ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 25

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
29. januar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 85/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 86/2009 z dne 28. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

4

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 87/2009 z dne 28. januarja 2009 o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje januar 2009

6

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 88/2009 z dne 28. januarja 2009 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 19. do 23. januarja 2009 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

9

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 89/2009 z dne 28. januarja 2009 o odprtju tarifne kvote za leto 2009 za uvoz v Evropsko skupnost nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 3448/93

14

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/75/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 18. decembra 2008 o imenovanju štirih članov uprave Evropske agencije za zdravila (EMEA)

16

 

 

2009/76/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 20. januarja 2009 o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja za Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta

17

 

 

Komisija

 

 

2009/77/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ( 1 )

18

 

 

2009/78/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov ( 1 )

23

 

 

2009/79/ES

 

*

Sklep Komisije z dne 23. januarja 2009 o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ( 1 )

28

 

 

IV   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Skupni odbor EGP

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 127/2008 z dne 5. decembra 2008 o spremembi Priloge VII (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu EGP

33

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 128/2008 z dne 5. decembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

35

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 129/2008 z dne 5. decembra 2008 o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

36

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 130/2008 z dne 5. decembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

38

 

*

Sklep Skupnega odbora EGP št. 131/2008 z dne 5. decembra 2008 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

40

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/1


UREDBA SVETA (ES) št. 85/2009

z dne 19. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kriza brez primere, ki je prizadela mednarodne finančne trge, je za Skupnost velik izziv in zahteva hitro ukrepanje, da bi posledice za gospodarstvo v celoti kar najbolj ublažili, predvsem pa podprli naložbe in tako pripomogli k rasti in zaposlovanju.

(2)

Ureditveni okvir za programsko obdobje 2007–2013 je bil sprejet z ciljem nadaljnje poenostavitve programiranja in upravljanja Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, doseganja njihove večje učinkovitosti in subsidiarnosti pri njihovem izvajanju.

(3)

Nekatere določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (1) je treba prilagoditi in uporabo sredstev Skupnosti za začetek izvajanja operativnih programov in projektov, financiranih v okviru teh programov poenostaviti, tako da bo njihovo izvajanje teklo hitreje in bodo te naložbe hitreje vplivale na gospodarstvo.

(4)

Treba je okrepiti možnosti za pomoč Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIF) državam članicam pri pripravi in izvajanju operativnih programov.

(5)

Glede na vlogo EIB in EIF kot s Pogodbo priznanih finančnih organov bi bilo treba zagotoviti, da bi jima bilo pri organizaciji operacij finančnega inženiringa, pri katerih sodelujeta kot holdinška sklada, javno naročilo mogoče oddati neposredno.

(6)

Da bi olajšali uporabo instrumentov finančnega inženiringa, zlasti v sektorju trajnostnega razvoja mestnih območij, je treba predvideti možnost, da se prispevki v naravi obravnavajo kot upravičeni stroški pri vzpostavljanju skladov in prispevanju vanje.

(7)

Prav tako je treba v podporo podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, poenostaviti pogoje glede izplačevanja predplačil v okviru državnih pomoči iz člena 87 Pogodbe.

(8)

Za pospešitev uresničevanja velikih projektov je treba zagotoviti možnost, da se izdatki v zvezi z velikimi projekti, ki jih Komisija še ni sprejela, lahko vključijo v izkaz o izdatkih.

(9)

V prid povečanju finančnih sredstev držav članic, kar bi olajšalo hiter začetek izvajanja operativnih programov v kriznih okoliščinah, je treba spremeniti določbe o vnaprejšnjem financiranju.

(10)

Predplačilo na začetku operativnih programov bi moralo zagotavljati stalen dotok denarja in olajšati plačila upravičencem med izvajanju operativnih programov. Zato bi bilo treba v zvezi s strukturnimi skladi z ustreznimi določbami omogočiti predplačila: 7,5 % (za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile pred 1. majem 2004) oziroma 9 % (za države članice, ki so k Uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje), s čimer bi pospešili izvajanje operativnih programov.

(11)

Sledeč načelu enakega obravnavanja in pravne varnosti bi morali spremembe členov 56(2) in 78(1) uporabiti za celotno programsko obdobje 2007–2013. Zato bi uporaba morala biti retroaktivna z učinkom od 1. avgusta 2006, tj. od dne, ko je začela veljati Uredba (ES) št. 1083/2006. Ker kriza brez primere, ki je prizadela mednarodne finančne trge, terja hiter odziv, da bi bile posledice za gospodarstvo v celoti čim blažje, bi druge spremembe morale začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(12)

Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1083/2006 se spremeni:

1.

Drugi pododstavek člena 44 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

kadar dogovor nima narave pogodbe javnega značaja v smislu prava o javnih naročilih, v obliki dodelitve donacije, v tem primeru opredeljene kot neposredni finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev določeni finančni instituciji brez razpisa za predloge, če se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo, združljivo s Pogodbo.“;

(b)

doda se naslednja točka (c):

„(c)

oddaja javnega naročila neposredno EIB ali EIF.“

2.

V členu 46(1) se doda naslednji drugi pododstavek:

„EIB in EIF lahko na zahtevo držav članic sodelujeta pri ukrepih tehnične pomoči iz prvega pododstavka.“

3.

Člen 56(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, stroški amortizacije in režijski stroški lahko obravnavajo kot izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projektov, pod pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, če gre za instrumente, ki izhajajo iz finančnega inženiringa, in za namene člena prvega pododstavka 78(6), lahko obravnavajo kot izdatki za vzpostavitev skladov ali holdinških skladov ali za prispevek vanje pod pogoji iz tretjega pododstavka tega odstavka.

Izdatki iz prvega in drugega pododstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

pravila za upravičenost iz odstavka 4 predvidevajo upravičenost takšnih izdatkov;

(b)

brez poseganja v določbe iz zadevnih uredb je znesek izdatkov utemeljen z računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo kot računi;

(c)

kar zadeva prispevke v naravi, sofinanciranje iz skladov ne presega skupnih upravičenih izdatkov ob izključitvi vrednosti takih prispevkov.“

4.

Člen 78 se spremeni:

(a)

zadnji stavek prvega pododstavka člena 78(1) se nadomesti z naslednjim:

„Izdatki, ki so jih upravičenci plačali, morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo, če v zadevnih uredbah za vsak sklad ni določeno drugače.“;

(b)

v členu 78(2) se točka (b) črta;

(c)

člen 78(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Kadar Komisija v skladu s členom 41(3) zavrne finančni prispevek za velik projekt, se po sprejetju odločbe Komisije izkaz o izdatkih ustrezno popravi.“

5.

Točke (a), (b) in (c) drugega pododstavka člena 82(1) se nadomestijo z naslednjim:

„(a)

za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile pred 1. majem 2004: leta 2007 2 % prispevka strukturnih skladov za operativni program, leta 2008 3 % prispevka strukturnih skladov za operativni program in leta 2009 2,5 % prispevka strukturnih skladov za operativni program;

(b)

za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje: leta 2007 2 % prispevka strukturnih skladov za operativni program, leta 2008 3 % prispevka strukturnih skladov za operativni program in leta 2009 4 % prispevka strukturnih skladov za operativni program;

(c)

kadar operativni program izhaja iz cilja evropskega teritorialnega sodelovanja in je vanj vključena vsaj ena država članica, ki je k Evropski uniji pristopila 1. maja 2004 ali pozneje: leta 2007 2 % prispevka ESRR za operativni program, leta 2008 3 % prispevka ESRR za operativni program in leta 2009 4 % prispevka ESRR za operativni program.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(3) in točka (a) člena 1(4) se uporabljata od 1. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

P. GANDALOVIČ


(1)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/4


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 86/2009

z dne 28. januarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 29. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

JO

78,3

MA

48,5

TN

134,4

TR

97,0

ZZ

89,6

0707 00 05

JO

167,2

MA

116,0

TR

131,2

ZZ

138,1

0709 90 70

MA

146,2

TR

112,5

ZZ

129,4

0709 90 80

EG

82,9

ZZ

82,9

0805 10 20

EG

50,5

IL

62,4

MA

63,7

TN

43,2

TR

55,0

ZZ

55,0

0805 20 10

IL

144,6

MA

85,8

TR

54,0

ZZ

94,8

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

66,3

EG

88,5

IL

74,9

JM

93,7

PK

46,6

TR

61,0

ZZ

71,8

0805 50 10

EG

48,1

MA

67,1

TR

62,8

ZZ

59,3

0808 10 80

CA

84,9

CN

65,1

MK

32,6

US

101,9

ZZ

71,1

0808 20 50

CL

115,7

CN

34,8

TR

40,0

US

110,3

ZA

119,5

ZZ

84,1


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 87/2009

z dne 28. januarja 2009

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje januar 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) in zlasti prvega pododstavka člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)

Podobdobje januar je prvo podobdobje za kvote iz člena 1(1)(a), (b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 327/98.

