I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

28.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 24/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 84/2009

z dne 27. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1342/2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 161(3) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1342/2003 (2) določa roke za izdajo izvoznih dovoljenj. V zvezi s tem določa, da je običajen rok za izdajo dovoljenja za izvozne proizvode, za katere je bilo določeno nadomestilo, vključno z nadomestilom, enakim nič, tretji delovni dan po vložitvi zahtevka. Vendar pa je lahko ta rok predolg, kadar je treba proizvode izvoziti takoj. Zato je primerno, da se v takšnih primerih tistim gospodarskim subjektom, ki za to zaprosijo, omogoči, da izvozno dovoljenje dobijo takoj in da se zaradi poenostavitve upravnih postopkov to izda na dan vložitve zahtevka.

(2)

Vendar je treba preprečiti, da bi bili zaradi skrajšanega roka za izdajo dovoljenja zadevni gospodarski subjekti v prednostnem položaju v nasprotju z ostalimi, zlasti če je treba določiti izvozno takso v treh dneh po vložitvi zahtevka. Zato je treba zagotoviti, da izdaja izvoznega dovoljenja na dan vložitve zahtevka ne bo sprožila pravice do izplačila nadomestila in da se bo za zadevne proizvode uporabila taksa, če se ta določi pred sprejetjem izvozne deklaracije.

(3)	Glede na to je treba določiti tudi trajanje veljavnosti te vrste dovoljenja in višino zneska za jamstvo.

(4)	Uredbo (ES) št. 1342/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1342/2003 se spremeni:

V členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. V skladu s členom 8(3) te uredbe in ne glede na odstavek 1 izvozna dovoljenja za proizvode iz točke A dela II Priloge II k Uredbi (ES) št. 376/2008 prenehajo veljati šestdeseti dan po dnevu njihove izdaje v smislu člena 22(1) navedene uredbe, kadar nadomestilo, ki ga je bilo treba določiti vnaprej ali ne, ni bilo določeno ali kadar se ti proizvodi izvozijo brez nadomestila.“

K členu 8 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Ne glede na odstavek 1 se izvozna dovoljenja za proizvode, za katere je bilo določeno nadomestilo, izdajo na zahtevo gospodarskega subjekta na dan vložitve zahtevka pod pogojem, da je v zahtevku navedeno, da se dovoljenje izdaja brez nadomestila in da se za zadevne proizvode uporabi taksa, če se ta uporablja ob sprejetju izvozne deklaracije. V tem primeru se na zahtevek in na izdano izvozno dovoljenje v oddelku 20 navede ena izmed navedb iz Priloge Ia.“

K členu 12(c) se doda naslednja točka (iii):

„(iii)

3 EUR na tono za proizvode, za katere se uporablja člen 8(3).“

4.	Za Prilogo I se vstavi besedilo iz Priloge k tej uredbi kot Priloga Ia.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

PRILOGA

„PRILOGA Ia

NAVEDBE IZ ČLENA 8(3)

—	:	v bolgarščini	:	износ без възстановяване — приложими експортни такси — Регламент (ЕО) № 1342/2003, член 8, параграф 3
—	:	v španščini	:	Exportación sin restitución — Gravámenes por exportación aplicables — Reglamento (CE) no 1342/2003, artículo 8, apartado 3
—	:	v češčini	:	Vývoz bez náhrady – platné vývozní poplatky – Nařízení (ES) č. 1342/2003, čl. 8 odst. 3
—	:	v danščini	:	Eksport uden restitution — Eksportafgifter gældende — Forordning (EF) nr. 1342/2003, artikel 8, stk. 3
—	:	v nemščini	:	Ausfuhr ohne Erstattung — Ausfuhrabgaben finden Anwendung — Verordnung (EG) Nr. 1342/2003, Artikel 8 Absatz 3
—	:	v estonščini	:	Toetuseta eksport – kohaldatakse ekspordimakse – määruse (EÜ) nr 1342/2003 artikli 8 lõige 3
—	:	v grščini	:	Εξαγωγή χωρίς επιστροφή — Επιβαλλόμενοι φόροι κατά την εξαγωγή — Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 1342/2003 άρθρο 8 παράγραφος 3
—	:	v angleščini	:	Export without refund — Export taxes applicable — Regulation (EC) No 1342/2003, Article 8(3)
—	:	v francoščini	:	Exportation sans restitution — Taxes à l'exportation applicables — Règlement (CE) no 1342/2003, article 8, paragraphe 3
—	:	v irščini	:	Onnmhairiú gan aisíoc – cánacha onnmhairiúcháin infheidhme – Rialachán (CE) Uimh. 1342/2003, Airteagal 8, mír 3
—	:	v italijanščini	:	Esportazione senza restituzione — Tasse all’esportazione applicabili — Regolamento (CE) n. 1342/2003, articolo 8, paragrafo 3
—	:	v latvijščini	:	Eksports bez kompensācijas – Piemērojamie izvedmuitas nodokļi – Regulas (EK) Nr. 1342/2003 8. panta 3. punkts
—	:	v litovščini	:	Eksportas be grąžinamosios išmokos – Eksportui taikytini mokesčiai – Reglamento (EB) Nr. 1342/2003 8 straipsnio 3 dalis
—	:	v madžarščini	:	Visszatérítés nélküli kivitel – Kiviteli vám alkalmazandó – Az 1342/2003/EK rendelet 8. cikkének (3) bekezdése
—	:	v malteščini	:	Esportazzjoni bla rifużjoni — Taxxi tal-esportazzjoni applikabbli — L-Artikolu 8(3) tar-Regolament (KE) Nru 1342/2003
—	:	v nizozemščini	:	Uitvoer zonder restitutie — Uitvoerbelasting van toepassing — Verordening (EG) nr. 1342/2003, artikel 8, lid 3
—	:	v poljščini	:	Wywóz bez refundacji – Stosowane podatki wywozowe – art. 8 ust. 3 rozporządzenia (WE) nr 1342/2003
—	:	v portugalščini	:	Exportação sem restituição — Imposições de exportação aplicáveis — Regulamento (CE) n.o 1342/2003, artigo 8.o, n.o 3
—	:	v romunščini	:	Export fără restituire – Taxe la export aplicabile – Regulamentul (CE) nr. 1342/2003, articolul 8 alineatul (3)
—	:	v slovaščini	:	Vývoz bez náhrady – Platné vývozné poplatky – Nariadenie (ES) č. 1342/2003 článok 8 ods. 3
—	:	v slovenščini	:	Izvoz brez nadomestila – Veljavne izvozne takse – Uredba (ES) št. 1342/2003, člen 8(3)
—	:	v švedščini	:	Export utan bidrag – Exportavgifter tillämpliga – Förordning (EG) nr 1342/2003, artikel 8.3
—	:	v finščini	:	Vienti ilman vientitukea – Sovellettavat vientiverot – Asetuksen (EY) N:o 1342/2003 8 artiklan 3 kohta“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

28.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 24/15

SKLEP KOMISIJE

z dne 15. decembra 2008

ustanovitev strokovne skupine na trgu plačilnih sistemov

(2009/72/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Eden glavnih ciljev Skupnosti je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga, katerega bistveni del so plačilne storitve. Ob hitrem razvoju inovacij in tehnologij je pomembno, da ima notranji trg zanesljive, uporabnikom prijazne, učinkovite in varne plačilne sisteme, ki prinašajo koristi tako izvajalcem storitev kot uporabnikom.

