I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/1

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 105/2009

z dne 26. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 279(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (1) in zlasti člena 8(2) Sklepa,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je v Bruslju 15. in 16. decembra 2005 izdal več sklepov o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, kar je privedlo do sprejetja Sklepa 2007/436/ES, Euratom.

(2)	Na podlagi člena 2(1)(a) Sklepa 2007/436/ES, Euratom ni razlikovanja med kmetijskimi in carinskimi dajatvami.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 2(5) Sklepa 2007/436/ES, Euratom se za obdobje 2007–2013 Nizozemski in Švedski odobri bruto znižanje njunih prispevkov na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND), to bruto znižanje pa financirajo vse države članice. Zaradi naknadne spremembe podatkov o BND se financiranje tega bruto znižanja naknadno ne spremeni.

(4)

Ob upoštevanju dejstva, da se Sklep 2007/436/ES, Euratom namesto na bruto nacionalni proizvod (BNP) sklicuje na BND, je primerno Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa št. 94/728/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (4) ustrezno prilagoditi. Sistem virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti ne predvideva več finančnih prispevkov na osnovi BNP, zato v Uredbi (ES, Euratom) št. 1150/2000 ni več potrebe po sklicevanju nanje.

(5)	Da bi se računi Komisije za lastna sredstva vodili učinkovito, bi bilo potrebno določiti posebne določbe za uskladitev prenosa podatkov in rokov za poročanje s sedanjo bančno prakso.

(6)

Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5), ki se uporablja od proračuna za leto 2007, ne predvideva več posebnega mehanizma za financiranje rezerve za posojila in za jamstva za posojila ter rezerve za pomoč za nujne primere. Rezerva za pomoč za nujne primere je vključena v proračun kot rezervacija, rezerva za posojila in za jamstva za posojila pa se obravnava kot del obveznih odhodkov splošnega proračuna.

(7)	Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ob upoštevanju člena 11 Sklepa 2007/436/ES, Euratom bi morala ta uredba začeti veljati isti dan kot navedeni sklep in bi se morala uporabljati od 1. januarja 2007 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000 se spremeni:

1.	v naslovu se besedilo „Sklepa 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti“ nadomesti z besedilom: „Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti“;

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Lastna sredstva Evropskih skupnosti, predvidena v Sklepu 2007/436/ES, Euratom (6), v nadaljnjem besedilu ‚lastna sredstva‘, se dajo na razpolago Komisiji in preverjajo, kakor je določeno v tej uredbi, kar pa ne vpliva na Uredbo (EGS, Euratom) št. 1553/89 (7) Uredbo (ES, Euratom) št. 1287/2003 (8) in Direktivo 89/130/EGS, Euratom (9).

3.	v členu 2(1) se besedilo „člena 2(1)(a) in (b) Sklepa 2000/597/ES, Euratom“ nadomesti z besedilom: „člena 2(1)(a) Sklepa 2007/436/ES, Euratom“;

4.	v členu 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Države članice dokazila v zvezi s statističnimi postopki in osnovami iz člena 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 hranijo do 30. septembra četrtega leta po zadevnem finančnem letu. Dokazila v zvezi z osnovo za DDV-vir se hranijo enako dolgo“;

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Stopnja iz člena 2(1)(c) Sklepa 2007/436/ES, Euratom, ki se določi v proračunskem postopku, se izračuna kot odstotek vsote napovedi bruto nacionalnih dohodkov (v nadaljnjem besedilu ‚BND‘) držav članic tako, da v celoti pokrije tisti del proračuna, ki se ne financira iz prihodkov iz člena 2(1)(a) in (b) Sklepa 2007/436/ES, Euratom, iz finančnih prispevkov za dodatne programe za raziskave in tehnološki razvoj ter iz drugih prihodkov.

Ta stopnja je v proračunu izražena s številko, ki ima toliko decimalnih mest, kolikor je potrebno, da se sredstva na osnovi BND v celoti razdelijo po državah članicah.“;

v členu 6(3) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

Sredstva iz DDV-vira in sredstva iz dodatnega vira se ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek, odobren Združenemu kraljestvu za proračunska neravnovesja, ter bruto znižanje, odobreno Nizozemski in Švedski, knjižijo na račune iz točke (a) na naslednji način:

—	dvanajstina iz člena 10(3) se knjiži prvi delovni dan vsakega meseca,

—	razlike iz člena 10(4) in (6) ter popravki iz člena 10(5) in (7) se knjižijo letno, razen posebnih popravkov iz prve alinee člena 10(5), ki se knjižijo na račune prvi delovni dan v mesecu, ki sledi dogovoru med zadevno državo članico in Komisijo.“;

člen 9(1a) se nadomesti z naslednjim:

„1a. Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, pošljejo Komisiji v elektronski obliki:

(a)	na delovni dan, ko so lastna sredstva knjižena na račun Komisije, izpisek stanja na računu ali potrdilo o vknjižbi sredstev, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev;

(b)	brez poseganja v točko (a) in najpozneje drugi delovni dan po knjiženju lastnih sredstev na račun izpisek stanja na računu, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev.“;

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Ko se odštejejo stroški zbiranja v skladu s členom 2(3) in členom 10(3) Sklepa 2007/436/ES, Euratom, se lastna sredstva iz člena 2(1)(a) navedenega sklepa vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bila določena pravica do njih v skladu s členom 2 te uredbe.

Pravice, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi člena 6(3)(b) te uredbe, pa se vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po 19. dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bile pravice izterjane.

2. Po potrebi lahko Komisija pozove države članice, da na podlagi podatkov, ki jih imajo 15. dan istega meseca, sredstva, razen sredstev iz DDV-vira in sredstev iz dodatnega vira, vknjižijo en mesec prej.

Vsaka taka vnaprejšnja vknjižba se uskladi naslednji mesec pri knjiženju zneskov iz odstavka 1. Ta uskladitev pomeni knjiženje negativnega zneska v višini, ki je bila knjižena en mesec prej.

3. Sredstva iz DDV-vira in sredstva iz dodatnega vira se ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanje, odobreno Nizozemski in Švedski, knjižijo v dobro prvi delovni dan vsakega meseca v višini, ki pomeni eno dvanajstino ustreznih skupnih zneskov v proračunu, preračunanih v nacionalne valute po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Komisija lahko za posebne potrebe plačevanja izdatkov EKJS v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (10) in odvisno od stanja kratkoročnih likvidnih sredstev Skupnosti pozove države članice, da v prvem četrtletju finančnega leta en mesec ali dva prej knjižijo dvanajstino ali del dvanajstine zneskov v proračunu iz sredstev na osnovi DDV in/ali sredstev iz dodatnega vira ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanje, odobreno Nizozemski in Švedski.

Po prvem četrtletju zahtevane mesečne vknjižbe ne smejo presegati ene dvanajstine sredstev iz DDV-vira ali sredstev na osnovi BND, hkrati pa morajo ostati v mejah zneskov, ki so v ta namen predvideni v proračunu.

Komisija o tem obvesti države članice vnaprej, najpozneje dva tedna pred zahtevanim knjiženjem.

Za te vnaprejšnje vknjižbe se uporablja osmi pododstavek, ki se nanaša na znesek, ki se knjiži vsako leto januarja, oziroma deveti pododstavek, če proračun pred začetkom finančnega leta še ni dokončno sprejet.

Za vsako spremembo enotne stopnje sredstev na osnovi DDV, stopnje sredstev iz dodatnega vira ter popravka proračunskih neravnovesij, odobrenega Združenemu kraljestvu, in financiranja tega popravka iz členov 4 in 5 Sklepa 2007/436/ES, Euratom ter financiranja bruto znižanja, odobrenega Nizozemski in Švedski, je potrebno dokončno sprejetje spremembe proračuna in zaradi vsake take spremembe se popravijo dvanajstine, knjižene od začetka finančnega leta.

Ti popravki se izvedejo pri prvem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna, če je ta sprejet pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se izvedejo pri drugem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna. Z odstopanjem od člena 8 finančne uredbe se ti popravki knjižijo v poslovnih knjigah za finančno leto, na katerega se nanaša zadevna sprememba proračuna.

Izračun dvanajstin za januar vsakega finančnega leta temelji na zneskih iz predloga proračuna iz člena 272(3) Pogodbe ES in člena 177(3) Pogodbe ESAE, preračunanih v nacionalne valute po prvem veljavnem menjalnem tečaju po 15. decembru koledarskega leta pred zadevnim proračunskim letom; popravek se izvede z vknjižbo za naslednji mesec.

Če do začetka finančnega leta proračun še ni dokončno sprejet, države članice prvi delovni dan vsakega meseca, vključno z januarjem, knjižijo eno dvanajstino zneska sredstev na osnovi DDV in sredstev iz dodatnega vira ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanje, odobreno Nizozemski in Švedski, iz zadnjega sprejetega proračuna; popravek se izvede na prvi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna, če je ta sprejet pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se popravek izvede na drugi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna.

4. Vsaki državi članici se na podlagi letnega poročila o osnovi za sredstva iz DDV-vira iz člena 7(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi podatkov iz omenjenega poročila z upoštevanjem enotne stopnje, sprejete za preteklo finančno leto, v dobro pa 12 plačil, izvršenih v navedenem finančnem letu. Vendar pa osnova za sredstva iz DDV-vira posamezne države članice, pri kateri se upošteva zgoraj navedena stopnja, ne sme presegati odstotka njenega BND, določenega v členu 2(1)(b) Sklepa 2007/436/ES, Euratom, pri čemer se uporablja opredelitev BND iz prvega stavka odstavka 7 navedenega člena. Komisija izračuna razliko in pravočasno obvesti države članice, da jo lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta.

5. Ob vsaki spremembi osnove za sredstva iz DDV-vira iz člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 vsaka zadevna država članica, katere osnova ob upoštevanju teh popravkov ne presega odstotkov, določenih v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2007/436/ES, Euratom, popravi razliko iz odstavka 4 tega člena na naslednji način:

—

popravki po prvem pododstavku člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, izvedeni do 31. julija, so podlaga za splošni popravek, ki se knjiži na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan v decembru istega leta. Vendar pa se lahko poseben popravek knjiži pred tem datumom, če se tako dogovorita zadevna država članica in Komisija,

—	kadar je zaradi ukrepov za popravek osnove, ki jih sprejme Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, treba popraviti vknjižbe na računu iz člena 9(1) te uredbe, se popravek knjiži na datum, ki ga določi Komisija v skladu z omenjenimi ukrepi.

Prav tako se razlika popravi zaradi sprememb BND iz odstavka 7 tega člena, in sicer za vsako državo članico, katere osnova je ob upoštevanju teh popravkov omejena navzgor z odstotki, določenimi v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2007/436/ES, Euratom.

Komisija pravočasno obvesti države članice o teh popravkih, da jih lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) prvi delovni dan decembra istega leta.

Posebni popravek pa se lahko knjiži kadar koli, če se tako dogovorita zadevna država članica in Komisija.

6. Na podlagi podatkov o skupnem BND po tržnih cenah in o sestavnih delih BND za preteklo leto, ki jih pošljejo države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003, se vsaki državi članici knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi BND z upoštevanjem stopnje, sprejete za preteklo finančno leto, v dobro pa se ji knjižijo plačila, izvršena v navedenem preteklem finančnem letu. Komisija izračuna razliko in pravočasno obvesti države članice, da jo lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta.

7. Ob vsaki spremembi BND iz preteklih finančnih let v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 ob upoštevanju člena 5 Uredbe vsaka zadevna država članica popravi razliko, določeno v skladu z odstavkom 6 tega člena. Ta popravek se določi na način, ki je določen v prvem pododstavku odstavka 5 tega člena. Komisija države članice obvesti o teh popravkih, da jih lahko knjižijo na račun iz člena 9(1) te uredbe prvi delovni dan decembra istega leta. Po 30. septembru četrtega leta po danem finančnem letu sprememb BNP ni več mogoče upoštevati, razen v točkah, ki jih je v tem roku sporočila bodisi Komisija bodisi država članica.

8. Postopki iz odstavkov 4 do 7 pomenijo spremembo prihodkov za finančno leto, v katerem se izvedejo.

9. Bruto znižanje, odobreno Nizozemski in Švedski, financirajo vse države članice. Zaradi naknadne spremembe podatkov o BND se financiranje tega bruto znižanja naknadno ne spremeni.

10. V skladu s členom 2(7) Sklepa 2007/436/ES, Euratom za namene uporabe navedenega sklepa ‚BND‘ pomeni BND za tekoče leto po tržnih cenah, kakor je opredeljen v Uredbi (ES, Euratom) št. 1287/2003, razen za leta pred letom 2002, za katera se za izračun sredstev iz dodatnega vira še naprej uporablja BNP po tržnih cenah, kakor je opredeljen v Direktivi 89/130/EGS, Euratom.

9.	v členu 10a se sklici na „BNP“ nadomestijo s sklici na: „BND“;

10.	člen 11(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Za plačilo obresti iz odstavka 1 se smiselno uporablja člen 9(1a) in (2).“;

11.

člen 12(5) se spremeni:

(a)	prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, izvršijo plačilne naloge Komisije po navodilih Komisije najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu.“;

(b)	doda se naslednji pododstavek: „Države članice ali organi, ki jih države članice pooblastijo, pošljejo Komisiji v elektronski obliki najpozneje drugi delovni dan po zaključku posamezne transakcije izpisek stanja na računu, iz katerega je razviden s transakcijo povezan pretok.“;

12.	v samem naslovu naslova VI se besedilo „Sklepa 2000/597/ES, Euratom“ nadomesti z besedilom: „Sklepa 2007/436/ES, Euratom“;

13.	v uvodnem stavku člena 15 se besedilo „Sklepa 2000/597/ES, Euratom“ nadomesti z besedilom: „Sklepa 2007/436/ES, Euratom“;

14.	v členu 16 se sklic na „člena 10(4) do (8)“ nadomesti s sklicem na: „člena 10(4) do (7)“;

15.

člen 18 se spremeni:

(a)	prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Države članice izvajajo preverjanja in preiskave v zvezi z določanjem pravic in dajanjem lastnih sredstev iz člena 2(1)(a) Sklepa 2007/436/ES, Euratom“;

(b)

odstavek 4(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	inšpekcijski nadzor v skladu s členom 279(1)(b) Pogodbe ES in členom 183(1)(b) Pogodbe ESAE.“;

16.	v členu 19 se sklic na „BNP“ nadomesti s sklicem na: „BND“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan začetka veljavnosti Sklepa 2007/436/ES, Euratom.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

A. VONDRA

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(2) Mnenje z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL C 192, 29.7.2008, str. 1.

(4) UL L 130, 31.5.2000, str. 1.

(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(6) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(7) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (UL L 155, 7.6.1989, str. 9).

(8) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1.)

(9) UL L 49, 21.2.1989, str. 26.“;

(10) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.“;

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 107/2009

z dne 4. februarja 2009

o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo enostavnih TV-komunikatorjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Na podlagi Direktive 2005/32/ES mora Komisija določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo za izdelke, ki porabljajo energijo in imajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za izboljšanje vpliva na okolje brez pretiranih stroškov.

(2)	Prva alinea člena 16(2) Direktive 2005/32/ES določa, da bo Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(3) in merili iz člena 15(2) ter po posvetu s Posvetovalnim forumom, kot je ustrezno, uvedla izvedbene ukrepe, ki se bodo nanašali na potrošno elektroniko.

(3)

Komisija je izvedla pripravljalno študijo, v kateri je analizirala tehnične, okoljske in gospodarske vidike enostavnih TV-komunikatorjev (v nadaljnjem besedilu „SSTB“). Študija je bila oblikovana skupaj z zainteresiranimi stranmi in interesnimi skupinami iz EU in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

V pripravljalni študiji je navedeno, da bo število naprav SSTB na trgu Skupnosti z 28 milijonov v letu 2008 naraslo na 56 milijonov v letu 2014 in da bo letna poraba električne energije naprav SSTB narasla s 6 TWh v letu 2010 na 14 TWh v letu 2014, da pa se lahko poraba električne energije naprav SSTB bistveno zmanjša na stroškovno učinkovit način.

(5)

Poraba električne energije naprav SSTB se lahko zmanjša z uvedbo obstoječih nelastniških razvijalskih rešitev, ki, čeprav so stroškovno učinkovite, na trg niso uvedene na zadovoljiv način, saj se končni uporabniki ne zavedajo tekočih stroškov naprav SSTB in proizvajalcev ne spodbujajo k vključevanju rešitev, ki bi zmanjšale porabo električne energije med uporabo.

(6)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo, ki se nanašajo na porabo električne energije naprav SSTB, morajo biti določene z namenom uskladiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo za te naprave v celotni Skupnosti in prispevati k delovanju notranjega trga ter izboljšanju okoljske učinkovitosti teh naprav.

(7)	Ta uredba bi morala povečati tržni prodor tehnologij, ki izboljšujejo energijsko učinkovitost naprav SSTB, kar naj bi po ocenah imelo za posledico letni prihranek energije 9 TWh v letu 2014, v primerjavi s porabo energije, ki bi obstajala, če ti ukrepi ne bi bili uvedeni.

(8)	Zahteve za okoljsko primerno zasnovo ne bi smele negativno vplivati na funkcionalnost izdelka ter na zdravje, varnost in okolje.

(9)

Postopen začetek veljavnosti zahtev za okoljsko primerno zasnovo bi moral zagotoviti primeren časovni okvir za proizvajalce, da spremenijo zasnovo izdelkov. Časovno načrtovanje teh stopenj bi bilo treba določiti tako, da bi se izognili negativnim vplivom v zvezi s funkcionalnostjo opreme na trgu in da bi se upoštevali stroškovni učinki na proizvajalce, predvsem na mala in srednje velika podjetja (MSP), ter da bi bilo obenem zagotovljeno pravočasno doseganje ciljev politike.

(10)	Meritve porabe električne energije je treba izvesti z upoštevanjem splošno priznanega najnovejšega stanja tehnike na tem področju; proizvajalci lahko uporabijo usklajene standarde, določene v skladu s členom 9 Direktive 2005/32/ES.

(11)

Zahteve iz te uredbe bi morale prevladati nad zahtevami iz Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti (2).

(12)	V skladu s členom 8(2) Direktive 2005/32/ES mora ta uredba navajati, da sta ustrezna postopka za ugotavljanje skladnosti notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k Direktivi 2005/32/ES in sistem upravljanja iz Priloge V k Direktivi 2005/32/ES.

(13)	Da bi bilo olajšano preverjanje skladnosti, bi bilo treba od proizvajalcev zahtevati, da zagotovijo informacije v tehnični dokumentaciji, navedeni v prilogah IV in V k Direktivi 2005/32/ES, če se te informacije nanašajo na zahteve iz tega izvedbenega ukrepa.

(14)

Določiti je treba merila uspešnosti za trenutno dostopne naprave SSTB z nizko porabo električne energije. Potrošnike bi lahko z razpoložljivostjo „stanja z 0 W“ na napravah SSTB spodbudili k takemu ravnanju in odločitvam, da bi se zmanjšala nepotrebna izguba energije. Merila uspešnosti pripomorejo k zagotavljanju široke razpoložljivosti in lahkega dostopa do informacij, zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter zelo majhne družbe, kar dodatno olajšuje vgrajevanje najboljših razvijalskih tehnologij za zmanjšanje porabe električne energije pri napravah SSTB.

(15)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 19(1) Direktive 2005/32/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in obseg

Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za enostavne TV-komunikatorje.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve, določene v Direktivi 2005/32/ES. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

„Enostavni TV-komunikator“ (SSTB – Simple set-top box) je samostojna naprava, ki, ne glede na uporabljene vmesnike:

(a)	ima primarno funkcijo pretvorbe signalov standardne ločljivosti (SD) ali visoke ločljivosti (HD) in nekodiranih digitalnih radiodifuzijskih signalov v analogne radiodifuzijske signale, primerne za analogni televizijski ali radijski sprejemnik;

(b)	nima funkcije „pogojnega dostopa“ (CA – conditional access);

(c)	nima snemalne funkcije, ki bi temeljila na odstranljivih medijih standardnega bibliotečnega formata.

Naprava SSTB je lahko opremljena z naslednjimi dodatnimi funkcijami in/ali komponentami, ki niso del minimalne specifikacije naprave SSTB:

(a)	funkcije časovnega zamika in snemanja z uporabo trdega diska;

(b)	pretvorba sprejetega radiodifuzijskega HD signala v HD ali SD video izhodni signal;

(c)	druga sprejemna enota („tuner“).

„Stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je oprema priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas:

(a)	funkcija ponovnega aktiviranja ali funkcija ponovnega aktiviranja skupaj z indikacijo omogočene funkcije ponovnega aktiviranja in/ali

(b)	prikaz informacij oziroma statusa.

„Funkcija ponovnega aktiviranja“ je funkcija, ki omogoča aktiviranje ostalih načinov delovanja, vključno z aktivnim načinom, in sicer z daljinskim stikalom, ki obsega napravo za daljinsko upravljanje, notranji senzor in časovno nastavljivi preklopnik za preklop v drugo stanje delovanja z dodatnimi funkcijami, vključno z glavno funkcijo.

4.	„Prikaz informacij ali statusa“ pomeni neprekinjeno delujočo funkcijo zagotavljanja informacij ali prikazovanje stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa.

5.	„Aktivno stanje“ je stanje, v katerem je oprema priključena na električno omrežje in deluje vsaj ena od glavnih funkcij, ki zagotavljajo izvajanje predvidene namembnosti opreme.

6.	„Avtomatski odklop napajanja“ je funkcija, ki preklopi aktivno stanje naprave SSTB v stanje pripravljenosti po določenem obdobju delovanja v aktivnem stanju, ki sledi zadnjemu posegu uporabnika in/ali spremembi kanala.

7.	„Druga sprejemna enota“ je del naprave SSTB, na voljo za neodvisno snemanje med tem, ko je možno gledanje drugačnega programa.

8.	„Pogojni dostop“ (CA – conditional access) je radiodifuzijska storitev, ki jo nadzoruje njen ponudnik in zahteva plačilo naročnine za dostopnost televizijskega programa.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo za naprave SSTB so določene v Prilogi I.

Člen 4

Povezanost z Uredbo (ES) št. 1275/2008

Zahteve, določene v tej uredbi, prevladajo nad zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1275/2008.

Člen 5

Ocena skladnosti

Postopek za oceno skladnosti, naveden v členu 8(2) Direktive 2005/32/ES, je sistem notranjega nadzora snovanja, določen v Prilogi IV k Direktivi 2005/32/ES, ali sistem upravljanja, določen v Prilogi V k Direktivi 2005/32/ES.

Člen 6

Postopek preverjanja za namene nadzora trga

Nadzorni pregledi se izvajajo v skladu s postopkom preverjanja iz Priloge II.

Člen 7

Merila uspešnosti

Okvirna merila uspešnosti za najboljše izdelke in tehnologije, ki so trenutno na voljo na trgu, so navedena v Prilogi III.

Člen 8

Pregled

Komisija to uredbo najkasneje 5 let po začetku njene veljavnosti pregleda v luči tehnološkega napredka in predstavi rezultate tega pregleda Posvetovalnemu forumu.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točka 1 Priloge I začne veljati eno leto po datumu, navedenem v prvem odstavku.

Točka 2 Priloge I začne veljati tri leta po datumu, navedenem v prvem odstavku.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4. februarja 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.

