ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 21

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
24. januar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 67/2009 z dne 23. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 68/2009 z dne 23. januarja 2009 o deveti prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu tehničnemu napredku ( 1 )

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 69/2009 z dne 23. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede sprememb Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 in Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 27 ( 1 )

10

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 70/2009 z dne 23. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) ( 1 )

16

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 71/2009 z dne 23. januarja 2009 o določitvi količine koruze, ki je na voljo za intervencijo za fazo 2 v tržnem letu 2008/2009

38

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Komisije 2009/4/ES z dne 23. januarja 2009 o ukrepih za preprečevanje in odkrivanje prirejanja zapisov tahografov ter o spremembi Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS ( 1 )

39

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet in Komisija

 

 

2009/50/ES, Euratom

 

*

Sklep Sveta in Komisije z dne 18. decembra 2008 o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

41

 

 

Komisija

 

 

2009/51/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 15. decembra 2008 o dodelitvi uvoznih kvot za nadzorovane snovi za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8100)

43

 

 

2009/52/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 18. decembra 2008 o dodelitvi količin nadzorovanih snovi, ki so dovoljene za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8398)

53

 

 

Evropska centralna banka

 

 

2009/53/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (ECB/2008/23)

66

 

 

2009/54/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 12. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank (ECB/2008/24)

69

 

 

2009/55/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 12. decembra 2008 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala (ECB/2008/25)

71

 

 

2009/56/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 12. decembra 2008 o spremembah Sklepa ECB/2001/15 o izdajanju euro bankovcev (ECB/2008/26)

75

 

 

2009/57/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 12. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za prispevek v vrednost akumuliranega lastnega kapitala Evropske centralne banke in za usklajevanje terjatev nacionalnih centralnih bank, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam (ECB/2008/27)

77

 

 

2009/58/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 15. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank (ECB/2008/28)

81

 

 

2009/59/ES

 

*

Sklep Evropske centralne banke z dne 31. decembra 2008 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv in prispevku v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska (ECB/2008/33)

83

 

 

PRIPOROČILA

 

 

Komisija

 

 

2009/60/ES

 

*

Priporočilo Komisije z dne 23. januarja 2009 o smernicah za najboljšo prakso pri izvrševanju pregledov tahografa (nadzorne naprave), ki se izvajajo pri cestnih preverjanjih in v pooblaščenih servisnih delavnicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 108)  ( 1 )

87

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 67/2009

z dne 23. januarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

138,6

JO

78,3

MA

47,6

TN

139,0

TR

95,7

ZZ

99,8

0707 00 05

JO

155,5

MA

106,1

TR

158,1

ZZ

139,9

0709 90 70

MA

172,9

TR

154,7

ZZ

163,8

0709 90 80

EG

88,5

ZZ

88,5

0805 10 20

EG

47,3

IL

56,2

MA

63,9

TN

61,5

TR

68,6

ZZ

59,5

0805 20 10

MA

90,3

TR

54,0

ZZ

72,2

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

62,7

EG

88,5

IL

78,9

JM

52,8

PK

44,1

TR

76,8

ZZ

67,3

0805 50 10

EG

52,5

MA

67,1

TR

63,6

ZZ

61,1

0808 10 80

CN

81,4

MK

32,6

US

106,2

ZZ

73,4

0808 20 50

CN

52,5

TR

99,0

US

104,9

ZZ

85,5


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 68/2009

z dne 23. januarja 2009

o deveti prilagoditvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (1) in zlasti člena 17(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga 1B k Uredbi (EGS) št. 3821/85 vsebuje tehnične specifikacije za konstrukcijo, preskušanje, vgradnjo in inšpekcijske preglede tahografa v cestnem prometu.

(2)

Zaradi posebnega poudarka, ki ga imata splošna varnost sistema in njegova uporaba v vozilih, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (EGS) št. 3821/85, je treba Prilogi 1B navedene uredbe dodati nekatere tehnične specifikacije, da se v vozila tipa M1 in N1 omogoči vgradnja tahografa v skladu z navedeno prilogo.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 18 Uredbe (EGS) št. 3821/85 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga 1B k Uredbi (EGS) št. 3821/85 se spremeni:

1.

V poglavje I se vstavi naslednja opredelitev:

„(rr)

pretvornik: del tahografa s signalom, ki stalno prikazuje hitrost vozila in/ali prevoženo pot, ter ki se:

vgradi in uporablja le pri vozilih tipa M1 in N1 (kot določa Priloga II k Direktivi Sveta 70/156/EGS), ki se prvič dajo v uporabo med 1. majem 2006 in 31. decembrom 2013;

vgradi, če je vgradnja druge vrste obstoječega zaznavala, ki je sicer v skladu z določbami te priloge in njenih dodatkov 1 do 11, mehansko nemogoča;

vgradi med enoto v vozilu in mestom, kjer vgrajena zaznavala proizvajajo impulze hitrosti/razdalje.

Z vidika enote v vozilu je obnašanje pretvornika enako, kot če bi bilo zaznavalo gibanja, ki je v skladu z določbami te priloge in njenih dodatkov 1 do 11, povezano z enoto v vozilu.

Uporaba takega pretvornika v navedenih tipih vozil omogoča vgradnjo in pravilno uporabo enote v vozilu, ki je skladna z zahtevami iz te priloge.

Pri navedenih vozilih je tahograf sestavljen iz kablov, pretvornika in enote v vozilu.

2.

V oddelku 2 poglavja V se zahteva 250 nadomesti z naslednjim:

„250.

Na ploščici morajo biti navedeni vsaj naslednji podatki:

ime, naslov ali trgovsko ime pooblaščenega serviserja ali delavnice,

koeficient vozila, izražen kot ‚w = … imp/km‘,

konstanta tahografa, izražen kot ‚k = … imp/km‘,

dejanski obseg kolesnih pnevmatik v obliki ‚l = … mm‘,

mere kolesnih pnevmatik,

datum določitve koeficienta vozila in merjenja dejanskega obsega kolesnih pnevmatik,

identifikacijska številka vozila,

del vozila, v katerega se vgradi pretvornik, če ta obstaja,

del vozila, v katerega je vgrajeno zaznavalo gibanja, če ni povezano z menjalnikom vozila ali če se pretvornik ne uporablja,

barva kabla med pretvornikom in tistim delom vozila, ki zagotavlja vhodne impulze,

serijska številka vgrajenega zaznavala gibanja na pretvorniku.“

3.

V oddelku 2 poglavja 5 se doda naslednja zahteva:

„—

250a.

Namestitvene ploščice za vozila, opremljena s pretvorniki, ali za vozila, pri katerih zaznavalo gibanja ni povezano z menjalnikom vozila, se pritrdijo ob vgradnji. Za vsa ostala vozila se namestitvene ploščice, na katerih so navedeni novi podatki, pritrdijo po vgradnji med inšpekcijskim pregledom.“

4.

Za dodatkom 11 se doda dodatek 12, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se šest mesecev po datumu objave.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.


PRILOGA

Dodatek 12

PRETVORNIK ZA VOZILA KATEGORIJ M1 IN N1

KAZALO

1.

Kratice in referenčni dokumenti

1.1.

Kratice

1.2.

Referenčni standardi

2.

Splošne značilnosti in funkcije pretvornika

2.1.

Splošni opis pretvornika

2.2.

Funkcije

2.3.

Varnost

3.

Zahteve za tahograf v primeru vgrajenega pretvornika

4.

Zahteve za izdelavo in funkcionalnost pretvornika

4.1.

Povezovanje in prilagajanje vhodnih impulzov hitrosti

4.2.

Induciranje vhodnih impulzov v vgrajeno zaznavalo gibanja

4.3.

Vgrajeno zaznavalo gibanja

4.4.

Varnostne zahteve

4.5.

Delovne lastnosti

4.6.

Materiali

4.7.

Oznake

5.

Vgradnja tahografa v primeru uporabe pretvornika

5.1.

Vgradnja

5.2.

Zapečatenje

6.

Preverjanja, inšpekcijski pregledi in popravila

6.1.

Redni inšpekcijski pregledi

7.

Odobritev tipa tahografa v primeru uporabe pretvornika

7.1.

Splošne točke

7.2.

Certifikat o funkcionalnosti

1.   KRATICE IN REFERENČNI DOKUMENTI

1.1.   Kratice

OP

Opredeliti

EV

Enota v vozilu

1.2.   Referenčni standardi

ISO16844-3 Cestna vozila – Tahografski sistemi – Del 3: Vmesnik za zaznavalo gibanja

2.   SPLOŠNE ZNAČILNOSTI IN FUNKCIJE PRETVORNIKA

2.1.   Splošni opis pretvornika

ADA_001

Pretvornik zagotavlja povezani enoti v vozilu varne podatke o gibanju vozila, ki stalno kažejo hitrost in prevoženo pot vozila.

Pretvornik je namenjen le tistim vozilom, za katere se zahteva, da so opremljena s tahografom v skladu s to uredbo.

Pretvornik se vgradi in uporabi le pri tipih vozil, opredeljenih pod točko (rr), če je vgradnja druge vrste obstoječega zaznavala gibanja, ki je sicer v skladu z določbami te priloge in njenih dodatkov 1 do 11, mehansko nemogoča.

Pretvornik ni mehansko povezan s premikajočim se delom vozila, kot zahteva dodatek 10 te priloge (oddelek 3.1), temveč z impulzi hitrosti/razdalje, ki jih ustvarjajo vgrajena zaznavala ali nadomestni vmesniki.

ADA_002

Tipsko odobreno zaznavalo gibanja (v skladu z določbami iz oddelka VIII te priloge – odobritev tipa tahografa in tahografskih kartic) se vgradi v ohišje pretvornika, v katerem je tudi naprava za pretvarjanje impulzov, ki inducira vhodne impulze v vgrajeno zaznavalo gibanja. Vgrajeno zaznavalo gibanja je povezano z enoto v vozilu, tako da je vmesnik med to enoto in pretvornikom v skladu z zahtevami standarda ISO16844-3.

2.2.   Funkcije

ADA_003

Pretvornik ima naslednje funkcije:

povezovanje in prilagajanje vhodnih impulzov hitrosti,

induciranje vhodnih impulzov v vgrajeno zaznavalo gibanja,

vse funkcije vgrajenega , ki zagotavljajo enoti v vozilu varne podatke o gibanju.

2.3.   Varnost

ADA_004

V skladu z generičnim varnostnim ciljem zaznavala gibanja, opredeljenim v dodatku 10 te priloge, pretvornik ni varnostno certificiran. Namesto tega se uporabljajo varnostne zahteve iz oddelka 4.4. tega dodatka.

3.   ZAHTEVE ZA TAHOGRAF V PRIMERU VGRAJENEGA PRETVORNIKA

Zahteve v tem poglavju in naslednjih poglavjih pojasnjujejo zahteve iz te priloge v primeru uporabe pretvornika. Zadevne številke zahteve so navedene v oklepajih.

ADA_005

Tahograf mora v vsakem vozilu, ki je opremljeno s pretvornikom, izpolnjevati vse določbe iz te priloge, razen če ni v tem dodatku določeno drugače.

ADA_006

V primeru vgrajenega pretvornika je tahograf sestavljen iz kablov, pretvornika (namesto zaznavala gibanja) in enote v vozilu (001).

ADA_007

Zaznavanje dogodkov in/ali napačnega delovanja tahografa se spremeni, kot sledi:

Dogodek „prekinitev napajanja“ sproži enota v vozilu, če naprava ni v režimu kalibriranja, kadar traja prekinitev napajanja vgrajenega zaznavala gibanja (066) dlje kot 200 milisekund.

Vsaka prekinitev napajanja pretvornika, ki traja dlje kot 200 ms (milisekund), povzroči enako dolgo prekinitev napajanja vgrajenega zaznavala gibanja. Proizvajalec pretvornika določi prag prekinitve delovanja pretvornika.

Dogodek „napaka pri podatkih o gibanju“ sproži enota v vozilu, kadar je prekinjen normalni pretok podatkov med vgrajenim zaznavalom gibanja in enoto v vozilu in/ali ob napačni celovitosti ali avtentičnosti podatkov pri prenosu podatkov med vgrajenim zaznavalom gibanja in enoto v vozilu (067).

Dogodek „poskus kršenja varnosti“ sproži enota v vozilu ob vsakem drugem dogodku, ki vpliva na varnost vgrajenega zaznavala gibanja, kadar naprava ni v režimu kalibriranja (068).

Napako „tahografa“ sproži enota v vozilu za vsako napako vgrajenega zaznavala gibanja (070), kadar naprava ni v režimu kalibriranja.

ADA_008

Napake pretvornika, povezane z vgrajenim zaznavalom gibanja (071), zazna tahograf.

ADA_009

Funkcija kalibriranja enote v vozilu omogoča samodejno povezovanje vgrajenega zaznavala gibanja z enoto v vozilu (154, 155).

ADA_010

Izraz „zaznavalo gibanja“ ali „zaznavalo“ v varnostnem cilju za enoto v vozilu iz Dodatka 10 te priloge se nanaša na vgrajeno zaznavalo gibanja.

4.   ZAHTEVE ZA IZDELAVO IN FUNKCIONALNOST PRETVORNIKA

4.1.   Povezovanje in prilagajanje vhodnih impulzov hitrosti

ADA_011

Vhodni vmesnik pretvornika sprejema frekvenčne impulze, ki kažejo hitrost in prevoženo pot vozila. Električne lastnosti vhodnih impulzov so: opredeli proizvajalec. Po potrebi se s prilagoditvami, ki so dostopne le proizvajalcu pretvornika in pooblaščeni delavnici, ki pretvornike vgrajuje, omogoči pravilno povezovanje vhoda pretvornika z vozilom, če se uporablja.

ADA_012

Vhodni vmesnik pretvornika, če se uporablja, lahko s fiksnim faktorjem množi ali deli frekvenčne impulze vhodnih impulzov hitrosti, zato da se signal prilagodi vrednosti v območju faktorja k, ki je določeno v tej prilogi (4 000 do 25 000 impulzov/km). Fiksni faktor lahko določita le proizvajalec pretvornika in pooblaščena delavnica, ki opravlja vgradnjo pretvornika.

4.2.   Induciranje vhodnih impulzov v vgrajeno zaznavalo gibanja

ADA_013

Vhodni impulzi, ki se po potrebi prilagodijo, kot je predpisano zgoraj, se inducirajo v vgrajeno zaznavalo gibanja, tako da to zazna vsak vhodni impulz.

4.3.   Vgrajeno zaznavalo gibanja

ADA_014

Vgrajeno zaznavalo gibanja spodbujajo inducirani impulzi, s čimer se omogoča pridobivanje podatkov o gibanju, ki točno prikazujejo gibanje vozila, kot če bi bilo zaznavalo mehansko povezano s premikajočim se delom vozila.

ADA_015

Enota v vozilu uporablja identifikacijske podatke vgrajenega zaznavala gibanja za identifikacijo pretvornika (077).

ADA_016

Podatki o vgradnji, ki jih hrani vgrajeno zaznavalo gibanja, se štejejo kot podatki o vgradnji pretvornika (099).

4.4.   Varnostne zahteve

ADA_017

Ohišje pretvornika je oblikovano tako, da ga ni mogoče odpreti. Ohišje je zapečateno, tako da je poskuse fizičnih posegov mogoče enostavno odkriti (na podlagi vizualnega pregleda, glej ADA_035).

ADA_018

Vgrajenega zaznavala gibanja ni mogoče odstraniti iz pretvornika brez poškodbe pečata na ohišju pretvornika ali brez poškodbe pečata med zaznavalom in ohišjem pretvornika (glej ADA_035).

ADA_019

Pretvornik zagotavlja, da je podatke o gibanju mogoče sprejemati in obdelovati le prek vhoda pretvornika.

4.5.   Delovne lastnosti

ADA_020

Pretvornik popolnoma deluje v temperaturnem območju (določi proizvajalec, odvisno od položaja vgradnje) (159).

ADA_021

Pretvornik popolnoma deluje v območju vlažnosti 10 %–90 % (160).

ADA_022

Pretvornik mora biti zaščiten pred preveliko napetostjo, zamenjavo polaritete napajanja in kratkimi stiki (161).

ADA_023

Elektromagnetna združljivost pretvornika mora biti v skladu z Direktivo Komisije 2006/28/ES (1) o spremembi Direktive Sveta 72/245/EGS zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ter mora biti zaščiten pred elektrostatičnimi razelektritvami in prehodnimi pojavi (162).

4.6.   Materiali

ADA_024

Pretvornik mora imeti stopnjo zaščite (določi proizvajalec, odvisno od položaja vgradnje) (164, 165).

ADA_025

Ohišje pretvornika je rumene barve.

4.7.   Oznake

ADA_026

Na pretvornik mora biti pritrjena označevalna ploščica, na kateri so navedeni naslednji podatki (169):

ime in naslov proizvajalca pretvornika,

kataloška številka proizvajalca in leto proizvodnje pretvornika,

oznaka odobritve tipa pretvornika ali tipa tahografa z vgrajenim pretvornikom,

datum vgradnje pretvornika,

identifikacijska številka vozila, v katerega je bil pretvornik vgrajen.

ADA_027

Označevalna ploščica vsebuje tudi naslednje podatke (če jih ni mogoče neposredno prebrati na zunanji strani vgrajenega zaznavala gibanja):

ime proizvajalca vgrajenega zaznavala gibanja,

kataloška številka proizvajalca in leto proizvodnje vgrajenega zaznavala gibanja,

oznaka odobritve tipa vgrajenega zaznavala gibanja.

5.   VGRADNJA TAHOGRAFA V PRIMERU UPORABE PRETVORNIKA

5.1.   Vgradnja

ADA_028

Pretvorniki za vgradnjo v vozila se dostavijo le proizvajalcem vozil ali delavnicam, ki jih odobrijo pristojni organi držav članic in so pooblaščeni za vgradnjo, aktiviranje in kalibriranje digitalnih tahografov.

ADA_029

Pooblaščena delavnica, ki vgradi pretvornik, prilagodi vhodni vmesnik in izbere razmerje za izračun vhodnega signala (če se uporablja).

ADA_030

Pooblaščena delavnica, ki vgradi pretvornik, zapečati ohišje pretvornika.

ADA_031

Pretvornik se pritrdi čim bližje delu vozila, ki zagotavlja vhodne impulze.

ADA_032

Kabli, prek katerih se napaja pretvornik, so rdeče (pozitivno napajanje) in črne barve (ozemljitev).

5.2.   Zapečatenje

ADA_033

Pri zapečatenju je treba upoštevati naslednje:

ohišje pretvornika se zapečati (glej ADA_017),

ohišje vgrajenega zaznavala se zapečati na ohišje pretvornika, razen če vgrajenega zaznavala ni mogoče odstraniti, ne da bi pri tem poškodovali pečat na ohišju pretvornika (glej ADA_018),

ohišje pretvornika je zapečateno na vozilo,

povezava med pretvornikom in opremo, ki zagotavlja vhodne impulze, mora biti zapečatena na obeh straneh (kolikor je to mogoče).

6.   PREVERJANJA, INŠPEKCIJSKI PREGLEDI IN POPRAVILA

6.1.   Redni inšpekcijski pregledi

ADA_034

Pri uporabi pretvornika je treba pri vsakem rednem inšpekcijskem pregledu (redni inšpekcijski pregled v skladu z zahtevami 256 do 258 v poglavju V Priloge 1B) tahografa preveriti naslednje (257):

ali ima pretvornik ustrezne oznake o odobritvi tipa,

ali so pečati na pretvorniku in njegovih priključkih nepoškodovani,

ali je pretvornik vgrajen, kot je navedeno na namestitveni ploščici,

ali je pretvornik vgrajen, kot določa proizvajalec pretvornika in/ali vozila,

ali je vgradnja pretvornika dovoljena za vozilo, za katerega se opravlja inšpekcijski pregled.

7.   ODOBRITEV TIPA TAHOGRAFA V PRIMERU UPORABE PRETVORNIKA

7.1.   Splošne točke

ADA_035

Za odobritev tipa je treba tahograf predložiti skupaj s pretvornikom (269).

ADA_036

Vsak pretvornik se lahko predloži v odobritev tipa kot samostojna naprava ali kot del tahografa.

ADA_037

Taka odobritev tipa vključuje preskuse funkcij pretvornika. Pozitivni rezultati vsakega od teh preskusov se navedejo na ustreznem certifikatu (270).

7.2.   Certifikat o funkcionalnosti

ADA_038

Certifikat o funkcionalnosti pretvornika ali tahografa s pretvornikom se predloži proizvajalcu pretvornika šele potem, ko so bili uspešno opravljeni vsi minimalni preskusi funkcij.

Št.

Preskus

Opis

Povezane zahteve

1.

Upravni pregled

1.1.

Dokumentacija

Pravilnost dokumentacije o pretvorniku

 

2.

Vizualni pregled

2.1.

Skladnost pretvornika z dokumentacijo

 

2.2.

Identifikacija/oznake pretvornika

ADA_026, ADA_027

2.3.

Material pretvornika

od 163 do 167

ADA_025

2.4.

Zapečatenje

ADA_017, ADA_018, ADA_035

3.

Preskusi funkcij

3.1.

Induciranje impulzov hitrosti v vgrajeno zaznavalo gibanja

ADA_013

3.2.

Povezovanje in prilagajanje vhodnih impulzov hitrosti

ADA_011, ADA_012

3.3.

Točnost meritve gibanja

od 022 do 026

4.

Okoljski preskusi

4.1.

Rezultati preskusa proizvajalca

Rezultati okoljski preskusov proizvajalca

ADA_020, ADA_021, ADA_022, ADA_023, ADA_024

5.

Elektromagnetna združljivost

5.1.

Motnje in dovzetnost

Preveriti skladnost z Direktivo 2006/28/ES

ADA_023

5.2.

Rezultati preskusa proizvajalca

Rezultati okoljski preskusov proizvajalca

ADA_023


(1)  UL L 65, 7.3.2006, str. 27.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 69/2009

z dne 23. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede sprememb Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 in Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 27

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Maja 2008 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi„Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje“, v nadaljnjem besedilu: spremembe MSRP 1 in MRS 27. Spremembe so naslednje: podjetje, ki prvič uporablja standarde, lahko v ločenih računovodskih izkazih kot predpostavljeno vrednost za naložbo v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje uporabi pošteno vrednost na datum prehoda podjetja na MSRP ali knjigovodsko vrednost naložb na ta dan v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli; opredelitev „naložbene metode“ se črta iz MRS 27, zaradi česar mora naložbenik pripoznati kot prihodek v ločenih računovodskih izkazih vse dividende, prejete od odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja, tudi če se plačajo iz rezerv pred prevzemom; pojasnitev, kako določiti nabavno vrednost naložbe v skladu z MRS 27, ko obvladujoče podjetje reorganizira operativno strukturo svoje skupine z ustanovitvijo novega podjetja kot svojega obvladujočega podjetja in to novo obvladujoče podjetje pridobi obvladovanje izvirnega obvladujočega podjetja z izdajo kapitalskih instrumentov z zamenjavo za obstoječe kapitalske instrumente izvirnega obvladujočega podjetja.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MSRP 1 in MRS 27 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

1.

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

2.

Mednarodni računovodski standard (MRS 27) Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

3.

MRS 18, MRS 21 in MRS 36 se spremenijo v skladu s spremembami MRS 27, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe MSRP 1 in MRS 27, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 1 in MRS 27

Spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi – Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje

Razmnoževanje je dovoljeno v Evropskem gospodarskem prostoru. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS www.iasb.org

SPREMEMBE MSRP 1 PRVA UPORABA MEDNARODNIH STANDARDOV RAČUNOVODSKEGA POROČANJA IN MRS 27 KONSOLIDIRANI IN LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

NABAVNA VREDNOST NALOŽBE V ODVISNO PODJETJE, SKUPAJ OBVLADOVANO PODJETJE ALI PRIDRUŽENO PODJETJE

Spremembe MSRP 1

Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Za 13.(e) členom se doda 13.(ea) člen. Za 23. členom se doda naslov in 23.A in 23.B člen. 25.A člen in 34.C člen se spremenita. Za 44. členom se dodata naslov in 44.A člen. Za 47.J členom se doda 47.K člen.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

Izvzetje iz drugih MSRP

13

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

(ea)

naložbe v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja in pridružena podjetja (23.A in 23.B člen);

(f)

Naložbe v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja in pridružena podjetja

23A

Ko podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, mora v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi obračunati svoje naložbe v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja in pridružena podjetja:

(a)

po nabavni vrednosti ali

(b)

v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

23B

Če podjetje, ki prvič uporabi MSRP, izmeri takšno naložbo po nabavni vrednosti v skladu s 23.A(a) členom, jo izmeri po eni od naslednjih vrednosti v ločenem začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP:

(a)

nabavni vrednosti, določeni v skladu z MRS 27, ali

(b)

predpostavljeni vrednosti. Predpostavljena vrednost takšne naložbe je njena:

(i)

poštena vrednost (določena v skladu z MRS 39) na datum prehoda podjetja na MSRP v njegovih ločenih računovodskih izkazih ali

(ii)

knjigovodska vrednost po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načelih na navedeni datum.