(2)

V skladu z načeli bolje oblikovanih predpisov Komisija pri razvijanju politike v zvezi s plačilnimi sistemi pripisuje velik pomen pravilnemu svetovanju zainteresiranim stranem, zlasti izvajalcem plačilnih storitev in uporabnikom. V ta namen bo Komisija morda zahtevala strokovno znanje strokovnjakov v okviru svetovalnega organa.

(3)	Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov na področju plačilnih sistemov in opredeliti njene naloge in sestavo.

(4)	Kot je navedeno v beli knjigi o politiki finančnih storitev 2005–2010, Komisija pripisuje velik pomen sorazmerni zastopanosti uporabnikov. Zato mora skupina Komisiji pomagati, da bo imela na voljo najbolj ustrezno zastopanost zainteresiranih strani.

(5)	Skupino morajo sestavljati posamezniki z zahtevanim strokovnim znanjem s področja plačilnih sistemov. Vendar mora biti omejena na predstavnike zasebnih zainteresiranih strani, saj imajo javni organi in centralne banke svoje svetovalne skupine s področja plačilnih sistemov.

(6)	Skupina mora Komisiji pomagati pri pripravi in izvajanju politike v zvezi s plačilnimi sistemi.

(7)	Za člane nove skupine je treba določiti pravila o razkritju podatkov brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (1).

(8)	Osebne podatke, ki se nanašajo na člane skupine, je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (2) –

SKLENILA:

Člen 1

Strokovna skupina na trgu plačilnih sistemov

Ustanovi se strokovna skupina na trgu plačilnih sistemov (v nadaljnjem besedilu „skupina“).

Člen 2

Naloga

Naloga skupine je:

(a)	pomoč Komisiji pri pripravah zakonodajnih aktov ali političnih pobud v zvezi s plačilnimi sistemi, vključno z vprašanji preprečevanja goljufij, povezanih s sektorjem plačilnega prometa in uporabniki teh sistemov;

(b)	zagotovitev pregleda nad praktičnim izvajanjem navedene politike;

(c)	izmenjava mnenj o posodobljenih najboljših praksah in zagotovitev spremljanja morebitnih razlogov za pomisleke pri udeležencih na trgu.

Člen 3

Posvetovanje

Komisija se lahko posvetuje s skupino o kakršni koli stvari v zvezi s plačilnimi sistemi, vključno z vprašanji preprečevanja goljufij, povezanih s sektorjem plačilnega prometa in uporabniki teh sistemov.

Člen 4

Člani – imenovanje

1. Skupino sestavlja največ 50 članov.

2. Na podlagi poziva za prijavo interesa Komisija imenuje člane skupine izmed strokovnjakov s področja iz člena 2 med naslednjimi:

(a)	predstavniki sektorja plačilnega prometa, vključno s podjetji in z združenji;

(b)	predstavniki uporabnikov plačilnih sistemov, vključno s podjetji in z združenji;

(c)	predstavniki zasebnih organov, ki so intenzivno vključeni v preprečevanje goljufij v zvezi s plačili;

(d)	posamezniki z akademskimi izkušnjami ali priznanim strokovnim znanjem na področju iz člena 2.

3. Člani iz odstavka 2 pisno izrazijo svoj interes za sodelovanje v skupini.

4. Komisija oceni ustreznost posameznih strokovnjakov po naslednjih merilih:

(a)	ustrezno dokazano znanje ali strokovne izkušnje na področju, ki ga zajema pristojnost skupine;

(b)	praktično znanje in izkušnje v zadnjem obdobju;

(c)	znanje jezika, ki se uporablja na področju financ, na stopnji, ki strokovnjaku omogoča sodelovanje v razpravah in pisanje poročil.

Prejete prijave interesa morajo vključevati dokumentacijo, ki dokazuje, da predlagani strokovnjaki izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka.

5. Komisija pri imenovanju članov upošteva, da morajo biti zastopani interesi vseh zainteresiranih strani. Poleg tega Komisija med prejetimi predlogi zagotovi sorazmerno zastopanost uporabnikov, široko geografsko pokritost in uravnoteženo zastopanost obeh spolov.

6. Predlagani strokovnjaki, ki so bili izbrani kot primerni za članstvo, a niso bili imenovani, se lahko uvrstijo na rezervni seznam, ki ga Komisija lahko uporabi za imenovanje nadomestnih članov.

7. Uporabljajo se naslednje določbe:

(a)	člani, ki jih predlagajo sektor plačilnega prometa, uporabniki plačilnih sistemov ali zasebni organi, vključeni v preprečevanje goljufij v zvezi s plačili, so imenovani kot zainteresirane strani;

(b)	člani z akademskimi izkušnjami ali priznanim strokovnim znanjem so imenovani kot posamezniki;

(c)	mandat članov skupine se začne s prvim srečanjem skupine; člani opravljajo funkcijo, dokler se jih ne nadomesti ali do izteka mandata;

(d)	člane, ki ne morejo več učinkovito prispevati k razpravam skupine, ki odstopijo s tega položaja ali ne upoštevajo pogojev iz tega člena ali člena 287 Pogodbe, je mogoče do izteka njihovega mandata zamenjati;

(e)	člani, imenovani kot posamezniki, se vsako leto pisno zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu ter podpišejo izjavo o neobstoju ali obstoju kakršnega koli interesa, ki bi lahko negativno vplival na njihovo nepristranskost;

(f)	imena članov skupine se objavijo v registru strokovnih skupin Evropske komisije in na spletni strani GD za notranji trg in storitve. Imena članov se zberejo, obdelajo in objavijo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

Člen 5

Delovanje

1. Skupini predseduje predstavnik Komisije.

2. V dogovoru s Komisijo se lahko ustanovijo podskupine za proučitev posebnih vprašanj v okviru nalog, ki jih določi skupina; podskupine se razpustijo takoj, ko so opravile naloge.

3. Predstavnik Komisije lahko povabi strokovnjake in opazovalce s posebnim znanjem k sodelovanju pri delu skupine in podskupin.

4. Informacije, dobljene v okviru sodelovanja pri delu skupine ali podskupine, se ne smejo razkriti, če Komisija določi, da se nanašajo na zaupna vprašanja.

5. Skupine in podskupine se ponavadi sestanejo v prostorih Komisije, v sestavu in skladno z urnikom, ki ga določi Komisija. Komisija za skupino zagotovi tajniške storitve. Sestankov skupine in njenih podskupin se lahko udeležujejo uradniki Komisije, ki jih zanima to področje.

6. Skupina sprejme svoj poslovnik na podlagi standardnega poslovnika, ki ga je sprejela Komisija.

7. Službe Komisije lahko na internetu v izvirnem jeziku zadevnega dokumenta objavijo vsak povzetek, sklep, del sklepa ali delovni dokument skupine.

Člen 6

Stroški sestankov

1. Komisija povrne potne stroške in, kadar je to primerno, dnevnice članov, strokovnjakov in opazovalcev, v skladu s pravili Komisije o nadomestilih za zunanje strokovnjake.

2. Člani, izvedenci in opazovalci za svoje storitve ne dobijo plačila.

3. Stroški zasedanj se povrnejo v mejah letnega proračuna, ki ga pristojne službe Komisije dodelijo skupini.

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

(2) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

28.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 24/18

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 17. decembra 2008

o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah dušikovega oksida

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8040)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/73/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1) ter zlasti členov 14(1) in 24(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Popolno, dosledno, pregledno in natančno spremljanje emisij dušikovega oksida (N2O) v skladu s smernicami iz te odločbe ter poročanje o njih sta bistvena za delovanje sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU ETS) za naprave, ki so bile v skladu s členom 24 Direktive 2003/87/ES, ki je ta sistem za trgovanje uvedla, vključene v EU ETS glede emisij N2O.