(2) UL L 339, 18.12.2008, str. 45.

PRILOGA I

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1. Naprave SSTB, ki so na trgu, eno leto po začetku veljavnosti te uredbe ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti porabe električne energije; naprave SSTB z vgrajenim trdim diskom in/ali drugo sprejemno enoto so iz te zahteve izvzete:

	Stanje pripravljenosti	Aktivno stanje
Enostavni TV-komunikator	1,00 W	5,00 W
Odobrena vrednost za funkcijo prikaza v stanju pripravljenosti	+1,00 W	—
Odobrena vrednost za dekodiranje HD signalov	—	+3,00 W

2. Naprave SSTB, ki so na trgu, tri leta po začetku veljavnosti te uredbe ne presegajo naslednjih mejnih vrednosti porabe električne energije:

	Stanje pripravljenosti	Aktivno stanje
Enostavni TV-komunikator	0,50 W	5,00 W
Odobrena vrednost za funkcijo prikaza v stanju pripravljenosti	+0,50 W	—
Odobrena vrednost za trdi disk	—	+6,00 W
Odobrena vrednost za drugo sprejemno enoto	—	+1,00 W
Odobrena vrednost za dekodiranje HD signalov	—	+1,00 W

3. Razpoložljivost stanja pripravljenosti

Leto dni po začetku veljavnosti te uredbe morajo naprave SSTB imeti možnost delovanja v stanju pripravljenosti.

4. Avtomatski odklop napajanja

Eno leto po začetku veljavnosti tega izvedbenega ukrepa morajo biti naprave SSTB opremljene s funkcijo „avtomatskega odklopa napajanja“ ali s podobno funkcijo z naslednjimi značilnostmi:

—	SSTB avtomatsko preklopi iz aktivnega stanja v stanje pripravljenosti po manj kot treh urah delovanja v aktivnem stanju, ki sledi zadnjemu posegu uporabnika in/ali spremembi kanala z opozorilnim sporočilom 2 minuti pred preklopom v stanje pripravljenosti,

—	„funkcija avtomatskega odklopa napajanja“ bo nastavljena kot privzeta.

5. Meritve

Poraba električne energije, navedena v točkah 1 in 2, se določi z zanesljivim, natančnim in ponovljivim postopkom merjenja, pri katerem je upoštevano splošno priznano stanje tehnike na tem področju.

Merjenje električne moči 0,50 W ali več se opravi z merilno negotovostjo 2 % ali manj pri ravni zaupanja 95 %. Merjenje električne moči, manjše od 0,50 W, se opravi z merilno negotovostjo 0,01 W ali manj pri ravni zaupanja 95 %.

6. Informacije, ki jih zagotovijo proizvajalci za namene ocene skladnosti

Za namene ocene skladnosti v skladu s členom 5 tehnična dokumentacija obsega naslednje elemente:

(a)

za stanje pripravljenosti in aktivno stanje:

—	podatki o porabi električne energije v W, zaokroženi na dve decimalni mesti, tudi podatki o porabi električne energije za različne dodatne funkcije in/ali komponente,

—	uporabljena metoda merjenja,

—	obdobje merjenja,

—	opis, kako je bil način delovanja naprave izbran oziroma programiran,

—	zaporedje dogodkov za dosego načina delovanja, v katerem naprava samodejno menjuje stanja,

—	morebitne opombe v zvezi z delovanjem opreme;

(b)

preskusni parametri za meritve:

—	temperatura okolice,

—	preskusna napetost v V in frekvenca v Hz,

—	celotno harmonsko popačenje sistema električnega napajanja,

—	nihanje napetosti moči napajanja med preskusi,

—	informacije in dokumentacija o instrumentih, konfiguraciji in vezjih, uporabljenih za električno testiranje,

—	vhodni signali v RF (za digitalno prizemno radiodifuzijo) ali IF (za satelitsko radiodifuzijo),

—	preskusni avdio/video signali, kot so opisani v prenosnem toku MPEG-2,

—	nastavitev upravljalnih elementov.

Podatki o napajanju, potrebnem za periferne naprave (kot je aktivna prizemna antena, satelitski LNB (Low Noise Block) ali kakršen koli modem za sprejem kabelskih ali telekomskih programov), ki se napajajo prek TV-komunikatorja (STB) pri sprejemanju programov, ni potrebno vključiti v tehnično dokumentacijo.

7. Informacije, ki jih zagotovijo proizvajalci za namene obveščanja potrošnikov

Proizvajalci zagotovijo, da so uporabniki naprav SSTB obveščeni o njihovi električni moči v W, zaokroženi na eno decimalno mesto, in sicer za stanje pripravljenosti in aktivno stanje naprav SSTB.

PRILOGA II

Postopek preverjanja

Pri izvajanju pregledov tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2005/32/ES organi držav članic izvajajo naslednji postopek preverjanja za ustrezne veljavne zahteve iz točk 1, 2 in 4 Priloge I.

Za porabo električne energije, večjo od 1,00 W:

Organi države članice preskusijo samo eno enoto.

Za model se šteje, da je v skladu z ustreznimi veljavnimi določbami iz točk 1 in 2 Priloge I k tej uredbi, če rezultat za aktivno stanje oziroma stanje pripravljenosti v zadevnem primeru ne preseže mejnih vrednosti za več kot 10 %.

V nasprotnem primeru bodo preskušene še tri dodatne enote. Za model se šteje, da je v skladu s to uredbo, če povprečje rezultatov slednjih treh preskusov za aktivno stanje in stanje pripravljenosti, kot ustreza danemu primeru, ne preseže mejnih vrednosti za več kot 10 %.

Za porabo električne moči 1,00 W ali manj:

Oblasti države članice preskusijo samo eno enoto.

Za model se šteje, da je v skladu z ustreznimi veljavnimi določbami iz točk 1 in 2 Priloge I k tej uredbi, če rezultati za aktivno stanje in/ali stanje pripravljenosti, kot ustreza danemu primeru, ne presežejo mejnih vrednosti za več kot 0,10 W.

V nasprotnem primeru bodo preskušene še tri dodatne enote. Za model se šteje, da je v skladu s to uredbo, če povprečje rezultatov slednjih treh preskusov za aktivno stanje in/ali stanje pripravljenosti, kot ustreza danemu primeru, ne preseže mejnih vrednosti za več kot 0,10 W.

V nasprotnem primeru se šteje, da model ni v skladu z izvedbenim ukrepom.

PRILOGA III

Merila uspešnosti

Za namene točke 2 dela 3 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES so določena naslednja okvirna merila uspešnosti. Nanašajo se na najboljšo tehnologijo, ki je dostopna na datum sprejetja te uredbe:

SSTB brez kakršnih koli dodatnih zmogljivosti:

—	aktivno stanje: 4,00 W,

—	stanje pripravljenosti brez funkcije prikazovanja: 0,25 W,

—	stanje izklopa: 0 W.

SSTB z vgrajenim trdim diskom:

—	aktivno stanje: 10,00 W,

—	stanje pripravljenosti brez funkcije prikazovanja: 0,25 W,

—	stanje izklopa: 0 W.

Navedena merila uspešnosti so določena na podlagi naprave SSTB z osnovno konfiguracijo ter funkcijo „avtomatskega odklopa napajanja“ in stikala za fizični izklop.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/22

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. decembra 2008

o spremembah Sklepa ECB/2006/17 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke

(ECB/2008/22)

(2009/98/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti njegovega člena 26.2,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep ECB/2006/17 z dne 10 novembra 2006 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (1) se mora spremeniti, tako da bo odražal odločitve politike in tržna gibanja.

(2)

Evropska centralna banka (ECB) je revidirala svojo politiko razkritja podatkov za transakcije z vrednostnimi papirji z namenom nadaljnjega izboljšanja preglednosti letnih računovodskih izkazov ECB. Kot del revidirane politike bi bilo treba vrednostne papirje, ki so se prej kvalificirali kot finančna osnovna sredstva, prerazvrstiti iz bilančne postavke „Druga finančna sredstva“ v ustrezno postavko pod naslovom „Sredstva“ glede na izvor izdajatelja, valuto denominacije in glede na to, ali so vrednostni papirji v imetju do zapadlosti. Poleg tega bi bilo treba vse finančne instrumente, ki so del namenskega portfelja, vključijo pod postavko „Druga finančna sredstva“.

(3)

Sklep ECB/2006/17 ne vsebuje posebnih pravil o računovodstvu terminskih obrestnih zamenjav, valutnih standardiziranih terminskih pogodb in standardiziranih terminskih pogodb na lastniške vrednostne papirje. Ti instrumenti se vse bolj pogosto uporabljajo na finančnih trgih in bi lahko bili pomembni za upravljanje deviznih rezerv ECB. Medtem ko bi bilo treba terminske obrestne zamenjave evidentirati na enak način kot klasične obrestne zamenjave, bi bilo treba valutne standardizirane terminske pogodbe in standardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje evidentirati na enak način kot standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri –

SKLENIL:

Člen 1

Spremembe

Sklep ECB/2006/17 se spremeni, kot sledi:

Člen 8 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

(b)	Doda se naslednji odstavek 4: „4. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in netržni vrednostni papirji se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve.“

2.	Člen 10 se nadomesti z naslednjim: „Člen 10 Tržni lastniški instrumenti Tržni lastniški instrumenti se evidentirajo v skladu s členom 9 Smernice ECB/2006/16.“

3.	Člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Standardizirane terminske pogodbe Standardizirane terminske pogodbe se evidentirajo v skladu s členom 16 Smernice ECB/2006/16.“

4.	V členu 17 se doda naslednji stavek: „Amortizacija se v primeru terminskih obrestnih zamenjav začne z datumom vrednotenja transakcije.“

5.	Prilogi I in III k Sklepu ECB/2006/17 se spremenita v skladu s prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Končna določba

Ta sklep začne veljati 31. decembra 2008.

V Frankfurtu na Majni, 11. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 348, 11.12.2006, str. 38.

PRILOGA

Prilogi I in III k Sklepu ECB/2006/17 se spremenita, kot sledi:

Tabela z naslovom „Sredstva“ v Prilogi I se nadomesti z naslednjo:

„SREDSTVA

Bilančne postavke

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Sredstva

1.	Zlato in terjatve v zlatu

Fizično zlato, tj. palice, kovanci, ploščice, zlato v kepah, na zalogi ali ‚v izdelavi‘. Nefizično zlato, kot so stanja na zlatih računih na vpogled (nedodeljeni računi), vezani depoziti in terjatve do zlata, ki izhajajo iz naslednjih transakcij: (i) višje ali nižje vrednotene transakcije; in (ii) zamenjava lokacije zlata ali njegove čistosti, kadar je razlika med izdajo in dobavo več kot en delovni dan

Tržna vrednost

2.	Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1	Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nacionalna kvota minus stanja v eurih, ki jih ima na razpolago IMF. Račun IMF št. 2 (račun za upravne izdatke v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

2.2	Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne repo transakcije

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

(b)

Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko ‚Druga finančna sredstva‘

Menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, lastniški instrumenti, ki se hranijo kot del deviznih rezerv, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(c)	Zunanja posojila (depoziti) rezidentom zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Zunanja posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

3.	Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja razen tistih pod postavko ‚Druga finančna sredstva‘

(a)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(a)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, povratne repo transakcije, druga posojila

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

4.	Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1	Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne repo transakcije v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

(c)	Posojila rezidentom zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

(d)	Vrednostni papirji, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja, razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Premije/diskonti se amortizirajo

(d)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(d)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

4.2	Terjatve, ki izhajajo iz kredita na podlagi ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

5.	Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

Postavke 5.1 do 5.5: transakcije v skladu z ustreznimi instrumenti denarne politike, opisane v Prilogi I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1)

5.1	Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.2	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.3	Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.4	Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.5	Ponudba mejnega posojanja

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

5.6	Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

6.	Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne repo transakcije v povezavi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v postavki sredstev ‚Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih‘, vključno s transakcijami, ki so posledica preoblikovanja nekdanjih deviznih rezerv euroobmočja, in druge terjatve. Korespondenčni računi pri tujih kreditnih institucijah v euroobmočju. Druge terjatve in operacije, ki niso povezane z operacijami denarne politike Eurosistema

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

7.	Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘: lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga v neposredni lasti, vključno z državnimi vrednostnimi papirji, ki izhajajo še iz časa pred EMU, denominirani v eurih; dolžniški certifikati ECB, kupljeni za namene finega uravnavanja

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(iv)	Vse premije ali diskonti se amortizirajo Tržna cena

8.	Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

9.	Terjatve znotraj Eurosistema

9.1	Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB

Postavka je samo v bilanci stanja ECB

Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

9.2	Terjatve v zvezi razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju eurobankovcev (2)

Nominalna vrednost

9.3	Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov iz sistema TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

(b)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz izdajanja bankovcev posameznim NCB

(b)	Nominalna vrednost

10.	Postavke v postopku poravnave

Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki na vnovčenju

Nominalna vrednost

11.	Druga sredstva

11.1	Kovanci euroobmočja

Eurokovanci

Nominalna vrednost

11.2	Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemljišče in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost brez amortizacije

Amortizacija je sistematska dodelitev odpisane vrednosti nekega sredstva v teku njegove dobe koristnosti. Doba koristnosti je obdobje, za katero se pričakuje, da bo subjekt lahko uporabljal neko osnovno sredstvo. Doba koristnosti posameznih materialnih osnovnih sredstev se lahko preverja sistematično, če se pričakovanja razlikujejo od prejšnjih ocen. Večja sredstva lahko zajemajo sestavne dele z različno dobo koristnosti. Dobo takih sestavnih delov je treba oceniti posamično.

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev vključuje ceno pridobitve neopredmetenih sredstev. Drugi neposredni ali posredni stroški se obravnavajo kot izdatki

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

11.3	Druga finančna sredstva

—	Udeležbe in naložbe v hčerinske družbe, lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja, vključno z vezanimi depoziti, in tekoči računi, ki so v namenskem portfelju

—	Povratne repo transakcije s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

(b)	Udeležbe in nelikvidni lastniški deleži ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

(d)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Premije/diskonti se amortizirajo

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

(f)	Vse premije ali diskonti se amortizirajo Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja/depoziti denominirani v tujih valutah

11.4	Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Rezultati vrednotenja valutnih nestandardiziranih terminskih pogodb, valutnih zamenjav, obrestnih zamenjav, nestandardiziranih terminskih pogodb o obrestni meri, terminskih transakcij z vrednostnimi papirji, valutnih promptnih transakcij od datuma sklenitve posla do datuma poravnave

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

11.5	Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v danem obdobju, ampak se ga pripiše v dano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

11.6

Razno

(a)	Predplačila, posojila in druge manjše postavke. Posojila na podlagi zaupanja

(a)	Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

(b)	Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

(b)	Tržna vrednost

(c)	Neto pokojninska sredstva

(c)	Kot v členu 22(3)

12.	Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

2.	V Prilogi III se besedilo „Prenos v/iz rezervacij za tečajna in cenovna tveganja“ v prvem stolpcu tabele pri podnaslovu 2.3 nadomesti z besedilom „Prenos v/iz rezervacij za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata“.

(1) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(2) UL L 337, 20.12.2001, str. 52.“

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/31

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 23. oktobra 2008

o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema

(ECB/2008/13)

(2009/99/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti prve alinee člena 105(2),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 12.1 in člena 14.3 v povezavi s prvo alineo člena 3.1, členom 18.2 in prvim odstavkom člena 20,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se bodo uporabljali v Eurosistemu, sestavljenem iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju: sodelujoče države članice), in Evropske centralne banke (ECB), da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2)	ECB je pooblaščena, da sprejme potrebne smernice za izvajanje enotne denarne politike Eurosistema, NCB pa so dolžne ravnati v skladu s temi smernicami.

(3)

Trenutna dogajanja na trgih zahtevajo nekatere spremembe opredelitve in izvajanja denarne politike Eurosistema. Zato je treba Smernico ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (1) primerno spremeniti, zlasti zato, da se odrazi naslednje: (i) spremembe okvira za obvladovanje tveganj in pravil o primernosti zavarovanja za kreditne operacije Eurosistema; (ii) sprejetje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev zavarovanja, denominiranega v valutah razen eura, ob nekaterih nepredvidljivih dogodkih; (iii) potreba po določbah o obravnavi subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi, ki jih naloži Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe; in (iv) harmonizacija z novimi določbami Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (2) –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe prilog I in II

Smernica ECB/2000/7 se spremeni, kot sledi:

1.	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej smernici.

2.	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej smernici.

Člen 2

Preverjanje

NCB bodo poslale ECB podrobnosti glede besedil in sredstev, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico najkasneje do 30. novembra 2008.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 1. novembra 2008. Člen 1 se uporablja od 1. februarja 2009.

Člen 4

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

V Frankfurtu na Majni, 23. oktobra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

(2) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

PRILOGA I

Priloga I k Smernici ECB/2000/7 se spremeni, kot sledi:

1.	V kazalu se vstavi naslov poglavja 6.7 „Sprejetje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v drugih valutah ob nepredvidljivih dogodkih“.

Oddelek 1.3.1 se spremeni, kot sledi:

(a)	V prvem odstavku se četrti stavek v opombi 5 nadomesti z naslednjim: „Hitre avkcije se navadno izvedejo v časovnem okviru 90 minut.“

(b)	Zadnji stavek prve alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim: „Operacije glavnega refinanciranja igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacij odprtega trga Eurosistema.“.

V oddelku 2.2 se prva dva stavka v četrtem odstavku nadomestita z naslednjim:

„Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah nacionalne centralne banke sklepajo posle z nasprotnimi strankami, ki so vključene v krog njihovih nasprotnih strank za fino uravnavanje. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim krogom nasprotnih strank.“

4.	Naslov oddelka 2.4 se nadomesti z naslednjim:

5.	V oddelku 3.1.2 se črta zadnji stavek prvega odstavka.

6.	V oddelku 3.1.3 se črta drugi stavek prvega odstavka.

Oddelek 4.1 se spremeni, kot sledi:

(a)

Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Do odprte ponudbe mejnega posojila imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v oddelku 2.1. Dostop do mejnega posojila je mogoč prek nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do odprte ponudbe mejnega posojila je mogoč samo ob dnevih, ko je TARGET2 (1) odprt za poslovanje (2). V dnevih, ko določen sistem poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) ni odprt za poslovanje, je dostop do odprte ponudbe mejnega posojila dovoljen na podlagi primernega finančnega premoženja, ki je bilo že vnaprej deponirano pri nacionalni centralni banki.

(b)

Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se opomba 4 iz tretjega odstavka nadomesti z naslednjim:

„(4)	Dnevi, ko je sistem TARGET2 zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu), kakor tudi na spletnih straneh Eurosistema (glej Prilogo 5).“

(c)	Pod naslovom „Pogoji dostopa“ se črta opomba 5 iz tretjega odstavka.

8.	V oddelku 4.2 pod naslovom „Pogoji dostopa“ se črta opomba 12 iz drugega odstavka.

V oddelku 5.1.3 se zadnji stavek v drugem odstavku nadomesti z naslednjim:

„Pri hitri avkciji, ki ni javno najavljena vnaprej, nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z izbranimi nasprotnimi strankami. Pri hitri avkciji, ki je javno najavljena, pa imajo nacionalne centralne banke možnost, da neposredno stopijo v stik z izbranimi nasprotnimi strankami.“

10.	V oddelku 5.5.5 se črta opomba 12 iz prvega odstavka.

11.

Drugi odstavek v oddelku 6.2 se nadomesti z naslednjim:

„Eurosistem daje pojasnila nasprotnim strankam glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema samo, če je bilo izdano tržno finančno premoženje ali obstoječe netržno finančno premoženje predloženo Eurosistemu kot zavarovanje. Pojasnil pred izdajo tako ni mogoče dobiti.“

12.

Oddelek 6.2.1 pod naslovom „Vrsta finančnega premoženja“ se spremeni, kot sledi:

(a)

Pod točko (a) v prvem odstavku se za besedami „brezpogojen znesek glavnice“ vstavi naslednja opomba 5:

„(5)	Obveznice z nakupnim bonom ali z drugo podobno pravico niso primerne.“

(b)

Četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani kolateralizirani vrednostni papirji, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	pridobitev takšnega premoženja mora urejati zakonodaja države članice EU;

(b)	subjekt za posebne namene pri listinjenju ga mora pridobiti od originatorja ali posrednika na način, ki ga Eurosistem šteje za „pravo prodajo“, izvršljivo proti tretjim osebam, in mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti;

(c)	ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov ali podobnih terjatev, ki bi izhajale iz prenosa kreditnega tveganja z izvedenimi kreditnimi finančnimi instrumenti.“

(c)

Peti odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (ali podtranša) ni podrejena drugim tranšam iste izdaje. Tranša (ali podtranša) šteje kot nepodrejena drugim tranšam (ali podtranšam) iste izdaje, če – v skladu z vrstnim redom poplačila, ki se uporabi po dostavi obvestila o izvršbi, kot je določen v prospektu – nobena druga tranša (ali podtranša) nima prednosti pred to tranšo (ali podtranšo) glede prejema plačila (glavnice in obresti), s čimer takšna tranša (ali podtranša) zadnja utrpi škodo med različnimi tranšami ali podtranšami znotraj strukturirane izdaje.“

13.

V oddelku 6.2.1 se pod naslovom „Kraj izdaje“ prvi stavek opombe 7 nadomesti z naslednjim:

„Da bi bili primerni, morajo biti mednarodni dolžniški vrednostni papirji v globalni prinosniški obliki, izdani prek MRVP Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, od 1. januarja 2007 dalje izdani v obliki novih svetovnih zadolžnic (New Global Notes, NGN) in morajo biti deponirani pri skupnem varuhu (Common Safekeeper, CSK), ki je MRVP ali, kjer je to primerno, CRVP, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB.“

14.

Oddelk 6.2.2 pod naslovom „Bančna posojila“ se spremeni, kot sledi:

(a)

V prvem odstavku se zadnji stavek prvega odstavka prve alinee nadomesti z naslednjim:

„Pri bančnih posojilih pravica iz naslova plačil glavnice oziroma obresti ne sme biti podrejena pravici imetnika drugih bančnih posojil (ali drugih tranš ali podtranš v istem sindiciranem posojilu) ali dolžniških instrumentov istega izdajatelja.“

(b)	V drugem odstavku prve alinee iz prvega odstavka se za drugim stavkom vstavi naslednji stavek: „Poleg tega so primerna tudi bančna posojila z obrestno mero, vezano na stopnjo inflacije.“

(c)	V peti alinei prvega odstavka se črta opomba 20.

15.

Oddelek 6.2.3 pod naslovom „Pravila glede uporabe primernega finančnega premoženja“ se spremeni, kot sledi:

(a)

Točke (i) do (iii) iz tretjega odstavka se zamenjajo z naslednjim:

„(i)	nasprotna stranka ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta; ali

(ii)	izdajatelj/dolžnik/garant ima neposredno ali posredno prek enega ali več drugih podjetij v lasti 20 % ali več kapitala nasprotne stranke; ali

(iii)

tretja oseba ima v lasti več kot 20 % kapitala nasprotne stranke in več kot 20 % kapitala izdajatelja/dolžnika/garanta, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.“

(b)

Četrti in peti odstavek se nadomestita z naslednjim:

„Zgornja določba o tesnih povezavah ne velja za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in državnimi institucijami držav EGP ali v primeru, kjer jamstvo za dolžniški instrument zagotavlja oseba javnega prava, upravičena do odmerjanja davkov; (b) krite bančne obveznice, ki so izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) Direktive UCITS; ali (c) primere, kjer dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s tistimi pod točko (b), kot je to v primeru netržnih hipotekarnih dolžniških instrumentov (RMBD), ki niso vrednostni papirji.

