I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/1

UREDBA SVETA (ES) št. 160/2009

z dne 23. februarja 2009

o spremembi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 283 Pogodbe,

ob upoštevanju Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti in zlasti člena 13 Protokola,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po pridobitvi mnenja Odbora za kadrovske predpise,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropskih skupnosti,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 21 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (2) imajo poslanci pravico do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih sami izberejo.

(2)	Trenutno vse svoje sodelavce neposredno zaposlujejo poslanci na podlagi pogodb, za katere velja nacionalna zakonodaja, Evropski parlament pa krije nastale stroške do najvišjega dovoljenega zneska.

(3)

Predsedstvo Evropskega parlamenta je 9. julija 2008 sprejelo Izvedbene ukrepe v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta; v skladu s členom 34 teh izvedbenih ukrepov poslanci zaposlijo:

(a)	„akreditirane parlamentarne pomočnike“ na mesto v enem od treh krajev dela Evropskega parlamenta v skladu s posebno pravno ureditvijo, sprejeto na podlagi člena 283 Pogodbe, pogodbe z njimi pa sklene in upravlja neposredno Evropski parlament, in

(b)	fizične osebe, ki poslancem pomagajo v njihovi državi članici izvolitve in ki so z njimi sklenile pogodbo o zaposlitvi ali opravljanju storitev v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pod pogoji iz navedenih izvedbenih ukrepov (v nadaljnjem besedilu „lokalni pomočniki“).

(4)

Za razliko od lokalnih pomočnikov so akreditirani parlamentarni pomočniki praviloma izseljenci. Delajo v prostorih Evropskega parlamenta v evropskem, večjezičnem in večkulturnem okolju ter opravljajo naloge, ki so neposredno povezane z delom enega ali več poslancev pri izvajanju njihove funkcije poslanca Evropskega parlamenta.

(5)

Iz omenjenih razlogov ter da bi s skupnimi pravili zagotovili preglednost in pravno varnost je primerno, da bi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki pogodbe o zaposlitvi neposredno sklepal Evropski parlament. Vendar bi morali lokalne pomočnike, tudi tiste, ki delajo za poslance, izvoljene v eni od držav članic, kjer so trije kraji dela Evropskega parlamenta, v skladu z omenjenimi izvedbenimi ukrepi v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta še naprej zaposlovati poslanci Evropskega parlamenta, in sicer s pogodbami, ki so sklenjene v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo države članice, kjer so bili izvoljeni.

(6)

Primerno bi torej bilo, da za akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3), pri čemer se upošteva njihov posebni položaj, posebne naloge, ki jih morajo opravljati, ter specifične dolžnosti in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati za poslance Evropskega parlamenta, za katere delajo.

(7)

Vključitev posebne kategorije uslužbencev ne vpliva na člen 29 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, opredeljenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (v nadaljnjem besedilu „Kadrovski predpisi“), ki določa, da na notranjih natečajih lahko sodelujejo samo uradniki in začasni uslužbenci, niti se nobena določba te uredbe ne razlaga tako, da bi akreditirani parlamentarni pomočniki imeli privilegiran ali neposreden dostop do uradniških mest ali mest drugih kategorij uslužbencev Evropskih skupnosti ali notranjih natečajev za ta mesta.

(8)	Tako kot v primeru pogodbenih uslužbencev se členi 27 do 34 Kadrovskih predpisov ne uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike.

(9)

Akreditirani parlamentarni pomočniki bi torej morali sestavljati posebno kategorijo drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, zlasti glede na dejstvo, da po navodilih in pod vodstvom enega ali več poslancev Evropskega parlamenta in v odnosu medsebojnega zaupanja temu poslancu ali poslancem zagotavljajo neposredno pomoč pri izvajanju njihove funkcije poslanca Evropskega parlamenta.

(10)

Da bi med Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti vključili to novo kategorijo drugih uslužbencev, so potrebne spremembe teh pogojev, ki bodo upoštevale po eni strani posebni značaj nalog, funkcij in odgovornosti akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so zasnovane tako, da pomočnikom omogočajo zagotavljanje neposredne pomoči poslancem pri izvajanju njihovih nalog poslancev Evropskega parlamenta, po njihovih navodilih in pod njihovim vodstvom, po drugi strani pa pogodbeni odnos med temi akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in Evropskim parlamentom.

(11)

Če se določbe Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti neposredno ali smiselno uporabljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike, bi bilo treba te dejavnike spoštovati ter pri tem dosledno upoštevati zlasti posebno naravo vzajemnega zaupanja, ki mora biti značilno za službeni odnos med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim ti pomagajo.

(12)

Zaradi značaja nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov bi bilo smiselno predvideti eno samo kategorijo akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki pa bi bila sestavljena iz različnih razredov, v katere bi bili ti pomočniki razvrščeni glede na navedbo zadevnih poslancev v skladu s posebnimi izvedbenimi ukrepi, sprejetimi z internim sklepom Evropskega parlamenta.

(13)

Pogodbe, ki jih z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki sklene Evropski parlament, bi morale temeljiti na vzajemnem zaupanju med akreditiranim parlamentarnim pomočnikom in poslancem ali poslanci, ki mu/jim pomaga. Veljavnost teh pogodb bi morala biti neposredno povezana s trajanjem mandata zadevnih poslancev.

(14)

Akreditirani parlamentarni pomočniki bi morali imeti pravico do zakonitega zastopanja zunaj sistema, ki se uporablja za uradnike in druge uslužbence Evropskega parlamenta. Njihovi predstavniki bi morali nastopati v vlogi sogovornika pristojnega organa Evropskega parlamenta, ob upoštevanju, da bi bilo treba vzpostaviti uradno povezavo med zakonitim zastopanjem uslužbencev in avtonomnim zastopanjem pomočnikov.

(15)	Pri uvedbi te nove kategorije uslužbencev bi bilo treba spoštovati načelo proračunske nevtralnosti.

(16)

Izvedbeni ukrepi, določeni z internim sklepom Evropskega parlamenta, bi morali vključevati nadaljnja pravila za izvajanje te uredbe na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja, določenega v naslovu II Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4).

(17)	Nove določbe bi morale začeti veljati istočasno kot Statut poslancev Evropskega parlamenta –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti se spremenijo, kot je navedeno v Prilogi.

Člen 2

S sredstvi iz oddelka Evropskega parlamenta v splošnem proračunu Evropskih skupnosti, namenjenimi parlamentarni pomoči, katerih letni zneski so določeni v okviru letnega proračunskega postopka, se krijejo vsi stroški, ki so neposredno povezani s parlamentarnimi pomočniki, tako akreditiranimi kot lokalnimi pomočniki.

Člen 3

Evropski parlament najkasneje do 31. decembra 2011 predstavi poročilo o uporabi te uredbe za presojo morebitne potrebe po spremembi pravil, ki veljajo za parlamentarne pomočnike.

Komisija lahko na podlagi tega poročila poda kakršen koli predlog, ki je po njenem mnenju v ta namen primeren.

Člen 4

Ta uredba začne veljati prvi dan novega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta v letu 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. februarja 2009

Za Svet

Predsednik

A. VONDRA

(1) Mnenje z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.

(3) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

PRILOGA

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti se spremenijo:

V členu 1 se za alineo „— strokovni svetovalci“ vstavi naslednja alinea:

„—	akreditirani parlamentarni pomočniki“.

Za členom 5 se doda naslednji člen:

„Člen 5a

Za namene Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ‚akreditirani parlamentarni pomočnik‘ pomeni osebo, ki jo izbere eden ali več poslancev in jo neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč enemu ali več poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed njegovih treh krajev dela, po navodilih in pod vodstvom poslancev, ter v odnosu vzajemnega zaupanja, v skladu s pravico izbire, kot je določena v členu 21 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (1).

Naslova VII in VIII s členi 125 do 127 postaneta naslova VIII in IX s členi 140 do 142. Vstavi se nov naslov VII:

„NASLOV VII

PARLAMENTARNI POMOČNIKI

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 125

1. Evropski parlament za namene uporabe tega naslova z internim sklepom sprejme izvedbene ukrepe.

2. Akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, ki je priložen oddelku proračuna za Evropski parlament. Njihovi prejemki se financirajo iz ustrezne proračunske postavke in so plačani iz odobrenih sredstev oddelka proračuna za Evropski parlament.