(2)	Smernice za spremljanje in poročanje, ki so bile opredeljene v Odločbi Komisije 2007/589/ES z dne 18. julija 2007 o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), ne zajemajo emisij N2O.

(3)	Nizozemska je zahtevala vključitev emisij N2O iz naprav za pridobivanje dušikove kisline v EU ETS za obdobje 2008–2012.

(4)	Zato je treba za določanje emisij N2O s sistemi za neprekinjeno merjenje emisij dodati posebne smernice.

(5)

Potencial globalnega segrevanja za emisije 1 tone N2O v obdobju 2008–2012 naj bi ustrezal 310 tonam ogljikovega dioksida, kar je enako vrednosti, ki jo je v svojem drugem poročilu o oceni navedel Medvladni forum o podnebnih spremembah (1995 IPCC GWP value). To vrednost je treba uporabiti zaradi popolne skladnosti med poročili po posameznih napravah in poročili, s katerimi države članice na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in kjotskega protokola sporočajo svoje nacionalne registre emisij.

(6)	Odločbo 2007/589/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Spremembe Odločbe 2007/589/ES

Odločba 2007/589/ES se spremeni:

1.	V členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in dejavnosti, vključenih v skladu s členom 24(1) navedene direktive, so opredeljene v prilogah k tej odločbi.“

Tabeli prilog se doda naslednji vnos:

„Priloga XIII:

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij dušikovega oksida (N2O) pri proizvodnji dušikove kisline, adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline.“

3.	Priloga I se spremeni, kakor je določeno v delu A Priloge k tej odločbi.

4.	Doda se Priloga XIII, kot je določeno v delu B Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Uporaba

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008

Člen 3

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 2008.

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(2) UL L 229, 31.8.2007, str. 1.

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

Oddelek 2 se spremeni:

(a)	uvodni del se nadomesti z naslednjim: „V tej prilogi in prilogah od II do XIII se uporabljajo opredelitve iz Direktive 2003/87/ES.“;

(b)

v odstavku 1 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g)	‚stopnja‘ pomeni poseben element metodologije za določanje podatkov o dejavnosti, letnih emisij, letnih povprečnih urnih emisij, faktorjev emisije in faktorjev oksidacije ali pretvorbe;“;

V oddelku 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Popolnost. Spremljanje in poročanje o napravi zajema vse emisije iz proizvodnih postopkov in emisije iz izgorevanja goriv iz vseh virov emisij in tokov vira, ki spadajo med dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in druge ustrezne dejavnosti, vključene v skladu s členom 24 Direktive, ter vse toplogredne pline, določene za navedene dejavnosti, brez dvojnega štetja.“.

Oddelek 4.3 se spremeni:

(a)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	dokaze za usklajenost s pragovi negotovosti za podatke o dejavnosti in druge parametre (če je primerno) za uporabljene stopnje za vsak tok vira in/ali vir emisije;“

(b)

točka (m) se nadomesti z naslednjim:

„(m)	opis postopkov pridobivanja podatkov in njihove obdelave, dejavnosti nadzora ter opis dejavnosti (glej oddelek 10.1 do 10.3 in oddelek 8 Priloge XIII);“.

Oddelek 6 se spremeni:

(a)

V oddelku 6.1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Kakor je navedeno v oddelku 4.2, se emisije toplogrednih plinov lahko določajo z metodologijo na podlagi meritev z uporabo sistemov za neprekinjeno merjenje emisij (CEMS) iz vseh ali izbranih virov emisij z uporabo standardiziranih ali sprejetih metod, ko upravljavec prejme odobritev pristojnega organa pred poročevalnim obdobjem, da se z uporabo CEMS doseže večja točnost kot pri izračunu emisij z uporabo najbolj natančne stopnje pristopa. Posebni pristopi za metodologije na podlagi meritev so navedeni v prilogah XII in XIII. Države članice v skladu s členom 21 Direktive 2003/87/ES obvestijo Komisijo o napravah, ki uporabljajo CEMS kot del sistema za spremljanje.“;

(b)

oddelek 6.2 se spremeni:

(i)	prvi odstavek se nadomesti z naslednjim: „Upravljavec naprave za vsak vir emisije, ki je naveden v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov in za katerega so ustrezne emisije toplogrednih plinov določene z uporabo CEMS, uporabi najvišje stopnje v skladu s prilogama XII in XIII.“;

(ii)	tretji odstavek se nadomesti z naslednjim: „V poročevalnih obdobjih med letoma 2008–2012 se za emisije CO2 uporablja najmanj stopnja 2 iz Priloge XII, za emisije N2O pa najmanjše stopnje, opredeljene v Prilogi XIII, razen če to ni tehnično izvedljivo.“;

(c)

oddelek 6.3 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) Stopnje vzorčenja

Urne povprečne vrednosti (veljavna ura podatkov) se izračunajo za vse elemente določanja emisije (če je primerno) – kot je določeno v prilogah XII in XIII – z uporabo vseh podatkovnih točk, ki so na voljo za zadevno uro. Če oprema med zadevno uro začasno ni pod nadzorom ali ne deluje, se urna povprečna vrednost izračuna na podlagi preostalih podatkovnih točk v zadevni uri. Če veljavne ure podatkov za element določanja emisije ni mogoče izračunati, ker je na voljo manj kot 50 % največjega možnega števila urnih podatkovnih točk, velja ura za izgubljeno. Za vsak primer, ko veljavne ure podatkov ni mogoče izračunati, se v skladu z določbami tega oddelka izračunajo nadomestne vrednosti.“;

(ii)	uvodni del prvega odstavka točke (c) se nadomesti z naslednjim: „Vzporedno z določanjem emisij na podlagi meritev v skladu s prilogama XII in XIII se letne emisije vsakega obravnavanega toplogrednega plina določijo z izračunom v skladu z eno od naslednjih možnosti:“;

(iii)

četrti odstavek točke (c) se nadomesti z naslednjim:

„Če primerjava z rezultati na podlagi izračunov jasno kaže, da rezultati na podlagi meritev niso veljavni, uporabi upravljavec nadomestne vrednosti, kot je opisano v tem oddelku (razen pri spremljanju v skladu s Prilogo XIII).“

V oddelku 7.2 se uvodni del prvega odstavka nadomesti z naslednjim:

„Kakor je navedeno v oddelku 4.2, lahko upravljavec uporabo meritvene metodologije utemelji s tem, da ta zanesljivo zmanjša negotovost ustrezne računske metodologije (primerjaj oddelek 4.2) ali da mora meritveno metodologijo uporabiti v skladu s Prilogo XIII. Upravljavec pristojnemu organu to utemelji s predložitvijo kvantitativnih rezultatov celovitejše analize negotovosti, pri čemer ob uporabi EN 14181 upošteva naslednje vire negotovosti:“.

V oddelku 8 se deseti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Emisije v poročilu se zaokrožijo na tone CO2 ali CO2(e) (na primer 1 245 978 ton). Podatki o dejavnosti, faktorji emisije in faktorji oksidacije ali pretvorbe se zaokrožijo tako, da vključujejo le števke, ki so pomembne za izračun emisij in namene poročanja.“.