Poleg tega nasprotna stranka kot zavarovanje ne sme predložiti nobenega kolateraliziranega vrednostnega papirja, pri katerem nasprotna stranka (ali katera koli tretja oseba, s katero ima tesne povezave) kolateraliziranemu vrednostnemu papirju zagotavlja valutno zaščito, s tem da je sklenila transakcijo valutne zaščite z izdajateljem, ali zagotavlja likvidnostno podporo za 20 % ali več zneska kolateraliziranega vrednostnega papirja.“

(c)

Tabela 4 z naslovom „Primerno finančno premoženje za operacije denarne politike Eurosistema se posodobi, kot sledi:

—	opomba 4 se črta,

—	v stolpcu meril primernosti se besedilo „Predpisi, ki urejajo bančna posojila“ nadomestijo z besedilom „Veljavna zakonodaja“,

—	v deseti vrstici stolpca tržnega finančnega premoženja se besedilo „Se ne uporablja“ nadomesti z besedilom Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih mora pridobitev osnovnega finančnega premoženja urejati zakonodaja države članice EU.“

16.

Oddelek 6.3.1 se spremeni, kot sledi:

(a)

Kot četrti odstavek se vstavi naslednje:

„Ko gre za zunanje bonitetne institucije, mora ocena temeljiti na javni bonitetni oceni. Eurosistem si pridržuje pravico, da lahko zahteva kakršna koli pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih morajo biti bonitetne ocene pojasnjene v javno dostopnem bonitetnem poročilu, in sicer v obliki podrobnega poročila pred prodajo ali poročila o novi izdaji, ki mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno sklada finančnega premoženja, analizo udeležencev v transakciji ter analizo vseh drugih relevantnih posebnosti transakcije. Poleg tega morajo zunanje bonitetne institucije za kolateralizirane vrednostne papirje objavljati redna nadzorna poročila, in sicer vsaj četrtletno (3). Ta poročila morajo vsebovati vsaj najnovejše ključne podatke o transakciji (npr. sestavo sklada finančnega premoženja, udeležence v transakciji, kapitalsko strukturo) ter podatke o uspešnosti.

(b)	V petem odstavku se opomba 26 nadomesti z naslednjim: „‚Single A‘ pomeni najnižjo dolgoročno bonitetno oceno ‚A-‘, ki jo dodelita Fitch ali Standard & Poor’s, ‚A3‘, ki jo dodeli Moody’s, oziroma ‚AL‘, ki jo dodeli DBRS.“

(c)

Šesti in sedmi odstavek se nadomestita z naslednjim:

„Eurosistem si pridržuje pravico, da na podlagi informacij, ki so zanj relevantne, ugotovi, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjujejo njegove zahteve glede visokih bonitetnih standardov, na podlagi tega pa lahko finančno premoženje tudi zavrne, omeji njegovo uporabo ali uveljavi dodaten odbitek, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB. Takšne ukrepe je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka. Če taka zavrnitev temelji na informacijah o skrbnem in varnem poslovanju, se morajo informacije, ki so jih posredovale nasprotne stranke ali nadzorniki, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za izvajanje nalog Eurosistema pri vodenju denarne politike.

Finančno premoženje je lahko izključeno z liste primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, če so ga izdali ali zanj jamčijo subjekti, za katere velja zamrznitev sredstev oziroma drugi ukrepi o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe, ali pa je v zvezi s temi subjekti Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.“

17.

V oddelku 6.3.4 pod naslovom „Zunanje bonitetne institucije“ se prvi stavek druge alinee v prvem odstavku nadomesti z naslednjim:

„zunanja bonitetna institucija mora izpolnjevati operativna merila in zagotoviti ustrezno pokritost, da bi zagotovili učinkovito izvajanje bonitetnega okvira Eurosistema.“

18.

Oddelek 6.4.1 se spremeni, kot sledi:

(a)

Zadnji stavek v drugem odstavku se nadomesti z naslednjim:

„Ukrepi za obvladovanje tveganj so okvirno usklajeni v celotnem euroobmočju (4) in morajo povsod v euroobmočju zagotoviti dosledne, pregledne in enakopravne pogoje za katero koli vrsto primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.

(b)

Doda se naslednji odstavek:

„Eurosistem si pridržuje pravico, da uporabi dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB. Takšne ukrepe, ki morajo biti uporabljeni dosledno, pregledno in enakopravno, je mogoče uporabiti tudi na ravni posameznih nasprotnih strank, če je to potrebno za zagotovitev takšne zaščite.“

(c)

Okvir 7 z naslovom „Ukrepi za obvladovanje tveganj“ se nadomesti z naslednjim:

„Okvir 7

Ukrepi za obvladovanje tveganj

Eurosistem uporablja naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:

—	Odbitki pri vrednotenju Eurosistem pri vrednotenju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev uporablja ‚odbitke pri vrednotenju‘. To pomeni, da se vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev izračuna kot tržna vrednost finančnega premoženja minus določen odstotek (odbitek).

—

Gibljivo kritje (dnevno vrednotenje po tržnih cenah)

Eurosistem zahteva, da finančno premoženje, ki se uporablja za zavarovanje terjatev pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti, v času vzdržuje svojo tržno vrednost po odbitku. Če redno merjena vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pade pod določeno raven, nacionalne centralne banke zahtevajo od nasprotnih strank, da te zagotovijo dodatno finančno premoženje ali denarna sredstva (tj. sprožijo poziv h kritju). Podobno, če ob vrednotenju vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev preseže določeno raven, lahko nasprotne stranke umaknejo presežno finančno premoženje ali denarna sredstva. (Izračuni, ki se nanašajo na izvedbo pozivov h kritju, so predstavljeni v okvirju 8.)

Eurosistem lahko kadar koli uporabi tudi sledeče ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganjem v skladu s členom 18.1 Statuta ESCB:

—

Začetno kritje

Eurosistem lahko uporabi začetno kritje pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti. To bi pomenilo, da bi morale nasprotne stranke priskrbeti finančno premoženje za zavarovanje terjatev v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost začetnega kritja.

—

Omejitve v zvezi z izdajatelji/dolžniki ali garanti

Eurosistem lahko uporabi omejitve pri izpostavljenosti do izdajateljev/dolžnikov ali garantov. Takšne omejitve je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka.

—	Dodatne garancije Eurosistem lahko pogojuje sprejem določenega finančnega premoženja z dodatnimi jamstvi s strani finančno trdnih subjektov.

—

Izločitev

Eurosistem lahko določeno finančno premoženje izloči iz uporabe pri svojih operacijah denarne politike. Takšno izločitev je mogoče uporabiti tudi pri določenih nasprotnih strankah, zlasti če se zdi kreditna kakovost nasprotne stranke povezana s kreditno kakovostjo finančnega premoženja, ki ga je kot zavarovanje predložila ta nasprotna stranka.

19.

Oddelek 6.4.2 se spremeni, kot sledi:

(a)	Prvi stavek prve alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim: „Primerno tržno finančno premoženje se na podlagi klasifikacije izdajatelja in vrste finančnega premoženja uvrsti v eno izmed petih likvidnostnih kategorij.“

(b)

Tretji stavek druge alinee v prvem odstavku se nadomesti z naslednjim:

„Višina odbitka pri vrednotenju, ki se uporablja pri dolžniških instrumentih v kategorijah od I do IV, je odvisna od preostale zapadlosti in strukture kupona dolžniškega instrumenta, kot je za primerne tržne dolžniške instrumente s fiksnim kuponom in brez kupona opisano v tabeli 7 (5).

(c)

V prvem odstavku se vstavita naslednji tretja in četrta alinea:

„—	Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V se uporablja enoten odbitek pri vrednotenju v višini 12 % ne glede na zapadlost ali strukturo kupona.

—	Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.“

(d)

Tabela 6 se nadomesti z naslednjim:

„TABELA 6

Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje (6)

Kategorija I

Kategorija II

Kategorija III

Kategorija IV

Kategorija V

Dolžniški instrumenti enot centralne ravni države

Dolžniški instrumenti enot lokalne in regionalne ravni države

Navadne krite bančne obveznice

Dolžniški instrumenti kreditnih institucij (nezavarovani)

Kolateralizirani vrednostni papirji

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo centralne banke (7)

Jumbo krite bančne obveznice (8)

Agencijski dolžniški instrumenti (9)

Nadnacionalni dolžniški instrumenti

Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo podjetja in drugi izdajatelji (9)

(e)

Tretja, četrta in peta alinea se nadomestijo z naslednjim:

„—	Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za vse tržne dolžniške instrumente z obratno spremenljivo donosnostjo v kategorijah od I do IV, so enaki in so opisani v tabeli 8.

—	Odbitek pri vrednotenju, ki se uporablja pri tržnih dolžniških instrumentih z variabilnim kuponom v kategorijah od I do IV (10), je enak odbitku, ki se uporablja pri instrumentih s fiksnim kuponom z zapadlostjo od nič do enega leta v likvidnostni kategoriji, kateri pripada instrument.

—

Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo pri tržnih dolžniških instrumentih z več kot eno vrsto kuponskih plačil v kategorijah od I do IV, so odvisni zgolj od kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta. Odbitek pri vrednotenju, ki se uporabi pri takšnem instrumentu, je enak najvišjemu možnemu odbitku za dolžniške instrumente z enako preostalo zapadlostjo, pri čemer se upoštevajo vse vrste kuponskih plačil v času do zapadlosti instrumenta.

(f)

Tabela 7 se nadomesti z naslednjim:

„TABELA 7

Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki velja za primerno tržno finančno premoženje

(v odstotkih)
	Likvidnostna kategorija
Preostala	Kategorija I		Kategorija II		Kategorija III		Kategorija IV		Kategorija V
zapadlost (leta)	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument	fiksen kupon	brezkuponski instrument
0–1	0,5	0,5	1	1	1,5	1,5	6,5	6,5	12 (11)
1–3	1,5	1,5	2,5	2,5	3	3	8	8
3–5	2,5	3	3,5	4	4,5	5	9,5	10
5–7	3	3,5	4,5	5	5,5	6	10,5	11
7–10	4	4,5	5,5	6,5	6,5	8	11,5	13
> 10	5,5	8,5	7,5	12	9	15	14	20

(g)	Naslov tabele 8 se nadomesti z naslednjim:

20.

V oddelku 6.4.3 se pod naslovom „Bančna posojila“ na koncu prve alinee vstavi naslednja opomba:

„(*)	Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri bančnih posojilih s plačilom obresti po fiksni obrestni meri, se uporabljajo tudi pri bančnih posojilih, kjer je plačilo obresti vezano na stopnjo inflacije.“

21.

Vstavi se naslednji oddelek 6.7:

„6.7. Sprejetje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v drugih valutah ob nepredvidljivih dogodkih

V nekaterih okoliščinah se lahko Svet ECB odloči, da bo kot primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev sprejel tudi nekatere tržne dolžniške instrumente, ki jih je v svoji valuti izdala enota centralne ravni države ene izmed držav skupine G-10 zunaj euroobmočja. Ob sprejetju takšne odločitve bodo pojasnjena veljavna merila, nasprotne stranke pa morajo biti obveščene o postopkih, ki se uporabljajo pri izbiri in mobilizaciji tujega finančnega premoženja, vključno z viri in načeli vrednotenja, ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki poravnave.

Ne glede na določbe iz oddelka 6.2.1 je lahko takšno finančno premoženje deponirano/registrirano (izdano), hranjeno in poravnano zunaj EGP in, kot že omenjeno, je lahko denominirano v valutah, ki niso euro. Če nasprotna stranka uporabi takšno finančno premoženje, mora le-to biti v njeni lasti.

Nasprotna stranka, ki je podružnica kreditne institucije zunaj EGP ali Švice, takšnega finančnega premoženja ne more uporabiti kot zavarovanje.“

22.

Oddelek 7.2 se spremeni, kot sledi:

(a)

Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Institucije bodo avtomatično izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja rezerv, v katerem jim je bilo odvzeto dovoljenje za poslovanje oziroma so to dovoljenje vrnile, ali v katerem se je pravosodna ali katera koli druga pristojna oblast sodelujoče države članice odločila sprožiti postopek likvidacije nad zadevno institucijo. V skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) lahko ECB iz sistema obveznih rezerv Eurosistema izvzame tudi druge institucije na nediskriminatorni osnovi, če zanje veljajo ukrepi reorganizacije, zamrznitev sredstev oziroma drugi ukrepi, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema, ali če cilji sistema obveznih rezerv ne bi bili doseženi z vključitvijo teh institucij v sistem obveznih rezerv. Če sklep o tovrstnih izjemah temelji na namenu sistema obveznih rezerv v Eurosistemu, ECB upošteva eno ali več naslednjih meril:

—	institucija ima dovoljenje, da opravlja samo funkcije posebnega namena,

—	institucija ima prepoved izvajanja aktivnih bančnih funkcij v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami in/ali

—	institucija je zakonsko obvezana, da uporablja vse svoje depozite za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.“

(b)

Drugi stavek tretjega odstavka se nadomesti z naslednjim:

„ECB javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije ali zamrznitve sredstev oziroma drugih ukrepov, ki jih je naložila Evropska skupnost ali država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe o omejitvi uporabe njihovih sredstev, ali je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni prepovedi ali izključitvi njihovega dostopa do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema (12).

23.

Oddelek 7.3 se spremeni, kot sledi:

(a)

Pod naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se prvi stavek četrtega odstavka nadomesti z naslednjim:

„Obveznosti do drugih institucij, uvrščenih na seznam institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, in obveznosti do ECB in sodelujočih nacionalnih centralnih bank niso vključene v osnovo za rezerve.“

(b)

Pod naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se tretji in četrti stavek petega odstavka nadomestita z naslednjim:

„Ta stopnja rezerv je določena v Uredbi (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). ECB je določila ničelno stopnjo obveznih rezerv na naslednje pasivne postavke: ‚vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma‘, ‚vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma‘, ‚repo posli‘ in ‚dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo nad dvema letoma‘ (glej okvir 9).“

(c)

Okvir 9 z naslovom „Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv“ se nadomesti z naslednjim:

„OKVIR 9

Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv

A. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja pozitivna stopnja rezerv

Vloge (13)

—	Vloge čez noč

—	Vloge z dogovorjeno zapadlostjo do vključno dveh let

—	Vloge na odpoklic z odpovednim rokom do vključno dveh let

Izdani dolžniški vrednostni papirji

—	Dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo do vključno dveh let

B. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja stopnja rezerv, enaka nič

Vloge (13)

—	Vloge z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma

—	Vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma

—	Repo posli

Izdani dolžniški vrednostni papirji

—	Dolžniški vrednostni papirji z originalno zapadlostjo nad dvema letoma

C. Obveznosti, ki so izključene iz osnove za rezerve

—	Obveznosti do drugih institucij, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema

—	Obveznosti do ECB in sodelujočih nacionalnih centralnih bank

24.

Priloga 1 k Prilogi I se spremeni, kot sledi:

(a)

Pri primeru št. 6 se prva vrstica tabele I nadomesti z naslednjim:

„Finančno premoženje A

Jumbo krite bančne obveznice

30.8.2008

fiksen

6 mesecev

4 leta

3,50 %“

(b)

V primeru št. 6 pod naslovom „Sistem označevanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev“ se drugi in tretji stavek točke 1 v prvem odstavku nadomestita z naslednjim:

„Finančno premoženje A je Jumbo krita bančna obveznica, ki dospe v plačilo 30. avgusta 2008 in ima kupon s fiksnim donosom. Torej ima preostalo zapadlost štirih let, kar pomeni odbitek pri vrednotenju v višini 3,5 %.“

25.

Priloga 2 k Prilogi I se spremeni, kot sledi:

(a)

Vstavi se naslednja opredelitev „Kolateraliziran vrednostni papir“:

„Kolateraliziran vrednostni papir: dolžniški instrument, zavarovan s skladom namenskih finančnih naložb (fiksnih ali revolving), ki se pretvorijo v denar v končnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko obstajajo pravice ali druge naložbe, ki zagotavljajo servisiranje ali pravočasno razdelitev donosov imetnikom tega vrednostnega papirja. Na splošno kolateralizirane vrednostne papirje izdajajo posebej za to oblikovani investicijski subjekti, ki so pridobili sklad finančnih naložb od izdajatelja ali prodajalca. Donosi kolateraliziranih vrednostnih papirjev so zato odvisni predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarjajo naložbe v skladu, in od drugih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so npr. likvidnostna posojila, garancije ali drugi instrumenti, ki so na splošno znani kot sredstva za izboljšanje bonitete.“

(b)

Opredelitev „Korespondenčni centralnobančni model“ se nadomesti z naslednjim:

„Korespondenčni centralnobančni model (CCBM): mehanizem, ki ga je vzpostavil Eurosistem z namenom, da se nasprotnim strankam omogoči uporaba finančnega premoženja za zavarovanje terjatev preko meje. V CCBM nacionalne centralne banke druga za drugo delujejo kot skrbnice. To pomeni, da vsaka nacionalna centralna banka v okviru upravljanja z vrednostnimi papirji vodi račun vrednostnih papirjev za vsako od ostalih nacionalnih centralnih bank in za ECB. V CCBM lahko sodelujejo tudi nasprotne stranke nekaterih nacionalnih centralnih bank, ki niso članice Eurosistema.“

(c)

Vstavi se naslednja opredelitev „Transakcija valutne zaščite“:

„Transakcija valutne zaščite: sporazum med izdajateljem in nasprotno stranko, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejema denarnih tokov v neeurski valuti, odpravi z zamenjavo denarnih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka, vključno z morebitno garancijo s strani nasprotne stranke za ta plačila.“

(d)	Opredelitev „Konec dneva“ se nadomesti z naslednjim: „Konec dneva: ura v delovnem dnevu po zaprtju sistema TARGET2 za poslovanje, ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET2.“

(e)

Opredelitev „Hitra avkcija“ se nadomesti z naslednjim:

„Hitra avkcija: avkcijski postopek,: ki ga uporablja Eurosistem za operacije finega uravnavanja, ko je zaželen hiter učinek operacije na likvidnostne razmere na trgu. Hitre avkcije se navadno izvedejo v časovnem okviru 90 minut in navadno z omejenim krogom nasprotnih strank.“

(f)	Opredelitev „Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času)“ se nadomesti z naslednjim: „Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času): poravnalni sistem, v katerem se obdelava in poravnava izvedeta na osnovi posameznih nalogov brez pobota nepretrgano v realnem času. Glej tudi sistem TARGET2.“

(g)

Opredelitev „Sistem TARGET (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času)“ se nadomesti z naslednjim:

„Sistem TARGET (transevropski sistem bruto poravnave v realnem času): predhodnik sistema TARGET2, ki je deloval v decentralizirani strukturi, ki je povezovala nacionalne sisteme BPRČ in plačilni mehanizem ECB. Sistem TARGET je bil po migracijskem urniku, opredeljenem v členu 13 smernice ECB/2007/2, nadomeščen s sistemom TARGET2.“

(h)

Vstavi se naslednja opredelitev „Zmanjšanje vrednosti“:

„Zmanjšanje vrednosti: ukrep za obvladovanje tveganj, ki se uporablja pri finančnem premoženju za zavarovanje terjatev iz povratnih transakcij, pri čemer centralna banka izvede zmanjšanje teoretične vrednosti finančnega premoženja za določen odstotek, preden uporabi odbitek pri vrednotenju (14).

26.

Tabela v prilogi 5 se nadomesti z naslednjim:

„THE EUROSYSTEM WEBSITES

Centralna banka	Spletna stran
Evropska centralna banka	www.ecb.europa.eu
Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique	www.nbb.be or www.bnb.be
Deutsche Bundesbank	www.bundesbank.de
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland	www.centralbank.ie
Bank of Greece	www.bankofgreece.gr
Banco de España	www.bde.es
Banque de France	www.banque-france.fr
Banca d’Italia	www.bancaditalia.it
Central Bank of Cyprus	www.centralbank.gov.cy
Banque centrale du Luxembourg	www.bcl.lu
Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta	www.centralbankmalta.org
De Nederlandsche Bank	www.dnb.nl
Oesterreichische Nationalbank	www.oenb.at
Banco de Portugal	www.bportugal.pt
Banka Slovenije	www.bsi.si
Suomen Pankki	www.bof.fi“

(1) Decentralizirano tehnično infrastrukturo sistema TARGET je z 19. novembrom 2007 zamenjala enotna skupna platforma sistema TARGET2, prek katere so predloženi in obdelani vsi plačilni nalogi in prek katere so plačila prejeta na enak tehnični način. Migracija na sistem TARGET2 je bila organizirana v treh skupinah držav, kar je uporabnikom sistema TARGET omogočilo, da preidejo na TARGET2 v valovih in na različne vnaprej določene datume. Sestava skupin držav je bila naslednja: v 1. skupini (19. novembra 2007) so bili Avstrija, Ciper, Nemčija, Luksemburg, Malta in Slovenija; v 2. skupini (18. februarja 2008) so bile Belgija, Finska, Francija, Irska, Nizozemska, Portugalska in Španija; v 3. skupini (19. maja 2008) pa so bile Grčija, Italija in ECB. Četrti migracijski datum (15. septembra 2008) je bil določen kot rezervni datum v primeru nepredvidljivih dogodkov. Nekatere nesodelujoče nacionalne centralne banke so bile na podlagi ločenega dogovora tudi povezane v sistem TARGET2: Latvija in Litva (v 1. skupini) ter Danska, Estonija in Poljska (v 3. skupini).

(2) Poleg tega je dostop do odprte ponudbe mejnega posojila dovoljen samo, ko so bile zahteve v zvezi z infrastrukturo plačilnega sistema v BPRČ izpolnjene.“

(3) Pri kolateraliziranih vrednostnih papirjih, kjer se glavnice in obresti finančnega premoženja v skladu izplačujejo polletno ali letno, so lahko nadzorna poročila objavljena polletno oziroma letno.“

(4) Zaradi operativnih razlik med državami članicami obstajajo določene razlike glede ukrepov za obvladovanje tveganj. V zvezi s postopki, s katerimi nasprotne stranke nacionalnim centralnim bankam dostavijo finančno premoženje za zavarovanje terjatev (v obliki sklada finančnega premoženja, zastavljenega pri nacionalni centralni banki, ali na podlagi repo pogodb, ki temeljijo na sistemu označevanja finančnega premoženja za vsako transakcijo), lahko pride do manjših razlik pri časovnem razporedu vrednotenja in drugih operativnih značilnostih okvira za obvladovanje tveganj. Poleg tega lahko pri netržnem finančnem premoženju pride do razlik v natančnosti načinov vrednotenja, ki se kažejo v skupni ravni odbitkov (glej oddelek 6.4.3).“

(5) Stopnja odbitkov pri vrednotenju, ki se uporablja pri dolžniških instrumentih s fiksnim kuponom, velja tudi za dolžniške instrumente, katerih kupon je vezan na spremembo v boniteti samega izdajatelja, ali za obveznice, indeksirane na inflacijo.“

(6) Likvidnostno kategorijo na splošno določa klasifikacija izdajatelja. Vendar so ne glede na klasifikacijo izdajatelja vsi kolateralizirani vrednostni papirji vključeni v kategorijo V in vsi dolžniški instrumenti v obliki Jumbo kritih bančnih obveznic v kategorijo II, medtem ko so navadne krite bančne obveznice in drugi dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije, vključeni v kategoriji III in IV.“

(7) Dolžniški certifikati, ki jih je izdala ECB, in dolžniški instrumenti, ki so jih nacionalne centralne banke izdale pred uvedbo eura v zadevni državi članici, so uvrščeni v likvidnostno kategorijo I.