(3)

Iz sporočila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4148 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2009 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvotoe, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz zgoraj navedenega sporočila izhaja tudi, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2009 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)

Določiti je treba tudi skupne razpoložljive količine za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4148 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 za naslednje kvotno podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4148 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98, predloženih v prvih desetih delovnih dneh meseca januarja 2009, se izdajo dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabijo koeficienti dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Skupne razpoložljive količine za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4148 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153 – 09.4154 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98 za naslednje kvotno podobdobje so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5.


PRILOGA

Količine, ki se dodelijo za podobdobje januar 2009, in razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu z Uredbo (ES) št. 327/98:

(a)   Kvota za popolnoma brušeni riž ali polbrušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, iz člena 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje januar 2009

Skupne razpoložljive količine za podobdobje april 2009

(kg)

Združene države Amerike

09.4127

 (2)

22 545 000

Tajska

09.4128

 (2)

8 738 852

Avstralija

09.4129

 (3)

1 019 000

Drugo poreklo

09.4130

 (3)

1 805 000


(b)   Kvota za oluščen riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 20, iz člena 1(1)(b) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje januar 2009

Skupne razpoložljive količine za podobdobje julij 2009

(kg)

Vse države

09.4148

1,690006 %

0


(c)   Kvota za lomljeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 40, iz člena 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje januar 2009

Skupne razpoložljive količine za podobdobje julij 2009

(kg)

Tajska

09.4149

 (2)

31 370 790

Avstralija

09.4150

 (1)

16 000 000

Gvajana

09.4152

 (1)

11 000 000

Združene države Amerike

09.4153

 (2)

6 215 000

Drugo poreklo

09.4154

1,449194 %

6 000 010


(d)   Kvota za popolnoma brušeni riž ali polbrušeni riž, ki se uvršča pod oznako KN 1006 30, iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 327/98:

Poreklo

Zaporedna številka

Koeficient dodelitve za podobdobje januar 2009

Skupne razpoložljive količine za podobdobje julij 2009

(kg)

Tajska

09.4112

1,298370 %

0

Združene države Amerike

09.4116

2,081253 %

0

Indija

09.4117

1,315789 %

0

Pakistan

09.4118

1,072615 %

0

Drugo poreklo

09.4119

1,092084 %

0

Vse države

09.4166

1,002539 %

17 011 012


(1)  Koeficient dodelitve se za to podobdobje ne uporablja: Komisiji ni bil sporočen noben zahtevek za izdajo dovoljenja.

(2)  Zahtevki zajemajo količine, ki so manjše od razpoložljive količine ali so ji enake: vsi zahtevki so torej sprejemljivi.

(3)  Za to podobdobje ni razpoložljive količine.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 88/2009

z dne 28. januarja 2009

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 19. do 23. januarja 2009 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v obdobju od 19. do 23. januarja 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 in/ali Uredbo (ES) št. 508/2007 z dne 7. maja 2007 o odprtju tarifnih kvot za uvoz surovega trsnega sladkorja v Bolgarijo in Romunijo za dobavo rafinerijam v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino z zaporednimi številko 09.4332 (2008–2009).

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in/ali države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 19. do 23. januarja 2009 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006 in/ali v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 508/2007, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1.

(3)  UL L 122, 11.5.2007, str. 1.


PRILOGA

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4331

Barbados

100

 

09.4332

Belize

100

Dosežena

09.4333

Slonokoščena obala

100

 

09.4334

Republika Kongo

100

 

09.4335

Fidži

100

 

09.4336

Gvajana

100

 

09.4337

Indija

0

Dosežena

09.4338

Jamajka

100

 

09.4339

Kenija

100

 

09.4340

Madagaskar

100

 

09.4341

Malavi

100

 

09.4342

Mauritius

100

 

09.4343

Mozambik

0

Dosežena

09.4344

Saint Kitts in Nevis

 

09.4345

Surinam

 

09.4346

Svazi

0

Dosežena

09.4347

Tanzanija

100

 

09.4348

Trinidad in Tobago

100

 

09.4349

Uganda

 

09.4350

Zambija

100

 

09.4351

Zimbabve

100

 


Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto julija–septembra 2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4331

Barbados

 

09.4332

Belize

 

09.4333

Slonokoščena obala

 

09.4334

Republika Kongo

 

09.4335

Fidži

 

09.4336

Gvajana

 

09.4337

Indija

0

Dosežena

09.4338

Jamajka

 

09.4339

Kenija

 

09.4340

Madagaskar

 

09.4341

Malavi

 

09.4342

Mauritius

 

09.4343

Mozambik

100

 

09.4344

Saint Kitts in Nevis

 

09.4345

Surinam

 

09.4346

Svazi

100

 

09.4347

Tanzanija

 

09.4348

Trinidad in Tobago

 

09.4349

Uganda

 

09.4350

Zambija

 

09.4351

Zimbabve

 


Dopolnilni sladkor

Poglavje V Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4315

Indija

 

09.4316

Države, podpisnice Protokola AKP

 


Sladkor iz koncesij CXL

Poglavje VI Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4317

Avstralija

0

Dosežena

09.4318

Brazilija

0

Dosežena

09.4319

Kuba

0

Dosežena

09.4320

Druge tretje države

0

Dosežena


Balkanski sladkor

Poglavje VII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4324

Albanija

100

 

09.4325

Bosna in Hercegovina

0

Dosežena

09.4326

Srbija in Kosovo (1)

100

 

09.4327

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

100

 

09.4328

Hrvaška

100

 


Sladkor iz posebnega in industrijskega uvoza

Poglavje VIII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Vrsta

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4380

Posebni

 

09.4390

Industrijski

100

 


Dodatni sladkor v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu

Poglavje VIIIa Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4431

Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli, Zambija, Zimbabve

100

 

09.4432

Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda

100

 

09.4433

Svazi

100

 

09.4434

Mozambik

0

Dosežena

09.4435

Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Haiti, Jamajka, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Surinam, Trinidad in Tobago

0

Dosežena

09.4436

Dominikanska republika

0

Dosežena

09.4437

Fidži, Papua Nova Gvineja

100

 


Uvoz sladkorja v okviru prehodnih tarifnih kvot, odprtih za Bolgarijo in Romunijo

Člen 1 Uredbe (ES) št. 508/2007

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka

Vrsta

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 19.1.2009-23.1.2009

Meja

09.4365

Bolgarija

0

Dosežena

09.4366

Romunija

100

 


(1)  Kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/14


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 89/2009

z dne 28. januarja 2009

o odprtju tarifne kvote za leto 2009 za uvoz v Evropsko skupnost nekaterega blaga s poreklom iz Norveške, pridobljenega s predelavo kmetijskih proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 3448/93

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/859/ES z dne 25. oktobra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (2) ter zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3) ter Protokol št. 3 k Sporazumu EGP (4) določata trgovinske režime za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode med pogodbenicami.