Podjetje, ki prvič uporabi MSRP, lahko za merjenje svoje naložbe v vsako odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje, pri katerem se odloči za merjenje po predpostavljeni vrednosti, izbere zgornjo točko (i) ali (ii).

Opis predhodno pripoznanih finančnih instrumentov

25A

MRS 39 omogoča …

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

Neobvladujoči deleži

34C

Podjetje, ki prvič uporabi MSRP, uporabi naslednje zahteve iz MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) …

PREDSTAVLJANJE IN RAZKRIVANJE

Uporaba predpostavljene vrednosti za naložbe v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja in pridružena podjetja

44A

Če podjetje v svojem začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP uporabi predpostavljeno vrednost za naložbo v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje v njegovih ločenih računovodskih izkazih (glejte 23.B člen), prvi ločeni računovodski izkazi podjetja po MSRP razkrijejo:

(a)

skupno predpostavljeno vrednost teh naložb, za katere je predpostavljena vrednost knjigovodska vrednost po prejšnjih splošno sprejetih računovodskih načelih;

(b)

skupno predpostavljeno vrednost teh naložb, za katere je predpostavljena vrednost poštena vrednost, in

(c)

skupne uskladitve knjigovodskih vrednosti iz poročil v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

DATUM UVELJAVITVE

47K

V poglavju Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 in MRS 27), ki je bilo objavljeno maja 2008, so dodani 13.(ea), 23.A, 23.B in 44.A člen. Podjetje uporablja te člene za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te člene za obdobje pred tem datumom, ta podatek razkrije.

Spremembe MRS 27

Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kakor je bil spremenjen z Izboljšavami MSRP maja 2008)

V 4. členu se črta sklicevanje na „naložbeno metodo“. Za 38. členom se dodajo 38.A–38.C člen. Za 45.A členom se dodata 45.B in 45.C člen.

OPREDELITVE POJMOV

(Sklic na „naložbeno metodo“ se črta.)

OBRAČUNAVANJE FINANČNIH NALOŽB V ODVISNA PODJETJA, SKUPAJ OBVLADOVANA PODJETJA IN PRIDRUŽENA PODJETJA V LOČENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

38A

Podjetje pripozna dividendo odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja v poslovnem izidu v svojih ločenih računovodskih izkazih, ko je uveljavljena pravica do prejema dividende.

38B

Kadar obvladujoče podjetje reorganizira strukturo skupine z ustanovitvijo novega podjetja kot svojega obvladujočega podjetja tako, da izpolni naslednja merila:

(a)

novo obvladujoče podjetje pridobi obvladovanje izvirnega obvladujočega podjetja z izdajo kapitalskih instrumentov z zamenjavo za obstoječe kapitalske instrumente izvirnega obvladujočega podjetja;

(b)

sredstva in obveznosti nove skupine in izvirne skupine so enaka neposredno pred reorganizacijo in po njej in

(c)

lastniki izvirnega obvladujočega podjetja pred reorganizacijo imajo enake absolutne in relativne deleže v čistih sredstvih izvirne skupine in nove skupine neposredno pred reorganizacijo in po njej,

in novo obvladujoče podjetje obračuna svojo naložbo v izvirno obvladujoče podjetje v skladu z 38.(a) členom v svojih ločenih računovodskih izkazih, novo obvladujoče podjetje izmeri nabavno vrednost po knjigovodski vrednosti svojega deleža kapitalskih postavk, prikazanih v ločenih računovodskih izkazih izvirnega obvladujočega podjetja na dan reorganizacije.

38C

Podobno lahko podjetje, ki ni obvladujoče podjetje, ustanovi novo podjetje kot svoje obvladujoče podjetje tako, da izpolni merila iz 38.B člena. Zahteve iz 38.B člena se uporabljajo tudi za takšne reorganizacije. V takšnih primerih sklicevanja na „izvirno obvladujoče podjetje“ in „izvirno skupino“ pomenijo „izvirno podjetje“.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

45B

V poglavju Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 in MRS 27), ki je bilo objavljeno maja 2008, je črtana opredelitev pojma naložbena metoda iz 4. člena in dodan 38.A člen. Podjetje uporablja te spremembe za naprej, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za obdobje pred tem datumom, ta podatek razkrije in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 18, MRS 21 in MRS 36.

45C

V poglavju Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 in MRS 27), ki je bilo objavljeno maja 2008, sta dodana 38.B in 38.C člen. Podjetje uporablja te člene za naprej za reorganizacije, izvedene v letnih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Poleg tega se lahko podjetje odloči, da uporabi 38.B in 38.C člen za nazaj za pretekle reorganizacije, za katere se uporabljata navedena člena. Če pa podjetje spremeni kakršno koli reorganizacijo, tako da je v skladu z 38.B ali 38.C členom, spremeni vse poznejše reorganizacije, za katere se uporabljata navedena člena. Če podjetje uporabi 38.B ali 38.C člen za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Priloga

Spremembe drugih MSRP

Podjetja uporabljajo naslednje spremembe MRS 18, MRS 21 in MRS 36, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe 4. in 38.A člena MRS 27.

MRS 18   Prihodki

A1   MRS 18 se spremeni, kot je opisano spodaj.

32. člen se spremeni in 38. člen se doda.

32   Če se neplačane obresti vračunajo pred pridobitvijo finančne naložbe, ki prinaša obresti, se poznejši prejemki obresti razporedijo med obdobjema pred pridobitvijo in po njej; le tisti del, ki se nanaša na obdobje po pridobitvi, se pripozna kot prihodek.

38   V poglavju Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi), ki je bilo objavljeno maja 2008, se spremeni 32. člen. Podjetje uporablja to spremembo za naprej, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi s tem povezane spremembe iz 4. in 38.A člena MRS 27 za obdobje pred tem datumom, hkrati uporabi spremembo iz 32. člena.

MRS 21   Vplivi sprememb deviznih tečajev

A2   V MRS 21 se spremeni 49. člen:

49

Podjetje lahko odtuji ali delno odtuji svoj delež v enoti v tujini s prodajo, prenehanjem obstoja, odplačilom delniškega kapitala ali opustitvijo celote ali dela takšnega podjetja. Odpis knjigovodske vrednosti enote v tujini zaradi njenih lastnih izgub ali oslabitve, ki jo pripozna naložbenik, ni delna odtujitev. V skladu s tem se noben del dobička ali izgube iz tečajnih razlik, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, ne prerazvrsti v dobiček ali izgubo ob odpisu.

MRS 36   Oslabitev sredstev

A3   V MRS 36 se za 12.(g) členom dodata naslov in točka (h). Za 140.C členom se doda 140.D člen.

12   Pri ocenjevanju, ali je kako znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, podjetje upošteva najmanj naslednja znamenja:

Iz dividende odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja

(h)

za naložbo v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje naložbenik pripozna dividendo iz naložbe in na voljo so dokazi, da:

(i)

knjigovodska vrednost naložbe v ločenih računovodskih izkazih presega knjigovodske vrednosti čistih sredstev podjetja, v katerega naloži, v konsolidiranih računovodskih izkazih, vključno s povezanim dobrim imenom, ali

(ii)

dividenda presega celotni vseobsegajoči donos odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja v obdobju, v katerem je dividenda objavljena.

140D   V poglavju Nabavna vrednost naložbe v odvisno podjetje, skupaj obvladovano podjetje ali pridruženo podjetje (spremembe MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in MRS 27), ki je bilo objavljeno maja 2008, je dodan 12.(h) člen. Podjetje uporablja to spremembo za naprej, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi s tem povezane spremembe iz 4. in 38.A člena MRS 27 za obdobje pred tem datumom, hkrati uporabi spremembo iz 12.(h) člena.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 70/2009

z dne 23. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP)

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je maja 2008 objavil Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: izboljšave) v okviru letnega procesa izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti mednarodne računovodske standarde. Izboljšave zajemajo 35 sprememb obstoječih mednarodnih računovodskih standardov, ki so razdeljene na dva dela, pri čemer del I vsebuje spremembe, ki imajo za posledico računovodske spremembe za namene predstavljanja, pripoznavanja ali merjenja, del II pa se nanaša na spremembe terminologije ali spremembe uredniške narave.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da izboljšave izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

1.

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

2.

Mednarodni računovodski standard (MRS) 1, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40 in MRS 41 se spremenijo, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

3.

MSRP 1 se spremeni v skladu s spremembami MSRP 5, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

4.

MRS 7 se spremeni v skladu s spremembami MRS 16, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

5.

MSRP 7 in MRS 32 se spremenita v skladu s spremembami MRS 28 in MRS 31, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

6.

MRS 16 se spremeni v skladu s spremembami MRS 40, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

7.

MRS 41 se spremeni v skladu s spremembami MRS 20, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

8.

MSRP 5, MRS 2 in MRS 36 se spremenijo v skladu s spremembami MRS 41, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točke (2) in točk (4) do (8) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.

Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točk (1) in (3) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 30. juniju 2009.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3)  UL L 199, 21.7.2006, str. 33.


PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

 

Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Razmnoževanje je dovoljeno v Evropskem gospodarskem prostoru. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS www.iasb.org

IZBOLJŠAVE MSRP

DEL I

Spremembe mednarodnega standarda računovodskega poročanja 5

Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Dodajo se 8.A, 36.A in 44.C člen.

RAZVRŠČANJE NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (ALI SKUPIN ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO

8A

Podjetje, ki je zavezano prodajnemu načrtu, ki vključuje izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, razvrsti vsa sredstva in obveznosti zadevnega odvisnega podjetja za prodajo, ko so izpolnjena merila iz 6.–8. člena, ne glede na to, ali bo podjetje po prodaji ohranilo neobvladujoči delež svojega nekdanjega odvisnega podjetja.

Predstavljanje ustavitve poslovanja

36A

Podjetje, ki je zavezano prodajnemu načrtu, ki vključuje izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, razkrije informacije iz 33.–36. člena, če je odvisno podjetje skupina za odtujitev v skladu z opredelitvijo ustavitve poslovanja iz 32. člena.

DATUM UVELJAVITVE

44C

8.A in 36.A člen sta se dodala v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Vendar podjetje sprememb ne uporablja za letna obdobja s pričetkom pred 1. julijem 2009, razen če ne uporablja tudi MRS 27 (kot je bil spremenjen maja 2008). Če podjetje uporabi spremembe pred 1. julijem 2009, ta podatek razkrije. Podjetje uporablja spremembe vnaprej od datuma, na katerega je prvič uporabilo MSRP 5, v skladu s prehodnimi določbami iz 45. člena MRS 27 (kot je bil spremenjen maja 2008).

Dodatek k spremembam MSRP 5

Spremembe MSRP 1

Podjetja uporabljajo te spremembe MSRP 1, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MSRP 5.

MSRP 1    Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

34.C(c) člen se spremeni in doda se 47.L člen.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

Izjeme pri uporabi drugih MSRP za nazaj

Neobvladujoči deleži

34C

Uporabnik prvikrat uporablja naslednje zahteve iz MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kot je bil spremenjen leta 2008) vnaprej od datuma prehoda na MSRP:

(a)

(c)

zahteve iz 34.–37. člena za obračunavanje izgube obvladovanja odvisnega podjetja in s tem povezano zahtevo iz 8.A člena MSRP 5.

DATUM UVELJAVITVE

47L

34.C člen se je spremenil z Izboljšavami MSRP, objavljenimi maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali po tem datumu. Če podjetje uporablja MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, se uporabljajo spremembe za zadevno zgodnejše obdobje.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 1

Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2007)

68. in 71. člen se spremenita. Doda se 139.C člen.

Izkaz finančnega položaja

Kratkoročna sredstva

68

Poslovni cikel podjetja je čas od pridobitve sredstev za delovanje do njihove prodaje za denar ali denarne ustreznike. Če običajen poslovni cikel podjetja ni jasno opredeljen, se šteje, da traja dvanajst mesecev. Kratkoročna sredstva vključujejo sredstva (na primer zaloge in terjatve do kupcev), ki se prodajo, porabijo ali realizirajo kot del običajnega poslovnega cikla, četudi ni predvideno, da se bodo realizirala v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja. Kratkoročna sredstva vključujejo tudi sredstva, ki so namenjena predvsem trgovanju (na primer nekatera finančna sredstva, razvrščena kot namenjena za trgovanje v skladu z MRS 39), in kratkoročni del nekratkoročnih finančnih sredstev.

Kratkoročne obveznosti

71

Druge kratkoročne obveznosti se ne poravnajo v običajnem poslovnem ciklu, ampak jih je treba poravnati v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja ali pa se jih zadrži predvsem za namene trgovanja. Primer so nekatere finančne obveznosti, po MRS 39 razvrščene kot v posesti za trgovanje, prekoračitve na bančnih računih in kratkoročni del nekratkoročnih finančnih obveznosti, obveznosti za dividende, davek iz dobička ter druge neposlovne obveznosti. Finančne obveznosti, ki zagotavljajo dolgoročno financiranje (niso del obratnega kapitala, ki se uporablja v običajnem poslovnem ciklu podjetja) in jih ni treba poravnati v dvanajstih mesecih po obdobju poročanja, so nekratkoročne obveznosti, ki so predmet 74. in 75. člena.

PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE

139C

68. in 71. člen sta se spremenila v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe v zgodnejšem obdobju, ta podatek razkrije.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 16

Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema)

6. in 69. člen se spremenita. Dodata se 68.A in 81.D člen.

OPREDELITVE POJMOV

6

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost sredstev, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

ODPRAVA PRIPOZNANJA

68A

Vendar podjetje, ki med svojim rednim delovanjem rutinsko prodaja postavke opredmetenih osnovnih sredstev (nepremičnin, naprav in opreme), ki jih daje v najem drugim, prenese takšna sredstva v zaloge po njihovi knjigovodski vrednosti, ko se ne dajejo več v najem in se namenijo prodaji. Prejemki od prodaje takšnih sredstev se priznajo kot prihodki v skladu z MRS 18 Prihodki. MSRP 5 se ne uporablja, ko se sredstva v posesti za prodajo v rednem poslovanju prenesejo v zaloge.

69

Odtujitev postavke nepremičnine, naprave in opreme je mogoča na več načinov (npr. s prodajo, finančnim najemom ali donacijo). Pri določanju datuma odtujitve postavke nepremičnine, naprave ali opreme podjetje uporabi merila iz MRS 18 za pripoznavanje prihodkov od prodaje blaga. MRS 17 se uporablja za odtujitev s prodajo in povratnim najemom.

DATUM UVELJAVITVE

81D

6. in 69. člen sta se spremenila ter 68.A člen se je dodal v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 7 Izkaz denarnih tokov.

Dodatek k spremembam MRS 16

Spremembe MRS 7

Podjetja uporabljajo te spremembe MRS 7, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MRS 16.

MRS 7    Izkaz denarnih tokov

14. člen se spremeni. Doda se 55. člen.

14

Denarni tokovi …

Nekatere transakcije, na primer prodaja postavke naprave, lahko povzročijo dobiček ali izgubo, ki je vključen v pripoznani poslovni izid. Denarni tokovi, povezani s takšnimi transakcijami, so denarni tokovi iz naložbenih dejavnosti. Denarna plačila za proizvodnjo ali pridobitev sredstev za dajanje v najem drugim in posledično za prodajo, kot opisuje 68.A člen MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, pa so denarni tokovi iz poslovanja. Denarni prejemki iz najemov in poznejših prodaj takšnih sredstev so prav tako denarni tokovi iz poslovanja.

DATUM UVELJAVITVE

55

14. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije in uporabi 68.A člen MRS 16.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 19

Zaslužki zaposlencev

7., 8.(b), 32.B, 97., 98., 111. in 160. člen se spremenijo. Doda se 111.A in 159.D člen.

OPREDELITVE POJMOV

7

Kratkoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen odpravnine), ki jih je treba poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali.

Drugi dolgoročni zaslužki zaposlencev so zaslužki zaposlencev (razen pozaposlitvenih zaslužkov in odpravnin), ki jih ni treba poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali.

Donos sredstev programa so obresti, dividende in drugi prihodki, pridobljeni iz sredstev programa, skupaj z iztrženimi in neiztrženimi dobički ali izgubami v zvezi s sredstvi programa, zmanjšani za vse stroške vodenja programa (razen tiste, vključene v aktuarske predpostavke, ki se uporabljajo za merjenje obveze za določene zaslužke) in za vse davčne obveznosti samega programa.

Stroški preteklega službovanja so sprememba sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke v prejšnjih obdobjih, ki se pojavi v tekočem obdobju zaradi uvedbe ali spremembe pozaposlitvenih zaslužkov ali drugih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev. Stroški preteklega poslovanja so lahko pozitivni (kadar se zaslužki uvedejo ali spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke poveča) ali negativni (kadar se obstoječi zaslužki spremenijo, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša).

KRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV

8

Kratkoročni zaslužki zaposlencev vključujejo na primer:

(b)

plačila za kratkotrajni čas odsotnosti (na primer plačan letni in bolniški dopust), pri čemer je treba plačila za čas odsotnosti poravnati v dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zaposlenci službovali pri zaposlovancu;

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: RAZLIKA MED PROGRAMI Z DOLOČENIMI PRISPEVKI IN PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI

Programi več zaposlovalcev

32B

MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva od podjetja zahteva, da razkrije informacije o nekaterih pogojnih obveznostih. V okviru programa več zaposlovalcev lahko pogojna obveznost izhaja na primer iz:

(a)

POZAPOSLITVENI ZASLUŽKI: PROGRAMI Z DOLOČENIMI ZASLUŽKI

Stroški preteklega poslovanja

97

Stroški preteklega poslovanja se pojavijo, ko podjetje uvede program z določenimi zaslužki, ki pripisuje zaslužke za preteklo poslovanje, ali spremeni zaslužke, plačljive za preteklo poslovanje, v obstoječem programu z določenimi zaslužki. Te spremembe so nadomestilo za službovanje zaposlencev v obdobju, dokler se ne odmerijo ustrezni zaslužki. Zato podjetje pripozna stroške preteklega poslovanja v navedenem obdobju, ne glede na to, da stroški zadevajo službovanje zaposlencev v prejšnjih obdobjih. Podjetje izmeri stroške preteklega poslovanja kot spremembo obveznosti, ki izhaja iz spremembe (glej 64. člen). Negativni stroški preteklega poslovanja se pojavijo, ko podjetje spremeni zaslužke, ki se pripišejo preteklemu poslovanju, tako da se sedanja vrednost obveze za določene zaslužke zmanjša.

98

Stroški preteklega poslovanja izključujejo:

(a)

vpliv razlik med dejanskim in vnaprej predvidenim povečanjem plač na obvezo glede plačila zaslužkov za službovanje v prejšnjih letih (stroškov preteklega poslovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo predvidene plače);

(b)

prenizke in previsoke ocene diskrecijskega povečanja pokojnine, če je podjetje posredno obvezano k tem povečanjem (stroškov preteklega poslovanja ni, ker aktuarske predpostavke dovoljujejo ta povečanja);

(c)

ocene povečanja zaslužkov, ki izhajajo iz aktuarskih dobičkov, pripoznanih v računovodskih izkazih, če je podjetje dolžno na podlagi formalnih določb programa (ali posredne obveze, ki presega te določbe) ali zakonodaje uporabiti kakršen koli presežek v programu v korist udeležencev programa, tudi če povečanje zaslužkov ni formalno pripisano (nastalo povečanje obveze je aktuarska izguba in ne strošek preteklega poslovanja, glej 85.(b) člen);

(d)

povečanje zajamčenih zaslužkov, ko zaposlenci ob odsotnosti novih ali povečanih zaslužkov izpolnjujejo za to potrebne zahteve (stroškov preteklega poslovanja ni, ker je podjetje ocenjene stroške zaslužkov pripoznalo kot stroške sprotnega službovanja, ko je delo opravljeno); in

(e)

vpliv sprememb programa, ki zmanjšujejo zaslužke za prihodnje službovanje (omejitev).

Omejitev in poravnave

111

Omejitev nastopi, če:

(a)

mora podjetje očitno bistveno zmanjšati število zaposlencev, vključenih v program; ali

(b)

podjetje spremeni določbe programa z določenimi zaslužki, tako da bistvena sestavina prihodnjega službovanja sedanjih zaposlencev ne bo več upravičevala zaslužkov ali pa bo upravičevala le zmanjšane zaslužke.

Omejitev se lahko pojavi zaradi osamljenega dogodka, na primer zaprtja obrata, prenehanja poslovanja ali ukinitve ali začasne preložitve programa ali zmanjšanja, v obsegu katerega so prihodnja povečanja plače povezana z zaslužki, plačljivimi za preteklo poslovanje. Omejitve so pogosto povezane z reorganiziranjem. V tem primeru podjetje obračuna omejitev istočasno kot s tem povezano reorganiziranje.

111A

Ko se s spremembo programa zmanjšajo zaslužki, je omejitev le vpliv zmanjšanja za prihodnje poslovanje. Vpliv kakršnega koli zmanjšanja za preteklo poslovanje so negativni stroški preteklega poslovanja.

DATUM UVELJAVITVE

159D

7., 8.(b), 32.B, 97., 98. in 111. člen so se spremenili ter 111.A člen se je dodal v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja spremembe iz 7., 8.(b) in 32.B člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije. Podjetje uporablja spremembe iz 97., 98., 111. in 111.A člena za spremembe zaslužkov, ki se pojavijo 1. januarja 2009 ali po tem datumu.

160

MRS 8 se uporablja, če podjetje spremeni svoje računovodske usmeritve, tako da izražajo spremembe iz 159.–159.D člena. Pri uporabi teh sprememb za nazaj, kot zahteva MRS 8, podjetje obravnava te spremembe, kot da so se uporabile takrat kot preostali del tega standarda. Izjema je, da lahko podjetje razkrije zneske, zahtevane v 120.A(p) členu, ker se zneski določijo vnaprej za vsako letno obdobje od prvega letnega obdobja, predstavljenega v računovodskih izkazih, v katerem podjetje prvič uporabi spremembe iz 120.A člena.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 20

Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

37. člen se črta. Dodata se 10.A in 43. člen.

DRŽAVNE PODPORE

10A

Zaslužek od državnega posojila po meri, ki je nižja od tržne, se obravnava kot državna podpora. Posojilo se pripozna in meri v skladu z MRS 9 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. Zaslužek po obrestni meri, ki je nižja od tržne, se meri kot razlika med začetno knjigovodsko vrednostjo posojila, določeno v skladu z MRS 39, in prejetimi donosi. Zaslužek se obračuna v skladu s tem standardom. Podjetje upošteva pogoje in obveze, ki so se izpolnjevali ali se morajo izpolnjevati pri opredelitvi stroškov, ki naj bi se nadomestili z zaslužkom posojila.

DRŽAVNA POMOČ

37

[Črtano.]

DATUM UVELJAVITVE

43

37. člen se je črtal in 10.A člen se je dodal v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe vnaprej za državna posojila, prejeta v obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 23

Stroški izposojanja (kot je bil spremenjen leta 2007)

6. člen se spremeni. Doda se 29.A člen.

OPREDELITVE POJMOV

6

Stroški izposojanja lahko vključujejo:

(a)

odhodke za obresti, izračunane z uporabo metode efektivnih obresti, kot je opisana v MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje;

(b)

[Črtano.]

(c)

[Črtano.]