(8) Med Jumbo krite bančne obveznice se uvrščajo samo instrumenti z obsegom izdaje vsaj 1 milijarde EUR, za katere vsaj trije vzdrževalci trga redno nudijo nakupne in prodajne kotacije.

(9) V likvidnostno kategorijo II se uvršča samo tržno finančno premoženje, ki so ga izdali izdajatelji, ki jih je ECB klasificirala kot agencije. Tržno finančno premoženje, ki so ga izdale druge agencije, je vključeno v likvidnostno kategorijo III.

(10) Plačilo kupona šteje za plačilo po variabilni obrestni meri, če je kupon vezan na referenčno obrestno mero in če obdobje ponovnega določanja kupona ni daljše od enega leta. Plačilo kupona, pri katerem obdobje ponovnega določanja presega eno leto, šteje za plačilo s fiksno donosnostjo, pri čemer je ustrezna zapadlost, ki se uporablja za določanje odbitka, enaka preostali zapadlosti dolžniškega instrumenta.“

(11) Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V, ki so teoretično vrednoteni v skladu z oddelkom 6.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5 %.“

(12) Seznami so na voljo javnosti na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).“

(13) Uredba (ES) št. 2181/2004 Evropske centralne banke z dne 16. decembra 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij in Uredbe (ES) št. 63/2002 (ECB/2001/18) o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (ECB/2004/21) (UL L 371, 18.12.2004, str. 42), izrecno zahteva poročanje o obveznostih iz naslova vlog po nominalni vrednosti. Nominalna vrednost pomeni znesek glavnice, za katero je dolžnik pogodbeno obvezan, da jo vrne upniku. Ta sprememba je bila potrebna zaradi Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1), ki je bila spremenjena tako, da omogoča vrednotenje nekaterih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti.“

(14) Tako se na primer za kolateralizirane vrednostne papirje v likvidnostni kategoriji V, ki se vrednotijo s teoretično ceno, izvede zmanjšanje teoretične vrednosti v višini 5 %, preden se uporabi odbitek pri vrednotenju v višini 12 %. To je enakovredno skupnemu odbitku v višini 16,4 %.“

PRILOGA II

Priloga II k Smernici ECB/2000/7 se spremeni, kot sledi:

V oddelku I se točka (f) točke 6 iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim:

„(f)

začasen odvzem ali preklic dovoljenja nasprotni stranki za opravljanje dejavnosti bodisi po Direktivi 2006/48/ES bodisi po Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (1) , kot se izvaja v ustrezni državi članici Eurosistema; ali

V oddelku I se točka (h) točke 6 iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim:

„(h)	ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33 in 34 Direktive 2006/48/ES, sprejeti proti nasprotni stranki; ali“.

V oddelku I se vstavijo točke (p) do (t) k točki 6 iz prvega odstavka:

„(p)	Skupnost nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; ali

(q)	država članica v skladu s členom 60(2) Pogodbe nasprotni stranki zamrzne sredstva in/ali ji naloži druge ukrepe za omejitev uporabe njenih sredstev; ali

(r)	vsa sredstva nasprotne stranke ali njihov znaten del so predmet odredbe o zamrznitvi sredstev, zaplembe, rubeža ali katerega koli drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke; ali

(s)	vsa sredstva ali znaten delež sredstev nasprotne stranke se prenese na drug subjekt; ali

(t)

kateri koli drug preteč ali obstoječ dogodek, ki lahko, če se zgodi, ogrozi izpolnjevanje obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov, h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike, ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero koli od centralnih bank Eurosistema“.

V oddelku I se drugi odstavek točke 6 nadomesti z naslednjim:

„Primera (a) in (p) morata biti avtomatična; primeri (b), (c) in (q) so lahko avtomatični, primeri (d) do (o) in (r) do (t) ne morejo biti avtomatični in morajo biti prepuščeni lastni presoji (to se pravi, izvedeni šele na podlagi vročitve obvestila o neizpolnitvi obveznosti). Takšno obvestilo lahko določa, moratorij največ treh delovnih dni za odpravo zadevnega primera. V primerih neizpolnitve obveznosti, ki dopuščajo lastno presojo, bi morale določbe za izvedbo lastne presoje zagotoviti zanesljivost glede rezultata take izvedbe.“.

V oddelku I se točka 7 nadomesti z naslednjim:

„7.

Ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja NCB, bi morali zagotoviti, da ima NCB, če pride do neizpolnitve obveznosti, pravico uporabiti naslednja sredstva: začasna ali trajna izključitev nasprotne stranke iz sodelovanja pri operacijah na odprtem trgu; začasna ali trajna izključitev nasprotne stranke iz dostopa do odprtih ponudb Eurosistema; prekinitev vseh neizpolnjenih pogodb in transakcij; ali zahteva po pospešeni izpolnitvi terjatev, ki še niso dospele ali so pogojene. Poleg tega ima lahko NCB pravico uporabiti naslednja sredstva: uporaba vlog nasprotne stranke pri NCB za pobotanje s terjatvami do te nasprotne stranke; začasna ustavitev izpolnjevanja obveznosti do nasprotne stranke, dokler terjatev do nje ni poplačana; zahteva po plačilu zamudnih obresti; ali zahteva po plačilu nadomestila za vse izgube, ki jih je NCB utrpela, ker nasprotna stranka ni izpolnila svojih obveznosti. Poleg tega bi morali ustrezni pogodbeni ali uredbeni dogovori, ki jih uporablja NCB, zagotoviti, da je nacionalni centralni banki v primeru, če pride do neizpolnitve obveznosti, pravno omogočeno, da unovči finančno premoženje, zagotovljeno kot zavarovanje, brez nepotrebne zamude in na tak način, da ima NCB pravico unovčiti vrednost danega kredita, če nasprotna stranka takoj ne poravna svojega negativnega stanja. Da bi se zagotovilo enotno izvrševanje naloženih ukrepov, lahko Svet ECB odloči o sredstvih, vključno z začasno ali trajno izključitvijo iz sodelovanja pri operacijah na odprtem trgu in iz dostopa do odprtih ponudb Eurosistema.“.

6.	V oddelku II pod naslovom „Značilnosti, ki so skupne vsem začasnim transakcijam“ se črta opomba 2 iz točke 15.

(1) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.“.

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/46

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 11. decembra 2008

o spremembah Smernice ECB/2006/16 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank

(ECB/2008/21)

(2009/100/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovih členov 12.1, 14.3 in 26.4,

ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v skladu z drugo in tretjo alineo člena 47.2 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Smernica ECB/2006/16 z dne 10. novembra 2006 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (1) se mora spremeniti, tako da bo odražala odločitve politike in tržna gibanja.

(2)

Eurosistem je revidiral svojo politiko razkritja podatkov za transakcije z vrednostnimi papirji z namenom nadaljnjega izboljšanja preglednosti računovodskih izkazov. Kot del revidirane politike bi bilo treba vrednostne papirje, ki so se prej kvalificirali kot finančna osnovna sredstva, prerazvrstiti iz bilančne postavke „Druga finančna sredstva“ v ustrezno postavko pod naslovom „sredstva“ glede na izvor izdajatelja, valuto denominacije in glede na to, ali so vrednostni papirji v imetju do zapadlosti. Poleg tega bi bilo treba vse finančne instrumente, ki so del namenskega portfelja, vključiti pod postavko „Druga finančna sredstva“.

(3)

Smernica ECB/2006/16 ne vsebuje posebnih pravil o računovodstvu terminskih obrestnih zamenjav, valutnih standardiziranih terminskih pogodb in standardiziranih terminskih pogodb na lastniške vrednostne papirje. Ti instrumenti se vse bolj pogosto uporabljajo na finančnih trgih in bi lahko bili pomembni za upravljanje deviznih rezerv ECB. Medtem ko bi bilo treba terminske obrestne zamenjave evidentirati na enak način kot klasične obrestne zamenjave, bi bilo treba valutne standardizirane terminske pogodbe in standardizirane terminske pogodbe na lastniške vrednostne papirje evidentirati na enak način kot standardizirane terminske pogodbe o obrestni meri.

(4)	Sedanja pravila o lastniških instrumentih se morajo spremeniti, da bodo odražala možnost, da se tržni lastniški vrednostni papirji obravnavajo kot del upravljanja z deviznimi rezervami ECB –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica ECB/2006/16 se spremeni, kot sledi:

Člen 5(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Transakcije z vrednostnimi papirji, vključno z lastniškimi instrumenti, v tuji valuti se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave. S tem povezane natečene obresti, vključno s premijami ali diskonti, se evidentirajo dnevno od datuma promptne poravnave.“

Člen 7 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in netržnih vrednostnih papirjev kot tudi finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da bi pogosteje prevrednotili svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.“

(b)	Doda se naslednji odstavek 5: „5. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, in netržni vrednostni papirji se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti in so predmet oslabitve.“

Člen 8(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Povratne transakcije, vključno s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev, izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev, se dejansko evidentirajo v bilanci stanja le, če je zavarovanje zagotovljeno v obliki gotovine, položene na račun zadevne NCB ali ECB.“

Člen 9 se spremeni, kot sledi:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Ta člen velja za tržne lastniške instrumente, tj. lastniške deleže ali delniške sklade, ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno poročevalec ali njegov agent, razen dejavnosti, izvedenih za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v hčerinske družbe ali pomembnih deležev.“

(b)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah in razkriti pod ‚druga sredstva‘ ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, temveč so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede bodisi z metodo neto povprečne nabavne vrednosti bodisi z metodo povprečne nabavne vrednosti.“

(c)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 7(2). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi lastniškimi deleži ali delniškimi skladi ni neto izravnave.“

(d)

Dodajo se naslednji odstavki 4 do 8:

„4. Transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni.

5. Posredniška provizija se lahko evidentira bodisi kot transakcijski strošek, vključen v nabavno vrednost sredstev, bodisi kot izdatek v izkazu poslovnega izida.

6. Znesek kupljene dividende se vključi v nabavno vrednost lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka, dokler izplačilo dividende še ni prejeto.

7. Časovne razmejitve na dividende se ne knjižijo ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen lastniških vrednostnih papirjev, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend.

8. Nove izdaje lastniških vrednostnih papirjev s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Nabavna vrednost se izračuna na podlagi obstoječih povprečnih nabavnih vrednosti za lastniške vrednostne papirje, izvršilne cene novo pridobitev ter na podlagi razmerja med obstoječimi in novimi lastniškimi vrednostnimi papirji. Alternativno lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti pravice na trgu, obstoječi povprečni nabavni vrednosti lastniškega vrednostnega papirja in tržni ceni lastniškega vrednostnega papirja pred novo izdajo lastniških vrednostnih papirjev s pravico prednostnega nakupa.“

Člen 16 se spremeni, kot sledi:

(a)	Naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Standardizirane terminske pogodbe“

(b)	Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Standardizirane terminske pogodbe se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.“

Člen 17(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Obrestne zamenjave se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v eure po promptnem deviznem tečaju. Priporočeno je, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizira v naslednjih letih, da se amortizacija za terminske obrestne zamenjave začne z datumom vrednotenja transakcije in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa vrednotenja.“

7.	Priloge II, IV in IX k Smernici ECB/2006/16 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta smernica začne veljati 31. decembra 2008.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 11. decembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 348, 11.12.2006, str. 1.

PRILOGA

Priloge II, IV in IX k Smernici ECB/2006/16 se spremenijo, kot sledi:

Priloga II se spremeni, kot sledi:

(a)

Vstavi se naslednja opredelitev:

„Namenski portfelj: namenske naložbe na strani sredstev v bilanci stanja kot nasprotni sklad, ki zajema vrednostne papirje, lastniške instrumente, vezane depozite in tekoče račune, udeležbe in/ali naložbe v hčerinske družbe. Ustreza določljivi postavki na strani obveznosti v bilanci stanja, ne glede na to, ali obstaja kakšna pravna ali druga omejitev.“;

(b)	Črta se opredelitev „finančna osnovna sredstva“.

(c)	Vstavi se naslednja opredelitev: „Vrednostni papirji v imetju do zapadlosti: vrednostni papirji s fiksnimi ali določljivimi plačili in fiksno zapadlostjo, ki jih NCB nameravajo imeti do zapadlosti.“

Tabela z naslovom „Sredstva“ v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim:

„SREDSTVA

Bilančna postavka (1)

Kategorizacija vsebine bilančnih postavk

Načelo vrednotenja

Področje uporabe (2)

Sredstva

Zlato in terjatve v zlatu

Tržna vrednost

Obvezna

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

Terjatve do nasprotnih strank, ki so rezidenti zunaj euroobmočja, vključno z mednarodnimi in nadnacionalnimi institucijami in centralnimi bankami zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti

2.1

Terjatve do Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nacionalna kvota minus stanja v eurih, ki jih ima na razpolago IMF. Račun IMF št. 2 (račun za upravne izdatke v eurih) se lahko vključi v to postavko ali v postavko ‚Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti‘

(a)	Pravice črpanja znotraj rezervne tranše (neto) Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(b)	Posebne pravice črpanja Imetja posebnih pravic črpanja (bruto)

(b)	Posebne pravice črpanja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(c)	Druge terjatve Splošni sporazumi o izposojanju, posojila iz posebnih dogovorov o izposojanju, depoziti v okviru Pomoči za zmanjševanje revščine in rast

(c)	Druge terjatve Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

2.2

Stanja pri bankah in naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva, povratne repo transakcije

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(b)

Aložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezna

(c)	Zunanja posojila (depoziti) zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Zunanja posojila Depoziti po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

(d)	Druga zunanja sredstva Bankovci in kovanci zunaj euroobmočja

(d)	Druga zunanja sredstva Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti

(a)

Naložbe v vrednostne papirje znotraj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(a)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve, in tržni devizni tečaj

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(a)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena in tržni devizni tečaj

Obvezna

(b)	Druge terjatve do rezidentov euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Posojila, depoziti, povratne repo transakcije, druga posojila

(b)	Druge terjatve Depoziti in drugo posojanje po nominalni vrednosti, preračunani po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih

4.1

Stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Tekoči računi, vezani depoziti, kratkoročno vložena sredstva. Povratne repo transakcije v povezavi z upravljanjem vrednostnih papirjev, denominiranih v eurih

(a)	Stanja pri bankah zunaj euroobmočja Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	Naložbe v vrednostne papirje zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘ Lastniški instrumenti, menice in obveznice, blagajniški zapisi, brezkuponske obveznice, vrednostni papirji denarnega trga, vsi izdani s strani rezidentov zunaj euroobmočja

(b)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(b)(iv)

Tržni lastniški instrumenti

Tržna cena

Obvezna

(c)	Posojila zunaj euroobmočja razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘

(c)	Posojila zunaj euroobmočja Depoziti po nominalni vrednosti

Obvezna

(d)	Vrednostni papirji razen tistih pod postavko sredstev ‚Druga finančna sredstva‘, ki jih izdajo subjekti zunaj euroobmočja Vrednostni papirji, ki jih izdajo nadnacionalne ali mednarodne organizacije, npr. Evropska investicijska banka, ne glede na njihovo geografsko lokacijo

(d)(i)

Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti

Tržna cena

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(d)(ii)

Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(d)(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

4.2

Terjatve, ki izhajajo iz kredita na podlagi ERM II

Posojila v skladu s pogoji ERM II

Nominalna vrednost

Obvezna

Posojila kreditnim institucijam euroobmočja, povezana z operacijami denarne politike, denominirana v eurih

5.1

Operacije glavnega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno zapadlostjo enega tedna

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.2

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z običajno zapadlostjo treh mesecev

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.3

Povratne operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije, izvršene kot priložnostne transakcije za namene finega uravnavanja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.4

Povratne strukturne operacije

Povratne transakcije, ki urejajo strukturni položaj Eurosistema do finančnega sektorja

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.5

Ponudba mejnega posojanja

Posojila čez noč po vnaprej določeni obrestni meri proti primernemu finančnemu premoženju (odprta ponudba)

Nominalna vrednost ali repo nabavna vrednost

Obvezna

5.6

Krediti v povezavi s pozivi h kritju

Dodatni krediti kreditnim institucijam, ki izhajajo iz zvišanih vrednosti osnovnih sredstev v zvezi z drugimi krediti tem kreditnim institucijam

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezna

Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Obvezna

Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih

(i)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(ii)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Obvezna

(iii)

Netržni vrednostni papirji

Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Vse premije ali diskonti se amortizirajo.

Obvezna

(iv)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Obvezna

Javni dolg, denominiran v eurih

Terjatve do države, ki izhajajo iz časa pred EMU (netržni vrednostni papirji, posojila)

Depoziti/posojila po nominalni vrednosti, netržni vrednostni papirji po nabavni vrednosti

Obvezna

—

Terjatve znotraj Eurosistema +

—

9.1

Udeležba v ECB +

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Kapitalski delež vsake NCB v ECB po Pogodbi in pripadajoči kapitalski ključ ter prispevki po členu 49.2 Statuta

Nabavna vrednost

Obvezna

—

9.2

Terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv +

Postavka je samo v bilanci stanja NCB

Terjatve do ECB, denominirane v eurih, v zvezi z začetnimi in dodatnimi prenosi deviznih rezerv po določbah Pogodbe

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.3

Terjatve, povezane z zadolžnicami za kritje izdaje dolžniških certifikatov ECB +

Postavka je samo v bilanci stanja ECB

Zadolžnice, ki jih izdajo NCB, zaradi pogodbe o kritju v povezavi z dolžniškimi certifikati ECB

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.4

Neto terjatve, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema + (*)

Za NCB: neto terjatev, povezana z uporabo ključa za razdelitev bankovcev, tj. vključno s saldi znotraj Eurosistema, ki so povezana z izdajo bankovcev ECB, kompenzacijski znesek in njegova bilančna vknjižba, kakor je določena s Sklepom ECB/2001/16 o razdelitvi denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic od finančnega leta 2002

Za ECB: terjatve, povezane z izdajo bankovcev ECB, v skladu s Sklepom ECB/2001/15

Nominalna vrednost

Obvezna

—

9.5

Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto) +

Neto pozicija naslednjih podpostavk:

(a)	neto terjatve, ki izhajajo iz saldov računov iz sistema TARGET2 in korespondenčnih računov NCB, tj. neto izračun terjatev in obveznosti – glej tudi postavko obveznosti ‚Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)‘

(a)	Nominalna vrednost

Obvezna

(b)	terjatve iz razlike med denarnim prihodkom, ki se združi in prerazporedi. Pomembno je samo za obdobje med knjiženjem denarnega prihodka kot del postopkov ob koncu leta in njegovo poravnavo na zadnji delovni dan v januarju vsako leto

(b)	Nominalna vrednost

Obvezna

(c)	druge mogoče terjatve znotraj Eurosistema, vključno z začasno porazdelitvijo prihodka ECB iz eurobankovcev posameznim NCB (*)

(c)	Nominalna vrednost

Obvezna

Postavke v postopku poravnave

Saldi (terjatve) poravnalnih računov, vključno s čeki na vnovčenju

Nominalna vrednost

Obvezna

Druga sredstva

11.1

Kovanci euroobmočja

Eurokovanci, če NCB ni zakonita izdajateljica

Nominalna vrednost

Obvezna

11.2

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Zemljišče in zgradbe, pohištvo in oprema, vključno z računalniško opremo, programska oprema

Nabavna vrednost brez amortizacije

Priporočena

—	računalniki in strojna/programska oprema ter motorna vozila: 4 leta

—	oprema, pohištvo in obrat v gradnji: 10 let

—	bgradnja in kapitalizirani odhodki za večjo prenovo: 25 let

Kapitalizacija odhodkov: zneskovno omejena (pod 10 000 EUR brez DDV: kapitalizacije ni)

Stopnje amortizacije

11.3

Druga finančna sredstva

—	Udeležbe in naložbe v hčerinske družbe; lastniški vrednostni papirji v imetju zaradi strateških razlogov/razlogov politike

—	Vrednostni papirji, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, in drugi finančni instrumenti ter stanja (npr: vezani depoziti in tekoči računi), ki so v namenskem portfelju

—	Povratne repo transakcije s kreditnimi institucijami v zvezi z upravljanjem portfeljev vrednostnih papirjev v tej postavki

(a)	Tržni lastniški instrumenti Tržna cena

Priporočena

(b)	Udeležbe in nelikvidni lastniški deleži ter vsi ostali lastniški instrumenti, ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve

Priporočena

(c)	Naložbe v hčerinske družbe ali pomembni deleži Čista vrednost sredstev

Priporočena

(d)	Tržni vrednostni papirji razen vrednostnih papirjev v imetju do zapadlosti Tržna cena Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(e)	Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, ali ki so trajna naložba Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(f)	Netržni vrednostni papirji Nabavna vrednost, ki je predmet oslabitve Vse premije ali diskonti se amortizirajo

Priporočena

(g)	Stanja pri bankah in posojila Nominalna vrednost, preračunana po tržnem deviznem tečaju, če so stanja ali depoziti denominirani v tujih valutah

Priporočena

11.4

Razlike zaradi prevrednotenja zabilančnih instrumentov

Neto pozicija med terminskim in promptnim tečajem, po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

11.5

Aktivne časovne razmejitve

Prihodek, ki ne zapade v danem obdobju, ampak se ga pripiše v poročano obdobje. Vnaprej plačani odhodki in plačane natečene obresti (tj. natečene obresti, kupljene z vrednostnim papirjem)

Nominalna vrednost, menjava preračunana po tržnem deviznem tečaju

Obvezna

11.6

Razno

Predplačila, posojila in druge manjše postavke. Prehodni računi vrednotenja (bilančna postavka samo med letom: nerealizirane izgube na datume prevrednotenja med letom, ki jih ne zajemajo pripadajoči računi vrednotenja v postavki obveznosti ‚Računi vrednotenja‘). Posojila na podlagi zaupanja. Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu. Kovanci v nacionalnih enotah valut euroobmočja. Tekoči odhodki (neto akumulirana izguba), izguba preteklega leta pred pokritjem. Neto pokojninska sredstva

Nominalna vrednost ali nabavna vrednost

Priporočena

Prehodni računi vrednotenja

Razlike zaradi prevrednotenja med povprečno nabavno vrednostjo in tržno vrednostjo, menjava preračunana po tržnem tečaju

Prehodni računi vrednotenja

obvezna

Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu

Tržna vrednost

Naložbe, povezane z depoziti strank v zlatu:

obvezna

—

Izguba tekočega leta

Nominalna vrednost

Obvezna

3.	V Prilogi IX se besedilo „Prenos v/iz rezervacij za tečajna in cenovna tveganja“ v prvem stolpcu tabele pri podnaslovu 2.3 nadomesti z besedilom „Prenos v/iz rezervacij za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata“.