Oddelek 13.5 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

oddelek 13.5.1 se nadomesti z naslednjim:

„13.5.1. UPORABA AKREDITIRANIH LABORATORIJEV

Laboratorij (vključno z drugim izvajalci storitev), ki ugotavlja faktor emisije, neto kalorično vrednost, faktor oksidacije, vsebnost ogljika, frakcijo biomase, pridobiva podatke o sestavi ali opravlja kalibracije in ustrezne ocene opreme za CEMS, mora biti akreditiran v skladu s standardom EN ISO 17025:2005 (‚Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev‘).“

Oddelku 14 se doda naslednja tabela:

„14.7. POROČANJE O EMISIJAH N2O V NAPRAVAH ZA PROIZVODNJO DUŠIKOVE KISLINE, ADIPINSKE KISLINE, KAPROLAKTAMA, GLIOKSALA IN GLIOKSILNE KISLINE

Emisije iz dejavnosti iz Priloge I – dušikova kislina, adipinska kislina itn.

Kategorije

Kategorija IPCC CRF – emisije iz proizvodnih postopkov

Oznaka IPPC za kategorijo EPRTR

Metoda spremljanja in uporabljena stopnja

Stopnje spremenjene?

da/ne

Stopnja proizvodnje t/leto in t/uro

Negotovost pretoka dimnega plina (letno povprečje urnih vrednosti ali celotna letna vrednost)

Negotovost koncentracije N2O (letno povprečje urnih vrednosti ali celotna letna vrednost)

Skupna negotovost letnih emisij (po potrebi)

Negotovost letnega povprečja urnih emisij

Emisije

t/yr

Letno povprečje urnih emisij (kg/uro)

(kg/hr)

Uporabljeni GWP (potencial globalnega segrevanja)

Emisije

tCO2(e) in CO2/leto

Dejavnosti

Dejavnost 1

Dejavnost 2

Dejavnost N

Skupne emisije v tCO2(e) in tCO2/leto“

Doda se naslednja Priloga XIII:

„PRILOGA XIII

Smernice, specifične za dejavnost, namenjene določanju emisij dušikovega oksida (N2O) pri proizvodnji dušikove kisline, adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline

1. MEJE IN POPOLNOST

Smernice v tej prilogi, specifične za dejavnost, se uporabljajo za spremljanje emisij N2O, ki nastanejo pri proizvodnji dušikove kisline, adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline v ustreznih napravah, vključenih v skladu s členom 24 Direktive 2003/87/ES.

Za vsako dejavnost, pri kateri nastajajo emisije N2O, se upoštevajo vsi viri emisij N2O v proizvodnih postopkih, vključno s tistimi, pri katerih se emisije N2O usmerijo skozi opremo za zmanjševanje emisij. Med te spadajo:

—	proizvodnja dušikove kisline – emisije N2O pri katalitski oksidaciji amoniaka in/ali iz naprav za zmanjševanje emisij NOx/N2O,

—	proizvodnja adipinske kisline – emisije N2O, vključno z oksidacijskimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij,

—	proizvodnja glioksala in glioksilne kisline – emisije N2O, vključno s procesnimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij,

—	proizvodnja kaprolaktama – emisije N2O, vključno s procesnimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij.

Te določbe se ne uporabljajo za emisije N2O, ki nastajajo pri izgorevanju goriva.

Vse ustrezne emisije CO2, ki so neposredno povezane s proizvodnimi postopki (in jih ne zajema EU ETS) ter so vključene v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov za napravo, se spremljajo in sporočajo v skladu s temi smernicami.

Oddelek 16 Priloge I se ne uporablja za spremljanje emisij N2O.

2. DOLOČANJE EMISIJ CO2(e) IN N2O

2.1 LETNE EMISIJE N2O

Emisije N2O pri proizvodnji dušikove kisline se merijo z uporabo neprekinjenega merjenja emisij (razen v primeru virov de minimis – oddelek 6.3).

Emisije N2O, ki nastanejo pri proizvodnji adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline, se spremljajo z uporabo neprekinjenega merjenja emisij, kadar se uporabljajo naprave za njihovo zmanjševanje, in z uporabo metode izračuna (na podlagi pristopa z masno bilanco (oddelek 2.6)), kadar emisije začasno ostajajo nezmanjšane.

Skupne letne emisije N2O iz naprave so enake vsoti letnih emisij N2O iz vseh njenih virov emisij.

Za vsak vir emisije, pri katerem se uporablja neprekinjeno merjenje emisij, so skupne letne emisije enake vsoti vseh urnih emisij, izračunani z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer je:

N2O emisijeletne	=	skupne letne emisije N2O iz zadevnega vira emisije v tonah N2O
N2O-konc.urna	=	urne koncentracije N2O v mg/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave
Pretok dimnega plina	=	pretok dimnega plina, kot je v nadaljevanju izračunan za vsako urno koncentracijo v mg/Nm3

2.2 URNE EMISIJE N2O

Letno povprečje urnih emisij N2O se za vsak vir, pri katerem se uporablja neprekinjeno merjenje emisije, izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer je:

N2O-emisijepovpr. urne	=	letno povprečje urnih emisij N2O v kg/h iz vira
N2O-konc.urna	=	urne koncentracije N2O v mg/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave
Pretok dimnega plina	=	pretok dimnega plina, kot je v nadaljevanju izračunan za vsako urno koncentracijo v mg/Nm3

Skupna negotovost letnega povprečja urnih emisij za vsak vir emisije ne sme preseči vrednosti stopenj, kot so določene v nadaljevanju. Vsi upravljavci uporabijo najvišjo stopnjo pristopa. Le če se zadovoljivo prikaže pristojnemu organu, da najvišja stopnja tehnično ni izvedljiva ali da bi povzročila nerazumno visoke stroške, se lahko uporabi naslednja nižja stopnja. V poročevalnem obdobju 2008–2012 se uporablja vsaj stopnja 2, razen če tehnično ni izvedljiva.

V primerih, ko uporaba vsaj stopnje 1 za vsak vir emisije (razen virov de minimis) tehnično ni izvedljiva ali bi povzročila nerazumno visoke stroške, upravljavec v skladu z oddelkom 2 Priloge XII uporabi ustrezno stopnjo za skupne letne emisije vira emisije in dokaže skladnost z njo. Za poročevalno obdobje 2008–2012 se zahteva vsaj stopnja 2, razen če tehnično ni izvedljiva. Države članice v skladu s členom 21 Direktive 2003/87/ES Komisijo obvestijo o zadevnih napravah, ki uporabljajo ta pristop.

Stopnja 1:

Za vsak vir emisije znaša skupna negotovost letnih povprečnih urnih emisij manj kot ± 10 %.

Stopnja 2:

Za vsak vir emisije znaša skupna negotovost letnih povprečnih urnih emisij manj kot ± 7,5 %.

Stopnja 3:

Za vsak vir emisije znaša skupna negotovost letnih povprečnih urnih emisij manj kot ± 5 %.

2.3 URNE KONCENTRACIJE N2O

Urne koncentracije N2O [mg/Nm3] v dimnem plinu iz vsakega vira emisije se določijo z neprekinjenim merjenjem na reprezentativni točki po izhodu iz opreme za zmanjševanje emisij NOx/N2O (kadar se ta uporablja).

