13.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/1

13.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/3

(1)

Svet se je 7. oktobra 2008 dogovoril, da je prednostna naloga ponovno vzpostaviti zaupanje in pravilno delovanje finančnega sektorja. Zavezal se je, da bo sprejel vse potrebne ukrepe, da bi zaščitil vloge posameznih varčevalcev, in pozdravil namen Komisije, da bo takoj predložila ustrezni predlog za spodbujanje konvergence sistemov zajamčenih vlog.

(2)

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) že zagotavlja osnovno kritje za vlagatelje. Vendar je treba to kritje zaradi sedanjih pretresov na finančnih trgih izboljšati.

(3)

Sedanja najnižja stopnja kritja je v Direktivi 94/19/ES določena pri 20 000 EUR, pri čemer lahko države članice določijo višje kritje. Vendar se je izkazalo, da za veliko vlog v Skupnosti to ne zadostuje. Da bi ohranili zaupanje vlagateljev in večjo stabilnost na finančnih trgih, bi morali najnižjo stopnjo kritja zato povišati na 50 000 EUR. Da bi zavarovali potrošnike in zagotovili finančno stabilnost v Skupnosti ter se izognili izkrivljanju konkurence med državami članicami, bi se moralo kritje celotnih vlog do 31. decembra 2010 določiti na 100 000 EUR, razen če Komisija v oceni učinka, ki jo do 31. decembra 2009 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ugotovi, da takšno povišanje in uskladitev nista ne ustrezna ne finančno izvedljiva za vse države članice. Če bi ocena učinka pokazala, da povišanje in uskladitev nista primerna, mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti ustrezne predloge.

(4)

Za vse vlagatelje se mora uporabljati enaka raven kritja, ne glede na to, ali je v državi članici valuta euro. Države članice zunaj euro območja bi morale imeti možnost, da zneske po valutni pretvorbi zaokrožijo, pri čemer pa ne smejo ogroziti enake zaščite vlagateljev.

(5)

V poročilu, ki ga Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, bi bilo treba preučiti vsa zadevna vprašanja, kot so poravnava in protiterjatve, določitev prispevkov za programe, obseg proizvodov in vlagateljev, ki so kriti, učinkovitost čezmejnega sodelovanja med sistemi zajamčenih vlog ter povezava med sistemi zajamčenih vlog in drugimi načini povračila vlagateljem, kot so mehanizmi nujnih izplačil. Države članice za namene tega poročila zberejo ustrezne podatke in jih predložijo Komisiji na zahtevo.

(6)

Nekatere države članice so vzpostavile sisteme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, ki v celoti krijejo določene vrste dolgoročnih vlog, kot so izplačila pokojnin. Pravice in pričakovanja vlagateljev v teh sistemih je treba spoštovati.

(7)

Nekatere države članice so vzpostavile ali nameravajo vzpostaviti sisteme zajamčenih vlog v skladu z Direktivo 94/19/ES, ki v celoti krijejo nekatere primere začasno povečanega stanja sredstev na računu. Komisija bi morala do 31. decembra 2009 oceniti, ali bi bilo treba ohraniti oziroma uvesti popolno kritje začasno povečanega stanja na računu.

(8)

Ta direktiva ne sme vplivati na delovanje sistemov, ki ščitijo samo kreditno institucijo, še zlasti zagotavljajo njeno solventnost in likvidnost, s tem pa tudi zaščito vlagateljev, ki je najmanj enakovredna zaščiti v sistemih zajamčenih vlog, ter na prostovoljne sisteme za izplačevanje odškodnin vlagateljem, ki jih ni uvedla ali uradno priznala država članica.

(9)

Države članice bi morale sisteme zajamčenih vlog spodbujati, da sklenejo sporazume oziroma izboljšajo veljavne sporazume v zvezi s svojimi obveznostmi.