(1) Številčenje iz prvega stolpca se nanaša na oblike bilance stanja iz prilog V, VI in VII (tedenski računovodski izkazi in konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema). Številčenje iz drugega stolpca se nanaša na obliko bilance stanja iz Priloge VIII (letna bilanca stanja centralne banke). Postavke, označene z ‚+)‘, se konsolidirajo v tedenskih računovodskih izkazih Eurosistema.

(2) Pravila o sestavi in vrednotenju, našteta v tej prilogi, se štejejo kot obvezna za račune ECB in za vse pomembne sredstva in obveznosti na računih NCB za namene Eurosistema, t.j. pomembne za delovanje Eurosistema.

(3) UL L 310, 11.12.2000, str. 1.“

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/62

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 94/06/COL

z dne 19. aprila 2006

o sedeminpetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči

NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma ter člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ (5),

KER mora Nadzorni organ v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP po posvetovanju z Evropsko komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

KER je Evropska komisija izdala Priporočilo Komisije št. 2003/361/ES (6) o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, ki je nadomestila prejšnje Priporočilo Komisije št. 96/280/ES (7) o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih,

KER je Nadzorni organ Efte z Odločbo št.198/03/COL z dne 5. novembra 2003 (8) črtal nekdanje poglavje 10 Smernic o državni pomoči, ki vključuje Priporočilo Komisije št. 96/280/ES, zaradi dejstva, da je tudi nova opredelitev MSP, določena v novem Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES, vključena v Prilogo k novi uredbi o skupinskih izjemah o pomoči MPS (9),

KER opredelitev MSP služi kot splošno referenčno orodje znotraj Smernic o državni pomoči, ki vsebujejo več sklicevanj na opredelitev MSP, Nadzorni organ meni, da je novo opredelitev MSP, določeno v novem Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES, koristno vključiti v Smernice o državni pomoči,

KER bi zato treba opredelitev mikro, majhnih in srednje velikih podjetij iz novega Priporočila Komisije št. 2003/361/ES vključiti v Smernice o državni pomoč kot novo poglavje,

KER se druga poglavja Smernic o državni pomoči nanašajo na prejšnjo opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij, navedeno v nekdanjem poglavju 10, in jih je zato treba spremeniti tako, da se bodo nanašala na novo opredelitev mikro, majhnih in srednje velikih podjetij,

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ posvetoval z Evropsko komisijo o vključitvi Priporočila Komisije št. 2003/361/ES v Smernice o državni pomoči,

OB SKLICEVANJU na to, da se je Nadzorni organ posvetoval z državami Efte v dopisih o tej temi z Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško z dne 7. februarja 2006 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice Nadzornega organa o državni pomoči se spremenijo tako, da se vključi novo poglavje 10 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij. Novo poglavje 10 je priloženo in tvori sestavni del te odločbe. Druga poglavja Smernic o državni pomoči, ki se nanašajo na prejšnjo opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij, navedeno v nekdanjem poglavju 10, se spremenijo tako, da se nanašajo na novo opredelitev mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, določeno v Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES.

Novo poglavje 10 se začne uporabljati z dnem, ko ga Nadzorni organ sprejme.

Člen 2

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod te odločbe in priloženo novo poglavje 10 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči.

Člen 3

Evropska komisija se obvesti z izvodom te odločbe skupaj s priloženim novim poglavjem 10 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP.

Člen 4

Ta odločba se skupaj s Prilogo objavi v oddelku EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske Unije.

V Bruslju, 19. aprila 2006

Za Nadzorni organ Efte

Bjørn T. GRYDELAND

Predsednik

Kurt JAEGER

Član Kolegija

(1) V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(2) V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(3) V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(4) Sklop obvestil, smernic itd., ki jih je v zvezi s tem sprejel Nadzorni organ, se v nadaljevanju navaja kot „Smernice o državni pomoči“.

(5) Prvič objavljena v UL L 231, 3.9.1994, str. 1, ter istega dne v Dodatku EGP št. 32 Uradnega lista Evropske unije. Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je na voljo na spletni strani Nadzornega organa: www.eftasurv.int

(6) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(7) UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

(8) UL L 120, 12.5.2005, str. 39.

(9) Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22). Obe uredbi sta bili vključeni v oddelek 1f Priloge XV k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 (UL L 266, 3.10.2002, str. 56, in Dod. EGP št. 49, 3.10.2002, str. 42) in s Sklepom Skupnega odbora št. 131/2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67, in Dod. EGP št. 12, 10.3.2005, str. 49).

PRILOGA

„10 POMOČ ZA MIKRO, MALA IN SREDNJA PODJETJA (MSP)

10.1 Uvod

(1)

V nekdanje poglavje 10 je bilo vključeno Priporočilo Komisije 96/280/ES (1) o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij. Zaradi vrste težav, ki so se pojavile pri razlagi uporabe Priporočila Komisije 96/280/ES, in po prejetju pripomb podjetij so se pojavile zahteve po vrsti sprememb Priporočila Komisije 96/280/ES. Vendar se je Komisija zaradi večje jasnosti raje odločila, da Priporočilo Komisije 96/280/ES nadomesti z novim Priporočilom Komisije 2003/361/ES, ki vsebuje novo opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu ‚MSP‘).

(2)

Nadzorni organ Efte je izbrisal prejšnje poglavje 10 (ki je vključevalo Priporočilo Komisije 96/280/ES) z Odločbo št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003 (2), ker je bila tudi nova opredelitev MSP, določena v novem Priporočilu Komisije 2003/361/ES, vključena v Prilogo k novi uredbi o skupinski izjemi za pomoč MSP (3).

(3)

Ker pa opredelitev MSP kljub temu služi kot splošno referenčno orodje znotraj Smernic o državni pomoči, ki vsebujejo več sklicevanj na opredelitev MSP, Nadzorni organ meni, da je novo opredelitev MSP, določeno v novem Priporočilu Komisije št. 2003/361/ES, koristno vključiti v Smernice o državni pomoči. Zato to novo poglavje 10 vključuje novo opredelitev MSP, določeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES. (4)

(4)

Treba je razjasniti, da je v skladu s

(i)	členi 48, 81 in 82 Pogodbe ES, kot jo razlaga Sodišče Evropskih skupnosti, in

(ii)	členi 34, 53 in 54 Pogodbe EGP, kot jo razlagata Sodišče Efte in Sodišče Evropskih skupnosti,

treba kot podjetje obravnavati vsako pravno ali fizično osebo, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno naravo, kar zlasti vključuje pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo z obrtjo in drugimi dejavnostmi kot posamezniki ali v okviru družinskega podjetja, partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

(5)

Nedvomno ostaja eno najpomembnejših meril število zaposlenih (‚merilo števila zaposlenih‘) in treba ga je upoštevati kot poglavitno merilo. Vendar je tudi uvedba finančnega merila potreben dodatek, ki bo pomagal doumeti dejansko velikost in učinkovitost podjetja in njegov položaj v primerjavi s tekmeci. Kljub temu pa se promet ne bi smel uporabljati kot edino finančno merilo, zlasti zato, ker imajo podjetja v sektorju prodaje in distribucije že zaradi svoje narave navadno višje prihodke od prometa kot podjetja v proizvodnem sektorju. Tako je treba merilo prometa kombinirati z merilom bilančne vsote, ki odraža celotno premoženje podjetja, pri čemer mora obstajati možnost, da se lahko katero koli od teh dveh meril preseže.

(6)	Zgornja meja prometa se nanaša na podjetja, ki delujejo v zelo različnih vrstah gospodarske dejavnosti. Da ne bi po nepotrebnem omejevali praktičnosti uporabe te opredelitve, jo je treba prilagoditi gibanju cen in produktivnosti.

(7)

Če ni nobenega novega elementa, je pri zgornji meji bilančne vsote upravičeno ohraniti pristop, pri katerem se za zgornjo mejo prometa uporabi koeficient, ki temelji na statističnem razmerju med obema spremenljivkama. Statistični trend zahteva večje povečanje pri zgornji meji prometa. Ker se trend razlikuje glede na kategorijo velikosti podjetja, je tudi ustrezno prilagoditi koeficient, da bi čim bolj natančno odražal gospodarsko gibanje in da ne bi slabše obravnaval mikro in majhnih podjetij v primerjavi s srednje velikimi podjetji. Pri mikro in majhnih podjetjih je ta koeficient zelo blizu 1. Zaradi poenostavitve zadev je zato treba za zgornje meje prometa in zgornje meje bilančne vsote izbrati eno samo vrednost.

(8)	Treba je tudi bolje opredeliti mikro podjetja – kategorijo majhnih podjetij, ki je posebno pomembna za razvoj podjetništva in ustvarjanje delovnih mest.

(9)

Da bi bolje razumeli dejanski gospodarski položaj MSP in da bi iz te kategorije izločili skupino podjetij, katerih gospodarska moč bi lahko presegala moč dejanskih MSP, je treba uvesti razlikovanje med različnimi vrstami podjetij glede na to, ali so neodvisna, ali imajo kapital, ki ne pomeni nadzornega položaja (partnerska podjetja), in ali so povezana z drugimi podjetji. Ohrani se meja 25 % kapitala iz prejšnjega Priporočila Komisije 96/280/ES, pod katero se podjetje šteje za neodvisno.

(10)

Da bi spodbudili ustanavljanje podjetij, lastniško financiranje MSP ter razvoj podeželja in lokalni razvoj, se lahko podjetja štejejo za neodvisna, čeprav delež kapitala nekaterih kategorij vlagateljev, ki pozitivno vplivajo na financiranje in ustvarjanje podjetij, znaša 25 % ali več. Vendar pogoji za te vlagatelje niso bili opredeljeni vnaprej. Posebej velja omeniti primer ‚poslovnih angelov‘ (posamezniki ali skupine posameznikov, ki se redno ukvarjajo z vlaganjem tveganega kapitala), ker – v primerjavi z drugimi vlagatelji tveganega kapitala – znajo ustrezno svetovati novim podjetnikom, kar je izredno dragoceno. Poleg tega njihove naložbe lastniškega kapitala dopolnjujejo dejavnosti družb za tvegani kapital, saj zagotavljajo manjše zneske na zgodnejši stopnji obstoja podjetja.

(11)

Da bi poenostavili zadeve, zlasti za države Efte in podjetja, je treba pri opredeljevanju povezanih podjetij uporabiti pogoje, določene v Direktivi Sveta 83/349/ES z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih (5), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) če ti pogoji ustrezajo namenom tega poglavja. Da bi okrepili pobude za naložbe v delniško financiranje MSP, je bila uvedena domneva o odsotnosti prevladujočega vpliva na zadevno podjetje z upoštevanjem meril iz člena 5(3) Direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb (7), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES.

(12)

V ustreznih primerih je treba upoštevati odnose med podjetji, ki potekajo prek fizičnih oseb za zagotovitev, da imajo koristi od različnih prednosti, ki jih imajo MSP od predpisov ali ukrepov v njihovo korist, samo MSP, ki jih dejansko potrebujejo. Da bi resnično kar najbolj omejili pregledovanje takšnih položajev, je bilo upoštevanje takšnih primerov omejeno na upoštevni trg ali sosednje trge – pri čemer se po potrebi sklicuje na opredelitev „upoštevnega trga“ s strani Nadzornega organa v Prilogi I k njegovemu Sklepu o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava znotraj EGP (8).

(13)	Da bi se izognili samovoljnim razlikovanjem med različnimi javnimi organi države Efte in zaradi potrebe po pravni varnosti je treba potrditi, da podjetje s 25 % ali več svojega kapitala ali glasovalnih pravic pod nadzorom javnega organa ni MSP.

(14)	Da bi zmanjšali administrativno obremenitev podjetij ter poenostavili in pospešili administrativo obravnavanje primerov, za katere se zahteva status MSP, je ustrezno omogočiti podjetjem, da uporabijo slovesne izjave, s katerimi potrdijo nekatere svoje lastnosti.

(15)

Treba je podrobno opredeliti sestavo števila zaposlenih za namene opredelitve MSP. Za spodbujanje razvoja poklicnega usposabljanja in tečajev ob praktičnem delu je pri izračunavanju števila osebja zaželeno, da se vajencev in študentov s pogodbo o poklicnem usposabljanju ne upošteva. Podobno ne bi smeli upoštevati porodniškega ali starševskega dopusta.

(16)	Različne vrste podjetij, opredeljene glede na njihov odnos z drugimi podjetji, ustrezajo objektivno različnim stopnjam integracije. Zato je pri izračunavanju količin, ki predstavljajo njihovo dejavnost in gospodarsko moč, ustrezno uporabljati različne postopke za posamezne vrste podjetij.

10.2 Opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij

10.2.1 Podjetje

(17)

Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

10.2.2 Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

(18)	Kategorijo mikro, majhnih in srednje velikih podjetij sestavljajo podjetja, ki imajo manj kakor 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

(19)	V kategoriji MSP se majhno podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

(20)	V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kakor 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijona EUR.

10.2.3 Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

(21)	‚Neodvisno podjetje‘ je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavkov 22–23 ali povezanega podjetja v smislu odstavkov 24–28.

(22)

‚Partnerska podjetja‘ so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavkov 24–28 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavkov 24–28, v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

(23)

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, in torej nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavkov 24–28:

(a)	javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (‚poslovni angeli‘), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje nižje od 1 250 000 EUR;

(b)	univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)	institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)	avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

(24)

‚Povezana podjetja‘ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)	podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)	podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, sklenjene s tem podjetjem, ali določbe v statutu tega podjetja;

(d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, nadzoruje, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja, večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

(25)	Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji, našteti v odstavku 23, ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

(26)	Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, navedeno v odstavku 24, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 23.

(27)	Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo eno od navedenih razmerij s fizično osebo ali skupino fizičnih oseb, ki posluje skupaj, če so vključena v njihovo dejavnost ali del njihove dejavnosti na upoštevnem trgu ali na sosednjih trgih.

(28)	‚Sosedni trg‘ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.

(29)	Podjetje se ne obravnava kot MSP, če 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov, razen v primerih iz odstavka 23.

(30)

Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz oddelka 10.2.2. Izjavo lahko poda tudi, če zaradi razpršenosti kapitala ni mogoče natančno ugotoviti lastništva, vendar podjetje v tem primeru v dobri veri izrazi svojo legitimno domnevo, da 25 % ali več kapitala ni v lasti enega samega podjetja ali v skupni lasti več podjetij. Takšne izjave se podajo, ne da bi posegale v preverjanja in preiskave v skladu z državnimi pravili in pravili EGP.

10.2.4 Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja

(31)

Podatki, ki se uporabijo glede števila zaposlenih in finančnih zneskov, so podatkiiz zadnjega potrjenega obračunskega obdobja in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka poslovnih knjig. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

(32)	Če podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz oddelka 10.2.2, izgubi ali pridobi status srednje velikega, majhnega ali mikro podjetja samo, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

(33)	V primeru novo ustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki,ki se uporabijo, izpeljejo iz dobroverne ocene med finančnim letom.

10.2.5 Število zaposlenih

(34)

Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v njegovem imenu celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo honorarno zaposlenih ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delojemalcev se upošteva kot del LDE. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)	zaposleni;

(b)	osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po državni zakonodaji obravnavajo kot delojemalci;

(c)	lastniki podjetniki;

(d)	partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

(35)	Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

10.2.6 Določitev podatkov o podjetju

(36)	Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določijo izključno na podlagi računovodskih izkazov tega podjetja.

(37)

Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja ali na podlagi konsolidiranih zaključnih računov podjetja ali konsolidiranih zaključnih računov podjetja, v katerega je podjetje vključeno za namene konsolidacije, če ti obstajajo.

(38)

Podatkom iz odstavka 37 se prištejejo podatki za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem. Združevanje podatkov je sorazmerno z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Za navzkrižna lastništva se uporabi višji odstotek.

(39)	Podatkom iz odstavkov 37 in 38 se prištejejo v višini 100 % podatki za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v zaključne račune z uskupinjenjem.

(40)

Za uporabo odstavkov 37–39 se podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prištejejo v višini 100 % podatki za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni z uskupinjenjem.

(41)

Za uporabo istih odstavkov 37–39 se podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, izpeljejo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se sorazmerno prištejejo podatki vsakega možnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili njihovi podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, opredeljenem v odstavku 38.

(42)	Če v konsolidiranih zaključnih računih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmernim združevanjem podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

10.2.7 Pregled

(43)

Na podlagi ponovnega pregleda uporabe opredelitve iz tega poglavja, ki bo oblikovana po tem, ko bo Evropska komisija v zvezi s tem izdala osnutek, in ob upoštevanju vseh sprememb člena 1 Direktive 83/349/EGS o opredelitvi povezanih podjetij v smislu navedene direktive, bo Nadzorni organ po potrebi prilagodil opredelitev iz tega poglavja in zlasti zgornje meje prihodka in bilančne vsote, da bi upošteval izkušnje in gospodarski razvoj v EGP.

10.3 Sprejetje

(44)	Novo poglavje 10 se začne uporabljati z dnem, ko ga sprejme Nadzorni organ Efte.“

(1) Priporočilo Komisije 96/280/ES (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

(2) Odločba kolegija št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003 (UL L 120, 12.5.2005, str. 39).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22). Obe uredbi sta bili vključeni v oddelek 1f Priloge XV k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 88/2002 (UL L 266, 3.10.2002, str. 56, in Dod. EGP št. 49, 3.10.2002, str. 42) in s Sklepom Skupnega odbora št. 131/2004 (UL L 64,10.3.2005, str. 67, in Dodatek EGP št. 12, 10.3.2005, str. 49).

(4) Priporočilo Komisije 2003/361/ES o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(5) Direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 (UL L 193, 18.7.1983, str. 1), vključena v oddelek 4 Priloge XXII k Sporazumu EGP.

(6) Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28), vključena v oddelek 4 Priloge XXII k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora št. 176/2003 z dne 5. decembra 2003 (UL L 88, 25.3.2004, str. 53, in Dodatek EGP št. 15, 25.3.2004, str. 14).

(7) Direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 (UL L 222, 14.8.1978, str. 11), vključena v Oddelek 4 Priloge XXII k Sporazumu EGP.

(8) Sklep kolegija št. 46/98/COL z dne 4. marca 1998 (UL L 200, 16.7.1998, str. 46, in Dodatek EGP št. 52, 18.12.1997, str. 10). Ta sklep ustreza Obvestilu Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5).

5.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 36/69

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 227/06/COL

z dne 19. julija 2006

o državni pomoči za Farice hf. (Islandija)

NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) in zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU člena 1(2) dela I ter členov 4(4), 6, 7(3) in 10 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

OB UPOŠTEVANJU Smernic Nadzornega organa (4) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma o EGP ter zlasti poglavja 17 o državnih jamstvih in poglavja 19 o deležih javnih organov oblasti,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa št. 125/05/COL o začetku formalnega postopka preiskave o državni pomoči za Farice hf., ki poziva zainteresirane stranke k predložitvi pripomb o tem (5),

ob upoštevanju naslednjega:

I. DEJSTVA

1. POSTOPEK

Z dopisom z dne 27. februarja 2004 islandske misije pri EU, v katerem je bil posredovan dopis Ministrstva za finance z dne 26. februarja 2004, so islandski organi obvestili Nadzorni organ o državnem jamstvu za podmorski kabelski projekt na Islandiji, tj. projekt Farice. Dopis je bil prejet in evidentiran 1. marca 2004 (dogodek št. 257593).

Islandska misija je z dopisom z dne 14. maja 2004, v katerem je bil posredovan dopis islandskega Ministrstva za finance z dne 13. maja 2004, predložila dodatne informacije. Nadzorni organ je dopis prejel in evidentiral 14. maja 2004 (dogodek št. 281472).

Po različnih izmenjavah korespondence (6) je Nadzorni organ z dopisom z dne 26. maja 2006 obvestil islandske organe, da se je odločil začeti formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču o državni pomoči za Farice hf. (dogodek št. 319257).

Odločba Nadzornega organa št. 125/05/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije (7). Nadzorni organ je pozval zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe. Nadzorni organ ni prejel nobenih pripomb od zainteresiranih strank.

Islandski organi so svoje pripombe o Odločbi št. 125/05/COL predložili z dopisom z dne 28. junija 2005 (dogodek št. 324236).

Kot je navedeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, v skladu z ločenimi postopki na področju konkurence, je Nazorni organ z dopisom z dne 31. januarja 2003, naslovljenim na Farice hf., izrazil nekatere pomisleke o konkurenci. Nadzorni organ je zahteval tudi informacije o projektu Farice, pomembne za presojo vpliva projekta na konkurenco. Z dopisom z dne 6. maja 2004 je Nadzorni organ na Farice hf. naslovil uradni zahtevek za pridobitev informacij (8). Nadzorni organ je prejel odgovor Farice hf. 21. oktobra 2004. Ločeni postopki na področju konkurence so se končali z dopisom Nadzornega organa z dne 2. junija 2006 (dogodek št. 1072261).

2. OPIS UKREPOV

2.1 OPIS PROJEKTA FARICE

Projekt Farice zadeva gradnjo in upravljanje podmorskega telekomunikacijskega kabla, ki povezuje Islandijo in Ferske otoke s Škotsko.

Od leta 1994 so bili Islandija in Ferski otoki mednarodno povezani s podmorskim telekomunikacijskim kablom CANTAT-3. CANTAT-3 je bil vzpostavljen kot konzorcijski kabel. Dostop do CANTAT-3 je bil zagotovljen s članstvom v konzorciju (9), z neodtujljivo pravico uporabe in z zakupom kapacitete od konzorcijskega člana Teleglobe. CANTAT-3 ima priključne točke v Kanadi, na Islandiji, Ferskih otokih, Danskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji. Z gradnjo čezatlantskih kabelskih sistemov, konkurenčnih kablu CANTAT-3, so imeli ustanovitelji CANTAT-3 dostop do drugih, bolj ekonomičnih povezav. Vendar pa so bili Islandija in Ferski otoki še vedno odvisni od povezave CANTAT-3. To je bil eden od pomislekov, ki naj bi jih te stranke upoštevale med razvojem nove povezljivosti. Poleg tega je imel kabel CANTAT-3 določene tehnične omejitve, saj gre za starejšo generacijo kabla, ki ima omejeno zmogljivost in ni vedno zanesljiv. Islandski organi so predložili pregled več izpadov delovanja povezave CANTAT-3 v obdobju 1995–2003. Kljub splošnemu povečevanju zmogljivosti mednarodnih in medregionalnih telekomunikacijskih poti ni teh dveh držav od leta 1994 dosegel noben drug mednarodni projekt omrežij iz vlaken. Po informacijah islandskih organov sta to preprečevali geografsko izolirana lokacija obeh držav in omejena velikost trga.

Pričakuje se povečanje stroškov satelitskih povezav, ki se uporabljajo kot drugotna povezljivost, in nikakor niso primerne za prenos internetnega prometa, občutljivega za zamik. Da bi obvladali povečan telekomunikacijski promet, je bilo treba razviti drugo možnost.