Člen 126

1. Akreditirani parlamentarni pomočniki so v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) razvrščeni po razredih glede na navedbo, ki jo je podal poslanec ali poslanci, ki mu/jim bo pomočnik pomagal. Za uvrstitev v razrede 14 do 19 iz člena 133 morajo imeti akreditirani parlamentarni poslanci najmanj univerzitetno izobrazbo ali enakovredne delovne izkušnje.

2. Smiselno se uporablja člen 1e Kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih, če so ti ukrepi združljivi s posebno naravo nalog in odgovornosti, ki jih prevzamejo akreditirani parlamentarni pomočniki.

Z odstopanjem od člena 7 so načini avtonomnega zastopanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1), pri čemer se upošteva, da se med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov vzpostavi uradna povezava.

POGLAVJE 2

Pravice in obveznosti

Člen 127

Smiselno se uporabljajo členi 11 do 26a Kadrovskih predpisov. Ob doslednem upoštevanju zlasti posebne narave funkcij in nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in vzajemnega zaupanja, ki mora biti značilno za njihov službeni odnos s poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim pomočniki pomagajo, izvedbeni ukrepi v zvezi s tem področjem, sprejeti skladno s členom 125(1), upoštevajo posebno naravo službenega odnosa med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom.

POGLAVJE 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 128

1. Člen 1d Kadrovskih predpisov se uporablja smiselno, ob upoštevanju vzajemnega zaupanja med poslancem Evropskega parlamenta in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ali pomočniki, pri čemer lahko poslanci Evropskega parlamenta akreditirane parlamentarne pomočnike izbirajo tudi na podlagi politične usmeritve.

2. Poslanec(-ci) Evropskega parlamenta izbere(-jo) akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki mu (jim) bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1), se pomočnika lahko zaposli, če:

(a)	je državljan ene od držav članic Skupnosti, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b)	je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c)	predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d)	je fizično sposoben opravljati delo;

(e)	ima temeljito znanje enega od jezikov Skupnosti in zadovoljivo znanje drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela, in

(f)

ima:

(i)	z diplomo potrjeno višjo izobrazbo;

(ii)	z diplomo potrjeno srednješolsko izobrazbo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, in ustrezne vsaj triletne delovne izkušnje, ali

(iii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje na enakovredni ravni.

Člen 129

1. Akreditirani parlamentarni pomočnik dokaže svojo fizično sposobnost za opravljanje dela s pregledom pri zdravstveni službi Evropskega parlamenta, da se lahko Evropski parlament prepriča o izpolnjevanju pogojev iz člena 128(2)(d).

2. Če kandidat ni uspešno opravil zdravniškega pregleda iz odstavka 1, lahko v dvajsetih dneh po prejetju obvestila institucije zahteva, da o njegovem primeru poda mnenje zdravniška komisija, sestavljena iz treh zdravnikov, ki jih organ iz prvega odstavka člena 6 izbere med uradnimi zdravniki institucij. Zdravniška komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je podal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravniško komisijo seznani z mnenjem zdravnika po lastni izbiri. Če zdravniška komisija potrdi zaključke zdravniškega pregleda iz odstavka 1, mora kandidat poravnati polovico plačila in dodatnih stroškov.

Člen 130

1. Pogodbe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se sklenejo za določen čas ter vsebujejo navedbo razreda, v katerega je pomočnik razvrščen. Pogodba se lahko v enem zakonodajnem obdobju podaljša največ dvakrat. Če v pogodbi ni navedeno drugače, se pogodba brez poseganja v določbe iz člena 139(1)(c) izteče ob koncu parlamentarnega mandata, v katerem je bila sklenjena.

2. Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se ob upoštevanju člena 128(2)(f) določi pregleden okvir za razporeditev.

3. Kadar akreditirani parlamentarni pomočnik sklene novo pogodbo, se sprejme nov sklep o njegovi uvrstitvi v določen razred.

POGLAVJE 4

Delovni pogoji

Člen 131

1. Akreditirani parlamentarni pomočniki se zaposlijo bodisi za polovični bodisi za polni delovni čas.

2. Poslanec določi tedenski delovni čas akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki v običajnih razmerah ne sme presegati 42 ur.

3. Akreditirani parlamentarni pomočnik je dolžan opravljati nadurno delo le v nujnih primerih ali ob izjemni povečani količini dela. Smiselno se uporablja prvi pododstavek člena 56 Kadrovskih predpisov. Za to potrebna pravila se lahko določijo z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1).

4. Akreditirani parlamentarni pomočnik za nadurno delo ni upravičen do kompenzacije ali plačila.

5. Členi 42a, 42b, 55a in 57 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas in praznike, ter drugi do četrti pododstavek člena 16 in člen 18 Pogojev za zaposlitev se uporabljajo smiselno. Izredni dopust, starševski dopust in družinski dopust ne sme preseči trajanje pogodbe.

POGLAVJE 5

Prejemki iz dela in stroški

Člen 132

Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 133 in 134 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom glede osebnih prejemkov in povračila stroškov uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

Člen 133

Lestvica osnovnih plač je določena v naslednji tabeli:

Razred	1	2	3	4	5	6	7
Osnovna plača za polni delovni čas	1 619,17	1 886,33	2 045,18	2 217,41	2 404,14	2 606,59	2 826,09
Razred	8	9	10	11	12	13	14
Osnovna plača za polni delovni čas	3 064,08	3 322,11	3 601,87	3 905,18	4 234,04	4 590,59	4 977,17
Razred	15	16	17	18	19
Osnovna plača za polni delovni čas	5 396,30	5 850,73	6 343,42	6 877,61	7 456,78

Člen 134

Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od 350 EUR.

POGLAVJE 6

Socialna varnost

Člen 135

Razen v primeru nasprotnih določb iz člena 136 se členi 95 do 115, ki se nanašajo na prejemke socialne varnosti, uporabljajo smiselno.

Člen 136

1. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 96(3) in brez poseganja v druge določbe tega člena zneski, izplačani iz naslova tega člena, ne smejo biti nižji od 850 EUR ali višji od 2 000 EUR.

2. Z odstopanjem od členov 77 in 80 Kadrovskih predpisov ter členov 101 in 105 Pogojev za zaposlitev so minimalni zneski, uporabljeni za izračun pokojnin in invalidnin, enakovredni osnovni plači akreditiranega parlamentarnega pomočnika, uvrščenega v razred 1.

3. Člen 112 se uporablja le za pogodbe, sklenjene za eno leto ali manj.

POGLAVJE 7

Povrnitev neupravičenih plačil

Člen 137

Določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil se uporabljajo smiselno.

POGLAVJE 8

Pritožbe

Člen 138

Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah. Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se lahko določijo dopolnilna pravila o notranjih postopkih.

POGLAVJE 9

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 139

1. Delovno razmerje akreditiranega parlamentarnega pomočnika preneha zaradi smrti in:

(a)	na datum, naveden v pogodbi, kot določa člen 130(1);

(b)	ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 65 let;

(c)	v primeru pomočnika, ki se ga zaposli za pomoč enemu poslancu Evropskega parlamenta v skladu s členom 128(2), ob koncu meseca, v katerem se je končal mandat poslanca, bodisi zaradi njegove smrti, odstopa ali iz kakšnega drugega razloga;

(d)

ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu možnost zgodnejšega prenehanja na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če slednji ne traja dlje od treh mesecev. Razen tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med porodniškim ali bolniškim dopustom;

(e)	kadar akreditirani parlamentarni pomočnik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 128(2)(a), ob upoštevanju možne izjeme, dovoljene po navedenem členu. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (d).

2. Če se pogodba zaključi v skladu z odstavkom 1(c), ima akreditirani parlamentarni pomočnik pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom, ko preneha opravljati naloge, in datumom, ko mu poteče pogodba, pri čemer ta znesek ne sme preseči treh mesečnih osnovnih plač.

3. Brez poseganja v člena 48 in 50, ki se uporabljata smiselno, se lahko zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika prekine brez odpovednega roka, če je ta namenoma ali iz malomarnosti hudo kršil svoje dolžnosti. Organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme utemeljeno odločitev, potem ko je imela zadevna oseba možnost, da pojasni svoje ravnanje.

