ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 30

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
31. januar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 72/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 2596/97, (ES) št. 1182/2005 in (ES) št. 315/2007

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003

16

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

100

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/61/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 19. januarja 2009 o spremembah Sklepa 2006/144/ES o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013)

112

 

 

 

*

Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

31.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/1


UREDBA SVETA (ES) št. 72/2009

z dne 19. januarja 2009

o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 2596/97, (ES) št. 1182/2005 in (ES) št. 315/2007

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reforme skupne kmetijske politike (SKP), dogovorjene v letih 2003 in 2004, so predvidevale predložitev poročil, s pomočjo katerih naj bi se ocenila njihova učinkovitost in predvsem njihov vpliv na doseganje zastavljenih ciljev ter analizirali njihovi učinki na ustreznih trgih. V zvezi s tem je Komisija 20. novembra 2007 predložila Sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Priprava na pregled ‚zdravstvenega stanja‘ reforme SKP“. Upoštevati bi bilo treba to sporočilo in nadaljnje razprave Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij o njegovih glavnih prvinah, kakor tudi številna mnenja iz posvetovanja z javnostjo.

(2)

Določbe SKP o javni intervenciji bi bilo treba poenostaviti in prilagoditi z razširitvijo razpisnega postopka, da bi se dosegel kolikor se da usklajen pristop. Zlasti zaradi spoštovanja največjih količin in količinskih omejitev za žita, maslo in posneto mleko v prahu, bi bilo potrebno hitro ukrepanje. Da bi to zagotovili in ker se pri zaključku odkupa pri točno določeni ceni, sprejetju koeficientov dodelitve in prehodu na razpisni postopek v primeru navadne pšenice ne izvaja diskrecijska pravica, bi moralo biti Komisiji omogočeno hitro ukrepanje brez pomoči odbora.

(3)

Sistem intervencije za žita bi bilo treba prilagoditi, da se zagotovita konkurenčnost in tržna naravnanost v tem sektorju, hkrati pa bi bilo treba intervencijo ohraniti v vlogi varnostne mreže v primeru motenj na trgu in zaradi lažjega prilagajanja kmetov na tržne pogoje. Ob sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 735/2007 (4), ki je reformirala sistem intervencije za koruzo, je začela Komisija preučevati sistem intervencije za žito na podlagi analize, ki je razkrila določeno stopnjo tveganja za dodatno intervencijo za ječmen, če bi bile cene nizke. Obeti za žita pa so se od tedaj bistveno spremenili; zanje je značilno ugodno cenovno okolje na svetovnem trgu, ki je posledica naraščajočega povpraševanja v svetu in nizke svetovne zaloge žit. V tem okviru bi bilo treba ukiniti intervencije za druga krmna žita. To bi omogočilo intervencijo, ne da bi ta imela negativne posledice za trg za žita kot celoto. Ugodna napoved za sektor žit prav tako velja za trdo pšenico. To pomeni, da so intervencijski odkupi trde pšenice zaenkrat izgubili svoj pomen, saj so tržne cene znatno višje od intervencijskih cen. Intervencijski odkupi torej zaenkrat niso več potrebni in intervencije bi bilo treba ukiniti. Ker bi morala biti intervencija za žita bolj varnostna mreža kot pa element, ki vpliva na oblikovanje cen, različna obdobja žetve v državah članicah, s katerimi se dejansko začnejo tržna leta, niso več pomembna, ker cene ne ustrezajo več ravnem intervencije skupaj z mesečnimi povečanji. Zaradi poenostavitve bi bilo treba datume za intervencije za žita uskladiti v celotni Skupnosti.

(4)

Od reforme SKP leta 2003 se je konkurenčnost sektorja riža povečala zaradi stabilne proizvodnje, zmanjševanja zalog zaradi naraščajočega povpraševanja v Skupnosti in na svetovnem trgu ter zaradi pričakovanih cen znatno nad intervencijsko ceno. Intervencijski odkupi za riž torej zaenkrat niso več potrebni in intervencije bi bilo treba ukiniti.

(5)

Proizvodnja in poraba svinjskega mesa bosta predvidoma srednjeročno naraščala, čeprav počasneje kot v preteklem desetletju zaradi konkurence perutninskega mesa in višjih cen krme. Pričakuje se, da bodo cene svinjskega mesa ostale znatno višje od intervencijskih cen. Intervencijski odkup za svinjsko meso ni bil uporabljen že mnogo let in zaradi razmer in obetov na trgu bi bilo treba možnost intervencijskega odkupa zato ukiniti.

(6)

Glede na sedanje razmere in obete na trgu je mogoče pričakovati, da se intervencija za prašičje meso, trdo pšenico in riž v letu 2009 v nobenem primeru ne bo uporabljala, zato bi bilo treba intervencijo za te proizvode spremeniti oziroma ukiniti od tržnega leta 2009/2010 naprej. Da se kmetom omogoči, da se prilagodijo, bi se morale spremembe za druga žita uporabljati od tržnega leta 2010/2011 naprej.

(7)

Za srednjeročno napoved za sektor mleka in mlečnih proizvodov je značilno stalno povečevanje povpraševanja v Skupnosti po proizvodih z visoko dodano vrednostjo; znatno povečanje svetovnega povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih, ki ga spodbujata rast dohodkov in prebivalstva v mnogih delih sveta, in naraščajoča naklonjenost potrošnikov mleku in mlečnim proizvodom.

(8)

Skupna proizvodnja mleka v Skupnosti je omejena z zgornjimi vrednostmi mlečnih kvot, zato se predvideva, da bo na srednji rok postopoma, čeprav zmerno, upadala, saj bo stalno prestrukturiranje v državah članicah, ki niso bile članice Skupnosti pred 1. majem 2004, privedlo do upada proizvodnje mleka za samooskrbo, medtem ko rast proizvodnje ostaja omejena zaradi kvot. Hkrati se bo v obdobju napovedi količina mleka, dobavljenega mlekarnam za predelavo, predvidoma še naprej povečevala. Sistem mlečnih kvot torej glede na močno notranje in zunanje povpraševanje omejuje širitev proizvodnje, kar je v nasprotju s stanjem, ko so bile kvote uvedene kot odgovor na prekomerno proizvodnjo. V takih tržnih razmerah kvote zmanjšujejo tržno naravnanost, ker izkrivljajo odzivanje kmetov na cenovne signale, z upočasnjevanjem prestrukturiranja pa preprečujejo izboljšanje učinkovitosti v sektorju. Kvote naj bi nehali določati leta 2015. Treba bi bilo opraviti ustrezne postopne prilagoditve, da bi omogočili nemoten prehod in se tako izognili pretiranemu prilagajanju po prenehanju določanja kvot. Zato bi bilo treba predvideti postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji v višini 1 % na tržno leto med leti 2009/2010 do 2013/2014. Iz istih razlogov bi bilo treba izvesti tudi druge spremembe, da bi sistem mlečnih kvot postal prožnejši kar zadeva prilagoditev vsebnosti maščobe, in sicer tako, da se odpravi prilagoditev iz člena 80(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (5), kar zadeva predpise o neaktivnosti kvot pa poveča odstotni delež v členu 72(2) navedene uredbe, ki naj bi ga proizvajalec uporabljal v 12-mesečnem obdobju, s čimer se olajša ponovna dodelitev neporabljene kvote. V okviru prestrukturiranja sektorja bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da do 31. marca 2014 v določenem obsegu odobrijo dodatno nacionalno pomoč. Povečanje kvot, ki je bilo sprejeto z Uredbo Sveta (ES) št. 248/2008 z dne 17. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede nacionalnih kvot za mleko (6), in 1-odstotno letno povečanje, skupaj z drugimi spremembami, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka presežnih dajatev, pomenijo, da bi le Italiji grozilo plačilo dajatve na osnovi sedanjih vzorcev proizvodnje, če bi se od leta 2009/2010 do 2013/2014 uporabljalo 1-odstotno letno povečanje. Zato bi moralo biti ob upoštevanju sedanjih vzorcev proizvodnje v vseh državah članicah opravljeno enkratno povečanje kvote za Italijo, da bi se izognili temu tveganju. Da bi v vseh državah članicah zaradi povečanja kvot zagotovili nadzorovan in nemoten prehod, bi bilo treba okrepiti sistem presežnih dajatev za naslednji dve leti in ga določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen. V primerih, ko bi povečanje oddaj mleka bistveno preseglo kvote za leto 2008/2009, bi bilo treba zaračunati dodatno dajatev.

(9)

Trg s sirom se nenehno širi s povečanim povpraševanjem znotraj in izven Skupnosti. Na splošno so zato cene za sir že nekaj časa nespremenjene in nanje ni bistveno vplivalo znižanje institucionalnih cen za nepakirane proizvode (maslo in posneto mleko v prahu). Tako z ekonomskega vidika kot z vidika tržnega upravljanja trajna in neobvezna pomoč za zasebno skladiščenje takega proizvoda visoke vrednosti, kot je sir, katerega ceno določa trg, ni več upravičena in bi jo bilo treba zato ukiniti.

(10)

V okviru reforme mlečnega sektorja in sedanjega stanja na trgu pomoč za posneto mleko v prahu, ki se uporablja kot živalska krma, in posneto mleko za proizvodnjo kazeina trenutno ni potrebna. Če pa bi prišlo oziroma bi lahko prišlo do kopičenja presežkov mlečnih izdelkov, kar bi ali bi lahko ustvarilo resno neravnovesje na trgu, bi ta še vedno lahko imela določeno vlogo. Odločitev pa bi morala sprejeti Komisija bolj na podlagi preudarne tržne analize kot pa obveznosti, da se vsako leto uporabi shema. Vendar bi bilo treba shemo uporabljati neobvezno. Če bi shemo uporabili, bi se morala pomoč določiti vnaprej ali z razpisom.

(11)

Pomoč za odkup masla za slaščice in sladoled in za neposredno porabo se je zmanjšala v skladu z znižanjem intervencijske cene za maslo od leta 2004 in je tako bila enaka nič, preden so bili razpisi začasno ustavljeni zaradi ugodnih razmer na trgu. Sheme za pomoč za odkup niso več potrebne kot podpora trgu na ravni intervencijskih cen in bi jih bilo treba zato ukiniti.

(12)

Kot pri reformi SKP leta 2003 je za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in spodbujanje tržno naravnanega in trajnostnega kmetijstva treba nadaljevati s prehodom s proizvodne podpore na podporo proizvajalcem, in sicer z ukinitvijo obstoječih pomoči po Uredbi o enotni SUT za posušeno krmo, lan, konopljo in krompirjev škrob in z vključitvijo podpore za te proizvode v sistem nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Kot že pri reformi SKP leta 2003 bo – čeprav se zaradi nevezane pomoči, izplačane kmetom, dejansko izplačani zneski ne bodo spremenili – znatno povečala učinkovitost dohodkovne podpore.

(13)

Pomoč proizvodnji lanenih vlaken in vlaken konoplje bi sedaj morala postati nevezana. Da se omogoči industriji lana in konoplje prilagoditev, bi bilo treba to podporo v shemo enotnega plačila vključiti v prehodnem obdobju. Zato bi bilo treba zagotoviti pomoč za dolga lanena vlakna in kratka lanena vlakna ter vlakna konoplje do 1. julija 2012. Ohranjanje pomoči za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje pomeni, da bi bilo treba zmanjšati pomoč za dolga lanena vlakna, da bi s tem vzpostavili ravnotežje pomoči v sektorju. Da pa bi spoštovali upravičena pričakovanja pridelovalcev, bi bilo treba to zmanjšanje uvesti šele od tržnega leta 2010/2011 naprej.

(14)

Sistem za posušeno krmo je bil reformiran leta 2003, ko je bil del pomoči dodeljen industriji, preostali del pa je bil ločen od proizvodnje in vključen v shemo enotnega plačila. Glede na splošni razvoj k večji tržni naravnanosti, sedanje izglede na trgih za krmo in stročnice ter predvsem negativni vpliv, ki ga je v zadnjem času imela proizvodnja sušene krme na okolje, bi bilo treba prehod na popolno proizvodno nevezanost za celoten sektor zato dokončati z ločevanjem preostale pomoči od dejavnosti. Da bi ublažili učinke prenehanja izplačevanja pomoči industriji, bi bilo treba ustrezno prilagoditi cene, plačane proizvajalcem surovin, ki bodo sami upravičeni do prejema večjih neposrednih plačil zaradi ločitve pomoči od proizvodnje. Sektor je v postopku prestrukturiranja od reforme leta 2003, kljub temu pa bi bilo treba predvideti prehodno obdobje do 1. aprila 2012, da se sektorju omogoči, da se prilagodi.

(15)

Sistem, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba (7), ne bo več potreben, potem ko bodo ukinjene s tem povezane pomoči, določene v Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o uvedbi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (8). Pomoč proizvajalcem je bila deloma ločena od proizvodnje v letu 2003 in to pomoč bi bilo treba sedaj popolnoma ločiti od proizvodnje, čeprav bi bilo treba zagotoviti prehodno obdobje do 1. julija 2012, da se kmetom omogoči, da prilagodijo svoje dobavne obveznosti shemi pomoči za krompirjev škrob. Veljavnost ustreznih najnižjih cen bi bilo treba zaradi tega podaljšati za enako obdobje. Po tem bi bilo treba sistem kvot za neposredna plačila odpraviti, hkrati s popolno vključitvijo navedenega neposrednega plačila v shemo enotnega plačila. V vmesnem času bi bilo treba zadevne določbe – tako kot druge pomoči in sheme kvot – vključiti v Uredbo o enotni SUT.

(16)

Zaradi razvoja na domačih in mednarodnih trgih za žita in škrob nadomestilo za proizvodnjo škroba ni več ustrezno glede na svoje prvotne cilje in bi ga bilo treba zato ukiniti. Zaradi razmer na trgu in obetov je pomoč že nekaj časa enaka nič in pričakuje se, da se bo to nadaljevalo, kar pomeni, da je mogoča hitra ukinitev brez negativnih posledic za sektor.

(17)

Organizacije proizvajalcev imajo lahko koristno vlogo pri združevanju ponudbe v sektorjih, v katerih obstaja neravnovesje v koncentraciji proizvajalcev in kupcev. Državam članicam bi zato moralo biti omogočeno, da priznajo organizacije proizvajalcev v vseh sektorjih na vseh ravneh Skupnosti.

(18)

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (9) predvideva, da lahko države članice zadržijo določen odstotek deleža nacionalnih zgornjih mej, ki pripadajo plačilom na površino za hmelj, in ta sredstva porabijo za financiranje določenih dejavnosti priznanih organizacij proizvajalcev. Navedena uredba se razveljavi in v Uredbi (ES) št. 73/2009 so plačila na površino za hmelj od 1. januarja 2010 nevezana, kar pomeni, da se bo zadnje plačilo organizacijam proizvajalcev v skladu s staro določbo izvedlo leta 2010. Da bi lahko organizacije proizvajalcev hmelja tudi v prihodnje opravljale svoje dejavnosti kot doslej, bi bilo treba v posebni določbi predvideti, da se v zadevnih državah za te dejavnosti uporabijo ustrezni zneski z učinkom od 1. januarja 2011.

(19)

V Uredbi o enotni SUT je predvideno, da se zneski, ki so zadržani od pomoči za oljčne nasade v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporabijo za financiranje programov dela organizacije izvajalcev. Uredba (ES) št. 1782/2003 se razveljavi. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba določiti posebne določbe za določitev višine zneskov, ki jih zadevne države članice uporabijo za delovne programe.

(20)

Zaradi pravne varnosti in enostavnosti je primerno razjasniti in uskladiti določbe o neuporabi členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih izvedejo države članice v skladu z Uredbo 1234/2007 ali Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (10), Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (11), Uredbo Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (12), Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (13) in Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (14). V tem smislu bi bilo treba določbe navedenih uredb, ki bi sicer ali bi lahko v določenih okoliščinah spadale med državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe, izključiti iz uporabe pravil o državni pomoči. Zadevne določbe zajemajo ustrezne pogoje za dodelitev podpore, da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(21)

Uredbe (ES) št. 247/2006, (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1405/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. 479/2008 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti.

(22)

Naslednji akti so zastareli in bi jih bilo treba zaradi pravne varnosti razveljaviti: Uredbo Sveta (EGS) št. 1883/78 z dne 2. avgusta 1978 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka (15), Uredbo Sveta (EGS) št. 1254/89 z dne 3. maja 1989 o določitvi med drugim za tržno leto 1989/90 nekaterih cen za sladkor in standardne kakovosti pese (16), Uredbo Sveta (EGS) št. 2247/89 z dne 24. julija 1989 o izrednem ukrepu za brezplačno dobavo nekaterih kmetijskih proizvodov Poljski (17), Uredbo Sveta (EGS) št. 2055/93 z dne 19. julija 1993 o dodelitvi posebne referenčne količine določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov (18), in Uredbo Sveta (ES) št. 1182/2005 z dne 18. julija 2005 o sprejetju avtonomnih in prehodnih ukrepov za odprtje tarifne kvote Skupnosti za uvoz živega goveda s poreklom iz Švice (19). Naslednji akti bodo zastareli s 1. majem 2009 in bi se morali zato s tem datumom razveljaviti: Uredba Sveta (ES) št. 2596/97 z dne 18. decembra 1997 o podaljšanju obdobja iz člena 149(1) Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske (20) in Uredba Sveta (ES) št. 315/2007 z dne 19. marca 2007 o prehodnih ukrepih, ki odstopajo od Uredbe (ES) št. 2597/97 glede konzumnega mleka, proizvedenega v Estoniji (21).

(23)

Ta uredba bi se morala praviloma uporabljati od datuma začetka njene veljavnosti. Da se zagotovi, da določbe te uredbe ne bodo posegale v nekatere pomoči, ki jih je treba izplačati za tržno leto 2008/2009 ali 2009/2010, bi bilo treba določiti kasnejši datum uporabe za tiste določbe, ki neposredno vplivajo na delovanje shem v sektorjih, za katera so tržna leta predvidena. Ta uredba bi se morala v takih primerih uporabljati šele od začetka poznejših tržnih let –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembi Uredbe (ES) št. 247/2006

Člen 16 Uredbe (ES) št. 247/2006 se spremeni:

(1)

V odstavku 3 se črta drugi pododstavek.

(2)

Doda se naslednji odstavek:

„4.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 ter z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu s to uredbo izvedejo po naslovu III odstavka 3 tega člena ter členih 17 in 21 te uredbe.

Člen 2

Spremembi Uredbe (ES) št. 320/2006

Uredba (ES) št. 320/2006 se spremeni:

(1)

Člen 6(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.   Države članice ne dodelijo državne pomoči za ukrepe diverzifikacije iz tega člena. Če pa zgornje meje iz tretjega pododstavka odstavka 4 omogočajo dodelitev pomoči za diverzifikacijo v višini 100 %, zadevna država članica prispeva vsaj 20 % upravičenih izdatkov.“

(2)

Doda se naslednji člen:

„Člen 13a

Državne pomoči

Brez poseganja v člen 6(5) te uredbe ter z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu s to uredbo izvedejo po členih 3, 6, 7, 8, 9 in 11 te uredbe.

Člen 3

Sprememba Uredbe (ES) št. 1405/2006

V členu 11 Uredbe (ES) št. 1405/2006 se doda naslednji odstavek:

„3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena ter z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu s to uredbo izvedejo po členih 4 in 7 te uredbe.

Člen 4

Spremembe Uredbe (ES) št. 1234/2007

Uredba (ES) št. 1234/2007 se spremeni:

(1)

Točka (a) člena 8(1) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

za sektor žit 101,31 EUR na tono“.

(2)

Odstavek 2 člena 10 se črta.

(3)

Pododdelek II oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek II

Začetek odkupa

Člen 11

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

(a)

za žita od 1. novembra do 31. maja;

(b)

za neoluščeni riž od 1. aprila do 31. julija;

(c)

za sladkor celotno tržno leto 2008/2009 in 2009/2010;

(d)

za goveje in telečje meso med celotnim, katerim koli tržnim letom;

(e)

za maslo in posneto mleko v prahu od 1. marca do 31. avgusta.

Člen 12

Začetek javne intervencije

1.   V obdobjih iz člena 11 je javna intervencija:

(a)

na voljo za navadno pšenico,

(b)

na voljo za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek, neoluščeni riž, sladkor, maslo in posneto mleko v prahu do intervencijskih omejitev iz člena 13(1),

(c)

dana na voljo s strani Komisije za govedino in teletino brez pomoči odbora iz člena 195(1), če je povprečna tržna cena za govedino in teletino v reprezentativnem obdobju v državi članici ali regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1), pod 1 560 EUR/tono.

2.   Javno intervencijo za govedino in teletino iz točke (c) odstavka 1 Komisija konča brez pomoči odbora iz člena 195(1), če v reprezentativnem obdobju niso več izpolnjeni pogoji iz navedene točke.

Člen 13

Omejitve intervencije

1.   Javni intervencijski odkup se izvede v okviru naslednjih omejitev:

(a)

za trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž 0 ton za obdobja iz člena 11(a) oziroma (b);

(b)

za sladkor 600 000 ton, izraženo v belem sladkorju, za vsako tržno leto;

(c)

za maslo 30 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(e);

(d)

za posneto mleko v prahu 109 000 ton za vsako obdobje iz člena 11(e).

2.   Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s točko (b) odstavka 1 tega člena, se ne uporablja noben od drugih ukrepov skladiščenja iz členov 32, 52 in 63.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 za proizvode iz točk (a), (c) in (d) navedenega odstavka se lahko Komisija odloči, da javno intervencijo nadaljuje nad količinami iz navedenega odstavka, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen.“

(4)

Pododdelek III oddelka II poglavja I naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Pododdelek III

Intervencijske cene

Člen 18

Intervencijske cene

1.   Intervencijska cena:

(a)

za navadno pšenico je enaka referenčni ceni za največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);

(b)

za maslo znaša 90 % referenčne cene za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(c);

(c)

za posneto mleko v prahu je enaka referenčni ceni za zneske, ponujene v okviru meje iz člena 13(1)(d).

2.   Intervencijske cene in količine za intervencijo določi Komisija z razpisnimi postopki za naslednje proizvode:

(a)

navadno pšenico za zneske, ki presegajo največjo ponujeno količino v višini 3 milijonov ton na intervencijsko obdobje iz člena 11(a);

(b)

trdo pšenico, ječmen, koruzo, sirek in neoluščen riž, ob uporabi člena 13(3);

(c)

goveje in telečje meso;

(d)

maslo za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(c), ob uporabi člena 13(3), in

(e)

posneto mleko v prahu za zneske, ki presegajo mejo iz člena 13(1)(d), ob uporabi člena 13(3).

V posebnih okoliščinah so lahko razpisni postopki omejeni na določene države članice ali regije države članice ter se intervencijske cene in količine za intervencijo določijo za državo članico ali za regijo države članice na podlagi evidentiranih povprečnih tržnih cen.

3.   Najvišja cena odkupa, določena v skladu z razpisnimi postopki iz odstavka 2:

(a)

za žita in neoluščeni riž ne sme biti višja od ustrezne referenčne cene;

(b)

za govedino in teletino ne sme biti višja od povprečne tržne cene, evidentirane v državi članici ali regiji države članice, povečane za znesek, ki ga določi Komisija na podlagi objektivnih meril;

(c)

za maslo ne sme biti višja od 90 % referenčne cene;

(d)

za posneto mleko v prahu ne sme biti višja od referenčne cene.

4.   Intervencijske cene iz odstavkov 1, 2 in 3:

(a)

za žita ne posegajo v zvišanja ali znižanja cen zaradi kakovosti in

(b)

se za neoluščeni riž po potrebi zvišajo ali znižajo, če se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki A Priloge IV. Poleg tega lahko Komisija določi zvišanje ali znižanje intervencijske cene, zato da zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam.

5.   Intervencijska cena za sladkor znaša 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena. Če pa se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki B Priloge IV, za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.“

(5)

V členu 28 se črta točka (b).

(6)

Člen 30 se črta.

(7)

Člen 31 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se črta točka (e);

(b)

v odstavku 2 se črta drugi pododstavek.

(8)

Člen 36 se črta.

(9)

Člen 43 se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije iz člena 10, ali za katere je dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje iz členov 28 in 31, zlasti glede na kakovost, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, ohranitev, fazo proizvodov, na katere se intervencijska cena nanaša in trajanje zasebnega skladiščenja;“;

(b)

za točko (a) se doda naslednja točka:

„(aa)

spoštovanje največjih količin in količinskih omejitev iz člena 13(1) in člena 18(1)(a); v tem okviru se lahko Komisija z izvedbenimi pravili pooblasti, da zaključi odkup pri točno določeni ceni, sprejme koeficiente dodelitve, za navadno pšenico pa se preide na razpisni postopek iz člena 18(2), in sicer brez pomoči odbora iz člena 195(1);“.

(10)

Člen 46(3) se črta.

(11)

Člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Sistemi kvot

1.   Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:

(a)

mleko in druge mlečne izdelke v smislu točk (a) in (b) člena 65;

(b)

sladkor, izoglukozo in inulinski sirup;

(c)

krompirjev škrob, za katerega se lahko izplača pomoč Skupnosti.

2.   Glede sistemov kvot iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 61, se za take količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.“

(12)

V členu 72(2) se „70 %“ nadomesti s „85 %“.

(13)

V členu 78(1) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar pa se za obdobji dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2009 in 1. aprila 2010 presežna dajatev za oddano mleko, ki presega 106 % nacionalne kvote za oddajo, ki se uporablja za obdobje dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008, določi v višini 150 % dajatve iz drugega pododstavka.“

(14)

Člen 80 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Na nacionalni ravni se presežna dajatev izračuna na podlagi vsote oddaj, prilagojenih v skladu s prvim pododstavkom.“;

(b)

odstavek 2 se črta;

(c)

v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Če se uporablja tretji pododstavek člena 78(1), države članice pri določitvi prispevka vsakega proizvajalca k znesku dajatve, ki jo je treba plačati zaradi uporabe višje stopnje iz navedenega pododstavka, zagotovijo, da ta znesek v sorazmernem deležu prispevajo proizvajalci, odgovorni v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.“

(15)

V poglavju III naslova I dela II se vstavi naslednji oddelek IIIa:

„Oddelek IIIa

KVote za krompirjev škrob

Člen 84a

Kvote za krompirjev škrob

1.   Državam članicam, ki proizvajajo krompirjev škrob, se dodelijo kvote za tržno leto, v katerem se uporablja sistem kvot v skladu s členom 204(5) in Prilogo Xa.

2.   Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge Xa razdeli svojo kvoto med proizvajalce krompirjevega škroba za uporabo v zadevnih tržnih letih na podlagi podkvot, ki so dodeljene vsakemu proizvajalcu v letu 2007/2008.

3.   Podjetje, ki proizvaja krompirjev škrob, s pridelovalci krompirja ne sklepa pogodb o pridelavi za količino krompirja, iz katerega bi proizvedel količino škroba, ki presega njegovo kvoto iz odstavka 2.

4.   Ves krompirjev škrob, ki presega kvoto iz odstavka 2, se nepredelan izvozi iz Skupnosti pred 1. januarjem po koncu zadevnega tržnega leta. Izvozno nadomestilo se zanj ne izplača.

5.   Ne glede na odstavek 4 lahko podjetje za proizvodnjo krompirjevega škroba v katerem koli tržnem letu dodatno k svoji kvoti za zadevno leto izkoristi največ 5 % svoje kvote za naslednje tržno leto. V takem primeru se kvota za naslednje tržno leto ustrezno zmanjša.

6.   Določbe tega oddelka se ne uporabljajo za krompirjev škrob, ki ga proizvedejo podjetja, za katera ne velja odstavek 2 tega člena in ki kupijo krompir, za katerega pridelovalci ne prejmejo plačila, predvidenega v členu 75 Uredbe (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o uvedbi skupnih pravil za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (24).

(16)

V členu 85 se doda naslednja točka:

„(d)

v zvezi z oddelkom IIIa, združitve, spremembe lastništva in začetek ali prenehanje poslovanja proizvajalcev krompirjevega škroba.“

(17)

Pododdelek I oddelka I poglavja IV naslova I dela II se črta.

(18)

Prva dva pododstavka člena 91(1) se nadomestita z naslednjim pododstavkom:

„Pomoč za predelavo slame iz lanu z dolgimi vlakni, gojenega za vlakna, ter iz lanu s kratkimi vlakni in konoplje, gojenega za vlakna, se dodeli za tržna leta 2009/10 do 2011/12 pooblaščenim primarnim predelovalcem na podlagi količine vlaken, ki so bila dejansko pridobljena iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena kupoprodajna pogodba.“

(19)

V členu 92(1) se prvi pododstavek spremeni:

(a)

druga alinea točke (a) se nadomesti z naslednjima alineama:

„–

na 200 EUR na tono za tržno leto 2009/10 in

na 160 EUR na tono za tržni leti 2010/11 in 2011/12.“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

na 90 EUR na tono za tržna leta 2009/10, 2010/11 in 2011/12 za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje, ki ne vsebujejo več kot 7,5 % nečistoč in pezdirja;“.

(20)

Odstavek 1 člena 94 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton za vsako tržno leto od 2009/10 do 2011/12. Navedena količina se razdeli med določene države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko A.I. Priloge XI.“

(21)

Odstavek 1a člena 94 se nadomesti z naslednjim:

„1a.   Za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 147 265 ton za vsako tržno leto od 2009/2010 do 2011/2012. Navedena količina se razdeli med določene države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin v skladu s točko A.II. Priloge XI.“

(22)

V oddelku I poglavja IV naslova I dela II se vstavi naslednji pododdelek:

„Pododdelek III

Krompirjev škrob

Člen 95a

Premija za krompirjev škrob

1.   Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje za tržna leta 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012 proizvajalcem krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 84a(2), pod pogojem, da so ti plačali pridelovalcem krompirja najnižjo ceno za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo krompirja do višine kvote.

