2009/328/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB) ter zlasti njegovih členov 10.2 in 12.3,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
S sprejetjem eura na Slovaškem je število članov Sveta Evropske centralne banke (ECB) preseglo 21. Člen 10.2 Statuta ESCB določa, da bo od dneva, ko število članov Sveta ECB preseže 21, imel vsak član Izvršilnega odbora en glas in da bo število guvernerjev z glasovalno pravico 15. Določa tudi pravila rotacije glasovalnih pravic. V skladu s šesto alineo člena 10.2 lahko Svet ECB, ki odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov, sklene, da se začetek sistema rotacije preloži do datuma, ko število guvernerjev preseže 18. V decembru 2008 je Svet ECB sklenil, da se začetek sistema rotacije preloži do tega datuma (1). |
(2) |
Po šesti alinei člena 10.2 Statuta ESCB mora Svet ECB, ki odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov, sprejeti vse ukrepe, potrebne za izvajanje sistema rotacije. Ti ukrepi zajemajo: (i) stopnjo rotacije: število guvernerjev, ki naenkrat izgubijo oziroma pridobijo glasovalno pravico; (ii) obdobje rotacije: dolžina obdobja, v katerem se sestava guvernerjev z glasovalno pravico ne spremeni; (iii) kako bodo guvernerji razvrščeni znotraj svojih skupin; in (iv) prehod s sistema z dvema skupinama na sistem s tremi skupinami. Svet ECB je sklenil sprejeti take ukrepe, ki zahtevajo spremembo Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (2), uporabljati pa se bodo začeli z dnem, ko bo število guvernerjev preseglo 18. |
(3) |
Izvajanje sistema rotacije spoštuje načela enake obravnave guvernerjev, preglednosti in enostavnosti – |
SKLENIL:
Člen 1
Spremembe Poslovnika Evropske centralne banke
Sklep ECB/2004/2 se spremeni, kakor sledi:
1. |
Vstavi se naslednji člen 3a: „Člen 3a Sistem rotacije 1. Guvernerji se razdelijo v skupine, kakor je določeno v prvi in drugi alinei člena 10.2 Statuta. 2. Guvernerji se v vsaki skupini razvrstijo, po dogovoru v EU, v skladu s seznamom nacionalnih centralnih bank, ki sledi abecednemu vrstnemu redu imen držav članic v nacionalnih jezikih. Rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini sledi temu vrstnemu redu. Rotacija se začne na naključno izbranem mestu na seznamu. 3. Glasovalne pravice v vsaki skupini rotirajo vsak mesec, z začetkom na prvi dan v prvem mesecu izvajanja sistema rotacije. 4. V prvi skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako ena; v drugi in tretji skupini je število glasovalnih pravic, ki rotirajo vsak mesec, enako razliki med številom guvernerjev, razvrščenih v to skupino, in številom glasovalnih pravic, dodeljenih tej skupini, zmanjšano za dva. 5. Kadar koli se sestava skupin prilagodi v skladu s peto alineo člena 10.2 Statuta, se rotacija glasovalnih pravic v vsaki skupini nadaljuje po seznamu iz odstavka 2. Od dneva, ko število guvernerjev doseže 22, se rotacija v tretji skupini začne na naključno izbranem mestu na seznamu. Svet ECB lahko sklene spremeniti vrstni red rotacije v drugi in tretji skupini, da bi se izognili situaciji, ko bi bili nekateri guvernerji brez glasovalne pravice vedno v enakem obdobju leta. 6. ECB vnaprej objavi na spletni strani ECB seznam članov Sveta ECB z glasovalno pravico. 7. Delež države članice posamezne nacionalne centralne banke v skupni agregatni bilanci stanja monetarnih finančnih institucij se izračuna na podlagi letnega povprečja mesečnih povprečnih podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo. Kadar koli se povprečni bruto domači proizvod po tržnih cenah prilagodi v skladu s členom 29.3 Statuta ali kadar koli nova država postane država članica, njena nacionalna centralna banka pa postane del Evropskega sistema centralnih bank, se skupna agregatna bilanca stanja monetarnih finančnih institucij držav članic, ki so sprejele euro, preračuna na podlagi podatkov za zadnje koledarsko leto, za katero so podatki na voljo.“ |
2. |
Prvi stavek odstavka 4.1 se nadomesti z naslednjim: „Svet ECB je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini članov z glasovalno pravico.“ |
3. |
V odstavku 4.7 se doda naslednji stavek: „Odločitve, ki se sprejmejo po pisnem postopku, potrdijo člani Sveta ECB, ki imajo glasovalno pravico v času potrjevanja.“ |
4. |
Četrti stavek odstavka 5.1 se nadomesti z naslednjim: „Točka se na zahtevo vsaj treh članov Sveta ECB z glasovalno pravico črta z dnevnega reda, če pripadajoči dokumenti članom Sveta ECB niso bili predloženi pravočasno.“ |
5. |
Člen 5.2 se nadomesti z naslednjim: „Zapisnik razprave Sveta ECB odobrijo na naslednji seji (ali, če je to potrebno, že prej po pisnem postopku) tisti člani Sveta ECB, ki so imeli glasovalno pravico na seji, na katero se zapisnik nanaša, podpiše pa ga predsednik.“ |
Člen 2
Končna določba
Ta sklep začne veljati na dan, ko število guvernerjev v Svetu ECB preseže 18.
V Frankfurtu na Majni, 19. marca 2009
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) Sklep ECB/2008/29 z dne 18. decembra 2008 o preložitvi začetka sistema rotacije v Svetu Evropske centralne banke (UL L 3, 7.1.2009, str. 4).
(2) UL L 80, 18.3.2004, str. 33.