Posebne določbe v zvezi z disciplinskim postopkom so določene v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

4. Obdobja zaposlitve kot akreditirani parlamentarni pomočnik se ne štejejo kot ‚delovna doba‘ za namene člena 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov.“

4.	V členu 126 se besede „Ob upoštevanju člena 127“ nadomestijo z „Ob upoštevanju člena 142“.

(1) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.“

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/9

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 161/2009

z dne 26. februarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 27. februarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. februarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	60,0
	SN	127,1
	TN	111,3
	TR	85,4
	ZZ	96,0
0707 00 05	MA	102,4
	MK	143,3
	TR	163,9
	ZZ	136,5
0709 90 70	MA	59,9
	TR	62,9
	ZZ	61,4
0709 90 80	EG	102,8
0709 90 80	ZZ	102,8
0805 10 20	EG	43,7
	IL	49,2
	MA	51,8
	TN	45,8
	TR	60,4
	ZZ	50,2
0805 20 10	IL	144,7
	MA	87,4
	TR	71,0
	ZZ	101,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	105,6
	JM	95,1
	MA	138,6
	PK	51,7
	TR	64,9
	ZZ	91,2
0805 50 10	EG	52,8
	MA	55,8
	TR	61,8
	ZZ	56,8
0808 10 80	CA	89,6
	CN	94,6
	MK	25,7
	US	108,6
	ZZ	79,6
0808 20 50	AR	97,1
	CL	73,7
	CN	44,7
	US	106,6
	ZA	114,0
	ZZ	87,2

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/11

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 162/2009

z dne 26. februarja 2009

o spremembi prilog III in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 5(3) in prvega odstavka člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Določa, da mora vsaka država članica izvajati letni program spremljanja TSE, pri čemer spremljanje izvaja aktivno in pasivno.

(2)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (2), določa pravila zdravstvenega varstva živali in javnega zdravja za zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali ali ljudi.

(3)	V členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002 so določeni načini odstranjevanja materiala kategorije 1, kakor je opredeljen v členu 2(1)(b) navedene uredbe.

(4)	V delu I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 so določena pravila za spremljanje goveda ter ukrepi, ki se uporabljajo po testiranju živali.

(5)

V skladu z navedenimi pravili se vsi deli telesa živali, ki se testira na govejo spongiformno encefalopatijo (BSE), vključno s kožo, zadržijo pod uradnim nadzorom do prejema negativnega rezultata hitrega testa, razen če se odstranijo na načina, določena v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002. Tudi vsi deli telesa živali, pri kateri je rezultat hitrega testa pozitiven ali ni dokončen, vključno s kožo, se odstranijo na ista načina odstranjevanja.

(6)	Uredba (ES) št. 1774/2002 določa, da se glede na znanstvene dosežke lahko za material kategorije 1 odobrijo dodatni načini odstranjevanja. Takšni nadomestni načini so odobreni in določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 92/2005 (3).

(7)	Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba točki 6.3 in 6.4 dela I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 spremeniti, da se vključijo tudi navedeni dodatni načini odstranjevanja.

(8)	V poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 so določena pravila za vzorčenje in laboratorijsko testiranje na prisotnost TSE.

(9)	V navedenih pravilih je histopatološka preiskava prva diagnostična metoda, ki se uporabi za potrditev kliničnega suma na BSE in je priporočena tudi v prejšnji izdaji Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) („Priročnik“).

(10)

V zadnji izdaji Priročnika, sprejeti maja 2008, histopatološka preiskava ni več referenčna diagnostična metoda za preiskovanje živali, pri katerih obstaja sum na okužbo z BSE. V skladu s Priročnikom se lahko za navedeni namen uporabljajo imunohistokemijske in imunokemijske metode, vključno s hitrimi testi. Referenčni laboratorij Skupnosti za TSE meni, da je uporaba istih metod pri preiskovanju ovc in koz, pri katerih obstaja sum na TSE, ustrezna in znanstveno zanesljiva.

(11)	Metode in protokole, ki se uporabljajo pri aktivnem spremljanju BSE pri govedu, je zato treba spremeniti, da se upoštevajo zadnje spremembe Priročnika.

(12)	V točki 3.2(c) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 je določena nadaljnja preiskava pozitivnih primerov praskavca pri ovcah in kozah za določanje morebitne prisotnosti BSE.

(13)

Evropska agencija za varnost hrane je v svojem mnenju o razvrstitvi primerov atipične transmisivne spongiformne encefalopatije pri drobnici (4) z dne 26. oktobra 2005 navedla, da se primeri atipičnega praskavca jasno ločijo od BSE. Poleg tega referenčni laboratorij Skupnosti za TSE v svojih smernicah (5) navaja, da v primeru potrditve primera TSE kot atipičnega praskavca dodatne preiskave niso potrebne.

(14)	Diagnosticirane primere atipičnega praskavca je zato treba izvzeti iz zahteve za nadaljnje preiskave iz točke 3.2(c) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(15)	Točka 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa seznam hitrih testov, ki so bili potrjeni za spremljanje TSE pri govedu, ovcah in kozah.

(16)	Komercialne oznake nekaterih odobrenih testov za TSE so se nedavno spremenile. Zaradi preglednosti je treba te spremembe upoštevati v točki 4 poglavja C Priloge X.

(17)	Poleg tega podjetja, ki so proizvajala nekatere hitre teste, ne poslujejo več. Druga podjetja, ki proizvajajo hitre teste, referenčnemu laboratoriju Skupnosti niso predložila v pregled natančnih podatkov o svojih sistemih zagotavljanja kakovosti. Nekateri drugi hitri testi niso več na trgu.

(18)	Zato je primerno ustrezno spremeniti sezname hitrih testov, odobrenih za spremljanje BSE in TSE iz točke 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(19)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba naslov točke 3.2(c) poglavja C Priloge X spremeniti tako, da je dosledno s splošnim obsegom odstavka 3.2 poglavja C Priloge X, ki se nanaša na laboratorijsko testiranje na prisotnost TSE pri ovcah in kozah.

(20)	Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(21)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi III in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2) UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(3) UL L 19, 21.1.2005, str. 27.

(4) The EFSA Journal (2005) 276, 1–30.

(5) http://www.defra.gov.uk/vla/science/docs/sci_tse_rl_handbookv2mar07.pdf

PRILOGA

Prilogi III in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 se spremenita:

V delu I poglavja A Priloge III se točki 6.3 in 6.4 nadomestita z naslednjim:

6.3. Vsi deli telesa živali, ki se testira na BSE, vključno s kožo, se zadržijo pod uradnim nadzorom do prejema negativnega rezultata hitrega testa, razen če se odstranijo v skladu s členom 4(2)(a), (b) ali (e) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

6.4. Vsi deli telesa živali, pri katerih je rezultat hitrega testa pozitiven ali ni dokončen, vključno s kožo, se odstranijo v skladu členom 4(2)(a), (b) ali (e) Uredbe (ES) št. 1774/2002, razen snovi, ki se zadržijo zaradi evidence iz poglavja B(III).“

Poglavje C Priloge X se spremeni:

(a)

V točki 3.1 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a) Sumljivi primeri

Na vzorcih govedi, poslanih v laboratorijsko testiranje na podlagi določb člena 12(2), se takoj opravijo potrditvene preiskave z vsaj eno od naslednjih metod in protokolov iz zadnje izdaje Priročnika:

(i)	imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii)	SAF-imunoblot ali nadomestna metoda, ki jo je odobrila Svetovna organizacija za zdravje živali;

(iii)

prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv)	histopatološki pregled;

(v)	kombinacija hitrih testov iz tretjega pododstavka.

Kadar rezultat histopatološke preiskave ni dokončen ali je negativen, se tkiva dodatno pregledajo z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

Hitri testi se lahko uporabijo za primarno presejanje sumljivih primerov in, če rezultat ni dokončen ali je pozitiven, za nadaljnjo potrditev v skladu s smernicami referenčnega laboratorija Skupnosti pod pogojem,

(i)	da se potrditvena preiskava izvaja v nacionalnem referenčnem laboratoriju za TSE in

(ii)	da je eden od dveh hitrih testov Western blot in

(iii)

da drugi uporabljeni hitri test:

—	vključuje negativno kontrolo tkiva in vzorec goveda z BSE kot pozitivno kontrolo tkiva,

—	ni istega tipa kot test, ki se je uporabil za primarno presejanje in

(iv)	da se rezultat prvega testa, če je bil uporabljen Western blot, dokumentira in predloži nacionalnemu referenčnemu laboratoriju za TSE in

(v)

da se vzorec pregleda z eno od drugih potrditvenih metod, kadar se rezultat primarnega presejanja ne potrdi z nadaljnjim hitrim testom; kadar se v navedeni namen uporabi histopatološka preiskava, katere rezultat pa ni dokončen ali je negativen, se morajo tkiva dodatno pregledati z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav iz točk (i) do (v) prvega pododstavka pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitivni primeri BSE.