(d)

finančne dajatve v zvezi s finančnimi najemi, pripoznanimi v skladu z MRS 17 Najemi in

(e)

tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti.

DATUM UVELJAVITVE

29A

6. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 27

Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

37. člen se spremeni. Doda se 43.A člen.

OBRAČUNAVANJE FINANČNIH NALOŽB V ODVISNA PODJETJA, SKUPAJ OBVLADOVANA PODJETJA IN PRIDRUŽENA PODJETJA V LOČENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

37

Ko podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, obračuna finančne naložbe v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja in pridružena podjetja:

(a)

po nabavni vrednosti, ali

(b)

v skladu z MRS 39.

Podjetje enako obračuna vsako kategorijo finančnih naložb. Finančne naložbe, obračunane po nabavni vrednosti, se obračunajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, če so razvrščene kot namenjene za prodajo (ali vključene v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot namenjena za prodajo) v skladu z MSRP 5. Merjenje finančnih naložb, obračunanih v skladu z MRS 39, se v takšnih okoliščinah ne spremeni.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

43A

37. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu, vnaprej od datuma, ko je prvič uporabilo MSRP 5. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja

1. in 33. člen ter naslov pred 41. členom se spremenijo. Doda se 41.C člen.

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja za obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja. Vendar se ne uporablja za finančne naložbe v pridružena podjetja v lasti:

(a)

organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)

vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po začetnem pripoznanju označene kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščene kot namenjene za trgovanje in obračunane v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. Takšne naložbe se merijo po pošteni vrednosti v skladu z MRS 39, pri čemer se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju sprememb. Podjetje s takšno naložbo razkrije informacije iz 37.(f) člena.

UPORABA KAPITALSKE METODE

Izgube zaradi oslabitve sredstev

33

Ker dobro ime, ki je del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo podjetje, ni ločeno pripoznano, se ne preizkusi ločeno za oslabitev z uporabo zahtev za preizkus oslabitve dobrega imena iz MRS 36 Oslabitev sredstev. Namesto tega se celotna knjigovodska vrednost naložbe preizkusi za oslabitev v skladu z MRS 36 kot eno samo sredstvo, tako da se njena nadomestljiva vrednost (vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti) primerja z njeno knjigovodsko vrednostjo, kadar koli uporaba zahtev iz MRS 39 kaže, da je naložba oslabljena. Izguba zaradi oslabitve sredstev, pripoznana v navedenih okoliščinah, se ne razporedi nobenemu sredstvu, vključno z dobrim imenom, ki je del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo podjetje. V skladu s tem se vsaka razveljavitev te izgube zaradi oslabitve sredstev pripozna v skladu z MRS 36, če se nadomestljiva vrednost naložbe naknadno poveča. Pri določanju vrednosti naložbe pri uporabi podjetje oceni:

(a)

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

41C

1. in 33. člen sta se spremenila v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek, in za to zgodnejše obdobje uporabi spremembe 3. člena MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja, 1. člena MRS 31 in 4. člena MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje, objavljene maja 2008. Podjetje lahko uporablja spremembe vnaprej.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 31

Deleži v skupnih podvigih

1. člen in naslov pred 58. členom se spremenita. Doda se 58.B člen.

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja pri obračunavanju deležev v skupnih podvigih ter poročanju o sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih v zvezi s skupnimi podvigi v računovodskih izkazih podvižnikov in naložbenikov ne glede na sestavo ali obliko, v okviru katerih potekajo dejavnosti skupnega podviga. Vendar se ne uporablja za deleže podvižnikov v skupaj obvladovanih podjetjih v lasti:

(a)

organizacij s tveganim kapitalom ali

(b)

vzajemnih skladov, naložbenih skladov z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe,

ki so po prvotnem pripoznanju označeni kot po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali so razvrščeni kot namenjeni za trgovanje in obračunani v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. Takšne naložbe se merijo po pošteni vrednosti v skladu z MRS 39, pri čemer se spremembe poštene vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju sprememb. Podvižnik s takšnim deležem razkrije informacije iz 55. in 56. člena.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

58B

1. člen se je spremenil v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek, in za to zgodnejše obdobje uporabi spremembe 3. člena MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja, 1. člena MRS 28 in 4. člena MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje, objavljene maja 2008. Podjetje lahko uporablja spremembo vnaprej.

Dodatek k spremembam MRS 28 in MRS 31

Spremembe drugih MSRP

Podjetja uporabljajo spremembe MSRP 7 in MRS 32 iz tega dodatka, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MRS 28 in MRS 31.

MSRP 7    Finančni instrumenti: Razkritja

3.(a) člen se spremeni. Doda se 44.D člen.

PODROČJE UPORABE

3

Ta MSRP uporabljajo vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

tiste deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja ali MRS 31 Deleži v skupnih podvigih. MRS 27, MRS 28 ali MRS 31 pa podjetju v nekaterih primerih omogočajo obračun deleža v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu v skladu z MRS 39. V teh primerih veljajo za podjetja zahteve iz tega MSRP. Prav tako uporabljajo podjetja ta MSRP za vse izpeljane instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, razen če izpeljani instrument ustreza opredelitvi kapitalskega instrumenta iz MRS 32.

Datum uveljavitve in prehod

44D

3.(a) člen je bil spremenjen v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek in za to zgodnejše obdobje uporabi spremembe 1. člena MRS 28, 1. člena MRS 31 in 4. člena MRS 32, objavljene maja 2008. Podjetje lahko uporablja spremembo vnaprej.

MRS 32    Finančni instrumenti: predstavljanje

4.(a) člen in naslov pred 96. členom se spremenita. Doda se 97.D člen.

PODROČJE UPORABE

4

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja pri vseh finančnih instrumentih, razen v primeru:

(a)

deležev v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi, MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja ali MRS 31 Deleži v skupnih podvigih. MRS 27, MRS 28 ali MRS 31 pa v nekaterih primerih podjetju omogočajo obračun deleža v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MRS 39. V teh primerih veljajo za podjetje zahteve iz tega standarda. Podjetja morajo uporabljati ta standard tudi za vse izpeljane instrumente, povezane z deleži v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali v skupnih podvigih.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

97D

4. člen je bil spremenjen v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, razkrije ta podatek in za to zgodnejše obdobje uporabi spremembe 3. člena MSRP 7, 1. člena MRS 28 in 1. člena MRS 31, objavljene maja 2008. Podjetje lahko uporablja spremembo vnaprej.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 29

Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih

6., 15. in 19. člen se spremenijo. Te spremembe se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

PREOBLIKOVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

6

Podjetja, ki pripravljajo računovodske izkaze na podlagi obračunavanja po izvirnih vrednostih, pri tem ne upoštevajo sprememb splošne ravni cen ali povečanj posebnih cen pripoznanih sredstev ali obveznosti. Iz tega so izvzeta tista sredstva in obveznosti, ki jih mora podjetje meriti po pošteni vrednosti ali se samo tako odloči. Nepremičnine, naprave in oprema se lahko na primer prevrednotijo na pošteno vrednost, biološka sredstva pa je treba na splošno meriti po pošteni vrednosti. Vendar nekatera podjetja predstavljajo računovodske izkaze, ki temeljijo na načinu dnevnih vrednosti, ki izraža učinke sprememb specifičnih cen sredstev v posesti.

15

Večina nedenarnih postavk je izkazanih po nabavni vrednosti ali po stroških, zmanjšanih za amortizacijo, torej se izkažejo z zneski, ki veljajo na datum njihovega prevzema. Prevrednotene nabavne vrednosti ali stroški, zmanjšani za amortizacijo, se določijo za vsako postavko, tako da se pri izvirni vrednosti in akumulirani amortizaciji upošteva sprememba splošnega indeksa gibanja cen od datuma prevzema do konca obdobja poročanja. Nepremičnine, naprave in oprema, zaloge surovin in trgovskega blaga, dobro ime, patenti, blagovne znamke in podobna sredstva se na primer prevrednotijo od datumov njihovih nakupov. Vrednost zalog polproizvodov in dokončanih proizvodov se prevrednoti od datumov nastanka stroškov nakupa in stroškov pretvarjanja.

19

V skladu z MSRP se prevrednoteni znesek nedenarne postavke zmanjša, če presega nadomestljivo vrednost. Prevrednoteni zneski opredmetenih osnovnih sredstev, dobrega imena, patentov in blagovnih znamk se na primer zmanjšajo na nadomestljivo vrednost, prevrednoteni zneski zalog pa na čisto iztržljivo vrednost.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 36

Oslabitev sredstev

134.(e) člen se spremeni. Doda se 140.C člen.

RAZKRITJE

Ocene, ki se uporabljajo za merjenje nadomestljivih vrednosti denar ustvarjajočih enot, ki vsebujejo dobro ime ali neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti

134

Podjetje razkrije informacije iz točk (a)–(f) za vsako denar ustvarjajočo enoto (skupino enot), katere knjigovodska vrednost dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, dodeljenih zadevni enoti (skupini enot), je pomembna v primerjavi s skupno knjigovodsko vrednostjo dobrega imena ali neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti podjetja:

(e)

če nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) temelji na pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, metodologija za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje. Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ne določi z uporabo opazovane tržne cene enote (skupine enot), se razkrijejo tudi naslednje informacije:

(i)

opis vseh ključnih predpostavk, na podlagi katerih je poslovodstvo določilo pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje. Ključne predpostavke so tiste, na katere je nadomestljiva vrednost enote (skupine enot) najbolj občutljiva;

(ii)

opis načina poslovodstva določanja ene ali več vrednosti, pripisane(-ih) posamezni ključni predpostavki, ali te vrednosti izražajo pretekle izkušnje ali so, če je to primerno, usklajene z zunanjimi viri informacij ter v nasprotnem primeru, kako in zakaj se razlikujejo od preteklih izkušenj ali zunanjih virov informacij.

Če se poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, določi z uporabo projekcije diskontiranega denarnega toka, se razkrijejo tudi naslednje informacije:

(iii)

obdobje, v katerem je poslovodstvo projiciralo denarne tokove;

(iv)

stopnjo rasti, uporabljeno za ekstrapolacijo projekcij denarnega toka;

(v)

diskontna(-e) mera(-e), uporabljena(-e) za projekcije denarnega toka.

PREHODNE DOLOČBE IN DATUM UVELJAVITVE

140C

134.(a) člen je bil spremenjen v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo v zgodnejšem obdobju, ta podatek razkrije.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 38

Neopredmetena sredstva

Spremenijo se 69., 70. in 98. člen. Dodata se 69.A člen in 130.D člen.

PRIPOZNANJE ODHODKOV

69

V nekaterih primerih se povzroči poraba, da se podjetju zagotovijo prihodnje gospodarske koristi, vendar se ne pridobi ali ustvari nobeno neopredmeteno ali drugo sredstvo, ki bi se lahko pripoznalo. V primeru dobave blaga podjetje pripozna takšno porabo kot odhodek, če ima pravico dostopa do zadevnega blaga. V primeru opravljanja storitev podjetje pripozna porabo kot odhodek, ko samo prejme te storitve. Poraba pri raziskovanju se na primer pripozna kot odhodek, ko se pojavi (glej 54. člen), razen ko se pridobi kot del poslovne združitve. Drugi primeri porabe, ki se pripoznajo kot odhodek, ko se pojavijo, vključujejo:

(a)

(c)

Poraba pri oglaševanju in dejavnostih spodbujanja (vključno s kataloško prodajo po pošti);

(d)

69A

Podjetje ima pravico dostopa do blaga, ko je to v njegovi lasti. Podobno ima podjetje pravico dostopa do blaga, ko je le-to proizvedel dobavitelj v skladu s pogoji dobavne pogodbe, in podjetje lahko zahteva dobavo blaga v zameno za plačilo. Storitve so prejete, ko jih ponudnik opravi v skladu s pogodbo o opravljanju storitev podjetju in ne ko jih podjetje uporabi za zagotovitev druge storitve, na primer za dostavo oglasa potrošniku.

70

68. člen podjetju ne preprečuje pripoznanja predplačila kot sredstva, ko se plačilo blaga opravi preden podjetje pridobi pravico dostopa do zadevnega blaga. Podobno 68. člen podjetju ne preprečuje pripoznanja predplačila kot sredstva, ko se plačilo storitev opravi preden podjetje prejme zadevne storitve.

NEOPREDMETENA SREDSTVA Z DOLOČENO DOBO KORISTNOSTI

Obdobje in metoda amortizacije

98

Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko sistematično uporabljajo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Sem spadajo metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda funkcionalnega amortiziranja. Metoda se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih sredstvo vsebuje, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja zadevnih prihodnjih gospodarskih koristi.

PREHODNE DOLOČBE IN DATUM UVELJAVITVE

130D

69., 70. in 98. člen so bili spremenjeni ter odstavek 69A je bil dodan v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 39

Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje

9., 73. in AG8. člen se spremenijo. Dodata se 50.A in 108.C člen.

OPREDELITVE POJMOV

9

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Opredelitve štirih kategorij finančnih instrumentov

Finančno sredstvo ali finančna obveznost po pošteni vrednosti prek poslovnega izida je finančno sredstvo ali finančna obveznost, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev.

(a)

Razvrščeno je kot namenjeno za trgovanje. Finančno sredstvo ali finančna odgovornost je razvrščena kot namenjena za trgovanje, če:

(i)

se pridobi ali prevzame predvsem za prodajo ali ponovni nakup v bližnji prihodnosti;

(ii)

je ob začetnem pripoznanju del portfelja opredeljenih finančnih instrumentov, ki se skupaj poslovodijo in za katere obstaja dokaz o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega dobička; ali

(iii)

je izpeljani instrument (razen izpeljanega instrumenta, ki je pogodba o finančnem poroštvu ali nameravani in dejanski instrument za varovanje pred tveganjem).

(b)

MERJENJE

Prerazvrstitve

50A

Naslednje spremembe okoliščin niso prerazvrstitve za namene 50. člena:

(a)

izpeljani instrument, ki je bil prej nameravani in dejanski instrument za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem ali varovanju čiste naložbe pred tveganjem, ne izpolnjuje več pogojev za to;

(b)

izpeljani instrument postane nameravani in dejanski instrument za varovanje pred tveganjem v varovanju denarnih tokov pred tveganjem ali varovanju čiste naložbe pred tveganjem;

(c)

finančna sredstva se prerazvrstijo, ko zavarovalnica spremeni svoje računovodske usmeritve v skladu s 45. členom MSRP 4.

VAROVANJE PRED TVEGANJEM

Instrumenti za varovanje pred tveganjem

Ustrezni instrumenti

73

Za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem se lahko kot instrumenti za varovanje pred tveganjem označijo le instrumenti, ki vključujejo stranko zunaj poročajočega podjetja (tj. zunaj skupine ali posameznega podjetja, o katerem se poroča). Čeprav lahko posamezna podjetja v konsolidirani skupini ali oddelki v podjetju opravljajo transakcije za varovanje pred tveganjem z drugimi podjetji v skupini ali oddelki v podjetju, so vse takšne transakcije znotraj skupine izločene pri konsolidaciji. Zato takšne transakcije za varovanje pred tveganjem ne izpolnjujejo pogojev za obračunavanje varovanja pred tveganjem v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine. Vendar lahko izpolnjujejo pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih posameznih podjetij v skupini, če so zunaj podjetja, o katerem se poroča.

Datum uveljavitve in prehod

108C

9., 73. in AG8. člen so se spremenili ter 50.A člen se je dodal v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Podjetje uporablja spremembe iz 9. in 50.A člena od datuma in na način, kot je uporabljalo spremembe iz leta 2005, opisane v 105.A členu. Uporaba vseh sprememb pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Sprememba napotkov za uporabo MRS 39

Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje

OPREDELITVE POJMOV (8. IN 9. ČLEN)

Efektivna obrestna mera

AG8

Če podjetje popravi svoje ocene plačil ali prihodkov, prilagodi knjigovodsko vrednost finančnih sredstev ali finančne obveznosti (ali skupino finančnih instrumentov), tako da kaže dejanske in popravljene ocenjene denarne tokove. Podjetje ponovno preračuna knjigovodsko vrednost z izračunom sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po prvotni efektivni obrestni meri finančnega instrumenta ali, če je primerno, po spremenjeni efektivni obrestni meri, ki se izračuna v skladu z 92. členom. Prilagoditev se pripozna v poslovnem izidu kot prihodek ali odhodek. Če je finančno sredstvo prerazvrščeno v skladu z odstavkom 50B, 50D ali 50E in podjetje pozneje poveča svoje ocene prihodnjih prejemkov gotovine zaradi večje izterljivosti teh prejemkov, se učinek navedenega povečanja pripozna kot prilagoditev efektivne obrestne mere z datumom spremembe ocene in ne kot prilagoditev knjigovodskega zneska sredstva na datum spremembe ocene.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 40

Naložbene nepremičnine

Spremenijo se 8., 9., 48., 53., 54. in 57. člen. Črta se 22. člen, dodajo pa se 53.A, 53.B in 85.B člen.

OPREDELITVE POJMOV

8

Primeri naložbenih nepremičnin so:

(a)

(e)

nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine.

9

Primeri, ki niso naložbene nepremičnine in so zato zunaj področja uporabe tega standarda, so:

(a)

(d)

[Črtano.]

(e)

MERJENJE PRI PRIPOZNAVANJU

22

[Črtano.]

Model poštene vrednosti

48

Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo očitno, da je različnost v razponu utemeljene ocene poštene vrednosti tolikšna in da je verjetnosti različnih izidov tako težko oceniti, da posamezna ocena poštene vrednosti ni uporabna. To lahko nakazuje, da poštene vrednosti nepremičnine ni mogoče zanesljivo za stalno določiti (glej 53. člen).

Nezmožnost zanesljivega določanja poštene vrednosti

53

Obstaja spodbitna predpostavka, da je podjetje sposobno zanesljivo za stalno določiti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), obstaja v izjemnih primerih jasen dokaz, da ne bo sposobno zanesljivo za stalno določiti poštene vrednosti naložbene nepremičnine. To se zgodi, kadar in zgolj kadar so primerljivi tržni posli redki in druge zanesljive ocene poštene vrednosti niso na voljo (na primer na podlagi projekcij diskontiranega denarnega toka). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo določiti, vendar pričakuje, da bo mogoče pošteno vrednost naložbene nepremičnine zanesljivo določiti, potem ko bo nepremičnina dograjena, podjetje izmeri naložbeno nepremičnino v gradnji po nabavni ceni, dokler poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo določiti ali je nepremičnina dograjena (kar nastopi prej). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine (razen naložbene nepremičnine v gradnji) ni mogoče zanesljivo za stalno določiti, podjetje izmeri naložbeno nepremičnino z modelom nabavne vrednosti v MRS 16. Za preostalo vrednost naložbene nepremičnine se predpostavlja, da je enaka nič. Podjetje še naprej uporablja MRS 16 do odtujitve naložbene nepremičnine.

53A

Potem ko je podjetje sposobno zanesljivo izmeriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji, ki je bila prej izmerjena po nabavni ceni, podjetje izmeri nepremičnino po pošteni vrednosti. Ko je gradnja nepremičnine končana, se domneva, da je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. V nasprotnem primeru se v skladu s 53. členom nepremičnina obravnava z uporabo modela nabavne vrednosti v skladu z MRS 16.

53B

Predpostavko, da je pošteno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji mogoče zanesljivo izmeriti, je mogoče spodbijati le ob začetnem pripoznanju. Podjetje, ki je izmerilo postavko naložbene nepremičnine v gradnji po pošteni vrednosti, ne sme skleniti, da poštene vrednosti dokončane naložbene nepremičnine ni mogoče zanesljivo določiti.

54

V izjemnih primerih, ko je podjetje zaradi razlogov iz 53. člena prisiljeno izmeriti naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti v skladu z MRS 16, izmeri vse druge naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti, vključno z naložbeno nepremičnino v gradnji. Čeprav lahko podjetje uporabi model nabavne vrednosti za eno naložbeno nepremičnino, v teh primerih še naprej obravnava vsako preostalo nepremičnino z modelom poštene vrednosti.

PRENOSI

57

Prenosi na konte naložbenih nepremičnin ali z njih se opravijo, kadar in zgolj kadar se spremeni uporaba, kar dokazuje:

(a)

(c)

konec naložbene uporabe pri prenosih s kontov lastniško uporabljanih nepremičnin na konte naložbenih nepremičnin; ali

(d)

oddajo v poslovni najem drugi stranki pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin.

(e)

[Črtano.]

DATUM UVELJAVITVE

85B

Spremenjeni so bili 8., 9., 48., 53., 54. in 57. člen, 22. člen je bil črtan, 53.A in 53.B člen pa sta bila dodana v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Podjetje lahko uporabi spremembe v zvezi z naložbeno nepremičnino v gradnji od katerega koli datuma pred 1. januarjem 2009, če so bile poštene vrednosti naložbenih nepremičnin v gradnji določene na te datume. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, razkrije ta podatek in hkrati uporabi spremembe 5. in 81.E člena iz MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva.

Dodatek k spremembam MRS 40

Sprememba MRS 16

Podjetja uporabljajo spremembo MRS 16 iz tega dodatka, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MRS 40.

MRS 16    Opredmetena osnovna sredstva

5. člen se spremeni. Doda se 81.E člen.

5

Podjetje, ki uporablja model nabavne vrednosti za naložbeno nepremičnino v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine, uporabi model nabavne vrednosti iz tega standarda.

DATUM UVELJAVITVE

81E

Spremenjen je bil 5. člen v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja to spremembo za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena, če podjetje hkrati uporablja spremembe 8., 9., 22., 48., 53., 53.A, 53.B, 54., 57. in 85.B člena iz MRS 40. Če podjetje uporabi spremembo za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 41

Kmetijstvo

Spremenijo se 5., 6., 17., 20. in 21. člen. Doda se 60. člen.

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

5

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja in spravitve bioloških sredstev v podjetju za prodajo ali za kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.

6

Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:

(a)

(c)

merjenje sprememb: spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnosti beljakovin in žilavosti vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba ali spravitev, se meri in spremlja kot običajno področje nalog uravnavanja.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

17

Če obstaja za biološko sredstvo ali kmetijski pridelek v njegovi sedanji namestitvi in stanju delujoči trg, je borzna cena na takšnem trgu ustrezna podlaga za določitev poštene vrednosti takšnega sredstva. Če ima podjetje dostop na različne delujoče trge, uporablja najustreznejšega. Na primer, če ima dostop na dva delujoča trga, uporabi ceno na trgu, ki ga bo po pričakovanju uporabljalo.

20

V nekaterih primerih tržno določene cene ali vrednosti morda niso na razpolago za biološko sredstvo v njegovem sedanjem stanju. V takšnih primerih uporablja podjetje pri določanju poštene vrednosti sedanjo vrednost pričakovanih čistih denarnih tokov iz sredstva, diskontiranih na podlagi obstoječe tržno določene stopnje.

21

Namen izračuna sedanje vrednosti pričakovanih čistih denarnih tokov je ugotoviti pošteno vrednost biološkega sredstva glede na njegovo sedanjo namestitev in stanje. Podjetje to upošteva pri določanju ustrezne diskontne mere, ki naj bi se uporabljala pri ocenjevanju pričakovanih čistih denarnih tokov. Pri določanju sedanje vrednosti pričakovanih čistih denarnih tokov podjetje vključi čiste denarne tokove, ki naj bi jih sredstvo po pričakovanju udeležencev na trgu ustvarilo na najustreznejšem trgu.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

60

Spremenjeni so bili 5., 6., 17., 20. in 21. člen, 14. člen pa je bil črtan v okviru Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008. Podjetje uporablja te spremembe za naprej, za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

DEL II

Spremembe v delu II se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 8

Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake

Spremenijo se 7., 9. in 11. člen.

RAČUNOVODSKE USMERITVE

Izbira in uporaba računovodskih usmeritev

7

Če MSRP izrecno velja za prenos, drug dogodek ali pogoj, se računovodska usmeritev ali usmeritve, ki veljajo zanj, določijo z uporabo MSRP.