Primerna merilna tehnika je IR-spektroskopija, vendar se lahko v skladu z odstavkom 2 oddelka 6.1 Priloge I uporabijo tudi druge tehnike, če dosegajo zahtevano raven negotovosti za emisije N2O. Z uporabljenimi tehnikami mora biti mogoče izmeriti koncentracije N2O iz vseh virov emisij, in sicer tedaj, ko se uporabljajo naprave za njihovo zmanjševanje, pa tudi tedaj, ko emisije ostajajo nezmanjšane (na primer ob izpadu opreme za zmanjševanje emisij in povečanju koncentracij). Če se med takšnimi obdobji negotovost poveča, je to treba upoštevati v oceni negotovosti.

Vse meritve so prilagojene glede na suhi plin in se dosledno sporočajo.

2.4 DOLOČANJE PRETOKA DIMNEGA PLINA

Pri spremljanju emisij N2O se za merjenje pretoka dimnega plina uporabljajo metode spremljanja pretoka dimnega plina, ki so določene v Prilogi XII.

Pri proizvodnji dušikove kisline se uporablja metoda A, razen če to tehnično ni izvedljivo in se namesto nje uporabi nadomestna metoda, npr. pristop z masno bilanco, ki temelji na pomembnih parametrih (kot je vnos amoniaka), ali določanje pretoka z neprekinjenim merjenjem pretoka emisij, vendar le v primeru, da jo ob oceni načrta za spremljanje in njegove metodologije spremljanja potrdi pristojni organ.

Pri drugih dejavnostih se lahko za spremljanje pretoka dimnega plina uporabljajo druge metode, opisane v Prilogi XII, če jih odobri pristojni organ kot del ocene načrta za spremljanje in njene metodologije spremljanja.

Metoda A – proizvodnja dušikove kisline

Pretok dimnega plina se izračuna z naslednjo enačbo:

Formula

pri čemer je:

Vzrak	=	skupni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih
O2 zrak	=	prostorninski delež O2 v suhem zraku [= 0,2095]
O2 dimni plin	=	prostorninski delež O2 v dimnem plinu

Vzrak se izračuna kot vsota celotnega pretoka zraka, ki se dovaja proizvodni enoti za dušikovo kislino.

Če v svojem načrtu za spremljanje ne navede drugače, uporablja naprava naslednjo enačbo:

Vzrak = Vprim + Vsek + Vzap

pri čemer je:

Vprim	=	primarni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih
Vsek	=	sekundarni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih
Vzap	=	zaporni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih

Vprim se določi z neprekinjenim merjenjem pretoka, preden se zrak pomeša z amoniakom. Vsek se določi z neprekinjenim merjenjem pretoka, npr. pred enoto za rekuperacijo toplote. Vzap je prečiščeni zračni pretok v postopku proizvodnje dušikove kisline (po potrebi).

Za dovajani tok zraka, katerega skupni delež znaša manj kot 2,5 % celotnega pretoka zraka, lahko pristojni organ za določanje te stopnje zračnega pretoka sprejme metode ocenjevanja, ki jih upravljavec predlaga na podlagi najboljših praks industrije.

Upravljavec na podlagi meritev, izvedenih v normalnih pogojih, dokaže, da je izmerjeni pretok dimnega plina dovolj homogen, da omogoča uporabo predlagane merilne metode. Če se s temi meritvami izkaže, da je pretok nehomogen, je treba to upoštevati pri določanju ustreznih metod spremljanja in pri izračunu negotovosti emisij N2O.

Vse meritve so prilagojene glede na suhi plin in se dosledno sporočajo.

2.5 KISIK (O2)

Koncentracije kisika v dimnem plinu se merijo, kadar je to potrebno za izračun pretoka dimnega plina v skladu z oddelkom 2.4. Pri meritvah koncentracij veljajo zahteve iz oddelka 6 Priloge I. Med primerne merilne tehnike spadajo: metoda paramagnetnega spremenljivega pritiska, magnetna torzijska tehtnica in sonda iz cirkonijevega dioksida. Pri določanju negotovosti emisij N2O se upošteva negotovost meritev koncentracij O2.

Vse meritve so prilagojene glede na suhi plin in se dosledno sporočajo.

2.6 IZRAČUN EMISIJ N2O

Kadar v določenem obdobju emisije N2O, ki nastajajo pri proizvodnji adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline, ostajajo nezmanjšane (npr. nezmanjšane emisije zaradi zračenja iz varnostnih razlogov in/ali v primeru izpada naprav za zmanjševanje emisij) in kadar neprekinjeno spremljanje emisij N2O tehnično ni izvedljivo, se lahko emisije N2O izračunajo z uporabo pristopa z masno bilanco. Metoda izračuna temelji na največji možni stopnji emisij N2O pri kemični reakciji, ki poteka med nastajanjem emisije. Posebno osnovo izračuna odobri pristojni organ kot del ocene načrta za spremljanje in njegove metodologije spremljanja.

Pri določanju letne povprečne urne negotovosti vira emisije se upošteva negotovost vseh emisij, izračunanih za posebni vir emisije. Za izračunane emisije ali kadar se za določanje emisij N2O uporablja kombinacija izračuna in neprekinjenega merjenja, se uporabljajo enake stopnje, kakor za emisije, ki se v celoti izmerijo z neprekinjenim merjenjem.

3. IZRAČUN LETNEGA EKVIVALENTA CO2 (CO2(e))

Skupne letne emisije N2O iz vseh virov emisij (izmerjene v tonah na tri decimalna mesta natančno) se z naslednjo enačbo pretvorijo v letne emisije CO2(e) (zaokroženo na tone):

Formula

Za emisije N2O v obdobju 2008–2012 se šteje, da je potencial globalnega segrevanja GWPN2O = 310 t CO2(e)/t N2O, kar ustreza vrednosti, ki jo je v svojem drugem poročilu o oceni navedel Medvladni forum o podnebnih spremembah (1995 IPCC GWP value).

Skupna letna vrednost CO2(e) iz vseh virov emisij in morebitne neposredne emisije CO2 iz drugih virov emisij (če so vključene v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov) se dodajo skupnim letnim emisijam CO2, ki nastajajo v napravi, ter se uporabijo pri poročanju in predaji pravic.

4. DOLOČANJE STOPENJ PROIZVODNJE, POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO

Stopnje proizvodnje se izračunajo na podlagi dnevnih poročil o proizvodnji in ur delovanja.

5. NAČRT SPREMLJANJA

Izpolnjene morajo biti zahteve iz točk (a), (b), (c), (d), (j), (k), (m) in (n) oddelka 4.3 Priloge I, poleg tega pa načrt spremljanja za naprave, ki jih zajema ta priloga, vsebuje še naslednje podatke:

(a)	vse ustrezne točke emisije v obdobjih običajnega in omejenega delovanja ter prehodnih obdobjih (npr. izpad proizvodnje ali zagon obratovanja), prikazane v procesnem diagramu;

(b)	metoda in parametri, uporabljeni za določitev količine materialov (npr. amoniaka), uporabljenih pri proizvodnih postopkih, in največja količina materiala, uporabljenega pri polni zmogljivosti;

(c)	metoda in parametri, uporabljeni za določitev količine proizvoda, izdelanega na uro, izraženega kot količina proizvedene dušikove kisline (100 %), adipinske kisline (100 %), glioksala, glioksilne kisline oziroma kaprolaktama na uro;

(d)	metoda in parametri, uporabljeni za določitev koncentracije N2O v dimnem plinu iz vsakega vira emisije, merilno območje metode, njena negotovost in podrobnosti o nadomestnih metodah, ki se uporabijo, kadar koncentracije niso v merilnem območju, ter okoliščine, v katerih se to lahko zgodi;