2.   Najnižja cena za krompir, ki je namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, je 178,31 EUR na tono za zadevna tržna leta.

Cena velja za količino krompirja, dostavljenega tovarni, ki je potreben za proizvodnjo ene tone škroba.

Najnižja cena se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

3.   Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka.“

(23)

Člen 96 se črta.

(24)

Člena 99 in 100 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 99

Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo

1.   Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da lahko do njih pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, proizvedeno v Skupnosti, namenjeno uporabi za krmo v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2.   Zneske pomoči določi Komisija ob upoštevanju referenčne cene, določene v točki (e)(ii) člena 8(1) za posneto mleko v prahu, ter razvoja razmer na trgu za posneto mleko in posneto mleko v prahu.

Člen 100

Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate

1.   Če se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, kar povzroča ali utegne povzročiti resno neravnotežje na trgu, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči za v Skupnosti pridelano mleko, predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi za tako mleko ter kazein in kazeinate, proizvedene iz njega, ki jih določi Komisija. Pomoč se lahko določi vnaprej ali z razpisnimi postopki.

2.   Pomoč določi Komisija ob upoštevanju razvoja razmer na trgu za posneto mleko v prahu in referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki (e)(ii) člena 8(1).

Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein in kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.“

(25)

Člen 101 se črta.

(26)

Člen 102(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti dodelijo nacionalno pomoč za dobavo proizvodov iz odstavka 1 učencem v izobraževalnih ustanovah. Države članice lahko financirajo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka ali s kakršnim koli drugim prispevkom sektorja mleka.“

(27)

Vstavi se naslednji oddelek:

„Oddelek IIIa

Pomoči v sektorju hmelja

Člen 102a

Pomoči organizacijam proizvajalcev

1.   Skupnost financira plačilo organizacijam proizvajalkam v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 122, za financiranje ciljev v skladu s tem členom.

2.   Financiranje Skupnosti za plačila organizacijam proizvajalkam znaša letno 2 277 000 EUR za Nemčijo.

3.   Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega oddelka.“

(28)

Člen 103 se spremeni:

(a)

uvodno besedilo odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Skupnost financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 125 na enem ali več od naslednjih področij:“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.   Skupnost v okviru letnega financiranja delovnih programov nameni:

(a)

11 098 000 EUR za Grčijo,

(b)

576 000 EUR za Francijo in

(c)

35 991 000 EUR za Italijo.“

(29)

Člen 103e(2) se črta.

(30)

Člen 105(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko izplačujejo posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih pogojev, ali v skladu s programi gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjeni za proizvodnjo ali trgovino. Te pomoči morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 109.“

(31)

Člen 119 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 119

Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira

Če se pomoč izplača v skladu s členom 100, lahko Komisija za uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se izda samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.“

(32)

V členu 122 se doda naslednji odstavek:

„Države članice lahko prav tako priznajo organizacije proizvajalcev, ki jih sestavljajo proizvajalci iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen za sektorje iz točke (a) prvega odstavka, pod pogoji, določenimi v točkah (b) in (c) navedenega odstavka.“

(33)

Odstavek 1 člena 124 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Člen 122 in člen 123(1) se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katerega se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 122 in člena 123(1).“

(34)

Člen 180 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 180

Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se uporabljajo v zvezi s proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) ter iz člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.

Vendar se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo po členih 44, 45, 46, 47, 48, 102, 102a, 103, 103a, 103b, 103e, 103ga, 104, 105 in 182 te uredbe v skladu s to uredbo.“

(35)

V členu 182 se doda naslednji odstavek:

„7.   Države članice lahko kmetom v mlečnem sektorju do 31. marca 2014 dodelijo nacionalno pomoč v skupnem letnem znesku v višini do 55 % zgornje meje iz člena 69(4) in (5) Uredbe (ES) št. 73/2009 (11), in sicer ob pomoči Skupnosti, odobreni v skladu s členom 68(1)(b) navedene uredbe. Vendar pa v nobenem primeru skupni znesek podpore Skupnosti v okviru ukrepov iz člena 68(4) navedene uredbe in državne pomoči ne presega zgornje meje iz člena 68(4).“

(36)

V členu 184 se doda naslednja točka:

„6.

pred 31. decembrom 2010 in 31. decembrom 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z razvojem razmer na trgu in posledičnimi pogoji za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi. Poleg tega bodo v poročilu preučene posledice za proizvajalce sirov z zaščiteno označbo porekla v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006.“

(37)

V členu 204 se doda naslednji odstavek:

„5.   Za krompirjev škrob se do konca tržnega leta 2011/12 za krompirjev škrob uporablja oddelek IIIa poglavja III naslova I dela II.“

(38)

Točka 1 Priloge IX se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

(39)

Besedilo Priloge II k tej uredbi se vstavi kot Priloga Xa.

(40)

Besedilo Priloge III k tej uredbi se vstavi v Prilogo XXII kot točka 20a.

Člen 5

Sprememba Uredbe (ES) št. 3/2008

Člen 13(6) Uredbe (ES) št. 3/2008 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 (22) in člena 3 Uredbe (ES) št. 1184/2006 (23) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo niti za plačila, ki jih izvedejo države članice, vključno z njihovo finančno udeležbo, niti za finančno udeležbo, ki izvira iz davkom podobnih dajatev ali obveznih prispevkov držav članic ali organizacij predlagateljic za programe, upravičene do podpore Skupnosti v skladu s členom 36 Pogodbe, ki jih je Komisija izbrala v skladu s členom 8(1) te uredbe.

Člen 6

Sprememba Uredbe (ES) št. 479/2008

Člen 127(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Brez poseganja v najvišje stopnje pomoči iz drugega pododstavka člena 8(4) te uredbe se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice v skladu z naslovom II, poglavjem III naslova V in členom 119 te uredbe izvedejo v skladu z določbami te uredbe.“

Člen 7

Razveljavitve

1.   Uredbe (EGS) št. 1883/78, (EGS) št. 1254/89, (EGS) št. 2247/89, (EGS) št. 2055/93 in (ES) št. 1182/2005 se razveljavijo.

2.   Uredbi (ES) št. 2596/97 in (ES) št. 315/2007 se razveljavita z učinkom od 1. maja 2009.

3.   Uredba (ES) št. 1868/94 se razveljavi z učinkom od 1. julija 2009.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 in se berejo skladno z ustrezno korelacijsko tabelo iz Priloge XXII k navedeni uredbi.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se:

(a)

točke 5 do 8, 12 do 14 in 38 člena 4 uporabljajo od 1. aprila 2009;

(b)

točke 11, 15, 16, 18 do 25, 31, 37 in 39 člena 4 uporabljajo od 1. julija 2009;

(c)

točke 1, 3, 4, in 9(b) člena 4 uporabljajo od:

(i)

1. julija 2009 za trdo pšenico,

(ii)

1. septembra 2009 za sektor riža,

(iii)

1. oktobra 2009 za sektor sladkorja,

(iv)

1. julija 2010 za navadno pšenico, ječmen, koruzo in sirek.

(d)

točka 27 člena 4 uporablja od 1. januarja 2011;

(e)

točka 17 člena 4 uporablja od 1. aprila 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

P. GANDALOVIČ


(1)  Mnenje z dne 19. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 23. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(3)  Mnenje z dne 8. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 735/2007 z dne 11. junija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1784/2003 o skupni ureditvi trga za žita (UL L 169, 29.6.2007, str. 6).

(5)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(6)  UL L 76, 19.3.2008, str. 6.

(7)  UL L 197, 30.7.1994, str. 4.

(8)  Glej stran 16 tega Uradnega lista.

(9)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(10)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(11)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(12)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

(13)  UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(14)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(15)  UL L 216, 5.8.1978, str. 1.

(16)  UL L 126, 9.5.1989, str. 1.

(17)  UL L 216, 27.7.1989, str. 5.

(18)  UL L 187, 29.7.1993, str. 8.

(19)  UL L 190, 22.7.2005, str. 1.

(20)  UL L 351, 23.12.1997, str. 12.

(21)  UL L 84, 24.3.2007, str. 1.

(22)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT ) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 214, 4.8.2006, str. 7).“

(24)  Glej stran 16 tega Uradnega lista“.


PRILOGA I

„1.   Nacionalne kvote: količine (v tonah) za dvanajstmesečno obdobje na državo članico

Država članica

2008/09

2009/10

2010/11

2011/12

2012/13

2013/14

2014/15

Belgija

3 427 288,740

3 461 561,627

3 496 177,244

3 531 139,016

3 566 450,406

3 602 114,910

3 602 114,910

Bolgarija

998 580,000

1 008 565,800

1 018 651,458

1 028 837,973

1 039 126,352

1 049 517,616

1 049 517,616

Češka

2 792 689,620

2 820 616,516

2 848 822,681

2 877 310,908

2 906 084,017

2 935 144,857

2 935 144,857

Danska

4 612 619,520

4 658 745,715

4 705 333,172

4 752 386,504

4 799 910,369

4 847 909,473

4 847 909,473

Nemčija

28 847 420,391

29 135 894,595

29 427 253,541

29 721 526,076

30 018 741,337

30 318 928,750

30 318 928,750

Estonija

659 295,360

665 888,314

672 547,197

679 272,669

686 065,395

692 926,049

692 926,049

Irska

5 503 679,280

5 558 716,073

5 614 303,234

5 670 446,266

5 727 150,729

5 784 422,236

5 784 422,236

Grčija

836 923,260

845 292,493

853 745,418

862 282,872

870 905,700

879 614,757

879 614,757

Španija

6 239 289,000

6 301 681,890

6 364 698,709

6 428 345,696

6 492 629,153

6 557 555,445

6 557 555,445

Francija

25 091 321,700

25 342 234,917

25 595 657,266

25 851 613,839

26 110 129,977

26 371 231,277

26 371 231,277

Italija

10 740 661,200

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

11 288 542,866

Ciper

148 104,000

149 585,040

151 080,890

152 591,699

154 117,616

155 658,792

155 658,792

Latvija

743 220,960

750 653,170

758 159,701

765 741,298

773 398,711

781 132,698

781 132,698

Litva

1 738 935,780

1 756 325,138

1 773 888,389

1 791 627,273

1 809 543,546

1 827 638,981

1 827 638,981

Luksemburg

278 545,680

281 331,137

284 144,448

286 985,893

289 855,752

292 754,310

292 754,310

Madžarska

2 029 861,200

2 050 159,812

2 070 661,410

2 091 368,024

2 112 281,704

2 133 404,521

2 133 404,521

Malta

49 671,960

50 168,680

50 670,366

51 177,070

51 688,841

52 205,729

52 205,729

Nizozemska

11 465 630,280

11 580 286,583

11 696 089,449

11 813 050,343

11 931 180,847

12 050 492,655

12 050 492,655

Avstrija

2 847 478,469

2 875 953,254

2 904 712,786

2 933 759,914

2 963 097,513

2 992 728,488

2 992 728,488

Poljska

9 567 745,860

9 663 423,319

9 760 057,552

9 857 658,127

9 956 234,709

10 055 797,056

10 055 797,056

Portugalska

1 987 521,000

2 007 396,210

2 027 470,172

2 047 744,874

2 068 222,323

2 088 904,546

2 088 904,546

Romunija

3 118 140,000

3 149 321,400

3 180 814,614

3 212 622,760

3 244 748,988

3 277 196,478

3 277 196,478

Slovenija

588 170,760

594 052,468

599 992,992

605 992,922

612 052,851

618 173,380

618 173,380

Slovaška

1 061 603,760

1 072 219,798

1 082 941,996

1 093 771,416

1 104 709,130

1 115 756,221

1 115 756,221

Finska

2 491 930,710

2 516 850,017

2 542 018,517

2 567 438,702

2 593 113,089

2 619 044,220

2 619 044,220

Švedska

3 419 595,900

3 453 791,859

3 488 329,778

3 523 213,075

3 558 445,206

3 594 029,658

3 594 029,658

Združeno kraljestvo

15 125 168,940

15 276 420,629

15 429 184,836

15 583 476,684

15 739 311,451

15 896 704,566

15 896 704,566“


PRILOGA II

„PRILOGA Xa

Kvote za krompirjev škrob na tržno leto, kot je določeno v členu 84a

Država članica

(v tonah)

Češka

33 660

Danska

168 215

Nemčija

656 298

Estonija

250

Španija

1 943

Francija

265 354

Latvija

5 778

Litva

1 211

Nizozemska

507 403

Avstrija

47 691

Poljska

144 985

Slovaška

729

Finska

53 178

Švedska

62 066

SKUPAJ

1 948 761“


PRILOGA III

„20a.   Uredba (EGS) št. 1868/94

Uredba (EGS) št. 1868/94

Ta uredba

Člen 1

Člen 55(1)(c)

Člen 2(1) in (2), prvi pododstavek

Člen 84a(1) in (2)

Člen 4

Člen 84a(3)

Člen 4a

Člen 95a(2)

Člen 5

Člen 95a(1)

Člen 6

Člen 84a(4) in (5)

Člen 7

Člen 84a(6)

Člen 8

Člena 85(d) in 95a(3)“


31.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/16


UREDBA SVETA (ES) št. 73/2009

z dne 19. januarja 2009

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (2),

po posvetovanju z Odborom regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Reforme skupne kmetijske politike (SKP), dogovorjene v letih 2003 in 2004, so vsebovale določbe za merjenje njihove učinkovitosti. S zvezi s tem je Komisija 20. novembra 2007 Svetu in Evropskemu parlamentu predstavila sporočilo z naslovom „Priprava na ‚pregled zdravstvenega stanja‘ reforme SKP“. To sporočilo in nadaljnje razprave Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij o njegovih glavnih prvinah, kakor tudi številna mnenja, ki izhajajo iz posvetovanj z javnostjo, bi bilo treba upoštevati.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor (4), zlasti kažejo, da je treba nekatere prvine mehanizma podpor prilagoditi. Zlasti bi bilo treba razširiti proizvodno nevezanost neposredne podpore in poenostaviti delovanje sheme enotnega plačila. Uredba (ES) št. 1782/2003 je bila tudi večkrat znatno spremenjena. Ob upoštevanju tega razvoja in zaradi jasnosti bi jo bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(3)

Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla načelo, da za kmete, ki ne izpolnjujejo nekaterih zahtev na področjih javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali, veljajo znižanja ali izključitve iz neposredne podpore. Ta sistem „navzkrižne skladnosti“ je sestavni del podpore Skupnosti v okviru neposrednih plačil in bi ga bilo treba zaradi tega ohraniti. Vendar pa so izkušnje pokazale, da številne zahteve, ki spadajo v področje uporabe navzkrižne skladnosti, niso dovolj pomembne za kmetijsko dejavnost ali kmetijsko zemljišče ali pa zadevajo bolj nacionalne organe kot kmete. Zaradi tega je primerno, da se prilagodi področje uporabe navzkrižne skladnosti.

(4)

Nadalje, da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je Uredba (ES) št. 1782/2003 vzpostavila okvir Skupnosti, v katerem države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnostih zadevnih območij, vključno s pogoji tal in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja, in strukturami kmetijskih gospodarstev. To okvir bi bilo treba ohraniti. Izkušnje pa so pokazale, da se izvajanje nekaterih standardov v vseh državah članicah ne more utemeljevati zgolj z njihovim pomenom in pozitivnimi učinki. Uporaba takšnih standardov za države članice zato ne bi smela biti obvezna. Vendar se za zagotovitev čim večje skladnosti okvira standard ne bi smel opredeliti za neobveznega, če je država članica pred letom 2009 na njegovi podlagi predpisala minimalno zahtevo ali če so dogovorjena nacionalna pravila, ki urejajo ta standard.

(5)

Ukinitev obvezne prahe v okviru sheme enotnega plačila v skladu s to uredbo bi lahko v nekaterih primerih imela škodljive posledice za okolje, zlasti glede nekaterih krajinskih značilnosti. Zato je primerno okrepiti določbe Skupnosti, katerih cilj je varovanje navedenih krajinskih značilnosti. V posebnih okoliščinah bi poleg tega moralo biti državi članici omogočeno, da predvidi vzpostavljanje in/ali ohranjanje habitatov.

(6)

Zaščita in gospodarjenje z vodnimi viri v zvezi s kmetijsko dejavnostjo je na nekaterih območjih vedno večji problem. Okvir Skupnosti za dobre kmetijske in okoljske pogoje bi bilo treba okrepiti tudi z namenom varovanja voda pred onesnaževanjem in odpadnimi vodami ter upravljanja uporabe vode.

(7)

Uredba (ES) št. 1782/2003 potrjuje ugoden učinek trajnih pašnikov na okolje. Ohraniti bi morali ukrepe iz navedene uredbe, namenjene spodbuditvi ohranjanja obstoječih trajnih pašnikov, da bi preprečili množično spreminjanje njihove namembnosti v orna zemljišča.

(8)

Da bi dosegli boljšo uravnoteženost med tistimi instrumenti politike, katerih namen je spodbuditi trajnostno kmetijstvo, in tistimi, katerih namen je spodbuditi razvoj podeželja, je bil z Uredbo (ES) št. 1782/2003 uveden sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil („modulacija“). Ta sistem bi bilo treba ohraniti, vključevati pa bi moral izvzetje neposrednih plačil do 5 000 EUR.

(9)

Prihranki, dobljeni z modulacijo, se uporabljajo za financiranje ukrepov v okviru politike razvoja podeželja. Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1782/2003 se je kmetijski sektor soočil s številnimi novimi in zahtevnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in čedalje večji pomen bioenergije, pa tudi potreba po boljšem gospodarjenju z vodo in učinkovitejšem varstvu biotske raznovrstnosti. Skupnost kot pogodbenica Kjotskega protokola (5) je bila pozvana, da svoje politike prilagodi glede na vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami. Poleg tega je zaradi resnih težav, povezanih s pomanjkanjem vode in sušami, Svet v sklepih o pomanjkanju vode in suši z dne 30. oktobra 2007 menil, da bi bilo treba dodatno pozornost posvetiti vprašanjem gospodarjenja z vodo v kmetijstvu. Poleg tega je Svet v sklepih o Zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti z dne 18. decembra 2006 poudaril, da varovanje biotske raznovrstnosti ostaja glavni izziv; čeprav je bil dosežen pomemben napredek, pa si bo za dosego cilja Skupnosti na področju biotske raznovrstnosti do leta 2010 treba še prizadevati. Ker inovacije lahko v veliki meri prispevajo k razvoju novih tehnologij, proizvodov in procesov, bi zato morale podkrepiti prizadevanja za obravnavanje omenjenih novih izzivov. Režim mlečnih kvot bo leta 2015 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (6) prenehal veljati, zato si bodo morali proizvajalci mleka posebej prizadevati, da bi se prilagodili spremenljivim razmeram, zlasti v manj razvitih območjih. Zato je primerno, da se tudi ta specifična situacija uvrsti med nove izzive, ki bi jih morale biti države članice sposobne obravnavati, da bi zagotovile „mehak pristanek“ svojih sektorjev mleka in mlečnih izdelkov.

(10)

Skupnost priznava, da se je treba spopadasti s temi novimi izzivi v okviru njenih politik. Na področju kmetijstva so primerno orodje za spoprijemanje z njimi programi za razvoj podeželja, sprejeti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (7). Da bi državam članicam omogočili, da ustrezno revidirajo svoje programe razvoja podeželja brez zmanjšanja svoje sedanje dejavnosti razvoja podeželja na drugih področjih, bi bilo treba dati na voljo dodatna finančna sredstva. Vendar finančna perspektiva za obdobje 2007–2013 ne zagotavlja finančnih sredstev za krepitev politike Skupnosti na področju razvoja podeželja glede na potrebe. V teh okoliščinah bi bilo treba sprostiti velik del potrebnih finančnih sredstev z zagotavljanjem postopnega večjega zniževanja neposrednih plačil z modulacijo.

(11)

Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje velike količine plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Jasno je, da veliki upravičenci ne potrebujejo enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Vrh tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je pravično pričakovati, da kmetje z visokimi zneski podpore posebej prispevajo k financiranju ukrepov razvoja podeželja, namenjenih spopadanju z novimi izzivi. Zaradi tega je primerno uvesti mehanizem, ki določa večje znižanje večjih plačil, katerih iztržek je treba uporabiti za spopadanje z novimi izzivi v okviru razvoja podeželja.

(12)

Zaradi posebnega geografskega položaja najbolj oddaljenih regij, pa tudi njihove otoške lege, majhnosti, goratega terena ter klime so njihovi kmetijski sektorji dodatno obremenjeni. Da bi take obremenitve in omejitve omilili, bi moralo obstajati odstopanje od obveznosti uporabe znižanja plačil z modulacijo za kmete v najbolj oddaljenih regijah.

(13)

Povečane stopnje obvezne modulacije bi morale upoštevati tiste države članice, ki so se odločile za uporabo sistema prostovoljne modulacije. Ustrezno bi bilo treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 378/2007 z dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (8).

(14)

Zneske, ki jih dobimo z uporabo 5 odstotnih točk, ki ustrezajo znižanjem na podlagi modulacije, določenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003, bi bilo treba razdeliti med države članice na podlagi enakih meril, določenih z navedeno uredbo, in sicer v skladu z objektivnimi merili, obenem pa določiti, da se določen odstotek teh zneskov zadrži v državah članicah, kjer so bili ustvarjeni. Glede na strukturne prilagoditve, ki izhajajo iz odprave intervencije za rž, bi bile treba določiti posebne ukrepe za nekatere regije pridelovalke rži, ki se financirajo z delom zneskov, ustvarjenih z modulacijo. Poleg tega bi bilo treba dati zneske, zbrane z uporabo kakršnega koli dodatnega znižanja na podlagi modulacije, na voljo državam članicam, v katerih so bili ustvarjeni.

(15)

Da bi olajšali delovanje modulacije, predvsem glede postopkov za odobritev neposrednih plačil kmetom, in prenosov na programe razvoja podeželja, bi bilo treba določiti neto zgornje meje za vsako državo članico, da bi se omejili zneski, ki jih je treba kmetom izplačati po uporabi modulacije. Da bi upoštevali posebnosti pomoči SKP v najbolj oddaljenih regijah in dejstvo, da se modulacija ne uporablja za neposredna plačila, neto zgornja meja za zadevne države članice ne bi smela vključevati neposrednih plačil v teh regijah. Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Kmetje v novih državah članicah, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali pozneje, prejemajo neposredna plačila v okviru mehanizma za postopno uvajanje, določenega v aktih o pristopu za posamezno državo članico. Da bi dosegli pravilno uravnoteženost med instrumenti politike, katerih namen je spodbujati trajnostno kmetijstvo, in instrumenti, katerih namen je spodbujati razvoj podeželja, se sistem modulacije ne bi smel uporabljati za kmete v novih državah članicah, dokler raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v teh državah članicah, ni enaka ravni, ki se uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice.

(17)

Modulacija ne bi smela zmanjšati neto zneska, ki se izplača kmetu v novi državi članici, pod znesek, ki se izplača enakovrednemu kmetu v državah članicah, ki niso nove države članice. Potem ko se bo modulacija začela uporabljati za kmete v novih državah članicah, bi se morala stopnja znižanja omejiti na razliko med ravnjo v okviru razporeda za postopno uvajanje in ravnjo v državah članicah, ki niso nove države članice po uporabi modulacije. Poleg tega bi se morala modulacija upoštevati pri odobritvi dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za kmete v novih državah članicah, za katere se uporablja modulacija.

(18)

Da bi zagotovili, da zneski za financiranje SKP ustrezajo letnim zgornjim mejam iz finančne perspektive, bi bilo treba ohraniti finančni mehanizem iz Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu s katerim se prilagodi raven neposredne podpore, če napovedi kažejo, da je v danem finančnem letu prekoračena spodnja meja podpostavke 2 z varnostno rezervo v višini 300 000 000 EUR. Ob upoštevanju ravni neposrednih plačil za kmete v novih državah članicah, ki so posledica postopnega uvajanja, in v okviru uporabe mehanizma za postopno uvajanje za vsa neposredna plačila, odobrena v novih državah članicah, se ta instrument finančne discipline v teh državah članicah ne bi smel uporabljati, dokler raven neposrednih plačil, ki se uporablja v teh državah članicah, ni vsaj enaka ravni, ki se uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice. Ob upoštevanju posebnega pomena vira v splošnem proračunu Evropskih skupnosti iz člena 2(1)(c) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (10) bi bilo treba izjemoma določiti, da Svet potreben sklep o uporabi instrumenta finančne discipline sprejme na predlog Komisije.

(19)

Da bi kmetom pomagale izpolniti standarde modernega visokokakovostnega kmetijstva, morajo države članice še naprej upravljati celovit sistem, ki kmetijam ponuja svetovanje, določeno v Uredbi (ES) št. 1782/2003. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da bolje spoznajo materialne tokove in postopke na kmetiji, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost, da te standarde spoštujejo.

(20)

Po Uredbi (ES) št. 1290/2005 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so transakcije, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da se preprečijo in obravnavajo nepravilnosti. V ta namen bi morale upravljati integrirani administrativni in kontrolni sistem za neposredna plačila. Da bi lahko izboljšale učinkovitost in nadzor nad podporo Skupnosti, bi morale biti države članice pooblaščene, da uporabijo integrirani sistem tudi v primeru shem Skupnosti, ki niso zajete v tej uredbi.

(21)

Ohraniti bi bilo treba glavne elemente integriranega administrativnega in kontrolnega sistema ter zlasti določbe o računalniški zbirki podatkov, sistemu identifikacije enot rabe ali poljin, zahtevke kmetov za pomoč, usklajen sistem kontrole ter v okviru sheme enotnega plačila, sistem za identifikacijo in evidenco pravic do plačila.

(22)

Upravljanje majhnih zneskov je težavna naloga za pristojne organe držav članic. Da bi preprečili pretirano upravno obremenitev, bi se morale države članice na splošno vzdržati dodeljevanja neposrednih plačil, če bi bilo plačilo nižje od 100 EUR oziroma bi upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se zahteva podpora, znašala manj kot en hektar. Ker pa se strukture kmetijskih gospodarstev držav članic med seboj znatno razlikujejo in se lahko precej razlikujejo od povprečne kmetijske strukture Skupnosti, bi bilo treba predvideti posebno določbo, ki bi državam članicam omogočila uporabo najnižjih mejnih vrednosti, ki bi odražale njihov poseben položaj. Zaradi zelo specifične kmetijske strukture v najbolj oddaljenih regijah in na egejskih otokih za te regije ne bi smeli uporabljati nikakršnih najnižjih mejnih vrednosti. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da se po lastni presoji odločijo za uporabo ene od obeh vrst najnižje mejne vrednosti ob upoštevanju posebnosti struktur njihovih kmetijskih sektorjev. Ker so bile pravice do plačila dodeljene kmetom s tako imenovanimi kmetijskimi gospodarstvi „brez zemljišča“, bi bila uporaba mejne vrednosti na podlagi hektarja neučinkovita. Za take kmete bi moral zato veljati povprečni najmanjši znesek, povezan s podporo. Za zagotovitev enakega obravnavanja kmetov, katerih neposredna plačila so predmet postopnega uvajanja, bi morale najnižje mejne vrednosti temeljiti na končnih zneskih, ki se dodelijo ob koncu postopka postopnega uvajanja.

(23)

Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da je bila proizvodno nevezana dohodkovna podpora v mnogih primerih dodeljena upravičencem, katerih kmetijske dejavnosti so predstavljale le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Da se prepreči dodeljevanje kmetijske dohodkovne podpore takšnim upravičencem in zagotovi, da se podpora Skupnosti v celoti uporabi za zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetov, bi bilo treba države članice pooblastiti, kjer do take dodelitve pride, da takšnim fizičnim in pravnim osebam ne odobrijo neposrednih plačil v skladu s to uredbo.

(24)

Plačila, predvidena s shemami podpore Skupnosti, bi morali pristojni državni organi prejemnikom izplačati v celoti, pri čemer se odštejejo vsa znižanja, predvidena s to uredbo, ter v predpisanih rokih. Da bi postalo upravljanje neposrednih plačil bolj prilagodljivo, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da izplačajo neposredna plačila v največ dveh obrokih na leto.

(25)

Sheme podpore v okviru SKP predvidevajo neposredno dohodkovno podporo, zlasti z namenom, da se kmetijski skupnosti zagotovi primeren življenjski standard. Ta cilj je tesno povezan z ohranjanjem podeželja. Da bi se izognili neprimernim dodelitvam sredstev Skupnosti, se podpora ne bi smela izplačati kmetom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil.

(26)

Da bi lahko dosegli cilje SKP, bi bilo treba skupne sheme podpore prilagoditi spreminjajočemu se razvoju, po potrebi v kratkih rokih. Prejemniki se zato ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo in bi morali biti pripravljeni na možno revizijo shem glede na tržni razvoj ali proračunski položaj.