PRIPOROČILA
Komisija
18.4.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 100/12 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 26. marca 2009
o smernicah v zvezi z varstvom podatkov za informacijski sistem za notranji trg (IMI)
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 2041)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/329/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,
po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sklep 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) (1) ter zlasti člen 4 Sklepa določa izvajanje projektov skupnega interesa, da se omogoči smotrna, učinkovita in varna izmenjava informacij med javnimi upravami na vseh ustreznih ravneh ter med takšnimi upravami in institucijami Skupnosti ali drugimi subjekti, če je to primerno. |
(2) |
Predstavniki držav članic v Svetovalnem odboru za usklajevanje na področju notranjega trga (2) so 17. marca 2006 odobrili globalni načrt izvajanja za informacijski sistem za notranji trg (v nadaljnjem besedilu „sistem IMI“) in njegov razvoj, ki je namenjen izboljšanju komunikacije med upravami držav članic. |
(3) |
Poleg te odobritve se je Komisija v svojih sklepih C(2006) 3606 z dne 14. avgusta 2006, C(2007) 3514 z dne 25. julija 2007 in C(2008) 1881 z dne 14. maja 2008 odločila za financiranje in vzpostavitev informacijskega sistema za notranji trg kot projekta skupnega interesa. |
(4) |
Cilj sistema IMI je podpreti ustrezne akte Skupnosti, ki določajo izmenjavo informacij med upravami držav članic, vključno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (3) ter Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (4). |
(5) |
Izmenjava informacij z elektronskimi sredstvi med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo mora biti skladna s pravili o varstvu osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6). |
(6) |
Pravica do varstva podatkov je priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti v členu 8 Listine; informacijski sistemi, kot je sistem IMI, morajo zagotoviti, da so različne odgovornosti in obveznosti, ki si jih Komisija in države članice delijo v zvezi s pravili o varstvu podatkov, jasne ter da imajo posamezniki, na katere se podatki nanašajo, na voljo preproste in lahko dostopne mehanizme za uveljavljanje svojih pravic. |
(7) |
Odločba Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (7) določa funkcije, pravice in obveznosti udeležencev in uporabnikov IMI. V tej odločbi Komisije je bilo upoštevano mnenje Delovne skupine iz člena 29 (8). |
(8) |
Poleg sprejetja te odločbe je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) sprejel mnenje (9), v katerem je pozval k sprejetju pravnega instrumenta, po možnosti v obliki uredbe Sveta in Parlamenta, glede na to, da se pričakuje, da se bo obseg sistema IMI postopno razširil na dodatna področja zakonodaje notranjega trga, zato se bosta povečala zapletenost ter število sodelujočih organov in izmenjav podatkov. Na številnih srečanjih ter prek izmenjave pisem med ENVP in službami Komisije (10) je bil dogovorjen postopni pristop, ki naj bi se začel s sprejetjem smernic v zvezi z varstvom podatkov, ki naj bi se oblikovale v tesnem posvetovanju z ENVP. |
(9) |
Te smernice dopolnjujejo Odločbo 2008/49/ES ter upoštevajo priporočila Delovne skupine iz člena 29 in ENVP – |
PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:
1. |
sprejmejo ukrepe, da zagotovijo izvajanje smernic iz Priloge med udeleženci in uporabniki IMI; |
2. |
spodbujajo nacionalne koordinatorje IMI k vzpostavitvi stikov z njihovimi nacionalnimi organi za varstvo podatkov v zvezi z usmerjanjem in pomočjo glede najboljšega načina izvajanja teh smernic v skladu z nacionalno zakonodajo; |
3. |
zagotovijo Evropski komisiji povratne informacije v zvezi z izvajanjem smernic iz Priloge najpozneje devet mesecev po sprejetju tega priporočila in s pomočjo nacionalnih koordinatorjev IMI. Evropska komisija bo te povratne informacije upoštevala v poročilu, ki ga bo pripravila najpozneje eno leto po sprejetju tega priporočila in v katerem bo ocenila razmere glede varstva podatkov v sistemu IMI ter vsebino in pravočasnost kakršnih koli prihodnjih ukrepov, vključno z morebitnim sprejetjem pravnega instrumenta. |
V Bruslju, 26. marca 2009
Za Komisijo
Charlie McCREEVY
Član Komisije
(1) UL L 144, 30.4.2004, str. 62.
(2) Ustanovljen s Sklepom Komisije 93/72/EGS (UL L 26, 3.2.1993, str. 18).
(3) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(4) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.
(5) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(6) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.
(7) UL L 13, 16.1.2008, str. 18.
(8) Mnenje 01911/07/EN, WP 140.
(9) Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o Odločbi Komisije 2008/49ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov (UL C 270, 25.10.2008, str. 1).
(10) http://www.edps.europa.eu/EDPSWEB/edps/site/mySite/pid/87
PRILOGA
SMERNICE V ZVEZI Z IZVAJANJEM PRAVIL O VARSTVU PODATKOV V SISTEMU IMI
1. SISTEM IMI – ORODJE ZA UPRAVNO SODELOVANJE
Sistem IMI je programska oprema, ki je dostopna prek spleta in ki jo je razvila Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami. Glavni cilj sistema IMI je pomagati državam članicam pri praktičnem izvajanju zakonodaje EU, ki določa medsebojno pomoč in upravno sodelovanje. Sistem IMI ni zbirka podatkov, v kateri bi se dolgoročno shranjevale informacije, ampak centraliziran mehanizem, ki nacionalnim upravam držav članic EGP omogoča izmenjavo informacij z omejenimi obdobji hrambe.
Prijavna stran sistema IMI
Sistem IMI trenutno podpira izmenjave informacij v skladu z Direktivo o poklicnih kvalifikacijah, od konca leta 2009 pa bo podpiral tudi izmenjave informacij v skladu z Direktivo o storitvah. V prihodnosti bo morda podpiral izmenjave informacij na dodatnih zakonodajnih področjih notranjega trga. Posodobljen seznam teh zakonodajnih področij bo vedno na voljo v prilogi k Odločbi 2008/49/ES. Ta priloga se bo občasno spreminjala. Sistema IMI ni mogoče uporabljati za izmenjavo informacij na zakonodajnih področjih, ki niso izrecno navedena v tej prilogi.
Primer pogleda programske opreme v zvezi s pristojnimi organi, ki obravnavajo poklicne kvalifikacije
Sodelovanje med nacionalnimi upravami je bistveno za dobro delovanje notranjega trga. Evropski državljani ne morejo uveljavljati osnovnih pravic na področju notranjega trga, kot je svoboda ustanavljanja v drugi državi članici ali svoboda čezmejnega opravljanja storitev, če ni zagotovljena praktična ureditev za upravno sodelovanje.
Nekaj primerov
Nemška zdravnica, ki živi v Berlinu, se poroči s francoskim državljanom in se odloči začeti novo življenje v Parizu. Svoj poklic želi opravljati v Franciji, zato predloži nazive in diplome francoskemu združenju zdravnikov. Oseba, ki obravnava spis, dvomi o pristnosti ene od diplom, zato prek sistema IMI pri pristojnem organu v Berlinu preveri njeno pristnost.
Francoska družba za čiščenje objektov in opreme, ki deluje v Franciji, svoje storitve opravlja tudi čez mejo v Kataloniji (Španija). Ena od španskih nevladnih organizacij pri katalonskem oddelku za varstvo okolja vloži pritožbo, v kateri trdi, da francoska družba nima specializirane delovne sile, ki je potrebna za ravnanje z nekaterimi čistilnimi sredstvi. Katalonski pristojni organ prek sistema IMI ugotovi, ali družba za čiščenje v Franciji deluje zakonito.
Upravno sodelovanje v EU ni preprosta naloga. Soočiti se je treba z jezikovnimi ovirami (EU ima 23 uradnih jezikov), pomanjkanjem upravnih postopkov v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, različnimi upravnimi strukturami in kulturami ter dejstvom, da partnerji v drugih državah članicah niso jasno opredeljeni.
Čeprav morajo učinkovito delovanje zakonodaje v zvezi z notranjim trgom na svojem ozemlju zagotoviti države članice, Komisija meni, da države članice potrebujejo orodja za sodelovanje. V skladu s tem je bil razvit sistem IMI, tj. za določanje ustreznega pristojnega organa v drugi državi članici (funkcija iskanja), upravljanje izmenjav informacij na podlagi preprostih in enotnih postopkov ter odpravljanje jezikovnih ovir na podlagi vnaprej določenih in prevedenih sklopov vprašanj.
Posnetka zaslona prikazujeta vprašanja v jezikih dveh pristojnih organov, ki sta vključena v izmenjavo informacij
2. PODROČJE UPORABE IN CILJ TEH SMERNIC
Uporabniki IMI so strokovnjaki na področjih iz svoje pristojnosti, ne glede na to, ali gre za pravila v zvezi s poklici ali predpise v zvezi z opravljanjem storitev. Vendar niso strokovnjaki na področju varstva podatkov in včasih morda zahtev o varstvu podatkov, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja o varstvu podatkov, ne poznajo dovolj dobro.
Zato je priporočljivo, da se uporabnikom IMI zagotovijo smernice, v katerih je delovanje sistema IMI pojasnjeno z vidika varstva podatkov, zaščitnih ukrepov v okviru sistema in morebitnih tveganj, povezanih z njegovo uporabo (1).