(e)	metoda, uporabljena za določitev skupne stopnje pretoka dimnega plina (izražena v Nm3 na uro) iz vsakega vira emisije, merilno območje metode in njena negotovost. Če se vrednost pridobi z izračunom, se navedejo podrobnosti za vsak tok dimnega plina, ki se spremlja;

(f)	metoda izračuna, uporabljena za določitev emisij N2O iz periodično nastopajočih virov nezmanjšanih emisij pri proizvodnji adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline;

(g)	način in obseg obratovanja naprave pri spremenljivi obremenjenosti ter način upravljanja obratovanja;

(h)	metoda in morebitne enačbe za izračun letnih emisij N2O iz vsakega vira emisije;

(i)	stanja, ki odstopajo od normalnega obratovanja, navedba možne pogostosti in trajanja takšnih stanj ter navedba prostornine emisij N2O med takšnimi izjemnimi stanji (npr. okvara opreme za zmanjševanje emisij);

(j)	ocena, ki lahko pokaže, da so bile zahteve o vrednosti negotovosti za stopnjo v skladu z oddelkom 2 te priloge izpolnjene in stopnja dosežena;

(k)	vrednost, izražena v kg/N2O na uro, ki je bila določena v skladu s točkama (a) in (b) oddelka 6.3 Priloge I, da bi se lahko uporabila ob okvari ali nepravilnem delovanju merilnega instrumenta;

(l)	podrobnosti o morebitnem odstopanju od zahtev splošnih standardov, npr. EN14181 in ISO 14956:2002.

Izpolnjene morajo biti zahteve iz oddelka 4.3 Priloge I, poleg tega pa je za bistveno spremembo metodologije spremljanja kot dela načrta za spremljanje v naslednjih primerih potrebna odobritev pristojnega organa:

—	bistvene spremembe delovanja naprave, ki vplivajo na skupno raven emisij N2O, koncentracijo N2O, stopnjo pretoka ali druge parametre dimnega plina, zlasti pri vgradnji ali zamenjavi naprave za zniževanje emisij N2O,

—	spremembe metod za določanje emisij N2O, vključno s spremembami neprekinjenega merjenja koncentracij, koncentracij kisika in pretoka dimnega plina ali metode izračuna, ki bistveno vpliva na skupno negotovost emisij,

—	spremembe parametrov, ki se uporabljajo za določitev letnih emisij in/ali proizvodnje dušikove kisline, adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline,

—	spremembe ocene negotovosti.

6. SPLOŠNO

6.1 STOPNJE VZORČENJA

Veljavne urne povprečne vrednosti se izračunajo v skladu z oddelkom 6.3(a) Priloge I za:

—	koncentracijo N2O v dimnem plinu,

—	skupni pretok dimnega plina, kadar se ta meri neposredno in se to zahteva,

—	vse pretoke dimnega plina in koncentracije kisika, potrebne za posredno določitev skupnega pretoka dimnega plina.

6.2 MANJKAJOČI PODATKI

Postopek pri manjkajočih podatkih poteka v skladu s točkama (a) in (b) oddelka 6.3 Priloge I. Če ni na voljo podatkov med okvaro opreme za zmanjševanje emisij, se predpostavi, da so bile emisije vso zadevno uro nezmanjšane, in je treba ustrezno izračunati nadomestne vrednosti.

Upravljavec ukrene vse potrebno, da oprema za neprekinjeno spremljanje emisij ne bi bila v okvari dlje kot en teden v vsakem koledarskem letu. Če se to zgodi, upravljavec o tem takoj obvesti pristojne organe.

6.3. VIRI N2O DE MINIMIS

‚Tokovi vira de minimis‘ za vire emisij N2O pomeni enega ali več manjših tokov vira nezmanjšanih emisij, ki jih izbere upravljavec in skupaj na leto bodisi sprostijo 1 000 ton CO2(e) ali manj bodisi sprostijo manj kot 20 000 ton CO2(e) na leto in prispevajo manj kot 2 % k skupnim letnim emisijam CO2(e) te naprave.

Upravljavec lahko za spremljanje in poročanje uporabi lastne metode ocenjevanja tokov virov N2O de minimis brez stopenj, če mu to odobri pristojni organ.

6.4 POTRDITVENI IZRAČUN EMISIJ

Sporočeni podatki o emisijah N2O (pridobljeni z neprekinjenim merjenjem emisij in izračunom) se potrjujejo v skladu z oddelkom 6.3(c) Priloge I na podlagi podatkov o proizvodnji, smernic IPCC iz leta 2006 in ‚horizontalnega pristopa‘, opredeljenega v oddelku 10.3.3.

7. OCENA NEGOTOVOSTI

Ocena negotovosti, ki je potrebna za dokazovanje skladnosti z ustreznimi stopnjami v oddelku 2, se določa z izračunom propagacije napak, pri čemer se upošteva negotovost vseh pomembnih elementov izračuna emisij. Pri neprekinjenem merjenju je treba v skladu z EN 14181 in ISO 14956:2002 oceniti naslednje vire negotovosti:

—	opredeljena negotovost opreme za neprekinjeno merjenje, vključno z vzorčenjem,

—	negotovost, povezana s kalibracijo, in

—	dodatna negotovost, povezana s tem, kako se v praksi uporablja oprema za spremljanje.

Za izračun celotne negotovosti v skladu z oddelkom 2.2 se uporabijo urne koncentracije N2O, kot so določene v skladu z oddelkom 2.3. Urne koncentracije N2O, nižje od 20 mg/Nm3, se samo za namen izračuna negotovosti nadomestijo s privzeto vrednostjo 20 mg/Nm3.

Upravljavec s postopkom zagotavljanja in nadzora kakovosti upravlja in zmanjšuje preostale negotovosti podatkov o emisijah v svojem poročilu o emisijah. Med postopkom preverjanja preveritelj preveri pravilno uporabo odobrene metodologije spremljanja ter oceni upravljanje in zmanjševanje preostalih negotovosti s postopki, ki jih uporablja upravljavec za zagotavljanje in nadzor kakovosti.

8. NADZOR IN PREVERJANJE

8.1 NADZOR

Izpolnjene morajo biti zahteve iz oddelkov 10.1, 10.2 in 10.3 Priloge I, poleg tega pa se uporabljajo še naslednji postopki zagotavljanja kakovosti:

—	kakovost neprekinjenega merjenja koncentracij N2O in kisika se zagotavlja v skladu z EN 14181,

—	vgrajena oprema za merjenje se vsaka tri leta kalibrira z vzporednimi meritvami,

—	kadar se kot osnova za kalibracijo opreme za neprekinjeno merjenje uporabijo običajne mejne vrednosti emisij in kadar te vrednosti za N2O ali O2 niso na voljo, se kot približek uporabi letno povprečje urnih koncentracij,

—	poleg vzorčnega plina se za QAL 2 uporabijo tudi primerni referenčni plini, da se oceni dovolj široko območje kalibracije,

—	oprema za merjenje, ki meri prostornino toka dimnega plina, se kalibrira vsako leto ali ob vzdrževanju naprave, kar koli od tega nastopi prej. Kakovosti meritev prostornine pretoka dimnega plina ni treba zagotavljati v skladu z EN 14181,

—	če notranji pregled pokaže neskladnost z EN 14181 ali če je treba izvesti ponovno kalibracijo, je treba o tem takoj obvestiti pristojni organ.