(10)

Obdobje izplačila, ki sedaj znaša tri mesece in ga je mogoče podaljšati na devet mesecev, ne prispeva k ohranjanju zaupanja vlagateljev in ne zadovoljuje njihovih potreb. Zato bi bilo treba rok za izplačilo zmanjšati na dvajset delovnih dni. To obdobje bi se lahko podaljšalo le v izrednih okoliščinah in po privolitvi ustreznih organov. Komisija bi morala dve leti po začetku veljavnosti te direktive predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti in rokih v postopkih izplačila, v katerem bo ocenila, ali bi bilo ustrezno rok nadalje skrajšati na deset delovnih dni.

(11)

Poleg tega je treba v primerih, ko odločitev pristojnih organov sproži izplačilo, rok za odločitev, ki je sedaj 21 dni, skrajšati na pet delovnih dni, da hitro izplačilo ne bo ovirano. Vendar bi se morali pristojni organi najprej prepričati, da kreditna institucija ni povrnila zapadlih in vračljivih vlog. Takšna ocena mora biti sprejeta v sodnih in upravnih postopkih držav članic.

(12)

Lahko se šteje, da vloge niso na voljo, če zgodnji intervencijski ukrepi ali ukrepi prestrukturiranja niso bili uspešni. To pa pristojnih organov ne bi smelo odvrniti od nadaljnjega prizadevanja za prestrukturiranje v obdobju izplačila.

(13)

Države članice bi si morale prizadevati za nemotenost bančnih storitev in dostop do likvidnosti bank, še posebej v času finančne krize. Zato se države članice opogumlja, da čim prej sprejmejo predpise za zagotovitev nujnih izplačil ustreznih zneskov na zahtevo prizadetega vlagatelja v roku največ treh dni po zahtevi. Ker bo skrajšanje sedanjega trimesečnega roka pri izplačilih povečalo zaupanje vlagateljev in pripomoglo k ustreznemu delovanju finančnih trgov, bi morale države članice in njihovi sistemi zajamčenih vlog zagotoviti, da so roki za izplačilo kar se da kratki.

(14)

Direktiva 94/19/ES predvideva možnost, da lahko države članice kritje omejijo na določen odstotek. Izkazalo se je, da ta možnost zmanjšuje zaupanje vlagateljev in jo je treba odpraviti.

(15)

Ukrepi, potrebni za izvajanje Direktive 94/19/ES, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(16)

Zlasti je treba Komisijo pooblastiti za prilagajanje stopnje kritja v skladu z inflacijo v Evropski uniji na osnovi sprememb v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga objavi Komisija. Ker je ta ukrep splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb Direktive 94/19/ES, ga je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(17)

Ker ciljev te direktive, in sicer uskladitve stopnje kritja in rokov za izplačila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi številnih različnih pravil, ki obstajajo v pravnih sistemih posameznih držav članic, in ker se lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(18)

Direktivo 94/19/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(19)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (5) se države članice spodbuja, da v lastnem interesu in v interesu Skupnosti oblikujejo svoje tabele, ki bodo v največji možni meri prikazovale korelacijo med to direktivo in ukrepi za njen prenos, ter da te tabele objavijo –

1.

v točki 3(i) člena 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi to ugotovijo čim prej in najpozneje pet delovnih dni po tem, ko so prvič ugotovili, da kreditna institucija ni vrnila zapadlih in vračljivih vlog; ali“;

2.

člen 4 se spremeni:

3.

člen 7 se spremeni:

4.

za členom 7 se vstavi naslednji člen:

„Člen 7a

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/10/ES (6).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5.

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da kreditne institucije svojim dejanskim in morebitnim vlagateljem posredujejo potrebne informacije o tem, v kateri sistem zajamčenih vlog znotraj Skupnosti je včlanjena kreditna institucija in njene podružnice, oziroma o morebitni drugačni ureditvi na podlagi drugega pododstavka člena 3(1) ali člena 3(4). Vlagatelje seznanijo z določili sistema zajamčenih vlog ali drugimi ukrepi, vključno z višino in obsegom kritja, ki ga ponuja sistem zajamčenih vlog. Če vloga ni zajamčena v okviru sistema zajamčenih vlog v skladu s členom 7(2), kreditna institucija o tem ustrezno obvesti vlagatelje. Vsi podatki se dajo na voljo na zlahka razumljiv način.