(27)

Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla shemo enotnega plačila, ki je združila različne obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo proizvodno nevezanih neposrednih plačil. Izkušnje pri uporabi sheme enotnega plačila kažejo, da se lahko nekateri njeni elementi poenostavijo v korist kmetov in uprav. Poleg tega glede na to, da so medtem shemo enotnega plačila začele uporabljati vse države članice, ki so to morale storiti, so mnoge določbe, ki so bile povezane z začetkom njenega izvajanja, zastarale in bi jih bilo treba zaradi tega prilagoditi. V tej zvezi je bila v nekaterih primerih ugotovljena znatna manjša uporaba pravice do plačila. Da se izogne takšni situaciji in ob upoštevanju dejstva, da kmetje že poznajo delovanje sheme enotnega plačila, bi bilo treba obdobje, ki je bilo prvotno določeno za vrnitev neizkoriščene pravice do plačila v nacionalno rezervo, skrajšati na dve leti.

(28)

Treba bi bilo ohraniti glavne elemente sheme enotnega plačila. Zlasti določitev nacionalnih zgornjih mej bi morala zagotoviti, da skupna raven podpore in pravic ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale prav tako upravljati nacionalno rezervo, ki se lahko uporabi, da se omogoči udeležba novih kmetov v shemi, ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Določiti bi bilo treba pravila o prenosu in uporabi pravic do plačila, da se preprečijo špekulativni prenosi in kopičenje pravic do plačila brez ustrezne kmetijske podlage.

(29)

Postopno vključevanje dodatnih sektorjev v shemo enotnega plačila terja pregled opredelitve zemljišča, upravičenega do plačila iz sheme ali za aktiviranje pravic do plačila. Vendar bi bilo treba predvideti določbo za izključitev podpore za površine, zasajene s sadjem ali zelenjavo v primerih, ko so se države članice odločile za odloženo vključitev tega sektorja v shemo enotnega plačila. Poleg tega je treba določiti posebne ukrepe za konopljo, da se prepreči dodeljevanje podpore za nezakonite pridelke.

(30)

Obvezna praha ornih zemljišč je bila uvedena kot mehanizem za nadzor ponudbe. Razvoj trga v sektorju poljščin skupaj z uvedbo nevezanih pomoči ne opravičuje več potrebe po ohranjanju tega instrumenta, ki bi ga bilo treba zato odpraviti. Pravice za praho, vzpostavljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003, bi bilo zato treba glede hektarjev aktivirati pod enakimi pogoji za upravičenost, kot veljajo za katere koli druge pravice. Odprava obveznosti prahe bi lahko privedla do tega, da zemljišče, ki je bilo prej upravičeno do aktiviranja pravic do prahe, do tega ne bi bilo več upravičeno. Da se ohrani upravičenost takšnega zemljišča, bi bilo treba predvideti, da so nekatere pogozdene površine, vključno s površinami, pogozdenimi v okviru nacionalnih shem, ki so skladne z ustreznimi pravili iz Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali površine, za katere veljajo nekatere okoljske obveznosti, upravičene v okviru sheme enotnega plačila.

(31)

Poleg vključevanja nekdaj proizvodno vezane tržne podpore v shemo enotnega plačila je vrednost pravice do plačila v tistih državah članicah, ki so se odločile za izvedbo preteklega sistema, temeljila na posamezni ravni pretekle podpore. Z časom, ki je pretekel od uvedbe sheme enotnega plačila, in po zaporednih vključitvah nadaljnjih sektorjev v to shemo, je čedalje težje upravičiti legitimnost precejšnih posameznih razlik v ravni podpore, ki temeljijo samo na pretekli podpori. Zaradi tega bi bilo treba državam članicam, ki so izbrale pretekli model izvedbe, pod nekaterimi pogoji dovoliti, da revidirajo dodeljene pravice do plačila z namenom poenotenja njihove vrednosti na enoto ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev SKP. V tej zvezi lahko države članice pri določanju natančnejših vrednosti upoštevajo posebnosti geografskih območij. Izravnava pravic do plačila bi morala potekati v ustreznem prehodnem obdobju in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

(32)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 imajo države članice možnost uporabiti shemo enotnega plačila na podlagi pretekle ali regionalne izvedbe. Od tedaj imajo države članice priložnost oceniti učinke izbranega modela izvedbe glede na njegovo ekonomsko in administrativno ustreznost. Državam članicam bi bilo zato treba dati možnost, da revidirajo svojo prvotno odločitev na podlagi lastnih izkušenj. Zaradi tega bi bilo treba poleg možnosti izravnave vrednosti pravic do plačila dovoliti državam članicam, ki so uporabile pretekli model, da preidejo na regionalno uporabo sheme enotnega plačila v skladu z možnostmi, ki obstajajo že po Uredbi (ES) št. 1782/2003. Državam članicam bi morala biti zlasti omogočena prilagoditev ozemeljske porazdelitve neposredne podpore s postopno prerazdelitvijo med regijami. Ta možnost bi državam članicam zagotovila večjo prožnost, da bi lahko najustrezneje usmerile neposredno podporo v skladu s cilji iz člena 33 Pogodbe ter v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial in okoljska merila. Poleg tega bi bilo treba državam članicam, ki so izbrale uporabo regionalnega modela, dati možnost, da svoje odločitve pod določenimi pogoji revidirajo z namenom poenotenja vrednosti pravic do plačila glede na vnaprej določene letne korake ob hkratnem spoštovanju splošnih načel prava Skupnosti in ciljev SKP. Take spremembe bi morale potekati v ustreznem prehodnem obdobju in znotraj omejenega razpona znižanj, da se kmetom omogoči, da se primerno prilagodijo na spreminjajoče se ravni podpore.

(33)

Uredba (ES) št. 1782/2003 je s tem, ko je uvedla shemo proizvodno nevezanega enotnega plačila, omogočila državam članicam, da iz te sheme v celoti ali delno izključijo nekatera plačila. Navedena uredba določa tudi pregled in morebitno revizijo te možnosti glede na tržni in strukturni razvoj. Analiza ustreznih izkušenj kaže, da proizvodna nevezanost plačil omogoča večjo izbiro glede prihodnjih kmetijskih proizvodov, kar kmetom omogoča, da sprejemajo svoje proizvodne odločitve na podlagi donosnosti in odziva trga. To zlasti velja za sektorja poljščin in hmelja in do določene mere prav tako za sektor govejega in telečjega mesa in sektor semen. Zaradi tega bi bilo treba delno proizvodno vezana plačila v sektorjih poljščin in hmelja vključiti v shemo enotnega plačila od leta 2010. V zvezi s hmeljem Uredba (ES) št. 1782/2003 državam članicam omogoča, da del plačil na površino za hmelj dodelijo priznanim organizacijam proizvajalcev. Da bi organizacijam proizvajalcev omogočili, da svoje dejavnosti še naprej opravljajo kot prej, Uredba (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 72/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembah skupne kmetijske politike (11) določa, da zadevne države članice za iste dejavnosti uporabljajo enake zneske. Takšni zneski bi se zato morali odšteti od nacionalnih zgornjih meja, ki so za te države članice določeni s to uredbo. Da bi se lahko kmetje v sektorju govejega in telečjega mesa in sektorju semen prilagodili novi ureditvi podpore, je treba predvideti vključitev plačil za goveje in telečje meso ter pomoči za sektor semen; to vključitev bi bilo treba izvesti najpozneje do leta 2012. Ker so bila delno vezana plačila v sektorjih sadja in zelenjave uvedena šele pred kratkim in zgolj kot prehodni ukrep, bi morala biti izključitev teh plačil iz sheme enotnega plačila še naprej dovoljena, državam članicam pa omogočeno, da pregledajo svoje odločitve z namenom povečanja stopnje nevezanosti.

(34)

Kar pa se tiče sektorjev krav dojilj ter ovčjega in kozjega mesa, se zdi, da bo morda ohranjanje minimalne ravni kmetijske pridelave še vedno potrebno za kmetijska gospodarstva v nekaterih regijah in zlasti tam, kjer kmetje nimajo dostopa do drugih gospodarskih možnosti. Ob upoštevanju navedenega bi morale imeti države članice možnost ohraniti vezano podporo bodisi na sedanji ravni ali na nižji ravni. V tem primeru bi bilo treba predvideti posebno določbo za izpolnjevanje zahtev glede identifikacije in registracije iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov (12) in Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (13), zlasti zaradi zagotavljanja sledljivosti živali.

(35)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da uporabijo do 10 % svojih nacionalnih zgornjih meja za shemo enotnega plačila za dodelitev posebne podpore v jasno opredeljenih primerih. Taka podpora bi morala državam članicam omogočiti obravnavo okoljskih vprašanj in vprašanj v zvezi z dobrim počutjem živali ter izboljšajo kakovost in trženje kmetijskih proizvodov. Posebna podpora bi morala biti prav tako na voljo za omilitev posledic postopnega opuščanja mlečnih kvot in uvajanja proizvodno nevezane podpore v posebej občutljivih sektorjih. Ob naraščajoči pomembnosti učinkovitega obvladovanja tveganj bi bilo treba državam članicam dati možnost, da finančno prispevajo k premijam, ki jih kmetje plačujejo za zavarovanje pridelka, živali in rastlin, pa tudi k financiranju nadomestila za nekatere gospodarske izgube v primeru bolezni živali ali rastlin ter okoljskih nesreč. Zaradi upoštevanja mednarodnih obveznosti Skupnosti bi bilo treba sredstva, ki bi lahko bila uporabljena za katero koli proizvodno vezano podporo, omejiti na ustrezno raven in hkrati sprejeti prehodne ukrepe za države članice s posebnimi težavami. V skladu s tem bi bilo treba določiti pogoje, ki veljajo za finančne prispevke za namene zavarovanja pridelka, živali in rastlin ter nadomestila, povezana z boleznimi živali ali rastlin in okoljskimi nesrečami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam, ki uporabljajo člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, zagotoviti dovolj dolgo predhodno obdobje, ki bi omogočilo nemoten prehod na uporabo novih predpisov o posebni podpori.

(36)

Izkušnje kažejo, da države članice trenutno ne porabijo celotnega zneska sredstev iz sheme enotnega plačila, ki so na voljo v okviru nacionalnih zgornjih mej, zlasti kadar pravice do plačila niso aktivirane. Da bi zagotovili učinkovitejšo uporabo sredstev, bi bilo primerno državam članicam omogočiti, da dodelijo podporo, ki presega njihove nacionalne zgornje meje do zneska, raven katerega bi morala zagotoviti, da ostane v mejah neporabljenih sredstev iz nacionalne zgornje meje. Ta znesek bi lahko izračunali na podlagi razpoložljivih podatkov o neporabljenih proračunskih sredstvih prejšnjega proračunskega leta, to pa ne bi smelo vplivati na spoštovanje skupnih neto zneskov nacionalnih meja za neposredna plačila posameznih držav članic. Glede na navedeno in zato, ker je treba zagotoviti, da kmetov ne bodo prizadela nepredvidena zmanjšanja plačil, bi bilo treba v izračun vključiti nekatere varnostne rezerve. Ti zneski bi morali biti bodisi porabljeni za financiranje posebnih podpornih ukrepov bodisi preneseni v EKSRP.

(37)

Neposredna plačila v okviru sheme enotnega plačila so temeljila na referenčnih zneskih neposrednih plačil, ki so jih kmetje prejemali v preteklosti, ali na regionaliziranih zneskih na hektar. Kmetje v novih državah članicah niso prejemali neposrednih plačil Skupnosti in niso imeli zgodovinskih referenc za koledarska leta 2000, 2001 in 2002. Zaradi tega je bilo v okviru Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideno, da naj shema enotnega plačila v novih državah članicah temelji na regionaliziranih zneskih na hektar. Nekaj let po pristopu novih držav članic k Skupnosti pa bi se lahko uporaba referenčnih obdobij upoštevala za tiste nove države članice, ki še niso prešle na shemo enotnega plačila. Da bi olajšali prehod na shemo enotnega plačila in zlasti, da bi preprečili špekulativne zahtevke, je zato primerno, da se nove države članice pooblastijo, da upoštevajo površine, za katere se je v preteklosti podpora dodeljevala v okviru sheme enotnega plačila na površino, za izračun pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila.

(38)

V okviru regionalizirane možnosti za shemo enotnega plačila bi morale nove države članice imeti možnost, da prilagodijo vrednost pravic do plačila na hektar na podlagi objektivnih meril, da se zagotovi enako obravnavanje kmetov in prepreči izkrivljanje trga.

(39)

Nove države članice bi morale imeti enake možnosti kakor druge države članice, da delno izvajajo shemo enotnega plačila.

(40)

Nevezanost neposredne podpore in uvedba sheme enotnega plačila sta bila bistvena elementa v procesu reformiranja SKP. Vendar je leta 2003 več razlogov narekovalo, da se ohrani posebna podpora za številne pridelke. Izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (ES) št. 1782/2003, skupaj z razvojem razmer na trgu kažejo, da se lahko sheme, ki so bile v letu 2003 zunaj sheme enotnega plačila, sedaj vključijo v to shemo, da bi spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo. To zlasti velja za sektor oljčnega olja, v katerem se je uporabljala samo zanemarljiva proizvodna vezanost plačil ter za plačila za trdo pšenico, stročnice, riž, krompirjev škrob in lupinarje, kjer čedalje manjša učinkovitost preostalih vezanih plačil podpira odločitev za uvedbo nevezanih plačil. Pri lanu in konoplji, posušeni krmi in krompirjevemu škrobu bi bilo treba prav tako uvesti nevezano podporo za predelavo in vključiti ustrezne zneske v shemo enotnega plačila. Za stročnice, riž, krompirjev škrob, lupinarje ter lan in konopljo je primerno, da se pomoči tem sektorjem vključijo v shemo enotnega plačila od leta 2012, hkrati pa se z izjemo pomoči za predelavo, dodeljene v skladu z Uredbe (ES) št. 1234/2007, državam članicam omogoči, da te pomoči v shemo enotnega plačila vključijo prej. Kar se tiče lupinarjev, bi bilo treba državam članicam dovoliti, da še naprej izplačujejo nacionalni del pomoči na vezan način, da bi ublažili posledice uvajanja proizvodno nevezanih plačil.

(41)

Zaradi vključitve dodatnih sektorjev v shemo enotnega plačila bi bilo treba predvideti določbo za izračun nove ravni posamezne dohodkovna podpore v okviru te sheme. Za lupinarje, krompirjev škrob, lan in konopljo ter posušeno krmo bi bilo treba tovrstno povečanje odobriti na podlagi podpore, ki so jo kmetje prejeli v zadnjih letih. Vendar bi bilo treba pri vključevanju plačil, ki so bila delno izključena iz sheme enotnega plačila, državam članicam dati možnost, da uporabijo prvotna referenčna obdobja. Kar zadeva krompirjev škrob, bi bilo treba pri zneskih, ki so na voljo za razdelitev v Nemčiji in na Nizozemskem, upoštevati čezmejne pošiljke krompirjevega škroba, proizvedenega v eni od teh držav članic za predelavo v drugi. Poleg tega se lahko pod določenimi omejitvami in ob zagotovitvi, da se podpora, ki so jo kmetje prejeli v preteklosti, ne zmanjša drastično, državam članicam dovoli, da uporabijo sredstva, ki jih je treba vključiti v shemo enotnega plačila, za podporo kmetom, ki so opravljali nekatere kmetijske dejavnosti v drugih sektorjih v istih letih, npr. uporaba travinja ali reja živali, da bi izpolnili posebne potrebe njihovih kmetijskih sektorjev.

(42)

Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla posebno podporo za energetske poljščine z namenom pomagati razvoju sektorja. Zaradi najnovejšega razvoja v sektorju bioenergije in zlasti zaradi velikega povpraševanja po tovrstnih proizvodih na mednarodnih trgih in uvedbe zavezujočih ciljev glede deleža bioenergije v skupni porabi goriva do leta 2020 ne obstajajo več zadostni razlogi za dodelitev posebne podpore za energetske poljščine.

(43)

Ob vključitvi sektorja bombaža v shemo enotnega plačila se je zdelo potrebno, da mora del podpore še naprej ostati vezan na pridelavo bombaža s proizvodno vezanim plačilom na upravičeni hektar, da se izogne tveganju za nastanek motenj pri pridelavi v regijah pridelave bombaža. To odločitev bi bilo treba ohraniti v skladu s cilji iz Protokola št. 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu iz leta 1979.

(44)

Da bi ublažili posledice procesa prestrukturiranja v državah članicah, ki so dodelile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v Uredbi Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (14), bi bilo treba ohraniti pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa za največ pet zaporednih let.

(45)

Ob vključitvi sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila je bila za jagode in maline predvidena začasna pomoč, vezana na površino. Primerno je podaljšati prvotno predpisane časovne okvire tovrstne podpore, hkrati pa predvideti, da ta podpora ni odvisna od proizvodnje. Nacionalne zgornje meje bi bilo treba temu primerno prilagoditi.

(46)

Prehodna poenostavljena shema pomoči za odobritev neposrednih plačil v novih državah članicah na podlagi površine, tj. shema enotnega plačila na površino, se je izkazala za učinkovit in enostaven sistem dodeljevanja dohodkovne podpore kmetom v novih državah članicah. Zaradi poenostavitve bi bilo treba novim državam članicam, ki so se odločile za njeno uporabo, dovoliti, da jo še naprej uporabljajo do konca leta 2013.

(47)

V zvezi s posameznimi reformami sektorjev sladkorja ter sadja in zelenjave in njihove vključitve v shemo enotnega plačila bi bilo treba tistim državam članicam, ki so se odločile za uporabo sheme enotnega plačila na površino, dovoliti, da dodelijo dohodkovno podporo pridelovalcem sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije ter pridelovalcem nekaterega sadja in zelenjave v obliki ločenih plačil. Prav tako bi bilo treba tem državam članicam dovoliti, da izplačajo ločeno posebno podporo pod podobnimi pogoji, kot veljajo za druge države članice.

(48)

Zaradi postopnega uvajanja neposrednih plačil v novih državah članicah je bilo novim državam članicam omogočeno izplačilo dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil. Ohraniti bi bilo treba pogoje za dodelitev takih plačil.

(49)

Pri prvi dodelitvi pravic do plačila s strani držav članice so nekatere napake privedle do posebej visokih plačil kmetom. Takšno nespoštovanje predpisov se običajno odpravi s finančnim popravkom, dokler se ne sprejmejo korektivni ukrepi. Vendar bi glede na čas, ki je pretekel od prve dodelitve pravic do plačila, potrebna korekcija pripeljala do nesorazmerno velikih sodnih in upravnih ovir za države članice. Zato bi bilo treba zaradi pravne varnosti dodeljevanje takih plač urediti s predpisi.

(50)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 so se Francija, Portugalska in Španija odločile, da bodo iz sheme enotnega plačila izključile neposredna plačila v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter Kanarskih otokih in jih odobrile pod pogoji, določenimi v naslovu IV navedene uredbe. Nekaj pomoči iz tega naslova je bilo v celoti vključene v shemo enotnega plačila. Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba tako pomoč upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (15). V ta namen bi bilo treba ustrezna sredstva prenesti iz nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila v finančni znesek, določen v navedeni uredbi. Da bi zadevnim državam članicam omogočili prilagoditev programov podpore, bi bilo treba določiti, da se lahko ti prenosi izvedejo šele leta 2010. Do takrat pa se bodo v oddaljenih regijah uporabljala neposredna plačila v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi (ES) št. 1782/2003. Uredbo (ES) št. 247/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(51)

Da se prepreči neupravičeno izkrivljanje konkurence bi bilo treba posebej določiti, da se določbe te uredbe, ki bi lahko povzročile, da bi ravnanje države članice zajemalo državno pomoč, razen če ni drugače določeno s to uredbo, izključijo iz uporabe pravil o državni pomoči, saj zadevne določbe vključujejo primerne pogoje za dodelitev podpore ali predvidevajo, da Komisija sprejme take pogoje.

(52)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16).

(53)

Da bi državam članicam in kmetijski skupnosti omogočili, da izkoristijo sisteme za poenostavitev, ki jih uvaja ta uredba, in zlasti odpravo obveznosti prahe, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2009. Vendar pa bi se morale te določbe, ki bi lahko zmanjšale pravice kmetov ali določale nove obveznosti, med drugim preko obveznosti navzkrižne skladnosti, katero morajo kmetje izpolnjevati celo leto, uporabljati šele od leta 2010 in v primeru standarda za vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov od leta 2012 naprej. Državam članicam bi bilo treba dati dovolj časa za izvedbo določb, ki omogočajo nadaljnje ločevanje neposrednih plačil od proizvodnje, in določb, ki jim omogočajo revizijo odločitev, sprejetih v okviru reforme iz leta 2003. Zaradi tega bi bilo treba ustrezne določbe te uredbe uporabljati šele od leta 2010, za tiste sheme pomoči, ki bodo v shemo enotnega plačila vključene šele od leta 2010, pa bi se leta 2009 morala uporabljati razveljavljena Uredba (ES) št. 1782/2003 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

(a)

splošna pravila o neposrednih plačilih;

(b)

shemo dohodkovne podpore za kmete (v nadaljnjem besedilu: „shema enotnega plačila“);

(c)

shemo prehodne poenostavljene dohodkovne podpore za kmete v novih državah članicah, kakor so opredeljene v členu 2(g) (v nadaljnjem besedilu:„shema enotnega plačila na površino“);

(d)

sheme podpore za kmete, ki pridelujejo riž, škrobni krompir, stročnice, lupinarje, semena, bombaž, sladkor, sadje in zelenjavo, ovčje meso in kozje meso ter goveje meso in telečje meso;

(e)

okvir, ki bo novim državam članicam, kakor so opredeljene v členu 2(g) omogočil dopolniti neposredna plačila.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi:

(a)

„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje fizičnih ali pravnih oseb ne glede na pravni status, ki je združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, njeno kmetijsko gospodarstvo pa je na ozemlju Skupnosti iz člena 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;

(b)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse proizvodne enote, s katerimi upravlja kmet in ki so na ozemlju iste države članice;

(c)

„kmetijska dejavnost“ pomeni proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali, ali ohranjanje zemljišča v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 6;

(d)

„neposredno plačilo“ pomeni plačilo, dodeljeno neposredno kmetom v okviru ene od shem podpore iz Priloge I;

(e)

„plačila v danem koledarskem letu“ ali „plačila v referenčnem obdobju“ pomeni plačila, ki so ali bodo odobrena v zvezi z zadevnim(i) letom(i), vključno z vsemi plačili v zvezi z drugimi obdobji, ki se začnejo v navedenem(-ih) koledarskem(-ih) letu(-ih);

(f)

„kmetijski proizvodi“ pomeni proizvode iz Priloge I k Pogodbi, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž;

(g)

„nove države članice“ pomeni Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško;

(h)

„kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik ali trajni nasad.

Člen 3

Financiranje neposrednih plačil

Sheme podpore iz Priloge I k tej uredbi se financirajo v skladu s členom 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE O NEPOSREDNIH PLAČILIH

POGLAVJE 1

Navzkrižna skladnost

Člen 4

Glavne zahteve

1.   Kmet, ki prejema neposredna plačila, izpolnjuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz člena 6.

Obveznosti iz prvega pododstavka se uporabljajo le, kolikor se nanašajo na kmetijsko dejavnost kmeta ali kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva.

2.   Pristojni državni organ kmetu predloži, tudi po elektronski poti, seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba izpolnjevati.

Člen 5

Predpisane zahteve ravnanja

1.   Predpisane zahteve ravnanja, navedene v Prilogi IIse določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

(a)

javno zdravje, zdravje živali in rastlin,

(b)

okolje,

(c)

dobro počutje živali.

2.   Akti iz Priloge II se uporabljajo v veljavni različici, direktive pa v obliki, kot jih izvajajo države članice.

Člen 6

Dobri kmetijski in okoljski pogoji

1.   Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira iz Priloge III, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. Države članice ne smejo določiti minimalnih zahtev, ki niso predvidene v tem okviru.

Standardi iz tretjega stolpca Priloge III so neobvezni, razen če:

(a)

je država članica za ta standard določila minimalno zahtevo v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji pred 1. januarjem 2009 in/ali

(b)

se v državi članici uporabljajo nacionalna pravila, ki urejajo ta standard.

2.   Države članice, razen novih držav članic, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni pašniki. Nove države članice razen Bolgarije in Romunije zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. januarja 2007, ostanejo trajni pašniki.

Vendar lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih pašnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča, ki se uporabljajo kot trajni pašniki, ki se bodo pogozdila, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

POGLAVJE 2

Modulacija in finančna disciplina

Člen 7

Modulacija

1.   Kateri koli znesek neposrednih plačil, ki naj bi se kmetu odobril v danem koledarskem letu, ki presega 5 000 EUR, se zniža za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

(a)

leta 2009: za 7 %,

(b)

leta 2010: za 8 %,

(c)

leta 2011: za 9 %,

(d)

leta 2012: za 10 %.

2.   Znižanja iz odstavka 1 se povečajo za 4 odstotne točke za zneske, ki presegajo 300 000 EUR.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za neposredna plačila, odobrena kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih otokih in Egejskih otokih.

Člen 8

Neto zgornje meje

1.   Brez poseganja v člen 11 te uredbe skupni neto zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za koledarsko leto po uporabi členov 7 in 10 te uredbe in člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007, ne smejo biti višji kot zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi, razen za neposredna plačila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 247/2006 in Uredbo (ES) št. 1405/2006. Po potrebi države članice linearno znižajo zneske neposrednih plačil, za katere velja znižanje iz členov 7 in 10 te uredbe in člena 1 Uredbe (ES) št. 378/2007, da bi upoštevale zgornje meje iz navedene priloge.

2.   Komisija po postopku iz člena 141(2) te uredbe pregleda zgornje meje iz Priloge IV k tej uredbi, da bi upoštevala:

(a)

spremembe skupnih najvišjih zneskov neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo,

(b)

spremembe sistema prostovoljne modulacije iz Uredbe (ES) št. 378/2007,

(c)

strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev,

(d)

prenose v EKSRP v skladu s členom 136 te uredbe.

Člen 9

Zneski, ki so ustvarjeni zaradi uporabe modulacije

1.   Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz člena 7 te uredbe v kateri koli državi članici, razen v novih državah članicah, so na voljo kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz EKSRP, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 1698/2005, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.   Zneski, ki ustrezajo eni odstotni točki, se dodelijo državam članicam, kjer so bili zadevni zneski ustvarjeni. Zneski, ki ustrezajo znižanju za 4 odstotne točke, se dodelijo med zadevne države članice po postopku iz člena 141(2) na podlagi naslednjih meril:

(a)

kmetijska površina,

(b)

zaposlenost v kmetijstvu,

(c)

bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči.

Vendar vsaka zadevna država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov iz prvega pododstavka, ustvarjenih v tej državi članici.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % v obdobju od leta 2000 do leta 2002 in je v istem obdobju njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 %, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez poseganja v možnosti iz člena 68 vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe iz odstavka 1 tega člena v regijah pridelave rži.

V tem odstavku „žita“ pomeni proizvode iz Priloge V.

4.   Preostali znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1), in zneski, ki izhajajo iz uporabe člena 7(2), se dodelijo državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, po postopku iz člena 141(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 10

Posebna pravila za modulacijo v novih državah članicah

1.   Člen 7 se uporablja samo za kmete v novi državi članici v katerem koli danem koledarskem letu, če je raven neposrednih plačil, ki se uporablja v tej državi članici za navedeno koledarsko letu v skladu s členom 121, najmanj enaka ravni v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih v skladu s členom 7(1).

2.   Če se člen 7 uporablja za kmete v novi državi članici, se odstotek, ki se uporablja v skladu s členom 7(1), omeji na razliko med ravnjo neposrednih plačil, ki se zanjo uporabljajo v skladu s členom 121, in ravnjo v državah članicah, ki niso nove države članice, ob upoštevanju kakršnih koli znižanj, uporabljenih v skladu s členom 7(1).

3.   Kateri koli znesek, ki izhaja iz uporabe člena 7(1) in (2), se dodeli novi državi članici, v kateri so bili ustrezni zneski ustvarjeni, po postopku iz člena 141(2). Uporabijo se v skladu s členom 69(5a) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 11

Finančna disciplina

1.   Da bi zagotovili, da zneski za financiranje s trgom povezanih odhodkov in neposrednih plačil SKP, trenutno pod postavko 2 Priloge I k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (17), ustrezajo letnim zgornjim mejam iz Sklepa 2002/929/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta z zasedanja 24. in 25. oktobra 2002 v Bruslju (18), se prilagoditev neposrednih plačil določi, če napovedi za financiranje navedenih ukrepov pod proračunsko postavko 2 za dano poslovno leto, povečane za zneske iz členov 134 in 135 te uredbe in pred uporabo modulacije iz členov 7 in 10 te uredbe ter člena 1(1) Uredbe (ES) št. 378/2007 kažejo, da bo navedena letna zgornja meja, ob upoštevanju meje 300 000 000 EU pod navedeno zgornjo mejo, prekoračena.

2.   Svet na predlog Komisije, predložen najpozneje do 31. marca v koledarskem letu, za katerega se uporabljajo prilagoditve iz odstavka 1, določi te prilagoditve najpozneje do 30. junija istega koledarskega leta.

3.   V okviru uporabe razporeda povečanj iz člena 121 za vsa neposredna plačila, odobrena v novih državah članicah, se odstavek 1 tega člena ne uporablja za nove države članice do začetka koledarskega leta, za katerega je raven neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah, vsaj enaka tedaj veljavni ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice.

POGLAVJE 3

Sistem kmetijskega svetovanja

Člen 12

Sistem kmetijskega svetovanja

1.   Države članice upravljajo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in kmetijami (v nadaljnjem besedilu: „sistem kmetijskega svetovanja“), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2.   Sistem svetovanja zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz poglavja I.