8.2 PREVERJANJE

Izpolnjene morajo biti zahteve za preverjanje iz oddelka 10.4, poleg tega pa se preveri še naslednje:

—	pravilnost uporabe zahtev iz standardov, navedenih v oddelkih 7 in 8.1 te priloge,

—	način izračuna in rezultati, kadar so manjkajoči podatki nadomeščeni z izračunanimi vrednostmi,

—	verodostojnost izračunanih nadomestnih vrednosti in izmerjenih vrednosti,

—	morebitne primerjalne ocene, ki lahko potrdijo vrednosti emisij, metode izračuna ter sporočanje podatkov o dejavnosti, faktorjih emisije in podobnem.

9. POROČANJE

Skupne letne emisije N2O so v poročilu navedene v tonah in zaokrožene na tri decimalna mesta natančno ter kot CO2(e), zaokroženo na tone.

Izpolnjene morajo biti zahteve za poročanje iz oddelka 8 Priloge I, poleg tega pa upravljavci naprav, ki jih zajema ta priloga, sporočijo še naslednje podatke o napravah:

(a)	letni obratovalni čas procesne enote in skupni obratovalni čas naprave;

(b)	podatki o proizvodnji za vsako enoto in metoda, uporabljena za določitev količine proizvoda;

(c)	merila za meritve, uporabljena pri količinski opredelitvi vsakega parametra;

(d)	negotovost vsakega izmerjenega in izračunanega parametra (vključno s koncentracijami plinov, pretokom dimnega plina in izračunanimi emisijami) ter tako dobljena skupna negotovost urne obremenitve in/ali vrednosti letnih emisij;

(e)	podrobnosti o morebitnih okvarah opreme, ki vplivajo na emisije ter meritve in izračune emisij/pretoka dimnega plina, vključno s številom okvar, številom zadevnih ur ter trajanjem in datumi okvar;

(f)	podrobnosti o primerih, ko je bilo treba uporabiti določbe oddelka 6.2 te priloge, vključno s številom primerov, številom zadevnih ur, opravljenimi izračuni in uporabljenimi nadomestnimi vrednostmi;

(g)	vhodni podatki, uporabljeni pri morebitnih potrditvenih ocenah v skladu z oddelkoma 6.3(c) in 4.3 Priloge I za preverjanje letnih emisij N2O.“

28.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 24/30

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA ODBORA ES-FERSKI OTOKI

z dne 17. junija 2008

o spremembah Sklepa št. 1/2001, ki vsebuje določbe o izvedbi Protokola o veterinarskih zadevah in dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani

(2009/74/ES)

SKUPNI ODBOR ES-FERSKI OTOKI JE –

ob upoštevanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani (1),

ob upoštevanju Protokola o veterinarskih zadevah, ki dopolnjuje Sporazum (2), in zlasti prvega stavka člena 2 Protokola,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Veterinarska podskupina Skupnega odbora ES-Ferski otoki je na srečanju v Bruslju 26. septembra 2005 obravnavala dve zahtevi Ferskih otokov. Prva je bila odobritev uvoza registriranih kopitarjev neposredno z Islandije namesto preko mejne kontrolne točke, odobrene za navedeni namen v državi članici v skladu s členom 6 Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (3). Druga je bila odobritev premika registriranih kopitarjev med Ferskimi otoki in državami članicami v skladu s pravili o premikih znotraj Skupnosti.

(2)

V skladu s členom 9 Direktive Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (4), veljajo pravila iz Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (5).

(3)

Ferski otoki so se obvezali, da bodo prenesli in uporabljali določbe Skupnosti iz Priloge k temu sklepu ter da bodo pred sprejetjem tega sklepa na odobreni mejni kontrolni točki v Tórshavnu v skladu z zahtevami za prostore in dobro počutje živali iz Priloge A k Direktivi 91/496/EGS vzpostavili kontrolno središče, primerno za obravnavo registriranih kopitarjev, uvoženih neposredno z Islandije.

(4)	Predstavniki Komisije in strokovnjaki držav članic so se strinjali, da zdravstveno stanje živali na Ferskih otokih dovoljuje predlagano spremembo Sklepa št. 1/2001 Skupnega odbora ES-Ferski otoki (6).

(5)

Člen 27 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (7), določa nova načela za pobiranje pristojbin ali dajatev za kritje stroškov uradnega nadzora.

Zato je primerno posodobiti sklice na navedene zadevne pristojbine v Skupnosti iz Sklepa št. 1/2001.

(6)

Uveden je bil nov sistem obveščanja o uvozih živih živali in proizvodov živalskega izvora v Evropsko unijo ter premikih živih živali znotraj Skupnosti imenovan TRACES, ki je nadomestil ANIMO. TRACES omogoča elektronsko izmenjavo podatkov med organi, pristojnimi za nadzor zdravja živali in ljudi, o uvozu živih živali in proizvodov živalskega izvora ter njihovi trgovini znotraj Skupnosti.

Zato je treba posodobiti sklice na informacijske sisteme iz Sklepa št. 1/2001.

(7)	Veterinarska podskupina je zato priporočila, da se Sklep št. 1/2001 ustrezno spremeni –

SKLENIL:

Člen 1

Sklep št. 2001/1 se spremeni:

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Pregledi živih živali, prispelih iz tretjih držav

1. Veterinarske službe držav članic izvajajo na mejnih kontrolnih točkah v imenu in za račun organov Ferskih otokov preglede živih živali, prispelih iz tretjih držav in namenjenih na Ferske otoke.

2. Za vsa ustrezna obvestila se uporabi integrirani računalniški veterinarski sistem (TRACES), če je na voljo.

3. Veterinarski pregledi vseh živih živali, uvoženih na Ferske otoke, se opravijo v skladu z Direktivo Sveta 91/496/EGS (8), pravila za njihovo izvajanje pa so določena z ustreznimi odločbami Komisije.

Če so rezultati pregledov iz prvega odstavka zadovoljivi, izda veterinarska služba za vsako pošiljko Enotni veterinarski vstopni dokument (CVED).

Carinske službe zagotovijo, da so potrebne sanitarne pristojbine iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9) plačane pred začetkom postopkov carinskega tranzita.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Financiranje pregledov

Ferski otoki se obvežejo, da bodo uporabljali določbe člena 27 Uredbe (ES) št. 882/2004 glede pristojbin za naslednja področja:

—	iz poglavja V Priloge IV za ribiške proizvode, ki jih zajema Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (10),

—	iz poglavja V Priloge IV za izvedbo nadzorov, določenih v Direktivi Sveta 96/23/ES (11), pri živalih iz ribogojstva,

—	iz poglavij I (meso), II (ribe) in III (drugi proizvodi živalskega izvora) Priloge V za proizvode živalskega izvora, uvožene iz tretjih držav,

—	iz poglavja V Priloge V za žive živali, uvožene iz tretjih držav,

—	iz Priloge VI za kritje stroškov pregledov živali iz ribogojstva, proizvodov živalskega izvora ter živih registriranih kopitarjev, ki jih zajema Direktiva 90/425/EGS.

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Informacijski sistemi

1. Ferski otoki uporabljajo integrirani računalniški veterinarski sistem (TRACES) za obveščanje držav članic o premikih in trgovini živih živali ali proizvodov živalskega izvora, kadar to zahtevajo določbe Skupnosti.

Konkretna vprašanja glede sodelovanja Ferskih otokov v tem sistemu razrešujejo Komisija in uradniki Ferskih otokov.