(2)

Protokol 3 k Sporazumu EGP, kakor je bil spremenjen s Sklepom 138/2004 Skupnega odbora EGP (5), določa carinsko stopnjo nič, ki se uporablja za nekatere vode, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, uvrščene pod oznako KN 2202 10 00, in nekatere druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, uvrščene pod oznako KN ex 2202 90 10.

(3)

Dajatev nič za vode in druge zadevne pijače je bila za Norveško začasno ukinjena s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Norveško o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (6) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“), potrjenim s Sklepom 2004/859/ES. V skladu s točko IV potrjenega zapisnika Sporazuma je dajatev prost uvoz blaga iz oznak KN 2202 10 00 in ex 2202 90 10 s poreklom iz Norveške dovoljen le v mejah dajatev proste kvote, za uvoz izven dodeljenih kvot pa je dajatev treba plačati.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 93/2008 (7) je ukinila začasno odpravo dajatev prostega režima za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2008 za uvoz v Skupnost nekaterega blaga, uvrščenega pod oznaki KN 2202 10 00 in ex 2202 90 10, s poreklom iz Norveške.

(5)

Treba je odpreti tarifno kvoto za zadevne brezalkoholne pijače za leto 2009. Zadnja letna kvota za leto 2007 za zadevne proizvode je bila odprta z Uredbo Komisije (ES) št. 1795/2006 (8). Za leto 2008 letna kvota ni bila odprta. Zato mora obseg kvote za leto 2009 ostati enak kot za leto 2007.

(6)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (9) določa pravila za upravljanje tarifnih kvot. Primerno je zagotoviti upravljanje tarifne kvote, odprte s to uredbo, v skladu z navedenimi pravili.

(7)

Ukrepi, predvideni s to Uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja o trgovini s predelanimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Od 1. januarja do 31. decembra 2009 se za blago s poreklom iz Norveške, ki je navedeno v Prilogi, pod pogoji iz Priloge odpre tarifna kvota Skupnosti, določena v Prilogi.

2.   Pravila o poreklu, ki se sporazumno uporabljajo za blago iz Priloge, so določena v Protokolu 3 dvostranskega Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško.

3.   Za uvožene količine, ki kvoto presežejo, se uporablja preferencialna dajatev 0,047 EUR/liter.

Člen 2

Tarifno kvoto Skupnosti iz člena 1(1) upravlja Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. januarja 2009

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik


(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

(2)  UL L 370, 17.12.2004, str. 70.

(3)  UL L 171, 27.6.1973, str. 2.

(4)  UL L 22, 24.1.2002, str. 34.

(5)  UL L 342, 18.11.2004, str. 30.

(6)  UL L 370, 17.12.2004, str. 72.

(7)  UL L 28, 1.2.2008, str. 12.

(8)  UL L 341, 7.12.2006, str. 17.

(9)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.


PRILOGA

Tarifna kvota za leto 2009, ki se uporablja za uvoz blaga s poreklom iz Norveške v Skupnost

Zaporedna št.

Oznaka KN

Poimenovanje proizvoda

Obseg letne kvote za leto 2009

Stopnja dajatve, ki se uporablja v mejah kvote

Stopnja dajatve, ki se uporablja, ko je obseg kvote presežen

09.0709

2202 10 00

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome

17,303 milijona litrov

Oprostitev

0,047 EUR/liter

ex 2202 90 10

Druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharozo ali invertni sladkor)


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/16


SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2008

o imenovanju štirih članov uprave Evropske agencije za zdravila (EMEA)

(2009/75/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (1) in zlasti člena 65(1) in člena 65(4) Uredbe,

ob upoštevanju seznama kandidatov, ki ga je 16. septembra 2008 sestavila Komisija,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta –

SKLENIL:

Člen 1

 

Mary Geraldine BAKER, rojena v Londonu (Združeno kraljestvo) dne 27. oktobra 1936,

 

Mike O'DONOVAN, rojen v Londonu (Združeno kraljestvo) dne 26. septembra 1946,

 

Lisette TIDDENS-ENGWIRDA, rojena v Amsterdamu (Nizozemska) dne 25. junija 1950,

in

 

Henk VAARKAMP, rojen v Terschuuru (Nizozemska) dne 22. junija 1950,

se imenujejo za člane uprave Evropske agencije za zdravila (EMEA) za obdobje treh let.

Člen 2

Datum začetka triletnega obdobja iz člena 1 določi uprava Evropske agencije za zdravila (EMEA).

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 136, 30.4.2004, str. 1.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/17


SKLEP SVETA

z dne 20. januarja 2009

o spremembi Sklepa 1999/70/ES o zunanjih revizorjih nacionalnih centralnih bank glede zunanjega revizorja za Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta

(2009/76/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 27(1) Protokola,

ob upoštevanju Priporočila Evropske centralne banke ECB/2008/19 z dne 5. decembra 2008 Svetu Evropske unije o zunanjem revizorju centralne banke Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Revizijo računovodskih izkazov Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Eurosistema opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in odobri Svet Evropske unije.

(2)

Mandat sedanjega zunanjega revizorja za Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta bo potekel po reviziji za poslovno leto 2008. Treba je torej imenovati zunanjega revizorja za obdobje od poslovnega leta 2009 dalje.

(3)

Svet Evropske centralne banke je kot zunanjega revizorja za poslovna leta 2009 do 2013 priporočil družbo KPMG.

(4)

Treba je upoštevati priporočilo Sveta ECB in ustrezno spremeniti Sklep Sveta 1999/70/ES (2)

SKLENIL:

Člen 1

Člen 1(15) Sklepa 1999/70/ES se nadomesti z naslednjim:

„15.   KPMG se odobri kot zunanji revizor za Bank Ċentrali ta’ Malta/Central Bank of Malta za poslovna leta 2009 do 2013.“.

Člen 2

O tem sklepu se uradno obvesti ECB.

Člen 3

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 20. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

M. KALOUSEK


(1)  UL C 322, 17.12.2008, str. 1.

(2)  UL L 22, 29.1.1999, str. 69.


Komisija

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/18


SKLEP KOMISIJE

z dne 23. januarja 2009

o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje

(Besedilo velja za EGP)

(2009/77/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2001/527/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 7. junija 2001, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju vrednostnih papirjev.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področju vrednostnih papirjev.

(8)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(9)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(10)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(11)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba pripraviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(12)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(13)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(14)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad trgi vrednostnih papirjev in finančno stabilnost. Medtem ko zakonodaja na področju vrednostnih papirjev nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(15)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za udeležence na trgu mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(16)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(17)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter so podatki v poročilih primerljivi in ustrezno kakovostni.

(18)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v sektorjih vrednostnih papirjev in redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v sektorju vrednostnih papirjev. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(19)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih bančnih nadzornikov, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(20)

Za preprečevanje podvajanja dela in nedoslednosti, obveščanje Odbora o napredku ter zagotavljanje možnosti za izmenjavo informacij med njim ter Odborom evropskih bančnih nadzornikov in Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v zvezi z nadzorom nad finančnimi konglomerati lahko Odbor sodeluje v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(21)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(22)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(23)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(24)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2001/527/ES razveljavi –

SKLENILA:

Člen 1

Ustanovi se neodvisna svetovalna skupina za vrednostne papirje v Skupnosti, ki se imenuje „Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje“ (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

Člen 2

Odbor na lastno pobudo ali zahtevo Komisije svetuje Komisiji zlasti pri pripravi osnutkov izvedbenih ukrepov na področju vrednostnih papirjev, vključno s tistimi v zvezi s kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

Če Komisija zahteva posvetovanje z Odborom, lahko določi rok, v katerem Odbor zagotovi takšno svetovanje. Tak rok se določi ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 3

Odbor izpolnjuje dodeljene naloge ter prispeva k skupnemu in enotnemu izvajanju ter dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti z izdajanjem nezavezujočih smernic, priporočil in standardov.