(b) Spremljanje BSE

Vzorci govedi, poslani v laboratorijsko testiranje na podlagi določb dela I poglavja A Priloge III, se pregledajo s hitrimi testi.

Če rezultat hitrega testa ni dokončen ali je pozitiven, se na vzorcu takoj opravijo potrditvene preiskave z vsaj eno od naslednjih metod in protokolov iz zadnje izdaje Priročnika:

(i)	imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii)	SAF-imunoblot ali nadomestna metoda, ki jo je odobrila Svetovna organizacija za zdravje živali;

(iii)

prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv)	histopatološki pregled;

(v)	kombinacija hitrih testov iz četrtega pododstavka.

Kadar rezultat histopatološke preiskave ni dokončen ali je negativen, se tkiva dodatno pregledajo z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

Hitri testi se lahko uporabijo za primarno presejanje in, če rezultat ni dokončen ali je pozitiven, za nadaljnjo potrditev v skladu s smernicami referenčnega laboratorija Skupnosti pod pogojem,

(i)	da se potrditvena preiskava izvaja v nacionalnem referenčnem laboratoriju za TSE in

(ii)	da je eden od dveh hitrih testov Western blot in

(iii)

da drugi uporabljeni hitri test:

—	vključuje negativno kontrolo tkiva in vzorec goveda z BSE kot pozitivno kontrolo tkiva,

—	ni istega tipa kot test, ki se je uporabil za primarno presejanje in

(iv)	da se rezultat prvega testa, če je bil uporabljen Western blot, dokumentira in predloži nacionalnemu referenčnemu laboratoriju za TSE in

(v)

Če rezultat hitrega testa ni dokončen ali je pozitiven in je rezultat vsaj ene od potrditvenih preiskav iz točk (i) do (v) prvega pododstavka pozitiven, se žival obravnava kot pozitiven primer BSE.“

(b)

V točki 3.2 se odstavek (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) Sumljivi primeri

Na vzorcih ovc in koz, poslanih v laboratorijsko testiranje na podlagi določb člena 12(2), se takoj opravijo potrditvene preiskave z vsaj eno od naslednjih metod in protokolov iz zadnje izdaje Priročnika:

(i)	imunohistokemijska metoda (IHC);

(ii)	SAF-imunoblot ali nadomestna metoda, ki jo je odobrila Svetovna organizacija za zdravje živali;

(iii)

prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo;

(iv)	histopatološki pregled.

Kadar rezultat histopatološke preiskave ni dokončen ali je negativen, se tkiva dodatno pregledajo z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

Hitri testi se lahko uporabijo za primarno presejanje sumljivih primerov. Takšni testi se ne smejo uporabiti za nadaljnjo potrditev.

Kadar je rezultat hitrega testa za primarno presejanje sumljivih primerov pozitiven ali ni dokončen, se vzorec pregleda z eno od potrditvenih preiskav iz točk (i) do (iv) prvega pododstavka. Kadar se v navedeni namen uporabi histopatološka preiskava, katere rezultat pa ni dokončen ali je negativen, se tkiva dodatno pregledajo z eno od drugih potrditvenih metod in protokolov.

Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav iz točk (i) do (v) prvega pododstavka pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitivni primeri TSE in opravijo se dodatne preiskave iz točke (c).“

(c)	V točki 3.2 se naslov odstavka (c) nadomesti z naslednjim: „(c) Nadaljnja preiskava pozitivnih primerov TSE“.

(d)

V točki 3.2 se odstavek (c)(i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

Primarno molekularno testiranje z razločevalno imunoblot analizo

Vzorce klinično sumljivih primerov in vzorce živali, testiranih v skladu s točkama 2 in 3 dela II poglavja A Priloge III, ki se na podlagi preiskav iz točk (a) ali (b) obravnavajo kot pozitivni primeri TSE, vendar niso atipični primeri praskavca, ali kažejo značilnosti, ki so po mnenju laboratorija za testiranje razlog za preiskavo, se pošlje v nadaljnjo preiskavo z metodo primarne molekularne tipizacije v:

—	Agence Française de Sécurité Sanitaire des Aliments, Laboratoire de pathologie bovine, 31 avenue Tony Garnier, BP 7033, F-69342, Lyon Cedex, Francija,

—	Veterinary Laboratories Agency, Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey KT15 3NB, Združeno kraljestvo, ali

—	laboratorij, ki ga določi pristojni organ in ki je uspešno sodeloval pri preskušanju strokovnosti, ki ga je organiziral referenčni laboratorij Skupnosti za uporabo metode molekularne tipizacije.“

(e)	V točki 3.2(c)(ii) se beseda „praskavca“ nadomesti z besedo „TSE“.

(f)

Točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Hitri testi

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členoma 5(3) in 6(1) se kot hitri testi za spremljanje BSE pri govedu uporabljajo naslednje metode:

—	test imunoblot na podlagi postopka Western blot za določanje fragmenta PrPRes, odpornega proti proteinazi K (test Prionics-Check Western),

—	kemiluminiscenčni test ELISA, ki vključuje postopek ekstrakcije in tehniko ELISA z uporabo ojačanega kemiluminiscenčnega reagenta (Enfer test & Enfer TSE Kit, različica 2.0, avtomatizirana priprava vzorca),

—	imunološki preskus na mikroplošči za določanje PrPSc (Enfer TSE, različica 3),

—	imunološki preskus ‚sendvič‘ za določanje PrPRes s kompletom TeSeE SAP Detection kit, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji s kompletom TeSeE Purification kit (hitri test Bio-Rad TeSeE),

—	imunološki preskus na mikroplošči (ELISA) za določanje PrPRes, odpornega proti proteinazi K, z monoklonskimi protitelesi (test Prionics-Check LIA),

—	imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (komplet IDEXX HerdChek BSE Antigen Test Kit, EIA),

—	imunološki preskus na podlagi lateralnega vleka, kjer se uporabita dve različni monoklonski protitelesi za določanje frakcij PrP, odpornih proti proteinazi K (Prionics Check PrioSTRIP),

—	dvostranski imunološki preskus z uporabo dveh različnih monoklonskih protitelesih, usmerjenih proti dvema epitopoma, ki sta prisotna v zelo razviti obliki govejega PrPSc (Roboscreen Beta Prion BSE EIA Test Kit),

—	‚sendvič‘ test ELISA za določanje PrPSc, odpornega proti proteinazi K (Roche Applied Science PrionScreen).

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členoma 5(3) in 6(1) se kot hitri testi za spremljanje TSE pri ovcah in kozah uporabljajo naslednje metode:

—	imunološki preskus ‚sendvič‘ za določanje PrPRes s kompletom TeSeE SAP Detection kit, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji s kompletom TeSeE Purification kit (hitri test Bio-Rad TeSeE),

—	imunološki preskus ‚sendvič‘ za določanje PrPRes s kompletom TeSeE Sheep/Goat Detection kit, ki se izvede po denaturaciji in koncentraciji s kompletom TeSeE Sheep/Goat Purification kit (hitri test Bio-Rad TeSeE),

—	kemiluminiscenčni test ELISA, ki vključuje postopek ekstrakcije in tehniko ELISA z uporabo ojačanega kemiluminiscenčnega reagenta (Enfer TSE Kit, različica 2.0),

—	imunološki preskus na mikroplošči za določanje PrPSc (Enfer TSE, različica 3),

—	imunološki preskus, ki temelji na selektivni vezavi PrPSc na kemijski polimer ter na detekcijskem monoklonskem protitelesu, usmerjenem proti ohranjenim delom molekule PrP (komplet IDEXX HerdChek BSE-Scrapie Antigen Test Kit, EIA),

—	test imunoblot na podlagi postopka Western blot za določanje fragmenta PrPRes, odpornega proti proteinazi K (Prionics-Check Western Small Ruminant test),

—	imunološki preskus s kemiluminiscenco na mikroplošči za določanje PrPSc, odpornega proti proteinazi K (Prionics Check LIA Small Ruminants).