Namen teh smernic ni izčrpno obravnavati vsa vprašanja varstva podatkov v zvezi s sistemom IMI, ampak uporabniku prijazno pojasniti ta sistem in zagotoviti okvir za skladnost z zakonodajo, ki ga lahko razumejo vsi uporabniki IMI. Uporabniki IMI lahko dodatna navodila in pomoč po potrebi poiščejo pri organih za varstvo podatkov v državah članicah. Seznam teh organov, vključno s kontaktnimi podatki in spletnimi stranmi, je na voljo na naslednji spletni povezavi:
http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/nationalcomm/index_en.htm
3. OKOLJE, KI JE PRIJAZNO VARSTVU PODATKOV
Sistem IMI se je razvil ob upoštevanju zahtev zakonodaje o varstvu podatkov in je že od samega začetka prijazen varstvu podatkov.
Uporabniki IMI so lahko prepričani, da je sistem IMI zanesljiva programska oprema z vidika varstva podatkov, kar dokazujejo naslednji preprosti primeri:
(a) |
Sistem IMI uporabljajo le pristojni organi znotraj Evropskega gospodarskega prostora (države članice EU ter Norveška, Islandija in Lihtenštajn), pri čemer prenos osebnih podatkov zunaj EGP ni dovoljen. |
(b) |
Evropska komisija in koordinatorji IMI (2) nimajo dostopa do osebnih podatkov strokovnjakov ali ponudnikov storitev, ki se izmenjujejo v sistemu. |
(c) |
Osebne podatke ponudnika storitev si lahko ogledajo le pristojni organi, ki se ukvarjajo z zahtevkom za informacije (3). Varstvo podatkov je celo tako strogo, da si naslovnik zahtevka ne more ogledati osebnih podatkov ponudnika storitev, dokler prejema zahtevka uradno ne potrdi. Primer zahtevka, preden prejemnik potrdi njegov prejem
|
(d) |
Vsi osebni podatki v zvezi z zahtevki se samodejno izbrišejo iz sistema šest mesecev po zaključku zahtevka ali celo prej, če to zahtevajo pristojni organi, ki so vključeni v izmenjavo (za več informacij glej poglavje 12 o obdobju hrambe). |
4. KDO JE KDO V SISTEMU IMI? VPRAŠANJE SKUPNEGA UPRAVLJANJA
Sistem IMI je jasen primer postopkov skupne obdelave in skupnega upravljanja. Medtem ko si na primer osebne podatke izmenjujejo le pristojni organi v državah članicah, je za hrambo teh podatkov na svojih strežnikih odgovorna Evropska komisija. Medtem ko Evropska komisija nima dostopa do teh osebnih podatkov, je upravljavka sistema, ki fizično izbriše in popravi podatke.
To pomeni, da zaradi razdelitve različnih odgovornosti med Komisijo in državami članicami velja naslednje:
(a) |
Vsak pristojni organ in koordinator IMI je odgovoren za svoje dejavnosti obdelave podatkov. |
(b) |
Komisija ni uporabnica, temveč upravljavka sistema, ter je odgovorna predvsem za vzdrževanje in varnost sistema (4). |
(c) |
Udeleženci IMI si delijo odgovornosti glede obveščanja ter zagotavljanja pravic do dostopa, ugovora in popravka. |
V zapletenih primerih skupnega upravljanja sistemov, kot je sistem IMI, se z vidika skladnosti zdi najučinkovitejše, da se varstvo podatkov vključi v sistem že na samem začetku (glej oddelek „Delo v teku“ v poglavju 13 „Sodelovanje z organi za varstvo podatkov in ENVP“) in da se opredeli okvir za skladnost z zakonodajo, kot je določeno v teh smernicah. Za skladnost z zakonodajo so odgovorni vsi udeleženci in uporabniki IMI.
5. UDELEŽENCI IN UPORABNIKI V SISTEMU IMI
Vse udeležence, ki uporabljajo sistem IMI, potrdijo koordinatorji IMI. Udeleženci in uporabniki, vključno z njihovimi funkcijami, pravicami in obveznostmi, so podrobno opisani v členih 6–12 Odločbe 2008/49/ES. Zato jih v teh smernicah ni treba ponoviti.
Poudariti je treba, da je sistem IMI zelo prilagodljiv, pri čemer lahko države članice dodelijo odgovornosti in funkcije pristojnim organom in koordinatorjem na več različnih načinov, tako da ustrezajo njihovi posebni upravni strukturi in zakonodajnim področjem, zajetim v upravno sodelovanje.
Poleg tega je treba upoštevati, da so uporabniki IMI v državah članicah odgovorni za številne druge postopke obdelave. Skladnost z zahtevami varstva podatkov v sistemu IMI ne sme biti neupravičeno zapletena ali povzročati čezmerne upravne obremenitve. Poleg tega ni treba, da temelji na enotnem pristopu.
V večini primerov morajo pristojni organi izvesti postopke obdelave v sistemu IMI v skladu z istimi pravili in dobrimi praksami, ki jih morajo običajno izvajati kot upravljavci podatkov, pri čemer upoštevajo svoje posebne potrebe in zakonodajo o varstvu podatkov v svojih državah članicah.
Poleg tega morajo izkoristiti okolje, ki je prijazno varstvu podatkov in ki ga omogoča sistem IMI. Pristojne organe se na primer spodbuja, da zahtevajo izbris osebnih podatkov, ki so se izmenjevali, iz sistema IMI še pred iztekom šestmesečnega obdobja hrambe, če izmenjave informacij več ni treba hraniti v sistemu IMI.
6. PRAVNA PODLAGA ZA IZMENJAVE OSEBNIH PODATKOV V SISTEMU IMI
Komisija je sprejela Odločbo 2008/49/ES, ki določa funkcije, pravice in obveznosti udeležencev in uporabnikov IMI glede izvajanja informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
Vse informacije, ki se izmenjujejo v sistemu IMI, niso osebni podatki. Informacije, ki se izmenjujejo, lahko na primer zadevajo pravne osebe (5) ali pa vprašanje in odgovor nista povezana z nobenim določenim posameznikom (npr. splošno vprašanje v zvezi s tem, ali je poklic v zadevni državi članici reguliran).
Vendar v številnih primerih izmenjave informacij dejansko zadevajo posameznike, zato je za obdelavo osebnih podatkov potrebna pravna podlaga. Uporaba sistema IMI je pogosto v interesu posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Čeprav ni nujno, da je izmenjava informacij v interesu posameznika, na katerega se podatki nanašajo, lahko pristojni organi kljub temu izmenjujejo informacije v sistemu IMI, če takšno izmenjavo določa posebna pravna podlaga.
Člen 7 Direktive 95/46/ES določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Za izmenjave podatkov v okviru sistema IMI sta najpomembnejša odstavka (c) in (e) tega člena.
I Skladnost z zakonsko obveznostjo (člen 7(c))
Na splošno velja, da morajo države članice EU obvezno sodelovati med seboj in z institucijami Skupnosti. Obveznost upravnega sodelovanja je izrecno in podrobno določena v Direktivi 2005/36/ES (o priznavanju poklicnih kvalifikacij) in Direktivi 2006/123/ES (Direktiva o storitvah).
Člen 56(1) in (2) Direktive o poklicnih kvalifikacijah določa naslednje:
„1. Pristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora tesno sodelujejo in si med seboj pomagajo, da bi olajšali uporabo te direktive. Zagotovijo zaupnost izmenjanih podatkov.