Člen 4

1.   Odbor izboljšuje sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi na področju vrednostnih papirjev ter pospešuje konvergenco nadzornih praks in pristopov držav članic v vsej Skupnosti. V ta namen izvaja vsaj naslednje naloge:

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev in izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

2.   Odbor pregleda nadzorne prakse držav članic in redno ocenjuje njihovo konvergenco. Odbor vsako leto poroča o doseženem napredku in ugotovi preostale težave.

3.   Odbor razvija nova praktična orodja za konvergenco za spodbujanje skupnih pristopov k nadzoru.

Člen 5

1.   Odbor spremlja in ocenjuje razvoj v sektorju vrednostnih papirjev ter po potrebi obvešča Odbor evropskih bančnih nadzornikov, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Komisijo. Odbor zagotovi, da so finančna ministrstva in nacionalne centralne banke držav članic obveščeni o mogočih ali neposrednih težavah.

2.   Odbor vsaj dvakrat na leto Komisiji predloži ocene mikrobonitetnih trendov, mogočih tveganj in ranljivosti v sektorju vrednostnih papirjev.

Odbor v te ocene vključi opredelitev glavnih tveganj in ranljivosti ter navede, v kakšnem obsegu takšna tveganja in ranljivosti ogrožajo finančno stabilnost, ter po potrebi predlaga preventivne ali popravne ukrepe.

Svet je obveščen o teh ocenah.

3.   Odbor ima vzpostavljene postopke, ki omogočajo takojšen odziv nadzornih organov. Odbor po potrebi omogoči skupno ocenjevanje nadzornih organov v Skupnosti o tveganjih in ranljivostih, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost finančnega sistema Skupnosti.

4.   Odbor zagotovi ustrezno obravnavanje medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih bančnih nadzornikov, Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odborom za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank.

Člen 6

1.   Odbor prispeva k razvoju skupnih nadzornih praks na področju vrednostnih papirjev in tudi na medsektorski podlagi v tesnem sodelovanju z Odborom evropskih bančnih nadzornikov ter Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

2.   V ta namen zlasti vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja ter pristojne organe spodbuja k večji uporabi sistemov začasne napotitve, skupnih inšpekcijskih skupin in nadzornih obiskov ter ostalih orodij.

3.   Odbor po potrebi razvija nove instrumente za spodbujanje razvoja skupnih nadzornih praks.

4.   Odbor izboljša sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav zlasti z njihovo udeležbo v skupnih programih usposabljanja.

Člen 7

1.   Odbor sestavljajo visoki predstavniki nacionalnih javnih organov, pristojnih za vrednostne papirje, vključno s KNPVP. Vsaka država članica določi visokega predstavnika iz svojega pristojnega organa, ki jo zastopa na sejah Odbora.

2.   Komisija je prisotna na sejah Odbora in imenuje visokega predstavnika, ki sodeluje v razpravah.

3.   Odbor med svojimi člani izvoli predsednika.

4.   Odbor lahko na sestanke povabi strokovnjake in opazovalce.

Člen 8

1.   Od članov Odbora se zahteva, da ne razkrivajo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Vsi udeleženci v razpravah morajo upoštevati ustrezna pravila o varovanju poslovne skrivnosti.

2.   Če razprava o točki na dnevnem redu vključuje izmenjavo zaupnih podatkov o nadzorovani instituciji, se sodelovanje v taki razpravi lahko omeji na neposredno vpletene člane.

Člen 9

1.   Odbor redno obvešča Komisijo o rezultatu svojih dejavnosti. Redne stike ima z Evropskim odborom za vrednostne papirje, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2001/528/ES (7), in pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

2.   Odbor zagotovi medsektorsko usklajenost dela v sektorjih finančnih storitev z rednim in tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih bančnih nadzornikov ter Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

3.   Predsednik Odbora ima redne stike s predsednikoma Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, in sicer vsaj enkrat na mesec.

Člen 10

Odbor lahko vzpostavi delovne skupine. Komisija je vabljena na srečanja delovnih skupin kot opazovalka.

Člen 11

Komisija lahko sodeluje v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

Člen 12

Preden Odbor predloži svoje mnenje Komisiji, se dovolj zgodaj obsežno ter odprto in pregledno posvetuje z udeleženci na trgu, potrošniki in končnimi uporabniki. Odbor objavi rezultate posvetovanj, razen če vprašani zahteva drugače.

Člen 13

Odbor pripravi letni delovni program ter ga Svetu, Evropskemu parlamentu in Komisiji pošlje do konca oktobra vsako leto. Odbor redno in vsaj enkrat na leto Svet, Evropski parlament in Komisijo obvesti o dosežkih pri dejavnostih, določenih v delovnem programu.

Člen 14

Odbor deluje s soglasjem svojih članov. Če soglasja ni mogoče doseči, se sklepi sprejmejo s kvalificirano večino. Glasovi predstavnikov članov Odbora ustrezajo glasovom držav članic v skladu s členom 205(2) in (4) Pogodbe.

Člani Odbora, ki ne upoštevajo smernic, priporočil, standardov in ostalih ukrepov, o katerih se je sporazumel Odbor, so pripravljeni predstaviti razloge za to izbiro.

Člen 15

Odbor sprejme svoj poslovnik in določi svoj način delovanja.

Ob upoštevanju sklepov glede sprememb poslovnika ter volitev v svet Odbora in razrešitev iz njega lahko poslovnik predvidi postopke odločanja, ki se razlikujejo od postopkov iz člena 14.

Člen 16

Sklep 2001/527/ES se razveljavi.

Člen 17

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 191, 13.7.2001, str. 43.

(2)  UL L 79, 24.3.2005, str. 9.

(3)  COM(2007) 727 konč.

(4)  Sklepi Sveta št. 15698/07 z dne 4. decembra 2007.

(5)  Sklepi Sveta št. 7652/1/08 Rev. 1.

(6)  Sklepi Sveta št. 8515/3/08 Rev. 3.

(7)  UL L 191, 13.7.2001, str. 45.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/23


SKLEP KOMISIJE

z dne 23. januarja 2009

o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov

(Besedilo velja za EGP)

(2009/78/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2004/5/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Odbora evropskih bančnih nadzornikov (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 1. januarja 2004, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju pravne ureditve bančništva in bančnega nadzora.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov in Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Sestava Odbora mora odražati organizacijo bančnega nadzora in upoštevati tudi vlogo centralnih bank pri splošni stabilnosti bančnega sektorja na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Jasno je treba opredeliti pravice različnih skupin udeležencev. Zlasti je treba pravice do predsedovanja in glasovanja pridržati za pristojne nadzorne organe vsake države članice. Sodelovanje v zaupnih razpravah o posameznih nadzorovanih institucijah je treba po potrebi omejiti na pristojne nadzorne organe in centralne banke, pooblaščene za posebne operativne naloge za nadzor nad zadevnimi nadzorovanimi institucijami.

(8)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področju bančnega nadzora.

(9)

Naloge Odbora morajo vključevati nadzor nad finančnimi konglomerati. Da se preprečijo podvajanje dela in kakršne koli nedoslednosti, da se Odbor obvešča o napredku ter se mu zagotovi možnost za izmenjavo informacij, je za nadzor nad finančnimi konglomerati potrebno sodelovanje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(10)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(11)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(12)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(13)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba vzpostaviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(14)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(15)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(16)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad bančnimi skupinami in finančno stabilnost. Medtem ko bančna zakonodaja nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(17)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za bančne skupine mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(18)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(19)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter da so podatki v poročilih primerljivi in ustrezne kakovosti.

(20)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih zakonodajalcev za varnostne papirje ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v bančnem sektorju in redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v bančnem sektorju. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(21)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(22)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(23)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(24)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(25)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2004/5/ES razveljavi –

SKLENILA:

Člen 1

Ustanovi se neodvisna svetovalna skupina za bančni nadzor v Skupnosti, ki se imenuje „Odbor evropskih bančnih nadzornikov“ (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

Člen 2

Odbor na lastno pobudo ali zahtevo Komisije svetuje Komisiji, zlasti pri pripravi osnutkov izvedbenih ukrepov na področju bančnih dejavnosti in finančnih konglomeratov.