Na zahtevo morajo biti dane na voljo informacije o pogojih za odškodnine in o formalnostih, ki jih je treba izpolniti za izplačilo odškodnine.“;

6.

člen 10 se spremeni:

7.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

1.   Komisija do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

Komisija po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo te direktive.

2.   Države članice obvestijo Komisijo in Evropski odbor za bančništvo, ali nameravajo spremeniti področje uporabe ali stopnjo kritja za vloge in o kakršni koli težavi pri sodelovanju z drugimi državami članicami.“;

8.

Priloga III se črta.

13.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/8

(1)

V dopisu z dne 16. marca 2005 je Stalno predstavništvo Češke republike priglasilo shemo pomoči za spodbujanje kombiniranega prevoza. Pomoč je bila registrirana pod številko N 132/05. V dopisu z dne 19. maja 2005 je Komisija predložila nadaljnja vprašanja v zvezi s to shemo, na katera so češki organi odgovorili z dopisom, ki ga je GD TREN prejel 11. julija 2005. Dne 14. junija 2005 so imeli češki organi in službe Komisije tehnični sestanek. Druga zahteva za predložitev informacij je bila poslana v dopisu z dne 5. septembra 2005. Odgovor na to zahtevo so češki organi poslali v dopisu z dne 5. oktobra 2005. Tretja zahteva za predložitev informacij je bila poslana v dopisu z dne 1. decembra 2005. Odgovor na to zahtevo so češki organi poslali v dopisu z dne 9. januarja 2006.

(2)

V dopisu z dne 4. aprila 2006 je Komisija obvestila Češko republiko o svoji odločitvi, da bo glede ukrepa, ki zadeva pomoč za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu, sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, v zvezi z drugimi ukrepi pomoči pa ne bo vložila ugovora.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo pripombe.

(4)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strank.

(5)

Češki organi so v dopisu z dne 9. maja 2006 Komisiji poslali pripombe na odločbo Komisije z dne 4. aprila 2006.

(6)

Češki organi so v dopisu z dne 1. februarja 2007 obvestili Komisijo o spremembah priglašene sheme pomoči za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu. Dodatne informacije so Komisiji predložili 27. aprila 2007. Češki organi so v dopisu z dne 28. junija 2007 obvestili Komisijo o novih spremembah sheme za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu.

(7)

Cilj sheme je razviti kombinirani prevoz, da bi omogočili prehod prometa s tovornega cestnega prevoza na druge vrste prevoza. Shemo sestavlja več podprogramov:

(8)

Shema naj bi z izboljšanjem konkurenčnosti nespremljanega kombiniranega prevoza povečala predvsem njegovo uporabo.

(9)

Pravna podlaga bo Resolucija vlade Češke republike o okvirni politiki za razvoj in spodbujanje kombiniranega prevoza v obdobju 2006–2010.

(10)

Prejemniki bodo izvajalci kombiniranega in železniškega prometa ter upravljavci terminalov.

(11)

Do pomoči bodo upravičena vsa podjetja EU, ki imajo sedež agencij, podružnic in hčerinskih podjetij v Češki republiki.

(12)

Pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev.

Podprogram 2 predvideva pomoč v obliki investicijske podpore za pridobitev opreme za kombinirani prevoz, vključno z nakupom nekaterih vrst vagonov za kombinirani prevoz.

(13)

Odločba Komisije, sprejeta 4. aprila 2006, s katero je bil sprožen ta postopek preiskave, je obravnavala ukrepe državnih pomoči, vključene v podprograma 1 in 3 ter podprogram 2, razen pomoči za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu. Komisija se je odločila, da v zvezi z drugimi ukrepi, razen z ukrepi v zvezi z nakupom nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu, ne bo vložila ugovora. Ta odločba se zato nanaša samo na pomoč za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu.