2. Pristojni organi države članice gostiteljice in države članice izvora si izmenjujejo podatke o sprejetih disciplinskih ukrepih ali kazenskih sankcijah ali o kakršnih koli drugih resnih in posebnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti po tej direktivi, ob spoštovanju zakonodaje o varovanju osebnih podatkov, predvidene v direktivah Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov […] in 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (UL L 201, 31.7.2002, str. 37)).“
Člen 28(1) in (6) Direktive o storitvah določa naslednje:
„1. Države članice si medsebojno pomagajo in sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za učinkovito medsebojno sodelovanje pri nadzoru ponudnikov in njihovih storitev […]
6. Države članice informacije, ki jih zahteva druga država članica ali Komisija, predložijo v najkrajšem možnem času po elektronski poti.“
Člen 34(1) Direktive o storitvah določa naslednje:
„1. Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi elektronski sistem za izmenjavo informacij med državami članicami, pri čemer upošteva obstoječe informacijske sisteme.“
II Izvajanje naloge, ki se opravlja v javnem interesu ali pri izvrševanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (člen 7(e))
Udeleženci in uporabniki IMI izvajajo naloge v javnem interesu ali izvršujejo javno oblast, ki jim je dodeljena. Vse registracije v sistemu IMI potrdi koordinator IMI, potem ko se prepriča, da zadevni pristojni organ dejansko izvaja naloge v javnem interesu (npr. ali zdravniki ali veterinarski organi zagotavljajo, da njihovi člani delujejo v skladu z etičnimi ali sanitarnimi pravili) ali izvršuje javno oblast, ki mu je dodeljena (npr. ali ministrstva za šolstvo zagotavljajo, da imajo srednješolski učitelji ustrezne kvalifikacije).
Na podlagi navedenega se lahko sistem IMI uporablja za izmenjavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo o poklicnih kvalifikacijah in Direktivo o storitvah ter za namene, ki so opredeljeni v njunih določbah. V sistemu IMI ni mogoče izmenjavati informacij, povezanih z drugo zakonodajo glede notranjega trga. Če bo področje uporabe sistema IMI kadar koli razširjeno in bo vključevalo dodatno zakonodajo, bo ustrezno sklicevanje na zadevne akte Skupnosti dodano v prilogo k Odločbi 2008/49/ES.
7. VPRAŠANJE ZAKONODAJE, KI SE UPORABLJA, IN USTREZNEGA NADZORA
Zakonodaja o varstvu podatkov, ki se uporablja, je odvisna od tega, kdo je udeleženec ali uporabnik IMI. Za Evropsko komisijo se na primer uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 o varstvu podatkov. Za nacionalnega uporabnika (npr. pristojni organ) se uporablja njegova nacionalna zakonodaja o varstvu podatkov, ki mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES (Direktiva o varstvu podatkov).
Evropska unija ima trden pravni okvir za varstvo podatkov, ki ga zagotavljata ta direktiva in Uredba (ES) št. 45/2001 (6). Direktiva o varstvu podatkov omogoča državam članicam določeno stopnjo prilagodljivosti. Zato je priporočljivo, da nacionalni koordinatorji IMI o teh smernicah razpravljajo s svojimi organi za varstvo podatkov, na primer v zvezi s posameznimi informacijami, ki se zagotovijo posameznikom (glej poglavje 9 na to temo), ali obveznim obveščanjem organov za varstvo podatkov o nekaterih postopkih obdelave podatkov.
Direktiva 95/46/ES zadeva notranji trg in ima dvojni namen. Namen usklajevanja nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov je zagotoviti visoko stopnjo varstva podatkov in varovati temeljne pravice posameznikov ter s tem omogočiti prosti pretok osebnih podatkov med državami članicami. Zato nacionalne posebnosti ne smejo imeti nobenega praktičnega ali znatnega vpliva na uporabo sistema IMI in izmenjavo informacij, ki jih zahtevajo drugi akti Skupnosti.
Ena od najpomembnejših značilnosti pravnega okvira EU za varstvo podatkov je nadzor, ki ga izvajajo javni neodvisni organi za varstvo podatkov. Zato lahko državljani pri teh organih vložijo pritožbe, da bi se njihove težave v zvezi z varstvom podatkov razrešile čim prej in brez posredovanja sodišč. Obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni nadzorujejo nacionalni organi za varstvo podatkov, medtem ko obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo evropske institucije, nadzoruje Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP). Zato je Evropska komisija pod nadzorom ENVP, medtem ko so drugi uporabniki IMI pod nadzorom zadevnih nacionalnih organov za varstvo podatkov. Za več informacij v zvezi z obravnavo pritožb ali zahtevkov posameznikov, na katere se podatki nanašajo, glej poglavje 10 o pravicah do dostopa in popravka ter poglavje 13 o vprašanju sodelovanja z organi za varstvo podatkov in ENVP.
8. NAČELA VARSTVA PODATKOV, KI VELJAJO ZA IZMENJAVE INFORMACIJ
Obdelava osebnih podatkov v skladu z zakonodajo ES lahko poteka le v določenih pogojih (glej poglavje 6 „Pravna podlaga za izmenjave osebnih podatkov v sistemu IMI“) in v skladu z nekaterimi načeli, ki se v Direktivi o varstvu podatkov imenujejo „načela v zvezi s kakovostjo podatkov“ (glej člen 6 te direktive).
Upravljavci podatkov lahko zbirajo osebne podatke le za zakonite in posebne namene ter jih ne smejo obdelovati za druge namene, ki niso združljivi z nameni, določenimi ob zbiranju podatkov. Klasičen primer nezdružljivih namenov bi bil, če bi pristojni organ podatke o naslovih, ki jih je zbiral za obravnavo primera strokovnjakov migrantov v skladu z Direktivo o storitvah, prodajal zasebnim družbam za namene trženja.
Poleg tega mora biti obdelava osebnih podatkov sorazmerna (primerna, ustrezna in ne pretirana) z nameni zbiranja podatkov, pri čemer mora upravljavec sprejeti tudi primerne ukrepe, da zagotovi, da se podatki posodobijo in uničijo ali spremenijo v anonimne, potem ko identifikacija posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ni več potrebna. Načela v zvezi s kakovostjo podatkov so načela dobrega upravljanja informacij, ker dober informacijski sistem ni tisti sistem, ki brez posebnega razloga hrani veliko količino podatkov ter kmalu postane zastarel in nezanesljiv. Dober elektronski informacijski sistem mora zbirati le podatke, ki so potrebni za vnaprej določene namene, pri čemer je treba te podatke posodabljati, tako da so popolnoma zanesljivi.
Na podlagi uporabe teh načel v zvezi s kakovostjo podatkov pri delovanju sistema IMI se priporoči naslednje.