Če Komisija zahteva posvetovanje z Odborom, lahko določi rok, v katerem Odbor zagotovi takšno svetovanje. Tak rok se določi ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 3

Odbor izpolnjuje dodeljene naloge ter prispeva k skupnemu in enotnemu izvajanju ter dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti z izdajanjem nezavezujočih smernic, priporočil in standardov.

Člen 4

1.   Odbor izboljšuje sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi na področju bančništva ter pospešuje konvergenco nadzornih praks in pristopov držav članic v vsej Skupnosti. V ta namen izvaja vsaj naslednje naloge:

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev in izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

2.   Odbor pregleda nadzorne prakse držav članic in redno ocenjuje njihovo konvergenco. Odbor vsako leto poroča o doseženem napredku in ugotovi preostale težave.

3.   Odbor razvija nova praktična orodja za konvergenco za spodbujanje skupnih pristopov k nadzoru.

Člen 5

1.   Odbor spremlja in ocenjuje razvoj v bančnem sektorju ter po potrebi obvešča Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Komisijo. Odbor zagotovi, da so finančna ministrstva in nacionalne centralne banke držav članic obveščeni o mogočih ali neposrednih težavah.

2.   Odbor vsaj dvakrat na leto Komisiji predloži ocene mikrobonitetnih trendov, mogočih tveganj in ranljivosti v bančnem sektorju.

Odbor v te ocene vključi opredelitev glavnih tveganj in ranljivosti ter navede, v kakšnem obsegu takšna tveganja in ranljivosti ogrožajo finančno stabilnost, ter po potrebi predlaga preventivne ali popravne ukrepe.

Svet je obveščen o teh ocenah.

3.   Odbor ima vzpostavljene postopke, ki omogočajo takojšen odziv nadzornih organov. Odbor po potrebi omogoči skupno ocenjevanje nadzornih organov v Skupnosti o tveganjih in ranljivostih, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost finančnega sistema Skupnosti.

4.   Odbor zagotovi ustrezno obravnavanje medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Odborom za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank.

Člen 6

1.   Odbor prispeva k razvoju skupnih nadzornih praks na bančnem področju in tudi na medsektorski podlagi v tesnem sodelovanju z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ter Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

2.   V ta namen zlasti vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja ter pristojne organe spodbuja k večji uporabi sistemov začasne napotitve, skupnih inšpekcijskih skupin in nadzornih obiskov ter ostalih orodij.

3.   Odbor po potrebi razvija nove instrumente za spodbujanje razvoja skupnih nadzornih praks.

4.   Odbor izboljša sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav zlasti z njihovo udeležbo v skupnih programih usposabljanja.

Člen 7

1.   Odbor sestavljajo visoki predstavniki iz naslednjih organizacij:

(a)

nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad kreditnimi institucijami, v nadaljnjem besedilu „pristojni nadzorni organi“;

(b)

nacionalnih centralnih bank, ki so poleg pristojnega nadzornega organa pooblaščene za posebne operativne naloge za nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami;

(c)

centralnih bank, ki niso neposredno vključene v nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami, vključno z Evropsko centralno banko.

2.   Vsaka država članica imenuje visoke predstavnike, da sodelujejo na sejah Odbora. Evropska centralna banka imenuje visokega predstavnika, da sodeluje v Odboru.

3.   Komisija je prisotna na sejah Odbora in imenuje visokega predstavnika, ki sodeluje v razpravah.

4.   Odbor med predstavniki pristojnih nadzornih organov izvoli predsednika.

5.   Odbor lahko na seje povabi strokovnjake in opazovalce.

Člen 8

1.   Od članov Odbora se zahteva, da ne razkrivajo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Vsi udeleženci v razpravah morajo upoštevati ustrezna pravila o varovanju poslovne skrivnosti.

2.   Če razprava o točki na dnevnem redu vključuje izmenjavo zaupnih informacij o nadzorovani instituciji, se sodelovanje v taki razpravi lahko omeji na pristojne nadzorne organe, ki so neposredno vključeni, in nacionalne centralne banke, pooblaščene za posebne operativne naloge za nadzor nad posameznimi zadevnimi kreditnimi institucijami.

Člen 9

1.   Odbor redno obvešča Komisijo o rezultatu svojih dejavnosti. Redne stike ima z Evropskim odborom za bančništvo, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2004/10/ES (7), in pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

2.   Odbor zagotovi medsektorsko usklajenost dela v sektorjih finančnih storitev z rednim in tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ter Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine.

3.   Predsednik Odbora ima redne stike s predsednikoma Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, in sicer vsaj enkrat na mesec.

Člen 10

Odbor lahko vzpostavi delovne skupine. Komisija je vabljena na srečanja delovnih skupin kot opazovalka.

Člen 11

Odbor na področju nadzora nad finančnimi konglomerati sodeluje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

Komisija in Evropska centralna banka sta vabljeni na seje Skupnega odbora za finančne konglomerate kot opazovalki.

Člen 12

Preden Odbor predloži svoje mnenje Komisiji, se dovolj zgodaj obsežno ter odprto in pregledno posvetuje z udeleženci na trgu, potrošniki in končnimi uporabniki. Odbor objavi rezultate posvetovanj, razen če vprašani zahteva drugače.

Če Odbor svetuje o določbah, ki se uporabljajo za kreditne institucije in investicijske družbe, se posvetuje z vsemi organi, ki so pristojni za nadzor nad investicijskimi družbami in še niso zastopani v Odboru.

Člen 13

Odbor pripravi letni delovni program ter ga Svetu, Evropskemu parlamentu in Komisiji pošlje do konca oktobra vsako leto. Odbor redno in vsaj enkrat na leto Svet, Evropski parlament in Komisijo obvesti o dosežkih pri dejavnostih, določenih v delovnem programu.

Člen 14

Odbor deluje s soglasjem svojih članov. Če soglasja ni mogoče doseči, se sklepi sprejmejo s kvalificirano večino. Glasovi predstavnikov članov Odbora ustrezajo glasovom držav članic v skladu s členom 205(2) in (4) Pogodbe.

Člani Odbora, ki ne upoštevajo smernic, priporočil, standardov in ostalih ukrepov, o katerih se je sporazumel Odbor, so pripravljeni predstaviti razloge za to izbiro.

Člen 15

Odbor sprejme svoj poslovnik in določi svoj način delovanja.

Ob upoštevanju sklepov glede sprememb poslovnika ter volitev v svet Odbora in razrešitev iz njega lahko poslovnik predvidi postopke odločanja, ki se razlikujejo od postopkov iz člena 14.

Člen 16

Sklep 2004/5/ES se razveljavi.

Člen 17

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 3, 7.1.2004, str. 28.

(2)  UL L 79, 24.3.2005, str. 9.

(3)  COM(2007) 727 konč.

(4)  Sklepi Sveta št. 15698/07 z dne 4. decembra 2007.

(5)  Sklepi Sveta št. 7652/1/08 Rev. 1.

(6)  Sklepi Sveta št. 8515/3/08 Rev. 3.

(7)  UL L 3, 7.1.2004, str. 36.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/28


SKLEP KOMISIJE

z dne 23. januarja 2009

o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine

(Besedilo velja za EGP)

(2009/79/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru t. i. Lamfalussyjevega postopka je Komisija sprejela Sklep 2004/6/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (1) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“). Odbor je svoje naloge začel opravljati 24. novembra 2003, pri čemer deluje kot neodvisen organ Komisije za razmislek, razpravo in svetovanje na področju zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin.

(2)

V skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/1/ES z dne 9. marca 2005 o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 85/611/EGS, 91/675/EGS, 92/49/EGS in 93/6/EGS ter direktiv 94/19/ES, 98/78/ES, 2000/12/ES, 2001/34/ES, 2002/83/ES in 2002/87/ES za vzpostavitev nove organizacijske strukture odborov za finančne storitve (2) je Komisija leta 2007 izvedla pregled Lamfalussyjevega postopka ter svojo oceno predstavila v sporočilu z dne 20. novembra 2007 z naslovom Pregled Lamfalussyjevega postopka – Okrepitev konvergence nadzora (3).