Pri vseh testih mora vzorčno tkivo, ki se uporablja pri testu, ustrezati zahtevam iz proizvajalčevih navodil za uporabo.

Proizvajalci hitrih testov morajo imeti vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga je odobril referenčni laboratorij Skupnosti in ki zagotavlja, da se učinkovitost testiranja ne spreminja. Proizvajalci morajo referenčnemu laboratoriju Skupnosti predložiti testne protokole.

Spremembe hitrih testov in testnih protokolov se lahko izvedejo le po predhodnem uradnem obvestilu, poslanem referenčnemu laboratoriju Skupnosti, in če referenčni laboratorij Skupnosti sklene, da sprememba ne zmanjša občutljivosti, specifičnosti ali zanesljivosti hitrega testa. Ugotovitev se sporoči Komisiji in nacionalnim referenčnim laboratorijem.“

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/17

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 163/2009

z dne 26. februarja 2009

o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)	Člen 7(1) in (2) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da je krmljenje prežvekovalcev in drugih živali z živalskimi beljakovinami prepovedano. Priloga IV k navedeni uredbi določa odstopanja od navedene prepovedi.

(3)

Direktiva Komisije 2003/126/ES z dne 23. decembra 2003 o analitski metodi za določanje sestavin živalskega izvora pri uradnem nadzoru krme (2) določa, da se uradne analize krme, katerih namen je uradno nadzorovati prisotnost sestavin živalskega izvora v krmi, jih identificirati in/ali oceniti njihovo količino, izvajajo v skladu z navedeno direktivo.

(4)

Za te namene je referenčni laboratorij Skupnosti za določanje živalskih beljakovin v krmi (CRA-W) v okviru svojega letnega delovnega programa izvedel strokovno preskušanje laboratorijev, ki je pokazalo uspešnost laboratorijev pri določanju majhnih količin sestavin živalskega izvora v krmi z analitsko metodo, kot je opisana v Direktivi 2003/126/ES.

(5)

Posledica navedenega izboljšanja uspešnosti laboratorijev je bilo določanje naključne prisotnosti drobcev kosti, zlasti v gomoljnicah in korenovkah. V skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), je treba v primeru neskladnosti sprejeti ustrezne ukrepe, med katerimi je lahko uničenje pošiljke.

(6)

Točka A(d) dela II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa odstopanja od prepovedi iz člena 7(1) in (2) navedene uredbe, tako da države članice po odkritju kosti lahko dovolijo krmljenje rejnih živali z gomoljnicami in korenovkami ter krmo, ki vsebuje takšne proizvode, če je bila ocena tveganja ugodna.

(7)

Dokazano je, da se med pobiranjem posamičnih krmil rastlinskega izvora ni mogoče izogniti kontaminaciji okolja z, na primer, drobci kosti. V skladu s tem je treba odstopanje v zvezi z gomoljnicami in korenovkami, določeno v točki A(d) dela II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, pod določenimi pogoji razširiti in zajeti vsa posamična krmila rastlinskega izvora.

(8)	Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V delu II Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 se točka A(d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

države članice lahko dovolijo krmljenje rejnih živali s posamičnimi krmili rastlinskega izvora in krmo, ki vsebuje take proizvode, po odkritju drobcev kosti, če je bila ocena tveganja ugodna. Pri oceni tveganja se upoštevajo vsaj količina in možen vir kontaminacije ter končni namembni kraj pošiljke.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(2) UL L 339, 24.12.2003, str. 78.

(3) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/19

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 164/2009

z dne 26. februarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 951/2006 v zvezi z dokazilom o prispetju izvoza izvenkvotnih količin v namembni kraj v sektorju sladkorja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 192(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) določa tudi natančna pravila za izvoz izvenkvotnih količin v sektorju sladkorja.

(2)

Da bi čimbolj zmanjšali tveganje goljufije in preprečili morebitne zlorabe v zvezi s ponovnim uvozom ali ponovnim vnosom izvenkvotnega sladkorja ali izvenkvotne izoglukoze v Skupnost, Uredba Komisije (ES) št. 924/2008 z dne 19. septembra 2008 o določitvi količinske omejitve za izvoz izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze do konca tržnega leta 2008/2009 (3) s seznama upravičenih namembnih držav izključuje nekatere bližnje namembne države.

(3)

Člen 4(c) Uredbe (ES) št. 951/2006 omenja dokumente, ki se lahko predložijo kot dokazilo o prispetju v namembni kraj, ko so nekatere namembne države izključene iz izvoza za izvenkvotni sladkor in/ali izvenkvotno izoglukozo. Vendar ta člen ne dovoljuje sprejemanje carinskih dokumentov iz člena 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (4) ali potrdil o razkladanju, ki so sicer osnovni dokumenti za dokazovanje izvoza v tretjo državo. Dokumenti iz člena 4c Uredbe (ES) št. 951/2006 se sprejmejo zgolj, ko izvoznik ne more dobiti standardnih carinskih dokumentov iz člena 16(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

(4)

Izvoz sladkorja za humanitarne namene je še vedno pomembna trgovska dejavnost za nekatere izvoznike sladkorja Skupnosti. Takim izvoznikom se pogosto dogaja, da ne morejo dobiti standardnih carinskih dokumentov in izredno težko zagotovijo dokumente iz člena 4(c) Uredbe (ES) št. 951/2006. Zato je treba dovoliti, da se izjavo o prejemu pošiljke, ki jo izda odobrena mednarodna organizacija ali humanitarna organizacija, sprejme kot potrdilo o prispetju v namembni kraj v skladu s členom 16(2)(f) Uredbe (ES) št. 800/1999.

(5)	Sporočanje držav članic o izdanih dovoljenjih v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 951/2006 mora vsebovati tudi količine kvotnega sladkorja in/ali izvenkvotne izoglukoze, ki se izvaža brez nadomestila.

(6)	Količine sladkorja uvoženega v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, je treba pozorno spremljati. Zato morajo države članice o ustreznih količinah sporočati mesečno.

(7)	Uredbo (ES) št. 951/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 951/2006 se spremeni:

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4c

Dokazilo o prispetju v namembni kraj

1. Če neka namembna država ni upravičena za izvoz izvenkvotnega sladkorja in/ali izvenkvotne izoglukoze, je s predložitvijo dokumentov iz člena 16(1) Uredbe (ES) št. 800/1999 treba dokazati, da so bile opravljene vse carinske formalnosti za uvoz v upravičene namembne države.

2. Če izvoznik ne more dobiti dokumentov iz odstavka 1 tega člena, čeprav je postopal ustrezno, se šteje, da je proizvod uvožen v tretjo državo s predložitvijo naslednjih dokumentov:

(a)	izvod prevozne listine;

(b)

potrdilo o raztovoru proizvoda, ki ga izda uradni organ zadevne tretje države, uradni organ države članice s sedežem v namembni državi ali mednarodna nadzorna agencija, odobrena v skladu s členi 16a–16f Uredbe (ES) št. 800/1999, ki potrjuje, da je bil proizvod odposlan iz kraja raztovarjanja ali vsaj, da po podatkih organov ali agencije, ki izdaja to potrdilo, proizvod ni bil naložen za ponovni izvoz;

(c)	bančno potrdilo, ki so ga izdali odobreni posredniki s sedežem v Skupnosti, ki potrjuje, da je bilo plačilo za zadevni izvoz nakazano na pri njih odprti račun izvoznika ali kako drugo dokazilo o plačilu.

3. Pri izvozu izvenkvotnega sladkorja in izvenkvotne izoglukoze kot pomoč v hrani za mednarodno organizacijo ali humanitarno organizacijo se šteje, da je bil proizvod uvožen v tretjo državo na podlagi predložene izjave o prejemu pošiljke, ki jo izda mednarodna organizacija ali humanitarna organizacija, ki jo odobri izvozna država članica, kjer je blago izvoženo kot pomoč v hrani.“

Členu 17 se doda naslednja točka:

„(d)	o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja v skladu s členom 7, razčlenjene za sladkor in za izoglukozo.“

V členu 19 se točka 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.

o količinah sladkorja, uvoženih iz tretjih držav in izvoženih kot pridobljeni proizvodi v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 116 Uredbe (EGS) št. 2913/92; obvestilo se mora nanašati na vsak mesec posebej; predloženo mora biti najpozneje do konca drugega koledarskega meseca po zadevnem mesecu.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 1 člena 1 se uporablja od 1. oktobra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. februarja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3) UL L 252, 20.9.2008, str. 7.