(14)

Češki organi v priglasitvi navajajo, da teh posebnih vagonov ni mogoče uporabljati pri običajnih železniških storitvah, temveč izključno in samo kot prevozne enote kombiniranega prometa. Posebna zgradba vagonov je prilagojena samo prevoznim enotam kombiniranega prometa, zato teh vagonov ni mogoče uporabiti za prevoz blaga, ki se prevaža s tradicionalnimi železniškimi vagoni – vagoni na primer nimajo poda, stranskih ali čelnih stranic, vendar so opremljeni z mehanizmi za pritrditev (zaskočnimi zapahi). Subvencija bo odobrena le za te posebne železniške vagone, vlagatelj zahtevka pa bo moral predložiti njihovo podrobno specifikacijo in jih uporabljati na določeni novi liniji kombiniranega prevoza. Glavni cilj podpore je zagotoviti potrebno število železniških vagonov za vsako linijo kombiniranega prevoza oz. železniških vagonov za „nove“ sisteme kombiniranega prometa (npr. priprava cestnih priklopnikov), ki na Češkem še niso obratovali. Enako načelo se bo uporabilo tudi za posebna cestna vozila za kombinirani prevoz, podpora pa bo razširjena tudi na enote kombiniranega prevoza, razen kontejnerjev ISO.

(15)

Intenzivnost pomoči je 30 % upravičenih stroškov.

(16)

Pričakovani proračun za obdobje 2006–2010 je 1 580 milijonov CZK (55 702 450 EUR) za celotni program.

(17)

Postopek za dodelitev pomoči, ocena projekta, merila za kumulacijo in nadzor so enaki tistim, ki jih je Komisija odobrila v odločbi z dne 4. aprila 2006.

(18)

Komisija je izrazila dvome, da je mogoče poseben del pomoči za posebne vagone za kombinirani prevoz šteti kot združljiv s Pogodbo ES.

(19)

Ker politika Komisije spodbuja kombinirani prevoz, je mogoče obravnavani ukrep šteti kot združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES, če je bilo zagotovljeno, da je mogoče vagone, za nakup katerih je dodeljena pomoč, uporabljati samo za kombinirani prevoz. Komisija v fazi sprožitve postopka ni imela na voljo dovolj informacij, da bi lahko dokončno ugotovila, ali je mogoče te vagone uporabljati samo in izključno v okviru storitev kombiniranega prevoza.

(20)

Pomoč za pridobitev vozil, ki niso namenjena izključno kombiniranemu prevozu, se lahko šteje kot združljiva, če so prejemniki samo mala in srednje velika podjetja („MSP“). Člen 4(5) Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (3) predvideva investicijsko pomoč za železniške vagone za MSP. Intenzivnost pomoči, ki jo določa člen 4(2), znaša 15 % za mala in 7,5 % za srednje velika podjetja. Da bi Komisija lahko uporabila te določbe, potrebuje potrdilo, da bo predvideni ukrep koristil le malim in srednje velikim podjetjem v okviru navedenih mejnih zneskov.

(21)

V dopisu z dne 9. maja 2006 so češki organi predložili naslednje pripombe.

(22)

Predlagana pomoč zajema nakup posebnih železniških vagonov, namenjenih izključno uporabi pri kombiniranem prevozu, ki jih zaradi njihove posebne zasnove ni mogoče uporabiti za druge namene železniškega prometa.

(23)

V skladu z mednarodnim sistemom črkovnih oznak UIC se ti vagoni uvrščajo v kategorijo S ali morda kategorijo L. Kategorija „S“ pomeni raven vagon na kolesih s posebno zgradbo, medtem ko kategorija „L“ pomeni raven, dvoosni vagon s posebno zgradbo. Vagoni v teh kategorijah imajo posebno obliko (posebno zgradbo) in so prilagojeni izključno za prevozne enote kombiniranega prometa, zato teh vagonov ni mogoče uporabiti za prevoz blaga na enak način kot druge železniške vagone. Nosilno območje vagonov v teh kategorijah je sestavljeno iz ogrodne strukture s trni za pritrditev ali drugimi posebnimi elementi ali napravami, ki so bistveni za pritrditev ali vodenje enot za kombinirani prevoz. Tako nimajo poda, stranskih stranic, ročic ali čelnih stranic in zato nanje ni mogoče pritrditi nobene druge vrste tovora kot enote za kombinirani prevoz. V Evropi je približno 100 vrst vagonov teh kategorij.