3.   Kmetje lahko v sistemu kmetijskega svetovanja sodelujejo prostovoljno.

Države članice lahko v skladu z objektivnimi merili določijo prednostne kategorije kmetov, ki imajo dostop do sistema kmetijskega svetovanja.

4.   Komisija do 31. decembra 2010 Svetu predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge.

Člen 13

Obveznosti imenovanih organov in zasebnih subjektov

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov države članice zagotovijo, da imenovani organi in zasebni subjekti iz člena 12(1) ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javnih organov, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

POGLAVJE 4

Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Člen 14

Področje uporabe

Vsaka država članica vzpostavi in upravlja integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljnjem besedilu: „integrirani sistem“).

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor iz Priloge I.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1 in 2 tega naslova.

Člen 15

Elementi integriranega sistema

1.   Integrirani sistem vsebuje naslednje elemente:

(a)

računalniško zbirko podatkov;

(b)

sistem identifikacije za enote rabe ali poljine;

(c)

sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila;

(d)

zahtevke za pomoč;

(e)

integrirani kontrolni sistem;

(f)

enotni sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč.

2.   Kadar se uporabita člena 52 in 53 te uredbe, integrirani sistem vključuje sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004.

3.   Države članice lahko v sistem identifikacije za enote rabe ali poljine vključijo geografski informacijski sistem za pridelavo oljk.

Člen 16

Računalniška zbirka podatkov

1.   V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto, začenši z letom 2000. Omogoča tudi neposreden in takojšen vpogled v podatke za štiri predhodna leta.

2.   Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te zbirke podatkov, pa tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov oblikovani enotno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 17

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine se vzpostavi na podlagi zemljevidov in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema, vključujoč po možnosti zračne ali prostorske ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10 000.

Člen 18

Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila

1.   Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2.   Sistem iz odstavka 1 omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj štiri zaporedna predhodna koledarska leta.

Člen 19

Zahtevki za pomoč

1.   Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, pri čemer navede, kadar je primerno:

(a)

vse enote rabe ali poljine na kmetijskem gospodarstvu in kadar država članica uporablja člen 15(3), število oljk in njihova mesta na enoti rabe ali poljini,

(b)

pravice do plačila, prijavljenih za namene aktiviranja,

(c)

vse druge informacije, predvidene s to uredbo ali ki jih določi zadevna država članica.

2.   Države članice tudi po elektronski poti zagotovijo vnaprej pripravljene obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta, ter grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin in po potrebi položaj oljčnih dreves. Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto.

3.   Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

Člen 20

Preverjanje pogojev za upravičenost

1.   Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč, da bi preverile pogoje za upravičenost do pomoči.

2.   Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom pregledov na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja in globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za pregled enot rabe ali poljin na kraju samem.

3.   Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol in pregledov, določenih v tem poglavju.

Če država članica predvidi prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad tem delom in odgovornost zanj.

Člen 21

Znižanja in izključitve v primeru neupoštevanja pravil za upravičenost

1.   Če se ugotovi, da kmet ne upošteva pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči iz te uredbe, se brez poseganja v morebitna znižanja ali izključitve iz člena 23 za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo po postopku iz člena 141(2) te uredbe.

2.   Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

Člen 22

Kontrola navzkrižne skladnosti

1.   Države članice opravljajo preglede na kraju samem, da bi preverile, ali kmet upošteva obveznosti iz poglavja 1.

2.   Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje.

Ti sistemi in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (19) in uredbama (ES) št. 1760/2000 in (ES) št. 21/2004, morajo biti združljivi z integriranim sistemom, kakor je določeno v členu 26(1) te uredbe.

Člen 23

Znižanje ali izključitev iz plači v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1.   Če predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji niso upoštevani kadar koli v danem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu: „zadevno koledarsko leto“) in je zadevno neupoštevanje posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovoren kmet, ki je predložil zahtevek za pomoč v zadevnem koledarskem letu, se celotni znesek neposrednih plačil, ki je bil ali naj bi bil odobren temu kmetu na podlagi uporabe členov 7, 10 in 11, zniža ali izključi v skladu s podrobnimi pravili iz člena 24.

Prvi pododstavek se prav tako uporablja, če je zadevno neupoštevanje posledica dejanja ali opustitve, za katerega je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo kmetijsko zemljišče preneseno.

V tem odstavku „prenos“ pomeni katero koli vrsto transakcije, s katero kmetijsko zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.

Z odstopanjem od drugega pododstavka od leta 2010 velja, da se, če je oseba, ki je neposredno odgovorna za dejanje ali opustitev, vložila zahtevek za pomoč za zadevno koledarsko leto, znižanje ali izključitev uporabi za skupni znesek neposrednih plačil, ki so ali bodo dodeljena tej osebi.

2.   Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v podrobnih pravilih iz člena 24(1) te uredbe, se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabile znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, v naslednjem letu pristojni organ sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmeta se obvesti o ugotovljenem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

Člen 24

Podrobna pravila o znižanjih in izključitvah v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti

1.   Podrobna pravila za znižanja in izključitve iz člena 23 se določijo po postopku iz člena 141(2). V tej zvezi se upoštevajo resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neupoštevanja, pa tudi merila iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.

2.   Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja pa 15 %.

V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če je treba glede na resnost, obseg in trajanje primer neupoštevanja obravnavati kot manjši. Primeri neupoštevanja, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, pa se ne smejo obravnavati kot manjši.

Če kmet ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo neupoštevanja, s katerim je ugotovljeno neupoštevanje odpravil, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so po potrebi lahko omejeni na administrativni nadzor, da se zagotovi, da kmet odpravi zadevno ugotovljeno neupoštevanje. Kmeta se obvesti o ugotovljenem manjšem neupoštevanju in obveznosti glede sprejetja ukrepa za njegovo odpravo.

3.   Če gre za namerno povzročeno neupoštevanje, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4.   V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz člena 23(1).

Člen 25

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj in izključitev v primeru neupoštevanja poglavja 1, je treba knjižiti v dobro EKJS. Država članica lahko zadrži 25 % teh zneskov.

Člen 26

Združljivost shem podpore z integriranim sistemom

1.   Za namene uporabe shem podpore iz Priloge VI morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

(a)

računalniško zbirko podatkov;

(b)

identifikacijski sistemi za enote rabe ali poljine;

(c)

administrativne kontrole.

V ta namen se zbirka podatkov, sistemi in kontrole iz točk (a), (b) on (c) prvega pododstavka vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

2.   Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi VI, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

Člen 27

Obveščanje in kontrola

1.   Komisijo je treba redno obveščati o uporabi integriranega sistema.

Komisija o tej zadevi pripravi izmenjavo mnenj z državami članicami.

2.   V skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1290/2005 lahko pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, po pravočasnem obvestilu zadevnih pristojnih organov opravijo:

(a)

kakršen koli pregled ali kontrolo v zvezi z ukrepi, sprejetimi z namenom vzpostavitve in izvajanja integriranega sistema,

(b)

kontrole specializiranih agencij in podjetij iz člena 20(3).

3.   Brez poseganja v odgovornost držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

POGLAVJE 5

Druge splošne določbe

Člen 28

Minimalne zahteve za prejemanje neposrednih plačil

1.   Od leta 2010 države članice ne odobrijo neposrednih plačil kmetu v enem od naslednjih primerov:

(a)

če skupni znesek neposrednih plačil, ki se uveljavljajo ali jih je treba odobriti pred znižanji in izključitvami iz členov 21 in 23 v danem koledarskem letu, ne presega 100 EUR ali

(b)

če upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se uveljavljajo neposredna plačila ali jih je treba odobriti pred znižanji in izključitvami iz člena 21, ne presega enega hektarja.

Da bi države članice upoštevale strukturo svoje kmetijske ekonomije, lahko prilagodijo pragove iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka v okviru omejitev iz Priloge VII.

Za kmete, ki imajo posebne pravice iz člena 44(1), velja pogoj iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

Zadevne države članice lahko sklenejo, da se ta odstavek ne uporablja v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, na Kanarskih otokih ter Egejskih otokih.

Če se plačani znesek zniža zaradi postopne uvedbe neposrednih plačil v skladu s členom 121 te uredbe, v točki K Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 ali v točki C Priloge IX k tej uredbi, se znesek, ki se uveljavlja ali ga je treba odobriti, izračuna na podlagi končnega zneska podpore, ki naj bi jo kmet prejel.

2.   Od leta 2010 države članice lahko določijo objektivna in nediskriminatorna merila, na podlagi katerih zagotovijo, da se neposredna plačila ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam:

(a)

katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le majhen delež vseh gospodarskih dejavnosti ali

(b)

katerih glavna dejavnost ali dejavnost družbe ni opravljanje kmetijske dejavnosti.

3.   Pravice do plačila, iz katerih zaradi uporabe odstavkov 1 in 2 v dveh zaporednih letih ne izhaja pravica do plačil, se vrnejo v nacionalno rezervo.

Člen 29

Plačilo

1.   Plačila v okviru shem podpore iz Priloge I se v celoti izplačajo upravičencem, razen če ta uredba ne določa drugače.

2.   Plačila se opravijo v največ dveh obrokih na leto v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

3.   Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki jih mora opraviti država članica na podlagi člena 20, ne zaključi.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in po postopku iz člena 141(2) lahko Komisija:

(a)

določi predplačila;

(b)

države članice glede na proračunski položaj pooblasti, da pred 1. decembrom plačajo predplačila v regijah, kjer so kmetje zaradi izjemnih razmer v hudih finančnih težavah:

(i)

v višini do 50 % plačil

ali

(ii)

v višini do 80 % plačil, če so predplačila že predvidena.

Člen 30

Klavzula o izogibanju

Brez poseganja v kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 31

Višja sila in izjemne okoliščine

Za namene te uredbe pristojni organ prizna višjo silo ali izjemne okoliščine v primerih, kot so:

(a)

smrt kmeta;

(b)

kmetova dolgotrajna nezmožnost za delo;

(c)

huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(d)

uničenje prostorov za živali na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(e)

epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso kmetovo živino.

Člen 32

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda kadar koli glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere.

NASLOV III

SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

POGLAVJE 1

Splošno izvajanje

Člen 33

Pravice do plačila

1.   Podpora v okviru sheme enotnega plačila je na voljo kmetom, če:

(a)

imajo pravice do plačila, ki so jih pridobili v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003;

(b)

pridobijo pravice do plačila v skladu s to uredbo:

(i)

s prenosom,

(ii)

iz nacionalne rezerve,

(iii)

v skladu s Prilogo IX,

(iv)

v skladu s členom 47(2) in členom 59, tretjim pododstavkom člena 64(2) ter členom 65 in členom 68(4)(c).

2.   Za namen členov 47(2), 57(6), 64(2) in 65 velja, da ima kmet pravice do plačila, če so mu bile pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

3.   Predhodne obveznosti prahe ne veljajo za pravice za praho, določene v skladu s členi 53(2), 63(2) in 71j Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 34

Aktiviranje pravice do plačila na upravičeni hektar

1.   Podpora v okviru sheme enotnega plačila se dodeli kmetom po aktiviranju pravice do plačila na upravičeni hektar. Aktivirane pravice do plačila dajejo pravico do plačila v njih določenih zneskov.

2.   V tem naslovu „upravičeni hektar“ pomeni:

(a)

kmetijske površine kmetijskega gospodarstva in površine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki se uporablja za kmetijsko dejavnost ali ki se, če se površine prav tako uporabljajo za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in

(b)

vse površine, za katere je bila v letu 2008 odobrena pravica do plačil v okviru sheme enotnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino in ki:

(i)

niso več skladne z opredelitvijo „upravičeni“ zaradi izvajanja Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (20) in Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (21) ter Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (22) ali

(ii)

so v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta pogozdene v skladu s členom 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (23) ali členom 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali v okviru nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) navedene uredbe, ali

(iii)

so v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta površine za praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ali členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Komisija po postopku iz člena 141(2) določi podrobna pravila glede uporabe upravičenih hektarjev za nekmetijske dejavnosti.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah hektarji izpolnjujejo pogoj za upravičenost skozi celotno koledarsko leto.

Člen 35

Prijava upravičenih hektarjev

1.   Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, povezanih s katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica, vendar najpozneje na dan, ki je v tej državi določen za spremembo in dopolnitev zahtevka za pomoč.

2.   Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, če se drži števila hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogojev za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

Člen 36

Sprememba pravic do plačila

Pravice do plačila na hektar se ne spremenijo, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

Komisija po postopku iz člena 141(2) določi podrobna pravila za spremembo pravic do plačila od leta 2010, zlasti v primeru delov pravic.

Člen 37

Večkratni zahtevki

Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, za katere se vloži zahtevek za enotno plačilo, je lahko predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo, pa tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta s to uredbo, razen če v tej uredbi ni določeno drugače.

Člen 38

Uporaba zemljišča v primeru odložene vključitve sektorja sadja in zelenjave

Če se država članica odloči uporabi možnost iz drugega pododstavka člena 51 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu: „odloženo vključevanje“), parcele v regijah, ki jih odločitev zadeva, niso upravičene do največ 31. decembra 2010, če se uporabljajo za:

(a)

pridelavo sadja in zelenjave,

(b)

pridelavo jedilnega krompirja ali

(c)

nasade.

V primeru odložene vključitve se države članice lahko odločijo, da dovolijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih največ za obdobje treh mesecev, ki se začne vsako leto 15. avgusta. Vendar se lahko na zahtevo države članice ta datum spremeni po postopku iz člena 141(2) za regije, kjer se žita običajno požanjejo bolj zgodaj iz podnebnih razlogov.

Člen 39

Uporaba zemljišč za pridelavo konoplje

1.   Površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, so upravičene samo, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %. Države članice vzpostavijo sistem za preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola v pridelku, ki se prideluje vsaj na 30 % površin, na katerih se prideluje konoplja. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako pridelavo, mora biti minimum vsaj 20 %.

2.   Po postopku iz člena 141(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort.

Člen 40

Nacionalne zgornje meje

1.   Za vsako državo članico in vsako leto skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in zgornjih mej, določenih v skladu s členoma 51(2) in 69(3) te uredbe ali – za leto 2009 – v skladu s členom 64(2) Uredbe ES št. 1782/2003, ne presega ustrezne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k tej uredbi.

Komisija v primeru dodelitve pravic do plačila pridelovalcem vina, upoštevajoč najnovejše podatke, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (24), in po postopku iz člena 141(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice do 1. decembra leta pred koledarskim letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo Komisiji regionalno povprečje vrednosti pravic iz točke B Priloge IX k tej uredbi.

2.   Država članica po potrebi linearno zniža vrednost pravic do plačila, da zagotovi spoštovanje zgornje meje iz Priloge VIII.

Člen 41

Nacionalna rezerva

1.   Vsaka država članica upravlja nacionalno rezervo, ki vključuje razliko med:

(a)

nacionalno zgornjo mejo, določeno v Prilogi VIII k tej uredbi, in

(b)

skupno vrednostjo vseh dodeljenih pravic do plačila in zgornjih mej, določenih v skladu s členom 51(2) in členom 69(3) te uredbe ali – za leto 2009 – zgornjimi mejami, določenimi v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelijo pravice do plačila kmetom, ki začnejo opravljati kmetijsko dejavnost.

3.   Države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, določile pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih.

4.   Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija po postopku iz člena 141(2).

5.   Pri uporabi tega člena lahko države članice povečajo znesek na enoto in/ali število pravic do plačila, dodeljenih kmetom.

Člen 42

Neizkoriščene pravice do plačila

Vse pravice do plačila, ki niso bile uveljavljene v skladu s členom 34 v obdobju dveh let, se doda v nacionalno rezervo, razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah. Vendar se za leto 2009 pravice do plačila, ki niso bile uveljavljene v dveletnem obdobju 2007–2008, ne dodajo v nacionalno rezervo, če so bile uveljavljene v letu 2006, za leto 2010 pa se pravice do plačila, ki niso uveljavljene v obdobju dveh let 2008–2009, ne dodajo v nacionalno rezervo, če so bile uveljavljene v letu 2007.

Člen 43

Prenos pravic do plačila

1.   Pravice do plačila se lahko prenesejo le na kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja.

Vendar se tudi v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2.   Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa z zemljiščem ali brez njega. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

3.   Če se pravice do plačila prodajo z zemljiščem ali brez njega, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih Komisija opredeli po postopku iz člena 141(2).

Člen 44

Pogoji za posebne pravice

1.   Če v tej uredbi ni drugače določeno, veljajo za pravice do plačila, določene v oddelku 2 poglavja 3 naslova III in členu 71m Uredbe (ES) št. 1782/2003, ter členu 60 in četrtem pododstavku člena 65 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: „posebne pravice“) pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

2.   Z odstopanjem od člena 34(1) kmetu, ki ima posebne pravice, država članica dovoli odstopanje od zahteve, da uveljavi pravice do plačila z enakovrednim številom upravičenih hektarjev pod pogojem, da:

(a)

ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v referenčnem obdobju iz Uredbe (ES) št. 1782/2003, izražene v glavah velike živine (GVŽ); ali

(b)

v primeru posebnih pravic, dodeljenih v skladu s členom 60, 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal pred prehodom na shemo enotnega plačila, izražene v GVŽ;

(c)

ali v primeru člena 65, 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v času uporabe členov 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izražene v GVŽ.

Vendar kmet, ki so mu bile dodeljene posebne pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in to uredbo, ohrani najmanj 50 % največjega obsega dejavnosti iz prvega pododstavka.

Pogoj iz prvega pododstavka ne velja za Malto.

3.   V primeru prenosa posebnih pravic v letih 2009, 2010 in 2011 ima prevzemnik pravico do odstopanja iz odstavka 2 le, če so prenesene vse posebne pravice. Od leta 2012 prevzemnik nima pravice do odstopanja, razen v primeru dedovanja ali pričakovanega dedovanja.

Prvi pododstavek se ne uporablja za Malto.

Člen 45

Revizija pravic do plačila

1.   V ustrezno utemeljenih primerih se države članice, ki so v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 uvedle shemo enotnega plačila, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti lahko odločijo, da v letu 2010 ali pozneje preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

2.   Za namene uporabe prvega pododstavka odstavka 1 se lahko izvedejo postopne letne spremembe v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic, se te uvedejo v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki.

V nobenem od letnih korakov iz prvega pododstavka znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme preseči 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo. Če je znižanje vrednosti manjše od 10 % začetne vrednosti, lahko države članice uporabijo manj kot tri korake.

3.   Države članice se lahko odločijo, da ta člen uporabijo:

(a)

na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in/ali kmetijski potencial; ali

(b)

v primeru uporabe člena 46(4) na območju, opredeljenem v skladu s členom 46(2).

POGLAVJE 2

Regionalno in delno izvajanje

Oddelek 1

Regionalno izvajanje

Člen 46

Regionalna dodelitev nacionalne zgornje meje iz člena 40

1.   Po uvedbi sheme enotnega plačila v skladu s poglavji 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 se država članica lahko odloči, da bo shemo enotnega plačila v letu 2010 ali pozneje uporabljala na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

2.   Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna ali administrativna struktura in regionalni kmetijski potencial.

Države članice lahko svoje celotno ozemlje obravnavajo kot eno regijo

3.   Država članica razdeli nacionalno zgornjo mejo iz člena 40 med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu z največ tremi predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

4.   Če se država članica, ki uporablja odstavke 1, 2 in 3 tega člena, odloči, da ne bo uporabila člena 47, v obsegu, potrebnem za upoštevanje regionalne zgornje meje, ki se uporablja, prilagodi vrednost pravic do plačila v vseh svojih regijah. V ta namen so pravice do plačila predmet linearnih zmanjšanj ali povečanj svoje vrednosti. Skupno zmanjšanje vrednosti pravic do plačila na podlagi tega odstavka je omejeno na 10 % njihove prvotne vrednosti.

5.   Če se država članica odloči, da bo uporabila tako člen 45 kot tudi ta člen, se znižanja vrednosti pravic do plačila iz odstavka 4 tega člena upoštevajo pri izračunu mejnih vrednosti, določenih v drugem pododstavku člena 45(2).

Člen 47

Regionalizacija sheme enotnega plačila

1.   V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da razdelijo največ 50 % regionalne zgornje meje iz člena 46 med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki nimajo pravic do plačila.

2.   Kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje iz člena 46 deli s številom upravičenih hektarjev, določenih na regionalni ravni.

Vrednost teh pravic do plačila se poveča v primeru, da je imel kmet pravice do plačila pred začetkom uporabe tega člena. V ta namen se regionalni znesek na enoto vsake od njegovih pravic do plačila poveča za znesek, izračunan na podlagi skupne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima do dne, ki ga določi zadevna država članica. Ta povečanja se izračunajo v okviru mej preostalega dela regionalne zgornje meje po uporabi odstavka 1 tega člena.

3.   Število pravic do plačila na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih kmet v skladu s členom 34(2) prijavi v letu uvedbe sheme enotnega plačila na regionalni ravni v skladu s členom 46(1), razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.

4.   Pravice do plačila, ki jih imajo kmetje pred delitvijo iz odstavkov 1 in 2, se razveljavijo in nadomestijo z novimi pravicami iz odstavka 3.

Člen 48

Revizija pravic do plačila

1.   V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice, ki uporabijo člen 47, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti odločijo, da v letu, ki sledi uvedbi sheme enotnega plačila na regionalni ravni iz člena 46(1) postopoma preidejo na poenotenje vrednosti pravic do plačila, določenih v tem oddelku.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic do plačila, se te uvedejo vsaj v skladu z najmanj dvema predhodno določenima letnima korakoma.

2.   V ustrezno utemeljenih primerih se države članice, ki so v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 uvedle shemo enotnega plačila, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti lahko odločijo, da v letu 2010 ali pozneje preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačila.

Če se države članice odločijo za prehod v letu 2010, odločitev o tem sprejmejo do 1. avgusta 2009. V vseh drugih primerih se odločitev sprejme do 1. avgusta 2010.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili. Če se zaradi sprememb linearno zniža vrednost pravic, se te uvedejo v skladu z najmanj tremi predhodno določenimi letnimi koraki.

Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v odločitve, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 63(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Te zadevne države članice lahko odstopajo od najmanjšega števila korakov, določenem v prvem pododstavku, in ravni, določenih v odstavku 3 tega člena.

3.   V nobenem od letnih korakov iz odstavkov 1 in 2 znižanje vrednosti katere koli pravice do plačila ne sme preseči 50 % razlike med njeno začetno in končno vrednostjo. Če je znižanje vrednosti manjše od 10 % začetne vrednosti, lahko države članice uporabijo manj kot tri korake.

4.   Države članice se lahko odločijo, da uporabijo odstavke 1, 2 in 3 na ustrezni geografski ravni, ki se določi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihova institucionalna in/ali administrativna struktura in/ali kmetijski potencial.

Člen 49

Travinje

Pri uporabi člena 47 lahko države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej, določenih v skladu s členom 46 ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic do plačila, ki se dodelijo kmetom, iz člena 47(1):

(a)

za hektarje, ki se uporabljajo kot travinje na datum, določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2008, in za vse druge upravičene hektarje ali

(b)

za hektarje, ki se uporabljajo kot trajni pašniki na datum, določen za zahtevke za pomoč na površino za leto 2008, in za vse druge upravičene hektarje.

Člen 50

Pogoji za pravice do plačila, določene v skladu s tem oddelkom

1.   Pravice do plačila, določene v skladu s tem oddelkom ali oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji ali med regijami, kjer so vrednosti pravic do plačila na hektar enake.

2.   Če v tem oddelku ni določeno drugače, se uporabljajo druge določbe tega naslova.

Oddelek 2

Delno izvajanje

Člen 51

Splošne določbe

1.   Države članice, ki so v skladu z oddelkom 2 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 odobrile plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa ali plačila za goveje in telečje meso, se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo še naprej odobravale ta plačila pod pogoji iz tega oddelka. Prav tako se lahko odločijo, da del sredstev svojih nacionalnih zgornjih mej, ki se uporabljajo za odobritev teh plačil, določijo na nižji stopnji, kot je določena v členu 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Če država članica takšne odločitve ne sprejme, se plačila vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 66 te uredbe od leta 2010 naprej.

Države članice se v primeru plačil za goveje in telečje meso iz člena 53(2) te uredbe lahko do 1. avgusta 2010 odločijo, da teh plačil ne odobrijo in jih vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 66 te uredbe od leta 2011 naprej.

Kadar se država članica odloči, da v skladu s členom 68b Uredbe (ES) št. 1782/2003 iz sheme enotnega plačila v celoti ali delno izključi plačila za sadje in zelenjavo, lahko:

(a)

od leta 2010 naprej odobri plačila za sadje in zelenjavo pod pogoji iz tega oddelka in v skladu z odločitvijo, sprejeto na podlagi členov 68b(1) in (2) ali 143bc(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali

(b)

do 1. avgusta 2009 sprejme odločitev, da v skladu s členom 66 te uredbe v shemo enotnega plačila vključi plačila za sadje in zelenjavo, ki so bila na podlagi člena 68b Uredbe (ES) št. 1782/2003 izključena iz te sheme, ali

(c)

do 1. avgusta 2009 sprejme odločitev, da odobri prehodna plačila za sadje in zelenjavo pod pogoji iz tega oddelka in na nižji stopnji, kot je stopnja, določena v skladu s členom 68b Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Nove države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila na površino, se lahko pri uvedbi sheme enotnega plačila odločijo, da bodo odobrile plačila iz prvega pododstavka pod pogoji iz tega oddelka. V primeru prehodnega plačila za sadje in zelenjavo nove države članice, ki niso uporabile člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, ne smejo uporabiti člena 54 te uredbe. Poleg tega v primeru prehodnega plačila za sadje in zelenjavo nove države članice po potrebi upoštevajo člen 128(3) te uredbe.

2.   Na podlagi odločitve vsake države članice Komisija po postopku iz člena 141(2) določi zgornjo mejo za vsako neposredno plačilo iz členov 52, 53 in 54.

Ta zgornja meja je enaka znesku vseh vrst neposrednih plačil v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 40, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 52, 53 in 54.

Člen 52

Plačila za ovčje in kozje meso

Države članice lahko zadržijo 50 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe za plačila v sektorju ovčjega in kozjega mesa iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003. V takšnem primeru kmetom vsako leto izplačajo dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji iz oddelka 10 poglavja 1 naslova IV te uredbe in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

Člen 53

Plačila za goveje in telečje meso

1.   Tiste države članice, ki so uporabile člen 68(2)(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, lahko zadržijo celoto ali del sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1782/2003, izplačajo kmetom vsako leto dodatno plačilo. V teh primerih kmetom vsako leto izplačajo dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri za ohranjanje krav dojilj pod pogoji iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV te uredbe in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

2.   V letih 2010 in 2011 lahko tiste države članice, ki so uporabile člen 68(1), 68(2)(a)(ii) ali 68(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, zadržijo vse ali del nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustrezajo klavnim premijam za teleta, klavnim premijam za govedo, razen za teleta, ali posebni premiji za moško govedo. V teh primerih se kmetom izplača dodatno plačilo. Dodatna plačila se odobrijo za zakol telet, zakol govejih živali, razen za teleta, in za rejo goveda moškega spola, pod pogoji iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV te uredbe v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe.

Člen 54

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1.   Države članice lahko do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40, ki ustreza podpori za pridelavo paradižnika.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2), zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik po pogojih iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV.

2.   Države članice lahko zadržijo:

(a)

do 31. decembra 2010 do 100 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustreza podpori za pridelavo pridelkov sadja in zelenjave, razen enoletnih poljščin iz tretjega pododstavka tega odstavka, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96, in

(b)

od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 do 75 % sredstev nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 te uredbe, ki ustreza podpori za pridelavo pridelkov sadja in zelenjave, razen enoletnih poljščin, iz tretjega pododstavka tega odstavka, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do shem pomoči iz Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (25) in Uredbi Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (26).

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) te uredbe, zadevna država članica izplača kmetom vsako leto dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo eno ali več vrst naslednjega sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, pod pogoji iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV:

(a)

sveže fige,

(b)

sveži citrusi,

(c)

namizno grozdje,

(d)

hruške,

(e)

breskve in nektarine ter

(f)

slive sorte „d'Ente“.

3.   Sredstva nacionalnih zgornjih mej iz odstavkov 1 in 2 so nacionalne zgornje meje iz Priloge X.

POGLAVJE 3

Izvajanje v novih državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

Člen 55

Uvedba sheme enotnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino

1.   Če ni drugače predvideno v tem poglavju, se ta naslov uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 2 naslova V.

Člen 41 in oddelek 1 poglavja 2 se ne uporabljata.

2.   Katera koli nova država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, sprejme odločitve iz člena 51(1) in člena 69(1) do 1. avgusta v letu, ki je pred letom, za katerega bo prvič uporabila shemo enotnega plačila.

3.   Razen Bolgarije in Romunije lahko katera koli nova država članica, ki uporablja shemo enotnega plačila na površino, določi, da poleg pogojev za upravičenost iz člena 34(2) „upravičeni hektar“ pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila 30. junija 2003 v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na navedeni dan v obdelavi ali ne.

Člen 56

Zahtevek za podporo

1.   Kmetje zaprosijo za podporo v okviru sheme enotnega plačila do datuma, ki ga določijo nove države članice, vendar najpozneje do 15. maja.

2.   Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin se pravice do plačila dodelijo le tistim kmetom, ki so vložili zahtevek za shemo enotnih plačil do 15. maja prvega leta veljavnosti sheme enotnih plačil.

Člen 57

Nacionalna rezerva

1.   Vsaka nova država članica linearno odstotno zniža svojo nacionalno zgornjo mejo iz člena 40, da bi oblikovala nacionalno rezervo.