1. |
Uporaba sistema IMI mora biti strogo omejena na namene, ki so določeni v veljavni zakonodaji (npr. v primeru upravičenega dvoma ali iz kakršnega koli drugega razloga, določenega v veljavni zakonodaji). Ker se pričakuje, da bo sistem IMI postal standarden način izmenjave informacij med pristojnimi organi, mora biti popolnoma jasno, da se sistem IMI ne sme sistematično uporabljati za preverjanje preteklosti strokovnjakov migrantov ali migrantov ponudnikov storitev. |
2. |
Pristojni organ prosilec mora zagotoviti le tiste osebne podatke, ki jih pristojni organ prejemnik potrebuje, da nedvoumno identificira zadevno osebo ali odgovori na vprašanja. Če je na primer strokovnjaka migranta mogoče identificirati po njegovem imenu in registracijski številki v strokovnem registru, ni treba zagotoviti tudi njegove osebne identifikacijske številke. |
3. |
Uporabniki IMI morajo previdno izbrati vprašanja in ne smejo postavljati vprašanj, ki niso popolnoma nujna. To ni le vprašanje spoštovanja načel v zvezi s kakovostjo podatkov, ampak tudi zmanjšanja upravne obremenitve. Zaradi preglednosti so vnaprej določeni sklopi vprašanj objavljeni na spletni strani sistema IMI (7). Kaj so občutljivi podatki (8) ? To so podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politično prepričanje, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, zdravstveno stanje, spolno življenje, prekrške, kazenske obsodbe ali varnostne ukrepe. Nekatere države članice kot občutljive podatke obravnavajo tudi informacije v zvezi z upravnimi sankcijami ali sodbami. |
4. |
Pristojni organi morajo biti zlasti pazljivi, kadar izmenjave informacij zadevajo občutljive podatke. Izmenjava občutljivih podatkov je mogoča le v zelo omejenih okoliščinah. Najpomembnejše zahteve za obdelavo občutljivih podatkov v sistemu IMI so naslednje:
|
5. |
Varnostni ukrepi glede informacij o kazenskih evidencah, pri katerih sta najpomembnejša točnost in posodobljenost, morajo biti zelo strogi. Zato se sme poleg skladnosti z drugimi načeli Direktive o varstvu podatkov in Uredbe iz tega priporočila (9) to kategorijo informacij zahtevati le, kadar je to dovoljeno v skladu z ustreznimi akti Skupnosti ter je nujno potrebno za sprejetje odločitve v zadevnem primeru, ki je neposredno povezan z zahtevkom. To pomeni, da mora biti obdelava neposredno povezana z izvajanjem poklicne dejavnosti ali zagotavljanjem storitve in nujna za preverjanje skladnosti z določbami zadevne direktive. Uporabniki IMI morajo vedno upoštevati, da se informacije, potrebne za sprejetje odločitve, pogosto ne nanašajo nujno na kazensko evidenco strokovnjaka migranta ali migranta ponudnika storitev. V sklopu vprašanj sistema IMI je dejansko navedenih le nekaj vprašanj, ki zadevajo kazenske evidence ali druge občutljive podatke (10). Poleg teh omejenih primerov se lahko občutljivi podatki izmenjujejo le v izjemnih primerih, v katerih so dejanske okoliščine primera take, da so občutljivi podatki neposredno povezani z izvajanjem zadevne dejavnosti in so nujno potrebni za uveljavljanje pravnih zahtevkov. Pristojni organi sistema IMI ne smejo uporabljati za rutinske preglede kriminalne preteklosti strokovnjakov migrantov, saj to ne bi bilo v skladu z namenom, s katerim je bil sistem IMI vzpostavljen. Vsaka poizvedba o prekrških ali disciplinskih ukrepih mora biti povezana z zadevnim poklicem ali storitvijo in ne z drugimi prekrški, ki jih je strokovnjak migrant morda storil v državi izvora, ali disciplinskimi ukrepi, ki so se mu morda izrekli. Za ugotovitev, ali je zdravnik zakonito registriran in uživa dober ugled pri drugih zdravnikih, pristojnemu organu prosilcu na primer ni treba vedeti, ali je v kazenski evidenci zdravnika zabeležen prometni prekršek, ker mu tak prekršek v matični državi ne bi preprečil opravljanja zdravniškega dela. |
Vprašanje nadaljnje obdelave in shranjevanja zunaj IMI
Uporaba sistema IMI bo pogosto povezana z zagotavljanjem informacij za druge postopke obdelave, ki se izvajajo v državi članici (na primer pri obravnavi vloge za opravljanje storitve ali pri izdaji dovoljenja za zadevno dejavnost). Zato je običajno, da pristojni organi dodatno obdelajo podatke, pridobljene za te namene. Po pridobitvi podatkov prek sistema IMI in njihovi nadaljnji obdelavi zunaj sistema še vedno velja nacionalna zakonodaja o varstvu podatkov. Zato je treba zagotoviti, da:
— |
je nadaljnja obdelava združljiva z nameni zbiranja in izmenjave podatkov znotraj sistema IMI, |
— |
je nadaljnja obdelava nujna in sorazmerna (primerna, ustrezna in ne pretirana) s prvotnimi nameni zbiranja v sistemu IMI, |
— |
se sprejmejo primerni ukrepi za ohranjanje posodobljenih podatkov in njihov izbris, ko niso več potrebni, |
— |
je posameznik, na katerega se podatki nanašajo, obveščen o izpisu podatkov iz sistema IMI za posredovanje tretji osebi, da se zagotovi poštena obdelava, razen če to ne bi bilo mogoče ali če bi vključevalo nesorazmeren napor ali če je posredovanje izrecno določeno z zakonom (glej člen 11(2) Direktive 95/46/ES o varstvu podatkov). Ob upoštevanju, da je posredovanje lahko določeno z zakoni le ene od vključenih držav članic in zato morda ni splošno znano drugod, Komisija meni, da si je treba prizadevati za zagotovitev informacij, tudi če je posredovanje izrecno določeno z zakonom. |
9. ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJ POSAMEZNIKOM, NA KATERE SE PODATKI NANAŠAJO
Eden od stebrov vsake sheme varstva podatkov je, da upravljavci podatkov posameznikom, na katere se podatki nanašajo, zagotovijo informacije o postopkih obdelave, ki jih nameravajo opraviti v zvezi z njihovimi osebnimi podatki.
Člen 10 Direktive o varstvu podatkov določa, da je treba ob zbiranju posameznikom, na katere se podatki nanašajo, zagotoviti vsaj informacije o istovetnosti upravljavca, namenu obdelave podatkov, prejemnikih ali vrstah prejemnikov podatkov, ali so odgovori na vprašanja obvezni, in tudi možnih posledicah, če ne odgovori, ter pravici do dostopa in pravici do popravka.
Zato mora pristojni organ pri zbiranju osebnih podatkov posameznika osebo, na katero se podatki nanašajo, obvestiti, da bodo podatki morda vključeni v sistem IMI zaradi korespondence z drugimi javnimi upravami v drugih državah članicah za namene zahtevka te osebe ter da lahko po potrebi ta oseba zahteva dostop do podatkov ali popravek podatkov, ki so bili predmet izmenjave, pri katerem koli pristojnem organu, ki se je ukvarjal z zahtevkom (za podrobnejše informacije v zvezi s tem glej poglavje 10 o pravici do dostopa in pravici do popravka).
Vsak pristojni organ se odloči, kako bo te informacije prenesel posameznikom, na katere se podatki nanašajo. Ker bo večina pristojnih organov (če ne vsi) opravljala postopke obdelave razen izmenjav informacij v sistemu IMI, lahko posameznike obveščajo, če je ustrezno, na enak način, kot ga uporabljajo za zagotavljanje podobnih informacij za druge postopke obdelave v skladu z nacionalno zakonodajo (npr. z napisi, v dopisih za posameznike, na katere se podatki nanašajo, in/ali na spletnih straneh).
Zagotavljanje podatkov v Direktivi o varstvu podatkov
Člen 10 Direktive o varstvu podatkov vsebuje seznam minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti posameznikom, razen če te informacije že imajo:
(a) |
identiteta upravljavca ali upravljavcev (pristojni organ, ki zbira podatke, in podobni organi v drugih državah članicah); |
(b) |
namen obdelave (korespondenca z drugimi organi v zvezi z zahtevkom strokovnjaka migranta ali migranta ponudnika storitev); |
(c) |
vse nadaljnje informacije, če so take informacije potrebne za zagotavljanje poštene obdelave ali če nacionalna zakonodaja določa zagotavljanje nadaljnjih informacij, kot so:
|
Direktiva o varstvu podatkov predvideva dve vrsti primerov, v katerih je treba posameznikom, na katere se podatki nanašajo, zagotoviti informacije: kadar se podatki zberejo neposredno od teh posameznikov in kadar so pridobljeni od tretje osebe. Kljub temu za ta zadnji primer člen 11 Direktive vsebuje pravilo razumne presoje („rule of reason“), v skladu s katerim zagotavljanje takšnih informacij ne bi bilo nujno, če bi vključevalo nesorazmeren napor ali če je evidentiranje ali posredovanje izrecno določeno z zakonom (kot v primeru izmenjav informacij v sistemu IMI), čeprav Direktiva v nadaljevanju določa, da v teh primerih „države članice predvidijo ustrezne zaščitne ukrepe“.