(4) UL L 102, 17.4.1999, str. 11.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/21

SKLEP SVETA

z dne 25. septembra 2008

o odobritvi Priloge 8 k Mednarodni konvenciji o usklajevanju mejnih kontrol blaga v imenu Skupnosti

(2009/161/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe v povezavi z drugim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Mednarodna konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982 (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“) je bila odobrena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1262/84 (1).

(2)

Člen 22 Konvencije v povezavi s Prilogo 7 h Konvenciji določa, da lahko Upravni odbor za Konvencijo predlaga in sprejme spremembe Konvencije. Te spremembe je treba sprejeti, razen če katera pogodbenica ugovarja v roku 12 mesecev po sporočilu Združenih narodov, poslanem pogodbenicam o predlagani spremembi.

(3)	Odbor za notranji promet Gospodarske komisije OZN za Evropo (UN/ECE) je na zasedanju februarja 1999 sklenil, da je treba Konvencijo revidirati tako, da bo vključevala določbe za olajševanje prehodov vozil čez meje.

(4)	Delovna skupina UN/ECE za carinska vprašanja, ki se nanašajo na prevoz, je nato izdelala osnutke predlogov, da bi se dodala nova Priloga 8 h Konvenciji in bi se dopolnile obstoječe določbe.

(5)	Navedeno prilogo je oktobra 2007 sprejel Upravni odbor za Konvencijo in ker ni bilo pripomb, je začela priloga 20. maja 2008 učinkovati.

(6)

Namen Priloge 8 h Konvenciji je olajšati mednarodno trgovino z zmanjšanjem, usklajevanjem in koordinacijo postopkov in administrativnega dela v zvezi z mejno kontrolo blaga, zlasti živih živali in pokvarljivega blaga. Priloga 8 tudi namerava izboljšati delovanje mejnih prehodov in tehnične zadeve, ki se nanašajo na vzajemno priznavanje mednarodnih pregledov vozil in potrdil o teži.

(7)	Olajševanje mednarodne trgovine in odstranitev tehničnih ovir za trgovino sta cilja skupne trgovinske politike in zato spadata v izključno pristojnost Skupnosti.

(8)	Stališče Skupnosti glede predlagane spremembe Konvencije je bilo odobreno julija 2005.

(9)	Zato bi bilo treba spremembo Konvencije odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga 8 k Mednarodni konvenciji o usklajevanju mejnih kontrol blaga se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo navedene priloge je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 25. septembra 2008

Za Svet

Predsednik

L. CHATEL

(1) UL L 126, 12.5.1984, str. 1.

PRILOGA 8 K MEDNARODNI KONVENCIJI O USKLAJEVANJU MEJNIH KONTROL BLAGA

OLAJŠEVANJE POSTOPKOV PRI PREHODIH ČEZ MEJE ZA MEDNARNODNI CESTNI PREVOZ

Člen 1

Načela

Z dopolnjevanjem določb Konvencije, zlasti določb iz Priloge 1, namerava ta priloga opredeliti ukrepe, ki jih je treba izvajati, da bi se olajšali postopki pri prehodih čez meje za mednarodni cestni prevoz.

Člen 2

Olajševanje vizumskih postopkov za poklicne voznike

1. Pogodbenice si morajo prizadevati olajšati postopke za odobritev vizumov za poklicne voznike, ki se ukvarjajo z mednarodnim cestnim prevozom, v skladu z najboljšo nacionalno prakso za vse prosilce za vizume in nacionalnimi imigracijskimi predpisi ter mednarodnimi obvezami.

2. Pogodbenice se strinjajo, da si bodo redno izmenjavale informacije o najboljših praksah v zvezi z olajševanjem vizumskih postopkov za poklicne voznike.

Člen 3

Mednarodni cestni prevozi

1. Da bi olajšale mednarodni pretok blaga, pogodbenice redno, usklajeno in koordinirano obveščajo vse stranke, udeležene v mednarodnem prevozu, o veljavnih ali načrtovanih zahtevah glede mejne kontrole za mednarodni cestni prevoz, pa tudi o dejanskem stanju na mejah.

2. Pogodbenice si prizadevajo vse postopke kontrole, v največji možni meri in ne le za tranzitni promet, prenesti v odhodne in namembne kraje blaga, ki se prevaža po cestah, da bi zmanjšali zastoje na mejnih prehodih.

3. Ob sklicevanju zlasti na člen 7 te konvencije imajo prednost nujne pošiljke, npr. žive živali in pokvarljivo blago. Pristojne službe na mejnih prehodih zlasti:

(i)	izvajajo ukrepe, ki so potrebni za kar največje zmanjšanje čakalnih časov za vozila, odobrena po ATP, ki prevažajo pokvarljiva živila, ali za vozila, ki prevažajo žive živali, od njihovega prihoda na mejo do njihovih regulativnih, upravnih, carinskih in sanitarnih kontrol;

(ii)	zagotovijo, da se zahtevane regulativne kontrole, navedene v točki (i), izvajajo čim hitreje;

(iii)

dovoljujejo, kolikor je mogoče, delovanje potrebnih hladilnih enot vozil, ki prevažajo pokvarljiva živila v času prehoda čez mejo, razen če to ni mogoče zaradi zahtevanega postopka kontrole;

(iv)	sodelujejo, predvsem s predhodnim izmenjavanjem informacij, z organi na mejnih prehodih drugih pogodbenic, da bi pospešile postopke pri prehodih čez meje za pokvarljiva živila in žive živali, če so ti tovori predmet sanitarnih inšpekcij.

Člen 4

Pregledi vozil

1. Pogodbenice, ki še niso pogodbenice Sporazuma o sprejetju enotnih pogojev za redne tehnične preglede cestnih vozil in vzajemnem priznavanju teh pregledov (1997), si morajo, v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi zakoni in drugimi predpisi, prizadevati olajšati prehode meja za cestna vozila tako, da sprejmejo Mednarodno potrdilo o tehničnem pregledu, kakor je določeno v tem sporazumu. Potrdilo o tehničnem pregledu, kot je vsebovano v Sporazumu z dne 1. januarja 2004, je vsebovano v Dodatku 1 k tej prilogi.

2. Da bi se ugotovilo, katera vozila so odobrena po ATP, ki prevažajo pokvarljiva živila, lahko pogodbenice uporabijo razpoznavne oznake, pritrjene na ustrezno opremo in potrdilo ATP ali ploščico odobritve ATP, kot je določeno v Sporazumu o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o opremi, obvezni za take prevoze (1970).

Člen 5

Mednarodno potrdilo o teži vozila

1. Da bi pospešile prehode čez meje, si morajo pogodbenice, v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi zakoni in drugimi predpisi, prizadevati za to, da bi se izognile ponavljanju postopkov tehtanja vozil na mejnih prehodih tako, da sprejmejo in vzajemno priznajo mednarodno potrdilo o teži vozila, kot je vsebovano v Dodatku 2 k tej prilogi. V primeru, da pogodbenice sprejmejo takšna potrdila, se ne izvajajo nobena nadaljnja tehtanja, razen naključnih pregledov in kontrol v primeru domnevnih nepravilnosti. Tehtanja vozil, zapisana v takšnih potrdilih, se izvajajo le v državi porekla mednarodnega prevoza. Rezultati teh tehtanj bodo primerno razvidni in potrjeni v takšnih potrdilih.

2. Vsaka pogodbenica, ki sprejme mednarodno potrdilo o teži vozila, objavi seznam postaj za tehtanje v svoji državi, pooblaščenih v skladu z mednarodnimi načeli, in vse spremembe tega seznama. Ta seznam in kakršna koli sprememba tega seznama se pošlje izvršnemu sekretarju Gospodarske komisije OZN za Evropo (UN/ECE), ki jih razdeli vsem pogodbenicam in mednarodnim organizacijam iz člena 2 Priloge 7 k tej konvenciji.

3. Minimalne zahteve za pooblaščene postaje za tehtanje, načela za pooblastitev in osnovne značilnosti postopkov tehtanja, ki se uporabljajo, so vsebovani v Dodatku 2 k tej prilogi.