(3)

V tem sporočilu je Komisija poudarila pomembnost Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu „odbori nadzornikov“) na vse bolj povezanem evropskem finančnem trgu. Ugotovila se je nujnost jasnega okvira za dejavnosti teh odborov na področju konvergence nadzora in sodelovanja na področju nadzora.

(4)

Med pregledom delovanja Lamfalussyjevega postopka je Svet pozval Komisijo, naj pojasni vlogo odborov nadzornikov in upošteva vse različne možnosti za krepitev delovanja teh odborov, pri čemer se ne bo ogrozilo ravnovesje sedanje institucionalne strukture ali zmanjšala odgovornost nadzornikov (4).

(5)

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval k čimprejšnjemu izboljšanju delovanja odborov nadzornikov (5).

(6)

Svet je 14. maja 2008 (6) pozval Komisijo, naj pregleda sklepe Komisije o ustanovitvi odborov nadzornikov, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristojnosti in nalog ter okrepijo njihovi prispevki k sodelovanju in konvergenci na področju nadzora. Svet je ugotovil, da se odborom lahko izrecno dodelijo posebne naloge za pospešitev sodelovanja in konvergence na področju nadzora ter povečanje njihove vloge pri ocenjevanju tveganj za finančno stabilnost. Zato je treba določiti okrepljen pravni okvir v zvezi z vlogo in nalogami Odbora na tem področju.

(7)

Odbor mora delovati kot neodvisna svetovalna skupina Komisije na področjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin. Vendar bi na področju poklicnih pokojnin Odbor moral upoštevati le regulativne in nadzorne vidike teh ureditev ter ne bi smel upoštevati vidikov delovnega in socialnega prava, kot je organizacija poklicnih sistemov, in še zlasti vprašanj v zvezi z obveznim članstvom ali kolektivnimi pogodbami.

(8)

Da se preprečijo podvajanje dela in kakršne koli nedoslednosti, da se Odbor obvešča o napredku ter se mu zagotovi možnost za izmenjavo informacij, je za nadzor nad finančnimi konglomerati potrebno sodelovanje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

(9)

Odbor mora prispevati tudi k skupnemu in enotnemu vsakdanjemu izvajanju zakonodaje Skupnosti ter njeni dosledni uporabi v nadzornih organih.

(10)

Odbor nima regulativnih pooblastil na ravni Skupnosti. Organizirati mora preglede strokovnjakov, spodbujati najboljše prakse ter izdajati nezavezujoče smernice, priporočila in standarde za povečanje konvergence v vsej Skupnosti.

(11)

Izboljšanje dvostranskega in večstranskega sodelovanja na področju nadzora je odvisno od medsebojnega razumevanja in zaupanja med nadzornimi organi. Odbor mora prispevati k izboljšanju takšnega sodelovanja.

(12)

Odbor mora prav tako spodbujati konvergenco nadzora v vsej Skupnosti. Za večjo natančnost v zvezi s tem ciljem je treba pripraviti odprt okvirni seznam nalog, ki jih mora izvajati Odbor.

(13)

Za reševanje čezmejnih sporov med nadzornimi organi, zlasti v kolegijih nadzornikov, mora Odbor zagotoviti prostovoljni in nezavezujoč mehanizem mediacije.

(14)

Da se nadzornim organom zagotovijo koristi strokovnega znanja Odbora, pri čemer se ne posega v njihova pooblastila, morajo imeti nadzorni organi možnost predložitve zadeve Odboru, da bi pridobili njegovo nezavezujoče mnenje.

(15)

Izmenjava informacij med nadzornimi organi je temeljna za njihove naloge. Bistvena je za učinkovit nadzor nad zavarovalniškimi skupinami in finančno stabilnost. Medtem ko zakonodaja na področju zavarovanj nalaga nadzornim organom jasne pravne obveznosti za sodelovanje in izmenjavo informacij, mora Odbor pospešiti vsakdanjo izmenjavo informacij med nadzornimi organi v praksi, pri čemer veljajo ustrezne določbe o zaupnosti iz veljavne zakonodaje.

(16)

Za omejitev podvajanja nadzornih nalog ter s tem poenostavitev nadzornega postopka in zmanjšanje bremena za zavarovalniške skupine mora Odbor spodbujati prenos nalog med nadzornimi organi zlasti v primerih, določenih v ustrezni zakonodaji.

(17)

Za pospeševanje konvergence in doslednosti v kolegijih nadzornikov in s tem zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev mora Odbor spremljati njihovo delovanje, pri čemer ne omejuje neodvisnosti članov kolegija.

(18)

Kakovost, primerljivost in doslednost poročanja nadzornih organov so bistvene za stroškovno učinkovitost ureditve Skupnosti na področju nadzora in obremenitev čezmejnih institucij zaradi izpolnjevanja zahtev. Odbor mora pomagati zagotoviti, da se odpravita prekrivanje in podvajanje ter so podatki v poročilih primerljivi in ustrezno kakovostni.

(19)

Finančni sistemi v Skupnosti so tesno povezani, pri čemer lahko dogodki v eni državi članici pomembno vplivajo na finančne institucije in trge v drugih državah članicah. Nenehno nastajanje finančnih konglomeratov in vse manj jasne razlike med dejavnostmi podjetij v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in zavarovalništva povzročajo dodatne izzive v zvezi z nadzorom na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za zaščito finančne stabilnosti je potreben sistem na ravni Odbora, Odbora evropskih bančnih nadzornikov in Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, da se čim prej ugotovijo morebitna čezmejna in medsektorska tveganja ter se po potrebi obvesti Komisijo in druge odbore. Poleg tega je bistveno, da Odbor zagotovi obveščenost finančnih ministrstev in nacionalnih centralnih bank držav članic. Vloga Odbora v zvezi s tem je ugotovitev tveganj v sektorjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin ter redno poročanje Komisiji o rezultatih. O teh ocenah je treba obveščati tudi Svet. Odbor mora sodelovati tudi z Evropskim parlamentom in mu redno zagotavljati informacije o razmerah v zavarovalniškem sektorju. Odbor v zvezi s tem ne sme razkrivati podatkov o posameznih nadzorovanih subjektih.

(20)

Za ustrezno obravnavanje medsektorskih vprašanj je treba dejavnosti Odbora usklajevati z dejavnostmi Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbora evropskih bančnih nadzornikov ter Odbora za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank. To je zlasti pomembno pri obvladovanju morebitnih medsektorskih tveganj za finančno stabilnost.

(21)

Ob upoštevanju globalizacije finančnih storitev in vse večjega pomena mednarodnih standardov mora Odbor prav tako pospeševati dialog in sodelovanje z nadzorniki zunaj Skupnosti.

(22)

Odgovornost Odbora do institucij Skupnosti je zelo pomembna in mora temeljiti na splošno sprejetem standardu, pri čemer se spoštuje neodvisnost nadzornikov.

(23)

Odbor mora sestaviti svoj poslovnik ter v celoti upoštevati posebne pravice institucij in institucionalno ravnovesje, določeno s Pogodbo. Okrepljeni okvir dejavnosti Odbora morajo spremljati izboljšani delovni postopki. Če soglasja ni mogoče doseči, je treba odločitve torej sprejemati s kvalificirano večino, kar je v skladu s pravili iz Pogodbe.

(24)

Zaradi pravne varnosti in jasnosti se Sklep 2004/6/ES razveljavi –

SKLENILA:

Člen 1

Ustanovi se neodvisna svetovalna skupina za zavarovanja in poklicne pokojnine v Skupnosti, ki se imenuje „Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine“ (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

Člen 2

Odbor na lastno pobudo ali zahtevo Komisije svetuje Komisiji, zlasti pri pripravi osnutkov izvedbenih ukrepov na področjih zavarovanj, pozavarovanj, poklicnih pokojnin in finančnih konglomeratov.