9

MSRP so priloženi napotki za pomoč podjetjem pri izvajanju zahtev. Vsi taki napotki navajajo, ali so sestavni del MSRP. Napotki, ki so sestavni del MSRP, so obvezni. Napotki, ki niso sestavni del MSRP, ne vključujejo zahtev za računovodske izkaze.

11

Pri oblikovanju presoje iz 10. člena se poslovodenje sklicuje na naslednje vire in upošteva njihovo uporabnost v padajočem zaporedju:

(a)

zahteve iz MSRP, ki obravnavajo podobna in s tem povezana vprašanja in

(b)

opredelitve pojmov, pripoznavalna sodila in koncepti za merjenje sredstev, obveznosti, prihodka in odhodkov v Okvirnih navodilih.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 10

Dogodki po obdobju poročanja

Spremeni se 13. člen.

13

Če se dividende prijavijo (tj. dividende so ustrezno odobrene in ne spadajo več v lastno presojo podjetja) po obdobju poročanja, vendar pred odobritvijo računovodskih izkazov za izdajo, se dividende ne priznajo kot odgovornost ob koncu obdobja poročanja, ker takrat obveznost ne obstaja. Take dividende se razkrijejo v pojasnilih v skladu z MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 20

Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči

Naslovu pred 1. členom standarda se doda opomba in spremenijo se 2.(b), 12.–18., 20.–22., 26., 27. in 32. člen.

Opomba k naslovu

*

Kot del Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, je upravni odbor spremenil terminologijo, ki se uporablja v tem standardu, zaradi skladnosti z drugimi standardi MSRP, in sicer:

(a)

„obdavčljivi prihodek“ se spremeni v „obdavčljivi dobiček ali davčno izgubo“,

(b)

„se pripozna kot prihodek/odhodek“ se spremeni v „se pripozna v poslovnem izidu“,

(c)

„neposredno povečevati kapital“ se spremeni v „se pripozna zunaj poslovnega izida“ in

(d)

„popravek računovodske ocene“ se spremeni v „sprememba računovodske ocene“.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard ne obravnava:

(a)

posebnih težav … podobne vrste;

(b)

državne pomoči, ki je na voljo podjetju v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube ali je določena oziroma omejena na podlagi obveznosti za davek iz dobička. Primeri takšnih ugodnosti so mirovanje davka iz dobička, davčni dobropisi za naložbe, dopustitev pospešenega amortiziranja in znižane stopnje davka iz dobička.

(c)

države … podjetja.

(d)

DRŽAVNE PODPORE

12

Državne podpore se sistematično pripoznajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke.

13

Pri obračunavanju državnih podpor sta na voljo dva splošna načina: kapitalski način, po katerem se podpora pripozna zunaj poslovnega izida, in na donosu zasnovan način, po katerem se podpora pripozna v poslovnem izidu v enem ali več obdobjih.

14

Zagovorniki kapitalskega načina uporabljajo naslednje utemeljitve:

(a)

državne podpore so sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v izkazu finančnega položaja, namesto da se pripoznajo v poslovnem izidu za pokritje postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni pričakovati, da bi bilo podpore treba vrniti, jih je treba pripoznati zunaj poslovnega izida;

(b)

državnih podpor ni ustrezno prikazati v poslovnem izidu, ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.

15

Utemeljitve, ki govore v prid na donosu zasnovanemu načinu, so:

(a)

ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od delničarjev, se ne smejo pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu, temveč se morajo pripoznavati v poslovnem izidu v ustreznih obdobjih,

(b)

državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore pripoznati v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje kot odhodke pripozna povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami,

(c)

ker so davek iz dobička in drugi davki odhodki, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v poslovnem izidu, saj so le podaljšek davčne politike.

16

Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih odpor je temeljno, da se v poslovnem izidu sistematično pripoznajo v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke. Pripoznavanje državnih podpor v poslovnem izidu v trenutku ustreznih prejemkov ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka (glej MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov) in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje podporo prejelo.

17

V večini primerov je obdobja, v katerih podjetje pripoznava stroške ali odhodke, povezane z državno podporo, mogoče hitro ugotoviti. Tako se podpore za nadomestitev posebnih stroškov pripoznavajo v poslovnem izidu v istem obdobju kot ustrezni odhodki. Podobno se podpore, povezane z amortizirljivimi sredstvi, navadno pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih in zneskih, v katerih se pripozna tudi odhodek amortizacije teh sredstev.

18

Tudi pri podporah, povezanih z neamortizirljivimi sredstvi, lahko država zahteva izpolnjevanje nekaterih obveznosti; v takšnem primeru se pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih nastanejo stroški v zvezi z izpolnjevanjem omenjenih obveznosti. Za zgled navedimo podporo v obliki zemljišča, ki je lahko povezana s pogojem, da prejemnik na njem zgradi poslopje, zato jo je treba pripoznati v poslovnem izidu v dobi koristnosti zgrajenega poslopja.

20

Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani nobeni dodatni stroški, se pripozna v poslovnem izidu tistega obdobja, v katerem jo podjetje dobi.

21

V nekaterih okoliščinah lahko država podeli podporo zato, da podjetju takoj dá finančno pomoč, in ne kot spodbudo za njegovo delovanje, povezano z nastankom stroškov. Take podpore so lahko omejene na posamezno podjetje in niso na voljo večji skupini upravičencev. V takih okoliščinah utegne biti potrebno podporo pripoznati v poslovnem izidu obdobja, v katerem podjetje izpolni pogoje zanjo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.

22

Podjetje lahko dobi državno podporo za nadomestitev stroškov ali poravnavo izgube iz prejšnjega obdobja. Taka podpora se pripozna v poslovnem izidu v tistem obdobju, v katerem začne biti podjetju na voljo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.

Predstavljanje s sredstvi povezanih podpor

26

Prva metoda pripoznava podporo kot odloženi (časovno razmejeni) prihodek, ki ga podjetje sistematično pripoznava v poslovnem izidu v dobi koristnosti zadevnega sredstva.

27

Po drugi metodi se podpora v izračunu odšteje od knjigovodske vrednosti sredstva. Podpora se pripozna v poslovnem izidu v dobi koristnosti amortizirljivega sredstva kot zmanjšan odhodek amortizacije.

Vračanje državnih podpor

32

Državno podporo, ki jo mora podjetje vrniti, se obračuna kot spremembo računovodske ocene (glej MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake). Vračilo s prihodki povezane podpore se najprej obračuna glede na morebitni neamortizirljivi časovno razmejeni znesek, ki se pripozna glede na podporo. Če vračilo presega omenjeni znesek ali kadar ni nobenega takšnega zneska več, pa se ga pripozna v poslovnem izidu. Vračilo s sredstvom povezane podpore se pripozna tako, da se poveča knjigovodska vrednost ustreznega sredstva ali zmanjšajo časovno razmejeni zneski podpore za znesek vračila. Celotna dodatna amortizacija, ki bi jo bilo treba pripoznati v poslovnem izidu do datuma obravnavanja, če ne bi bilo podpore, se takoj pripozna v poslovnem izidu.

Dodatek k spremembam MRS 20

Spremembe MRS 41

Podjetja uporabljajo spremembe MRS 41 iz tega dodatka, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe terminologije iz MRS 20.

MRS 41    Kmetijstvo

Spremenijo se 34.–36. člen.

DRŽAVNE PODPORE

34

Brezpogojno državno podporo, ki se nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se pripozna v poslovnem izidu, kadar in zgolj kadar postane državna podpora izterljiva.

35

Če je državna podpora, ki se nanaša na biološko sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, pogojna, tudi kadar državna podpora zahteva, da se podjetje ne ukvarja z določeno kmetijsko dejavnostjo, podjetje pripozna državno podporo v poslovnem izidu, kadar in zgolj kadar so pogoji v zvezi z njo izpolnjeni.

36

Roki in pogoji za državne podpore so lahko različni. Na primer, podpora lahko zahteva, da podjetje obdeluje zemljo na nekem mestu pet let in da podjetje vrne celotno podporo, če obdeluje zemljo manj kot pet let. V takšnem primeru se podpora ne pripozna v poslovnem izidu, dokler ne poteče pet let. Če pa roki podpore dovoljujejo, da podjetje obdrži del podpore glede na pretekli čas, podjetje pripozna ta del v poslovnem izidu po poteku časa.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 29

Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih

Naslovu pred 1. členom standarda se doda opomba in spremenijo se 8., 14., 20., 28. in 34. člen.

Opomba k naslovu

*

Kot del Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, je upravni odbor spremenil izraze, ki se uporabljajo v MRS 29, zaradi skladnosti z drugimi standardi MSRP, in sicer: (a) „tržna vrednost“ se spremeni v „poštena vrednost“ ter (b) „izidi poslovanja“ in „čisti dobiček“ se spremenita v „poslovni izid“.

PRERAČUNAVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

8

Računovodski izkazi podjetja, katerega funkcijska tuja valuta je valuta hiperinflacijskega gospodarstva in ki uporablja kot podlago izvirne ali dnevne vrednosti, se izrazijo v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja. Ustrezni podatki za prejšnje obdobje, ki jih zahteva MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kot je bil spremenjen leta 2007), in vse druge informacije, ki se nanašajo na prejšnja obdobja, se prav tako izkažejo v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja. Za predstavitev primerljivih vrednosti v različni predstavitveni valuti veljata 42.(b) in 43. člen MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev.

Računovodski izkazi z izvirnimi vrednostmi

Izkaz finančnega položaja

14

Vsa druga sredstva in dolgovi so nedenarne narave. Nekatere nedenarne postavke se evidentirajo z zneski, ki veljajo ob koncu obdobja poročanja, zlasti po čisti iztržljivi vrednosti in pošteni vrednosti, zato jih ni treba preračunati. Vsa druga nedenarna sredstva in dolgovi se ustrezno preračunajo.

20

Podjetje, v katero vlaga drugo podjetje, ki naložbo obračunava po kapitalski metodi, lahko poroča v valuti hiperinflacijskega gospodarstva. Izkaz finančnega položaja in izkaz vseobsegajočega donosa podjetja, v katero vlaga drugo podjetje, se predložita v skladu s tem standardom, da se izračuna vlagateljev delež v njegovem čistem premoženju in poslovnem izidu. Če so preračunani računovodski izkazi podjetja, v katero vlaga drugo podjetje, izraženi v tuji valuti, je pri prevedbi treba uporabiti končne tečaje.

Dobiček ali izguba iz čistega denarnega položaja

28

Dobiček ali izguba iz čistega denarnega položaja se vključi v poslovni izid. Prilagoditev tistim sredstvom in dolgovom, ki so po dogovoru vezani na spremembe cen skladno s 13. členom, se pobota z dobičkom ali izgubo iz čistega denarnega položaja. Druge postavke prihodkov in odhodkov, kot so prihodki od obresti, odhodki za obresti in tečajne razlike, ki se nanašajo na vložena ali sposojena finančna sredstva, se prav tako povežejo s čistim denarnim položajem. Čeprav podjetje take postavke razkrije ločeno, je lahko koristno, če jih v izkazu vseobsegajočega donosa predstavi skupaj z dobičkom ali izgubo iz čistega denarnega položaja.

Ustrezni podatki

34

Ustrezni podatki za prejšnje obdobje poročanja, pa naj so zasnovani na metodi izvirnih vrednosti ali metodi dnevnih vrednosti, se prilagodijo z uporabo splošnega indeksa gibanja cen; tako podjetje predstavi primerljive računovodske izkaze v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja, na katero se računovodski izkazi nanašajo. Tudi informacije, ki jih podjetje razkrije v zvezi s prejšnjimi obdobji, se prikažejo v merski enoti, ki velja ob koncu obdobja poročanja. Za predstavitev primerljivih vrednosti v različni predstavitveni valuti veljata 42.(b) in 43. člen MRS 21.

Sprememba mednarodnega računovodskega standarda 34

Medletno računovodsko poročanje

Spremeni se 11. člen, doda se opomba.

OBLIKA IN VSEBINA MEDLETNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

11

V izkazu, ki predstavlja sestavine poslovnega izida medletnega obdobja, podjetje predstavi temeljne in popravljene čiste dobičke na delnico v zadevnem obdobju, če podjetje spada na področje MRS 33 Čisti dobiček na delnico. (1).

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 40

Naložbene nepremičnine

31. člen in 50. člen se spremenita.

MERJENJE PO PRIPOZNAVANJU

Računovodska usmeritev

31

MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake navaja, da se računovodska usmeritev prostovoljno spremeni, le če je posledica spremembe zagotavljanje zanesljivih in ustreznejših informacij v računovodskih izkazih o učinkih poslov, drugih dogodkih ali pogojih o finančnem položaju, finančni uspešnosti ali denarnih tokovih podjetja. Malo verjetno je, da bo posledica prehoda od modela poštene vrednosti k modelu nabavne vrednosti ustreznejša predstavitev.

Model poštene vrednosti

50

Pri določanju knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v okviru modela poštene vrednosti, podjetje sredstva ali obveze, ki se pripoznajo kot ločena sredstva ali obveze, šteje le enkrat. Na primer:

(a)

(d)

poštena vrednost naložbene nepremičnine v okviru najema kaže pričakovane denarne tokove (vključno s pogojno najemnino, za katero se pričakuje, da bo postala plačljiva). V skladu s tem, če je vrednotenje, ki se pridobi za nepremičnino, brez vseh pričakovanih plačil, bo nujno ponovno prišteti vsako pripoznano obvezo najema, da se pridobi knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine z modelom poštene vrednosti.

Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 41

Kmetijstvo

4. in 5. člen se spremenita in črta se 14. člen. Izraza „ocenjeni stroški v trenutku prodaje“ in „stroški v trenutku prodaje“ se nadomestita z izrazom „stroški prodaje“, kot sledi:

Standard (12., 13., 26.–28., 30.–32., 34., 35., 38., 40., 48., 50. in 51. člen)

PODROČJE UPORABE

4

V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so posledica predelovanja po spravitvi pridelka:

Biološka sredstva

Kmetijski pridelki

Proizvodi, ki so posledica predelovanja po spravitvi pridelka

 

 

Drevesa v gozdnem nasadu

Hlodi

Stavbni les

 

 

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

5

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Stroški prodaje so dodatni stroški, ki se neposredno pripišejo odtujitvi sredstva, razen stroškov financiranja in davkov iz dobička.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

14

[Črtano.]

Dodatek k spremembam MRS 41

Spremembe drugih MSRP

Podjetja uporabljajo te spremembe MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, MRS 2 Zaloge in MRS 36 Oslabitev sredstev, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MRS 41.

MSRP 5    Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Spremeni se 5. člen.

PODROČJE UPORABE

5

Določbe o merjenju iz tega MSRP (2) ne veljajo za naslednja sredstva, ki jih zajemajo navedeni MSRP, kot posamezna sredstva ali kot del skupine za odtujitev:

(a)

(e)

nekratkoročna sredstva, ki so izmerjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v skladu s MRS 41 Kmetijstvo.

(f)

MRS 2    Zaloge

Spremeni se 20. člen.

20

V skladu s MRS 41 Kmetijstvo se zaloge kmetijskih pridelkov, ki jih je podjetje pridobilo iz svojih bioloških sredstev, ob začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v trenutku pridobitve. To so stroški zalog na datum uporabe tega standarda.

MRS 36    Oslabitev sredstev

Spremenita se 2. in 5. člen.

PODROČJE UPORABE

2

Ta standard se uporablja pri obračunavanju oslabitve vseh sredstev razen:

(a)

(g)

bioloških sredstev, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki so izmerjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje (glej MRS 41 Kmetijstvo),

(h)

5

Ta standard ne velja za finančna sredstva na področju MRS 39, naložbene nepremičnine, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v skladu s MRS 40, ali biološka sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo, ki so izmerjena po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, v skladu s MRS 41. Vendar ta standard velja za sredstva, ki so izkazana po prevrednoteni vrednosti (tj. pošteni vrednosti) v skladu z drugimi MSRP, kot je model prevrednotenja v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. Prepoznavanje, ali je prevrednoteno sredstvo oslabljeno, pa je odvisno od podlage, uporabljene pri ugotavljanju poštene vrednosti:

(a)


(1)  Ta člen se je spremenil z Izboljšavami MSRP, objavljenimi maja 2008, za pojasnitev področja MRS 34.

(2)  Razen 18. in 19. člena, ki zahtevata, da se zadevna sredstva merijo v skladu z drugimi veljavnimi MSRP.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/38


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 71/2009

z dne 23. januarja 2009

o določitvi količine koruze, ki je na voljo za intervencijo za fazo 2 v tržnem letu 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (CE) št. 687/2008 z dne 18. julija 2008 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani plačilnih agencij ali intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (2) in zlasti drugega pododstavka člena 3(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 687/2008 določa pravila za dodelitev količin koruze, ki so upravičene do intervencije v tržnem letu 2008/2009. Dodelitev poteka v dveh fazah, imenovanih „faza 1“ in „faza 2“.

(2)

Celotna količina koruze, ponujena v intervencijo v fazi 1, ki je trajala od 1. avgusta do 31. decembra 2008, ni presegla omejitve, določene v drugem pododstavku člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Zato je primerno, da se objavi količina koruze, ki je na voljo za intervencijo v fazi 2 v tržnem letu 2008/2009.

(3)

Faza 2 začne teči dan po tem, ko se v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(1) Uredbe (ES) št. 687/2008 v Uradnem listu Evropske unije objavi količino, ki je za to fazo še na razpolago za intervencijo. Ta dan je prvi dan za oddajo ponudb v vseh državah članicah, ta faza pa se zaključi najpozneje 30. aprila v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, 30. junija na Švedskem in 31. maja v drugih državah članicah. Zato je treba za začetek veljavnosti te uredbe določiti dan objave v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količina koruze, ki se lahko ponudi v intervencijo v fazi 2 tržnega leta 2008/2009 v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 687/2008 znaša 172 377 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 192, 19.7.2008, str. 20.


DIREKTIVE

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/39


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/4/ES

z dne 23. januarja 2009

o ukrepih za preprečevanje in odkrivanje prirejanja zapisov tahografov ter o spremembi Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (1) ter zlasti člena 15 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 15 Direktive 2006/22/ES je treba spremembe prilog k tej direktivi, ki so potrebne za prilagoditev prilog razvoju najboljše prakse na področju uveljavljanja predpisov ter preverjanja časov vožnje in počitkov, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 12(2) Direktive.

(2)

Po uvedbi digitalnih tahografov je bila Komisija opozorjena na novo nevarnost, ki jo predstavlja vgradnja naprav, ki so namenjene za goljufanje sistema in tako zmanjšujejo učinkovitost izvajanja socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom.

(3)

V skladu s tem je treba zagotoviti, da države članice v okviru cestnih preverjanj in preverjanj v podjetjih opravijo posebna preverjanja te opreme.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost teh preverjanj, je treba nadalje opredeliti standardno opremo, ki bo na voljo nadzornim uradnikom.

(5)

Prilogi I in II k Direktivi 2006/22/ES je treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 (2)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2006/22/ES se spremeni:

1.

V delu A Priloge I se doda naslednja točka 5:

„5.

po potrebi in ob ustreznem upoštevanju varnostnih vidikov preverjanje tahografov, vgrajenih v vozila, da se odkrije oprema in/ali uporaba naprav, ki uničijo, prikrijejo, priredijo ali spremenijo podatke ali motijo elektronsko izmenjavo podatkov med sestavnimi deli tahografa ali ki na tovrstne načine pred šifriranjem ovirajo ali spremenijo podatke.“

2.

V Prilogi II se doda naslednja točka 3:

„3.

posebno opremo za analizo z ustrezno programsko opremo, ki preveri in potrdi digitalni podpis, povezan s podatki, in posebno programsko opremo za analizo, ki izdela podroben profil hitrosti vozila pred pregledom tahografa.“

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2009. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 102, 11.4.2006, str. 35.

(2)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet in Komisija

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/41


SKLEP SVETA IN KOMISIJE

z dne 18. decembra 2008

o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

(2009/50/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE IN

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2), zadnjega stavka člena 47(2), člena 55, člena 57(2), člena 71, člena 80(2) ter členov 93, 94, 133 in 181a v povezavi z drugim stavkom člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije ter zlasti člena 6(2) Akta,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju odobritve Sveta v skladu s členom 101 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji je bil v imenu Skupnosti in držav članic podpisan dne 20. maja 2008 v skladu s Sklepom Sveta 2008/792/ES (2).

(2)

Do začetka veljavnosti se Protokol začasno uporablja od 1. januarja 2007.

(3)

Protokol je treba skleniti –

SKLENILA:

Člen 1

Protokol k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji se s tem sklepom odobri v imenu Skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo in držav članic.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti in njenih držav članic poda uradno obvestilo iz člena 3 Protokola. Predsednik Komisije hkrati poda uradno obvestilo v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  Mnenje z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 272, 14.10.2008, str. 5.


Komisija

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/43


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 15. decembra 2008

o dodelitvi uvoznih kvot za nadzorovane snovi za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8100)

(Besedilo v angleškem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovenskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/51/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in zlasti člena 7 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Količinske omejitve za dajanje nadzorovanih snovi v promet v Skupnosti so določene v členu 4 Uredbe (ES) št. 2037/2000 in Prilogi III k Uredbi.

(2)

Člen 4(3)(i)(f) Uredbe (ES) št. 2037/2000 določa skupno obračunsko raven delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki jih proizvajalci in uvozniki smejo dati v promet ali uporabljati zase v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

(3)

Komisija je objavila obvestilo za uvoznike nadzorovanih snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (2), v Skupnost in tako prejela izjave o nameravanem uvozu v letu 2009.

(4)

Za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike je dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom skladna z določbami Odločbe Komisije 2007/195/ES z dne 27. marca 2007 o določitvi mehanizma za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za leta od 2003 do 2009 na podlagi Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Da lahko izvajalci in gospodarske družbe še naprej pravočasno koristijo uvozne kvote in tako zagotovijo potrebno kontinuiteto svojega poslovanja, je primerno, da se ta odločba uporablja od 1. januarja 2009.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Količina nadzorovanih snovi skupine I (klorofluoroogljikovodiki 11, 12, 113, 114 in 115) in skupine II (drugi popolnoma halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prost promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 11 227 000,00 kilogramov dejavnika škodljivosti za ozon (ODP – ozone depleting potential).

2.   Količina nadzorovanih snovi skupine III (haloni) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prost promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 11 231 300,00 kilogramov ODP.

3.   Količina nadzorovanih snovi skupine IV (ogljikov tetraklorid) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prost promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 16 500 330,00 kilogramov ODP.

4.   Količina nadzorovanih snovi skupine V (1,1,1-trikloroetan) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prost promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 400 060,00 kilogramov ODP.

5.   Količina nadzorovanih snovi skupine VI (metilbromid), za katere velja Uredba (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prosti promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 1 441 891,20 kilogramov ODP.

6.   Količina nadzorovanih snovi skupine VII (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prosti promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 120 292,00 kilogramov ODP.

7.   Količina nadzorovanih snovi skupine VIII (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prost promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 10 115 600,440 kilogramov ODP.

8.   Količina nadzorovanih snovi skupine IX (bromoklorometan) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme v letu 2009 sprostiti v prosti promet v Skupnosti iz virov zunaj Skupnosti, je 176 252,00 kilogramov ODP.

Člen 2

1.   Uvozne kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115 in druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge I.

2.   Uvozne kvote za halone se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge II.

3.   Uvozne kvote za ogljikov tetraklorid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge III.

4.   Uvozne kvote za ogljikov 1,1,1-trikloroetan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge IV.

5.   Uvozne kvote za metil bromid se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge V.

6.   Uvozne kvote za delno halogenirane bromofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge VI.

7.   Uvozne kvote za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge VII.

8.   Uvozne kvote za bromoklorometan se v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 dodelijo za namene in gospodarske družbe iz Priloge VIII.

9.   Uvozne kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115, druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, halone, ogljikov tetraklorid, 1,1,1-trikloroetan, metil bromid, delno halogenirane bromofluoroogljikovodike, delno halogenirane klorofluoroogljikovodike in bromoklorometan v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009 so določene v Prilogi IX.