Člen 6

Mejni prehodi

Pogodbenice v največji možni meri izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve za mejne prehode, odprte za mednarodni promet z blagom, da bi se zagotovilo, da se zahtevane formalnosti na mejnih prehodih poenostavijo in pospešijo:

(i)	objekti, ki omogočajo skupno kontrolo med sosednjimi državami (tehnologija enega postanka) 24 ur na dan, kadar koli je to upravičeno s potrebami trgovine in v skladu s prometnimi predpisi;

(ii)	ločevanje prometa za različne vrste prometa na obeh straneh meje, kar omogoča dajanje prednosti vozilom, ki imajo veljavne mednarodne carinske tranzitne listine ali prevažajo žive živali oziroma pokvarljiva živila;

(iii)

prostor za kontrole zunaj pasov za naključne preglede tovora in vozil;

(iv)	primerna parkirna mesta in terminali;

(v)	primerne higienske, socialne in telekomunikacijske zmogljivosti za voznike;

(vi)	spodbujanje špediterjev, da na mejnih prehodih vzpostavijo ustrezne zmogljivosti, ki naj nudijo prevoznikom storitve pod konkurenčnimi pogoji.

Člen 7

Mehanizem poročanja

Izvršni sekretar Gospodarske komisije OZN za Evropo (UN/ECE) v zvezi s členi od 1 do 6 te priloge vsako drugo leto izvede raziskavo med pogodbenicami o napredku glede izboljšanja postopkov pri prehodih čez meje v njihovih državah.

Dodatek 1 k Prilogi 8 h Konvenciji

MEDNARODNO POTRDILO O TEHNIČNEM PREGLEDU (1)

V skladu s Sporazumom o sprejetju enotnih pogojev za redne tehnične preglede cestnih vozil in vzajemnem priznavanju teh pregledov (1997), ki je začel veljati 27. januarja 2001.

Akreditirani centri za tehnične preglede so odgovorni za izvajanje inšpekcijskih testov, podeljevanje izjav o skladnosti z inšpekcijskimi zahtevami ustreznih pravil, priloženih Dunajskemu sporazumu iz leta 1997, in določanje skrajnega roka za naslednji pregled, ki mora biti naveden v vrstici št. 12.5 mednarodnega potrdila o tehničnem pregledu, katerega vzorec je objavljen v nadaljevanju.

Mednarodno potrdilo o tehničnem pregledu vsebuje podatke, prikazane spodaj. Lahko je knjižica formata A6 (148 × 105 mm), z zelenim ovitkom in belimi notranjimi stranmi, ali list zelenega ali belega papirja formata A4 (210 × 197), zloženega na format A6 na tak način, da je odsek, ki vsebuje razpoznavno oznako države ali Združenih narodov, prednja stran zloženega potrdila.

3.	Postavke potrdila in njihova vsebina so natisnjeni v nacionalnem jeziku pogodbenice, ki ga je izdala, tako da se ohrani številčenje.

4.	Periodična inšpekcijska poročila, ki jih uporabljajo pogodbenice Sporazuma, se lahko uporabljajo kot druga možnost. Vzorec poročil se pošlje generalnemu sekretarju Združenih narodov v vednost pogodbenicam.

5.	Z roko napisani, natipkani ali računalniško napisani vnosi v mednarodno potrdilo o tehničnem pregledu, ki jih lahko izvajajo izključno pristojni organi, so v latinici.

(1) Od 1. januarja 2004.

Dodatek 2 k Prilogi 8 h Konvenciji

MEDNARODNO POTRDILO O TEŽI VOZILA

Namen mednarodnega potrdila o teži vozila (IVWC) je olajšati postopke pri prehodih čez meje in zlasti izogniti se ponavljanju tehtanja cestnih vozil za prevoz blaga na poti na ozemlju pogodbenic. Pristojni organi pogodbenic sprejmejo ustrezno izpolnjena potrdila, ki jih sprejmejo pogodbenice, kot potrdila z veljavnimi meritvami teže. Pristojni organi ne izvajajo dodatnih tehtanj, razen naključnih pregledov in kontrol v primeru domnevnih nepravilnosti.

2.	Mednarodno potrdilo o teži vozila, ki je skladno z vzorcem, prikazanim spodaj v tem dodatku, se izda in uporablja pod nadzorom imenovanega vladnega organa v vsaki pogodbenici (ki sprejema takšna potrdila) v skladu s postopkom, opisanim v priloženem potrdilu.

3.	Uporaba potrdila za prevoznike ni obvezna.

Pogodbenice, ki sprejemajo takšna potrdila, odobrijo pooblaščene postaje za tehtanje, da skupaj s prevoznikom/voznikom cestnega vozila za prevoz blaga izpolnijo mednarodno potrdilo o teži vozila v skladu z naslednjimi minimalnimi zahtevami:

(a)

Postaje za tehtanje so opremljene s potrjenimi instrumenti za tehtanje. Pogodbenice, ki sprejemajo takšna potrdila, lahko za tehtanje izberejo metode in instrumente, ki se jim zdijo primerni. Pogodbenica, ki sprejema takšna potrdila, se prepriča o usposobljenosti postaj za tehtanje, na primer z akreditacijo ali s postopkom ocenjevanja, in zagotavlja uporabo primernih instrumentov za tehtanje, kvalificiranega osebja ter obstoj ustrezno dokumentiranih sistemov za kontrolo kakovosti in testnih postopkov.

(b)

Postaje za tehtanje in njihovi instrumenti se dobro vzdržujejo. Pristojni organi, odgovorni za uteži in mere, instrumente redno preverjajo in zapečatijo. Instrumenti za tehtanje, njihove največje dovoljene napake in uporaba so v skladu s priporočili, ki jih je izdala Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (IOLM).

(c)

Postaje za tehtanje so opremljene z instrumenti za tehtanje, ki ustrezajo:

—	Priporočilu IOLM R 76 „Neavtomatični instrumenti za tehtanje“, razred točnosti III ali boljši,

—	Priporočila IOLM R 134 „Avtomatični instrumenti za tehtanje cestnih vozil v gibanju“, razred točnosti 2 ali boljši, višje vrednosti napak lahko veljajo v primerih tehtanja posameznih osi.

V izjemnih primerih in zlasti, kadar obstaja sum o nepravilnostih ali na zahtevo prevoznika/voznika zadevnega vozila, lahko pristojni organi ponovno stehtajo vozilo. V primeru, da postaja za tehtanje izvede več nepravilnih tehtanj in to opazijo nadzorni organi v pogodbenici, ki sprejema takšna potrdila, izvedejo pristojni organi države, v kateri je postaja za tehtanje, primerne ukrepe, da se zagotovi, da se to ne bo več ponovilo.

6.	Vzorec potrdila je dovoljeno natisniti v katerem koli jeziku pogodbenic, ki sprejemajo takšna potrdila, če se ne spreminjata oblika in položaj postavk v njem.

Vsaka pogodbenica, ki sprejema takšna potrdila, objavi seznam postaj za tehtanje v svoji državi, pooblaščenih v skladu z mednarodnimi načeli, in vse spremembe tega seznama. Seznam in vsaka sprememba tega seznama se pošlje izvršnemu sekretarju Gospodarske komisije OZN za Evropo (UN/ECE), ki jih razdeli vsem pogodbenicam in mednarodnim organizacijam iz člena 2 Priloge 7 k tej konvenciji.

(Prehodna določba) Ker je trenutno le manjše število postaj za tehtanje opremljenih z instrumenti za tehtanje, ki lahko izvajajo tehtanje posameznih osi ali skupin osi, se pogodbenice, ki sprejemajo takšna potrdila, strinjajo, da so v prehodnem obdobju, ki poteče 12 mesecev po začetku veljavnosti te priloge, meritve bruto teže vozil, kot je določeno v postavki 7.3 v mednarodnem potrdilu o teži vozila, zadostne in jih nacionalni pristojni organi sprejmejo.