2. Ferski otoki izvajajo Direktivo Sveta 82/894/EGS (12) in sodelujejo v sistemu obveščanja o boleznih živali (ADNS).

Konkretna vprašanja glede sodelovanja Ferskih otokov razrešujejo Komisija in uradniki Ferskih otokov.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Uvozi in premiki registriranih kopitarjev

1. Ferski otoki se obvežejo, da bodo na odobreni mejni kontrolni točki v Tórshavnu vzpostavili kontrolno središče, primerno za obravnavo registriranih kopitarjev, uvoženih neposredno z Islandije. Objekti na kontrolnem središču izpolnjujejo zahteve za prostore in dobro počutje živali iz Priloge A k Direktivi 91/496/EGS.

Pristojni organi Ferskih otokov pred izgradnjo objektov posredujejo Evropski komisiji v preučitev in za pripombe osnutek načrta za to središče.

Ferski otoki obvestijo Komisijo, ko so dogovorjeni objekti zgrajeni.

2. Z odstopanjem od člena 3(1) izvajajo veterinarske službe Ferskih otokov na kontrolnem središču iz odstavka 1 preglede registriranih kopitarjev, uvoženih neposredno z Islandije, v skladu z Direktivo 91/496/EGS in njenimi pravili uporabe iz Odločbe Komisije 97/794/ES (13).

3. Premiki registriranih kopitarjev med Ferskimi otoki in državami članicami se izvedejo na podlagi pravil iz poglavja II Direktive Sveta 90/426/EGS (14) in po pregledih, izvedenih v skladu z Direktivo 90/425/EGS.

5.	v členu 15 se doda naslednji odstavek: „4. Ferski otoki uporabljajo določbe Skupnosti iz Priloge k temu sklepu pred 17. junijem 2008. Ferski otoki najpozneje do 11. februarja 2009 obvestijo Komisijo, ali so sprejeli potrebne ukrepe za izvajanje navedenih določb.“;

6.	besedilo iz Priloge k temu sklepu se doda kot Priloga.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Tórshavnu, 17. junija 2008

Za Skupni odbor

Predsednik

Herluf SIGVALDSSON

(1) UL L 305, 30.11.1999, str. 25.

(2) UL L 305, 30.11.1999, str. 26.

(3) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(4) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.

(5) UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(6) UL L 46, 16.2.2001, str. 24.

(7) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(8) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.

(9) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.“;

(10) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(11) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.“;

(12) UL L 378, 31.12.1982, str. 58.“;

(13) UL L 323, 26.11.1997, str. 31.

(14) UL L 224, 18.8.1990, str. 42.“;

PRILOGA

„PRILOGA

Določbe Skupnosti iz člena 15(4):

1.	Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L 224, 18.8.1990, str. 29);

2.	Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42);

3.	Direktiva Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (UL L 224, 18.8.1990, str. 55);

4.	Odločba Komisije 92/260/EGS z dne 10. aprila 1992 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev (UL L 130, 15.5.1992, str. 67);

5.	Odločba Komisije 93/195/EGS z dne 2. februarja 1993 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanju veterinarskih spričeval za ponovni vstop registriranih konjev za dirke, tekmovanja in kulturne prireditve po začasnem izvozu (UL L 86, 6.4.1993, str. 1);

6.	Odločba Komisije 93/196/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za uvoz kopitarjev za zakol (UL L 86, 6.4.1993, str. 7);

7.	Odločba Komisije 93/197/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in izdajanju veterinarskih spričeval pri uvozu registriranih kopitarjev ter kopitarjev za pleme in proizvodnjo (UL L 86, 6.4.1993, str. 16);

8.	Odločba Komisije 93/623/EGS z dne 20. oktobra 1993 o identifikacijskem dokumentu (potnem listu), ki spremlja registrirane kopitarje (UL L 298, 3.12.1993, str. 45);

9.	Odločba Komisije 2000/68/ES z dne 22. decembra 1999 o spremembi Odločbe Komisije 93/623/EGS in o vzpostavitvi identifikacije plemenskih kopitarjev (UL L 23, 28.1.2000, str. 72);

10.	Odločba Komisije 2004/211/ES z dne 6. januarja 2004 o uvedbi seznama tretjih držav in delov njihovega ozemlja, s katerih države članice dovolijo uvoz živih kopitarjev in semena, jajčnih celic in zarodkov vrste kopitarji, ter o spremembi odločb 93/195/EGS in 94/63/ES (UL L 73, 11.3.2004, str. 1);

11.	Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 24

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 28. januar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 82/2009 z dne 27. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
		Uredba Komisije (ES) št. 83/2009 z dne 27. januarja 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 84/2009 z dne 27. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1342/2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž	5
		POSLOVNIKI
		Sodišče
	*	Sprememba Poslovnika Sodišča	8
		Sodišče prve stopnje
	*	Sprememba poslovnika Sodišča prve stopnje	9
		Sodišče za uslužbence Evropske unije
	*	Sprememba poslovnika Sodišča za uslužbence Evropske unije	10

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	138,6
	JO	78,3
	MA	47,2
	TN	134,4
	TR	93,1
	ZZ	98,3
0707 00 05	JO	167,2
	MA	116,0
	TR	162,2
	ZZ	148,5
0709 90 70	MA	164,2
	TR	168,5
	ZZ	166,4
0709 90 80	EG	88,5
0709 90 80	ZZ	88,5
0805 10 20	EG	48,4
	IL	56,2
	MA	63,5
	TN	58,1
	TR	62,0
	ZZ	57,6
0805 20 10	IL	144,6
	MA	83,3
	TR	54,0
	ZZ	94,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	74,9
	EG	88,5
	IL	78,8
	JM	94,6
	PK	76,2
	TR	63,6
	ZZ	79,4
0805 50 10	EG	48,1
	MA	67,1
	TR	63,9
	ZZ	59,7
0808 10 80	CA	84,9
	CN	64,8
	MK	32,6
	US	106,1
	ZZ	72,1
0808 20 50	CN	49,8
	TR	99,0
	US	110,9
	ZA	93,2
	ZZ	88,2

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	24,73	3,93
1701 11 90 (1)	24,73	9,17
1701 12 10 (1)	24,73	3,74
1701 12 90 (1)	24,73	8,74
1701 91 00 (2)	28,57	10,95
1701 99 10 (2)	28,57	6,43
1701 99 90 (2)	28,57	6,43
1702 90 95 (3)	0,29	0,36

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/69/ES
*	Sklep Sveta z dne 18. decembra 2008 o imenovanju članov odbora predvidenega v odstavku 3 člena 3 Priloge I k Protokolu o Statutu Sodišča	11
	2009/70/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 19. januarja 2009 o imenovanju dveh nemških članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	13
	2009/71/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 19. januarja 2009 o imenovanju španskega člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora	14
	Komisija
	2009/72/ES
*	Sklep Komisije z dne 15. decembra 2008 ustanovitev strokovne skupine na trgu plačilnih sistemov	15
	2009/73/ES
*	Odločba Komisije z dne 17. decembra 2008 o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah dušikovega oksida (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8040) ( 1 )	18
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	2009/74/ES
*	Sklep št. 1/2008 Skupnega odbora ES-Ferski otoki z dne 17. junija 2008 o spremembah Sklepa št. 1/2001, ki vsebuje določbe o izvedbi Protokola o veterinarskih zadevah in dopolnjuje Sporazum med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov na drugi strani	30

		Popravki
	*	Popravek Sklepa Sveta 2008/173/ES z dne 18. februarja 2008 o testih schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) (UL L 57, 1.3.2008)	34


	(1) Besedilo velja za EGP