Projekt Farice je nastal na pobudo islandskega telekomunikacijskega operaterja Landssími Íslands hf. (v nadaljnjem besedilu „Síminn“ (10)), ki je bil (takrat) v skoraj 100-odstotni državni lasti, in prvotnega telekomunikacijskega operaterja na Ferskih otokih, Føroya Tele, ki sta razmišljala o razvoju podmorske kabelske povezave med Reykjavíkom, Tórshavnom in Edinburghom. Vendar pa je leta 2002 postalo jasno, da projekt Farice ni mogel pridobiti zagona zgolj kot komercialni poslovni primer (11). Študija izvedljivosti, opravljena marca 2002, je pokazala, da projekta ne bi bilo mogoče financirati s konvencionalnim projektnim financiranjem. Iskali so široko povezavo za projektom, da bi zagotovili njegovo uresničitev. To je imelo za posledico dve odločitvi:

Prvič, v pripravo projekta so se vključili organi Islandije in Ferskih otokov, odgovorni za komunikacijo. Zlasti največja sponzorja, Síminn in Føroya Tele, sta jasno povedala, da ju ne zanima zagotavljanje potrebnih poroštev za posojilo v imenu celotnega telekomunikacijskega trga (12). Zato bi morala v projektu dejavno sodelovati in prispevati islandska država.

Drugič, veljalo je za pomembno, da v projektu dejavno sodeluje Og Vodafone, veliki akter na islandskem telekomunikacijskem trgu. Odločeno je bilo, da se poleg družbe Farice hf., namenjene gradnji in upravljanju novega sistema prenosa, ustanovi holdinška družba Eignarhaldsfélagið Farice ehf. (v nadaljnjem besedilu „E-Farice“) (13). Ta družba naj bi imela v lasti vse islandske deleže v družbi Farice, poleg tega pa naj bi kupila zmogljivost Og Vodafone v CANTAT-3. Podobno je bilo ponujeno Síminnu, kar je glede na poročilo IBM (14), ki so ga predložili islandski organi, povzročilo, da je imela družba E-Farice v rokah celotno mednarodno povezljivost za Islandijo. Kot je bilo navedeno v priglasitvi, naj bi zmogljivost CANTAT-3 posledično upravljala in prodajala družba E-Farice (15).

Leta 2002 je bila ustanovljena nova družba z omejeno odgovornostjo, Farice hf., da bi pripravila, zgradila in upravljala podmorski komunikacijski kabelski sistem za prenos telekomunikacijskega in internetnega prometa med Islandijo, Ferskimi otoki in Združenim kraljestvom. Glede na informacije, ki so jih zagotovili islandski organi, so bili delničarji te družbe Síminn (47,33 %), Og Vodafone (1,33 %), vlada Islandije (27,33 %), trije drugi islandski operaterji, ki so imeli skupaj 3,99 %, Føroya Tele (17,33 %) in dva druga telekomunikacijska operaterja s Ferskih otokov (vsak z deležem v višini 1,33 % (16). Novi kabel Farice vključuje islandsko pripetje (17) (od Seyðisfjörðura do Reykjavíka), podmorski odsek (od Seyðisfjörðura do Dunnet Baya), fersko pripetje (od Funningsfjörðura do Tórshavna) in pripetje iz Združenega kraljestva (od Dunnet Baya do Edinburgha). Za odločitev o upravljanju kabla, ki je bilo dodeljeno družbi Farice hf., ni bil izveden javni razpis. Po poslovnem načrtu so ocenjeni skupni investicijski stroški projekta Farice znašali 48,9 milijona EUR.

V Sporazumu delničarjev z dne 12. septembra 2002 je bilo določeno, da mora politika oblikovanja cen družbe Farice temeljiti na načelih stroškovne naravnanosti, preglednosti in nediskriminacije.

Islandski organi so nato poudarili, da je uporaba kabla Farice pod istimi pogoji in po istih cenah na voljo tako tujim kot domačim operaterjem. Sporazum delničarjev je odprt tudi za nove delničarje. Vendar pa določa, da bo obstoječim delničarjem vedno ponujena možnost, da ohranijo svoj lastniški delež v družbi, če se poveča delniški kapital (poglavje 7 sporazuma delničarjev).

Uradna otvoritev podmorskega kabla za prenos podatkov Farice je bila februarja 2004.

2.2 OPIS POMOČI ISLANDSKE DRŽAVE

(a) Jamstvo za posojilo

Predmet priglasitve zadeva dodelitev državnega jamstva za posojilo v višini 9,4 milijona EUR za Farice (v nadaljnjem besedilu „terminsko posojilo A“). To posojilo je del širšega dolgoročnega posojilnega paketa v najvišjem znesku 34,5 milijona EUR.

Po informacijah islandskih organov, zlasti kot je mogoče razbrati iz sporazuma z dne 27. februarja 2004 (v nadaljnjem besedilu „posojilni sporazum“) med Farice hf., Íslandsbanki hf., drugimi finančnimi ustanovami in poroki, je razčlenitev podpisanih posojil v najvišjem znesku 34,5 milijona EUR naslednja:

Posojilo	Milijoni EUR	Posojilodajalec	Obrestna stopnja (18)	Obrestna obdobja	Odplačevanje		Porok
					Število obrokov	Začetek odplačevanja
A	9,4	The Nordic Investment Bank	Euribor + 0,18 % letno	6 mesecev	8 polletnih plačil	sept. 2011	Vlada Islandije
B	4,7	The Nordic Investment Bank	Euribor + 0,80 % letno	6 mesecev	5 polletnih plačil	sept. 2009	Landssími Íslands hf. (Síminn)
	4,7	Íslandsbanki hf.
C	4,7	Føroya banki	Euribor + 1,00 % letno	3 meseci	10 četrtletnih plačil	sept. 2009	Telefon verkið P/F
D	11,0	Íslandsbanki hf.	Euribor + 1,50 % letno	1 mesec	48 mesečnih plačil	sept. 2005	Brez

Državno jamstvo za terminsko posojilo A je jamstvo izterjave, tj. družba Farice hf. bo v celoti odgovorna za plačilo posojila, upnik pa bo moral izčrpati možnosti za izterjavo od družbe, preden lahko začne veljati državno jamstvo. Družbi Farice hf. je bila zaračunana 0,5-odstotna letna premija (ki jo je določila islandska Agencija za upravljanje nacionalnega dolga), ki je bila plačana na začetku, ko sta bila izdana posojilni sporazum in državno jamstvo. Začetno plačilo je znašalo 438 839 EUR, tj. 4,7 % posojilnega zneska. Poleg tega je bila zaračunana pristojbina za jamstvo v višini 120 000 ISK.

Prvo jamstvo izterjave je bilo podpisano julija 2003 v zvezi s premostitvenim posojilom v višini 16 milijonov EUR. Jamstvo izterjave je zajemalo 6,4 milijona EUR, tj. 40 % navedenega posojila. Premostitveno posojilo je bilo odplačano ob odobritvi dolgoročnih posojil v višini 34,5 milijona EUR, jamstvo izterjave za premostitveno posojilo pa je prenehalo obstajati istega dne. Farice hf. je za to jamstvo plačal 0,50-odstotno pristojbino in dajatev v znesku 120 000 ISK.

(b) Povečanje delniškega kapitala s strani islandske vlade

Na začetku januarja 2003 se je državni delež v Farice hf. povečal z začetnega 27,33-odstotnega deleža na 46,5 %. Razlaga islandskih organov v odgovoru iz junija 2004 se je glasila:

„[Ker] se je poslovni načrt razvijal, so potrebe družbe po sredstvih postale bolj jasne in sprejeta je bila odločitev za povečanje delniškega kapitala družbe. Vsi operaterji na Islandiji in Ferskih otokih so bili povabljeni, da kupijo deleže pri povečanju delniškega kapitala. Ker je Síminn jasno navedel, da družba ne bi želela zagotoviti več kot 33,33 % delniškega kapitala, naj bi potrebni delniški kapital s strani Ferskih otokov zagotovila družba Telefonverkið (19,93 %), islandska vlada pa je morala zagotoviti 46,53 % potrebnega delniškega kapitala, saj drugi operaterji na Islandiji finančno niso bili zmožni kupiti več kot 1,2 % delniškega kapitala.“

Kot so navedli islandski organi, se je skupni delniški kapital družbe Farice hf. povečal s 327 000 EUR na več kot 14 milijonov EUR. Podrobnosti o prispevku delniškega kapitala različnih delničarjev so razvidne iz spodnje tabele (19):

Delniški kapital Farice hf. (zneski v tisočih)

	Pripravljalna faza			Jan-03			Jun-03
	ISK	EUR (20)	Delež	ISK	EUR	Delež	ISK	EUR	Delež
Eignarhaldsfélagið Farice ehf.				947 944	11 242	79,90 %	947 944	11 242	79,90 %
Vlada Islandije	8 200	90	27,33 %	552 067	6 547	46,53 %	491 737	5 831	41,45 %
Síminn	14 200	155	47,33 %	395 477	4 690	33,33 %	352 259	4 177	29,69 %
Og Vodafone	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	103 949	1 232	8,76 %
Lína.Net	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	400	5	0,03 %
Fjarski ehf.	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	400	5	0,03 %
RH-net	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	400	5	0,03 %
Telefonverkið	5 200	57	17,33 %	236 486	2 804	19,93 %	236 486	2 804	19,93 %
Kall	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	400	5	0,03 %
SPF spf.	400	4	1,33 %	400	5	0,03 %	400	5	0,03 %
Skupaj	30 000	327	100,00 %	1 186 430	14 070	100,00 %	1 186 430	14 070	100,00 %

3. ZAČETEK FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

Nadzorni organ je z Odločbo št. 125/05/COL o začetku formalnega postopka preiskave sprejel preliminarni sklep, da sta državno jamstvo in povečanje delniškega kapitala s strani islandske države v Farice hf. pomenila državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP.

Nadzorni organ je imel pomisleke, ali bi podporne ukrepe islandske države lahko razglasili za združljive z delovanjem Sporazuma o EGP. Nadzorni organ je v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave izrazil dvome, ali so bili ukrepi pomoči – da bi bili združljivi s pravili Sporazuma o EGP – sorazmerni svojim ciljem in niso izkrivljali konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Ti dvomi so zadevali predvsem vprašanje, ali bi bil zagotovljen nediskriminatoren dostop do omrežja. Ker naj bi po prvotni zamisli prek E-Farice hf. vključili tudi zmogljivost CANTAT-3, so nadalje obstajali pomisleki, da bi bila konkurenca glede povezljivosti do Islandije omejena, saj bi na trgu ostal samo en ponudnik.

4. PRIPOMBE ISLANDSKIH ORGANOV

V pripombah k Odločbi št. 125/05/COL z dne 28. junija 2005 so islandski organi ponovili svoje mnenje, da v projekt Farice ni vpletena državna pomoč. Po mnenju islandskih organov sta bila jamstvo za posojilo in povečanje delniškega kapitala vlade skladna z določbami o državni pomoči. Poleg tega pomeni projekt Farice infrastrukturo v smislu pravil o državni pomoči. Kot je bilo navedeno v prejšnjem dopisu z dne 21. januarja 2005, islandski organi menijo, da bi bila kakršna koli državna pomoč združljiva s členom 61(3)(b) in (c) Sporazuma o EGP.

Islandski organi upravičujejo potrebo po zadevnih ukrepih na podlagi razmisleka, da sta telekomunikacijska povezljivost in širokopasovni dostop potreben korak za modernizacijo družbe in gospodarstva v EU ter odločilna vidika lizbonske strategije in predpogoj za razvoj akcijskega načrta za e-Evropo.

Zaradi svoje geografske lege je Islandija še posebej odvisna od dostopa do ekonomične in zanesljive telekomunikacijske povezljivosti. Trenutna povezljivost zaradi tehničnih omejitev CANTAT-3 ni niti zadovoljiva niti zanesljiva oziroma sprejemljiva za islandsko in fersko gospodarstvo, ki sta odvisni od telekomunikacij.

V takih okoliščinah je bilo sodelovanje države posledica potrebe po zagotovitvi izvedljivosti projekta. Brez sodelovanja države bi bil projekt preložen, ali pa sploh ne bi bil izveden.

Islandski organi menijo, da prednosti v smislu zagotavljanja zanesljivih ponudb telekomunikacijskih storitev prevladajo nad slabostmi določenega izkrivljanja konkurence za druge konkurente.

Pred ustanovitvijo družbe Farice so bili organizirani uvodni sestanki z islandskimi operaterji, kjer so se samo trije od „manjših“ operaterjev strinjali z nakupom delnic v družbi. Po mnenju islandskih organov so bila v iskanje ustanoviteljev vložena precejšnja prizadevanja, saj spodnja meja prispevkov v delniški kapital ni bila določena. Zato islandski organi menijo, da je glede na posebne okoliščine projekta šlo za široko udeležbo.

Islandski organi poudarjajo, da poglavje 7 sporazuma delničarjev vsebuje predkupno pravico ustanovnih družb Farice hf. Ta pravica je enaka členu 34 islandskega Zakona št. 2/1995 o javnih delniških družbah, po katerem imajo delničarji pravico do vpisa novih delnic v neposrednem razmerju s svojimi deleži. Ta pravica je prenosljiva, poleg tega pa se lahko vsak delničar vedno odloči, da te predkupne pravice ne bo izkoristil. Poglavje 7(2) sporazuma delničarjev nadalje določa, da si bodo delničarji prizadevali zagotavljati, da lahko pri povečanju kapitala sodelujejo nove stranke, ne glede na predkupne pravice.

Sporazum delničarjev določa nediskriminatorno in pregledno oblikovanje cen po tržnih pogojih. Politika oblikovanja cen družbe mora temeljiti na načelih stroškovne naravnanosti, preglednosti in nediskriminacije. Islandski organi primerjajo projekt Farice s primerom, obravnavanim v Odločbi Komisije N 307/2004 glede širokopasovnega infrastrukturnega projekta v Združenem kraljestvu, da bi zagotovili širokopasovne storitve množičnega trga podjetjem in državljanom v oddaljeni in podeželski Škotski. Po njihovih informacijah so cene za zmogljivost v sistemu Farice verjetno najvišje med cenami za podobne storitve prek Severnega Atlantika. To je eden od razlogov, zakaj obseg, prodan v letu 2005, ustreza manj kot petim odstotkom trenutno nameščene zmogljivosti v Farice.

Glede vprašanja odprtega dostopa islandski organi poudarjajo, da je dostop do infrastrukture odprt, pregleden in nediskriminatoren.

Islandski organi menijo, da je, v primeru ugotovitve vpletenosti državne pomoči, skupni znesek pomoči omejen. Zlasti glede jamstva za posojilo takšen omejeni znesek ne more veljati za nasprotnega skupnemu interesu po členu 61(3)(c) Sporazuma o EGP. Glede povečanja deleža islandske države so islandski organi menili, da „je bil prvotni namen za ustanovitev Farice hf. v septembru 2002 samo priprava na gradnjo in delovanje podmorskega komunikacijskega kabelskega sistema. Na tej točki še ni bilo dokončno odločeno glede finančne potrebe celotnega projekta in končnega lastništva deležev […] Nobeno podjetje ne bi moglo izvesti dejanske gradnje in delovanja kabla […] Zato prvo povečanje deleža januarja 2003 ni bilo običajno ‚povečanje deleža‘ družbe, temveč je bilo pravzaprav podobno ustanovitvi nove družbe z novim namenom.“ Dejstvo, da so imeli zasebni operaterji v vseh fazah v lasti večino delnic in so znatno prispevali v družbo sočasno z islandsko državo, kaže, da bi bila morebitna državna pomoč zelo omejena.

Kar zadeva pomisleke glede konkurence (glej poglavje II.3.2 Odločbe št. 125/05/COL), islandski organi navajajo, da trenutno niti Farice hf. niti E-Farice ehf. ne načrtujeta nakupa ali zakupa več zmogljivosti CANTAT-3 in da pogovori z družbo Teleglobe nikoli niso pripeljali do kakršnih koli dogovorov. Pokazalo se je tudi, da so stranke zaradi visokih cen Farice vedno bolj uporabljale zmogljivost CANTAT-3, ki je lahko konkurenčna Farice hf.

II. PRESOJA

1. PRISOTNOST DRŽAVNE POMOČI V SMISLU ČLENA 61(1) SPORAZUMA O EGP

Člen 61(1) Sporazuma o EGP se glasi:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, če prizadene trgovino med pogodbenicami.“

1.1. JAMSTVO ZA POSOJILO S STRANI ISLANDSKE DRŽAVE

Državno jamstvo upravičencu na splošno omogoča, da dobi boljše finančne pogoje za posojilo od tistih, ki so po navadi na voljo na finančnih trgih. Zato lahko jamstva države spadajo na področje uporabe člena 61(1) Sporazuma o EGP.

Vendar pa je v določbah poglavja 17.4(2) Smernic Nadzornega organa o državni pomoči glede državnih jamstev (v nadaljnjem besedilu „Smernice“) Nadzorni organ opredelil primer, v katerem posamezno državno jamstvo ne pomeni državne pomoči po členu 61(1) Sporazuma o EGP. V ta namen mora državno jamstvo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	posojilojemalec ni v finančnih težavah;

(b)	posojilojemalec bi bil načeloma zmožen dobiti posojilo pod tržnimi pogoji od finančnih trgov brez kakršne koli intervencije države;

(c)	jamstvo je povezano s specifično finančno transakcijo, določen je njegov najvišji znesek, ne zajema več kot 80 % neporavnanega posojila in ni odprto ter

(d)	tržna cena za jamstvo je plačana (kar med drugim odraža znesek in trajanje jamstva, zavarovanje s strani posojilojemalca, finančni položaj posojilojemalca, sektor dejavnosti in obete, stopnje neporavnanih obveznosti in druge gospodarske pogoje).

Zato bo Nadzorni organ najprej ocenil, ali državno jamstvo v korist Farice hf. za terminsko posojilo A izpolnjuje štiri pogoje, določene v Smernicah, kar bi izključilo vpletenost državne pomoči. Samo ob negativni ugotovitvi glede tega bo Nadzorni organ ocenil posamezne pogoje člena 61(1) Sporazuma o EGP.

1.1.1 Pogoji, ki izključujejo obstoj pomoči – poglavje 17.4(2) Smernic o državni pomoči

Po informacijah, ki so jih predložili islandski organi, projekt ne bi mogel zaživeti kot izključno komercialni poslovni primer, zato je bila potrebna udeležba države. Čeprav Farice hf. tehnično ni bil v finančnih težavah (prvi pogoj), bi lahko pod tržnimi pogoji zagotovil le posojilo v znesku 11 milijonov EUR (posojilo D). Dejstvo, da banka ni zahtevala le jamstva države za terminsko posojilo A, temveč tudi jamstvo dveh nekdanjih državnih telekomunikacijskih monopolistov (družbe Síminn za terminsko posojilo B in družbe Telefonverkið P/F za terminsko posojilo C), ki sta bila še vedno v lasti zadevnih držav, kaže, da Farice ni mogel dobiti posojila pod tržnimi pogoji brez kakršne koli intervencije države. Drugi pogoj torej ni izpolnjen.

Glede tretjega pogoja je Nadzorni organ pri odločbi o začetku formalnega postopka preiskave najprej menil, da državno jamstvo zajema 100 % zajamčenega terminskega posojila A. Skupni posojilni paket je sestavljen iz štirih (ali petih (21)) različnih posojilnih zneskov z različnimi posojilnimi pogoji, posojilodajalci in jamstvi. Islandski organi menijo, da gre samo za eno posojilo v znesku 34,5 milijona EUR in da zaradi tega državno jamstvo, ki se nanaša na terminsko posojilo A, ne zajema več kot 80 % odstotkov posojila. Kot pa je mogoče videti iz posojilnega sporazuma, gre sicer za isto jamstvo, vendar pa štiri posojila zagotavljajo različne banke, ki prevzemajo odgovornost samo za svoj znesek posojila. Nobena banka se ne bi odpovedala svojemu deležu zavarovanja (22) – ob neuspehu Farice hf. – da bi pokrila katero od drugih posojil. Različna posojila nimajo samo različnih obrestnih mer, temveč tudi različne dobe odplačevanja, različno število obrokov in različne poroke.

Nadalje je treba navesti, da naj bi pravilo 80 % zagotovilo, da upnik ohrani pobudo premisleka o tveganju, ki ga je pripravljen prevzeti. Ob tem ozadju se ne zdi pravilno upoštevati – v zvezi s poslovno odločitvijo Nordic Investment Bank in zaradi določitve posojilne osnove, za katero velja pravilo 80 % – da druga posojila dajeta Íslandsbanki in Føroya Banki. Nordic Investment Bank ni prevzela nobene odgovornosti za ta posojila.

Zato Nadzorni organ meni, da vsak del skupnega zneska posojila pomeni neodvisno posojilo kot tako. Zdi se, da združevanje posojil v enem dokumentu ni bistvenega pomena. Zato Nadzorni organ meni, da jamstvo države zajema 100 % zajamčenega terminskega posojila A v najvišjem znesku 9,4 milijona EUR. Tretji pogoj torej ni izpolnjen.

Glede četrtega pogoja Nadzorni organ ugotavlja, da je jamstveni sklad islandske države zaračunal 0,5-odstotno letno jamstveno premijo v zvezi s terminskim posojilom A. Premija je bila plačana na začetku v znesku 438 839 EUR. Poleg tega je bila zaračunana jamstvena dajatev v znesku 120 000 ISK.

Četrti pogoj iz poglavja 17.4(2) Smernic bi bil izpolnjen samo ob domnevi, da je državni jamstveni sklad pri oceni premije upošteval konkretne značilnosti zagotovljenih posojil, predvsem pogojev odplačevanja (23), in da je pri svoji oceni spoštoval tako imenovano načelo vlagatelja v tržno gospodarstvo. Vendar pa islandski organi kljub povabilu, naj dokažejo, da jamstvena premija izraža tržno stopnjo, niso utemeljili te točke, temveč so se omejili predvsem na ponovitev ustreznih določb Zakona o državnem jamstvenem skladu. Ob upoštevanju, da gre pri zadevnem jamstvu za jamstvo izterjave z manjšim tveganjem, Nadzorni organ ugotavlja, da je premija, zaračunana družbi Farice, na samem dnu lestvice tovrstnih pristojbin, ki jih določa Agencija za upravljanje nacionalnega dolga (od 0,5 do 4 % (24)), česar islandski organi niso utemeljili, kljub pripombi Nadzornega organa v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave (25).

Nadaljnjega pokazatelja ustrezne tržne stopnje je mogoče dobiti iz poglavja 17.3(2) Smernic, ki znesek pomoči, tj. ekvivalent gotovinske subvencije, za posamezno jamstvo opredeljuje kot razliko med tržno stopnjo in stopnjo, pridobljeno zahvaljujoč državnemu jamstvu po odbitku vseh premij. To temelji na naslednjem razumevanju: če ima posojilojemalec dobiček od ugodne obrestne mere, ki ga brez državne intervencije ne bi bil deležen, je element pomoči tisti znesek, ki ostane v primerjavi s tržno stopnjo in po odbitju premije. Če premija te prednosti ne odstrani v celoti, bi državno jamstvo še vedno koristilo prejemniku in tako izkrivljalo trg. V takih okoliščinah prednost, ki izhaja iz jamstva, ni bila odstranjena s premijo in bi bila opredeljena kot pomoč (26).

Na podlagi razpoložljivih informacij (Nadzorni organ nima nobenih informacij o bonitetnih stopnjah za Farice hf.) bo Nadzorni organ poskušal določiti približek vrednosti jamstva in intenzivnosti zadevne pomoči s primerjavo terminskega posojila A in terminskega posojila D.