Zato bodo morali pristojni organi zagotavljanje informacij posameznikom, na katere se podatki nanašajo, morda podrobneje določiti na podlagi svojih nacionalnih zakonov o varstvu podatkov, po možnosti po posvetovanju z nacionalnimi koordinatorji IMI in nacionalnimi organi za varstvo podatkov. Priporočljivo je upoštevanje večplastnega pristopa, pri katerem se osnovne informacije zagotovijo ob zbiranju (npr. v vlogah pristojnim organom) in se ob tem navede, kje lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, dobijo bolj izčrpne informacije, če jih zanimajo.
Za drugo, podrobnejšo plast informacij je eden od učinkovitih načinov zagotavljanja informacij posameznikom, na katere se podatki nanašajo, politika zasebnosti ali izjava o varstvu podatkov na spletnih straneh.
Če pristojni organi že imajo te izjave o varstvu podatkov, jih morajo posodobiti ali dopolniti tako, da se izrecno sklicujejo na izmenjavo osebnih podatkov v sistemu IMI. Če to ne velja, se morajo pristojni organi odločiti, ali uporaba sistema IMI in obseg zbiranja osebnih podatkov upravičujeta pripravo spletne izjave o varstvu podatkov.
V primerih, v katerih se sistem IMI uporablja zelo redko, lahko zadostuje, da se posameznike o sistemu IMI obvesti le na kratko ob zbiranju in po potrebi tudi pozneje. V teh primerih, v katerih posameznikom, na katere se podatki nanašajo, pristojni organ ne zagotovi posebne izjave o sistemu IMI glede varstva podatkov, mora pristojni organ jasno navesti, kje lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, dobijo bolj izčrpne informacije, na primer, na spletni strani nacionalnega koordinatorja IMI in na spletni strani Komisije o sistemu IMI.
Oddelek o varstvu podatkov na spletni strani Komisije o sistemu IMI (11) vsebuje izjavo Komisije o varstvu podatkov v sistemu IMI. Vsebuje tudi dodatne informacije o tem, kako lahko posamezniki, na katere se podatki nanašajo, uveljavljajo svoje pravice in zaprosijo za pomoč nacionalne pristojne organe ali organe za varstvo podatkov, če je to potrebno.
Zelo je priporočljivo, da pomembni udeleženci v sistemu IMI, ki se ukvarjajo z velikim številom zahtevkov, objavijo svojo politiko zasebnosti na spletnih straneh. Politika zasebnosti mora vključevati povezavo na oddelek o varstvu podatkov na spletni strani Komisije o sistemu IMI. Drugi pristojni organi, ki obravnavajo majhno število zahtevkov, lahko uporabijo zlasti povezavo na spletno stran Komisije o sistemu IMI.
Nacionalni koordinatorji IMI morajo pristojnim organom zagotoviti pomoč. To lahko vključuje pomoč pri pripravi vzorčnega obvestila o varstvu zasebnosti, ki ga nacionalni pristojni organi lahko uporabijo kot predlogo. Namesto tega lahko nacionalni koordinator pripravi skupno nacionalno obvestilo o varovanju zasebnosti in ga objavi v spletu, vsak pristojni organ pa lahko zagotovi le povezavo na to obvestilo, kadar obravnava posameznike, na katere se podatki nanašajo (npr. v vlogah ali katerem koli drugem dokumentu, zagotovljenem posameznikom, na katere se podatki nanašajo).
Izjava Evropske komisije o varstvu podatkov
Informacijski sistem za notranji trg – IMI
1. Sistem IMI in njegovi uporabniki
Sistem IMI želi olajšati upravno sodelovanje in medsebojno pomoč med državami članicami ter tako zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga in prost pretok ljudi in storitev. Sistem je orodje za izmenjavo informacij (tudi nekaterih osebnih podatkov) med nacionalnimi javnimi upravami držav članic Evropskega gospodarskega prostora.
Izjava o varstvu podatkov zadeva tisti del sistema IMI, ki je v pristojnosti Evropske komisije, tj. zbiranje, registracijo, hrambo in izbris osebnih podatkov prvih uporabnikov pri nacionalnih koordinatorjih IMI ter hrambo in izbris, ne pa tudi zbiranje in prikaz osebnih podatkov drugih uporabnikov sistema IMI in posameznikov, ki so predmet izmenjanih informacij. Izjava torej ne zadeva obdelave podatkov, ki sodi v pristojnost držav članic.
2. Kateri predpisi se uporabljajo?
Obdelavo podatkov, ki je v pristojnosti Evropske komisije, ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.
Uporablja se tudi Odločba Komisije 2008/49/ES z dne 12. decembra 2007 o izvajanju informacijskega sistema za notranji trg (IMI) v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
3. Katere podatke v sistemu IMI obdeluje Komisija?
Komisija zbira potrebne kontaktne podatke prvih uporabnikov pri nacionalnih koordinatorjih IMI, denimo ime, številko službenega telefona in telefaksa in elektronski naslov. Ti osebni podatki in podatki uporabnikov pri delegiranih koordinatorjih IMI in pri pristojnih organih so shranjeni na strežniku Komisije.
Osebni podatki posameznikov, ki so predmet izmenjanih informacij, bodo iz tehničnih razlogov shranjeni na strežniku Komisije.
4. Čemu obdelava podatkov v sistemu IMI?
Kontaktni podatki nacionalnih koordinatorjev IMI so nujni za vzpostavitev in vodenje sistema IMI. Komisija mora imeti dostop do teh podatkov, da z državami članicami lahko učinkovito sodeluje pri upravljanju sistema IMI.
Kar zadeva začasno shranjevanje osebnih podatkov posameznikov, ki so predmet izmenjanih informacij med nacionalnimi organi, je njihova obdelava v sistemu IMI potrebna za boljše in lažje sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, ki ga vzpostavlja zakonodaja Skupnosti v tistih primerih, ko so za delovanje notranjega trga potrebne dodatne informacije iz druge države članice o začasnem opravljanju čezmejnih storitev ali sedežu ponudnika storitev v drugi državi članici.
5. Kdo dostopa do podatkov?
Po členu 12(7) Odločbe 2008/49/ES imajo lokalni skrbniki Komisije dostop do osebnih podatkov lokalnih skrbnikov nacionalnih koordinatorjev IMI. Osebje Komisije pa nikakor nima dostopa do osebnih podatkov posameznikov, ki so predmet izmenjanih informacij.
6. Kako dolgo hranimo podatke?
Osebne podatke uporabnikov pri pristojnih organih in koordinatorjih bomo hranili, dokler bodo uporabniki sistema IMI.
Vse osebne podatke, ki si jih bodo izmenjali pristojni organi in bodo obdelani v sistemu IMI, bo Komisija samodejno izbrisala šest mesecev po uradno končani izmenjavi informacij. Zaradi statističnih potreb bodo izmenjane informacije še naprej ostale v sistemu IMI, vendar bodo vsi osebni podatki poslej anonimni. Pristojni organ, ki je poslal neko določeno informacijo, lahko kadar koli po koncu izmenjave naroči Komisiji, naj določene osebne podatke izbriše. Komisija bo vsako tako navodilo izpolnila v desetih delovnih dneh, če se bodo s tem strinjali vsi zadevni pristojni organi.
7. Kateri varnostni ukrepi preprečujejo nedovoljen dostop?
Sistem IMI varujejo številni tehnični ukrepi. Posamezne ravni dostopa do podatkovne zbirke so zavarovane z običajnim geslom in dodatno številčno kodo, podobno tisti, ki se uporablja pri bančnem poslovanju na osebnem računalniku. Dovoljenje za dostop do osebnih podatkov v sistemu IMI ima samo omejena skupina ljudi, navedena v točki 5 zgoraj („Kdo dostopa do podatkov?“). Sistem varuje tudi posebni protokol, ki omogoča varno internetno povezavo (https).