PRIPONKA

k MEDNARODNEMU POTRDILU O TEŽI VOZILA (IVWC)

Skice vrst cestnih vozil za prevoz blaga, kot to zahteva postavka 7.1 IVWC

Št.	Cestna vozila za prevoz blaga		Vrsta vozila * pomeni prvo alternativno konfiguracijo osi ** pomeni drugo alternativno konfiguracijo osi	Razdalja med osmi (m) (1)
I. TOGA VOZILA
1			A2	D < 4.0
2			A2*	D ≥ 4.0
3			A3
4			A4
5			A3*
6			A4*
7			A5
II. KOMBINIRANA VOZILA
1			A2 T2
2			A2 T3
3			A3 T2
4			A3 T3
5			A3 T3*
6			A2 C2
7			A2 C3
8			A3 C2
9			A3 C3
10			A2 C1
11			A3 C1
III. POVEZANA VOZILA
1	S tremi osmi		A2 S1
2	S štirimi osmi (enojnimi ali tandemskimi)		A2 S2	D ≤ 2.0
			A2 S2*	D > 2.0
			A3 S1
3	S petimi ali šestimi osmi (enojnimi, tandemskimi, trojnimi)		A2 S3
			A2 S3*
			A2 S3**
			A3 S2	D ≤ 2.0
			A3 S2*	D > 2.0
			A3 S3
			A3 S3*
			A3 S3**
		Brez skice	An Sn

(1) če ni ustrezno, specifikacija ni navedena

27.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 55/41

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 26. februarja 2009

o spremembi Odločbe 1999/217/ES glede registra aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1222)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/163/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 1996 o določitvi postopka Skupnosti za aromatične snovi, uporabljene ali namenjene za uporabo v ali na živilih (1), in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2232/96 določa postopek za oblikovanje pravil v zvezi z aromatičnimi snovmi, uporabljenimi v živilih ali namenjenimi za uporabo v živilih. Navedena uredba določa, da se register aromatičnih snovi („register“) sprejme potem, ko države članice uradno sporočijo seznam aromatičnih snovi, ki se lahko uporabljajo v ali na živilih v prometu na njihovem ozemlju, in ko Komisija navedeno sporočilo podrobno pregleda.

(2)

Uredba (ES) št. 2232/96 določa tudi program ocenjevanja aromatičnih snovi iz registra („program ocenjevanja“), da se preveri, ali navedene snovi izpolnjujejo splošna merila za uporabo iz Priloge k navedeni uredbi. Uredba (ES) št. 2232/96 določa, da morajo osebe, pristojne za dajanje aromatičnih snovi v promet, Komisiji poslati potrebne podatke za oceno teh snovi. Navedena uredba tudi določa, da je treba po izvedbi programa ocenjevanja vpisati dovoljene aromatične snovi v register ter izključiti druge snovi.

(3)	Z Odločbo Komisije 1999/217/ES (2) je Komisija v skladu z Uredbo (ES) št. 2232/96 sprejela register aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1565/2000 z dne 18. julija 2000 o določitvi ukrepov, potrebnih za sprejetje programa ocenjevanja, skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2232/96 (3) določa, da mora oseba, pristojna za dajanje v promet nekaterih aromatičnih snovi iz registra, predložiti nekatere informacije, da se lahko izvede ocena snovi.

(5)

Za 148 snovi niso bile predložene nobene informacije niti ni bila Komisija obveščena o namenu za njihovo predložitev. Zato ni mogoče oceniti, ali navedene snovi izpolnjujejo splošna merila za uporabo aromatičnih snovi iz Uredbe (ES) št. 2232/96. Zato je primerno, da se navedene snovi črtajo iz registra.

(6)

Pri uporabi Uredbe (ES) št. 2232/96 in Priporočila Komisije 98/282/ES z dne 21. aprila 1998 o načinih, kako morajo države članice in države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru varovati intelektualno lastnino v povezavi z razvojem in izdelavo aromatičnih snovi iz Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta (4), so države članice v uradnem obvestilu zahtevale, da je treba številne snovi registrirati tako, da se zavarujejo pravice intelektualne lastnine izdelovalca.

(7)	Varstvo snovi, navedenih v delu B registra, je omejeno na največ pet let od datuma prejema uradnega obvestila. Navedeno obdobje se je izteklo za 4 preostale snovi, ki jih je zato treba prenesti v del A registra.

(8)	Odločbo 1999/217/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 1999/217/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 26. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 299, 23.11.1996, str. 1.

(2) UL L 84, 27.3.1999, str. 1.

(3) UL L 180, 19.7.2000, str. 8.

(4) UL L 127, 29.4.1998, str. 32.

PRILOGA

Črtati je treba prvi odstavek Priloge k Odločbi 199/217/ES:

„Register kemijsko opredeljenih aromatičnih snovi je razdeljen v dva ločena dela. V delu A so navedene snovi razvrščene po njihovih številkah FL. V delu B so navedene tiste snovi, za katere so države članice zahtevale zaupnost, da bi s tem zaščitile pravice intelektualne lastnine proizvajalca.“

Del A Priloge k Odločbi 1999/217/ES se spremeni:

(a)

Vrstice v razpredelnici za snovi, ki so jim dodeljene naslednje številke FL, se črtajo:

01.025	01.062	01.068	01.069	01.071	01.072	01.073	01.074
01.075	01.076	02.053	02.068	02.118	02.129	02.130	02.151
02.163	02.199	02.215	02.232	02.237	02.238	02.244	03.018
03.021	04.060	04.071	04.081	04.083	05.054	05.133	05.135
05.176	05.177	05.200	05.207	05.209	05.210	05.212	05.213
05.214	05.215	06.060	06.068	06.099	06.108	06.113	07.143
07.144	07.145	07.163	07.173	07.174	07.192	07.216	07.241
07.245	07.246	07.252	08.110	08.111	08.126	08.128	09.311
09.384	09.576	09.635	09.654	09.817	09.845	09.853	09.881
09.887	09.896	09.903	09.914	10.041	10.046	10.065	10.071
11.011	11.012	11.013	11.019	11.022	11.024	12.110	12.115
12.186	12.245	12.246	12.247	12.248	12.250	12.260	12.261
12.263	13.036	13.104	13.110	13.121	13.131	13.147	13.156
13.158	13.159	13.164	13.181	13.187	14.090	14.151	14.153
14.156	14.157	14.158	14.162	14.165	14.166	15.041	15.046
15.053	15.059	15.065	15.073	15.075	15.095	15.100	15.101
15.104	15.105	15.117	15.121	15.122	15.123	15.124	16.050
16.064	16.065	16.066	16.067	16.068	16.069	16.070	16.078
16.079	16.084	16.085	17.009

(b)

V razpredelnico se vstavijo naslednje vrstice:

FL št.	Kemijska skupina	CAS	Ime	Fema	CoE	Einecs	FL št.	Sinonimi	Sistematsko ime	Op.
„09.929	8	220621-22-7	L-monomentil glutarat	4006			09.929
03.023	16	1608-72-6	1-etoksietilacetat	4069			03.023
16.083	30	446-71-9	2-(4-hidroksi-3-metoksifenil)-5,7-dihidroksi kromanon				16.083
07.250	5	3916-64-1	3,5-heptadien-2-on				07.250“

3.	Del B Priloge k Odločbi 1999/217/ES se črta.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 55

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 27. februar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 160/2009 z dne 23. februarja 2009 o spremembi Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti	1
		Uredba Komisije (ES) št. 161/2009 z dne 26. februarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 162/2009 z dne 26. februarja 2009 o spremembi prilog III in X k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ( 1 )	11
	*	Uredba Komisije (ES) št. 163/2009 z dne 26. februarja 2009 o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ( 1 )	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 164/2009 z dne 26. februarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 951/2006 v zvezi z dokazilom o prispetju izvoza izvenkvotnih količin v namembni kraj v sektorju sladkorja	19

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupno stališče Sveta 2009/164/SZVP z dne 26. februarja 2009 o obnovitvi ukrepov v podporo učinkovitemu izvajanju mandata Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSNJ)	44

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/161/ES
*	Sklep Sveta z dne 25. septembra 2008 o odobritvi Priloge 8 k Mednarodni konvenciji o usklajevanju mejnih kontrol blaga v imenu Skupnosti	21
	Komisija
	2009/162/ES
*	Odločba Komisije z dne 26. februarja 2009 o spremembi Odločbe 2005/51/ES glede obdobja, v katerem se lahko za namene dekontaminacije v Skupnost vnaša zemlja, onesnažena s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1174)	40
	2009/163/ES
*	Odločba Komisije z dne 26. februarja 2009 o spremembi Odločbe 1999/217/ES glede registra aromatičnih snovi, ki se uporabljajo v živilih ali na njih (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1222) ( 1 )	41