(24)

Cilj pomoči za nakup teh vagonov je zagotoviti posebne železniške vagone za nove prometne poti za kombinirani prevoz oz. železniške vagone za „nove“ sisteme kombiniranega prevoza, ki na Češkem še niso obratovali (npr. prevoz cestnih polpriklopnikov) ali so obratovali le v omejenem obsegu (npr. prevoz zamenljivih tovorišč).

(25)

Posebni železniški vagoni, katerih nakup bo financiran iz javnih sredstev, se bodo lahko uporabili le na novi prometni poti za kombinirani prevoz in pod vnaprej določenimi pogoji iz resolucije vlade, navedeni v uvodni izjavi 9. Pomoč lahko znaša največ 30 % vseh stroškov nakupa. Ocenjevalni odbor bo ocenil število pridobljenih vagonov, znesek pomoči, izpolnjevanje pogojev programa in kakovost poslovnega načrta.

(26)

Prejemnik bo v predpisanem obdobju vsake tri mesece ministrstvu za promet posredoval podatke o delovanju nove prometne poti in uporabi železniških vagonov, pridobljenih s sredstvi pomoči. Poleg tega bo ministrstvo za promet spremljalo računovodske izkaze in evidence zalog ter izvedlo naključne fizične preglede zadevnih vagonov.

(27)

Predelava teh vagonov je tehnično zahtevna in zelo draga. Predelava bi poleg tega pomenila spremembo oznake vagonov, ki jo mora odobriti železniški upravni organ, tj. češki državni organ. Predelava vagonov bi bila evidentirana tudi v evidencah zalog, ki jih bo pregledovalo ministrstvo za promet.

(28)

Češka republika meni, da je pomoč za nakup železniških vagonov serij S in L združljiva s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ker vagonov zaradi njihove oblike ni mogoče uporabljati za običajen železniški prevoz, predelava teh vagonov pa bi bila tehnično zahtevna in zelo draga. Spremljanje porabe finančnih sredstev bo temeljilo zlasti na podatkih, ki jih mora prejemnik posredovati ministrstvu za promet, med drugim glede delovanja nove prometne poti in uporabe železniških vagonov, pridobljenih s sredstvi pomoči, ter na preverjanju računovodskih izkazov in evidenc zalog prejemnika, vključno z naključnimi fizičnimi pregledi teh vagonov.

(29)

Češki organi so v dopisu z dne 1. februarja 2007 Komisiji priglasili spremembo sheme pomoči v zvezi z intenzivnostjo pomoči za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu zaradi uskladitve z zahtevami Uredbe (ES) št. 70/2001. V dopisu z dne 28. junija 2007 so češki organi Komisijo obvestili o novih spremembah sheme glede nakupa nekaterih vrst vagonov za kombinirani prevoz, s katerimi bi ohranili določbe prvotne priglasitve.

(30)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(31)

V zvezi s pogojem uporabe državnih sredstev predvideni ukrep določa, da bodo izbrani upravičenci prejeli državna sredstva, ki jih mora zagotoviti država. Komisija zato sklepa, da ukrep vključuje uporabo državnih sredstev.

(32)

V zvezi s pogojem selektivne ekonomske prednosti je ukrep pomoči namenjen samo železniškim podjetjem, ki opravljajo kombinirani prevoz na Češkem. S tem daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

(33)

V zvezi s pogojem izkrivljanja konkurence in oviranja trgovine med državami članicami, če pomoč, ki jo dodeli država članica, krepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da so ta zaradi pomoči prizadeta (4).