8. Dostop do svojih osebnih podatkov
Nacionalni koordinatorji IMI lahko do svojih osebnih podatkov dostopajo na kontaktnem naslovu v točki 10 spodaj.
9. Dodatne informacije
Poleg te izjave o varstvu podatkov se uporablja še „pomembno pravno obvestilo“ (http://europa.eu/geninfo/legal_notices_sl.htm)
„Če menite, da so vaši osebni podatki v sistemu IMI, in želite imeti dostop do njih ali jih izbrisati oziroma popraviti, se obrnite na upravni ali poklicni organ, s katerim ste sodelovali, ali na uporabnika IMI, ki se je ukvarjal z zahtevkom. Če z odgovorom niste zadovoljni, se obrnite na drugega uporabnika IMI, ki se je ukvarjal z zahtevkom, ali se pritožite organu za varstvo podatkov pri katerem od pristojnih organov za vaš zahtevek, ki vam bo brezplačno pomagal. Seznam organov za varstvo podatkov boste našli na:
http://ec.europa.eu/justice_home/fsj/privacy/nationalcomm/index_en.htm
Opozarjamo vas, da po nacionalnem pravu v določenih primerih izjemoma nimate pravice dostopa do svojih osebnih podatkov.“
10. Kontakt
Sistem IMI upravlja Generalni direktorat za notranji trg in storitve pri Evropski komisiji (enota E.3). Odgovorna oseba (upravljavec) je vodja enote Nicholas Leapman. Kontaktni naslov sistema IMI je:
European Commission |
Internal Market and Services Directorate General |
Unit E.3 |
B-1049 Brussels |
markt-imi-dataprotection@ec.europa.eu |
Z vsemi pritožbami glede obdelave podatkov v pristojnosti Evropske komisije se obrnite na Evropskega nadzornika za varstvo podatkov:
European Data Protection Supervisor (EDPS) |
Rue Wiertz 60 (MO 63) |
B-1047 Brussels |
Tel. (32 2) 283 19 00 |
Faks (32 2) 283 19 50 |
edps@edps.europa.eu |
10. PRAVICA DO DOSTOPA IN PRAVICA DO POPRAVKA
Preglednost v zvezi s posameznikom, na katerega se podatki nanašajo, je najpomembnejša. Preglednost se zagotovi tako, da se posamezniku, na katerega se podatki nanašajo, najprej zagotovijo informacije, navedene v prejšnjem poglavju, in nato dodeli pravica do dostopa do njegovih osebnih podatkov ter, kjer je primerno, pravica do izbrisa ali popravka ali blokiranja podatkov, če so ti netočni ali so bili nezakonito obdelani.
Zaradi zapletenosti sistema IMI s številnimi udeleženci in uporabniki, vključenimi v postopke skupne obdelave in skupnega upravljanja, je potreben jasen pristop do posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Ti posamezniki niso seznanjeni s tehničnimi podrobnostmi postopkov skupne obdelave ali z delovanjem sistema IMI, pri čemer jih s tem niti ni treba seznaniti.
Zato je treba vzpostaviti jasen in enostaven pristop: na splošno bodo posamezniki, na katere se podatki nanašajo, lahko uveljavljali pravico do dostopa, popravka in izbrisa podatkov tako, da se bodo obrnili na kateri koli pristojni organ, ki se je ukvarjal z zahtevkom, pri čemer bodo možne le upravičene izjeme, o katerih so se dogovorili posamezniki, na katere se podatki nanašajo, in vse druge zadevne stranke. Noben pristojni organ ne sme zavrniti dostopa, popravka ali izbrisa podatkov z utemeljitvijo, da podatkov ni vnesel v sistem ali da mora posameznik, na katerega se podatki nanašajo, stopiti v stik z drugim pristojnim organom. Pristojni organ prouči prejeti zahtevek in ga odobri ali zavrne glede na to, ali je zahtevek utemeljen, in v skladu z določbami lastne nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov. Pristojni organ lahko pred sprejetjem odločitve stopi v stik z drugimi pristojnimi organi, če je to potrebno in primerno. Če se pristojni organi ne strinjajo, lahko vključijo svoje organe za varstvo podatkov, da se dogovor doseže pravočasno in učinkovito.
Če se posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ne strinja s sprejeto odločitvijo, se lahko obrne na drug pristojni organ, vključen v izmenjavo informacij, ali na nacionalni organ za varstvo podatkov enega od teh pristojnih organov, ki mu najbolj ustreza: na primer organ države, v kateri ima sedež, ali svoj nacionalni organ za varstvo podatkov ali organ države, v kateri posameznik dela. Organi za varstvo podatkov morajo pri obravnavi pritožbe medsebojno sodelovati, če je to potrebno in primerno (glej člen 28 Direktive o varstvu podatkov).
Poudariti je treba, da imajo posamezniki, na katere se podatki nanašajo, vedno pravico, da kadar koli začnejo sodni postopek, in pravico do odškodnine, če je to primerno (glej člen 22 in 23 Direktive o varstvu podatkov ter ustrezne določbe v nacionalnih zakonih).
Člen 12(c) Direktive o varstvu podatkov določa, da upravljavec uradno obvesti tretje osebe, katerim so bili podatki posredovani, o vseh popravkih, izbrisu ali blokiranju, razen če se to izkaže za nemogoče ali če vključuje nesorazmeren napor. To velja tudi za informacije, ki se dodatno obdelajo zunaj sistema IMI.
Na podlagi priporočil Delovne skupine iz člena 29 in ENVP Komisija zdaj obravnava možnost v sistemu IMI (po vzoru že vzpostavljenega postopka za predčasni izbris podatkov na zahtevo pristojnih organov, glej poglavje 12), ki bi omogočila spletno popravljanje podatkov in s samodejnim uradnim obveščanjem zadevnih pristojnih organov. Ta možnost je tehnično zapletena, zato se predlaga, da v primeru popravka osebnih podatkov pristojni organi tak zahtevek za popravek naslovijo neposredno na upravljavca podatkov IMI pri Evropski komisiji (glej prejšnji oddelek „Izjava Evropske komisije o varstvu podatkov“), dokler funkcije ne bo mogoče izvajati.
Direktiva o varstvu podatkov in nacionalni zakoni, ki jo izvajajo, dajejo posameznikom, na katere se podatki nanašajo, tudi pravico do ugovora zoper obdelavo podatkov, ki se nanje nanašajo, ter do prekinitve obdelave, če je ugovor utemeljen. Če obravnavate posameznika, na katerega se podatki nanašajo in ki ugovarja obdelavi podatkov v zvezi z njim, stopite v stik z nacionalnim organom za varstvo podatkov, da dobite več informacij o pravici do ugovora v vaši državi članici.
11. VARNOST PODATKOV
Za zagotavljanje varnosti sistema IMI se uporablja več organizacijskih in tehničnih ukrepov, ki so podobni ukrepom, uporabljenim v nekaterih sistemih poslovanja z banko prek osebnega računalnika. Internetna komunikacija s sistemom IMI je zaščitena s posebnim protokolom, ki omogoča varno internetno povezavo (https). Tehnični ukrepi za varstvo sistema IMI morajo biti interoperabilni v celotni Evropski uniji. Tehnično varovanje sistema se bo dodatno razvilo ob upoštevanju stanja tehnologije in stroškov za njihovo izvajanje (glej člen 17 Direktive 95/46/ES in člen 22 Uredbe (ES) št. 45/2001).