2.   Nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija po postopku iz člena 141(2).

3.   V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila lahko nove države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence, dodelile pravice do plačila kmetom v posebnih sektorjih, ki so se znašli v posebnih razmerah zaradi prehoda na shemo enotnega plačila.

4.   Nove države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo, da bi dodelile pravice do plačila kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 1. januarju prvega leta uporabe sheme enotnega plačila, vendar v tem letu niso prejeli nobenega neposrednega plačila, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga ali konkurence.

5.   Nove države članice, ki ne uporabijo člena 68(1)(c), lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, dodelile pravice do plačila za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj na teh območjih.

6.   Za namene uporabe odstavkov 2 do 5 lahko nove države članice povečajo znesek na enoto pravic do plačila, ki jih ima zadevni kmet, v okviru meje 5 000 EUR, ali zadevnemu kmetu dodelijo nove pravice do plačila.

7.   Nove države članice linearno znižajo pravice do plačila, če njihova nacionalna rezerva ne zadošča za kritje primerov iz odstavkov 2, 3 in 4.

Člen 58

Regionalne razdelitve nacionalne zgornje meje iz člena 40

1.   Nove države članice lahko uporabijo shemo enotnega plačila na regionalni ravni.

2.   Nove države članice opredelijo regije na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

3.   Po potrebi vsaka nova država članica razdeli nacionalne zgornje meje iz člena 40 po kakršnem koli znižanju iz člena 57 med regije, v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

Člen 59

Dodelitev pravic do plačila

1.   Kmetje prejmejo pravice do plačila, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja iz člena 40, ki se uporabi, po kakršnem koli znižanju, določenem v členu 57, deli s številom pravic do plačila, določenih na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila na kmeta enako številu hektarjev, ki jih ta prijavi v skladu s členom 35(1) za prvo leto uporabe sheme enotnega plačila..

3.   Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah se z odstopanjem od odstavka 2 lahko nove države članice odločijo, da je število pravic do plačila na kmeta enako povprečnemu letnemu številu vseh hektarjev, na osnovi katerih je bila dodeljena pravica do plačila na površino med enim ali več leti reprezentativnega obdobja, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do leta 2008.

Če pa kmet v reprezentativnem obdobju prične opravljati kmetijsko dejavnost, povprečno število hektarov temelji na plačilih, ki so mu bila odobrena v koledarskem letu ali koledarskih letih, v katerih je opravljal kmetijsko dejavnost.

Člen 60

Kmetje brez upravičenih hektarjev

Kmetu, ki opravlja svojo dejavnost v sektorju govejega in telečjega mesa, sektorju mlečnih proizvodov ali sektorju ovčjega in kozjega mesa in je v skladu s členoma 57(3) in 59 upravičen do pravic do plačil, za katera prvo leto izvajanja sheme enotnega plačila nima upravičenih hektarov, se dodelijo posebne pravice, kot je določeno v členu 44, pri čemer vrednost posamezne pravice ne presega 5 000 EUR.

Člen 61

Travinje

Nove države članice lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili v okviru regionalne zgornje meje, določene v skladu s členom 58 ali njenega dela določijo tudi različne vrednosti pravic do plačila na enoto, ki se dodelijo kmetom iz člena 59(1):

(a)

za hektarje travinja, ki so popisani 30. junija 2008, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči, ali

(b)

za hektarje trajnih pašnikov, ki so popisani 30. junija 2008, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči.

Člen 62

Pogoji za pravice do plačila

1.   Pravice do plačila, določene v skladu s tem poglavjem, se lahko prenesejo le v isti regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2.   Nove države članice se lahko v skladu s splošnim načelom zakonodaje Skupnosti odločijo, da poenotijo vrednosti pravic do plačila, določene v skladu s tem poglavjem. To odločitev sprejmejo najpozneje do 1. avgusta v letu, ki je pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila.

Za namene uporabe prvega pododstavka se lahko izvedejo postopne letne spremembe pravic do plačila v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili in predhodno določenimi letnimi koraki.

3.   Razen v primeru višje sile in v izjemnih okoliščinah lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 34 uveljavil najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko se je prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vseh pravic do plačila, ki jih ni izkoristil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

POGLAVJE 4

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

Člen 63

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

1.   Od leta 2010 države članice vključujejo podporo, ki je na voljo v okviru shem vezane podpore iz Priloge XI, v shemo enotnega plačila v skladu s pravili iz členov 64, 65, 66 in 67.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)

se države članice, ki so uvedle shemo enotnega plačila v skladu s poglavji od 1 do 4 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko odločijo, da bodo pomoč iz odstavka 1 v celoti ali deloma uporabile za uvedbo pravic do plačila ali za povečanje vrednosti pravic do plačila glede na vrsto kmetijske dejavnosti kmetov v enem ali več letih v obdobju od 2005 do 2008 ter v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila;

(b)

se države članice, ki so uvedle shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali so uporabile možnost iz člena 47 te uredbe, lahko odločijo, da bodo pomoč iz odstavka 1 v celoti ali deloma uporabile za povečanje vrednosti pravic do plačila za dodatni znesek, ki ustreza povečanju regionalne zgornje meje, deljenemu s skupnim številom pravic do plačila.

Prav tako lahko države članice določijo povečanje vrednosti pravic do plačila z upoštevanjem meril iz člena 64(1) te uredbe ali glede na vrsto kmetijske dejavnosti kmetov v enem ali več letih v obdobju 2005–2008 ter v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

3.   Če država članica uporabi odstopanje, določeno v odstavku 2(a), z ustreznimi ukrepi zagotovi, da kmetje, ki so prejeli pomoč iz odstavka 1, niso izključeni iz sheme enotnega plačila. Zlasti poskrbi, da skupni znesek pomoči, ki jo bo kmet prejel po vključitvi shem vezane podpore iz odstavka 1 v shemo enotnega plačila, ni manjši od 75 % povprečne letne pomoči, ki jo je prejel iz naslova vseh neposrednih plačil v ustreznih referenčnih obdobjih iz členov 64, 65 in 66.

Člen 64

Vključitev vezane podpore, izključene iz sheme enotnega plačila

1.   Države članice razdelijo zneske iz Priloge XII, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točk 1 in 2 Priloge XI, med kmete v zadevnih sektorjih v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili ob upoštevanju zlasti podpore, ki so jo kmetje prejeli neposredno ali posredno v okviru ustreznih shem podpore v enem ali več letih obdobja 2005 do 2008. V primeru shem za krompirjev škrob iz točk 1 in 2 Priloge XI države članice lahko razdelijo zneske, ki so na voljo v okviru teh shem, ob upoštevanju količine krompirja iz pogodbe o pridelavi med proizvajalcem krompirja in proizvajalcem škroba v mejah kvot, v zadevnem letu dodeljenih temu proizvajalcu, kot je določeno v členu 84a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Države članice povečajo vrednost pravic do plačila, ki jih imajo zadevni kmetje na podlagi zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1.

Povečanje vrednosti na pravico do plačila na kmeta se izračuna tako, da se zneski iz prvega pododstavka delijo s številom pravic do plačila vsakega zadevnega kmeta.

Če pa kmet v zadevnem sektorju nima nobene pravice do plačila, se mu dodelijo pravice do plačila, katerih:

(a)

število je enako številu hektarjev, ki jih prijavi v skladu s členom 35(1) za leto vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila,

(b)

vrednost se določi tako, da se znesek, ki je ustvarjen zaradi uporabe odstavka 1 deli s številom, določenim v skladu s točko (a) tega pododstavka.

3.   Vendar se zadevna država članica v primeru, da je znesek za shemo pomoči manjši od 250 000 EUR, lahko odloči, da zneskov ne bo razdelila in jih doda v nacionalno rezervo.

Člen 65

Vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Zneske, ki so na razpolago za vezano podporo v okviru shem iz točke 3 Priloge XI, države članice razdelijo med kmete v zadevnih sektorjih v sorazmerju s podporo, ki so jo ti kmetje prejeli v okviru ustreznih shem podpore v ustreznih referenčnih obdobjih iz Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Vendar lahko države članice izberejo novejše reprezentativno obdobje v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, če pa je država članica uvedla shemo enotnega plačila v skladu z oddelkom 1 poglavja 5 ali poglavjem 6 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali če uporabi možnost iz člena 47 te uredbe, v skladu s členom 63(2)(b) te uredbe.

Države članice povečajo vrednost pravic do plačila zadevnih kmetov ali dodelijo pravice do plačila v skladu s členom 64(2) te uredbe.

Če bi kmetu, ki je prejel plačilo v skladu s členoma 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu s tem členom pripadale pravice do plačila, za katera v letu vključitve sheme vezane podpore v shemo enotnega plačila nima upravičenih hektarov, ali če vrednost pravic do plačila na hektar presega 5 000 EUR, se mu dodelijo posebne pravice do plačila iz člena 44, pri čemer vrednost posamezne pravice ne presega 5 000 EUR.

Člen 66

Neobvezna vključitev vezane podpore, ki je delno izključena iz sheme enotnega plačila

Če država članica:

(a)

ne sprejme odločitve iz prvega pododstavka člena 51(1);

(b)

se odloči, da ne odobri plačil za goveje in telečje meso iz člena 53(2) od leta 2011 naprej, ob uporabi drugega pododstavka člena 51(1);

(c)

ali se odloči, da ne odobri plačil za sadje in zelenjavo, ob uporabi tretjega pododstavka člena 51(1);

se zneski, ki so bili na voljo za vezano podporo v okviru shem iz točke 4 priloge XI, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu z določbami člena 65.

Člen 67

Predhodna vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila

Države članice se do 1. avgusta 2009 lahko odločijo, da bodo pomoč za semena iz oddelka 5 naslova IV in sheme iz točke 1 Priloge XI leta 2010 ali 2011 vključile v shemo enotnega plačila, z izjemo premije za trdo pšenico posebne kakovosti. V tem primeru Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(2) prilagodi nacionalne zgornje meje, kot je navedeno v iz členu 40, tako, da dodatno določi zneske iz Priloge XII za zadevno shemo pomoči.

POGLAVJE 5

Posebna podpora

Člen 68

Splošna pravila

1.   Države članice lahko kmetom dodelijo posebno podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju:

(a)

za:

(i)

posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za varovanje ali izboljšanje okolja,

(ii)

izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov,

(iii)

izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov;

(iv)

izvajanje strožjih standardov v zvezi z dobrim počutjem živali;

(v)

posebne kmetijske dejavnosti, ki prinašajo dodatne koristi za kmetijstvo in okolje;

(b)

obravnavanje posebnih neugodnosti, ki prizadenejo kmete v sektorju mlečnih proizvodov, govejega in telečjega, ovčjega in kozjega mesa ter riža na ekonomsko ranljivih ali okoljsko občutljivih območjih, ali za ekonomsko občutljive načine kmetovanja v teh sektorjih;

(c)

na območjih, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh območjih;

(d)

v obliki prispevkov za premije za zavarovanje pridelkov, živali in rastlin v skladu s pogoji, določenimi v členu 70;

(e)

z vzajemnimi skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče v skladu s pogoji iz člena 71.

2.   Podpora iz odstavka 1(a) se lahko odobri samo, če:

(a)

za posebne kmetijske dejavnosti iz odstavka 1(a)(v)

(i)

upošteva zahteve, ki so določene v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, in le za kritje dodatnih stroškov, ki so dejansko nastali, in izgube dohodka zaradi izpolnjevanja zadevnega cilja in

(ii)

jo je odobrila Komisija;

(b)

za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov iz odstavka 1(a)(ii) je v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (27), Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (28), Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (29) ter poglavjem I naslova II dela III Uredbe (ES) št. 1234/2007,

(c)

za izboljšanje trženja kmetijskih proizvodov iz odstavka 1(a)(iii), izpolnjuje merila iz členov 2 do 5 Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (30).

3.   Podpora iz odstavka 1(b) tega člena se lahko dodeli samo v obsegu, ki je potreben za ohranitev trenutne ravni pridelave.

V sektorjih ovčjega in kozjega ter govejega in telečjega mesa, če se navedena podpora uporablja skupaj s podporo, odobreno na podlagi členov 52 in 53, skupna podpora ne sme presegati finančnih ovojnic podpore, pridobljenih z začetkom uporabe najvišjega odstotka zadržanja, določenega v členih 67 in 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V sektorju riža se lahko podpora iz odstavka 1(b) tega člena dodeli samo od koledarskega leta, ko države članice vključijo shemo posebnih plačil za riž iz oddelka 1 poglavja 1 naslova IV v shemo enotnega plačila.

4.   Pomoč iz:

(a)

odstavkov 1(a) in (d) tega člena se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil,

(b)

odstavka 1(b) tega člena se dodeli v obliki dodatnih letnih plačil, kot so plačila na glavo ali premije za travinje,

(c)

odstavka 1(c) tega člena se dodeli v obliki povečanja zneska na enoto in/ali ali števila kmetovih pravic do plačila,

(d)

odstavka 1(e) tega člena se dodeli v obliki kompenzacijskih plačil, kakor je določeno v členu 71.

5.   Prenos pravic do plačila s povečanimi zneski na enoto in prenos dodatnih pravic do plačila iz odstavka 4(c) se lahko dovoli le, če prenesene pravice vključujejo prenos enakovrednega števila hektarjev.

6.   Vsaka podpora, dodeljena v skladu z odstavkom 1, mora biti skladna z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti.

7.   Komisija po postopku iz člena 141(2) opredeli pogoje za odobritev Komisije iz člena 2(a)(ii) tega člena in pogoje za dodelitev podpore iz tega oddelka, zlasti zato da bi zagotovila skladnost z drugimi ukrepi in politikami Skupnosti ter preprečila kopičenje podpore.

8.   Države članice, ki so sprejele odločitev iz člena 69(1), jo lahko do 1. avgusta 2011 pregledajo in se odločijo, da bodo po letu 2012

(a)

spremenijo zneske za financiranje pomoči iz tega poglavja v okviru omejitev iz člena 69, ali

(b)

prenehale uporabljati posebno podporo v skladu s tem poglavjem.

Glede na odločitev posamezne države članice v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka Komisija po postopku iz člena 141(2) določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.

Če se država članica odloči, da bo prenehala uporabljati to poglavje ali če zmanjša zneske za njegovo financiranje, se uporablja člen 72(2).

Člen 69

Finančne določbe za posebno podporo

1.   Države članice se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010 ali 1. avgusta 2011 odločijo, da bodo od leta po tej odločitvi uporabile do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 40 oziroma Malta lahko uporabi 2 000 000 EUR, za posebno podporo iz člena 68(1)

2.   Države članice lahko na sektorski osnovi zadržijo 10 % sredstev, tako da zadržijo do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 41 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki se nanaša na vse sektorje iz Priloge VI k navedeni uredbi. Zadržana sredstva se lahko uporabijo samo za izvajanje pomoči iz člena 68(1) te uredbe v zadevnih sektorjih.

3.   Glede na odločitev posamezne države članice v skladu z odstavkom 1 o tem, kakšen znesek nacionalne zgornje meje bo uporabila, Komisija po postopku iz člena 141(2) določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.

Izključno za namen zagotovitve skladnosti z nacionalnimi zgornjimi mejami iz člena 40(2) se zneski za dodelitev podpore iz člena 68(1)(c) odštejejo od nacionalne zgornje meje iz člena 40(1). Štejejo se kot dodeljena pravica do plačila.

4.   Podpora iz točk (i), (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(a) ter odstavkov 1(b) in (e) člena 68 se omeji na 3,5 % nacionalne zgornje meje iz člena 40, za Malto pa na znesek 2 000 000 EUR iz člena 69(1) te uredbe, ki se uporabijo zlasti za financiranje ukrepov iz člena 68(1)(b) v sektorju mleka.

Države članice lahko določijo podmeje za posamezni ukrep.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se lahko za države članice, ki so dodelile podporo za rejo krav dojilj v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in niso uporabile možnosti iz člena 68(2)(a)(i) navedene uredbe, za obdobje med letoma 2010 in 2013 omejitev iz odstavka 4 določi na 6 % nacionalne zgornje meje iz člena 40. Poleg tega se za države članice, kjer se več kot 60 % mleka proizvede na območjih, ki ležijo severno od 62. vzporednika, določi omejitev 10 % nacionalne zgornje meje iz člena 40.

Kljub temu pa se vsaka podpora, ki presega 3,5 % nacionalne zgornje meje iz člena 40, uporabi izključno za financiranje ukrepov iz člena 68(1)(b) te uredbe v sektorju mleka ter sektorju govejega in telečjega mesa.

Komisija Svetu predloži poročilo o uporabi tega odstavka do 31. decembra 2013.

6.   Države članice pridobijo sredstva, potrebna za financiranje podpore iz:

(a)

člena 68(1), tako da uporabijo znesek, ki ga Komisija izračuna v skladu z odstavkom 7 tega člena in določi po postopku iz člena 141(2), in/ali

(b)

člena 68(1)(a), (b), (c) in (d), z linearnim znižanjem vrednosti pravic do plačila, dodeljenih kmetom, in/ali neposrednih plačil iz členov 52 in 53 in/ali iz nacionalne rezerve,

(c)

odstavka 68(1)(e), po potrebi z linearnim znižanjem enega ali več plačil, ki se bodo izplačala upravičencem do ustreznih plačil v skladu s tem naslovom in v okviru meja iz odstavkov 1 in 4 tega člena.

Izključno za namene zagotovitve skladnosti z nacionalnimi zgornjimi mejami iz člena 40(2) se zadevni znesek ne šteje kot del zgornjih mej iz odstavka 3 tega člena, če država članica uporabi možnost iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

7.   Zneski iz odstavka 6(a) tega člena so enaki razliki med:

(a)

nacionalnimi zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi VIII ali Prilogi VIIIa Uredbe (ES) št. 1782/2003 za leto 2007, po uporabi člena 10(1) navedene uredbe in člena 4(1) Uredbe (ES) št. 378/2007 in po zmanjšanju za 0,5 % ter

(b)

izvajanjem proračuna sheme enotnega plačila in plačil iz oddelkov 2 in 3 poglavja 5 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 za proračunsko leto 2008 glede na plačila v okviru znižane zgornje meje za leto 2007 iz točke (a) tega pododstavka.

Ta znesek v nobenem primeru ne presega 4 % zgornje meje iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

Za nove države članice, ki so v letu 2007 uporabile shemo enotnega plačila, se znesek pomnoži z 1,75 v letu 2010, z 2 v letu 2011, z 2,25 v letu 2012 in z 2,5 od leta 2013 naprej.

Komisija na zahtevo države članice preuči določene zneske po postopku iz člena 141(2) te uredbe in na podlagi natančnih predpisov, ki se določijo po enakem postopku.

Uporaba teh zneskov s strani držav članic ne posega v uporabo člena 8 te uredbe.

8.   V sklepu iz odstavka 1 tega člena, člena 68(8) in člena 131(1) se določijo ukrepi, ki se uporabijo, hkrati pa so v njem zajeti vsi nadaljnji izvedbeni postopki za uporabo tega poglavja, vključno z opisom pogojev za upravičenost do ukrepov, ki se uporabijo, z zadevnim zneskom in finančnimi viri, ki jih je treba zbrati.

9.   Nove države članice se lahko odločijo, da bodo na podlagi svojih nacionalnih zgornjih mej uporabile odstavke 1, 2, 4 in 6 tega člena in člen 131(1):

(a)

za leto 2016 v primeru Bolgarije in Romunije,

(b)

za leto 2013 v primeru drugih novih držav članic.

V tem primeru se člen 132 ne uporablja za ukrepe, sprejete v skladu s tem členom.

Člen 70

Zavarovanje pridelka, živali in rastlin

1.   Države članice lahko sofinancirajo premije za zavarovanje pridelka, živali ali rastlin proti ekonomskim izgubam zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni žival ali rastlin ali napadov škodljivih organizmov.

V tem členu:

(a)

„slabe vremenske razmere“ pomeni vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami, kakršne so zmrzal, toča, led, dež ali suša;

(b)

„bolezni živali“ pomeni bolezni, omenjene na seznamu bolezni živali Mednarodnega urada za kužne bolezni žival in/ali v Prilogi k Odločbi Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (31).

(c)

„ekonomske izgube“ pomeni kakršni koli dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje.

2.   Finančni prispevki se lahko odobrijo samo za izgubo zaradi slabih vremenskih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napada škodljivih organizmov, ki uničijo več kot 30 % povprečja letne proizvodnje zadevnega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnem povprečju, ki temelji na predhodnem petletnem obdobju, pri čemer je izključena najvišja in najnižja vpisna vrednost.

3.   Finančni prispevek, odobren na kmeta, ne presega 65 % zavarovalne premije, ki jo je treba plačati.

Države članice lahko znesek premije, ki je upravičen do finančnega prispevka, omejijo z uporabo ustreznih zgornjih mej.

4.   Kritje z zavarovanjem pridelkov in/ali živali in/ali rastlin je na voljo le, če je slabe vremenske razmere ali izbruh bolezni živali ali rastlin ali napad škodljivih organizmov kot take priznal pristojni organ zadevne države članice.

Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je bil tak primer priznan.

5.   Izplačila zavarovanja nadomestijo največ skupne stroške za nadomestitev izgub iz odstavka 1 in ne zahtevajo ali določajo vrste ali količine prihodnje pridelave.

6.   Vsak finančni prispevek se izplača neposredno zadevnemu kmetu

7.   Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 69(1) v višini 75 % finančnega prispevka.

Prvi pododstavek ne posega v nobena pooblastila držav članic, da v zadevnih sektorjih pokrijejo svojo udeležbo pri financiranju finančnih prispevkov in dela zavarovalne premije, ki jo plačajo kmetje v celoti ali delno z obveznimi shemami kolektivne odgovornosti. To je mogoče ne glede na člena 125l in 125n Uredbe (ES) št. 1234/2007.

8.   Države članice zagotovijo, da se v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 nadomestilo za ekonomske izgube, ki se odobri v skladu z drugimi določbami Skupnosti, tudi s členom 44 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in drugimi zdravstvenimi, veterinarskimi ali fitosanitranimi ukrepi, preneha izplačevati.

9.   Finančni prispevek ne sme predstavljati ovire za delovanje notranjega trga z zavarovalnimi storitvami. Finančni prispevek se ne sme omejiti na zavarovanje, ki ga zagotovi ena sama zavarovalna družba ali skupina družb ali se pogojevati s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z družbo, ustanovljeno v zadevni državi članici.

Člen 71

Vzajemni skladi za bolezni živali in rastlin ter okoljske nesreče

1.   Države članice lahko določijo, da se kmetom izplača finančno nadomestilo za gospodarske izgube zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče, s finančnimi prispevki v vzajemne sklade.

2.   V tem členu:

(a)

„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo je akreditirala država članica v skladu z nacionalno zakonodajo, v okviru katere se povezani kmetje zavarujejo in iz katere se dodelijo odškodnine tem kmetom, kadar so jih prizadele gospodarske izgube zaradi izbruha bolezni živali ali rastlin ali okoljske nesreče;

(b)

„ekonomske izgube“ pomeni kakršne kole dodatne stroške, ki nastanejo kmetu zaradi izrednih ukrepov, ki jih kmet sprejme z namenom zmanjšati ponudbo na zadevnem trgu, ali kakršno koli znatno izgubo proizvodnje.

(c)

„okoljska nesreča“ pomeni posebno onesnaženje, kontaminacija ali degradacija kakovosti okolja, ki je nastala zaradi posebnega dogodka ter je geografsko omejena. Ne zajema splošnih okoljskih tveganj, ki niso povezana s posebnim dogodkom, na primer podnebnih sprememb ali kislega dežja.

3.   Finančno nadomestilo v primeru bolezni živali se lahko odobri le za bolezni, omenjene na seznamu bolezni živali Mednarodnega urada za kužne bolezni žival in/ali v Prilogi k Odločbi 90/424/EGS.

4.   Države članice zagotovijo, da se v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 finančno nadomestilo za ekonomske izgube, ki se odobri v skladu z drugimi določbami Skupnosti, tudi s členom 44 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in drugimi zdravstvenimi, veterinarskimi ali fitosanitranimi ukrepi, preneha izplačevati.

5.   Vzajemni skladi izplačajo finančno nadomestilo neposredno povezanim kmetom, ki so jih ekonomske izgube prizadele.

Vir finančnega nadomestila, ki jih izplačajo vzajemni skladi, so:

(a)

delniški kapital, ki ga v sklade prispevajo povezani in nepovezani kmetje ali drugi gospodarski udeleženci v kmetijski proizvodni verigi ali,

(b)

posojila, ki jih skladi najamejo po komercialnih pogojih, in

(c)

zneski, pridobljeni v skladu s členom 11.

Kakršen koli začetni delniški kapital ne sme izvirati iz javnih sredstev.

6.   Finančni prispevki iz odstavka 1 se lahko nanašajo na:

(a)

upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, razporejene največ na tri leta,

(b)

vračilo kapitala in obresti na komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za namene izplačila finančnega nadomestila kmetom,

(c)

zneske, ki jih vzajemni skladi izplačajo iz svojega delniškega kapitala kot finančno nadomestilo kmetom.

Najkrajše in najdaljše trajanje komercialnih posojil, upravičenih za finančni prispevek, določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

Če sklad izplača finančno nadomestilo v skladu s točko (c) prvega pododstavka, javni finančni prispevek sledi enakemu ritmu, kot za komercialno posojilo minimalnega trajanja.

7.   Kateri koli finančni prispevek ne sme preseči 65 % stroškov iz odstavka 6. Kakršne koli stroške, ki se ne pokrijejo s finančnimi prispevki, krijejo povezani kmetje.

Države članice lahko omejijo stroške, ki so upravičeni za finančni prispevek, tako da uporabijo:

(a)

zgornje meje na sklad,

(b)

ustrezne zgornje meje na enoto.

8.   Izdatke držav članic za finančne prispevke sofinancira Skupnost iz skladov iz člena 69(1) v višini 75 %.

Prvi pododstavek ne posega v nobena pooblastila držav članic, da v zadevnih sektorjih pokrijejo svojo udeležbo in/ali udeležbo povezanih kmetov pri financiranju finančnih prispevkov v celoti ali delno z obveznimi shemami kolektivne odgovornosti. To je mogoče ne glede na člena 125l in 125n Uredbe (ES) št. 1234/2007.

9.   Države članice opredelijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev kompenzacijskih plačil kmetom v primeru krize in za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili.

10.   Države članice predložijo Komisiji letno poročilo o izvajanju tega člena. Obliko, vsebino, časovno razporeditev in roke poročila določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

11.   Če se kmetu v skladu s tem členom finančno nadomestilo dodeli iz vzajemnega sklada, se vse zakonske pravice do nadomestila škode za povrnjene ekonomske izgube, ki bi kmetu lahko pripadale v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje zoper katero koli tretjo stranko, prenesejo na vzajemni sklad v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država članica.

Člen 72

Prehodne določbe

1.   Če je država članica uporabila člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se zneski, zadržani v skladu z navedenim členom, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

2.   Z odstopanjem od prvega odstavka lahko država, ki je uporabila člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in se odloči, da bo uporabila posebno podporo iz tega poglavja, zneske, zadržane v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, uporabi za financiranje potreb iz člena 69(6) te uredbe. Če so potrebe po financiranju iz člena 69(6) manjše od zneskov, zadržanih v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se razlika vključi v shemo enotnega plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

3.   Če se država članica, ki je v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 uporabila ukrepe, ki niso združljivi s tem poglavjem, odloči, da bo uporabila posebno podporo iz tega poglavja,, se do 1. avgusta 2009 lahko odloči, da bo v skladu s členom 68 te uredbe uporabila ukrepe, ki jih je v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in njenimi izvedbenimi predpisi sporočila Komisiji, med leti 2010, 2011 in 2012. Z odstopanjem od člena 69(4) se lahko celotna podpora, dodeljena v okviru ukrepov iz člena 68(1)(a), (b) in (e) omeji z mejo, ki se za zadevno državo članico določi z uporabo člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V tem primeru se država članica lahko odloči do 1. avgusta 2009, da vsako leto prilagodi takšne ukrepe, tako da bodo postali združljivi s tem poglavjem. Če se država članica odloči, da ukrepov ne bo prilagodila, tako da bi bili združljivi s tem poglavjem, se zadevni zneski vključijo v enotno shemo plačila v skladu s členom 65 te uredbe.

4.   Države članice lahko podporo iz tega poglavja odobrijo od leta 2009, če z odstopanjem od člena 69(6) te uredbe pomoč iz člena 68(1) financirajo le z zneski iz nacionalne rezerve in če so nacionalni predpisi uveljavljeni najpozneje zadnji dan, ki ga države članice določijo za vlogo zahtevka za pomoč.

NASLOV IV

DRUGE SHEME POMOČI

POGLAVJE 1

Sheme pomoči skupnosti

Oddelek 1

Proizvodno vezano plačilo za riž

Člen 73

Področje uporabe

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri proizvajalcem riža, ki spada pod oznako KN 1006 10, pod pogoji iz tega oddelka („proizvodno vezano plačilo za riž“).

Člen 74

Pogoji in znesek pomoči

1.   Proizvodno vezano plačilo za riž se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

2.   Znesek proizvodno vezanega plačila za riž je glede na donose v zadevnih državah članicah:

Država članica

EUR/ha

Bolgarija

345,255

Grčija

561,00

Španija

476,25

Francija

matično ozemlje

411,75

Francoska Gvajana

563,25

Italija

453,00

Madžarska

232,50

Portugalska

453,75

Romunija

126,075

Člen 75

Površine

Določijo se naslednje osnovne površine za vsako državo članico proizvajalko:

Država članica

Osnovna površina

(ha)

Bolgarija

4 166

Grčija

20 333

Španija

104 973

Francija

matično ozemlje

19 050

Francoska Gvajana

4 190

Italija

219 588

Madžarska

3 222

Portugalska

24 667

Romunija

500

Država članica lahko v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.