Člen 3

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2009 in preneha veljati 31. decembra 2009.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na naslednje gospodarske družbe:

 

Albemarle Europe SPRL

Parc Scientifique Einstein

Rue du Bosquet 9

B-1348 Louvain-la-Neuve

 

Albemarle Chemicals SAS

28, Étang de la Gafette

F-13521 Port-de-Bouc

 

Alcobre SA

Luis I, nave 6-B

Polígono Industrial Vallecas

E-28031 Madrid

 

ΑΛΦΑ Γεωργικά Εφόδια ΑΕΒΕ

Εθνικής Αντιστάσεως 73

GR-152 31 Χαλάνδρι, Αθήνα

 

ALFA Agricultural Supplies SA

73, Ethnikis Antistaseos str.

GR-152 31 Halandri, Athens

 

Arkema SA

420, rue d’Estienne-d’Orves

F-92705 Colombes Cedex

 

Arkema Química SA

Avenida de Burgos, 12

E-28036 Madrid

 

Avantec SA

26, avenue du Petit Parc

F-94683 Vincennes Cedex

 

Bang & Bonsomer

Baltā iela 3/9

LV-1055 Rīga

LATVIA

 

BASF Agri Production SAS

32, rue de Verdun

F-76410 Saint-Aubin-lès-Elbeuf

 

BaySystems Ibérica SL

Crta. Vilaseca – La Pineda s/n

E-43006 Tarragona

 

Blye Engineering Co Ltd

Naxxar Road

San Gwann SGN 07

MALTA

 

Bromotirrena Srl

Via Torino, 4

I-04022 Fondi (LT)

 

Calorie Fluor SAS

503, rue Hélène-Boucher

BP 33

F-78534 Buc Cedex

 

Chemosyntha NV

Gentstraat 58

B-8760 Meulebeke

 

Dow Deutschland Anlagegesellschaft mbH

Buetzflether Sand

D-21683 Stade

 

DuPont de Nemours (Nederland) BV

Baanhoekweg 22

3313 LA Dordrecht

Nederland

 

Dyneon GmbH & Co KG

Werk Gendorf

D-84504 Burgkirchen

 

Empor d.o.o.

Leskoškova 9a

SI-1000 Ljubljana

 

ERAS Labo

222, RN 90

F-38330 Saint-Nazaire-les-Eymes

 

Etis d.o.o.

Tržaška 333

SI-1000 Ljubljana

 

Fenner Dunlop

Oliemolenstraat 2

9203 ZN Drachten

Nederland

 

Freolitus

Centrinė Str. 1D

Ramučiai, Kauno raj. LT-54464

LITHUANIA

 

Fujifilm Electronic Materials (Europe) NV

Keetberglaan 1A

Havennr 1061

B-2070 Zwijndrecht

 

G.A.L. Cycle-Air Ltd

Σινώπης 3

Στρόβολος

CY-28385 Λευκωσία

 

G.A.L. Cycle-Air Ltd

3, Sinopis Str.,

Strovolos

CY-28385 Nicosia

 

Galco SA

Avenue Carton de Wiart 79

B-1090 Bruxelles

 

Harp International Ltd

Gellihirion Industrial Estate

Rhondda Cynon Taff

Pontypridd CF37 5SX

United Kingdom

 

Honeywell Fluorine Products Europe BV

Laarderhoogtweg 18,

1101 EA Amsterdam

Nederland

 

Hovione Farmaciencia SA

Sete Casas

P-2674-506 Loures

 

ICL-IP Europe BV (ex-Eurobrom)

Fosfaatweeg 48

1013 BM Amsterdam

Nederland

 

Ineos Fluor Ltd

PO Box 13, The Heath

Runcorn

Cheshire WA7 4QX

United Kingdom

 

Kay y Sol Iberia SA

P.I. Can Roca c/Carrerade s/n

E-08107 Martorelles (Barcelona)

 

Laboratorios Miret SA (LAMIRSA)

Géminis, 4

E-08228 Terrassa (Barcelona)

 

Linde Gaz Polska Sp. z o.o.

al. Jana Pawła II 41a

PL-31-864 Kraków

 

Matero Ltd

Ταχ. θυρ. 51744

CY-3508 Λεμεσός

 

Matero Ltd

P.O. Box 51744

CY-3508 Limassol

 

Mebrom NV

Assenedestraat 4

B-9940 Rieme Ertvelde

 

Meridian Technical Services Ltd

PO Box 16919

London SE3 9WE

United Kingdom

 

Poż-Pliszka Sp. z o.o.

ul. Szczecińska 45

PL-80-392 Gdańsk

 

PUPH Solfum Sp. z o.o.

ul. Ziemiańska 21

PL-95-070 Rąbień AB

 

Refrigerant Products Ltd

Banyard Road

Portbury West

Bristol BS20 7XH

United Kingdom

 

Savi Technologie Sp. z o.o.

ul. Wolności 20, Psary

PL-51-180 Wrocław

 

Sigma Aldrich Company Ltd

The Old Brickyard, New Road

Gillingham SP8 4XT

United Kingdom

 

Sigma Aldrich Logistik GmbH

Riedstraße 2

D-89555 Steinheim

 

SJB Energy Trading BV

Slagveld 15

3230 AG Brielle

Nederland

 

Solquimia Iberia SL

México, 3

E-50196 La Muela (Zaragoza)

 

Solvay Fluor GmbH

Hans-Böckler-Allee 20

D-30173 Hannover

 

Solvay Organics GmbH

Hans-Böckler-Allee 20

D-30173 Hannover

 

Solvay Solexis SpA

Viale Lombardia 20

I-20021 Bollate (MI)

 

Syngenta Crop Protection

Surrey Research Park

30 Priestly Road

Guildford

Surrey GU2 7YH

United Kingdom

 

Tazzetti Fluids Srl

Corso Europa n. 600/a

I-10070 Volpiano (TO)

 

Total Feuerschutz GmbH

Industriestraße 13

D-68526 Ladenburg

 

Trédi Séché global solutions

Parc industriel de la Plaine de l’Ain

BP 55

Saint-Vulbas

F-01152 Lagnieu Cedex

 

Unitor Servicios Navales SA

Puerto de Barcelona (P.T.P Delta 1)

Puerto de Miami 4 (MIM5)

E-08039 Barcelona

 

Unitor Trading France SAS

1, avenue Jean-Moulin

F-13110 Port-de-Bouc

 

Veolia Environmental Services

Bridges Road

Ellesmere Port

South Wirrel

Cheshire CH65 4EQ

United Kingdom

 

Vrec-Co Import-Export Kft.

6763 Szatymaz

Kossuth u. 12.

MAGYARORSZÁG

 

Wigmors

ul. Irysowa 5

PL-51-117 Wrocław

 

Wilhelmsen Ships Services AS

Willem Barentszstraat 50,

3165 AB Rotterdam/Albrandswaard

Nederland

 

Zakłady Azotowe w Tarnowie-Mościcach

al. Kwiatkowskiego 8

PL-33-101 Tarnów

 

Zephyr Kereskedelmi és Szolgáltató Kft.

6000 Kecskemét

Tatár sor 18.

MAGYARORSZÁG

V Bruslju, 15. decembra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1.

(2)  UL C 114, 9.5.2008, str. 15.

(3)  UL L 88, 29.3.2007, str. 51.


PRILOGA I

SKUPINI I IN II

Uvozne kvote za klorofluoroogljikovodike 11, 12, 113, 114 in 115 ter druge popolnoma halogenirane klorofluoroogljikovodike, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine, predelovalna sredstva in uničenje v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Avantec SA (FR)

 

Ineos Fluor Ltd (UK)

 

Honeywell Fluorine Products Europe (NL)

 

Meridian Technical Services (UK)

 

Solvay Fluor (DE)

 

Solvay Solexis SpA (IT)

 

Syngenta Crop Protection (UK)

 

Tazzetti Fluids Srl (IT)

 

Trédi Séché global solutions (FR)

 

Unitor Servicios Navales (ES)

 

Unitor Trading France (FR)

 

Veolia Environmental Services (UK)

 

Wilhelmsen Ships Services (NL)


PRILOGA II

SKUPINA III

Uvozne kvote za halone, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine, uničenje in nujne uporabe v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Avantec SA (FR)

 

BASF Agri Production (FR)

 

ERAS Labo (FR)

 

Meridian Technical Services (UK)

 

Trédi Séché global solutions (FR)

 

Unitor Servicios Navales (ES)

 

Unitor Trading France (FR)

 

Poż-Pliszka (PL)

 

Savi Technologie (PL)

 

Total Feuerschutz (DE)

 

Veolia Environmental Services (UK)

 

Wilhelmsen Ships Services (NL)


PRILOGA III

SKUPINA IV

Uvozne kvote za ogljikov tetraklorid, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Dow Deutschland (DE)

 

Fenner Dunlop (NL)


PRILOGA IV

SKUPINA V

Uvozne kvote za 1,1,1-trikloretan, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Arkema SA (FR)

 

Fujifilm Electronic Materials Europe (BE)


PRILOGA V

SKUPINA VI

Uvozne kvote za metilbromid, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine, karantenske ukrepe in predtovorna opravila ter uničenje v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Albemarle Chemicals (FR)

 

Albemarle Europe (BE)

 

ALFA Agricultural Supplies (ΑΛΦΑ Γεωργικά Εφόδια ΑΕΒΕ) (EL)

 

Bang & Bonsomer (LV)

 

Bromotirrena Srl (IT)

 

ICL-IP Europe (ex-Eurobrom) (NL)

 

Mebrom NV (BE)

 

PUPH Solfum (PL)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)

 

Veolia Environmental Services (UK)

 

Zephyr Kereskedelmi és Szolgáltató Kft. (HU)


PRILOGA VI

SKUPINA VII

Uvozne kvote za delno halogenirane bromofluoroogljikovodike, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine in uničenje v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Chemosyntha NV (BE)

 

Hovione Farmaciencia (PT)

 

Veolia Environmental Services (UK)


PRILOGA VII

SKUPINA VIII

Uvozne kvote za delno halogenirane klorofluoroogljikovodike, dodeljene proizvajalcem in uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 in Odločbo 2007/195/ES za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 za uporabo za surovine, uničenje, laboratorijsko uporabo in druge uporabe, dovoljene v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2037/2000, in uvozne kvote, dodeljene proizvajalcem za nečiste delno halogenirane klorofluoroogljikovodike za predelavo ali za uporabe, dovoljene v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2037/2000.

Proizvajalec

 

Arkema SA (FR)

 

Arkema Quimica (SA)

 

DuPont de Nemours (Nederland) BV (NL)

 

Honeywell Fluorine Products Europe BV (NL)

 

Ineos Fluor Ltd (UK)

 

Solvay Fluor GmbH (DE)

 

Solvay Organics GmbH (DE)

 

Solvay Solexis SpA (IT)

Uvoznik

 

Alcobre SA (ES)

 

Avantec SA (FR)

 

Bay Systems Iberia (ES)

 

Blye Engineering Co Ltd (MT)

 

Calorie Fluor S.A. (FR)

 

Dyneon (DE)

 

Empor d.o.o. (SI)

 

Etis d.o.o. (SI)

 

Freolitus (LT)

 

Galco SA (BE)

 

G.AL. Cycle Air Ltd (CY)

 

Harp International Ltd (UK)

 

Linde Gaz Polska Sp. z o.o. (PL)

 

Kay y Sol (ES)

 

Matero Ltd (CY)

 

Mebrom NV (BE)

 

Refrigerant Products Ltd (UK)

 

SJB Energy Trading BV (NL)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Solquimia Iberia, SL (ES)

 

Tazzetti Fluids Srl (IT)

 

Unitor Servicios Navales (ES)

 

Unitor Trading France (FR)

 

Veolia Environmental Services (UK)

 

Vrec-Co Export-Import Kft. (HU)

 

Wigmors (PL)

 

Wilhelmsen Ships Services (NL)

 

Zakłady Azotowe (PL)


PRILOGA VIII

SKUPINA IX

Uvozne kvote za bromoklorometan, dodeljene uvoznikom v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 za uporabo za surovine in uničenje v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2009.

Gospodarska družba

 

Albemarle Europe (BE)

 

Chemosyntha NV (BE)

 

ICL-IP Europe (prej: Eurobrom) (NL)

 

Laboratorios Miret SA (LAMIRSA) (ES)

 

Sigma Aldrich Logistik GmbH (DE)

 

Trédi Séché global solutions (FR)

 

Veolia Environmental Services (UK)


PRILOGA IX

(Ta priloga se ne objavi, ker vsebuje zaupne poslovne informacije.)


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/53


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. decembra 2008

o dodelitvi količin nadzorovanih snovi, ki so dovoljene za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8398)

(Besedilo v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, slovenskem in španskem jeziku je edino verodostojno)

(2009/52/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost je že postopno opustila proizvodnjo in porabo klorofluoroogljikovodikov, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, halonov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranega bromofluoroogljikovodika in bromoklorometana.

(2)

Vsako leto mora Komisija določiti uporabe bistvenega pomena za te nadzorovane snovi, količine, ki se smejo uporabljati, ter gospodarske družbe, ki jih smejo uporabljati.

(3)

V Sklepu IV/25 pogodbenic Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, v nadaljnjem besedilu „Montrealski protokol“, so določena merila, ki jih Komisija uporablja za določitev katerih koli uporab bistvenega pomena, ter za vsako pogodbenico odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, potreben za uporabe bistvenega pomena.

(4)

Pogodbenice Montrealskega protokola so odobrile proizvodnjo 22 ton klorofluoroogljikovodikov (CFC) v Evropski skupnosti v letu 2009 za proizvodnjo in uporabo inhalatorjev z določenim odmerkom (MDI), ki veljata za uporabe bistvenega pomena CFC v skladu s Sklepom IV/25.

(5)

V Sklepu XIX/18 pogodbenic Montrealskega protokola je odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, naštetih v prilogah A, B in C (snovi v skupinah II in III) k Montrealskemu protokolu, ki je potreben za uporabe bistvenega pomena za laboratorijske in analitske namene v skladu s Prilogo IV k Poročilu o sedmem zasedanju pogodbenic, ob upoštevanju pogojev, določenih v Prilogi II k Poročilu o šestem zasedanju pogodbenic, kot tudi sklepov VII/11, XI/15 in XV/5 pogodbenic Montrealskega protokola. V Sklepu XVII/10 pogodbenic Montrealskega protokola je odobren obseg proizvodnje in porabe nadzorovanih snovi, naštetih v Prilogi E k Montrealskemu protokolu, ki je potreben za nujne laboratorijske in analitske uporabe metil bromida.

(6)

V skladu z odstavkom 3 Sklepa XII/2 pogodbenic Montrealskega protokola o ukrepih za olajšanje prehoda k inhalatorjem z določenim odmerkom (MDI), ki ne vsebujejo klorofluoroogljikovodikov, so vse države članice uradno sporočile Programu Združenih narodov za okolje učinkovine, za katere klorofluoroogljikovodiki (CFC) niso več bistvenega pomena za proizvodnjo MDI za dajanje v promet na trg Evropske skupnosti.

(7)

Člen 4(4)(i)(b) Uredbe (ES) št. 2037/2000 preprečuje uporabo in dajanje CFC v promet, razen v primerih, ko je njihova uporaba bistvenega pomena, v skladu s pogoji, opredeljenimi v členu 3(1) navedene uredbe. Te ugotovitve o nebistvenem pomenu so zmanjšale povpraševanje po CFC za uporabo v MDI, ki se dajejo v promet v Evropski skupnosti. Poleg tega člen 4(6) Uredbe (ES) št. 2037/2000 preprečuje uvoz in dajanje proizvodov CFC-MDI v promet, razen v primerih, ko se šteje, da so CFC v teh proizvodih bistvenega pomena v skladu s pogoji, opisanimi v členu 3(1).

(8)

Komisija je objavila obvestilo (2), naslovljeno na tiste gospodarske družbe v državah članicah, ki zahtevajo, da Komisija presodi uporabo nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v Skupnosti v letu 2009, in je prejela izjave o nameravanih uporabah nadzorovanih snovi za uporabe bistvenega pomena v letu 2009.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem upravljalnega odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Količina nadzorovanih snovi skupine I (klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene medicinske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 21 360,00 kilogramov dejavnika škodljivosti za ozon (Ozone-Depleting Potential – ODP).

2.   Količina nadzorovanih snovi skupine I (klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115) in skupine II (drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 60 280,8 kilograma ODP.

3.   Količina nadzorovanih snovi skupine III (halonov) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 115,7 kilograma ODP.

4.   Količina nadzorovanih snovi skupine IV (ogljikovega tetraklorida) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 129 390,8 kilograma ODP.

5.   Količina nadzorovanih snovi skupine V (1,1,1-trikloroetana) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 355,65 kilograma ODP.

6.   Količina nadzorovanih snovi skupine VI (metil bromida) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za nujne laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 36,3 kilograma ODP.

7.   Količina nadzorovanih snovi skupine VII (delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 57,96 kilograma ODP.

8.   Količina nadzorovanih snovi skupine IX (bromoklorometana) v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000, ki se sme uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe v Skupnosti v letu 2009, je 11,088 kilograma ODP.

Člen 2

Inhalatorji z določenim odmerkom, ki vsebujejo klorofluoroogljikovodik, navedeni v Prilogi I, se ne dajo v promet na trge, če je pristojni organ ugotovil, da klorofluoroogljikovodiki za inhalatorje z določenim odmerkom na navedenih trgih niso bistvenega pomena.

Člen 3

Med obdobjem od 1. januarja do 31. decembra 2009 se uporabljajo naslednja pravila:

1.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 za bistvene medicinske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge II.

2.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115 ter drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge III.

3.

Kvote halonov za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge IV.

4.

Kvote ogljikovega tetraklorida za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge V.

5.

Kvote 1,1,1-trikloroetana za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge VI.

6.

Kvote metil bromida za nujne laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge VII.

7.

Kvote delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge VIII.

8.

Kvote bromoklorometana za bistvene laboratorijske in analitske uporabe se dodelijo gospodarskim družbam iz Priloge IX.

9.

Kvote klorofluoroogljikovodikov 11, 12, 113, 114 in 115, drugih popolnoma halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ogljikovega tetraklorida, 1,1,1-trikloroetana, delno halogeniranih bromofluoroogljikovodikov in bromoklorometana za bistvene uporabe ter kvote metilbromida za laboratorijske in analitske nujne uporabe so določene v Prilogi X.

Člen 4

Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2009 in preneha veljati 31. decembra 2009.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na naslednje gospodarske družbe:

 

Acros Organics bvba

Janssen Pharmaceuticalaan 3a

B-2440 Geel

 

Airbus France

316, route de Bayonne

F-31300 Toulouse

 

Carlo Erba Réactifs-SDS

Z.I. de Valdonne, BP 4

F-13124 Peypin

 

Chiesi Farmaceutici SpA

Via Palermo 26/A

I-43100 Parma

 

CNRS — Groupe de physique des solides

Université Paris 7 Denis Diderot et Paris 6

Pierre et Marie Curie

F-75251 Paris Cedex 5

 

Harp International

Gellihirion Industrial Estate Rhondda,

Cynon Taff

Pontypridd CF37 5SX

UNITED KINGDOM

 

Honeywell Specialty Chemicals

Wunstorfer Straße 40

Postfach 10 02 62

D-30918 Seelze

 

Ineos Fluor Ltd

PO Box 13, The Heath

Runcorn Cheshire WA7 4QF

UNITED KINGDOM

 

Institut scientifique de service public

Rue du Chéra 200

B-4000 Liège

 

LGC Standards GmbH

Mercatorstraße 51

D-46485 Wesel

 

Mallinckrodt Baker BV

Teugseweg 20

7418 AM Deventer

Nederland

 

Merck KGaA

Frankfurter Straße 250

D-64271 Darmstadt

 

Mikro + Polo d.o.o.

Zagrebška cesta 22

SI-2000 Maribor

 

Ministry of Defense

Defence Fuel Lubricants and Chemicals

PO Box 10 000

1780 CA Den Helder

Nederland

 

Panreac Química SA

Pol. Ind. Pla de la Bruguera, C/Garraf, 2

E-08211 Castellar del Vallès

Barcelona

 

Sigma Aldrich Chimie SARL

80, rue de Luzais

L’Isle d’Abeau Chesnes

F-38297 Saint-Quentin-Fallavier

 

Sigma Aldrich Company

The Old Brickyard, New Road

Gillingham SP8 4XT

UNITED KINGDOM

 

Sigma Aldrich Laborchemikalien

Wunstorfer Straße 40

Postfach 10 02 62

D-30918 Seelze

 

Sigma Aldrich Logistik GmbH

Riedstraße 2

D-89555 Steinheim

 

Solvay Organics GmbH

Hans-Böckler-Allee 20

D-30173 Hannover

 

Tazzetti Fluids SRL

Corso Europa 600/a

I-10088 Volpiano (TO)

 

Valeas SpA Pharmaceuticals

Via Vallisneri 10

I-20133 Milano

 

Valvole Aerosol Research Italiana (VARI)

SpA — LINDAL Group Italia

Via del Pino 10

I-23854 Olginate (LC)

 

VWR ISAS

201, rue Carnot

F-94126 Fontenay-sous-Bois

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 244, 29.9.2000, str. 1.

(2)  UL C 114, 9.5.2008, str. 27.