Za več informacij o pravilih v zvezi z varovanjem informacijskih sistemov, ki jih uporablja Evropska komisija, glej Odločbo Komisije C(2006) 3602, ki je na voljo v oddelku o varstvu podatkov na spletni strani sistema IMI:
http://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/data_protection_sl.html
12. OBDOBJE HRAMBE
Pravila v zvezi z obdobjem hrambe so določena v členih 4 in 5 Odločbe 2008/49/ES.
Na splošno bodo vsi osebni podatki, ki jih vsebujejo izmenjave informacij, samodejno izbrisani šest mesecev po uradnem zaključku izmenjave informacij. Komisija zdaj izvaja nekatere spremembe v sistemu (opomniki in seznami nujnih primerov), katerih cilj je čim hitrejši uradni zaključek zahtevkov.
Obstaja tudi možnost, da pristojni organ zahteva izbris osebnih podatkov še pred iztekom šestih mesecev. Če se drugi pristojni organ strinja, se Komisija na tako zahtevo odzove v roku desetih delovnih dni.
Pristojni organi morajo upoštevati, da se lahko zahtevki za izbris osebnih podatkov predložijo v spletu tako, da se pri ustreznem zaključenem zahtevku klikne gumb „Zahteva za izbris osebnih podatkov“.
Posnetek zaslona za zahtevek pristojnega organa za predčasni izbris osebnih podatkov
Posnetek zaslona za poizvedbo pri pristojnem organu glede predčasnega izbrisa osebnih podatkov
Komisija bo izvedla tudi nekatere izboljšave sistema, kot so samodejni opomniki za sprejetje odgovorov ali uradni zaključek zahtevkov, kadar je bil prejet zadovoljiv odgovor.
Poleg tega je treba opozoriti, da za vse osebne podatke zunaj sistema IMI, ki jih hranijo pristojni organi, veljajo nacionalna pravila o varstvu podatkov.
13. SODELOVANJE Z NACIONALNIMI ORGANI ZA VARSTVO PODATKOV IN ENVP
Mreža nacionalnih organov za varstvo podatkov in ENVP je eno od najboljših zagotovil za dobro delovanje našega sistema varstva podatkov. Pristojni organi se lahko nanjo zanesejo in poiščejo nasvete, kadar koli se srečajo s težkim vprašanjem, ki ni zajeto v teh smernicah. Nacionalni koordinatorji IMI so pozvani, da pri tem prevzamejo pomembno vlogo. Seznam stikov pri organih za varstvo podatkov je na voljo v oddelku o varstvu podatkov na spletni strani sistema IMI.
Pristojni organi morajo upoštevati tudi, da bodo morda morali pred vključitvijo v sistem IMI o tem obvestiti svoje nacionalne organe za varstvo podatkov. V nekaterih državah članicah je morda potrebna predhodna odobritev. Koordinatorji IMI morajo imeti dejavno usklajevalno vlogo pri navezovanju stikov z organi za varstvo podatkov, če je to potrebno.
Delo v teku
Naslednje izboljšave, ki so prijazne varstvu podatkov, bodo vključene v prihodnjo različico sistema IMI v letu 2009:
(a) |
če izmenjave informacij zadevajo občutljive podatke (npr. zdravstveni podatki ali kazenske evidence ali disciplinski ukrepi), bo obstajal opomnik, da so izmenjane informacije občutljive in da lahko odpravnik zadeve te informacije zahteva le, če so nujno potrebne in neposredno povezane z izvajanjem poklicne dejavnosti ali opravljanjem zadevne storitve; |
(b) |
vzpostavljen bo spletni postopek (po vzoru že vzpostavljenega postopka za izbris podatkov na zahtevo pristojnih organov) za popravek, izbris ali blokiranje podatkov, ki so bili nezakonito obdelani ali so netočni; |
(c) |
obstajali bodo samodejni opomniki in seznami za nujne primere za sprejetje odgovora, da zahtevki ne ostanejo nerešeni dlje, kot je potrebno; |
(d) |
ustrezni ukrepi za obravnavo novega pretoka informacij v okviru Direktive o storitvah, tj. mehanizem opozarjanja in odstopanja za vsak primer posebej. Na splošno bo pri teh ukrepih upoštevan enak pristop, kot je zasnovan za splošne izmenjave informacij, na primer: opomniki za občutljivo naravo pretoka informacij, opomniki za izklop alarma takoj, ko je to izvedljivo, mogoči načini obveščanja posameznikov o izmenjavi informacij in njihovih pravicah do dostopa podatkov, ter, če je ustrezno, blokiranja, izbrisa ali popravka podatkov. Morda bodo za varstvo podatkov potrebni dodatni zaščitni ukrepi. Pripravljeni bodo v posvetovanju z ENVP. |
14. KLAVZULA O PREGLEDU
Sistem IMI je pionirski informacijski sistem, ki se še vedno razvija. Komisija redno zbira prispevke koordinatorjev in pristojnih organov, da bi izboljšala sistem, zato je verjetno, da bodo spremembe izvedene v prihodnjih mesecih. Nekatere ne bodo imele posledic za varstvo podatkov, medtem ko jih bodo nekatere morda imele.
Te smernice se zato lahko še vedno spremenijo in jih bo treba posodobiti na podlagi izkušenj pri vsakodnevnem delu s sistemom IMI. Komisija bo najpozneje eno leto po sprejetju tega priporočila pripravila poročilo, v katerem bo ocenila stanje, vključno z možnostjo sprejetja dodatnega pravnega ukrepa.
(1) Države članice bi morale proučiti možnost vključitve informacij o varstvu podatkov v svoje ukrepe usposabljanja v zvezi s sistemom IMI.
(2) Glej člen 12 Odločbe 2008/49/ES.
(3) Pristojni organi se lahko pri izvajanju nadzora „povežejo“ z drugimi organi (npr. regionalni organ se poveže z zveznim organom). Na ta način so ti „povezani“ organi lahko obveščeni glede števila in narave zahtevkov, vendar nimajo dostopa do osebnih podatkov ponudnikov storitev ali strokovnjakov migrantov.
(4) Kot je določeno v členu 10(3) Odločbe 2008/49/ES, Komisija lahko sodeluje v izmenjavi informacij le v posebnih primerih, kadar ustrezni akt Skupnosti predvideva, da se informacije izmenjujejo med državami članicami in Komisijo. V teh primerih ima Komisija podobne obveznosti kot pristojni organ. Komisija mora na primer ustrezno obvestiti posameznike, na katere se podatki nanašajo, in jim na njihovo zahtevo omogočiti dostop do njihovih podatkov.
(5) Čeprav v nekaterih državah članicah, kot so Italija, Luksemburg, Avstrija in Danska, zakonodaja o varstvu podatkov delno zajema tudi pravne osebe.
(6) Direktiva 95/46/ES se uporablja za države članice, medtem ko se Uredba (ES) št. 45/2001 uporablja za evropske institucije.
(7) http://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/docs/questions_and_data_fields_sl.pdf
(8) Za pravno opredelitev glej člen 8 Direktive 95/46/ES in člen 10 Uredbe (ES) št. 45/2001.
(9) Tj. ustrezne informacije je treba zagotoviti osebam, na katere se podatki nanašajo, obdelava mora biti sorazmerna, podatki pa se ne smejo nadalje obdelati za namene, ki niso združljivi z zbiranjem teh podatkov.
(10) Poseben seznam teh vprašanj je na voljo na spletni strani sistema IMI:
http://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/docs/questions_and_data_fields_sl.pdf
(11) Oddelek o varstvu podatkov na spletni strani IMI vključuje vse dokumente o varstvu podatkov, povezane z IMI, ter povezavo na seznam vseh zakonodajnih dokumentov o varstvu podatkov na ravni EU:
http://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/data_protection_sl.html