(34)

V skladu z Direktivo Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (5), je kombinirani prevoz, naveden v členu 1, od 1. julija 1993 izvzet iz vseh sistemov kvot in dovoljenj. Od takrat dalje postopoma postajajo podjetja dejavna v več državah članicah, trgovina v Skupnosti pa se je začela razvijati. Konkurenčnost med gospodarskimi subjekti, ki se ukvarjajo s kombiniranim prevozom blaga, se tako razvija prek meja različnih držav članic. Zaradi geografskega lege Češke se razvoj konkurence med upravljavci kombiniranega prevoza znotraj in zunaj te države članice krepi sorazmerno močneje kot v drugih delih Skupnosti. Predvideni ukrep bo spodbujal izvajalce kombiniranega prevoza na Češkem, ki konkurirajo z drugimi upravljavci, ki se s svojo dejavnostjo ukvarjajo v sosednjih državah članicah. Kot tak bi lahko izkrivljal konkurenco in prizadel trgovino med državami članicami.

(35)

Glede na navedena dejstva Komisija meni, da priglašena shema pomoči vključuje pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in je zato načeloma prepovedana, razen če jo je mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom na podlagi izjem, predvidenih v Pogodbi ali sekundarni zakonodaji.

(36)

Ker ni druge posebne določbe, se lahko priglašena shema oceni le na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(37)

Člen 87(3)(c) določa, da se pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij šteje kot združljiva s skupnim trgom, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(38)

Skupnost si že nekaj časa prizadeva za politiko uravnoteženega kombiniranega prevoza, katere del je spodbujanje konkurenčnosti kombiniranega prevoza v primerjavi s cestnim prometom. Cilj politike ES glede kombiniranega prevoza je doseči modalno preusmeritev od cestnega k drugim vrstam prevoza.

(39)

Instrumenti Skupnosti, kot je Direktiva 92/106/EGS, si prizadevajo za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza, kar je potrjeno v četrti uvodni izjavi navedene direktive. Bela knjiga o prometni politiki (6) spodbuja uporabo železnice in drugih okolju prijaznih vrst prevoza, da bi postale konkurenčno nadomestilo cestnemu prevozu blaga.

(40)

Intermodalna politika je pobuda za zmanjšanje pritiska na cestni tovorni sektor in je skladna s sklepi, ki jih je sprejel Evropski svet v Gothenburgu junija 2001, v katerih je naznanil, da so ukrepi za modalno preusmeritev cestnega prometa k okolju prijaznejšim vrstam bistvo politike trajnostnega prevoza (7).

(41)

Poleg tega evropska industrija danes ohranja ali povečuje konkurenčnost evropskega dela proizvodnje predvsem z napredno logistiko, optimiziranjem proizvodnje in distribucije ter ustvarjanjem vrednosti v procesu. Te visoko razvite dobavne verige so vse bolj izpostavljene vedno manjši zanesljivosti in vedno večjim stroškom v cestnem tovornem prometu. Evropska proizvodna industrija se bo zato morala osredotočiti na intermodalno logistiko, če bo želela ohraniti proizvodne zmogljivosti in proizvodne procese v Evropi.

(42)

Kombinirani prevoz je kompleksna izbira prevoza, ki vključuje različne akterje z različnimi poslovnimi modeli. Ta trg je zelo razdrobljen in omejen, zanj pa so značilne različne prometne in nacionalne značilnosti. Komisija meni, da je prednostna naloga akterjev na trgu izboljšati intermodalni prevoz na trgih, do katerih je dostop prost in na katerih vladajo pravila svobodne konkurence, ponudbe in povpraševanja. Da bi popolnoma izkoristili vse možnosti, ki jih nudi intermodalni prevoz, je potrebno spodbujati pripravljenost na tveganje, povezano s prehodom s cestnega na alternativne vrste prevoza.

(43)

Veliko prevoznih družb danes deluje na trgih, ki so v procesu prestrukturiranja. Njihovi dobički so majhni, načrtovanje zapleteno, prihodnost pa negotova. Zato je treba razviti praktične in tržno naravnane podporne programe, ki bi intermodalnemu sektorju pomagali prevzeti tveganja in odgovoriti na izzive, ki jih prinaša trajen in obsežen prehod prometa, v skladu s cilji Bele knjige 2001.