V svoji odločbi o začetku formalnega postopka preiskave je Nadzorni organ izrazil dvome, ali naj obrestno mero terminskega posojila A primerja s terminskim posojilom B ali D. Nadzorni organ meni, da bi lahko obrestno mero terminskega posojila A primerjali s terminskim posojilom D (27), ki je edino, ki ga ni podprla država oziroma podjetje v državni lasti. Razlika med obrestno mero za ti dve posojili je 1,32 odstotne točke. Po odbitju 0,50-odstotne jamstvene premije znaša razlika 0,82 odstotne točke (28). To bi pomenilo pomoč v znesku približno 720 000 EUR (29). Vendar pa je treba upoštevati, da ima terminsko posojilo D krajšo dobo odplačevanja (dospelost) kot terminsko posojilo A. Medtem ko bo terminsko posojilo A odplačano šele leta 2015, tj. 11 let po sklenitvi posojilnega sporazuma, bo terminsko posojilo D odplačano leta 2009 (glej tabelo v I.2.2(a) te odločbe). Če bi imelo terminsko posojilo D enako dospelost kot terminsko posojilo A (tj. do leta 2015), bi upravičeno pričakovali, da bi banka Íslandsbanki hf. zahtevala obrestno mero, ki bi presegala Euribor + 1,50 %. Pri uporabi krivulj stopenj donosa Eurobond za leto 2004 (30) razlika med 5- in 11-letno dospelostjo obveznic kaže razliko v stopnji donosa, ki znaša približno 0,8 odstotne točke. Da ne bi podcenjevali prednosti jamstva in zadevne intenzivnosti pomoči, je treba upoštevati to razliko, ki bi pri terminskem posojilu D vodila k obrestni meri Euribor + 2,3 % (1,5 % kot prvotna mera plus 0,8 %), s čimer bi se intenzivnost pomoči povečala na 1,62 % (31) ali približno 1,4 milijona EUR (32). Ta podatek naj raje velja kot ponazoritev in ne kot točen izračun zneska pomoči. Ni nujno, da bi komercialni posojilodajalec za posojilo brez jamstva zaračunal 2,12 odstotne točke (33) več od obrestne mere za terminsko posojilo A, čeprav bi bila dospelost enaka. Zahtevana stopnja bi bila odvisna od posojilodajalčeve ocene tveganja, ki pa ne vodi nujno do zgoraj izračunanega pribitka.

Tako trije od štirih kumulativnih pogojev, določenih v Smernicah za oceno, ali gre za individualno državno jamstvo po členu 61(1) Sporazuma o EGP ali ne, niso izpolnjeni. Čeprav posojilojemalec, Farice hf., tehnično ni bil v finančnih težavah, ni mogel dobiti posojila od finančnih trgov pod tržnimi pogoji brez kakršne koli intervencije države, temveč je potreboval državno jamstvo za 100 % neporavnanega terminskega posojila A. Poleg tega Farice hf. ni plačal tržne cene za jamstvo, ki bi izražala znesek in trajanje jamstva ter zavarovanje s strani posojilojemalca, predvsem pa sektor dejavnosti in obete.

Zato Nadzorni organ ne more skleniti, da državno jamstvo v korist Farice hf. za terminsko posojilo A izključuje vključenost državne pomoči.

1.1.2 Pogoji člena 61(1) Sporazuma o EGP

Da bi ukrep veljal za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP, mora izpolnjevati naslednje kumulativne pogoje: pomoč pomeni selektivno prednost za določena podjetja, dodeljena je iz državnih sredstev, izkrivlja oziroma lahko bi izkrivljala konkurenco ter vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma o EGP.

Ukrep, ki zagotavlja prednost nekaterim posameznim upravičencem in ki ni splošen ukrep, pomeni pomoč.

Islandski organi so menili, da podpora projektu Farice ne pomeni nobene državne pomoči, saj podvodni kabel velja za infrastrukturo, zato podpora v njegovo korist pomeni „splošni“ in ne selektivni ukrep. Kot je navedeno v Sporočilu Evropske komisije COM(2001) 35 konč., „Okrepitev kakovosti storitev v pomorskih pristaniščih: ključ za evropski transport“ (34), je merilo selektivnosti pomembno merilo za odločanje, ali konkretni finančni ukrep pomeni državno pomoč.

V praksi Komisije državna sredstva za gradnjo ali upravljanje infrastrukture ne veljajo za pomoč, če infrastrukturo neposredno upravlja država (kar v obravnavanem projektu ne velja) ali če gre za javni razpis za izbiro upravitelja in če je dostop do infrastrukture nediskriminatorno odprt vsem potencialnim uporabnikom (35).

Kot je poudarjeno v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, niti gradnja niti upravljanje podjetja nista bila organizirana z javnim razpisom, čeprav se je morebiti v okviru projekta iskala široka udeležba. Država se je s svojo udeležbo samo odzvala na zasebno pobudo, ki sta jo sprožila prvotna telekomunikacijska operaterja (36). Glede nediskriminatornega dostopa pa poleg tega velja, da udeležba v podjetju v skladu s sporazumom delničarjev sicer ni omejena, vendar pa ustanovni delničarji ohranjajo nekatere predkupne pravice, zaradi katerih se zdi, da so v boljšem položaju kot novi delničarji.

Ne glede na to v skladu s prakso Komisije ukrep ne pomeni splošnega ukrepa, če organ, ki upravlja infrastrukturo, izvaja gospodarsko dejavnost, saj to lahko zagotovi potencialno prednost upravičenca (37) v odnosu do konkurenčnih operaterjev. V zvezi s tem zadošča navesti, da državna podpora prinaša prednost družbi Farice hf., ki za plačilo upravlja kabel in prodaja uporabniške pravice zainteresiranim strankam. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča prve stopnje pomeni upravljanje infrastrukture gospodarsko dejavnost v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP (38). Farice hf. ima lahko dobiček od gradnje infrastrukture, zavarovane z državnim jamstvom in sodelovanjem države, kadar zasebne stranke ne bi bile pripravljene zagotoviti polnega financiranja projekta, medtem ko bi morali drugi operaterji projekt 100-odstotno financirati sami.

Poleg tega je udeležba v družbi usmerjena predvsem v telekomunikacijske operaterje. Povezljivost prek kabla Farice se trenutno prodaja le v velikih enotah poslovnim operaterjem, ki storitev nadalje prodajajo uporabnikom na končnem prodajnem trgu. Ti poslovni operaterji so prevzeli pobudo, na katero se je odzvala država. Ta vrsta storitve je torej usmerjena v komercialne operaterje in ne v širšo javnost. Zato Nadzorni organ meni, da bi bilo treba projekt obravnavati kot namensko zmogljivost za podjetja, ki je okviru nadzora državne pomoči, in ne kot splošno infrastrukturo (39).

Da bi ugotovili, ali državni ukrep pomeni pomoč, je treba dognati, ali podjetje prejemnik pridobi gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi bilo deležno.

Kot je navedeno v odstavku 1 poglavja 17.2.1 Smernic, državno jamstvo posojilojemalcu omogoča boljše finančne pogoje za posojilo od tistih, ki so navadno na voljo na finančnih trgih. Za ugodnost državnega jamstva je značilno, da posojilojemalec brez nje ne bi našel finančne ustanove, ki bi bila pripravljena posoditi sredstva.

Kot je navedeno zgoraj (v oddelku II.1.1.1 te odločbe), dejstvo, da banke niso zahtevale jamstva le od države za terminsko posojilo A, temveč tudi od dveh nekdanjih državnih telekomunikacijskih monopolistov (družbe Síminn za terminsko posojilo B in družbe Telefonverkið P/F za terminsko posojilo C), ki sta bila še vedno v lasti zadevnih držav, kaže, da družba Farice brez posega države ni mogla dobiti posojila pod tržnimi pogoji.

Poleg tega se tveganje, ki ga nosi država, navadno nadomesti z ustrezno premijo. Kot je bilo prikazano zgoraj (v oddelku II.1.1.1 te odločbe), je premija, zaračunana družbi Farice hf., čisto na spodnjem delu lestvice in morda ne pomeni ustreznega nadomestila. Islandski organi v svojih pripombah niso predložili nobenih informacij o pomislekih, ki so bili v zvezi s to točko navedeni v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, na podlagi katerih bi Nadzorni organ lahko ocenil, da je bila plačana premija ustrezna. To je treba obravnavati predvsem glede na dejstvo, da premija ni v celoti odstranila prednosti, ki jo je Farice hf. dobil s pridobitvijo nižje obrestne mere za terminsko posojilo A od bank. Kot je razvidno iz odstavka 2 poglavja 17.2.1 Smernic, je podjetje deležno ugodnosti, kadar se država odreče ustrezni premiji.

Tako Nadzorni organ meni, da je družba Farice hf. pridobila gospodarsko prednost, ki je v običajnih tržnih pogojih ne bi bila deležna.

Da bi veljala za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP, mora biti gospodarska prednost dodeljena s strani države ali iz državnih sredstev. Islandska država je zagotovila jamstvo za posojilo v znesku 9,4 milijona EUR za Farice hf., tj. državno jamstvo vključuje državna sredstva.

Poleg tega, kot je navedeno v odstavku 2 poglavja 17.2.1 Smernic, gre za odtok državnih sredstev, kadar se država odpove ustrezni premiji. Kot je bilo prikazano zgoraj, je premija, zaračunana družbi Farice hf., na samem dnu lestvice in morebiti ne pomeni ustreznega nadomestila, zlasti glede na pridobljeno nižjo obrestno mero. Ker bi islandska država lahko zahtevala plačilo višje premije, in se je posledično odrekla višjim prihodkom, so vpletena državna sredstva.

Država tudi ni ravnala kot zasebni vlagatelj v tržno gospodarstvo, kar bi izključilo uporabo člena 61(1) Sporazuma o EGP. Razprava o zgornjih dveh merilih kaže, da projekt ni zaživel na komercialni podlagi. Udeležba države v projektu, med drugim z jamstvom za terminsko posojilo A, je postala potrebna v položaju, kjer bi zasebni vlagatelji v tržno gospodarstvo – če bi dodelili jamstvo – zahtevali višjo premijo. To kaže, da islandska država ob prevzemu jamstva ni ravnala v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo.

Da se začne uporabljati člen 61(1) Sporazuma o EGP, mora ukrep izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami. Podjetja, ki pridobijo ugodnosti zaradi gospodarske prednosti, dodeljene s strani države, ki zmanjšuje njihovo navadno breme stroškov, so v boljšem konkurenčnem položaju kot tista, ki te prednosti ne morejo imeti.

Vključitev države krepi položaj Farice hf. pri zavarovanju projektnega financiranja pred konkurenti, ki jim takšno jamstvo ne prinaša ugodnosti in bi morali investirati izključno pod tržnimi pogoji, kot na primer drugi ponudniki kablov za internetno povezljivost (kot je omrežje CANTAT-3). Konzorcij, ki upravlja omrežje CANTAT-3, med drugim vključuje islandskega telekomunikacijskega operaterja Landssími Íslands hf., Teleglobe in Deutsche Telekom. CANTAT-3 ima priključke v Kanadi, na Islandiji, Ferskih otokih, Danskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji.

Poleg tega je jamstvo dano projektu, ki ga izvajajo mednarodni poslovni operaterji in pomeni dejavnost, ki je predmet trgovanja med pogodbenicami.

Zato ukrep izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov Nadzorni organ ugotavlja, da državno jamstvo, dodeljeno družbi Farice hf. za terminsko posojilo A, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP.

1.2 POVEČANA UDELEŽBA DRŽAVE KOT DELNIČARJA V FARICE HF.

V času od ustanovitve družbe septembra 2002 do priglasitve na začetku leta 2004 se je državna udeležba v Farice hf. z začetnega 27,33-odstotnega deleža povečala na 46,5 %. Glede na razlago islandskih organov v odgovoru iz junija 2004 je Síminn jasno povedal, da ne namerava zagotoviti več kot 33,33 % delniškega kapitala (40).

Za namene državne pomoči je treba ugotoviti, ali je povečanje kapitala v Farice hf., ki ga je izvedla država, skladno z načelom vlagatelja v tržno gospodarstvo. Poglavje 19 Smernic določa splošen pristop Nadzornega organa glede pridobivanja deležev s strani javnih organov oblasti.

V skladu s členom 19.6(b) Smernic ne gre za državno pomoč, kadar se v podjetje prispeva svež kapital v razmerah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva. To lahko velja, kadar gre za povečanje javnih deležev v družbi, če je dokapitalizacija sorazmerna številu deležev, ki so v lasti organov oblasti, in skladna z dokapitalizacijo zasebnega delničarja. Delež zasebnega vlagatelja mora imeti realen gospodarski pomen.

Po drugi strani pa gre za državno pomoč, kadar se v podjetje prispeva svež kapital v razmerah, ki ne bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva. V skladu s poglavjem 19.6(c) Smernic gre za tak primer, med drugim, ko zaradi dokapitalizacije v družbah, katerih kapital je razdeljen med zasebne in javne delničarje, javni delež doseže precej višjo raven od prvotne, relativno zmanjšanje udejstvovanja zasebnih delničarjev pa je predvsem posledica slabega obeta družb glede dobička.

Islandski organi menijo, da povečanja delniškega kapitala islandske države ne bi smeli obravnavati kot vložka svežega kapitala, temveč kot začetno vzpostavljanje družbe. Islandski organi navajajo, da družba Farice hf. septembra 2002 s 30 milijoni ISK delniškega kapitala ni mogla prevzeti projekta gradnje ali delovanja podmorskega komunikacijskega kabelskega sistema. Namesto ustanovitve nove družbe – o čemer so razpravljali – je januarja 2003 prišlo do prvega povečanja deleža, ki po mnenju islandskih organov ni bilo običajno „povečanje deleža“ družbe, temveč je bilo dejansko podobno ustanovitvi nove družbe z novim namenom. Nadzorni organ opozarja, da Smernice o državni pomoči obravnavajo povečanje delniškega kapitala kot podkategorijo vložka svežega kapitala, ne glede na to, kdaj do njega pride. Ker Smernice odražajo splošno načelo ravnanja zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo, je treba povečanje delniškega kapitala analizirati v skladu z njim. Čeprav je država prevzela višji delež že med pripravljalno fazo, je kapitalska udeležba islandske države še vedno predmet analize po določbah o državni pomoči. Za to oceno je torej pomembno samo, ali povečanje delniškega kapitala odraža načelo zasebnega vlagatelja v tržno gospodarstvo.

Nadzorni organ ne zanika, da je prišlo do povečanja deležev zasebnih operaterjev dejansko sočasno s kapitalskim povečanjem države. Vendar pa po mnenju Nadzornega organa povečanje deleža zasebnih operaterjev ni bilo sorazmerno s povečanjem delniškega kapitala države.

Kot je razvidno iz zgornje tabele (glej oddelek I.2.2(b) te odločbe), se je kapital družbe Farice hf. januarja 2003 povečal s 327 000 EUR na 14 070 000 EUR. Delež islandske države se je povečal s 27,33 % (90 000 EUR) na 46,53 % (6 547 000 EUR), tj. za skoraj 20 odstotnih točk. Islandski organi sicer pravilno navajajo, da se je Síminnov delež s 155 000 EUR povečal na 4 690 000 EUR, vendar pa se je ta delež relativno zmanjšal s 47,33 % na 33,33 % (14 odstotnih točk). Razen za družbo Telefonverkið so se zmanjšali tudi deleži vseh drugih udeležencev (z 1,33 na 0,33 %), kar kaže, da so komercialni operaterji relativno zmanjšali svoje udejstvovanje v projektu.

To je verjetno posledica slabih obetov glede dobička družbe. V dopisu iz septembra 2004 so islandski organi navedli naslednje:

„V Síminnu so menili, da sta povečanje zmogljivosti za zadostitev predvidenega povpraševanja in zagotavljanje alternativne poti za nujne primere finančno tvegana ter pomenita slabo donosnost naložbe (predvsem za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je pred privatizacijo). Da bi pospešila potrebno nadgradnjo zmogljivosti, zlasti glede na kratek razpoložljiv čas, preden povpraševanje prehiti razpoložljivo zmogljivost, je v projekt posegla vlada.“

Islandski organi nadalje navajajo nenaklonjenost trga projektu, ki se je pokazala v pripravljalni fazi, ko sta Síminn in Telefonverkið vključila IBM Consulting, da jima svetuje glede gospodarske izvedljivosti projekta in njegovih finančnih možnosti. Ugotovitve so trdno kazale na to, da financiranje prek tradicionalnih sredstev ne bi bilo mogoče (41).

Zato se zdi, da je bilo začetno pomanjkanje udejstvovanja zasebnih vlagateljev razlog za vpis potrebnega kapitalskega povečanja s strani vlade na začetku leta 2003 (42), kar je povečalo udeležbo države v Farice hf.

Povečanje deleža islandske države v Farice hf. je nadalje spremljala dodelitev državnega jamstva za terminsko posojilo A v višini 9,4 milijona EUR, ocenjeno zgoraj v tej odločbi. V skladu s poglavjem 19.6(d) Smernic se domneva, da gre za državno pomoč, kadar je intervencija organov oblasti v obliki pridobitve deleža v kombinaciji z drugimi vrstami intervencij, ki jih je treba priglasiti po členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Povečanje delniškega kapitala, ko noben zasebni vlagatelj ni povečal svojega delniškega kapitala v enakem razmerju, je tako pomenilo prednost za posamezno družbo, Farice hf., in odtok državnih sredstev.

Vključitev države krepi položaj Farice hf. pri zagotavljanju financiranja projekta v primerjavi s konkurenti, ki jim taka državna udeležba ne prinaša ugodnosti (npr. omrežjem CANTAT-3), ko zasebni operaterji niso pripravljeni vložiti dodatnih sredstev. Konzorcij, ki upravlja omrežje CANTAT-3, med drugim vključuje islandskega telekomunikacijskega operaterja Landssími Íslands hf., Teleglobe in Deutsche Telekom. CANTAT-3 ima priključke v Kanadi, na Islandiji, Ferskih otokih, Danskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji.

Poleg tega povečani delež zadeva projekt, ki ga izvajajo mednarodni poslovni operaterji in pomeni dejavnost, ki je predmet trgovanja med pogodbenicami.

Zato ukrep izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med pogodbenicami.

1.3 SKLEP

Zaradi zgoraj navedenih razlogov Nadzorni organ ugotavlja, da državno jamstvo za terminsko posojilo A in povečanje kapitalskega deleža s strani islandske države pomenita državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP.

2. POSTOPKOVNE ZAHTEVE

Po členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču „Nadzorni organ EFTA je treba o kakršnih koli načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obvestiti dovolj zgodaj, da se mu omogoči, da predloži svoje pripombe“. V skladu s členom 2(1), branim skupaj s členom 3 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, „mora zadevna država Efte dovolj zgodaj obvestiti Nadzorni organ o kakršnih koli načrtih za dodelitev nove pomoči, da se mu omogoči, da predloži svoje pripombe, te spremembe pa ne začnejo veljati, preden Nadzorni organ sprejme ali se šteje, da je sprejel, odločbo o odobritvi take pomoči“.

Družba Farice hf. je bila ustanovljena leta 2002, gradbena dela pa so se začela že junija 2003. Kabel je bil uradno odprt februarja 2004 (43). Do povečanja delniškega kapitala je prišlo januarja 2003, jamstvo izterjave s strani islandskih organov pa je z dne 27. februarja 2004, tj. preden je imel Nadzorni organ možnost izraziti mnenje glede priglasitve ukrepov z dne 27. februarja 2004. Tako so islandski organi uveljavili ukrepe, preden je Nadzorni organ sprejel končno odločitev o tem.

Nadzorni organ zato ugotavlja, da islandski organi niso upoštevali obveznosti mirovanja, določene v členu 3 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

3. ZDRUŽLJIVOST

Po mnenju Nadzornega organa ukrepi pomoči niso združljivi z nobeno od izjem, določenih po členu 59(2) (44) ter členu 61(2) ali (3)(a) in (d) Sporazuma o EGP.

Kot je navedeno v odločbi za začetek formalnega postopka preiskave, po mnenju Nadzornega organa državne podpore ni mogoče upravičiti po členu 61(3)(b) Sporazuma o EGP. Obstoj zanesljive mednarodne povezljivosti bi pod nekaterimi pogoji lahko veljal za splošni interes. Projekt je sicer nadnacionalen, vendar pa to ne zadošča, da bi ga uvrstili pod izjemo po členu 61(3)(b) Sporazuma o EGP. Zadevna pomoč se kaže v obliki sektorske pomoči, ki prinaša ugodnosti posamezni družbi (Farice hf.), uresničena pa je kot posledica zasebne pobude skupine poslovnih operaterjev in ne dosega širših pozitivnih rezultatov za evropsko gospodarstvo oziroma ne ustvarja pomembnih prelitij na širšo družbo. Projekt ne prinaša ugodnosti evropskemu gospodarskemu prostoru kot celoti (45) in je tudi zunaj vsakega okvira kakršnega koli delovanja Skupnosti na tem področju (46).

Treba je oceniti, ali bi pomoč lahko upravičili po členu 61(3)(c) Sporazuma o EGP. Po tej določbi je pomoč mogoče razglasiti za združljivo, če „pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne vpliva negativno na trgovinske razmere v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom“.

Nadzorni organ meni, da mora ocena združljivosti temeljiti neposredno na členu 61(3)(c) Sporazuma o EGP. Da bi veljala za združljivo po tej določbi, mora biti državna pomoč potrebna in sorazmerna glede na zastavljeni cilj.

3.1 POTREBNOST UKREPOV POMOČI

Nadzorni organ ugotavlja, da je namen projekta zagotoviti varno internetno povezljivost z Islandijo prek zanesljive metode prenosa, pri kateri bo nekdanja povezava CANTAT-3 služila kot podpora. Zaradi svojega geografskega položaja je Islandija še posebej odvisna od dostopa do gospodarne in zanesljive telekomunikacijske povezljivosti. Kot je razvidno iz oddelka I.2 te odločbe, alternative v obliki obstoječega kabla CANTAT-3 ali satelitov niso bile trajne rešitve, bodisi zaradi svojih tehničnih omejitev ali odvisnosti od drugih delničarjev konzorcija (CANTAT-3 (47)) bodisi zaradi rastočih stroškov (sateliti). Novi podmorski kabel, ki naj bi postal glavna povezava za prenos na Islandiji, ima večje zmogljivosti, je zanesljivejši in – skupaj s podporo CANTAT-3 – lahko zagotovi ponudbo telekomunikacijskih storitev Islandiji. Razpoložljivost širokega pasu (48) je bila v politiki Komisije in odločbah o državni pomoči (49) priznana kot zakonit cilj in vrsta storitve, ki je po svoji naravi zmožna pozitivno vplivati na produktivnost in rast velikega števila sektorjev in dejavnosti.

Kot je razvidno iz njegove zgodovine (zlasti iz študije izvedljivosti iz marca 2002), projekt Farice ni mogel nastati kot izključno zasebna pobuda. Tako dodelitev državnega jamstva kot povečanje delniškega kapitala sta bila posledica potrebe po večji udeležbi države, da bi bil projekt ekonomsko izvedljiv. Brez udeležbe države bi bil projekt preložen ali pa sploh ne bi bil izveden. Zato Nadzorni organ meni, da je bila državna podpora potrebna v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma o EGP.