PRILOGA I

V skladu z odstavkom 3 Sklepa XII/2 dvanajstega zasedanja pogodbenic Montrealskega protokola o ukrepih za olajšanje prehoda k inhalatorjem z določenim odmerkom (MDI), ki ne vsebujejo klorofluoroogljikovodika, so spodaj navedene države ugotovile, da CFC zaradi prisotnosti ustreznih MDI brez CFC niso več „bistveni“ na podlagi Protokola, če se uporabljajo v povezavi z naslednjimi učinkovinami:

SEZNAM NEBISTVENIH SNOVI

Vir: www.unep.org/ozone/Information_for_the_Parties/3Bi_dec12-2-3.asp

Preglednica 1

Kratko delujoči bronhodilatatorji za doziranje beta-agonista

Država

Salbutamol

Terbutalin

Fenoterol

Orciprenalin

Reproterol

Karbuterol

Heksoprenalin

Pirbuterol

Klenbuterol

Bitolterol

Prokaterol

Avstrija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Belgija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Bolgarija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Ciper

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Češka

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Danska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Estonija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Finska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Francija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Nemčija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Grčija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Madžarska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Irska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Italija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Latvija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Litva

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Luksemburg

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Malta

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Nizozemska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Poljska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Portugalska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Romunija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Slovaška

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Slovenija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Španija

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Švedska

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

Združeno kraljestvo

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X


Preglednica 2

Steroidi za inhaliranje

Država

Beklometazon

Deksametazon

Flunizolid

Flutikazon

Budezonid

Triamcinolon

Avstrija

X

X

X

X

X

X

Belgija

X

X

X

X

X

X

Bolgarija

X

X

X

X

X

X

Ciper

X

X

X

X

X

X

Češka

X

X

X

X

X

X

Danska

X

X

X

X

X

X

Estonija

X

X

X

X

X

X

Finska

X

X

X

X

X

X

Francija

X

X

X

X

X

X

Nemčija

X

X

X

X

X

X

Grčija

X

X

X

X

X

X

Madžarska

X

X

X

X

X

X

Irska

X

 

 

X

 

 

Italija

X

X

X

X

X

X

Latvija

X

X

X

X

X

X

Litva

X

X

X

X

X

X

Luksemburg

X

X

X

X

X

X

Malta

 

 

 

X

X

 

Nizozemska

X

X

X

X

X

X

Poljska

X

X

X

X

X

X

Portugalska

X

X

X

X

X

X

Romunija

X

X

X

X

X

X

Slovaška

X

X

X

X

X

X

Slovenija

X

X

X

X

X

X

Španija

X

X

X

X

X

X

Švedska

X

X

X

X

X

X

Združeno kraljestvo

 

 

 

X

 

 


Preglednica 3

Nesteroidne učinkovine proti vnetjem

Država

Kromoglicidna kislina

Nedrokromil

Avstrija

X

X

Belgija

X

X

Bolgarija

X

X

Ciper

X

X

Češka

X

X

Danska

X

X

Estonija

X

X

Finska

X

X

Francija

X

X

Nemčija

X

X

Grčija

X

X

Madžarska

X

 

Irska

 

 

Italija

X

X

Latvija

X

X

Litva

X

X

Luksemburg

X

 

Malta

 

X

Nizozemska

X

X

Poljska

X

X

Portugalska

X

 

Romunija

X

X

Slovaška

X

X

Slovenija

X

X

Španija

X

X

Švedska

X

X

Združeno kraljestvo

X

X


Preglednica 4

Antiholinergični bronhodilatatorji

Država

Ipratropijev bromid

Oksitropijev bromid

Avstrija

X

X

Belgija

X

X

Bolgarija

X

X

Ciper

X

X

Češka

X

X

Danska

X

X

Estonija

X

X

Finska

X

X

Francija

X

X

Nemčija

X

X

Grčija

X

X

Madžarska

X

X

Irska

X

X

Italija

 

X

Latvija

X

X

Litva

X

X

Luksemburg

X

X

Malta

X

X

Nizozemska

X

X

Poljska

X

X

Portugalska

X

 

Romunija

X

X

Slovaška

X

X

Slovenija

X

X

Španija

X

X

Švedska

X

X

Združeno kraljestvo

X

X


Preglednica 5

Dolgo delujoči bronhodilatatorji za doziranje beta-agonista

Država

Formoterol

Salmeterol

Avstrija

X

X

Belgija

X

X

Bolgarija

X

X

Ciper

X

X

Češka

X

X

Danska

X

X

Estonija

X

X

Finska

X

X

Francija

X

X

Nemčija

X

X

Grčija

X

X

Madžarska

X

X

Irska

X

X

Italija

X

X

Latvija

X

X

Litva

X

X

Luksemburg

X

X

Malta

X

X

Nizozemska

X

X

Poljska

X

X

Portugalska

X

X

Romunija

X

X

Slovaška

X

X

Slovenija

X

X

Španija

X

X

Švedska

X

X

Združeno kraljestvo

X

X


Preglednica 6

Kombinacije učinkovin v enem samem MDI

Država

 

 

Avstrija

X vsi proizvodi

 

Belgija

X vsi proizvodi

 

Bolgarija

X vsi proizvodi

 

Ciper

 

 

Češka

X vsi proizvodi

 

Danska

X vsi proizvodi

 

Estonija

 

 

Finska

X vsi proizvodi

 

Francija

X vsi proizvodi

 

Nemčija

X vsi proizvodi

 

Grčija

 

 

Madžarska

X vsi proizvodi

 

Irska

 

 

Italija

budezonid + fenoterol

flutikazon + salmeterol

Latvija

X vsi proizvodi

 

Litva

X vsi proizvodi

 

Luksemburg

X vsi proizvodi

 

Malta

X vsi proizvodi

 

Nizozemska

X vsi proizvodi

 

Poljska

X vsi proizvodi

 

Portugalska

X vsi proizvodi

 

Romunija

X vsi proizvodi

 

Slovaška

X vsi proizvodi

 

Slovenija

X vsi proizvodi

 

Španija

 

 

Švedska

X vsi proizvodi

 

Združeno kraljestvo

 

 


PRILOGA II

BISTVENE MEDICINSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine I, ki se smejo uporabljati pri proizvodnji inhalatorjev z določenim odmerkom (MDI) za zdravljenje astme ali drugih kroničnih obstruktivnih pljučnih bolezni (KOPB), se dodelijo:

 

Chiesi Farmaceutici SpA (IT)

 

Valeas SpA Pharmaceuticals (IT)

 

(VARI) SpA - LINDAL Group Italia (IT)


PRILOGA III

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine I in II, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Carlo Erba Réactifs-SDS (FR)

 

CNRS – Groupe de Physique des Solides (FR)

 

Harp International (UK)

 

Honeywell Specialty Chemicals (DE)

 

Ineos Fluor (UK)

 

LGC Standards (DE)

 

Mallinckrodt Baker (NL)

 

Merck KGaA (DE)

 

Mikro + Polo (SI)

 

Panreac Quimica (ES)

 

Sigma Aldrich Chimie (FR)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)

 

Tazzetti Fluids (IT)


PRILOGA IV

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine III, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Airbus France (FR)

 

Ineos Fluor (UK)

 

Ministry of Defence (NL)


PRILOGA V

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine IV, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Acros Organics (BE)

 

Carlo Erba Réactifs-SDS (FR)

 

Honeywell Specialty Chemicals (DE)

 

Institut Scientifique du Service Publique (BE)

 

Mallinckrodt Baker (NL)

 

Merck KGaA (DE)

 

Mikro + Polo (SI)

 

Panreac Quimica (ES)

 

Sigma Aldrich Chimie (FR)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Sigma Aldrich Laborchemikalien (DE)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)

 

VWR ISAS (FR)


PRILOGA VI

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine V, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Acros Organics (BE)

 

Merck KGaA (DE)

 

Mikro + Polo (SI)

 

Panreac Quimica (ES)

 

Sigma Aldrich Chimie (FR)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)


PRILOGA VII

NUJNE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine VI, ki se smejo uporabljati za nujne laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Sigma Aldrich Chimie (FR)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)


PRILOGA VIII

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine VII, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Ineos Fluor (UK)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)

 

Solvay Organics (DE)


PRILOGA IX

BISTVENE LABORATORIJSKE IN ANALITSKE UPORABE

Kvote nadzorovanih snovi skupine IX, ki se smejo uporabljati za bistvene laboratorijske in analitske uporabe, se dodelijo:

 

Ineos Fluor (UK)

 

Sigma Aldrich Chimie (FR)

 

Sigma Aldrich Company (UK)

 

Sigma Aldrich Logistik (DE)


PRILOGA X

Ta priloga se ne objavi, ker vsebuje zaupne poslovne informacije.


Evropska centralna banka

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/66


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. decembra 2008

o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke

(ECB/2008/23)

(2009/53/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovih členov 29.3 in 29.4,

ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v skladu s četrto alineo člena 47.2 Statuta ESCB,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2006/21 z dne 15. decembra 2006 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (1) je določil z učinkom od 1. januarja 2007 ponderje, določene za tiste nacionalne centralne banke (NCB), ki so bile članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) na dan 1. januarja 2007, v ključu za vpis kapitala ECB (v nadaljevanju: „ponderji v kapitalskem ključu“ oziroma „kapitalski ključ“).

(2)

Člen 29.3 Statuta ESCB zahteva, da se ponderji v kapitalskem ključu usklajujejo vsakih pet let po ustanovitvi ESCB po analogiji z določbami člena 29.1 Statuta ESCB. Spremenjeni kapitalski ključ se uporablja od prvega dne v letu, ki sledi letu, v katerem se opravi uskladitev.

(3)

Zadnja uskladitev ponderjev v kapitalskem ključu v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB je bila opravljena v letu 2003 z učinkom od 1. januarja 2004 (2). Kasnejše razširitve kapitalskega ključa ECB so se zaradi pristopa novih držav članic k Evropski uniji opravile v skladu s členom 49.3 Statuta ESCB (3).

(4)

V skladu s Sklepom Sveta 2003/517/ES z dne 15. julija 2003 o statističnih podatkih, ki se uporabijo za uskladitev ključa za vpis kapitala Evropske centralne banke (4), je Evropska komisija poslala ECB statistične podatke, ki se uporabijo pri določanju usklajenega kapitalskega ključa –

SKLENIL:

Člen 1

Zaokroževanje

Če Evropska komisija pošlje popravljene statistične podatke, ki se uporabijo pri uskladitvi kapitalskega ključa, in vsota številk ne znaša 100 %, se razlika izravna: (i) če je vsota manjša od 100 %, s prištevanjem 0,0001 odstotne točke najmanjšemu deležu oziroma najmanjšim deležem v naraščajočem zaporedju, dokler ni doseženih natančno 100 %, ali (ii) če vsota presega 100 %, z odštevanjem 0,0001 odstotne točke v padajočem zaporedju od največjega deleža oziroma največjih deležev, dokler ni doseženo natančno 100 %.

Člen 2

Ponderji v kapitalskem ključu

Ponderji, določeni za vsako NCB v kapitalskem ključu iz člena 29 Statuta ESCB, so z učinkom od 1. januarja 2009 naslednji:

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

2,4256 %

Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

0,8686 %

Česká národní banka

1,4472 %

Danmarks Nationalbank

1,4835 %

Deutsche Bundesbank

18,9373 %

Eesti Pank

0,1790 %

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

1,1107 %

Bank of Greece

1,9649 %

Banco de España

8,3040 %

Banque de France

14,2212 %

Banca d’Italia

12,4966 %

Central Bank of Cyprus

0,1369 %

Latvijas Banka

0,2837 %

Lietuvos bankas

0,4256 %

Banque centrale du Luxembourg

0,1747 %

Magyar Nemzeti Bank

1,3856 %

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

0,0632 %

De Nederlandsche Bank

3,9882 %

Oesterreichische Nationalbank

1,9417 %

Narodowy Bank Polski

4,8954 %

Banco de Portugal

1,7504 %

Banca Națională a României

2,4645 %

Banka Slovenije

0,3288 %

Národná banka Slovenska

0,6934 %

Suomen Pankki

1,2539 %

Sveriges Riksbank

2,2582 %

Bank of England

14,5172 %

Člen 3

Končne in prehodne določbe

1.   Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

2.   Sklep ECB/2006/21 se s tem razveljavi z veljavnostjo od 1. januarja 2009.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2006/21 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

V Frankfurtu na Majni, 12. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 24, 31.1.2007, str. 1.

(2)  Sklep ECB/2003/17 z dne 18. decembra 2003 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 9, 15.1.2004, str. 27).

(3)  Sklep ECB/2004/5 z dne 22. aprila 2004 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 205, 9.6.2004, str. 5) in Sklep ECB/2006/21.

(4)  UL L 181, 19.7.2003, str. 43.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/69


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. decembra 2008

o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank

(ECB/2008/24)

(2009/54/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovega člena 28.3,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2006/22 z dne 15. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank (1) je določil način in višino, v katerih so bile nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, ki so uvedle euro (v nadaljevanju: sodelujoče NCB), obvezane vplačati kapital Evropske centralne banke (ECB) na 1. januar 2007.

(2)

Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (2) določa uskladitev ključa za vpis kapitala Evropske centralne banke (v nadaljevanju „kapitalski ključ“) v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB in z učinkom od 1. januarja 2009 vzpostavlja nove ponderje, določene za vsako NCB v spremenjenem kapitalskem ključu (v nadaljevanju „ponderji v kapitalskem ključu“).

(3)

Vpisani kapital ECB znaša 5 760 652 402,58 EUR.

(4)

Zaradi uskladitve kapitalskega ključa ECB je treba sprejeti nov sklep ECB, ki bo razveljavil Sklep ECB/2006/22 z učinkom od 1. januarja 2009 ter določil način in višino, v katerih so sodelujoče NCB obvezane vplačati kapital ECB z učinkom od 1. januarja 2009.

(5)

Na podlagi člena 1 Odločbe Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (3) Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, zato se bo odstopanje, ki ji je bilo odobreno v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (4), razveljavilo z učinkom od 1. januarja 2009.

(6)

V skladu s Sklepom ECB/2008/33 z dne 31. decembra 2008 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv in prispevkih v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska (5) je Národná banka Slovenska obvezana vplačati preostali delež svojega vpisanega kapitala v kapital ECB z učinkom od 1. januarja 2009, ob upoštevanju spremenjenega kapitalskega ključa –

SKLENIL:

Člen 1

Višina in oblika vplačanega kapitala

Vsaka sodelujoča NCB z učinkom od 1. januarja 2009 v celoti vplača svoj vpisani kapital v kapital ECB. Ob upoštevanju ponderjev v kapitalskem ključu, določenih v členu 2 Sklepa ECB/2008/23, vplača vsaka sodelujoča NCB z učinkom od 1. januarja 2009 znesek, ki je prikazan poleg njenega imena v spodnji preglednici:

Sodelujoča NCB

(EUR)

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

139 730 384,68

Deutsche Bundesbank

1 090 912 027,43

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

63 983 566,24

Bank of Greece

113 191 059,06

Banco de España

478 364 575,51

Banque de France

819 233 899,48

Banca d’Italia

719 885 688,14

Central Bank of Cyprus

7 886 333,14

Banque centrale du Luxembourg

10 063 859,75

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

3 640 732,32

De Nederlandsche Bank

229 746 339,12

Oesterreichische Nationalbank

111 854 587,70

Banco de Portugal

100 834 459,65

Banka Slovenije

18 941 025,10

Národná banka Slovenska

39 944 363,76

Suomen Pankki

72 232 820,48

Člen 2

Uskladitev vplačanega kapitala

1.   Glede na to, da so vse sodelujoče NCB, z izjemo centralne banke Národná banka Slovenska, že vplačale svoje celotne deleže v vpisanem kapitalu ECB, kot veljajo do 31. decembra 2008 po Sklepu ECB/2006/22, bo vsaka od njih, z izjemo centralne banke Národná banka Slovenska, bodisi prenesla dodaten znesek na ECB bodisi od ECB prejela znesek nazaj, tako da se dosežejo zneski, prikazani v preglednici v členu 1. Vplačevanje kapitala s strani centralne banke Národná banka Slovenska je urejeno s Sklepom ECB/2008/33.

2.   Vsi prenosi na podlagi tega člena se opravijo v skladu s Sklepom ECB/2008/25 z dne 12. decembra 2008 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala (6).

Člen 3

Končne določbe

1.   Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

2.   Sklep ECB/2006/22 se s tem razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2006/22 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

V Frankfurtu na Majni, 12. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 24, 31.1.2007, str. 3.

(2)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 195, 24.7.2008, str. 24.

(4)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(5)  Glej stran 83 tega Uradnega lista.

(6)  Glej stran 71 tega Uradnega lista.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/71


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. decembra 2008

o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala

(ECB/2008/25)

(2009/55/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti njegovega člena 28.5,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (1) določa uskladitev ponderjev, ki so bili določeni za nacionalne centralne banke (NCB) v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (ECB) (v nadaljevanju: „ponderji v kapitalskem ključu“ oziroma „kapitalski ključ“). Svet ECB mora zaradi te uskladitve določiti pogoje za prenose kapitalskih deležev med NCB, ki so na 31. december 2008 članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da bi se zagotovila razdelitev teh deležev skladno z opravljenimi uskladitvami. Zato je treba sprejeti nov sklep ECB, ki razveljavlja Sklep ECB/2006/23 z dne 15. decembra 2006 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala (2) z učinkom od 1. januarja 2009.

(2)

Sklep ECB/2008/24 z dne 12. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank (3), določa način in višino, v katerih so NCB držav članic, ki so uvedle evro (v nadaljevanju: sodelujoče NCB), obvezane vplačati kapital ECB glede na spremenjeni kapitalski ključ. Sklep ECB/2008/28 z dne 15. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank (4) določa odstotek, ki so ga NCB držav članic, ki do vključno 1. januarja 2009 ne bodo uvedle evra (v nadaljevanju: nesodelujoče NCB), obvezane vplačati z učinkom od 1. januarja 2009 glede na spremenjeni kapitalski ključ.

(3)

Sodelujoče NCB, z izjemo centralne banke Národná banka Slovenska, so že vplačale svoje deleže v vpisanem kapitalu ECB, kot je to zahteval Sklep ECB/2006/22 z dne 15. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank (5). Glede na to člen 2(1) Sklepa ECB/2008/24 določa, naj sodelujoča NCB bodisi prenese dodaten znesek na ECB bodisi prejme znesek nazaj od ECB, tako da se dosežejo zneski, prikazani v preglednici v členu 1 Sklepa ECB/2008/24.

(4)

Poleg tega člena 2(1) in 2(2) Sklepa ECB/2008/33 z dne 31. decembra 2008 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv ter prispevkih v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska (6) določata, da je Národná banka Slovenska, ki bo od 1. januarja 2009 naprej sodelujoča NCB, obvezana vplačati preostali delež svojega vpisanega kapitala v kapital ECB, tako da se doseže znesek, prikazan poleg njenega imena v preglednici v členu 1 Sklepa ECB/2008/24, ob upoštevanju spremenjenega kapitalskega ključa.

(5)

Prav tako so nesodelujoče NCB že vplačale svoje deleže v vpisanem kapitalu ECB, kot je to zahteval Sklep ECB/2006/26 z dne 18. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank (7). Glede na to člen 2(1) Sklepa ECB/2008/28 določa, naj vsaka od njih bodisi prenese dodaten znesek na ECB bodisi prejme znesek nazaj od ECB, tako da se dosežejo zneski, prikazani v preglednici v členu 1 Sklepa ECB/2008/28.

(6)

Sklep ECB/2003/20 z dne 18. decembra 2003 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in uskladitev vplačanega kapitala (8) je bil implicitno razveljavljen s Sklepom ECB/2004/7 z dne 22. aprila 2004 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala (9). Zaradi jasnosti je treba Sklep ECB/2003/20 izrecno razveljaviti z retroaktivnim učinkom –

SKLENIL:

Člen 1

Prenos kapitalskih deležev

Glede na delež v kapitalu ECB, ki ga bo imela vsaka NCB vpisanega na 31. december 2008, in delež v kapitalu ECB, ki ga bo vsaka NCB vpisala z učinkom od 1. januarju 2009 zaradi uskladitve ponderjev v kapitalskem ključu, kakor je določena v členu 2 Sklepa ECB/2008/23, prenesejo NCB med seboj kapitalske deleže s prenosi do in od ECB, da bi se zagotovilo, da bo razdelitev kapitalskih deležev z učinkom od 1. januarja 2009 ustrezala usklajenim ponderjem. S tem namenom vsaka NCB na podlagi tega člena in brez nadaljnjih formalnosti ali dejanj z učinkom od 1. januarja 2009 bodisi prenese bodisi prejme delež v vpisanem kapitalu ECB, ki je prikazan poleg njenega imena v četrtem stolpcu preglednice v Prilogi I k temu sklepu, pri čemer se „+“ nanaša na kapitalski delež, ki ga ECB prenese na NCB, in „–“ na kapitalski delež, ki ga NCB prenese na ECB.

Člen 2

Uskladitev vplačanega kapitala

1.   Glede na višino kapitala ECB, ki ga je vsaka NCB vplačala, in glede na višino kapitala ECB, ki ga mora vsaka NCB vplačati z učinkom od 1. januarja 2009, kakor to določa člen 1 Sklepa ECB/2008/24 za sodelujoče NCB oziroma člen 1 Sklepa ECB/2006/28 za nesodelujoče NCB, bo vsaka NCB na prvi delovni dan transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2) po 1. januarju 2009 bodisi prenesla bodisi prejela neto znesek, ki je prikazan poleg njenega imena v četrtem stolpcu preglednice v Prilogi II k temu sklepu, pri čemer se „+“ nanaša na znesek, ki ga NCB prenese na ECB, in „–“ na znesek, ki ga ECB prenese na NCB.

2.   Na prvi delovni dan sistema TARGET2 po 1. januarju 2009 bodo ECB in NCB, ki so obvezane prenesti znesek po odstavku 1, ločeno prenesle obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ki se natečejo v obdobju od 1. januarja 2009 do datuma prenosa. Prenosniki in prejemniki teh obresti so isti kakor prenosniki in prejemniki zneskov, od katerih se obresti natečejo.

Člen 3

Splošne določbe

1.   Prenosi, opisani v členu 2, se opravijo preko sistema TARGET2.

2.   Če NCB nima dostopa do sistema TARGET2, prenese zneske, opisane v členu 2, s knjiženjem v dobro na računu, ki ga ECB ali NCB pravočasno navede.

3.   Natečene obresti iz člena 2(2) se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki mejni obrestni meri, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

4.   ECB in NCB, ki so obvezane opraviti prenos na podlagi člena 2, morajo dati ob pravem času potrebna navodila za ustrezno in pravočasno izvršitev teh prenosov.

Člen 4

Končne določbe

1.   Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

2.   Sklep ECB/2006/23 se s tem razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2006/23 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

4.   Sklep ECB/2003/20 se s tem razveljavi z učinkom od 23. aprila 2004.

V Frankfurtu na Majni, 12. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(2)  UL L 24, 31.1.2007, str. 5.

(3)  Glej stran 69 tega Uradnega lista.

(4)  Glej stran 81 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 24, 31.1.2007, str. 3.

(6)  Glej stran 75 tega Uradnega lista.

(7)  UL L 24, 31.1.2007, str. 15.

(8)  UL L 9, 15.1.2004, str. 32.

(9)  UL L 205, 9.6.2004, str. 9.


PRILOGA I

KAPITAL, KI SO GA NCB VPISALE

 

Delež, vpisan na 31. december 2008

(EUR)

Delež, vpisan z učinkom od 1. januarja 2009

(EUR)

Delež za prenos

(EUR)

Sodelujoča NCB

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

142 334 199,56

139 730 384,68

–2 603 814,88

Deutsche Bundesbank

1 182 149 240,19

1 090 912 027,43

–91 237 212,76

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

51 183 396,60

63 983 566,24

+12 800 169,64

Bank of Greece

104 659 532,85

113 191 059,06

+8 531 526,21

Banco de España

434 917 735,09

478 364 575,51

+43 446 840,42

Banque de France

828 813 864,42

819 233 899,48

–9 579 964,94

Banca d’Italia

721 792 464,09

719 885 688,14

–1 906 775,95

Central Bank of Cyprus

7 195 054,85

7 886 333,14

+ 691 278,29

Banque centrale du Luxembourg

9 073 027,53

10 063 859,75

+ 990 832,22

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

3 583 125,79

3 640 732,32

+57 606,53

De Nederlandsche Bank

224 302 522,60

229 746 339,12

+5 443 816,52

Oesterreichische Nationalbank

116 128 991,78

111 854 587,70

–4 274 404,08

Banco de Portugal

98 720 300,22

100 834 459,65

+2 114 159,43

Banka Slovenije

18 399 523,77

18 941 025,10

+ 541 501,33

Národná banka Slovenska

38 970 813,50

39 944 363,76

+ 973 550,26

Suomen Pankki

71 708 601,11

72 232 820,48

+ 524 219,37

Non-participating NCB

Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

50 883 842,67

50 037 026,77

– 846 815,90

Česká národní banka

79 957 855,35

83 368 161,57

+3 410 306,22

Danmarks Nationalbank

87 204 756,07

85 459 278,39

–1 745 477,68

Eesti Pank

9 810 391,04

10 311 567,80

+ 501 176,76

Latvijas Banka

16 204 715,21

16 342 970,87

+ 138 255,66

Lietuvos bankas

24 068 005,74

24 517 336,63

+ 449 330,89

Magyar Nemzeti Bank

75 700 733,22

79 819 599,69

+4 118 866,47

Narodowy Bank Polski

280 820 283,32

282 006 977,72

+1 186 694,40

Banca Națională a României

145 099 312,72

141 971 278,46

–3 128 034,26

Sveriges Riksbank

134 298 089,46

130 087 052,56

–4 211 036,90

Bank of England

802 672 023,82

836 285 430,59

+33 613 406,77

Skupaj (1):

5 760 652 402,58

5 760 652 402,58

0


(1)  Zaradi zaokroževanja se skupne vsote lahko ne ujemajo natančno s seštevki vseh prikazanih številk.