(44)

Predlagana pomoč je namenjena nakupu posebnih železniških vagonov, namenjenih uporabi izključno pri kombiniranem prevozu, ki jih zaradi njihove posebne oblike ni mogoče uporabiti za druge namene železniškega prometa.

(45)

Komisija meni, da obrazložitve, ki so jih češki organi posredovali v dopisu z dne 9. maja 2006 in so navedene v uvodnih izjavah 20 do 27 te odločbe, jasno kažejo, da so posebni vagoni zaradi posebne zgradbe (posebne oblike), prilagojene izključno za prevozne enote kombiniranega prometa, namenjene izključno kombiniranemu prevozu, kar otežuje uporabo teh vagonov za prevoz blaga na enak način kot drugih železniških vagonov.

(46)

Komisija je do sedaj državno pomoč za nakup opreme za izključno kombinirani prevoz (8), zlasti vagonov takšnih posebnih pogojev (9), štela kot združljivo s pravili Pogodbe. Komisija poleg tega meni, da (10) je posodobitev in/ali prenova voznega parka na področju železniškega prevoza nujna za preprečitev nadaljnjega zmanjševanja tržnega deleža železniškega prevoza v primerjavi z drugimi, manj trajnostnimi in okolju bolj škodljivimi načini prevoza.

(47)

Komisija meni, da bo omejitev načrtovane intenzivnosti pomoči na 30 % v skladu z ustaljeno prakso (11) zagotovila, da trgovinski pogoji ne bodo spremenjeni v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(48)

Komisija zato sklepa, da se pomoč za nakup nekaterih vrst vagonov za uporabo pri kombiniranem prevozu, ki se obravnava v tem primeru, šteje kot združljiva s Pogodbo ES v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, kolikor ne bo prizadela trgovine na način, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi –

13.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/14

(1)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo je začel veljati 1. januarja 2007 ter vsebuje Prilogo A o pravnih aktih na področju statistike.

(2)

Na področju statistike so bili sprejeti novi pravni akti, ki bi morali biti vključeni v Prilogo A. Zato je treba Prilogo A spremeniti –

13.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/28

(1)

Bayer CropScience AG je 28. oktobra 2005 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Združenega kraljestva predložil vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo oljno ogrščico T45 ali so iz nje proizvedeni.

(2)

Vloga prav tako zajema dajanje na trg drugih proizvodov, ki vsebujejo oljno ogrščico T45 za enako uporabo kot katera koli druga vrsta oljne ogrščice, razen za gojenje. Zato vloga v skladu s členoma 5(5) in 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003 vključuje podatke in informacije iz prilog III in IV k Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (2) ter informacije in sklepe ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu z načeli iz Priloge II k Direktivi 2001/18/ES.

(3)

Bayer CropScience AG je 17. aprila 2007 Komisiji v skladu s členoma 8(4) in 20(4) Uredbe (ES) št. 1829/2003 predložil vlogo za izdajo dovoljenja za obstoječe proizvode iz oljne ogrščice T45 (aditivi za živila in posamična krmila iz oljne ogrščice T45).

(4)

Vložnik je v svojih vlogah in v sporočilih Komisiji navedel, da je bilo trženje semen oljne ogrščice T45 prekinjeno po setveni sezoni 2005.

(5)

Zato je edini namen teh vlog, da se zajame prisotnost oljne ogrščice T45, ker se je v preteklosti gojila v tretjih državah.

(6)

Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je 5. marca 2008 v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003 dala enotno celovito pozitivno mnenje za obe vlogi in sklenila, da ni verjetno, da bi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo oljno ogrščico T45 ali so iz nje proizvedeni, kakor je opisano v vlogah („proizvodi“), v okviru predvidene uporabe (3) škodljivo vplivalo na zdravje ljudi, živali ali okolje. Agencija je v svojem mnenju preučila vsa specifična vprašanja in pomisleke držav članic v okviru posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi, kakor je določeno v členih 6(4) in 18(4) navedene uredbe.