Člen 76

Prekoračitev površin

1.   Če v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, določeno v členu 75, se površina na kmeta, za katero se zaprosi proizvodno vezano plačilo za riž, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2.   Če država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je bila omejitev podosnovnih površin prekoračena. To zmanjšanje se opravi, če so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle svojih omejitev podosnovnih površin, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so bile omejitve podosnovnih površin presežene.

Oddelek 2

Pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja

Člen 77

Obseg in višina pomoči

Za tržna leta od 2009/2010, 2011/2012 in 2011/2012 se pomoč dodeli kmetom, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba, pod pogoji določenimi v tem oddelku („pomoč za proizvajalce škrobnega krompirja“).

Znesek pomoči je 66,32 EUR za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba.

Znesek se prilagodi glede na vsebnost škroba v krompirju.

Člen 78

Pogoji

Pomoč za proizvajalce škrobnega krompirja se plača samo v zvezi s količino krompirja, ki je zajeta v pogodbi o pridelavi med pridelovalcem krompirja in proizvajalcem škroba, v mejah kvote, dodeljene proizvajalcu škroba, v skladu s členom 84a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 3

Premija za stročnice

Člen 79

Področje uporabe

Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku („premija za stročnice“).

Stročnice zajemajo:

(a)

grah iz oznake KN 0713 10,

(b)

bob iz oznake KN 0713 50,

(c)

sladko lupino iz oznake KN ex 1209 29 50.

Člen 80

Znesek in upravičenost

Premija za stročnice znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do premije za stročnice upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Člen 81

Površina

1.   Maksimalna zajamčena površina, za katero se lahko dodeli premija za stročnice, je 1 648 000 ha.

2.   Če površina, za katero se zaprosi premija za stročnice, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi premija za stročnice, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 141(2).

3.   Če se država članica v skladu s členom 67 odloči za vključitev premije za stročnice iz tega oddelka v shemo enotnega plačila, Komisija po postopku iz člena 141(2) zmanjša največjo zajamčeno površino iz odstavka 1 tega člena glede na ustrezne zneske za stročnice za zadevno državo članico iz Priloge XII.

Oddelek 4

Plačilo na površino za lupinarje

Člen 82

Plačilo Skupnosti na površino za lupinarje

1.   Za leta 2009, 2010 in 2011 se pomoč Skupnosti odobri pridelovalcem lupinarjev pod pogoji, opredeljenimi v tem oddelku („plačilo na površino za lupinarje“).

„Lupinarji“ vključujejo:

(a)

mandlje iz oznak KN 0802 11 in 0802 12,

(b)

lešnike iz oznak KN 0802 21 in 0802 22,

(c)

orehe iz oznak KN 0802 31 in 0802 32,

(d)

pistacije iz oznake KN 0802 50,

(e)

rožiče iz oznake KN 1212 10 10.

2.   Države članice lahko plačilo na površino za lupinarje razlikujejo glede na proizvode ali s povečevanjem ali zmanjševanjem nacionalnih zajamčenih površin (v nadaljnjem besedilu: „NZP“), določenih v členu 83(3). Vendar pa v vsaki državi članici celoten znesek plačila na površino za lupinarje, odobrenega v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 83(4).

Člen 83

Površine

1.   Države članice odobrijo plačilo Skupnosti na površino za lupinarje v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v posamezni državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 EUR.

2.   S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 829 229 ha.

3.   Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje NZP:

Država članica

NZP

(ha)

Belgija

100

Bolgarija

11 984

Nemčija

1 500

Grčija

41 100

Španija

568 200

Francija

17 300

Italija

130 100

Ciper

5 100

Luksemburg

100

Madžarska

2 900

Nizozemska

100

Avstrija

100

Poljska

4 200

Portugalska

41 300

Romunija

1 645

Slovenija

300

Slovaška

3 100

Združeno kraljestvo

100

4.   Države članice lahko razdelijo svoje NZP na podosnovne površine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

Člen 84

Prekoračitev podosnovnih površin

Kadar država članica razdeli svoje NZP na podosnovne površine in je pri tem ena ali več podosnovnih površin prekoračenih, se površina na kmeta, za katero se zaprosi plačilo na površino za lupinarje, v tem letu sorazmerno zmanjša za kmete na podosnovnih površinah, kjer so presežene omejitve. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevnih državah članicah površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev za podosnovne površine, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so omejitve presežene.

Člen 85

Pogoji za upravičenost

1.   Plačilo na površino za lupinarje je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele in gostoto dreves.

2.   Države članice lahko odobritev plačila na površino za lupinarje pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Če se uporablja odstavek 2, lahko države članice določijo, da se znesek plačila na površino za lupinarje izplača organizaciji proizvajalcev v korist njenih članov. V tem primeru se znesek pomoči, ki ga prejme organizacija proizvajalcev, plača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska plačila na površino za lupinarje odbije največ 2 %.

Člen 86

Državna pomoč

1.   Države članice lahko poleg plačila na površino za lupinarje odobrijo državno pomoč do največ 120,75 EUR na hektar na leto.

2.   Državna pomoč se lahko plača le za površine, za katere se prejema plačilo na površino za lupinarje.

3.   Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 5

Pomoč za semena

Člen 87

Pomoč

1.   Države članice, ki uporabljajo člen 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in niso izkoristile možnosti, predvidene v členu 67 te uredbe, za leta 2009, 2010 in 2011 na letni osnovi odobrijo pomoč, določeno v Prilogi XIII te uredbe, za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranih semen ene ali več vrst, navedenih v navedeni prilogi, pod pogoji določenimi v tem oddelku („pomoč za semena“).

2.   Če se za površino, sprejeto za certificiranje, za katero se je zaprosilo za pomoč za semena, zaprosi tudi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, se zmanjša znesek pomoči za semena, razen v primeru vrst, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge XIII, vendar ne na manj kot nič, za znesek pomoči v okviru sheme enotnega plačila, ki se v danem letu odobri za zadevno površino.

3.   Znesek pomoči za semena, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo določi Komisija po postopku iz člena 141(2) te uredbe in ustreza deležu pomoči za semena za zadevne vrste v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 40 te uredbe, kot je določena v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 („zgornja meja pomoči za semena“). Vendar za nove države članice ta zgornja meja pomoči za semena ustreza zneskom iz Priloge XIV te uredbe.

Če celoten znesek zahtevane pomoči za semena presega zgornjo mejo, ki jo določi Komisija, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

4.   Sorte konoplje (Cannabis sativa L.), za katere se plača pomoč za semena, predvidena s tem členom, se določijo v skladu s postopkom iz člena 141(2).

Oddelek 6

Proizvodno vezano plačilo za bombaž

Člen 88

Področje uporabe

Pomoč se odobri proizvajalcem bombaža iz oznake KN 5201 00 pod pogoji iz tega oddelka („proizvodno vezano plačilo za bombaž“).

Člen 89

Upravičenost

1.   Proizvodno vezano plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene površine bombaža. Da bi bila upravičena, se mora površina nahajati na kmetijskem zemljišču, ki ga je država članica odobrila za pridelavo bombaža, posajenem z odobrenimi sortami in dejansko požetem pod normalnimi pogoji rasti.

Proizvodno vezano plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne in primerne prodajne kakovosti.

2.   Države članice potrdijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 tega člena v skladu s podrobnimi pravili in pogoji, ki se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 90

Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.   Nacionalne osnovne površine so:

Bolgarija: 3 342 ha,

Grčija: 250 000 ha,

Španija: 48 000 ha,

Portugalska: 360 ha.

2.   Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

Bolgarija: 1,2 tone/ha,

Grčija: 3,2 tone/ha,

Španija: 3,5 tone/ha,

Portugalska: 2,2 tone/ha.

3.   Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: 671,33 EUR,

Grčija: 251,75 EUR,

Španija: 400,00 EUR,

Portugalska: 252,73 EUR.

4.   Če upravičena površina bombaža v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se pomoč iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.   Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 91

Odobrene medpanožne organizacije

1.   V tem oddelku „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravno osebo, sestavljeno iz kmetov, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, ki izvaja dejavnosti, kot so:

(a)

pomoč pri boljšem usklajevanju načina, kako se bombaž daje na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami,

(b)

sestava standardnih oblik pogodb, skladnih s predpisi Skupnosti,

(c)

usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti in varstva potrošnikov,

(d)

posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov,

(e)

razvijanje tržnih strategij za promoviranje bombaža s pomočjo sistemov za potrjevanje kakovosti.

2.   Država članica, v katerih imajo obrati za odzrnjevanje bombaža svoj sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, ki se sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 92

Plačilo pomoči

1.   Kmetom se proizvodno vezano plačilo za bombaž odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 90.

2.   Kmetom, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se na upravičeni hektar v okviru osnovne površine iz člena 90(1) odobri proizvodno vezano plačilo za bombaž, povečano za znesek 2 EUR.

Oddelek 7

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in trsa

Člen 93

Področje uporabe

1.   V državah članicah, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v členu 3 Uredbe (ES) št. 320/2006, za najmanj 50 % kvote sladkorja, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (32), se pomoč odobri pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa, pod pogoji iz tega oddelka.

2.   Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se odobri za največ pet zaporednih let od tržnega leta, v katerem je bil dosežen prag 50 % iz odstavka 1, vendar najpozneje za tržno leto 2013/2014.

Člen 94

Pogoji

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se odobri za količino kvotnega sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, dobavljenega po pogodbah, sklenjenih v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 95

Znesek pomoči

Pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa se izrazi na tono belega sladkorja običajne kakovosti. Znesek pomoči je enak polovici zneska, ki ga dobimo tako, da se znesek zgornje meje iz Priloge XV k tej uredbi za zadevno državo članico za ustrezno leto deli s celotno kvoto sladkorja in inulinskega sirupa, določeno 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006.

Razen za Bolgarijo in Romunijo se člena 121 in 132 te uredbe ne uporabljata za pomoč za pridelovalce sladkorne pese in sladkornega trsa.

Oddelek 8

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

Člen 96

Prehodne pomoči na površino

1.   Če se uporabita člen 54(1) ali člen 128(1), se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo paradižnik, ki se dobavlja za predelavo, dodeli prehodna pomoč na površino pod pogoji iz tega oddelka.

2.   Če se uporabita člen 54(2) ali člen 128(2), se lahko v obdobju, navedenem v njih, kmetom, ki pridelujejo enega ali več vrst proizvodov sadja ali zelenjave, naštetih v tretjem pododstavku člena 54(2), kakor določijo države članice, in ki se dobavljajo za predelavo, odobri prehodna pomoč na površino.

Člen 97

Znesek pomoči in upravičenost

1.   Države članice določijo pomoč na hektar, na katerem se pridelujejo paradižniki in vsak proizvod sadja in zelenjave, naveden v tretjem pododstavku člena 54(2), na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril.

2.   Skupni znesek pomoči iz odstavka 1 tega člena ne sme v nobenem primeru preseči zgornje meje, določene v skladu s členom 51(2) ali členom 128.

3.   Pomoč iz odstavka 1 tega člena se odobri samo za površine, katerih pridelava je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.   Države članice lahko za odobritev pomoči Skupnosti iz odstavka 1 tega člena določijo dodatna objektivna in nediskriminatorna merila, vključno s pogojem, da je kmet član organizacije ali skupine proizvajalcev, priznane po členu 125b ali členu 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 9

Prehodno plačilo za jagodičje

Člen 98

Plačilo za jagodičje

1.   Prehodna pomoč na površino se dodeli v obdobju, ki se konča 31. decembra 2011, proizvajalcem jagod iz oznake KN 0810 10 00 in malin iz oznake KN 0810 20 10, ki se dobavljajo za predelavo, pod pogoji iz tega oddelka („prehodno plačilo za jagodičje“).

2.   Prehodno plačilo za jagodičje se odobri samo za površine, katerih obdelava je zajeta s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(1)(j) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Znesek prehodnega plačila za jagodičje znaša 230 EUR na hektar.

4.   Države članice lahko poleg prehodnega plačila za jagodičje izplačajo državno pomoč. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne sme preseči 400 EUR na hektar.

5.   Prehodno plačilo za jagodičje se izplača samo za največje nacionalne zajamčene površine, dodeljene državam članicam, kot sledi:

Država članica

Največja nacionalna zajamčena površina

(ha)

Bolgarija

2 400

Madžarska

1 700

Latvija

400

Litva

600

Poljska

48 000

Če upravičena površina v dani državi članici in v danem letu presega največjo nacionalno zajamčeno površino, se znesek prehodnega plačila za jagodičje iz odstavka 3 zniža sorazmerno prekoračitvi največje nacionalne zajamčene površine.

6.   Člena 121 in 132 se ne uporabljata za prehodno plačilo za jagodičje.

Oddelek 10

Premije za sektorja govejega in telečjega mesa

Člen 99

Področje uporabe

Če se uporabi člen 52, države članice letno odobrijo premije ali dodatne premije kmetom, ki redijo ovce in koze, pod pogoji, določenimi v tem oddelku, če v tej uredbi ni določeno drugače.

Člen 100

Opredelitve

V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a)

„ovca“ pomeni katero koli ovčjo samico, ki je vsaj enkrat jagnjila ali ki je stara vsaj eno leto;

(b)

„koza“ pomeni katero koli kozjo samico, ki je vsaj enkrat jarila ali ki je stara vsaj eno leto.

Člen 101

Premije za ovce in koze

1.   Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic („premija za ovce“).

2.   Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz („premija za koze“). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

(a)

vzreja koz je usmerjena predvsem v proizvodnjo kozjega mesa;

(b)

tehnike vzreje koz in ovc so si po naravi podobne.

Seznam takšnih območij se določi po postopku iz člena 141(2).

3.   Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4.   Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz ovčjega mleka, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

5.   Znesek premije na kozo je 16,8 EUR.

Člen 102

Dodatna premija

1.   Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 % zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2.   Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

(a)

se vsaj 90 odstotkov živali, v zvezi s katerimi se zaprosi za premijo, pase vsaj 90 zaporednih dni na območjih, ki izpolnjujejo pogoje in so določena v skladu z odstavkom 1, in

(b)

se sedež kmetijskega gospodarstva nahaja na natančno opredeljenem geografskem območju, za katerega je država članica določila, da je sezonska selitev živali tradicionalna praksa reje ovac in/ali koz ter da so te selitve živali potrebne zaradi pomanjkanja zadostne količine krme med obdobjem sezonske selitve živali.

3.   Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

Člen 103

Splošna pravila za premije

1.   Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu v najkrajšem časovnem obdobju, ki se določi po postopku iz člena 141(2).

2.   Da lahko postane upravičena do premije, je treba vsako žival identificirati in registrirati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004.

Člen 104

Individualne omejitve

1.   1. januarja 2009 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 101(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2008 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje iz odstavka 5 in da se lahko ohrani nacionalna rezerva iz člena 106.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 in kjer se uporablja člen 52, se določijo individualne zgornje meje za proizvajalce in vzpostavijo nacionalne rezerve iz člena 106 najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3.   Pravice do premije, ki so bile umaknjene z ukrepom, sprejetim v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se ukinejo.

4.   Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Država članica

Nacionalne zgornje meje

Bolgarija

2 058 483

Češka

66 733

Danska

104 000

Estonija

48 000

Španija

19 580 000

Francija

7 842 000

Ciper

472 401

Latvija

18 437

Litva

17 304

Madžarska

1 146 000

Poljska

335 880

Portugalska

2 690 000

Romunija

5 880 620

Slovenija

84 909

Slovaška

305 756

Finska

80 000

Skupaj

40 730 523

Člen 105

Prenos pravic do premije

1.   Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo.

2.   Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez vsakršnega nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic tem kmetom plačajo iz državnega proračuna.

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da se v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva prenos pravic opravi prek nacionalne rezerve.

3.   Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo prenosu pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4.   Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 106

Nacionalna rezerva

1.   Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premije.

2.   Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 105(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3.   Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim kmetom, ki so prednostni upravičenci.

Člen 107

Zgornje meje

Vsota zneskov vsake premije, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 51(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

Oddelek 11

Plačila za goveje in telečje meso

Člen 108

Področje uporabe

Če se uporabi člen 53, države članice pod pogoji iz tega oddelka in če v tej uredbi ni določeno drugače, odobrijo dodatno plačilo ali plačila, ki jih je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

Člen 109

Opredelitve

V tem oddelku:

(a)

„regija“ pomeni državo članico ali regijo v državi članici, po izbiri zadevne države članice,

(b)

„bik“ pomeni nekastrirano govedo moškega spola,

(c)

„vol“ pomeni kastrirano govedo moškega spola,

(d)

„krava dojilja“ pomeni kravo mesne pasme ali je rojena s križanjem z mesno pasmo ter pripada čredi, namenjeni vzreji telet za proizvodnjo mesa,

(e)

„telica“ pomeni govedo ženskega spola v starosti od osmih mesecev, ki še ni telila.

Člen 110

Posebna premija

1.   Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje iz odstavka 2.

Za namen tega člena „regionalna zgornja meja“ pomeni število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

2.   Posebna premija se odobri največ:

(a)

enkrat v življenju vsakega bika, starejšega od devet mesecev, ali

(b)

dvakrat v življenju vsakega vola:

(i)

prvič v starosti devetih mesecev,

(ii)

drugič po tem, ko je dopolnil 21 mesecev.

3.   Da postane upravičena do posebne premije:

(a)

mora imeti kmet vsako žival, zajeto v zahtevku, na pitanju določeno obdobje, ki se določi po postopku iz člena 141(2),

(b)

mora imeti vsaka žival do zakola ali izvoza živalski potni list iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000, ki vsebuje vse ustrezne informacije o njenem premijskem statusu, ali, če ta ni na voljo, enakovreden uradni dokument.

4.   Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se skupno število upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4 lahko države članice:na podlagi objektivnih meril, ki so del politike razvoja podeželja, in samo pod pogojem, da upoštevajo zaposlitvene in okoljske vidike, spremenijo ali opustijo omejitev 90 živali na kmetijsko gospodarstvo in starostno obdobje. V tem primeru lahko države članice pri izvrševanju tega pooblastila sklenejo uporabiti člen 4 tako, da se doseže obseg zahtevanih znižanj za uskladitev z veljavno regionalno zgornjo mejo, ne da bi države takšne omejitve uporabile za male kmete, ki glede zadevnega leta niso predložili zahtevkov za posebno premijo za več kot minimalno število živali, ki ga je določila zadevna država članica.

6.   Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se starostno merilo za bike, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kg.

Premija se plača ali vrne kmetom.

7.   Znesek posebne premije znaša:

(a)

210 EUR za upravičenega bika;

(b)

150 EUR za upravičenega vola in starostno obdobje.

8.   Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Država članica

Regionalna zgornja meja

Bolgarija

90 343

Češka

244 349

Danska

277 110

Nemčija

1 782 700

Estonija

18 800

Ciper

12 000

Latvija

70 200

Litva

150 000

Poljska

926 000

Romunija

452 000

Slovenija

92 276

Slovaška

78 348

Finska

250 000

Švedska

250 000

Člen 111

Premija za krave dojilje

1.   Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj („premija za krave dojilje“). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

2.   Premija za krave dojilje se dodeli kateremu koli kmetu, ki:

(a)

dvanajst mesecev od dneva vložitve zahtevka ne oddaja mleka ali mlečnih proizvodov s svoje kmetije.

Vendar oddaja mleka ali mlečnih proizvodov potrošniku neposredno s kmetijskega gospodarstva ne preprečuje odobritve premije;

(b)

oddaja mleko ali mlečne proizvode, katerih skupna individualna kvota iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1234/2007 ne presega 120 000 kg.

Vendar se lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki jih določijo same, odločijo, da spremenijo ali opustijo to količinsko omejitev, če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero je bila zahtevana premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka, se na podlagi prejemnikove individualne kvote za mleko, ki je na voljo na gospodarstvu 31. marca zadevnega koledarskega leta, izražene v tonah in povprečni mlečnosti, ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3.   Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 112.

4.   Znesek premije znaša 200 EUR na upravičeno žival.

5.   Države članice lahko odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 5 in 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (33), se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz EKJS.

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira EKSRP dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi dveletnega povprečja pred letom, za katero se odobri premija.

6.   Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

Člen 112

Individualna zgornja meja za krave dojilje

1.   Pomoč se odobri vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, v okviru individualnih zgornjih meja, določenih v skladu s členom 126(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje iz odstavka 5 in da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 114.

Po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino v skladu s členom 122 in kadar se uporabi člen 53(1), se določijo individualne zgornje meje za proizvajalce in vzpostavijo nacionalne rezerve iz člena 114 najpozneje konec prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila.

3.   Če zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

(a)

stopnjo, po kateri so kmetje uporabili svoje individualne zgornje meje v treh referenčnih letih pred letom 2000,

(b)

izvajanje investicijskega ali ekstenzifikacijskega programa v sektorju govejega in telečjega mesa,

(c)

posebne naravne okoliščine ali izrekanje kazni, kar ima za posledico neplačilo ali nižje plačilo premije za najmanj eno referenčno leto,

(d)

dodatne izjemne okoliščine, ki vplivajo tako, da plačila, izvedena za vsaj eno referenčno leto, ne ustrezajo dejanskemu položaju, ugotovljenemu v prejšnjih letih.

4.   Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, sprejetim v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2, se ukinejo.

5.   Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Država članica

Nacionalna zgornja meja

Belgija

394 253

Bolgarija

16 019

Češka

90 300

Estonija

13 416

Španija

1 441 539

Francija

3 779 866

Ciper

500

Latvija

19 368

Litva

47 232

Madžarska

117 000

Malta

454

Avstrija

375 000

Poljska

325 581

Portugalska

458 941

Romunija

150 000

Slovenija

86 384

Slovaška

28 080

Člen 113

Prenos pravic do premij za krave dojilje

1.   Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2.   Kmet iz odstavka 1 lahko prav tako v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Če se pravice do premije prenesejo brez prenosa kmetijskega gospodarstva, se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 %, brez vsakršnega nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

3.   Države članice:

(a)

sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo prenašanje pravic do premij iz občutljivih območij ali regij, kjer je proizvodnja govejega in telečjega mesa posebno pomembna za lokalno gospodarstvo;

(b)

lahko določijo, da se prenos pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva opravi neposredno med kmeti ali da se opravi prek nacionalne rezerve.

4.   Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 114

Nacionalna rezerva pravic do premij za krave dojilje

1.   Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2.   Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno z drugim pododstavkom člena 113(2) ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 112(4).

3.   Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

Člen 115

Telice

1.   Z odstopanjem od člena 111(3) te uredbe se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice iz člena 112(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Če v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2.   Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

Člen 116

Klavna premija

1.   Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki se določijo.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

(a)

bike, vole, krave in telice od starosti osmih mesecev,

(b)

teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in z maso klavnega trupa do 185 kg.

Živali iz točk (a) in (b) drugega pododstavka so upravičene do klavne premije, če jih je kmet redil določeno obdobje, ki se določi.

2.   Znesek premije znaša:

(a)

80 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(a);

(b)

50 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(b).

3.   Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) navedenega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici. Število živali, ki so bile izvožene v tretje države po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela, se doda vsaki zgornji meji.

Za nove države članice se uporabljajo naslednje nacionalne zgornje meje:

 

Biki, voli, krave in telice

Teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in z maso klavnega trupa do 185 kg

Bolgarija

22 191

101 542

Češka

483 382

27 380

Estonija

107 813

30 000

Ciper

21 000

Latvija

124 320

53 280

Litva

367 484

244 200

Madžarska

141 559

94 439

Malta

6 002

17

Poljska

1 815 430

839 518

Romunija

1 148 000

85 000

Slovenija

161 137

35 852

Slovaška

204 062

62 841

4.   Če v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od obeh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se skupno število upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

Člen 117

Splošna pravila za premije

Da bi bila upravičena do plačil po tem oddelku, mora biti žival identificirana in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Ne glede na to velja žival za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki iz druge alinee člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000 sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali, kakor je določeno s postopkom iz člena 141(2) te uredbe.

Člen 118

Zgornje meje

Vsota zneskov vsakega plačila, ki se zahteva po tem oddelku, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 51(2).

Če celoten znesek zahtevanih plačil presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu plačila na kmeta sorazmerno znižajo.

Člen 119

Prepovedane snovi v skladu z Direktivo 96/22/ES

1.   Če se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z Direktivo 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih (34) odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (35), ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedeni direktivi, vendar se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov iz tega oddelka.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2.   Če lastnik ali imetnik živali ovira opravljanje inšpekcijskih pregledov in jemanje vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi ali za raziskave in preglede, določene z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

POGLAVJE 2

Državne pomoči

Člen 120

Državna pomoč za lupinarje

1.   Države članice lahko od leta 2012 ali če je, v primeru uporabe člena 67, plačilo na površino za lupinarje iz oddelka 4 poglavja 1 tega naslova vključeno v shemo enotnega plačila, odobrijo državno pomoč do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

(a)

mandlje iz oznak KN 0802 11 in 0802 12,

(b)

lešnike iz oznak KN 0802 21 in 0802 22,

(c)

orehe iz oznak KN 0802 31 in 0802 32,

(d)

pistacije iz oznake KN 0802 50,

(e)

rožiče iz oznake KN 1212 10 10.

2.   Državna pomoč se lahko plača le za največjo površino:

Država članica

Največja površina

(ha)

Belgija

100

Bolgarija

11 984

Nemčija

1 500

Grčija

41 100

Španija

568 200

Francija

17 300

Italija

130 100

Ciper

5 100

Luksemburg

100

Madžarska

2 900

Nizozemska

100

Poljska

4 200

Portugalska

41 300

Romunija

1 645

Slovenija

300

Slovaška

3 100

Združeno kraljestvo

100

3.   Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

NASLOV V

IZVAJANJE NEPOSREDNIH PLAČIL V NOVIH DRŽAVAH ČLANICAH

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 121

Uvedba neposrednih plačil

V novih državah članicah, razen v Bolgariji in Romuniji, se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

60 % v letu 2009,

70 % v letu 2010,

80 % v letu 2011,

90 % v letu 2012,

100 % od leta 2013.

V Bolgariji in Romuniji se neposredna plačila uvedejo v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

35 % v letu 2009,

40 % v letu 2010,

50 % v letu 2011,

60 % v letu 2012,

70 % v letu 2013,

80 % v letu 2014,

90 % v letu 2015,

100 % od leta 2016.

POGLAVJE 2

Shema enotnega plačila na površino

Člen 122

Shema enotnega plačila na površino

1.   Nove države članice, ki so se odločile nadomestiti neposredna plačila, razen prehodnega plačila za jagodičje, določenega v oddelku 9 poglavja 1 naslova IV te uredbe za leta 2009, 2010 in 2011, in plačila za energetske poljščine iz poglavja 5 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 za leto 2009, s shemo enotnega plačila na površino, odobrijo kmetom pomoč v skladu s tem členom.

2.   Enotno plačilo na površino se odobri enkrat letno. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir, ki je določen v skladu s členom 123, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu s členom 124.

3.   Shema enotnega plačila na površino je na voljo do 31. decembra 2013. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe sheme uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta zadnjega leta uporabe.

4.   Po preteku obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino se neposredna plačila uporabijo v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovna površina, zgornje meje premij in največje zajamčene količine, ki so navedene v Aktih o pristopu iz lat 2003 in 2005 za vsako neposredno plačilo in nadaljnji zakonodaji Skupnosti. Od tega trenutka veljajo za ustrezna leta odstotki iz člena 121 te uredbe.

Člen 123

Letni finančni okvir

1.   Komisija za vsako novo državo članico določi letni finančni okvir kot vsoto sredstev, ki bi bila za zadevno koledarsko leto na voljo za odobritev neposrednih plačil v novi državi članici.

Letni finančni okvir se določi v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov, kot so osnovne površine, zgornje meje za premije in največje zajamčene količine, ki so navedeni v Aktih o pristopu iz let 2003 in 2005 in naknadni zakonodaji Skupnosti za vsako neposredno plačilo.

Letni finančni okvir se prilagodi z uporabo ustreznega odstotka, določenega v členu 121 za postopno uvedbo neposrednih plačil, razen zneskov, ki so na voljo v skladu s Prilogo XV ali v skladu z razliko med temi zneski ali zneski, ki ustrezajo sektorju sadja in zelenjave ter zneski, ki so dejansko uporabljeni, kakor je navedeno v členu 130(1).

2.   Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zniža z uporabo redukcijskega koeficienta.

Člen 124

Površina za namene sheme enotnega plačila na površino

1.   Kmetijska površina nove države članice razen Bolgarije in Romunije za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v obdelavi, ki je na dan 30. junija 2003 v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v uporabi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi nova država članica.

V tem naslovu „kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomeni skupno površino ornih zemljišč, trajnih travnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija.

Za Bolgarijo in Romunijo je kmetijska površina za namene sheme enotnega plačila na površino tisti del njune kmetijske površine v uporabi, ki je v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, ki jih po odobritvi Komisije določi Bolgarija ali Romunija.

2.   Do odobritve plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino so upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1, pa tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41), ki so 30. junija 2003 vzdrževane v dobrem kmetijskem stanju. Za Bolgarijo in Romunijo pa so do odobritve plačila upravičene vse enote rabe ali poljine, ki ustrezajo merilom iz odstavka 1, kakor tudi enote rabe ali poljine, zasajene s hitro rastočim panjevcem (oznaka KN ex 0602 90 41).