PRILOGA II

KAPITAL, KI SO GA NCB VPLAČALE

 

Delež, vplačan na 31. december 2008

(EUR)

Delež, vplačan z učinkom od 1. januarja 2009

(EUR)

Znesek prenosa

(EUR)

Sodelujoča NCB

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

142 334 199,56

139 730 384,68

–2 603 814,88

Deutsche Bundesbank

1 182 149 240,19

1 090 912 027,43

–91 237 212,76

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

51 183 396,60

63 983 566,24

+12 800 169,64

Bank of Greece

104 659 532,85

113 191 059,06

+8 531 526,21

Banco de España

434 917 735,09

478 364 575,51

+43 446 840,42

Banque de France

828 813 864,42

819 233 899,48

–9 579 964,94

Banca d’Italia

721 792 464,09

719 885 688,14

–1 906 775,95

Central Bank of Cyprus

7 195 054,85

7 886 333,14

+ 691 278,29

Banque centrale du Luxembourg

9 073 027,53

10 063 859,75

+ 990 832,22

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

3 583 125,79

3 640 732,32

+57 606,53

De Nederlandsche Bank

224 302 522,60

229 746 339,12

+5 443 816,52

Oesterreichische Nationalbank

116 128 991,78

111 854 587,70

–4 274 404,08

Banco de Portugal

98 720 300,22

100 834 459,65

+2 114 159,43

Banka Slovenije

18 399 523,77

18 941 025,10

+ 541 501,33

Národná banka Slovenska

2 727 956,95

39 944 363,76

+37 216 406,81

Suomen Pankki

71 708 601,11

72 232 820,48

+ 524 219,37

Nesodelujoča NCB

Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

3 561 868,99

3 502 591,87

–59 277,12

Česká národní banka

5 597 049,87

5 835 771,31

+ 238 721,44

Danmarks Nationalbank

6 104 332,92

5 982 149,49

– 122 183,43

Eesti Pank

686 727,37

721 809,75

+35 082,38

Latvijas Banka

1 134 330,06

1 144 007,96

+9 677,90

Lietuvos bankas

1 684 760,40

1 716 213,56

+31 453,16

Magyar Nemzeti Bank

5 299 051,33

5 587 371,98

+ 288 320,65

Narodowy Bank Polski

19 657 419,83

19 740 488,44

+83 068,61

Banca Națională a României

10 156 951,89

9 937 989,49

– 218 962,40

Sveriges Riksbank

9 400 866,26

9 106 093,68

– 294 772,58

Bank of England

56 187 041,67

58 539 980,14

+2 352 938,47

Skupaj (1):

4 137 159 937,99

4 142 260 189,23

+5 100 251,24


(1)  Zaradi zaokroževanja se skupne vsote lahko ne ujemajo natančno s seštevki vseh prikazanih številk.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/75


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. decembra 2008

o spremembah Sklepa ECB/2001/15 o izdajanju euro bankovcev

(ECB/2008/26)

(2009/56/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti njenega člena 106(1),

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovega člena 16,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (1) določa uskladitev ključa za vpis kapitala Evropske centralne banke (ECB) (v nadaljevanju „kapitalski ključ“) v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB in z učinkom od 1. januarja 2009 vzpostavlja nove ponderje, določene za vsako nacionalno centralno banko (NCB) v spremenjenem kapitalskem ključu (v nadaljevanju „ponderji v kapitalskem ključu“).

(2)

Na podlagi člena 1 Odločbe Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (2) Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, zato se bo odstopanje, ki ji je bilo odobreno v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (3), razveljavilo z učinkom od 1. januarja 2009.

(3)

Člen 1(d) Sklepa ECB/2001/15 z dne 6. decembra 2001 o izdajanju euro bankovcev (4) opredeljuje „ključ za razdelitev bankovcev“ s sklicevanjem na prilogo k istemu sklepu, ki določa ključ za razdelitev bankovcev, ki se uporablja od 1. januarja 2008. Glede na to, da se bodo od 1. januarja 2009 uporabljali novi ponderji v kapitalskem ključu in da bo na ta dan Slovaška sprejela euro, je treba Sklep ECB/2001/15 spremeniti tako, da se določi ključ za razdelitev bankovcev, ki se bo uporabljal od 1. januarja 2009 –

SKLENIL:

Člen 1

Sprememba Sklepa ECB/2001/15

Sklep ECB/2001/15 se spremeni, kot sledi:

1.

zadnji stavek člena 1(d) se nadomesti z naslednjim:

„Priloga k temu sklepu podrobneje določa ključ za razdelitev bankovcev, ki se uporablja od 1. januarja 2009.“;

2.

Priloga k Sklepu ECB/2001/15 se nadomesti z besedilom Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Končna določba

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

V Frankfurtu na Majni, 12. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(2)  UL L 195, 24.7.2008, str. 24.

(3)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(4)  UL L 337, 20.12.2001, str. 52.


PRILOGA

KLJUČ ZA RAZDELITEV BANKOVCEV OD 1. JANUARJA 2009

Evropska centralna banka

8,0000 %

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

3,1975 %

Deutsche Bundesbank

24,9630 %

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

1,4640 %

Bank of Greece

2,5900 %

Banco de España

10,9465 %

Banque de France

18,7465 %

Banca d’Italia

16,4730 %

Central Bank of Cyprus

0,1805 %

Banque centrale du Luxembourg

0,2305 %

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

0,0835 %

De Nederlandsche Bank

5,2575 %

Oesterreichische Nationalbank

2,5595 %

Banco de Portugal

2,3075 %

Banka Slovenije

0,4335 %

Národná banka Slovenska

0,9140 %

Suomen Pankki

1,6530 %

Skupaj:

100,0000 %


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/77


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 12. decembra 2008

o določitvi ukrepov, potrebnih za prispevek v vrednost akumuliranega lastnega kapitala Evropske centralne banke in za usklajevanje terjatev nacionalnih centralnih bank, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam

(ECB/2008/27)

(2009/57/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statut ESCB) ter zlasti njegovega člena 30,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (1) določa uskladitev ključa za vpis kapitala Evropske centralne banke (ECB) (v nadaljevanju: kapitalski ključ) v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB in z učinkom od 1. januarja 2009 vzpostavlja nove ponderje, določene za vsako nacionalno centralno banko (NCB) v spremenjenem kapitalskem ključu (v nadaljevanju: ponderji v kapitalskem ključu).

(2)

Uskladitve ponderjev v kapitalskem ključu in posledične spremembe deležev NCB v vpisanem kapitalu ECB zahtevajo uskladitev terjatev, ki jih je ECB na podlagi člena 30.3 Statuta ESCB priznala NCB držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju: sodelujoče NCB), in ki so enakovredne prispevkom deviznih rezerv sodelujočih NCB na ECB (v nadaljevanju: terjatve).

(3)

Tiste sodelujoče NCB, katerih odstotni deleži v spremenjenem kapitalskem ključu se zaradi uskladitve povečajo, bi torej morale opraviti kompenzacijski prenos na ECB, ECB pa bi morala opraviti kompenzacijski prenos na tiste sodelujoče NCB, katerih odstotni deleži v usklajenem kapitalskem ključu se zmanjšajo.

(4)

V skladu s splošnimi načeli poštenosti, enake obravnave in varstva upravičenih pričakovanj, ki so podlaga Statuta ESCB, bi morale tudi tiste NCB, katerih sorazmerni delež v vrednosti akumuliranega lastnega kapitala ECB se poveča zaradi zgoraj navedenih uskladitev, opraviti kompenzacijski prenos na tiste sodelujoče NCB, katerih relativni deleži se zmanjšajo.

(5)

Ponderji v kapitalskem ključu za vsako sodelujočo NCB do 31. decembra 2008 in tisti z učinkom od 1. januarja 2009 bi morali biti izraženi kot odstotek celotnega kapitala ECB, vpisanega s strani vseh sodelujočih NCB, za izračun uskladitve vrednosti deleža vsake sodelujoče NCB v vrednosti akumuliranega lastnega kapitala ECB.

(6)

Zato je treba sprejeti nov sklep ECB, ki bo razveljavil Sklep ECB/2006/24 z dne 15. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za prispevek v vrednost akumuliranega lastnega kapitala Evropske centralne banke in za usklajevanje terjatev nacionalnih centralnih bank, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam (2).

(7)

Na podlagi člena 1 Odločbe Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (3) se odstopanje v korist Slovaške v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (4) razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009 –

SKLENIL:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem sklepu:

(a)

„vrednost akumuliranega lastnega kapitala“ pomeni vsoto rezerv ECB, računov vrednotenja in rezervacij, enakovrednih rezervam, kakor jih izračuna ECB na 31. december 2008. Rezerve ECB in tiste rezervacije, ki so enakovredne rezervam, vključujejo ne glede na splošni pomen „vrednosti akumuliranega lastnega kapitala“ splošni rezervni sklad in rezervacije, ki so enakovredne rezervam za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere in cene zlata;

(b)

„datum prenosa“ pomeni drugi delovni dan po tem, ko Svet ECB odobri finančna poročila ECB za poslovno leto 2008.

Člen 2

Prispevek v rezerve in rezervacije ECB

1.   Če se delež sodelujoče NCB v vrednosti akumuliranega lastnega kapitala zaradi povečanja njenega ponderja v kapitalskem ključu z učinkom od 1. januarja 2009 poveča, mora ta sodelujoča NCB na datum prenosa prenesti na ECB znesek, določen v skladu z odstavkom 3.

2.   Če se delež sodelujoče NCB v vrednosti akumuliranega lastnega kapitala zaradi zmanjšanja njenega ponderja v kapitalskem ključu z učinkom od 1. januarja 2009 zmanjša, mora ta sodelujoča NCB na datum prenosa prejeti od ECB znesek, določen v skladu z odstavkom 3.

3.   ECB do vključno dneva, ko Svet ECB odobri finančni račun ECB za poslovno leto 2008, izračuna in vsaki sodelujoči NCB potrdi bodisi znesek, ki ga mora ta NCB prenesti na ECB, kadar se uporabi odstavek 1, bodisi znesek, ki ga mora ta NCB prejeti od ECB, kadar se uporabi odstavek 2. Ob upoštevanju zaokroževanja se vsak preneseni ali prejeti znesek izračuna tako, da se vrednost akumuliranega lastnega kapitala pomnoži z absolutno razliko med ponderjem v kapitalskem ključu za vsako sodelujočo NCB na 31. december 2008 in njenim ponderjem v kapitalskem ključu z učinkom od 1. januarja 2009, rezultat pa se deli s 100.

4.   Vsak znesek, opisan v odstavku 3, zapade v eurih dne 1. januarja 2009, vendar se dejansko prenese na datum prenosa.

5.   Na datum prenosa sodelujoča NCB ali ECB, ki mora prenesti znesek iz odstavka 1 ali iz odstavka 2, ločeno prenese tudi obresti, ki se v obdobju od 1. januarja 2009 do datuma prenosa natečejo od posameznih zneskov, ki jih dolgujejo sodelujoče NCB in ECB. Prenosniki in prejemniki teh obresti so isti kakor prenosniki in prejemniki zneskov, od katerih se obresti natečejo.

6.   Če je vrednost akumuliranega lastnega kapitala nižja od nič, se preneseni ali prejeti zneski na podlagi odstavka 3 in odstavka 5 poravnajo v nasprotnih smereh od smeri, ki so navedene v odstavku 3 in odstavku 5.

Člen 3

Uskladitev terjatev, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam

1.   Glede na to, da bo uskladitev terjatev, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam, za centralno banko Národná banka Slovenska urejena s Sklepom ECB/2008/33 z dne 31. decembra 2008 o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv ter prispevku v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska (5), ureja ta člen uskladitev terjatev, ki so enakovredne deviznim rezervam, prenesenim s strani drugih sodelujočih NCB.

2.   Terjatve sodelujočih NCB se uskladijo z učinkom od 1. januarja 2009 v skladu z njihovimi usklajenimi ponderji v kapitalskem ključu. Vrednost terjatev sodelujočih NCB z učinkom od 1. januarja 2009 je prikazana v tretjem stolpcu preglednice v prilogi k temu sklepu.

3.   Šteje se, da vsaka sodelujoča NCB na podlagi te določbe in brez nadaljnjih formalnosti ali dejanj 1. januarja 2009 bodisi prenese bodisi prejme absolutno vrednost terjatve (v eurih), ki je prikazana poleg njenega imena v četrtem stolpcu preglednice v prilogi k temu sklepu, pri čemer se „–“ nanaša na terjatev, ki jo sodelujoča NCB prenese na ECB, in „+“ na terjatev, ki jo ECB prenese na sodelujočo NCB.

4.   Na prvi delovni dan transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2) po 1. januarja 2009 vsaka sodelujoča NCB bodisi prenese bodisi prejme absolutno vrednost zneska (v eurih), ki je prikazan poleg njenega imena v četrtem stolpcu preglednice v prilogi k temu sklepu, pri čemer se „+“ nanaša na znesek, ki ga sodelujoča NCB prenese na ECB, in „–“ na znesek, ki ga ECB prenese na sodelujočo NCB.

5.   Na prvi delovni dan sistema TARGET2 po 1. januarja 2009 ECB in sodelujoče NCB, ki so obvezane prenesti zneske iz odstavka 4, ločeno prenesejo tudi obresti, ki se v obdobju od 1. januarja 2009 do dneva tega prenosa natečejo od posameznih zneskov, ki jih dolgujejo ECB in te sodelujoče NCB. Prenosniki in prejemniki teh obresti so isti kakor prenosniki in prejemniki zneskov, od katerih se obresti natečejo.

Člen 4

Splošne določbe

1.   Natečene obresti iz člena 2(5) in člena 3(5) se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki mejni obrestni meri, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

2.   Vsak prenos v skladu s členom 2(1), (2) in (5) ter členom 3(4) in (5) se opravi ločeno preko sistema TARGET2.

3.   ECB in sodelujoče NCB, ki so obvezane opraviti prenose iz odstavka 2, morajo dati ob pravem času potrebna navodila za pravilno in pravočasno izvršitev teh prenosov.

Člen 5

Končne določbe

1.   Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

2.   Sklep ECB/2006/24 se s tem razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2006/24 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

V Frankfurtu na Majni, 12. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(2)  UL L 24, 31.1.2007, str. 9.

(3)  UL L 195, 24.7.2008, str. 24.

(4)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(5)  Glej stran 83 tega Uradnega lista.


PRILOGA

TERJATVE, KI SO ENAKOVREDNE DEVIZNIM REZERVAM, PRENESENIM NA ECB

Sodelujoča NCB

Terjatev, ki je enakovredna deviznim rezervam, prenesenim na ECB, na 31. december 2008

(EUR)

Terjatev, ki je enakovredna deviznim rezervam, prenesenim na ECB, z učinkom od 1. januarja 2009

(EUR)

Znesek prenosa

(EUR)

Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

1 423 341 995,63

1 397 303 846,77

–26 038 148,86

Deutsche Bundesbank

11 821 492 401,85

10 909 120 274,33

– 912 372 127,52

Central Bank and Financial Services Authority of Ireland

511 833 965,97

639 835 662,35

+ 128 001 696,38

Bank of Greece

1 046 595 328,50

1 131 910 590,58

+85 315 262,08

Banco de España

4 349 177 350,90

4 783 645 755,10

+ 434 468 404,20

Banque de France

8 288 138 644,21

8 192 338 994,75

–95 799 649,46

Banca d’Italia

7 217 924 640,86

7 198 856 881,40

–19 067 759,46

Central Bank of Cyprus

71 950 548,51

78 863 331,39

+6 912 782,88

Banque centrale du Luxembourg

90 730 275,34

100 638 597,47

+9 908 322,13

Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta

35 831 257,94

36 407 323,18

+ 576 065,24

De Nederlandsche Bank

2 243 025 225,99

2 297 463 391,20

+54 438 165,21

Oesterreichische Nationalbank

1 161 289 917,84

1 118 545 877,01

–42 744 040,83

Banco de Portugal

987 203 002,23

1 008 344 596,55

+21 141 594,32

Banka Slovenije

183 995 237,74

189 410 251,00

+5 415 013,26

Národná banka Slovenska

0

399 443 637,59 (1)

+ 399 443 637,59

Suomen Pankki

717 086 011,07

722 328 204,76

+5 242 193,69

Skupaj (2):

40 149 615 804,58

40 204 457 215,43

54 841 410,85


(1)  Za prenos z učinkom od datumov, določenih v Sklepu ECB/2008/33.

(2)  Zaradi zaokroževanja se skupne vsote lahko ne ujemajo natančno s seštevki vseh prikazanih številk.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/81


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 15. decembra 2008

o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank

(ECB/2008/28)

(2009/58/ES)

RAZŠIRJENI SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovega člena 48,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep ECB/2006/26 z dne 18. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank (1), je določil odstotek vpisanega kapitala v kapitalu Evropske centralne banke (ECB), ki so ga bile nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, ki do vključno 1. januarja 2007 niso uvedle eura, obvezane vplačati 1. januarja 2007 kot prispevek za stroške poslovanja ECB.

(2)

Sklep ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (2) določa uskladitev ključa za vpis kapitala ECB (v nadaljevanju „kapitalski ključ“) v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB in z učinkom od 1. januarja 2009 vzpostavlja nove ponderje, določene za vsako NCB v spremenjenem kapitalskem ključu (v nadaljevanju „ponderji v kapitalskem ključu“).

(3)

Vpisani kapital ECB znaša 5 760 652 402,58 EUR.

(4)

Zaradi spremenjenega kapitalskega ključa je treba sprejeti nov sklep ECB, ki bo razveljavil Sklep ECB/2006/26 z učinkom od 1. januarja 2009 in določil odstotek vpisanega kapitala ECB, ki so ga z učinkom od 1. januarja 2009 obvezane vplačati NCB držav članic, ki do vključno 1. januarja 2009 ne bodo uvedle eura (v nadaljevanju: nesodelujoče NCB) –

SKLENIL:

Člen 1

Višina in oblika vplačanega kapitala

Vsaka nesodelujoča NCB z učinkom od 1. januarja 2009 vplača 7 % svojega vpisanega kapitala v kapital ECB. Ob upoštevanju ponderjev v kapitalskem ključu, opisanih v členu 2 Sklepa ECB/2008/23, vplača vsaka nesodelujoča NCB z učinkom od 1. januarja 2009 znesek, ki je prikazan poleg njenega imena v spodnji preglednici:

Nesodelujoča NCB

(EUR)

Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

3 502 591,87

Česká národní banka

5 835 771,31

Danmarks Nationalbank

5 982 149,49

Eesti Pank

721 809,75

Latvijas Banka

1 144 007,96

Lietuvos bankas

1 716 213,56

Magyar Nemzeti Bank

5 587 371,98

Narodowy Bank Polski

19 740 488,44

Banca Națională a României

9 937 989,49

Sveriges Riksbank

9 106 093,68

Bank of England

58 539 980,14

Člen 2

Uskladitev vplačanega kapitala

1.   Glede na to, da so vse nesodelujoče NCB že vplačale 7 % svojih deležev v vpisanem kapitalu ECB, kot veljajo do 31. decembra 2008 po Sklepu ECB/2006/26, bo vsaka od njih bodisi prenesla dodaten znesek na ECB bodisi prejela znesek nazaj od ECB, tako da se dosežejo zneski, prikazani v preglednici v členu 1.

2.   Vsi prenosi na podlagi tega člena se opravijo v skladu s Sklepom ECB/2008/25 z dne 12. decembra 2008 o določitvi pogojev za prenose kapitalskih deležev Evropske centralne banke med nacionalnimi centralnimi bankami in za uskladitev vplačanega kapitala (3).

Člen 3

Končne določbe

1.   Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

2.   Sklep ECB/2006/26 se s tem razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009.

3.   Sklicevanja na Sklep ECB/2006/26 se razlagajo kot sklicevanja na ta sklep.

V Frankfurtu na Majni, 15. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 24, 31.1.2007, str. 15.

(2)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(3)  Glej stran 71 tega Uradnega lista.


24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/83


SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 31. decembra 2008

o vplačilu kapitala, prenosu deviznih rezerv in prispevku v rezerve in rezervacije Evropske centralne banke s strani centralne banke Národná banka Slovenska

(ECB/2008/33)

(2009/59/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut ESCB“) ter zlasti njegovih členov 30.1, 30.3, 49.1 in 49.2,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 1 Odločbe Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (1) Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura, zato se bo odstopanje, ki ji je bilo odobreno v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (2), razveljavilo z učinkom od 1. januarja 2009.

(2)

Člen 49.1 Statuta ESCB določa, da mora nacionalna centralna banka (NCB) države članice, katere odstopanje je bilo odpravljeno, vplačati svoj vpisani delež kapitala Evropske centralne banke (ECB) v enaki višini kot NCB drugih sodelujočih držav članic. NCB obstoječih sodelujočih držav članic so v celoti vplačale svoje deleže v vpisanem kapitalu ECB (3). Ponder centralne banke Národná banka Slovenska v kapitalskem ključu ECB je 0,6934 %, v skladu s členom 2 Sklepa ECB/2008/23 z dne 12. decembra 2008 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (4). Národná banka Slovenska je že vplačala del svojega deleža v vpisanem kapitalu ECB, v skladu s členom 1 Sklepa ECB/2006/26 z dne 18. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani nesodelujočih nacionalnih centralnih bank (5). Neporavnani znesek tako znaša 37 216 406,81 EUR, kar je enako razliki med zmnožkom vpisanega kapitala ECB (5 760 652 402,58 EUR) in ponderja centralne banke Národná banka Slovenska v kapitalskem ključu (0,6934 %) ter tistim delom njenega deleža v vpisanem kapitalu ECB, ki ga je že vplačala.

(3)

Člen 49.1 v povezavi s členom 30.1 Statuta ESCB določa, da mora NCB države članice, katere odstopanje je bilo odpravljeno, prenesti na ECB tudi devizne rezerve. V skladu s členom 49.1 Statuta ESCB se znesek za prenos določi tako, da se vrednost v eurih po veljavnih deviznih tečajih tistih deviznih rezerv, ki so že bile prenesene na ECB v skladu s členom 30.1 Statuta ESCB, pomnoži z razmerjem med številom delnic, ki jih je vpisala zadevna NCB, in številom delnic, ki so jih že vplačale NCB drugih sodelujočih držav članic. Pri določanju „deviznih rezerv, ki so že bile prenesene na ECB v skladu s členom 30.1,“ je treba ustrezno upoštevati predhodno uskladitev kapitalskega ključa (6) v skladu s členom 29.3 Statuta ESCB in razširitve kapitalskega ključa ECB v skladu s členom 49.3 Statuta ESCB (7). Posledično znaša, v skladu s Sklepom ECB/2008/27 z dne 12. decembra 2008 o določitvi ukrepov, potrebnih za prispevek v vrednost akumuliranega lastnega kapitala Evropske centralne banke in za usklajevanje terjatev nacionalnih centralnih bank, ki so enakovredne prenesenim deviznim rezervam (8), protivrednost v eurih tistih deviznih rezerv, ki so že bile prenesene na ECB po členu 30.1 Statuta ESCB, 44 154 040 257,26 EUR.

(4)

Devizne rezerve, ki jih mora prenesti Národná banka Slovenska, morajo biti v ameriških dolarjih in zlatu ali denominirane v njih.

(5)

Člen 30.3 Statuta ESCB določa, da mora ECB priznati vsaki NCB sodelujoče države članice terjatev v višini deviznih rezerv, ki jih je slednja prenesla na ECB. Določbe glede denominacije in obrestovanja terjatev, ki so bile že priznane nacionalnim centralnim bankam obstoječih sodelujočih držav članic (9), se uporabljajo tudi za denominacijo in obrestovanje terjatev centralne banke Národná banka Slovenska.

(6)

Člen 49.2 Statuta ESCB določa, da mora NCB države članice, katere odstopanje je bilo odpravljeno, prispevati k rezervam ECB, k rezervacijam, ki so enakovredne rezervam, in k znesku, ki ga je še treba vključiti v rezerve in rezervacije glede na saldo bilance uspeha na dan 31. decembra v letu pred odpravo odstopanja. Znesek tega prispevka se določi v skladu s členom 49.2 Statuta ESCB.

(7)

Po analogiji s členom 3.5 Poslovnika Evropske centralne banke (10) je guverner centralne banke Národná banka Slovenska imel priložnost podati svoja opažanja v zvezi s tem sklepom, preden je bil le-ta sprejet –

SKLENIL:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem sklepu:

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je uvedla euro,

„devizne rezerve“ pomenijo vrednostne papirje, zlato ali denar,

„zlato“ pomeni čiste unče zlata v obliki palic tipa London Good Delivery, kakor to določa združenje London Bullion Market Association,

„Eurosistem“ pomeni ECB in NCB sodelujočih držav članic,

„vrednostni papirji“ pomenijo kakršen koli vrednostni papir ali finančni instrument, kakor to določa ECB,

„denar“ pomeni zakonito valuto Združenih držav Amerike (ameriški dolar).

Člen 2

Plačilo kapitala

1.   Z učinkom od 1. januarja 2009 mora Národná banka Slovenska vplačati preostali del svojega deleža v vpisanem kapitalu ECB, kar znaša 37 216 406,81 EUR.