Če Komisija zahteva posvetovanje z Odborom, lahko določi rok, v katerem Odbor zagotovi takšno svetovanje. Tak rok se določi ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 3

Odbor izpolnjuje dodeljene naloge ter prispeva k skupnemu in enotnemu izvajanju ter dosledni uporabi zakonodaje Skupnosti z izdajanjem smernic, priporočil in standardov.

Člen 4

1.   Odbor izboljšuje sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi na področjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin ter pospešuje konvergenco nadzornih praks in pristopov držav članic v vsej Skupnosti. V ta namen izvaja vsaj naslednje naloge:

(a)

posreduje ali pospešuje mediacijo med nadzornimi organi v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na zahtevo nadzornega organa;

(b)

nadzornim organom zagotovi mnenje v primerih, ki so določeni v ustrezni zakonodaji, ali na njihovo zahtevo;

(c)

spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med nadzornimi organi, pri čemer se uporabljajo veljavne določbe o zaupnosti;

(d)

omogoča prenos nalog med nadzornimi organi, zlasti z določanjem nalog, ki se jih lahko prenese, in spodbujanjem najboljših praks;

(e)

prispeva k zagotavljanju učinkovitega in doslednega delovanja kolegijev nadzornikov zlasti z določitvijo smernic za operativno delovanje kolegijev, spremljanjem skladnosti praks različnih kolegijev ter izmenjavo najboljših praks;

(f)

prispeva k razvoju visokokakovostnih in skupnih standardov za poročanje nadzornih organov;

(g)

pregleduje praktično uporabo nezavezujočih smernic, priporočil in standardov, ki jih izdaja Odbor.

2.   Odbor pregleda nadzorne prakse držav članic in redno ocenjuje njihovo konvergenco. Odbor vsako leto poroča o doseženem napredku in ugotovi preostale težave.

3.   Odbor razvija nova praktična orodja za konvergenco za spodbujanje skupnih pristopov k nadzoru.

Člen 5

1.   Odbor spremlja in ocenjuje razvoj v sektorjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin ter po potrebi obvešča Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odbor evropskih bančnih nadzornikov in Komisijo. Odbor zagotovi, da so finančna ministrstva in nacionalne centralne banke držav članic obveščeni o mogočih ali neposrednih težavah.

2.   Odbor vsaj dvakrat na leto Komisiji predloži ocene mikrobonitetnih trendov, mogočih tveganj in ranljivosti v sektorjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin.

Odbor v te ocene vključi opredelitev glavnih tveganj in ranljivosti ter navede, v kakšnem obsegu takšna tveganja in ranljivosti ogrožajo finančno stabilnost, ter po potrebi predlaga preventivne ali popravne ukrepe.

Svet je obveščen o teh ocenah.

3.   Odbor ima vzpostavljene postopke, ki omogočajo takojšen odziv nadzornih organov. Odbor po potrebi zagotovi skupno stališče v Skupnosti o tveganjih in ranljivostih, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost finančnega sistema Skupnosti.

4.   Odbor zagotovi ustrezno obravnavanje medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Odborom evropskih bančnih nadzornikov ter Odborom za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank.

Člen 6

1.   Odbor prispeva k razvoju skupnih nadzornih praks na področjih zavarovanj, pozavarovanj in poklicnih pokojnin ter tudi na medsektorski podlagi v tesnem sodelovanju z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in Odborom evropskih bančnih nadzornikov.

2.   V ta namen zlasti vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, omogoča izmenjave osebja ter pristojne organe spodbuja k večji uporabi sistemov začasne napotitve, skupnih inšpekcijskih skupin in nadzornih obiskov ter ostalih orodij.

3.   Odbor po potrebi razvija nove instrumente za spodbujanje razvoja skupnih nadzornih praks.

4.   Odbor izboljša sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav zlasti z njihovo udeležbo v skupnih programih usposabljanja.

Člen 7

1.   Odbor sestavljajo visoki predstavniki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad zavarovanji, pozavarovanji in poklicnimi pokojninami. Vsaka država članica določi visokega predstavnika iz svojega pristojnega organa, ki jo zastopa na sejah Odbora.

2.   Komisija je prisotna na sejah Odbora in imenuje visokega predstavnika, ki sodeluje v razpravah.

3.   Odbor med svojimi člani izvoli predsednika.

4.   Odbor lahko na seje povabi strokovnjake in opazovalce.

5.   Odbor ne obravnava vidikov delovnega in socialnega prava, kot je organizacija poklicnih sistemov, še zlasti obveznega članstva in kolektivnih pogodb.

Člen 8

1.   Od članov Odbora se zahteva, da ne razkrivajo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Vsi udeleženci v razpravah morajo upoštevati ustrezna pravila o varovanju poslovne skrivnosti.

2.   Če razprava o točki na dnevnem redu vključuje izmenjavo zaupnih podatkov o nadzorovani instituciji, se sodelovanje v taki razpravi lahko omeji na neposredno vpletene člane.

Člen 9

1.   Odbor redno obvešča Komisijo o rezultatu svojih dejavnosti. Redne stike ima z Evropskim odborom za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenim s Sklepom Komisije 2004/9/ES (7), in pristojnim odborom Evropskega parlamenta.

2.   Odbor zagotovi medsektorsko usklajenost dela v sektorjih finančnih storitev z rednim in tesnim sodelovanjem z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ter Odborom evropskih bančnih nadzornikov.

3.   Predsednik Odbora ima redne stike s predsednikoma Odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in Odbora evropskih bančnih nadzornikov, in sicer vsaj enkrat na mesec.

Člen 10

Odbor lahko vzpostavi delovne skupine. Komisija je vabljena na srečanja delovnih skupin kot opazovalka.

Člen 11

Odbor na področju nadzora nad finančnimi konglomerati sodeluje z Odborom evropskih bančnih nadzornikov v Skupnem odboru za finančne konglomerate.

Komisija in Evropska centralna banka sta vabljeni na seje Skupnega odbora za finančne konglomerate kot opazovalki.

Člen 12

Preden Odbor predloži svoje mnenje Komisiji, se dovolj zgodaj obsežno ter odprto in pregledno posvetuje z udeleženci na trgu, potrošniki in končnimi uporabniki. Odbor objavi rezultate posvetovanj, razen če vprašani zahteva drugače.

Člen 13

Odbor pripravi letni delovni program ter ga Svetu, Evropskemu parlamentu in Komisiji pošlje do konca oktobra vsako leto. Odbor redno in vsaj enkrat na leto Svet, Evropski parlament in Komisijo obvesti o dosežkih pri dejavnostih, določenih v delovnem programu.

Člen 14

Odbor deluje s soglasjem svojih članov. Če soglasja ni mogoče doseči, se sklepi sprejmejo s kvalificirano večino. Glasovi predstavnikov članov Odbora ustrezajo glasovom držav članic v skladu s členom 205(2) in (4) Pogodbe.

Člani Odbora, ki ne upoštevajo smernic, priporočil, standardov in ostalih ukrepov, o katerih se je sporazumel Odbor, so pripravljeni predstaviti razloge za to izbiro.

Člen 15

Odbor sprejme svoj poslovnik in določi svoj način delovanja.

Ob upoštevanju sklepov glede sprememb poslovnika ter volitev v svet Odbora in razrešitev iz njega lahko poslovnik predvidi postopke odločanja, ki se razlikujejo od postopkov iz člena 14.

Člen 16

Sklep 2004/6/ES se razveljavi.

Člen 17

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 3, 7.1.2004, str. 30.

(2)  UL L 79, 24.3.2005, str. 9.

(3)  COM(2007) 727 konč.

(4)  Sklepi Sveta št. 15698/07 z dne 4. decembra 2007.

(5)  Sklepi Sveta št. 7652/1/08 Rev. 1.

(6)  Sklepi Sveta št. 8515/3/08 Rev. 3.

(7)  UL L 3, 7.1.2004, str. 34.