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, morajo biti enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga določi država članica, ki je najpozneje datum, določen v navedeni državi za spremembo zahtevka za pomoč.

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova država članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1ha.

3.   Proizvodnja ali uporaba proizvodnih dejavnikov nista obvezni. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. Za pridelavo konoplje se uporablja člen 39.

4.   Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, se v skladu s členom 6 vzdržujejo v dobrem kmetijskem in okoljskem stanju.

5.   Vsak kmet, ki prejema podporo po shemi enotnega plačila na površino, spoštuje predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)

zahteve iz točke A Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2009;

(b)

zahteve iz točke B Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2011;

(c)

zahteve iz točke C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2013.

6.   Za Bolgarijo in Romunijo je uporaba členov 4, 5, 23, 24 in 25 neobvezna do 31. decembra 2011, če se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 kmet, ki prejema plačila po shemi enotnega plačila na površino v navedenih državah članicah, izpolni predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)

zahteve iz točke A Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2012;

(b)

zahteve iz točke B Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2014;

(c)

zahteve iz točke C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2016.

7.   Nove države članice lahko možnosti iz odstavkov 5 in 6 uporabijo tudi, če se odločijo, da bodo prenehale uporabljati shemo enotnega plačila na površino pred koncem obdobja uporabe iz člena 122(3).

8.   Uporaba sheme enotnega plačila na površino v nobenem primeru ne vpliva na obveznost katere koli nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot jih določata Uredba (ES) št. 1760/2000 in Uredba (ES) št. 21/2004.

Člen 125

Obveščanje

Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje tega poglavja in zlasti o ukrepih, ki jih sprejmejo skladno s členom 123(2).

POGLAVJE 3

Ločena plačila in posebna podpora

Člen 126

Ločeno plačilo za sladkor

1.   Če je nova država uporabila možnost iz člena 143ba Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sladkor kmetom, ki so do tega upravičeni v okviru sheme enotnega plačila na površino. To plačilo se odobri na podlagi meril, ki so jih zadevne države članice sprejele v letih 2006 in 2007.

2.   Ločeno plačilo za sladkor se odobri v okviru omejitev zgornjih mej, določenih v Prilogi XV.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vsaka zadevna nova država članica do 31. marca leta, za katerega se odobri ločeno plačilo za sladkor, in na podlagi objektivnih meril odloči, da za ločeno plačilo za sladkor uporabi zgornjo mejo, ki je nižja od zgornje meje iz priloge XV. Če vsota zneskov, določenih v skladu z odstavkom 1, presega zgornjo mejo, za katero se je odločila zadevna nova država članica, se letni znesek, ki se odobri kmetom, sorazmerno zniža.

Člen 127

Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

1.   Če je nova država uporabila možnost iz člena 143bb Uredbe (ES) št. 1782/2003, odobri ločeno plačilo za sadje in zelenjavo kmetom, ki so do tega upravičeni v okviru sheme enotnega plačila na površino. To plačilo se odobri v skladu z merili, ki jih je država članica sprejela v letu 2007.

2.   Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru sestavine nacionalne zgornje meje iz člena 40 te uredbe za sadje in zelenjavo ali na nižji zgornji meji, če je država članica uporabila možnosti iz člena 143bb(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 128

Ločeno prehodno plačilo za sadje in zelenjavo

1.   Če je nova država uporabila možnost iz člena 143bc(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko do 31. decembra 2011 zadrži do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 te uredbe za paradižnik iz oznake KN 0702 00 00, v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene po postopku iz člena 141(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo paradižnik po pogojih iz oddelka 8 poglavja 1 naslova IV te uredbe.

2.   Če je nova država članica uporabila možnost iz člena 143bc(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko v skladu z njeno odločitvijo iz leta 2007 zadrži:

(a)

do 31. decembra 2010 do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen za enoletne poljščine, navedene v tretjem pododstavku člena 54(2) te uredbe;

(b)

od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 do 75 % sestavine nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 te uredbe za pridelke sadja in zelenjave, razen za enoletne poljščine, navedene v tretjem pododstavku člena 54(2) te uredbe.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene po postopku iz člena 141(2) te uredbe, zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki pridelujejo enega ali več proizvodov iz sadja in zelenjave, kakor je določila zadevna država članica, navedenih v tretjem pododstavku člena 54(2) te uredbe.

3.   Nove države članice, ki so izkoristile možnosti, predvidene v členu 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da bodo pregledale odločitve, sprejete leta 2007, da bi:

(a)

vključile vsa ali del teh plačil v shemo enotnega plačila na površino. V tem primeru se zadevni zneski z odstopanjem od člena 130 te uredbe vključijo v letni finančni okvir iz člena 123(1) te uredbe ali

(b)

vključile vsa ali del teh plačil v ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 127 te uredbe. V tem primeru se novo plačilo odobri na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so tista iz odstavka 2 točke A Priloge IX te uredbe, ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja, ki se konča leta 2008.

Člen 129

Ločeno plačilo za jagodičje

1.   Z odstopanjem od člena 122 se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. avgusta 2011 odločijo, da bodo od leta 2012 odobrile ločeno plačilo za jagodičje. To plačilo se odobri na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so plačila, prejeta v okviru prehodnega plačila za jagodičje iz člena 98 in za reprezentativno obdobje, ki ga države članice določijo najpozneje leta 2008.

2.   Ločeno plačilo za jagodičje se odobri v okviru zneskov iz Priloge XII, ki ustrezajo plačilu za jagodičje.

3.   Države članice, ki uporabljajo ta člen, lahko v letu 2012 odobrijo državno pomoč poleg ločenega plačila za jagodičje. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne sme preseči naslednjih zgornjih mej:

Bolgarija: 960 000 EUR

Latvija: 160 000 EUR

Litva: 240 000 EUR

Madžarska: 680 000 EUR

Poljska: 19 200 000 EUR.

Člen 130

Skupne določbe za ločena plačila

1.   Sredstva, ki so na voljo za odobritev plačila iz členov 126, 127, 128 in 129, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 123(1). Vendar se, če se uporabi člen 126(3), razlika med zgornjo mejo iz Priloge XV in zgornjo mejo, ki se dejansko uporablja, vključi v letni finančni okvir iz člena 123(1).

2.   Člen 132 se ne uporablja za ločena plačila iz členov 127, 128 in 129. Člen 132 se razen za Bolgarijo in Romunijo ne uporablja za ločena plačila iz člena 126.

3.   V primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja se ločeno plačilo za sladkor iz člena 126 in ločeno plačilo za sadje in zelenjavo iz člena 127 in ločeno plačilo za jogodičje iz člena 129 odobri kmetu, ki je podedoval gospodarstvo, pod pogojem, da je ta kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

Člen 131

Posebna podpora

1.   Nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010 ali 1. avgusta 2011 odločijo, da bodo od leta, ki sledi tej odločitvi, do 10 % svojih nacionalnih zgornjih meja iz člena 40 uporabile za dodelitev podpore kmetom, kakor je določeno v členu 68(1) oziroma v poglavju 5 naslova III in v okviru, ki je uporaben za njih.

2.   Z odstopanjem od člena 68(4)(c) se podpora za ukrepe iz člena 68(1)(c) dodeli v obliki povečanja zneskov na hektar, odobrenih v okviru sheme enotnega plačila na površino.

Drugi pododstavek člena 68(3) se ne uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino.

3.   Z odstopanjem od člena 69(6) nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz člena 122, pridobijo sredstva, potrebna za podporo iz odstavka 1 tega člena, in sicer z:

(a)

znižanjem svojega letnega finančnega okvira iz člena 123 in/ali

(b)

z linearnim znižanjem neposrednih plačil, ki niso zajeta v shemo enotnih plačil na površino.

4.   Zneske iz odstavka 1 tega člena določi Komisija po postopku iz člena 141(2).

Zneski se odštejejo od letnih finančnih okvirov iz člena 123(1) zadevnih novih držav članic.

POGLAVJE 4

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

Člen 132

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila

1.   V tem členu „s SKP primerljiva nacionalna shema“ pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki se je uporabljala pred dnem pristopa novih držav članic za dodeljevanje pomoči kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta z enim od neposrednih plačil.

2.   Nove države članice imajo možnost, da po odobritvi Komisije dopolnijo katera koli neposredna plačila:

(a)

glede vseh neposrednih plačil do 30 odstotnih točk nad veljavno ravnjo iz člena 121 v ustreznem letu. Kar zadeva Bolgarijo in Romunijo, se uporablja naslednje: 65 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 v letu 2009 in od leta 2010 do 50 odstotnih točk nad veljavno ravnjo iz drugega odstavka člena 121 v ustreznem letu. Vendar lahko Češka neposredna plačila v sektorju krompirjevega škroba dopolni do 100 % ravni, ki veljajo v državah članicah, ki niso nove države članice. Države članice lahko za neposredna plačila iz poglavja 7 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 dopolnijo neposredna plačila do 100 %. Kar zadeva Bolgarijo in Romunijo, se uporabljajo naslednje najvišje stopnje: 95 % v letu 2009 in 100 % od leta 2010;

ali

(b)

(i)

glede neposrednih plačil, razen sheme enotnega plačila, za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu z nacionalno shemo, primerljivo s SKP. Vendar je referenčno koledarsko leto za Litvo leto 2002. Za Bolgarijo in Romunijo je referenčno koledarsko leto leto 2006. Za Slovenijo znaša povečanje 25 odstotnih točk;

(ii)

glede sheme enotnega plačila se skupni znesek nacionalne neposredne pomoči, ki jo lahko nova članica odobri za določeno leto, omeji z določenim finančnim okvirom. Okvir je enak razliki med:

skupnim zneskom nacionalne neposredne podpore, primerljive s SKP, ki bi bila na voljo v zadevni novi državi članici za koledarsko leto 2003, ali, v primeru Litve, za koledarsko leto 2002, vsakič povečanim za 10 odstotnih točk. Vendar je za Bolgarijo in Romunijo referenčno leto koledarsko leto 2006. Za Slovenijo znaša povečanje 25 odstotnih točk in

nacionalno zgornjo mejo zadevne nove države članice iz Priloge VIII, prilagojeno po potrebi v skladu s členom 51(2).

Za izračun skupnega zneska iz prve alinee te podtočke se vključijo nacionalna neposredna plačila ali njihove sestavine, ki ustrezajo neposrednim plačilom Skupnosti ali njihovim sestavinam, ki so bile upoštevane za izračun veljavne zgornje meje zadevne nove države članice v skladu s členoma 40 in 51(2).

Za vsako zadevno neposredno plačilo se lahko nova država članica odloči za uporabo točke (a) ali (b) prvega pododstavka.

Skupna neposredna podpora, ki se lahko dodeli kmetu v novih državah članicah po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne sme preseči ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v okviru ustreznega neposrednega plačila, ki se tedaj uporablja v državah članicah, ki niso nove države članice, in sicer od leta 2012, ob upoštevanju uporabe člena 7 v povezavi s členom 10.

3.   Ciper lahko dopolnjuje neposredna plačila, izplačana kmetom v skladu s katerim koli neposrednim plačilom za sheme podpore iz Priloge I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v okviru ustreznega neposrednega plačila, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v okviru navedenega neposrednega plačila v ustreznem letu v državah članicah, ki niso nove države članice.

Skupni zneski odobrenih dopolnilnih nacionalnih pomoči so določeni v Prilogi XVI.

Odobrene dopolnilne državne pomoči je treba ustrezno prilagoditi, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi razvoja SKP.

Za Ciper se odstavka 2 in 5 ne uporabljata.

4.   Če se nova država članica odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila na površino, lahko ta nova država članica dodeli dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5.   Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči, dodeljenih v navedenem letu pri uporabi sheme enotnega plačila na površino, se lahko omeji s posebnim finančnim okvirom na (pod)sektor, pod pogojem, da se posebni finančni okvir (pod)sektorja lahko nanaša le na:

(a)

združena neposredna plačila v shemo enotnega plačila in/ali –

(b)

eno ali več neposrednih plačil za leto 2009, ki so izključena ali se lahko izključijo iz sheme enotnega plačila v skladu s členom 70(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali so lahko predmet delnega izvajanja, kakor predvideva člen 64(2) navedene uredbe,

(c)

od leta 2010 eno ali več neposrednih plačil, za katera velja delna izvedba ali posebna podpora, kakor je navedeno v členih 51(2) in 68 te uredbe.

Okvir je enak razliki med:

(a)

skupnim zneskom podpore na (pod)sektor, ki izhaja iz uporabe točk (a) ali (b) prvega pododstavka odstavka 2, in

(b)

skupnim zneskom neposredne podpore, ki bi bila na voljo v ustrezni novi državi članici za isti (pod)sektor v zadevnem letu v okviru sheme enotnega plačila na površino.

6.   Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po odobritvi Komisije sprejme odločitev glede zneskov odobrenih dopolnilnih nacionalnih pomoči.

7.   Dovoljenje Komisije:

(a)

opredeli ustrezne s SKP primerljive nacionalne sheme neposrednih plačil, če se uporablja točka (b) prvega pododstavka odstavka 2,

(b)

določi raven, do katere se lahko izplačajo dopolnilne državne pomoči in, po potrebi, pogoje za dodelitev pomoči,

(c)

se izda ob upoštevanju prilagoditev, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja SKP.

8.   Dopolnilna državna plačila ali pomoči se ne izplačajo za kmetijske dejavnosti, za katera neposredna plačila niso predvidena v državah članicah, ki niso nove države članice.

Člen 133

Državna pomoč na Cipru

Ciper lahko poleg dopolnilnih državnih neposrednih plačil dodeljuje prehodne in postopno padajoče državne pomoči do konca leta 2012. Ta državna pomoč se dodeli v obliki, podobni pomoči Skupnosti, kot so nevezana plačila.

Ob upoštevanju vrste in zneska državnih podpor, dodeljenih v letu 2001, lahko Ciper dodeli državno pomoč (pod)sektorjem, navedenim v Prilogi XVII, do zneskov, ki so določeni v navedeni prilogi.

Odobrene državne pomoči je treba ustrezno prilagoditi, če bi se to izkazalo za potrebno zaradi razvoja SKP. Če bi se takšne prilagoditve izkazale za potrebne, se zneski pomoči in pogoji za njeno dodelitev spremenijo na podlagi odločitve Komisije.

Ciper predloži Komisiji letno poročilo o izvajanju ukrepov državne pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

NASLOV VI

FINANČNI TRANSFERJI

Člen 134

Finančni transferji za prestrukturiranje v bombažnih regijah

Znesek 22 000 000 EUR na koledarsko leto je na voljo kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah, v katerih se prideluje bombaž, v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP.

Člen 135

Finančni transferji za prestrukturiranje v tobačnih regijah

Od poslovnega leta 2011 se da na voljo znesek 484 000 000 EUR kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v regijah, v katerih se prideluje tobak, v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, za tiste države članice, v katerih so pridelovalci tobaka prejeli pomoč v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (36) v letih 2000, 2001 in 2002.

Člen 136

Transfer v EKSRP

Države članice se lahko do 1. avgusta 2009 odločijo, da za podporo Skupnosti v okviru programov razvoja podeželja, ki jih financira EKSRP, od proračunskega leta 2011 dajo na voljo znesek, ki se izračuna v skladu s členom 69(7) in ne v skladu s členom 69(6)(a).

NASLOV VII

IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Izvedbene določbe

Člen 137

Potrditev pravic do plačila

1.   Pravice do plačila, dodeljene kmetom pred 1. januarjem 2009, se štejejo za zakonite in redne od 1. januarja 2010.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za pravice do plačila, dodeljene kmetom na podlagi vsebinsko napačnih zahtevkov, razen v primerih, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.

3.   Odstavek 1 tega člena ne vpliva na pooblastila Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 31 Uredbe (ES) št. 1290/2005 v zvezi z odhodki, ki nastanejo za plačila, odobrena za katero koli koledarsko leto do vključno leta 2009.

Člen 138

Uporaba za najbolj oddaljene regije

Naslova III in IV se ne uporabljata za francoske čezmorske departmaje, za Azore in Madeiro ter za Kanarske otoke.

Člen 139

Državna pomoč

Z odstopanjem od člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (37) se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih v skladu s to uredbo izvedejo države članice po členih 41, 57, 64, 68, 69, 70, 71, 82(2), 86, 98(4), 111(5), 120, 129(3), 131, 132 in 133 te uredbe.

Člen 140

Posredovanje informacij Komisiji

Države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih zaradi izvajanja te uredbe, in zlasti tistih, ki se nanašajo na člene 6, 12, 28, 41, 45, 46, 47, 48, 51, 57, 58, 68, 69, 70, 71, 72 in 131.

Člen 141

Upravljalni odbor za neposredna plačila

1.   Komisiji pomaga upravljalni odbor za neposredna plačila.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

Člen 142

Izvedbena pravila

Po postopku iz člena 141(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

(a)

podrobna pravila glede vzpostavitve sistema kmetijskega svetovanja;

(b)

podrobna pravila za dodeljevanje zneskov, ki so na voljo z uporabo modulacije;

(c)

podrobna pravila za dodeljevanje pomoči, predvidene v tej uredbi, vključno s pogoji za upravičenost, datumi za vložitev vloge in izplačilo ter določbami glede kontrole, kakor tudi s preverjanjem in ugotavljanjem upravičenosti do pomoči, vključno s kakršno koli potrebno izmenjavo podatkov z državami članicami, ter ugotavljanjem prekoračitve osnovnih površin ali največjih zajamčenih površin, kakor tudi podrobna pravila o določanju obveznih obdobij reje, ukinitvi in ponovni dodelitvi neizkoriščenih pravic do premije, določenih v skladu z oddelkoma 10 in 11 poglavja 1 naslova IV;

(d)

glede sheme enotnega plačila, podrobna pravila zlasti glede vzpostavitve nacionalne rezerve, prenosa pravic do plačila, opredelitve trajnih nasadov, trajnih pašnikov in travnikov, možnosti iz poglavij 2 in 3 naslova III ter vključevanja vezanih plačil iz poglavja 4 naslova III;

(e)

podrobna pravila za izvajanje določb v naslovu V;

(f)

podrobna pravila za vključevanje podpore za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in nasade v shemo enotnega plačila, vključno s postopkom za obravnavanje zahtevkov v prvem letu izvajanja, in za plačila iz oddelka 8 in 9 poglavja 1 naslova IV;

(g)

podrobna pravila za vključevanje podpore za vino v shemo enotnega plačila, vključno s postopkom za vlaganje zahtevkov v prvem letu izvajanja v skladu z Uredbo (ES) št. 479/2008;

(h)

glede konoplje, podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola;

(i)

take spremembe Priloge I, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril iz člena 1;

(j)

take spremembe prilog V in IX, ki bi se izkazale za potrebne ob upoštevanju zlasti novih predpisov Skupnosti;

(k)

osnovne značilnosti sistema identifikacije za enote rabe ali poljine in njihovo opredelitev;

(l)

kakršne koli spremembe zahtevka za pomoč in oprostitev zahteve za predložitev zahtevka za pomoč;

(m)

pravila o minimalnem naboru informacij, ki se vključijo v zahtevke za pomoč;

(n)

pravila o administrativnih kontrolah, o pregledih na kraju samem ter o kontrolah z daljinskim zaznavanjem;

(o)

pravila za uporabo znižanj in izključitev iz plačil v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz členov 4 in 22, vključno s primeri oprostitve znižanj in izključitev;

(p)

take spremembe Priloge VI, ki bi bile potrebne zaradi upoštevanja meril iz člena 26;

(q)

komunikacije med državami članicami in Komisijo;

(r)

ukrepe, ki so potrebni in ustrezno utemeljeni, da v nujnih primerih razrešijo praktične in specifične težave, zlasti tiste, povezane z izvajanjem poglavja 4 naslova II in poglavij 2 in 3 naslova III; taki ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v taki meri in za tako obdobje, kot je nujno potrebno;

(s)

glede bombaža podrobna pravila za:

(i)

izračun znižanja pomoči iz člena 90(4);

(ii)

odobrene medpanožne organizacije, zlasti njihovo financiranje ter sistem kontrole in sankcij.

POGLAVJE 2

Prehodne in končne določbe

Člen 143

Spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005

Uredba (ES) št. 1290/2005 se spremeni:

1.

člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija določi zneske, ki se v skladu s členi 9, 10(4), 134, 135 in 136 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (38), členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 (39) in členom 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (40), dajo na voljo EKSRP.;

2.

člen 18(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Nacionalne zgornje meje za neposredna plačila iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 73/2009, popravljene s prilagoditvami, določenimi v členu 11(1) navedene uredbe, so finančne zgornje meje v eurih.“

Člen 144

Spremembi Uredbe (ES) št. 247/2006

Uredba (ES) št. 247/2006 se spremeni:

1.

člen 23(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Skupnost financira ukrepe iz naslovov II in III te uredbe do najvišjega letnega zneska, kakor sledi:

(v milijonih EUR)

 

Finančno leto 2007

Finančno leto 2008

Finančno leto 2009

Finančno leto 2010

Finančno leto 2011 in naprej

Francoski čezmorski departmaji

126,6

262,6

269,4

273,0

278,41

Azori in Madeira

77,9

86,98

87,08

87,18

106,21

Kanarski otoki

127,3

268,4

268,4

268,4

268,42“

2.

vstavi se člen naslednji člen:

„Člen 24b

1.   Do 1. avgusta 2009 države članice predložijo Komisiji osnutek sprememb svojih splošnih programov, v katerih upoštevajo spremembe člena 23(2) z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (41).

2.   Komisija oceni predlagane spremembe in odloči o njihovi odobritvi najpozneje v roku štirih mesecev od njihove predložitve po postopku iz člena 26(2). Spremembe se uporabljajo od 1. januarja 2010.

Člen 145

Spremembi Uredbe (ES) št. 378/2007

Uredba (ES) št. 378/2007 se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Znižanja v okviru prostovoljne modulacije se izvedejo na enaki izračunski osnovi, kot se uporablja za modulacijo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (41);

(b)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Stopnje, ki se uporabijo za določenega kmeta, izhajajoč iz uporabe člena 7 Uredbe (ES) št. 73/2009, nižje za 5 odstotnih točk, se odštejejo od stopnje prostovoljne modulacije, ki jo države članice uporabijo na podlagi odstavka 4 tega člena. Odstotek, ki ga je treba odšteti, in končna stopnja prostovoljne modulacije sta enaka ali višja od 0.“;

2.

v členu 3(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

z odstopanjem od člena 1(3) te uredbe uporabi znižanja v okviru modulacije na podlagi izračuna, ki se uporablja za modulacijo na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 73/2009, brez upoštevanja oprostitve v višini 5 000 EUR, predvidene v odstavku 1 navedenega člena, in/ali“.

Člen 146

Razveljavitve

1.   Uredba (ES) št. 1782/2003 se razveljavi.

Vendar se členi 20(2), 64(2), 66, 67, 68, 68a, 68b, 69, 70(1)(b) in (2) ter poglavja 1 (trda pšenica), poglavje 5 (energetske poljščine), poglavje 7 (mlečna premija), poglavje 10 (plačilo na površino za poljščine), poglavje 10b (pomoč za oljčne nasade), poglavje 10c (pomoč za pridelovanje tobaka) in poglavje 10d (pomoč na površino za hmelj) naslova IV navedene uredbe še naprej uporabljajo za leto 2009.

2.   Sklicevanja v tej uredbi na Uredbo (ES) št. 1782/2003 se razumejo kot sklicevanja na omenjeno uredbo, kakor je veljala pred razveljavitvijo.

Sklicevanja v drugih aktih na Uredbo (ES) št. 1782/2003 se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge XVIII.

Člen 147

Prehodne določbe

Komisija lahko po postopku iz člena 141(2) sprejme ukrepe, potrebne za olajšanje prehoda z ureditve, predvidene v Uredbi (ES) št. 1782/2003, na ureditev, določeno s to uredbo.

Člen 148

Prehodna ureditev za nove države članice

Če so potrebni prehodni ukrepi, ki bi novim državam članicam olajšali prehod s sheme enotnih plačil na površino na shemo enotnih plačil ter druge sheme pomoči iz naslovov III in IV, se ti ukrepi sprejmejo po postopku iz člena 141(2).

Člen 149

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Vendar pa se:

(a)

člen 138 se uporablja od 1. januarja 2010;

(b)

standardi za vzpostavljanje in/ali ohranjanje habitatov, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja, če je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, in opis krajinskih značilnosti iz Priloge III, uporabljajo od 1. januarja 2010;

(c)

standard za vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov, kot določa Priloga III, uporablja najprej 1. januarja 2010 in najpozneje 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

P. GANDALOVIČ


(1)  Mnenje z dne 19. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 23. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(3)  Mnenje z dne 8. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju

(4)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(5)  Odločba Sveta 2002/358/ES z dne 25 aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

(6)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(7)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(8)  UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

(9)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(10)  UL L 63, 23.6.2007, str. 17.

(11)  Glej stran 16 tega Uradnega lista.

(12)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

(13)  UL L 5, 9.1.2004, str. 8.

(14)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42.

(15)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(16)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(17)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(18)  UL L 323, 28.11.2002, str. 48.

(19)  UL L 213, 8.8.2008, str. 31.

(20)  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(21)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(22)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(23)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(24)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(25)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29.

(26)  UL L 297, 21.11.1996, str. 49.

(27)  UL L 93, 31.3.2006, str. 1.

(28)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(29)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(30)  UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(31)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

(32)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(33)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(34)  UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(35)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

(36)  UL L 215, 30.7.1992, str. 70.

(37)  UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

(38)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(39)  UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

(40)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“

(41)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“


PRILOGA I

Seznam shem podpore

Sektor

Pravna podlaga

Opombe

Enotno plačilo

Naslov III te uredbe

Proizvodno nevezano plačilo

Shema enotnega plačila na površino

Naslov V, poglavje 2 te uredbe

Proizvodno nevezano plačilo, ki nadomesti vsa neposredna plačila, navedena v tej prilogi, razen ločenih plačil

Trda pšenica

Naslov IV, poglavje 1 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Plačilo na površino

Stročnice

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 3 te uredbe

Plačilo na površino

Riž

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 1 te uredbe

Plačilo na površino

Lupinarji

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 4 te uredbe

Plačilo na površino

Energetske poljščine

Naslov IV, poglavje 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Plačilo na površino

Škrobni krompir

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 2 te uredbe

Pomoč pridelovalcem za pridelavo

Semena

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 5 te uredbe

Pomoč za pridelavo

Poljščine

Naslov IV, poglavje 10 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Plačilo na površino

Ovčje in kozje meso

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 10 te uredbe

Premija za samice ovc in koz

Goveje in telečje meso

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 11 te uredbe

Posebna premija, premija za krave dojilje (vključno, kadar se izplača za telice in vključno z dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, če je sofinancirana) in klavna premija

Posebne vrste kmetijstva in kakovostna proizvodnja

Člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

 

Posebna podpora

Naslov III, poglavje 5 te uredbe

 

Nasadi oljk

Naslov IV, poglavje 10b Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Pomoč na površino

Sviloprejke

Člen 111 Uredbe (ES) št. 1234/2007

Pomoč za spodbujanje gojenja

Tobak

Naslov IV, poglavje 10c Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Pomoč za pridelavo

Hmelj

Naslov IV, poglavje 10d Uredbe (ES) št. 1782/2003 (1)

Pomoč na površino

Sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, ki se uporabljajo za proizvodnjo sladkorja ali inulinskega sirupa

člen 126 te uredbe

Proizvodno nevezana plačila

Sladkorna pesa in sladkorni trs, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 7 te uredbe

Pomoč za pridelavo

Sadje in zelenjava, ki se dobavita za predelavo

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 8 te uredbe

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

Jagode in maline, ki se dobavijo za predelavo

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 9 te uredbe

Prehodno plačilo za jagodičje

Sadje in zelenjava

Člen 127 te uredbe

Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo

Posei

Naslov III Uredbe (ES) št. 247/2006

Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih

Egejski otoki

Poglavje 3 Uredbe (ES) št. 1405/2006

Neposredna plačila v okviru ukrepov, določenih v programih

Bombaž

Naslov IV, poglavje 1, oddelek 6 te uredbe

Plačilo na površino


(1)  Samo za leto 2009.


PRILOGA II

Predpisane zahteve ravnanja iz členov 4 in 5

Točka A

Okolje

1.

Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1)

Člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1) and (2) in (4) ter člen 5(a), (b) in (d)

2.

Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str. 43)

Člena 4 in 5

3.

Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6)

Člen 3

4.

Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1)

Člena 4 in 5

5.

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7)

Člen 6 in člen 13(1)(a)

Javno zdravje in zdravje živali

Identifikacija in registracija živali

6.

Direktiva Sveta 2008/71/EGS z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31)

Členi 3, 4 in 5

7.

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (UL L 204, 11.8.2000, str. 1)

Člena 4 in 7

8.

Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

Členi 3, 4 in 5

Točka B

Javno zdravje, zdravje živali in rastlin

9.

Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1)

Člen 3

10.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (UL L 125, 23.5.1996, str. 3)

Člen 3(a), (b), (d) in (e) in členi 4, 5 in 7

11.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1)

Člena 14 in 15, člena 17(1) (1) in členi 18, 19 in 20

12.

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1)

Členi 7, 11, 12, 13 in 15

Obveščanje o boleznih

13.

Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11)

Člen 3

14.

Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69)

Člen 3

15.

Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o določitvi posebnih določb za boj zoper in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, str. 74)

Člen 3

Točka C

Dobro počutje živali

16.