(7)

Agencija je sklenila, da za nobena živila/krmo niso potrebne nadaljnje študije varnosti na živalih (npr. 90-dnevna študija o toksičnosti pri podganah), ker v semenih oljne ogrščice T45 niso bile najdene biološko pomembne spremembe v sestavi niti agronomske spremembe, razen prisotnost proteina PAT.

(8)

Agencija je v svojem mnenju tudi ugotovila, da je načrt za spremljanje okolja, sestavljen iz splošnega načrta za spremljanje, ki ga je predložil vložnik, v skladu z nameravano uporabo proizvodov. Vendar je Agencija zaradi fizikalnih lastnosti semen oljne ogrščice in načinov prevoza priporočila uvedbo ustreznih sistemov upravljanja, ki bodo čim bolj zmanjšali nenamerno izgubo in razsutje transgene oljne ogrščice med prevozom, skladiščenjem, uporabo in predelavo. Načrt spremljanja, ki ga je predložil vložnik, je bil spremenjen tako, da je bilo upoštevano to priporočilo Agencije.

(9)

Zaradi spremljanja postopne odprave oljne ogrščice T45 je treba redno poročati o njeni prisotnosti v uvoženih proizvodih.

(10)

Ob upoštevanju teh pomislekov je primerno izdati dovoljenje, da se zajame prisotnost oljne ogrščice T45 v proizvodih, ker so se do leta 2005 v tretjih državah tržila semena oljne ogrščice T45.

(11)

Vsakemu gensko spremenjenemu organizmu je treba dodeliti poseben identifikator, kakor določa Uredba Komisije (ES) št. 65/2004 z dne 14. januarja 2004 o vzpostavitvi sistema za razvijanje in dodeljevanje posebnih identifikatorjev za gensko spremenjene organizme (4).

(12)

Po mnenju Agencije za živila, živilske sestavine in krmo, ki vsebujejo oljno ogrščico T45 ali so iz nje proizvedeni, niso potrebne nobene posebne zahteve za označevanje, razen tistih iz členov 13(1) in 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003. Vendar mora biti iz oznak krme, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, in drugih proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo gensko spremenjene organizme in za katere je predložen zahtevek za izdajo dovoljenja, jasno razvidno, da se zadevni proizvodi ne smejo uporabljati za gojenje, tako da se zagotovi uporaba proizvodov v okviru dovoljenja iz te odločbe.

(13)

Na podlagi mnenja Agencije tudi ni utemeljena uvedba posebnih pogojev ali omejitev za dajanje na trg in/ali posebnih pogojev ali omejitev za uporabo in ravnanje, vključno z zahtevami za spremljanje po začetku trženja, ali posebnih pogojev za zaščito posebnih ekosistemov/okolja in/ali geografskih območij, kakor je določeno v točki (e) členov 6(5) in 18(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(14)

Vse ustrezne informacije iz dovoljenja za proizvode je treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo, kakor določa Uredba (ES) št. 1829/2003.

(15)

Člen 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (5) določa zahteve za označevanje proizvodov, ki so sestavljeni iz gensko spremenjenih organizmov ali jih vsebujejo.

(16)

O tej odločbi je treba prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola biološke varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti v skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (6).

(17)

O ukrepih, predvidenih v tej odločbi, je bil opravljen posvet z vložnikom.

(18)

Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali ni izdal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, zato je Komisija 30. oktobra 2008 Svetu predložila predlog v skladu s členom 5 Sklepa Sveta 1999/468/ES (7), Svet pa bi moral ukrepati v treh mesecih.

(19)

Vendar Svet ni ukrepal v določenem roku; Odločbo mora zdaj sprejeti Komisija –

(a)

živila in živilske sestavine, ki vsebujejo oljno ogrščico ACS-BNØØ8-2 ali so iz nje proizvedeni;

(b)

krma, ki vsebuje oljno ogrščico ACS-BNØØ8-2 ali je iz nje proizvedena;

(c)

proizvodi, ki niso živila in krma ter vsebujejo oljno ogrščico ACS-BNØØ8-2 za enako uporabo kot katera koli druga oljna ogrščica, razen za gojenje.