IV Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Skupni odbor EGP

29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/33


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 127/2008

z dne 5. decembra 2008

o spremembi Priloge VII (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga VII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 50/2008 z dne 25. aprila 2008 (1).

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 755/2008 z dne 31. julija 2008 o spremembi Priloge II k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2) je treba vključiti v Sporazum –

SKLENIL:

Člen 1

V točki 1 (Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta) Priloge VII k Sporazumu se doda naslednja alinea:

„—

32008 R 0755: Uredba Komisije (ES) št. 755/2008 z dne 31. julija 2008 (UL L 205, 1.8.2008, str. 10).“

Člen 2

Besedilo Uredbe (ES) št. 755/2008 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2008 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (3), ali na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP št. 142/2007 z dne 26. oktobra 2007, če slednje nastopi pozneje.

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2008

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Njegova presvetla visokost princ Nikolaus von LIECHTENSTEIN


(1)  UL L 223, 21.8.2008, str. 47.

(2)  UL L 205, 1.8.2008, str. 10.

(3)  Navedena ni nobena ustavna zahteva.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/35


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 128/2008

z dne 5. decembra 2008

o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XIII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 119/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Direktivo Komisije 2008/65/ES z dne 27. junija 2008 o spremembi Direktive 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih (2) je treba vključiti v Sporazum –

SKLENIL:

Člen 1

V točki 24a (Direktiva Sveta 91/439/EGS) Priloge XIII k Sporazumu se doda naslednja alinea:

„—

32008 L 0065: Direktiva Komisije 2008/65/ES z dne 27. junija 2008 (UL L 168, 28.6.2008, str. 36).“

Člen 2

Besedilo Direktive 2008/65/ES v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2008 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (3).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2008

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Njegova presvetla visokost princ Nikolaus von LIECHTENSTEIN


(1)  UL L 339, 18.12.2008, str. 110.

(2)  UL L 168, 28.6.2008, str. 36.

(3)  Navedena ni nobena ustavna zahteva.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/36


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 129/2008

z dne 5. decembra 2008

o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XIII k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 119/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Odločbo Komisije 2008/217/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „infrastrukturnim podsistemom“ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (2) je treba vključiti v Sporazum.

(3)

Odločbo Komisije 2008/231/ES z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (3) je treba vključiti v Sporazum.

(4)

Odločba 2008/217/ES razveljavlja Odločbo Komisije 2002/732/ES (4), ki je vključena v Sporazum in jo je zato treba v okviru Sporazuma razveljaviti.

(5)

Odločba 2008/231/ES razveljavlja Odločbo Komisije 2002/734/ES (5), ki je vključena v Sporazum in jo je zato treba v okviru Sporazuma razveljaviti –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga XIII k Sporazumu se spremeni:

1.

Besedilo točke 37ac (Odločba Komisije 2002/732/ES) se nadomesti z naslednjim:

32008 D 0217: Odločba Komisije 2008/217/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z ‚infrastrukturnim podsistemom‘ vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 77, 19.3.2008, str. 1).“

2.

Besedilo točke 37ae (Odločba Komisije 2002/734/ES) se nadomesti z naslednjim:

32008 D 0231: Odločba Komisije 2008/231/ES z dne 1. februarja 2008 o sprejeti tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z obratovalnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/48/ES in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2002/734/ES z dne 30. maja 2002 (UL L 84, 26.3.2008, str. 1).“

Člen 2

Besedilo Odločb 2008/217/ES in 2008/231/ES v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2008 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (6).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2008

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Njegova presvetla visokost princ Nikolaus von LIECHTENSTEIN


(1)  UL L 339, 18.12.2008, str. 110.

(2)  UL L 77, 19.3.2008, str. 1.

(3)  UL L 84, 26.3.2008, str. 1.

(4)  UL L 245, 12.9.2002, str. 143.

(5)  UL L 245, 12.9.2002, str. 370.

(6)  Navedena ni nobena ustavna zahteva.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/38


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 130/2008

z dne 5. decembra 2008

o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XXI k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 126/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Uredbo Sveta (ES) št. 362/2008 z dne 14. aprila 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznamov ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2009 v zvezi s pomanjkanjem materialnih dobrin (2) je treba vključiti v Sporazum.

(3)

Uredbo Komisije (ES) št. 365/2008 z dne 23. aprila 2008 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2010, 2011 in 2012, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (3), je treba vključiti v Sporazum.

(4)

Uredbo Komisije (ES) št. 377/2008 z dne 25. aprila 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti v zvezi s šifriranjem, ki se od leta 2009 dalje uporablja za posredovanje podatkov, o uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah in opredelitvi referenčnih četrtletij (4) je treba vključiti v Sporazum.

(5)

Uredbo Komisije (ES) št. 391/2008 z dne 30. aprila 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 102/2007 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2008 o položaju migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu delovne sile (5) je treba vključiti v Sporazum –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga XXI k Sporazumu se spremeni:

1.

Za točko 18w (Uredba (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta) se vstavi naslednja točka:

„18x.

32008 R 0362: Uredba Sveta (ES) št. 362/2008 z dne 14. aprila 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznamov ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2009 v zvezi s pomanjkanjem materialnih dobrin (UL L 112, 24.4.2008, str. 1).“

2.

Za točko 18al (Uredba Komisije (ES) št. 207/2008) se vstavita naslednji točki:

„18am.

32008 R 0365: Uredba Komisije (ES) št. 365/2008 z dne 23. aprila 2008 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2010, 2011 in 2012, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 112, 24.4.2008, str. 22).

18an.

32008 R 0377: Uredba Komisije (ES) št. 377/2008 z dne 25. aprila 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti v zvezi s šifriranjem, ki se od leta 2009 dalje uporablja za posredovanje podatkov, o uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah in opredelitvi referenčnih četrtletij (UL L 114, 26.4.2008, str. 57).“

3.

V točki 18ak (Uredba Komisije (ES) št. 102/2007) se doda naslednje:

„ , kakor jo spreminja:

32008 R 0391: Uredba Komisije (ES) št. 391/2008 z dne 30. aprila 2008 (UL L 117, 1.5.2008, str. 15).“

Člen 2

Besedila uredb (ES) št. 362/2008, (ES) št. 365/2008, (ES) št. 377/2008 in (ES) št. 391/2008 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavijo v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, so verodostojna.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2008 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (6).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2008

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Njegova presvetla visokost princ Nikolaus von LIECHTENSTEIN


(1)  UL L 339, 18.12.2008, str. 119.

(2)  UL L 112, 24.4.2008, str. 1.

(3)  UL L 112, 24.4.2008, str. 22.

(4)  UL L 114, 26.4.2008, str. 57.

(5)  UL L 117, 1.5.2008, str. 15.

(6)  Navedena ni nobena ustavna zahteva.


29.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 25/40


SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. 131/2008

z dne 5. decembra 2008

o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, kakor je bil spremenjen s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), in zlasti člena 98 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga XXI k Sporazumu je bila spremenjena s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 126/2008 z dne 7. novembra 2008 (1).

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 747/2008 z dne 30. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o strukturi in dejavnosti tujih povezanih podjetij v zvezi z opredelitvami karakteristik in izvajanjem NACE Rev. 2 (2) je treba vključiti v Sporazum –

SKLENIL:

Člen 1

V točki 19x (Uredba (ES) št. 716/2007 Evropskega parlamenta in Sveta) Priloge XXI k Sporazumu se doda naslednje:

„, kakor jo spreminja:

32008 R 0747: Uredba Komisije (ES) št. 747/2008 z dne 30. julija 2008 (UL L 202, 31.7.2008, str. 20).“

Člen 2

Besedilo Uredbe (ES) št. 2008/747 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 6. decembra 2008 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma (3).

Člen 4

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, 5. decembra 2008

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Njegova presvetla visokost princ Nikolaus von LIECHTENSTEIN


(1)  UL L 339, 18.12.2008, str. 119.

(2)  UL L 202, 31.7.2008, str. 20.

(3)  Navedena ni nobena ustavna zahteva.