3.2 SORAZMERNOST UKREPOV POMOČI

Da bi bil ukrep pomoči združljiv s členom 61(3)(c) Sporazuma o EGP, mora biti sorazmeren s ciljem in ne sme izkrivljati konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Treba je proučiti razmerje med prednostmi v smislu zagotavljanja zanesljive ponudbe telekomunikacijskih storitev Islandiji in slabostmi izkrivljanja konkurence v primerjavi s konkurenti, ki pri uresničevanju podobnih projektov nimajo dostopa do javnih sredstev.

Niti gradnja niti upravljanje kabla nista bila zaupana družbi Farice hf. prek javnega razpisa. Po mnenju Nadzornega organa široko obveščanje o tem projektu, kot so ga navedli islandski organi, ne more nadomestiti uradnega razpisnega postopka, zlasti ker je bilo to sodelovanje omejeno na Islandijo in Ferske otoke (50). Javni razpis velja kot pozitiven, čeprav ne nujno obvezen, element za odobritev širokopasovnih projektov v praksi Komisije (51). V teh odločbah je bilo zlasti poudarjeno, da je dodelitev upravljanja kabla z razpisom neodvisnemu upravitelju premoženja bolje zagotovila nevtralnost upravitelja infrastrukture kot v primeru, ko ima ponudnik storitve nadzor nad infrastrukturo, kot je v tem primeru.

Nadzorni organ pozitivno ugotavlja, da sporazum delničarjev zagotavlja nediskriminatorno in pregledno oblikovanje cen pod tržnimi pogoji. Politika oblikovanja cen se zdi pregledna, časovni razpored pa je objavljen na spletni strani Farice hf. in vključuje tudi uporabljeno formulo za izračun cen.

Poleg tega je sporazum delničarjev načeloma odprt novim delničarjem. V odločbi o začetku formalnega postopka preiskave je Nadzorni organ nekoliko podvomil o položaju novih delničarjev v primerjavi z ustanovitelji. Ti dvomi so temeljili predvsem na oddelku 7 sporazuma delničarjev, ki ščiti položaj ustanoviteljev, s tem da jim omogoča ohranjati njihov lastniški delež. Vendar pa so v svojih pripombah na odločbo Nadzornega organa (52) islandski organi pregnali dvome Nadzornega organa ter poudarili razliko med dostopom do lastništva v družbi in dostopom do telekomunikacijskega kabla. Kot je navedeno v prejšnjem odstavku, sporazum delničarjev določa nediskriminatorno in pregledno oblikovanje cen pod tržnimi pogoji ter tako zagotavlja ustrezen dostop do telekomunikacijskega kabla.

Okvirno izračunana pomoč glede državnega jamstva (1,62 % (53) ali približno 1,4 milijona EUR) je precej omejena, če jo primerjamo s skupnimi investicijskimi stroški v višini 48,9 milijona EUR, saj znaša 2,9 %. Glede povečanja deleža islandske države: junija 2003 se je delež delniškega kapitala države že znižal na 41 %, medtem ko se je kapitalski delež zasebnih operaterjev, kot je Og Vodafone, povečal. Islandski organi so poudarili, da kljub odprtosti sedanjih delničarjev novincem, nobena družba ni pokazala zanimanja za projekt (54). Izračun zneska državne pomoči, vključene kot rezultat povečanja delniškega kapitala islandske države, ni preprost. Čeprav bi v skrajnem primeru celotno povečanje kapitala obravnavali kot državno pomoč in bi kot državno pomoč obravnavali celotno terminsko posojilo A (55), bi bil skupni znesek udeležbe islandske države približno 15,5 milijona EUR. To je približno 32 % investicijskih stroškov za projekt Farice (56).

Sodišče Evropskih skupnosti je določilo, da ocena združljivosti po določbah o državni pomoči ne sme imeti za posledico nečesa, kar je v nasprotju z drugimi določbami pogodbe. Posledično je za oceno po določbah o državni pomoči tudi pomembno, ali je državna pomoč dodeljena projektu, ki bi lahko sprožil pomisleke o konkurenci v skladu z uporabo člena 53 in/ali 54 Sporazuma o EGP (57). V zvezi s tem je Nadzorni organ v odločbi o začetku uradnega postopka preiskave med drugim ugotovil, da, čeprav obstoječa infrastruktura CANTAT-3 ostaja nameščena (58), med drugimi vprašanji obstaja tudi pomislek, da bo v prihodnosti celotna povezljivost CANTAT-3 z Islandijo speljana prek E-Farice hf., ki ima večino deležev v Farice hf. (59). Zato je Nadzorni organ dvomil, da bi bila konkurenca pri povezljivosti z Islandijo izločena, saj bi na trgu ostal le en ponudnik. Ti pomisleki so zdaj odpravljeni.

Projekt Farice je naklonjen konkurenci pri oblikovanju novega kanala za mednarodno povezljivost, medtem ko je prej obstajala samo ponudba CANTAT-3.

Poleg tega so se zaradi cen Farice hf., ki so v primerjavi z mednarodnimi cenami visoke, kupci veleprodajne zmogljivosti na Islandiji, ki niso ustanovitelji Farice, nagibali k uporabi zmogljivosti CANTAT-3, ki jo Teleglobe nudi po nižjih cenah. Zato se zdi, da družba Farice ne bi mogla nadzorovati cen ali ponudbe na trgu mednarodne povezljivosti iz Islandije oziroma v Islandijo pod trenutnimi tržnimi pogoji. Islandski organi ocenjujejo, da Teleglobe islandskim strankam trenutno prodaja zmogljivost, ki znaša približno 50 % obsega, speljanega prek Farice. Ni videti, da bi politika oblikovanja cen družbe Farice hf. nelojalno nižala cene CANTAT-3 in bila zmožna potisniti tega konkurenta s trga. Veleprodajne stranke, ki niso povezane z ustanovitelji Farice hf., lahko obidejo kabel družbe Farice, kar so dejansko tudi storile.

Islandski organi so se odzvali tudi na pomisleke iz odločbe o začetku formalnega postopka preiskave, da je Farice hf. prvotno načrtoval skupni nakup/zakup povečane pasovne širine v CANTAT-3, da bi krožno povezal oba sistema. Taki obsežni nakupi razpoložljive zmogljivosti bi dejansko odstranili družbo Teleglobe kot tekmico družbe Farice. Islandski organi so navedli, da Farice hf. oziroma E-Farice ehf. trenutno ne načrtuje nakupa ali zakupa večje zmogljivosti CANTAT-3 in da pogovori z družbo Teleglobe (60), ki so potekali pred leti, niso pripeljali do nobenega sporazuma. Danes sta zmogljivost Farice in tudi zmogljivost CANTAT-3 na voljo v Islandijo in iz nje. Poleg tega obstajajo drugi operaterji, kot sta TDC in T-Systems, ki Islandiji nudijo zmogljivost na CANTAT-3, čeprav v manjšem obsegu.

Zato v trenutnem položaju ni razloga, da bi bil Nadzorni organ zaskrbljen glede vidikov konkurence, in ustrezni postopek na področju konkurence je zaključen.

4. SKLEP

Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ meni, da je podpora za Farice hf. združljiva s Sporazumom o EGP. Ne glede na to Nadzorni organ obžaluje, da so bili ukrepi izvedeni, preden je Islandija Nadzorni organ obvestila o državnem jamstvu in preden je Nadzorni organ sprejel končno odločitev o oceni ukrepov državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Podpora za Farice hf. v obliki državnega jamstva za posojilo in kapitalskega povečanja pomeni državno pomoč, ki je združljiva z delovanjem Sporazuma o EGP v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma o EGP.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Islandijo.

Člen 3

Verodostojna je le angleška različica.

V Bruslju, 19. julija 2006

Za Nadzorni organ EFTA

Bjørn T. GRYDELAND

Predsednik

Kristján A. STEFÁNSSON

Član kolegija

(1) V nadaljnjem besedilu „Nadzorni organ“.

(2) V nadaljnjem besedilu „Sporazum o EGP“.

(3) V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(4) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma o EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, in Dopolnilu EGP k UL št. 32, 3.9.1994. Smernice so bile nazadnje spremenjene 29. marca 2006. V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“.

(5) Objavljena v UL C 277, 10.11.2005, in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu EU št. 56, 10.11.2005, str. 14.

(6) Za podrobnejše informacije o različni korespondenci med Nadzornim organom in islandskimi organi velja sklicevanje na Odločbo Nadzornega organa o začetku formalnega postopka preiskave, Odločba št. 125/05/COL, objavljena v UL C 277, 10.11.2005, str. 14.

(7) UL C 277, 10.11.2005, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu EU št. 56, 10.11.2005, str. 14.

(8) V skladu z določbami Protokola 21 k Sporazumu o EGP in členom 11 poglavja II Protokola 4 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(9) Konzorcij je med drugim vključeval islandskega telekomunikacijskega operaterja Landssími Íslands hf., Teleglobe in Deutsche Telekom.

(10) Delež islandske države v Síminn je bil prodan družbi Skipti ehf. z začetkom veljavnosti avgusta 2005.

(11) Glej zbirno poročilo v prilogi 1 k priglasitvi.

(12) Glej tudi naslednjo pripombo islandskih organov: „Čeprav je bil Síminn imenovan za univerzalnega izvajalca storitev in se je zato od njega zahtevalo, da zagotovi varno komunikacijo na daljavo, so v družbi menili, da sta bila povečanje zmogljivosti za zadostitev povpraševanju in zagotavljanje alternativne poti za nujne primere finančno tvegano početje z nizkim donosom naložbe. Da bi pospešila potrebno nadgradnjo zmogljivosti, zlasti glede na kratek razpoložljiv čas, preden bi povpraševanje preseglo zmogljivost, je v projekt posegla vlada.“

(13) Leta 2003 je imela družba E-Farice ehf. 80 % delnic v Farice hf., 20 % preostalih delnic pa so imeli Føroya Tele (19,93 %) in drugi udeleženci s Ferskih otokov (skupaj 0,6 %).

(14) Poročilo IBM so predložili islandski organi, povzema pa ozadje in trenutno stanje projekta Farice. Opisuje zamisel projekta, poslovni načrt, strukturo omrežja in potrebo po novem kablu.

(15) Poročilo IBM poudarja poslovno priložnost, da nakup povezljivosti CANTAT-3 s strani E-Farice zagotovi možnost krožne povezave dveh kabelskih sistemov, tako da lahko Farice hf. svojim strankam ponudi zavarovano povezljivost. Poročilo nadalje opisuje pogajanja E-Farice s Teleglobe za zakup dodatne zmogljivosti CANTAT-3. Razpravljali so o tem, ali naj Farice hf. ali E-Farice vzame v zakup vse razpoložljive zmogljivosti na Islandiji in Ferskih otokih.

(16) Začetni kapitalski vložki, ki so bili pozneje spremenjeni. Holdinška družba E-Farice ima v lasti vse deleže islandskih strank v Farice hf.

(17) Izraz pripetje (backhaul) se pogosto nanaša na prenos z oddaljene lokacije ali mreže na osrednjo ali glavno lokacijo. Izvirna definicija pripetja je pomenila prenos telefonskega klica ali podatkov zunaj njegove običajne destinacije in nazaj, da bi izkoristili razpoložljivo osebje (operaterje, posrednike itd.) ali omrežno opremo, ki je ni na destinaciji. Izraz se je sčasoma začel uporabljati v splošnejšem pomenu. Navadno pomeni povezavo visoke zmogljivosti.

(18) Čeprav je v dopisu, ki spremlja priglasitev, kot podlaga za določitev obrestne stopnje za posojilo za vsako tranšo določen Libor, se klavzula 7.1 posojilnega sporazuma nanaša na Euribor. Zato Nadzorni organ meni, da Euribor velja kot veljavno sklicevanje za določitev obrestne stopnje, ki se uporablja za posojilo za vsako obrestno obdobje.

(19) Glej dopis islandskih organov z dne 8. junija 2004, stran 7.

(20) Ker islandski organi niso uporabili istega menjalnega tečaja po celotni tabeli, je Nadzorni organ spremenil tabelo (vrednosti v eurih), ki so jo predložili islandski organi. Vrednosti v eurih je izračunal v skladu z menjalnimi tečaji, objavljenimi na njegovi spletni strani http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/dbaFile791.html. Za pripravljalno fazo je uporabil menjalni tečaj 91,58 iz leta 2002. Za vrednosti iz leta 2003 je uporabil menjalni tečaj 84,32 iz leta 2003.

(21) Ker terminsko posojilo B zagotavljata dva različna posojilodajalca.

(22) V skladu z dokumentom o zavarovanju posojilnega sporazuma se najvišje zavarovanje za zemljišče in premoženje vpiše v znesku 34,5 milijona EUR.

(23) Določbe posojilnega sporazuma predvidevajo možnost predčasnega odplačila celotnega posojila ali njegovega dela, z izjemo terminskega posojila A, brez kakršne koli pristojbine za predčasno odplačilo.

(24) Glej dopis islandskih organov z dne 21. januarja 2005, stran 9.

(25) Glej stran 11 Odločbe Nadzornega organa št. 125/05/COL.

(26) Islandski organi ne upoštevajo tega vidika, temveč jih zanima primernost tržne cene kot take. Zaradi tega dejstvo, da je državno jamstvo pripeljalo do boljših posojilnih pogojev, kot veljajo na trgu, ni upoštevano niti pod drugim (glej zgoraj) niti pod četrtim pogojem.

(27) Po klavzuli 7.4 posojilnega sporazuma je po podpisu sporazuma mogoče spreminjati le pribitek za terminsko posojilo A. Do take spremembe lahko pride 18. marca 2011, veljala pa bo do dospelosti posojila. Ker je to odvisno od prihodnjih pogajanj, Nadzorni organ ne more oceniti, ali bo tak spremenjeni pribitek pomenil državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma o EGP oziroma ali bi lahko odobrili kakršno koli morebitno pomoč. Vendar pa bi islandski organi lahko ugotovili obstoj elementa pomoči za katere koli prihodnje spremembe, tako da bi uporabili parametre za izračun, določene v prejšnjem odstavku, in bi morali, v primeru obstoja elementa pomoči, priglasiti ukrep pomoči Nadzornemu organu.

(28) Euribor + 1,50 % letno – (Euribor + 0,18 % letno) – 0,50 % = 0,82 %.

(29) Na podlagi naslednjega izračuna: 438 839 EUR/0,5 × 0,82 = 719 695 EUR.

(30) http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/EYC/EN/eyc-EN.htm#historical

(31) Euribor + 2,30 % letno – (Euribor + 0,18 % letno) – 0,50 % = 1,62 %.

(32) 438 839 EUR/0,5 × 1,62 = 1 421 838 EUR.

(33) 2,30 – 0,18 (obrestna mera terminskega posojila A).

(34) Sporočilo z dne 13.2.2001, COM(2001) 35 konč.

(35) Odločba Komisije N 527/02 – Grčija, Finančna podpora zasebne družbe za načrt, gradnjo, preizkus in začetek obratovanja cevovodov za letalsko gorivo za oskrbo novega mednarodnega letališča v Atenah.

(36) Glej Odločbo Komisije C 67-69/2003 o pomoči za gradnjo propilenskega cevovoda med Rotterdamom, Antwerpnom in Porurjem, odstavek 48. Argument islandskih organov, da Direktiva 2002/20/ES zahteva le splošno odobritev (in ne razpisa), velja, vendar ni pomemben za namene državne pomoči. Po določbah o državni pomoči je izvedba razpisa eden od elementov za oceno, ali je ukrep mogoče opredeliti kot infrastrukturo.

(37) Glej Odločbo Komisije N 527/02 – Grčija, Finančna podpora zasebne družbe za načrt, gradnjo, preizkus in začetek obratovanja cevovodov za letalsko gorivo za oskrbo novega mednarodnega letališča v Atenah. Tudi Odločbo Komisije N 860/01 – Avstrija, Smučarsko središče Mutterer Alm, kjer je upravljanje žičnic veljalo za gospodarsko dejavnost, ki prinaša prednosti upravitelju žičnic in tako ne pomeni infrastrukturnega ukrepa. Glej Odločbo Komisije C 67-69/2003, odstavek 48.

(38) Glej zadevo T-128/98, Aéroports de Paris proti European Commission, Recueil 2000, str. II-3929.

(39) Glej Odločbo Komisije N 213/2003 – Projekt Atlas, širokopasovna infrastruktura za poslovne centre.

(40) Glej oddelek I.2.2(b) te odločbe.

(41) Glej dopis islandskih organov z dne 25. junija 2004, stran 3.

(42) Nadzorni organ se zaveda sklicevanja islandskih nadzornih organov na govor predsednika uprave Farice hf. dne 24. januarja 2004. Vendar pa ta govor le navaja, da gre za „skromno dobičkonosen poslovni primer“ in da so zavarovanja zagotovili tudi zasebni operaterji. Nadzorni organ zadnje točke nikoli ni zanikal, vendar pa ostaja vprašanje, ali je povečanje deleža države sorazmerno, brez odgovora.

(43) Sporočilo za javnost z dne 3. februarja 2004.

(44) Islandski organi niso predložili informacij, ki bi Nadzornemu organu omogočile oceno po tej določbi.

(45) Glej npr. Državna pomoč N 576/98 Združeno kraljestvo, Železniška povezava po kanalskem predoru, kjer je bila povezava hitre železnice pomembna za celotno EU in ne le za eno ali nekaj držav članic.

(46) Za to merilo glej npr. Odločbo Komisije 96/369/ES o davčni pomoči nemškim letalskim družbam v obliki amortizacijskih sredstev (UL L 146, 20.6.1996, str. 42).

(47) Kot je bilo navedeno v zbirnem poročilu, ki so ga v priglasitvi z dne 27. februarja 2004 predložili islandski organi, se je s poslovnimi težavami spopadal predvsem Teleglobe, ki je bil član konzorcija.

(48) Prenos podatkov, kjer lahko en sam medij nosi več kanalov hkrati. Izraz se uporablja tudi za primerjavo frekvenčne pasovne širine, ki je večja od ozkopasovnih frekvenc 3 MHz. Široki pas lahko z večjo hitrostjo prenese več podatkov.

(49) Glej Akcijski načrt za e-Evropo 2004, Sporočilo Komisije, Informacijska družba za vse, 28.5.2002, COM(2002) 263 konč., glej Odločbo Komisije N 213/2003 – Projekt Atlas, širokopasovna infrastruktura za poslovne centre, in N 307/2004 – Široki pas na Škotskem, oddaljena in podeželska območja.

(50) Islandski organi navajajo: „Na Islandiji in Ferskih otokih smo si prizadevali za široko udeležbo delničarjev v projektu Farice in vsi telekomunikacijski operaterji so bili povabljeni k sodelovanju pri ustanovitvi družbe.“

(51) Odločba Komisije N 307/2004, N 199/2004 in N 213/2003.

(52) Glej dopis islandskih organov z dne 28. junija 2006, stran 5.

(53) Euribor + 2,30 % letno – (Euribor + 0,18 % letno) – 0,50 % = 1,62 %.

(54) Glej dopis islandskih organov z dne 28. junija 2006, stran 5.

(55) Glej točko 17.3 poglavja 17 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, ki navaja, da je v nekaterih primerih vrednost jamstva lahko tako visoka kot znesek, ki ga dejansko krije to jamstvo.

(56) Intenzivnosti pomoči, ki znašajo 35 % skupnih investicijskih stroškov, je Evropska komisija npr. odobrila v Državni pomoči N 188/2006 – Latvija, Širokopasovni projekt na podeželskih območjih.

(57) Glej zadevo C-225/91, Matra SA proti Komisiji, Recueil 1993, str. 3203, odstavek 41, sodba Sodišča EFTA v zadevi E-09/04, Združenje bankirjev in trgovcev z vrednostnimi papirji na Islandiji proti Nadzornemu organu EFTA, še ni objavljeno, odstavek 82.

(58) Glede soobstoja obstoječe infrastrukture glej Odločbo Komisije N 307/2004, odstavek 45, kjer je pozitivno poudarjeno, da to zmanjšuje tveganje neposrednega podvajanja in omejuje gospodarski vpliv za operaterje, ki že imajo nameščeno infrastrukturo. Glej tudi Odločbo Komisije N 199/2004, odstavek 41, N 213/2003, odstavek 47.

(59) Leta 2003 je imela družba E-Farice ehf. 80 % delnic v Farice hf., 20 % preostalih delnic pa so imeli Føroya Tele (19,93 %) in drugi udeleženci s Ferskih otokov (skupaj 0,6 %).

(60) Teleglobe je preživel prejšnji postopek po členu 11 in je trenutno trgovsko podjetje v indeksu NASDAQ.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 36

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 5. februar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 105/2009 z dne 26. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti	1
		Uredba Komisije (ES) št. 106/2009 z dne 4. februarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	6
	*	Uredba Komisije (ES) št. 107/2009 z dne 4. februarja 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo enostavnih TV-komunikatorjev ( 1 )	8
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2009/6/ES z dne 4. februarja 2009 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS glede kozmetičnih izdelkov z namenom prilagoditve prilog II in III k Direktivi tehničnemu napredku ( 1 )	15

	IV Drugi akti
	EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR
	Nadzorni organ EFTE
*	Odločba Nadzornega organa EFTE št. 94/06/COL z dne 19. aprila 2006 o sedeminpetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči	62
*	Odločba Nadzornega organa EFTE št. 227/06/COL z dne 19. julija 2006 o državni pomoči za Farice hf. (Islandija)	69

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	JO	73,2
	MA	46,2
	TN	134,4
	TR	94,0
	ZZ	87,0
0707 00 05	JO	155,5
	MA	134,2
	TR	172,1
	ZZ	153,9
0709 90 70	MA	114,4
	TR	150,8
	ZZ	132,6
0709 90 80	EG	84,3
0709 90 80	ZZ	84,3
0805 10 20	EG	48,3
	IL	51,0
	MA	60,0
	TN	47,0
	TR	58,5
	ZZ	53,0
0805 20 10	IL	148,2
	MA	96,1
	TR	49,1
	ZZ	97,8
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	72,2
	IL	76,4
	JM	75,5
	MA	136,4
	PK	73,9
	TR	70,9
	ZZ	84,2
0805 50 10	EG	48,0
	MA	67,1
	TR	58,8
	ZZ	58,0
0808 10 80	CA	86,3
	CL	67,8
	CN	69,8
	MK	32,6
	US	114,6
	ZZ	74,2
0808 20 50	AR	104,9
	CL	73,7
	CN	33,6
	US	118,1
	ZA	118,6
	ZZ	89,8

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/97/ES
*	Sklep Sveta z dne 24. julija 2008 o podpisu in začasni uporabi Memoranduma o sodelovanju med Mednarodno organizacijo civilnega letalstva in Evropsko skupnostjo na področju revizij/inšpekcijskih pregledov varnosti in sorodnih zadev	18
	Evropska centralna banka
	2009/98/ES
*	Sklep Evropske centralne banke z dne 11. decembra 2008 o spremembah Sklepa ECB/2006/17 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2008/22)	22
	SMERNICE
	Evropska centralna banka
	2009/99/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 23. oktobra 2008 o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2008/13)	31
	2009/100/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 11. decembra 2008 o spremembah Smernice ECB/2006/16 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2008/21)	46
	2009/101/ES
*	Smernica Evropske centralne banke z dne 20. januarja 2009 o spremembah Smernice ECB/2000/7 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2009/1)	59

		Popravki
	*	Popravek Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006; popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007)	84