Direktiva Sveta 91/629/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 340, 11.12.1991, str. 28)

Člena 3 in 4

17.

Direktiva Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 340, 11.12.1991, str. 33)

Člena 3 in 4(1)

18.

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23)

Člen 4


(1)  Izvaja se zlasti z:

Uredba (EGS) št. 2377/90: členi 2, 4 in 5

Uredbo (ES) št. 852/2004: člen 4(1) in del A Priloge I (II 4 (g, h, j), 5 (f, h), 6; III 8 (a, b, d, e), 9 (a, c));

Uredbo (ES) št. 853/2004: člen 3(1) in poglavje 1 oddelka IX Priloge III (I-1 b, c, d, e; I-2 a (i, ii, iii), b (i, ii), c; I-3; I-4; I-5; II-A 1, 2, 3, 4; II-B 1(a, d), 2, 4 (a, b)), poglavje 1 (1) oddelka X Priloge III

Uredbo (ES) št. 183/2005: člen 5(1) in del A Priloge I (I-4 e, g; II-2 a, b, e), člen 5(5) in Priloga III (1, 2), člen 5(6); in

Uredbo (ES) št. 396/2005: člen 18.


PRILOGA III

Dobri kmetijski in okoljski pogoji iz člena 6

Problem

Obvezni standardi

Neobvezni standardi

Erozija tal:

zaščita tal s primernimi ukrepi

Minimalna talna odeja

Ohranjanje teras

Minimalno upravljanje zemljišč, ki upošteva specifične razmere na zemljišču

 

Organska snov v tleh:

ohranjanje ravni organskih snovi v tleh s primerno dejavnostjo

Upravljanje z ornimi strnišči

Standardi za kolobarjenje

Struktura tal:

ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi

 

Primerna uporaba strojev

Minimalna raven vzdrževanja:

zagotavljanje minimalne ravni ohranjanja vzdrževanja in preprečiti poslabšanje stanja habitatov

Ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno z, če je ustrezno, živimi mejami, ribniki, jarki in drevesi v vrsti, skupini ali posamično

Minimalne obremenitve živine in/ali ustrezni režimi

Vzpostavljanje in/ali ohranjanje habitatov

 

Preprečevanje širitve nezaželene vegetacije na kmetijsko zemljišče

Prepoved izkrčenja oljk

Zaščita trajnih pašnikov

Vzdrževanje oljčnih nasadov in trte v dobrem rastnem stanju

Zaščita in upravljanje z vodnimi viri:

zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem in odplakami ter upravljanje uporabe vode

Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov (1),

 

Če je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja


(1)  Opomba: Varovalni pasovi v okviru dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev morajo na ranljivih območjih, določenih v skladu s členom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedene v točki A4 Priloge II k Direktivi 91/676/EGS, ki jih je treba uporabljati v skladu z delovnimi programi, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(4) Direktive 91/676/EGS.


PRILOGA IV

v milijonih EUR

Koledarsko leto

2009

2010

2011

2012

Belgija

583,2

575,4

570,8

569,0

Češka

 

 

 

825,9

Danska

987,4

977,3

968,9

964,3

Nemčija

5 524,8

5 445,2

5 399,7

5 372,2

Estonija

 

 

 

92,0

Irska

1 283,1

1 272,4

1 263,8

1 255,5

Grčija

2 561,4

2 365,1

2 358,9

2 343,8

Španija

5 018,3

5 015,5

4 998,3

5 010,3

Francija

8 064,4

7 943,7

7 876,2

7 846,8

Italija

4 345,9

4 147,9

4 121,0

4 117,9

Ciper

 

 

 

49,1

Latvija

 

 

 

133,9

Litva

 

 

 

346,7

Luksemburg

35,6

35,2

35,1

34,7

Madžarska

 

 

 

1 204,5

Malta

 

 

 

5,1

Nizozemska

836,9

829,1

822,5

830,6

Avstrija

727,6

722,4

718,8

715,5

Poljska

 

 

 

2 787,1

Portugalska

557,7

545,0

545,0

545,0

Slovenija

 

 

 

131,5

Slovaška

 

 

 

357,9

Finska

550,0

544,5

541,4

539,2

Švedska

733,1

726,5

721,1

717,5

Združeno kraljestvo

3 373,1

3 345,6

3 339,6

3 336,1


PRILOGA V

Seznam žit iz člena 9(3)

Oznaka KN

Opis

Žita

 

1001 10 00

Trda pšenica

1001 90

Druga pšenica in soržica, razen trde pšenice

1002 00 00

1003 00

Ječmen

1004 00 00

Oves

1005

Koruza

1007 00

Sirek

1008

Ajda, proso in ptičje seme; druga žita

0709 90 60

Sladka koruza


PRILOGA VI

Združljive sheme podpore iz člena 26

Sektor

Pravna podlaga

Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami

Člen 13(a), člen 14(1), prvi dve alinei člena 14(2), členi 15 in 17 do 20, členom 51(3) in členom 55(4) Uredbe (ES) št. 1257/1999

Ukrepi, ki so namenjeni trajnostni rabi in vključujejo:

plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih

Člen 36(a)(i) Uredbe (ES) št. 1698/2005

plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja

Člen 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005

plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES

Člen 36(a)(iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005

kmetijsko okoljska plačila

Člen 36(a)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Ukrepi za trajnostno rabo gozdnih zemljišč, in sicer:

prvo pogozdovanje kmetijskih površin

Člen 36(b)(i) Uredbe (ES) št. 1698/2005

plačila v okviru Nature 2000

Člen 36(b)(iv) Uredbe (ES) št. 1698/2005

gozdno okoljska plačila

Člen 36(b)(v) Uredbe (ES) št. 1698/2005

Vino

Člen 117 Uredbe (ES) št. 479/2008


PRILOGA VII

Koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 28(1)

Država članica

Omejitev za prag v EUR

(člen 28(1)(a))

Omejitev za hektarski prag

(člen 28(1)(b))

Belgija

400

2

Bolgarija

200

0,5

Češka

200

5

Danska

300

5

Nemčija

300

4

Estonija

100

3

Irska

200

3

Grčija

400

0,4

Španija

300

2

Francija

300

4

Italija

400

0,5

Ciper

300

0,3

Latvija

100

1

Litva

100

1

Luksemburg

300

4

Madžarska

200

0,3

Malta

500

0,1

Nizozemska

500

2

Avstrija

200

2

Poljska

200

0,5

Portugalska

200

0,3

Romunija

200

0,3

Slovenija

300

0,3

Slovaška

200

2

Finska

200

3

Švedska

200

4

Združeno kraljestvo

200

5


PRILOGA VIII

Država članica

Preglednica 1

(1000 EUR)

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Belgija

614179

614 179

611 805

611 805

614 855

614 855

614 855

614 855

614 855

1030478

1 030 478

1 030 478

1 030 478

1 049 002

1 049 002

1 049 002

1 049 002

1 049 002

5770254

5 770 254

5 771 977

5 771 977

5 852 908

5 852 908

5 852 908

5 852 908

5 852 908

2380713

2 380 713

2 211 683

2 214 683

2 232 533

2 216 533

2 216 533

2 216 533

2 216 533

4858043

4 858 043

5 091 044

5 108 650

5 282 193

5 139 444

5 139 444

5 139 444

5 139 444

8407555

8 407 555

8 420 822

8 420 822

8 521 236

8 521 236

8 521 236

8 521 236

8 521 236

1342268

1 342 268

1 340 521

1 340 521

1 340 869

1 340 869

1 340 869

1 340 869

1 340 869

4143175

4 143 175

4 207 177

4 227 177

4 370 024

4 370 024

4 370 024

4 370 024

4 370 024

37518

37 518

37 536

37 646

37 671

37 084

37 084

37 084

37 084

853090

853 090

853 090

853 090

897 751

897 751

897 751

897 751

897 751

745561

745 561

745 235

745 235

751 606

751 606

751 606

751 606

751 606

608751

608 751

589 499

589 499

605 962

605 962

605 962

605 962

605 962

566801

566 801

565 520

565 520

570 548

570 548

570 548

570 548

570 548

763082

763 082

763 082

763 082

770 906

770 906

770 906

770 906

770 906

3985895

3 985 895

3 975 916

3 975 973

3 988 042

3 987 922

3 987 922

3 987 922

3 987 922


Preglednica 2 (1)

Bolgarija

287 399

336 041

416 372

499 327

580 087

660 848

741 606

814 295

Češka

559 622

654 241

739 941

832 144

909 313

909 313

909 313

909 313

Estonija

60 500

71 603

81 703

92 042

101 165

101 165

101 165

101 165

Ciper

31 670

38 928

43 749

49 146

53 499

53 499

53 499

53 499

Latvija

90 016

105 368

119 268

133 978

146 479

146 479

146 479

146 479

Litva

230 560

271 029

307 729

346 958

380 109

380 109

380 109

380 109

Madžarska

807 366

947 114

1 073 824

1 205 037

1 318 975

1 318 975

1 318 975

1 318 975

Malta

3 752

4 231

4 726

5 137

5 102

5 102

5 102

5 102

Poljska

1 877 107

2 192 294

2 477 294

2 788 247

3 044 518

3 044 518

3 044 518

3 044 518

Romunija

623 399

729 863

907 473

1 086 608

1 264 472

1 442 335

1 620 201

1 780 406

Slovenija

87 942

103 389

117 406

131 537

144 236

144 236

144 236

144 236

Slovaška

240 014

280 364

316 964

355 242

388 176

388 176

388 176

388 176


(1)  Zgornje meje so izračunane ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 121.


PRILOGA IX

Pravice do plačila iz člena 33(1)(b)(iii)

A.   Sadje in zelenjava, jedilni krompir in nasadi

1.

V tej prilogi „sadje in zelenjava“ pomeni proizvode, navedene v členu 1(1)(i) in (j) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in „jedilni krompir“ pomeni krompir iz oznake KN 0701, razen krompirja, namenjenega za proizvodnjo krompirjevega škroba, za katerega se pomoč dodeli po členu 77 te uredbe.

Kmetje prejmejo pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se referenčni znesek iz točke 2 deli s številom hektarjev, izračunanih v skladu s točko 3.

2.

Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek vsakega kmeta, na podlagi objektivnih in nediskrimintornih meril, kot so:

(a)

znesek tržne podpore, ki jo kmet prejme neposredno ali posredno za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in za nasade,

(b)

površina, uporabljena za pridelavo sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in za nasade,

(c)

količina pridelanega sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in nasadov,

za reprezentativno obdobje, ki je lahko drugačno za vsak proizvod, enega ali več tržnih let, začenši od tržnega leta, ki se konča v letu 2001, in za nove države članice od tržnega leta, ki se konča v letu 2004, do tržnega leta, ki se konča v letu 2007.

Uporaba meril v tej točki lahko se lahko razlikuje med različnimi proizvodi iz sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in nasadov, če je to ustrezno utemeljeno na objektivni osnovi. Na isti osnovi se lahko države članice odločijo, da zneskov, ki se vključijo v referenčni znesek, in ustreznih hektarjev po tej točki ne določijo pred koncem triletnega prehodnega obdobja, ki se konča 31. decembra 2010.

3.

Države članice izračunajo ustrezne hektarje na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so območja iz točke (b) prvega pododstavka točke 2.

4.

Kmet, na čigar proizvodnjo so v reprezentativnem obdobju iz točke 2 neugodno vplivali višja sila ali izjemne okoliščine, do katerih je prišlo pred ali v tem referenčnem obdobju, ima pravico zahtevati, da se referenčni znesek iz točke 2 izračuna na podlagi koledarskega leta ali let v reprezentativnem obdobju, na katerega ne vplivajo višja sila ali izjemne okoliščine.

5.

Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, zadevna država članica izračuna referenčni znesek na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, izbranim v skladu s točko 3. V takšnih primerih se smiselno uporablja točko 1.

6.

Zadevni kmet mora organu poslati pisno obvestilo o višji sili ali izjemnih okoliščinah ter ustrezne dokaze, ki prepričajo pristojni organ, v roku, ki ga določi vsaka država članica.

B.   Vino (izkrčitev)

Kmetom, ki so udeleženi v shemi za izkrčitev, opredeljeni v poglavju 3 naslova V Uredbe (ES) št. 479/2008, se dodelijo v letu, ki sledi izkrčenju, pravice do plačila, ki so enake številu hektarjev, za katere so prejeli premijo za izkrčitev.

Znesek na enoto teh pravic do plačila je enak regionalnemu povprečju vrednostnih pravic ustrezne regije. Vendar ne sme znesek na enoto v nobenem primeru preseči 350 EUR/ha.

Kadar se pri dodeljevanju pravice do plačila upoštevajo hektarji, za katere je kmet prejel premijo za izkrčitev, se z odstopanjem od prve podtočke vrednost plačila, do katerega ima zadevni kmet pravico, poveča za zmnožek števila izkrčenih hektarjev iz prve podtočke in zneska na enoto iz druge podtočke.

C.   Vino (prenos iz programov podpore)

Če se države članice odločijo, da bodo zagotavljale podporo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 479/2008, določijo referenčni znesek vsakega kmeta, kakor tudi ustrezne hektarje:

(a)

na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril;

(b)

za reprezentativno referenčno obdobje enega ali več vinskih let, začenši od vinskega leta 2005/2006. Vendar referenčna merila, ki se uporabijo za določitev referenčnega zneska in ustreznih hektarjev, ne temeljijo na referenčnem obdobju, ki vključuje vinska leta po vinskem letu 2007/2008, kadar prenos v programih podpor zadeva nadomestilo kmetom, ki so pred tem prejeli podporo za destilacijo pitnega alkohola ali so bili ekonomski upravičenci do podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina po Uredbi (ES) št. 479/2008;

(c)

ki ne presega skupnega razpoložljivega zneska za ta ukrep iz člena 6(e) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Kmetje prejmejo pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se zgoraj navedeni znesek deli s številom ustreznih hektarjev.


PRILOGA X

Sestavine nacionalne zgornje meje iz člena 54

1.

Sestavina nacionalnih zgornjih meja iz člena 54(1) za paradižnik je naslednja:

Država članica

Znesek

(v milijonih EUR na koledarsko leto)

Bolgarija

5,394

Češka

0,414

Grčija

35,733

Španija

56,233

Francija

8,033

Italija

183,967

Ciper

0,274

Malta

0,932

Madžarska

4,512

Romunija

1,738

Poljska

6,715

Portugalska

33,333

Slovaška

1,018

2.

Sestavina nacionalnih zgornjih meja iz člena 54(2) za sadje in zelenjavo, razen enoletnih poljščin, je naslednja:

Država članica

Znesek

(v milijonih EUR na koledarsko leto)

Bolgarija

0,851

Češka

0,063

Grčija

153,833

Španija

110,633

Francija

44,033

Italija

131,700

Ciper

v letu 2009:

4,856

v letu 2010:

4,919

v letu 2011:

4,982

v letu 2012:

5,045

Madžarska

0,244

Romunija

0,025

Portugalska

2,900

Slovaška

0,007


PRILOGA XI

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila iz člena 63

1.

 

(a)

Od leta 2010 premija za trdo pšenico posebne kakovosti iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

najpozneje od leta 2012 premija za stročnice iz oddelka 3 poglavja 1 naslova IV te uredbe;

(c)

najpozneje od leta 2012 proizvodno vezano plačilo za riž iz oddelka 1 poglavja 1 naslova IV te uredbe;

(d)

najpozneje od leta 2012 plačilo na površino za lupinarje iz oddelka 4 poglavja 1 naslova IV te uredbe;

(e)

najpozneje od leta 2012 pomoč za proizvajalce škrobnega krompirja iz oddelka 2 poglavja 1 naslova IV te uredbe;

2.

 

(a)

od leta 2012 pomoč za predelavo posušene krme iz pododdelka I oddelka I poglavja 4 naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(b)

od leta 2012 pomoč za predelavo lana in konoplje iz pododdelka II oddelka I poglavja 4 naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(c)

od leta 2012 premija za krompirjev škrob iz člena 95a Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(d)

od leta 2012 prehodno plačilo za jagodičje iz oddelka 9 poglavja 1 naslova IV te uredbe.

3.

 

Od leta 2010, če je članica dodelila:

(a)

pomoč na površino za poljščine iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

pomoč za oljčne nasade iz poglavja 10b naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)

pomoč na površino za hmelj iz poglavja 10d naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Najpozneje od leta 2012, če je članica dodelila:

(a)

pomoč za semena iz oddelka 5 poglavja 1 naslova IV te uredbe;

(b)

plačila za goveje in telečje meso, razen premije za krave dojilje iz člena 53 te uredbe.

4.

 

Od leta 2010, če država članica pri uporabi člena 51(1) te uredbe ne dodeljuje več spodaj naštetih plačil ali se je odločila, da jih odobri na nižji stopnji:

(a)

plačila za ovce in koze iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b)

plačila za goveje in telečje meso iz člena 68 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali člena 53(2) te uredbe v primeru uporabe drugega pododstavka člena 51(1) te uredbe;

(c)

prehodna plačila za sadje in zelenjavo iz člena 68b Uredbe (ES) št. 1782/2003.


PRILOGA XII

Vključitev vezane podpore v shemo enotnega plačila iz člena 64

Posušena krma (Uredba (ES) št. 1234/2007)

(1000 EUR)

Država članica

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Danska

2 779

2 779

2 779

2 779

2 779

Nemčija

8 475

8 475

8 475

8 475

8 475

Irska

132

132

132

132

132

Grčija

1 238

1238

1 238

1 238

1 238

Španija

43 725

43 725

43 725

43 725

43 725

Francija

35 752

35 752

35 752

35 752

35 752

Italija

22 605

22 605

22 605

22 605

22 605

Nizozemska

5 202

5 202

5 202

5 202

5 202

Avstrija

64

64

64

64

64

Portugalska

69

69

69

69

69

Finska

10

10

10

10

10

Švedska

180

180

180

180

180

Združeno kraljestvo

1 478

1 478

1 478

1 478

1 478

Češka

922

922

922

922

922

Litva

21

21

21

21

21

Madžarska

1 421

1 421

1 421

1 421

1 421

Poljska

147

147

147

147

147

Slovaška

91

91

91

91

91


Posebna premija za kakovost trde pšenice

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Grčija

20 301

20 301

20 301

20 301

20 301

20 301

20 301

Španija

22 372

22 372

22 372

22 372

22 372

22 372

22 372

Francija

8 320

8 320

8 320

8 320

8 320

8 320

8 320

Italija

42 457

42 457

42 457

42 457

42 457

42 457

42 457

Avstrija

280

280

280

280

280

280

280

Portugalska

80

80

80

80

80

80

80

Bolgarija

349

436

523

610

698

785

872

Ciper

173

198

223

247

247

247

247

Madžarska

70

80

90

100

100

100

100


Premije za stročnice

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Belgija

84

84

84

84

84

84

84

Danska

843

843

843

843

843

843

843

Nemčija

7 231

7 231

7 231

7 231

7 231

7 231

7 231

Irska

216

216

216

216

216

216

216

Grčija

242

242

242

242

242

242

242

Španija

10 905

10 905

10 905

10 905

10 905

10 905

10 905

Francija

17 635

17 635

17 635

17 635

17 635

17 635

17 635

Italija

5 009

5 009

5 009

5 009

5 009

5 009

5 009

Luksemburg

21

21

21

21

21

21

21

Nizozemska

67

67

67

67

67

67

67

Avstrija

2 051

2 051

2 051

2 051

2 051

2 051

2 051

Portugalska

214

214

214

214

214

214

214

Finska

303

303

303

303

303

303

303

Švedska

2 147

2 147

2 147

2 147

2 147

2 147

2 147

Združeno kraljestvo

10 500

10 500

10 500

10 500

10 500

10 500

10 500

Bolgarija

160

201

241

281

321

361

401

Češka

1 858

2 123

2 389

2 654

2 654

2 654

2 654

Estonija

169

194

218

242

242

242

242

Ciper

17

19

22

24

24

24

24

Latvija

109

124

140

155

155

155

155

Litva

1 486

1 698

1 911

2 123

2 123

2 123

2 123

Madžarska

1 369

1 565

1 760

1 956

1 956

1 956

1 956

Poljska

1 723

1 970

2 216

2 462

2 462

2 462

2 462

Romunija

911

1 139

1 367

1 595

1 822

2 050

2 278

Slovenija

63

72

81

90

90

90

90

Slovaška

1 003

1 146

1 290

1 433

1 433

1 433

1 433


Proizvodno vezano plačilo za riž

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Grčija

11 407

11 407

11 407

11 407

11 407

11 407

11 407

Španija

49 993

49 993

49 993

49 993

49 993

49 993

49 993

Francija

7 844

7 844

7 844

7 844

7 844

7 844

7 844

Italija

99 473

99 473

99 473

99 473

99 473

99 473

99 473

Portugalska

11 193

11 193

11 193

11 193

11 193

11 193

11 193

Bolgarija

575

719

863

1007

1 151

1 294

1 438

Madžarska

524

599

674

749

749

749

749

Romunija

25

32

38

44

50

57

63


Plačilo na površino za lupinarje

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Belgija

12

12

12

12

12

12

12

Nemčija

181

181

181

181

181

181

181

Grčija

4 963

4 963

4 963

4 963

4 963

4 963

4 963

Španija

68 610

68 610

68 610

68 610

68 610

68 610

68 610

Francija

2 089

2 089

2 089

2 089

2 089

2 089

2 089

Italija

15 710

15 710

15 710

15 710

15 710

15 710

15 710

Luksemburg

12

12

12

12

12

12

12

Nizozemska

12

12

12

12

12

12

12

Avstrija

12

12

12

12

12

12

12

Portugalska

4 987

4 987

4 987

4 987

4 987

4 987

4 987

Združeno kraljestvo

12

12

12

12

12

12

12

Bolgarija

579

724

868

1 013

1 158

1 302

1 447

Ciper

431

493

554

616

616

616

616

Madžarska

245

280

315

350

350

350

350

Poljska

355

406

456

507

507

507

507

Romunija

79

99

119

139

159

179

199

Slovenija

25

29

33

36

36

36

36

Slovaška

262

299

337

374

374

374

374


Lan in konoplja, gojena za vlakna (Uredba (ES) št. 1234/2007)

(1000 EUR)

Država članica

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Belgija

2 954

2 954

2 954

2 954

2 954

Danska

3

3

3

3

3

Nemčija

244

244

244

244

244

Španija

138

138

138

138

138

Francija

13 592

13 592

13 592

13 592

13 592

Italija

50

50

50

50

50

Nizozemska

1 111

1 111

1 111

1 111

1 111

Avstrija

20

20

20

20

20

Finska

5

5

5

5

5

Združeno kraljestvo

83

83

83

83

83

Češka

534

534

534

534

534

Latvija

104

104

104

104

104

Litva

360

360

360

360

360

Madžarska

42

42

42

42

42

Poljska

114

114

114

114

114


Premija za krompirjev škrob (člen 95a Uredbe (ES) št. 1234/2007)

(1000 EUR)

Država članica

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Danska

3 743

3 743

3 743

3 743

3 743

Nemčija

16 279

16 279

16 279

16 279

16 279

Španija

43

43

43

43

43

Francija

5 904

5 904

5 904

5 904

5 904

Nizozemska

9 614

9 614

9 614

9 614

9 614

Avstrija

1 061

1 061

1 061

1 061

1 061

Finska

1 183

1 183

1 183

1 183

1 183

Švedska

1 381

1 381

1 381

1 381

1 381

Češka

749

749

749

749

749

Estonija

6

6

6

6

6

Latvija

129

129

129

129

129

Litva

27

27

27

27

27

Poljska

3 226

3 226

3 226

3 226

3 226

Slovaška

16

16

16

16

16


Pomoč za pridelovalce škrobnega krompirja

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Danska

11 156

11 156

11 156

11 156

11 156

11 156

11 156

Nemčija

48 521

48 521

48 521

48 521

48 521

48 521

48 521

Španija

129

129

129

129

129

129

129

Francija

17 598

17 598

17 598

17 598

17 598

17 598

17 598

Nizozemska

28 655

28 655

28 655

28 655

28 655

28 655

28 655

Avstrija

3 163

3 163

3 163

3 163

3 163

3 163

3 163

Finska

3 527

3 527

3 527

3 527

3 527

3 527

3 527

Švedska

4 116

4 116

4 116

4 116

4 116

4 116

4 116

Češka

1 563

1 786

2 009

2 232

2 232

2 232

2 232

Estonija

12

13

15

17

17

17

17

Latvija

268

307

345

383

383

383

383

Litva

56

64

72

80

80

80

80

Poljska

6 731

7 692

8 654

9 615

9 615

9 615

9 615

Slovaška

34

39

44

48

48

48

48


Pomoč za oljčne nasade

(1000 EUR)

Država članica

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Španija

103 140

103 140

103 140

103 140

103 140

103 140

103 140

Ciper

2 051

2 344

2 637

2 930

2 930

2 930

2 930


Plačilo za jagodičje

(1000 EUR)

Država članica

2012

2013

2014

2015

2016 in naslednja leta

Bolgarija

552

552

552

552

552

Latvija

92

92

92

92

92

Litva

138

138

138

138

138

Madžarska

391

391

391

391

391

Poljska

11 040

11 040

11 040

11 040

11 040


PRILOGA XIII

Seznam vrst semen, navedenih v členu 87

Oznaka KN

Opis

Višina pomoči

(EUR/100 kg)

 

1.

Ceres

 

1001 90 10

Triticum spelta L.

14,37

1006 10 10

Oryza sativa L. (1)

 

dolgozrnate sorte, katerih zrna so daljša od 6,0 mm in pri katerih je razmerje med dolžino in širino enako 3 ali več

17,27

druge sorte, katerih zrna so daljša, krajša ali enaka 6,0 mm in pri katerih je razmerje med dolžino in širino manj kot 3

14,85

 

2.

Oleagineae

 

ex 1204 00 10

Linum usitatissimum L. (lan za vlakna)

28,38

ex 1204 00 10

Linum usitatissimum L. (laneno seme)

22,46

ex 1207 99 10

Cannabis sativa L.  (2) (sorte, katerih vsebnost tetrahidrokanabinola ne presega 0,2 %)

20,53

 

3.

Gramineae

 

ex 1209 29 10

Agrostis canina L.

75,95

ex 1209 29 10

Agrostis gigantea Roth.

75,95

ex 1209 29 10

Agrostis stolonifera L.

75,95

ex 1209 29 10

Agrostis capillaris L.

75,95

ex 1209 29 80

Arrhenatherum elatius (L.) P. Beauv. ex J.S. and K.B. Prest.

67,14

ex 1209 29 10

Dactylis glomerata L.

52,77

ex 1209 23 80

Festuca arundinacea Schreb.

58,93

ex 1209 23 80

Festuca ovina L.

43,59

1209 23 11

Festuca pratensis Huds.

43,59

1209 23 15

Festuca rubra L.

36,83

ex 1209 29 80

Festulolium

32,36

1209 25 10

Lolium multiflorum Lam.

21,13

1209 25 90

Lolium perenne L.

30,99

ex 1209 29 80

Lolium x boucheanum Kunth

21,13

ex 1209 29 80

Phleum Bertolinii (DC)

50,96

1209 26 00

Phleum pratense L.

83,56

ex 1209 29 80

Poa nemoralis L.

38,88

1209 24 00

Poa pratensis L.

38,52

ex 1209 29 10

Poa palustris and Poa trivialis L.

38,88

 

4.

Leguminosae

 

ex 1209 29 80

Hedysarum coronarium L.

36,47

ex 1209 29 80

Medicago lupulina L.

31,88

ex 1209 21 00

Medicago sativa L. (ekotipi)

22,10

ex 1209 21 00

Medicago sativa L. (sorte)

36,59

ex 1209 29 80

Onobrichis viciifolia Scop.

20,04

ex 0713 10 10

Pisum sativum L. (partim) (krmni grah)

0

ex 1209 22 80

Trifolium alexandrinum L.

45,76

ex 1209 22 80

Trifolium hybridum L.

45,89

ex 1209 22 80

Trifolium incarnatum L.

45,76

1209 22 10

Trifolium pratense L.

53,49

ex 1209 22 80

Trifolium repens L.

75,11

ex 1209 22 80

Trifolium repens L. var. giganteum

70,76

ex 1209 22 80

Trifolium resupinatum L.

45,76

ex 0713 50 10

Vicia faba L. (partim) (bob)

0

ex 1209 29 10

Vicia sativa L.

30,67

ex 1209 29 10

Vicia villosa Roth.

24,03


(1)  Meritve zrn potekajo na dobro brušenem rižu po naslednji metodi:

(a)

vzemite reprezentativni vzorec iz proizvodne serije;

(b)

presejte vzorec, tako da zadržite samo cela zrnja, vključno z nezrelimi;

(c)

opravite dve meritvi, vsakič na 100 zrnih, in izračunajte povprečje;

(d)

rezultate izrazite v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.

(2)  Vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) sorte se določi z analizo vzorca, ki se ga vzdržuje na stalni teži. Za odobritev pomoči teža THC v primerjavi s težo vzorca ne sme biti večja od 0,2 %. Vzorec je treba vzeti iz zgornje tretjine naključno izbranih rastlin ob koncu cvetenja, brez stebel in semen.


PRILOGA XIV

Zgornje meje pomoči za seme v novih državah članicah iz člena 87(3)

(v milijonih EUR)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Poljska

Romunija

Slovenija

Slovaška

2009

0,15

1,75

0,07

0,06

0,21

0,21

1,55

0,06

1,11

0,26

0,17

0,07

2010

0,17

2,04

0,08

0,07

0,24

0,24