2.   Národná banka Slovenska plača ECB znesek, določen v odstavku 1, na 2. januar 2009 z ločenim prenosom preko transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2).

3.   Národná banka Slovenska 2. januarja 2009 z ločenim prenosom preko sistema TARGET2 plača ECB obresti, ki se natečejo 1. januarja 2009, od zneska, ki ga dolguje ECB po odstavku 2.

4.   Natečene obresti iz odstavka 3 se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki mejni obrestni meri, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

Člen 3

Prenos deviznih rezerv

1.   Národná banka Slovenska prenese na ECB z učinkom od 1. januarja 2009 ter v skladu s tem členom in ureditvijo na njegovi podlagi znesek deviznih rezerv, denominiran v ameriških dolarjih in zlatu, v protivrednosti 443 086 155,98 EUR, kot sledi:

Vrednostni papirji in denar v ameriških dolarjih, v protivrednosti v eurih

Zlato v protivrednosti v eurih

Skupni znesek v protivrednosti v eurih

376 623 232,58

66 462 923,40

443 086 155,98

2.   Znesek deviznih rezerv v protivrednosti v eurih, ki jih Národná banka Slovenska prenese po odstavku 1, se izračuna na podlagi menjalnega tečaja med eurom in ameriškim dolarjem, določenega v 24-urnem pisnem posvetovalnem postopku 31. decembra 2008 med Eurosistemom in centralno banko Národná banka Slovenska, ter, v primeru zlata, na podlagi cene v ameriških dolarjih za čisto unčo zlata, kot je določena na londonskem trgu (London gold fixing) 31. decembra 2008 ob 10:30 po londonskem času.

3.   ECB v najkrajšem možnem času potrdi centralni banki Národná banka Slovenska znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2.

4.   Národná banka Slovenska prenese na ECB portfelj vrednostnih papirjev, denominiranih v ameriških dolarjih, in denar, katerega tvegana vrednost (Value at risk – VaR) v razmerju do taktičnih referenčnih vrednosti ECB v času prenosa ne presega meje, ki velja za tržne portfelje v razmerju do taktičnih referenčnih vrednosti, kakor jih določi ECB. Portfelj vrednostnih papirjev, denominiranih v ameriških dolarjih, in denar bi morali biti prav tako skladni s kreditnimi limiti, ki jih določi ECB.

5.   Denar se prenese na tiste račune, ki jih določi ECB. Datum poravnave za prenos denarja na ECB je 2. januar 2009. Národná banka Slovenska da nalog za izvršitev tega prenosa na ECB.

6.   Vrednost zlata, ki ga Národná banka Slovenska prenese na ECB v skladu z odstavkom 1, je kolikor se le da blizu, vendar ne več kot 66 462 923,40 EUR.

7.   Národná banka Slovenska prenese zlato, navedeno v odstavku 1, v neinvestirani obliki na tiste račune in kraje, ki jih določi ECB. Datum poravnave za prenos zlata na ECB je 5. januar 2009. Národná banka Slovenska da nalog za izvršitev tega prenosa na ECB.

8.   Če Národná banka Slovenska na ECB prenese zlato v vrednosti, ki je manjša od zneska, določenega v odstavku 1, potem 5. januarja 2009 prenese znesek denarja v ameriških dolarjih kot protivrednost primanjkljaja na račun ECB, ki ga določi ECB. Tak denar v ameriških dolarjih ne tvori del deviznih rezerv, denominiranih v ameriških dolarjih, ki ga Národná banka Slovenska prenese na ECB v skladu z odstavkom 1.

9.   Národná banka Slovenska prenese na ECB vrednostne papirje na tiste račune, ki jih določi ECB. Datum poravnave za prenos vrednostnih papirjev na ECB je 2. januar 2009. Národná banka Slovenska da nalog za prenos lastništva na vrednostnih papirjih na ECB na datum poravnave. Vrednost vseh takih vrednostnih papirjev se izračuna na podlagi cen, ki jih določi ECB.

10.   Protivrednost v eurih za znesek vrednosti vseh vrednostnih papirjev, ki so bili preneseni na ECB, in denarja, je enaka znesku, določenem v odstavku 1.

11.   Morebitna razlika med skupnimi zneski v protivrednosti v eurih iz odstavka 1 in zneski iz člena 4(1) se poravna v skladu s Sporazumom z dne 31. decembra 2008 med Evropsko centralno banko in centralno banko Národná banka Slovenska v zvezi s terjatvijo, priznano centralni banki Národná banka Slovenska s strani Evropske centralne banke po členu 30.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (11).

Člen 4

Denominacija, obrestovanje in zapadlost terjatev, enakovrednih prispevkou

1.   Z učinkom od 1. januarja 2009 in v skladu z določbami člena 3 glede datumov poravnave za prenose deviznih rezerv prizna ECB centralni banki Národná banka Slovenska terjatev, denominirano v eurih, enakovredno skupnemu znesku prispevka centralne banke Národná banka Slovenska v devizne rezerve v eurih. Ta terjatev znaša 399 443 637,59 EUR.

2.   Terjatev, ki jo ECB prizna centralni banki Národná banka Slovenska, se obrestuje od datuma poravnave naprej. Natečene obresti se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki 85 % mejne obrestne mere, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

3.   Terjatev se obrestuje ob koncu vsakega poslovnega leta. ECB vsako četrtletje obvešča centralno banko Národná banka Slovenska o skupnem znesku.

4.   Ni mogoče zahtevati poplačila te terjatve.

Člen 5

Prispevek v rezerve in rezervacije ECB

1.   Z učinkom od 1. januarja 2009 in v skladu s členom 3(5) in (6) Národná banka Slovenska prispeva k rezervam ECB, k rezervacijam, ki so enakovredne rezervam, in k znesku, ki ga je še treba vključiti v rezerve in rezervacije glede na saldo bilance uspeha na dan 31. decembra 2008.

2.   Znesek prispevka centralne banke Národná banka Slovenska se določi v skladu s členom 49.2 Statuta ESCB. Sklicevanje v členu 49.2 na „število delnic, ki jih je vpisala zadevna nacionalna centralna banka,“ in na „število delnic, ki so jih že vplačale druge centralne banke,“ se nanaša na ponderje centralne banke Národná banka Slovenska in NCB obstoječih sodelujočih držav članic v kapitalskem ključu ECB, v skladu s Sklepom ECB/2008/23.

3.   „Rezerve ECB“ in „rezervacije, ki so enakovredne rezervam,“ po odstavku 1 vključujejo splošni rezervni sklad ECB, stanja na računih vrednotenja ter rezervacije za tveganja deviznega tečaja, obrestne mere, tržne cene in cene zlata.

4.   ECB najkasneje na prvi delovni dan po odobritvi zaključnega računa ECB za leto 2008 s strani Sveta ECB izračuna in potrdi centralni banki Národná banka Slovenska znesek, ki ga mora Národná banka Slovenska prispevati po odstavku 1.

5.   Národná banka Slovenska na drugi delovni dan po tem, ko Svet ECB odobri zaključni račun ECB za leto 2008, preko sistema TARGET2 plača ECB:

(a)

znesek, dolgovan ECB po odstavku 4, in

(b)

obresti, ki se natečejo od 1. januarja 2009 do dneva plačila od zneska, ki ga dolguje ECB po odstavku 4.

6.   Natečene obresti iz odstavka 5(b) se izračunajo dnevno z uporabo metode dejanskega števila dni/360 dni po stopnji, enaki mejni obrestni meri, ki jo uporabi Eurosistem v svoji zadnji operaciji glavnega refinanciranja.

Člen 6

Pristojnosti

1.   Izvršilni odbor ECB v potrebnem obsegu izda navodila centralni banki Národná banka Slovenska, da bi natančneje opredelil in uveljavil določbe tega sklepa ter zagotovil primerna sredstva za rešitev kakršnih koli problemov, ki bi lahko nastali.

2.   O vsakem navodilu, ki ga izda Izvršilni odbor na podlagi odstavka 1, je potrebno nemudoma obvestiti Svet ECB in Izvršilni odbor ECB bo ravnal v skladu z vsako odločitvijo Sveta ECB o tem.

Člen 7

Končna določba

Ta sklep začne veljati 1. januarja 2009.

V Frankfurtu na Majni, 31. decembra 2008

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 195, 24.7.2008, str. 24.

(2)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33).

(3)  Sklep ECB/2006/22 z dne 15. decembra 2006 o določitvi ukrepov, potrebnih za vplačilo kapitala Evropske centralne banke s strani sodelujočih nacionalnih centralnih bank (UL L 24, 31.1.2007, str. 3).

(4)  Glej stran 66 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 24, 31.1.2007, str. 15.

(6)  Sklep ECB/2003/17 z dne 18. decembra 2003 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 9, 15.1.2004, str. 27) in Sklep ECB/2008/23.

(7)  Sklep ECB/2004/5 z dne 22. aprila 2004 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 205, 9.6.2004, str. 5) in Sklep ECB/2006/21 z dne 15. decembra 2006 o odstotnih deležih nacionalnih centralnih bank v ključu za vpis kapitala Evropske centralne banke (UL L 24, 31.1.2007, str. 1).

(8)  Glej stran 77 tega Uradnega lista.

(9)  V skladu s Smernico ECB/2000/15 z dne 3. novembra 1998, kakor je bila spremenjena s Smernico z dne 16. novembra 2000 o sestavi, vrednotenju in načinih začetnega prenosa deviznih rezerv ter denominaciji in obrestovanju ustreznih terjatev (UL L 336, 30.12.2000, str. 114).

(10)  Sprejet s Sklepom ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).

(11)  UL C 18, 24.1.2009, str. 3.


PRIPOROČILA

Komisija

24.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 21/87


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 23. januarja 2009

o smernicah za najboljšo prakso pri izvrševanju pregledov tahografa (nadzorne naprave), ki se izvajajo pri cestnih preverjanjih in v pooblaščenih servisnih delavnicah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 108)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/60/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (1), in zlasti člena 11(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija mora v skladu s členom 11(1) Direktive 2006/22/ES oblikovati smernice o najboljši praksi pri izvrševanju pregledov vozil, ki jih izvajajo nadzorni uradniki na cesti ali v prostorih podjetij ali pooblaščene servisne delavnice in serviserji.

(2)

Nadzorna naprava je v cestnem prometu potrebna za zapis časa, ki ga vozniki porabijo za vožnjo ali počitek, ter poleg tega zagotavlja, da pristojni nacionalni nadzorni organi učinkovito preverjajo socialno zakonodajo v zvezi s cestnim prometom.

(3)

Za zagotavljanje, da takšna nadzorna naprava deluje pravilno in zanesljivo ter da se zagotovi zapisovanje in shranjevanje podatkov, so po vgradnji nadzorne naprave potrebni občasni kontrolni in inšpekcijski pregledi.

(4)

Kot kaže, pa se občasni kontrolni in inšpekcijski pregledi ne izvajajo dovolj pogosto, da bi voznike in prevoznike, ki si prizadevajo zlorabiti sistem z napravami za manipulacijo ali drugimi podobnimi sredstvi, učinkovito odvračali od takšnih praks.

(5)

Raziskave in informacije strokovnjakov so pokazale, da so bili poskusi zlorab tahografskega sistema pogosti pri vozilih z analognimi tahografi; zdaj se podobno zlorablja in ogroža digitalni tahografski sistem.

(6)

Ista raziskava je pokazala, da so v sektorju cestnega prometa mogoče in znane številne manipulacije, s katerimi se poskuša zlorabiti tahograf, zlasti digitalni tahografski sistem.

(7)

Takšni poskusi in grožnje resno ogrožajo varnost v cestnem prometu in imajo tudi nesprejemljiv negativen učinek na pošteno konkurenco in socialne razmere voznikov v cestnem prometu.

(8)

Zaradi večje varnosti digitalnih tahografov v primerjavi z analognimi tahografi se lahko grožnje in poskusi zlorab sistema lažje odkrijejo, zato je tveganje, da se pri brezobzirnih voznikih in prevoznikih odkrijejo takšne naprave, ustrezno večje in jih od tega resno odvrača.

(9)

Zato je namen tega priporočila spodbujanje in podpiranje držav članic pri sprejetju postopkov in metod, ki bodo na podlagi raziskav in strokovnega znanja in izkušenj iz industrije znatno izboljšali možnosti za preprečevanje in odkrivanje takšnih poskusov zlorab.

(10)

To priporočilo določa zlasti najboljšo prakso pri izvrševanju, kot je bila opredeljena v raziskavi, ki jo je izvedlo Skupno raziskovalno središče.

(11)

To priporočilo skupaj s predlagano direktivo o dodatnih pregledih, ki se izvajajo na cesti, pomeni sveženj izvršilnih ukrepov, katerih namen je znatno izboljšanje odkrivanja in preprečevanja naprav, ki se uporabljajo za zlorabo digitalnega tahografskega sistema.

(12)

Ukrepi iz tega priporočila so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 (2)

PRIPOROČA:

1.

da se sprejmejo in uporabljajo smernice za najboljšo prakso iz Priloge k temu priporočilu glede pregledov vozil, ki jih izvajajo nadzorni uradniki na cesti ali v prostorih podjetij ali serviserji in tehniki v servisnih delavnicah, ki jih odobri pristojni organ države članice, za odkrivanje in preprečevanje uporabe naprav za manipulacijo v nadzornih napravah, ki se uporabljajo v cestnem prometu.

2.

da se te smernice uporabljajo, kadar je to primerno, v okviru nacionalnih strategij nadzora iz člena 2 Direktive 2006/22/ES.

V Bruslju, 23. januarja 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 102, 11.4.2006, str. 35.

(2)  OJ L 370, 31.12.1985, str. 8.


PRILOGA

PRIPOROČILA O PROTIUKREPIH, KI JIH SPREJMEJO DRŽAVE ČLANICE ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE UPORABE NAPRAV ZA MANIPULACIJO

KAZALO

POGLAVJE 1:

UVOD

POGLAVJE 2:

UČINKOVITO CESTNO PREVERJANJE

A.

Organizacija in oprema

B.

Metode dvojnih kontrolnih točk z analizo dejanske hitrosti in razdalje vozil

C.

Metode enojne kontrolne točke na podlagi izčrpne analize prenesenih podatkov

D.

Metode enojne kontrolne točke na podlagi tehničnega nadzora pečatov

E.

Napotitev vozila v servisno delavnico

F.

Pregled vozil ali podatkov v prostorih podjetja

POGLAVJE 3:

USPOSABLJANJE, OPREMA IN NAJBOLJŠA PRAKSA

POGLAVJE 4:

INŠPEKCIJSKI PREGLEDI SERVISNE DELAVNICE

A.

Pravna podlaga

B.

Zlomljeni ali manjkajoči pečati

C.

Analiza zapisov podatkov

D.

Nadzor povezave med zaznavalom gibanja in enoto v vozilu

E.

Posebni postopki po cestnem preverjanju

POGLAVJE 5:

POROČILO IN REVIZIJA SERVISNIH DELAVNIC

OGLAVJE 6:

KONČNE DOLOČBE

Poglavje 1:   Uvod

1.1.   Komisija v tem priporočilu opisuje, k čemu se lahko države članice spodbudi, da se soočijo z grožnjami, ki jih predstavlja uporaba naprav za manipulacijo v tahografih, ter da se hkrati med državami članicami spodbudijo in podprejo preventivni protiukrepi za obvladovanje zadevnih groženj.

1.2.   Navzočnost naprav za manipulacijo v vozilih, ki so namenjene oviranju pravilnega delovanja in nalog digitalnega tahografskega sistema, je ena do najresnejših groženj za varnost sistema. Uporaba ali namen uporabe takšnih naprav izkrivlja pošteno konkurenco, ker brezobzirnim prevoznikom in voznikom omogoča nepošteno poslovno prednost, ustvarja pa tudi nesprejemljiv negativen socialni vpliv na voznike, ker jim omogoča, da vozijo bistveno več časa, kot je zakonsko dovoljeno, ali jih v to prisili. Zaradi teh dejavnikov se lahko za vse udeležence v cestnem prometu zmanjša varnost v cestnem prometu, ki jo želi Komisija v prihodnjih letih izboljšati.

1.3.   Poleg tega je treba zagotoviti, da lahko prevozniki in vozniki, ki spoštujejo zakone, zaupajo digitalnemu tahografu, pri čemer se lahko nacionalni organi za nadzor v Skupnosti zanesejo na verodostojnost in celovitost podatkov, ki jih naprava zapiše in shrani, ne glede na to, ali so podatki preneseni in analizirani iz enote v vozilu ali z voznikove kartice. Za zagotavljanje zanesljivosti podatkov je treba izvajati redne kontrolne in inšpekcijske preglede naprav, da se zagotovi njihovo pravilno obratovanje in delovanje.

1.4.   Dolgoročno je popolna varnost sistema in njegovih sestavnih delov bistvena, če naj se zagotovita celovitost in verodostojnost zapisanih podatkov. Za odpravo najobičajnejših zlorab in poskusov zlorab sistema bo Komisija temu primerno preučila možnost, da se pri pregledu Uredbe (ES) 3821/85 in njenih prilog sprejmejo dodatni podrobnejši zakonodajni ukrepi.

1.5.   Kljub temu lahko v kratkoročnem obdobju pristojni organi držav članic pripravijo ustrezne in učinkovite ukrepe za lažje odkrivanje naprav za manipulacijo, s čimer se zmanjša tveganje, da bodo prevozniki in vozniki takšne naprave uporabljali.

1.6.   Čeprav so države članice pravno odgovorne, da zahtevajo, da se kontrolni in inšpekcijski pregledi opravljajo tako, da se zagotovi učinkovito izvajanje socialne zakonodaje Skupnosti v cestnem prometu, takšni občasni pregledi ne morejo zagotoviti, da se naprave ne bodo namestile in uporabljale pozneje, ko se pregledi končajo. Izkušnje so pokazale, da je bolj verjetno, da se takšne naprave odkrijejo med cestnimi preverjanji, ko je vozilo mogoče pregledati podrobneje. Spodbujati je treba pogostost in naravo teh preverjanj s strani držav članic, da se znatno poveča dejavnik odvračanja s povečanjem verjetnosti za odkrivanje takšnih naprav.

1.7.   Dodatek 10 (Generični varnostni cilji) Priloge 1B k Uredbi (EGS) 3821/85 določa obseg funkcij zagotavljanja varnosti, ki so potrebne za zagotavljanje celovitosti digitalnega tahografskega sistema. Varnostne cilje celotnega sistema in njegovo ogrožanje je treba obravnavati s kombinacijo tehničnih rešitev na podlagi odobritve v skladu z merili za vrednotenje varnosti skupne informacijske tehnologije (ITSEC) ter fizičnimi sredstvi, tj. z osebjem in postopki, za izvajanje katerih so odgovorne države članice in proizvajalci tahografov. Zato je namen tega priporočila Komisije državam članicam predlagati najučinkovitejše postopke, ki temeljijo na raziskavah in znanih najboljših praksah, za podporo zadevnim ukrepom v zvezi s postopki in osebjem.

1.8.   Vendar to priporočilo Komisije ni namenjeno nadomestitvi tehničnih rešitev, ki jih zagotavljajo merila ITSEC (1), ampak bi lahko bilo v idealnih okoliščinah dejansko najprimerneje, da bi se uporabljalo skupaj z njimi in bi jih podpiralo.

1.9.   V poročilu, ki ga je objavilo Skupno raziskovalno središče (2) so navedene vrste znanih in možnih groženj varnosti digitalnega tahografa. Zato lahko to poročilo države članice uporabijo kot podlago za izvedbo potrebnih korakov in ukrepov, da se lahko nacionalnim nadzornim uradnikom zagotovijo potrebne informacije in navodila, ki jih lahko uporabljajo pri opravljanju kontrolnih in inšpekcijskih pregledov vozil na cesti. Poleg tega bi lahko podobne informacije in navodila zagotovili serviserjem in servisnim delavnicam, ki izvajajo pooblaščene vgradnje, inšpekcijske in kontrolne preglede in popravila nadzornih naprav v cestnem prometu. Obseg navodil bi lahko ustrezno zagotavljal, da lahko te osebe v celoti in ustrezno izvajajo preglede, opisane v tej prilogi, ter da lahko države članice preganjajo tiste, za katere je bilo ugotovljeno, da zlorabljajo ali poskušajo zlorabiti sistem.

1.10.   Navedene smernice in priporočila niso izčrpna in v nekaterih okoliščinah z uporabo teh smernic ni mogoče doseči želenega rezultata (na primer, če referenčnega kabla ni mogoče povezati z zaznavalom gibanja). V takšnih okoliščinah se lahko države članice spodbuja, da razvijejo nadomestne metode, ki so potrjeno učinkovite. Takšne nadomestne metode si lahko organi pregona širše izmenjujejo.

1.11.   Čeprav je to priporočilo Komisije namenjeno obravnavi obeh vrst tahografov iz Uredbe (ES) 3821/85 in njenih prilog, imajo morda države članice že oblikovane metode, postopke in smernice za pregled analognih tahografov in odkrivanje naprav za manipulacijo. Zato se tega priporočila Komisije ne sme obravnavati, kot da nadomešča zadevne ukrepe, ki so že uveljavljeni, ali odvrača od njih, ampak kot da jih dodatno podpira, zlasti glede digitalnega tahografa, v zvezi s katerim se metodologija lahko razlikuje, vendar cilj ostaja isti. Priporočljivo je, da se lahko že uveljavljeni ukrepi za preverjanje analognih tahografov, kadar je primerno, razširijo tudi na digitalne tahografe (na primer glede plačila servisnim delavnicam za izvajanje posebnih nalog, ki so jim jih določili nadzorni uradniki, ki so vozilo napotili v pooblaščeno servisno delavnico, kot je opisano v delu F).

1.12.   Države članice morajo biti samozavestne, pri čemer jih je treba podpreti pri načrtovanju metod in postopkov za obravnavanje novih groženj tahografskemu sistemu v nacionalnih strategijah nadzora. Takšne najboljše prakse se lahko izmenjujejo z drugimi državami članicami.

Poglavje 2:   Učinkovito cestno preverjanje

A.   Organizacija in oprema

2.1.   Za izvajanje popolnih in učinkovitih pregledov morajo biti nadzorni uradniki polno opremljeni in ustrezno usposobljeni. Imeti morajo vsaj nadzorne kartice in ustrezno orodje za prenos podatkovnih datotek iz enote v vozilu in voznikove kartice, poleg tega jim je treba omogočiti, da lahko analizirajo takšne podatkovne datoteke in izpise iz vrste nadzorne naprave iz Priloge IB skupaj z vrstami tahografskih vložkov ali preglednic iz Priloge 1. Nadzorni uradniki morajo imeti tudi programsko opremo, s katero lahko takšne podatke analizirajo hitro in čim enostavneje, ker velja, da se pri odkrivanju naprav za manipulacijo izpisi težje analizirajo na cesti zaradi dolžine in vsebine nekaterih natisnjenih datotek.

2.2.   Če je mogoče, lahko nadzorni uradniki, ne glede na to, ali izvajajo preglede na cesti ali v prostorih podjetja, ter ne glede na to, ali želijo preveriti ustreznost voznikovih ur ali izvajajo tehnične preglede ali druge vrste pregledov, tudi izkoristijo priložnost in preverijo pravilno delovanje in uporabo tahografa, pri čemer lahko pri takih preverjanjih odkrijejo uporabo naprav za manipulacijo.

2.3.   Zato je priporočljivo, da države članice poskušajo organizirati preglede vozil za iskanje naprav za manipulacijo skupaj z drugimi pregledi (kot so tehnični pregledi, skladnost s pravili o voznikovih urah itd.) ter da je okvirno pri vsaj 10 % skupnega števila preverjenih vozil preverjena navzočnost naprav za manipulacijo. O ustrezni metodologiji in okoliščinah za opravljanje takšnih dodatnih pregledov odločajo države članice, vendar je lahko vsebina izražena v njihovi celotni nacionalni strategiji nadzora.

2.4.   Učinkoviti pregledi bi se lahko na primer izvajali z naslednjimi metodami:

 

dvojne kontrolne točke z analizo hitrosti ali razdalje (glej B);

 

enojna kontrolna točka z izčrpno analizo podatkov (glej C);

 

enojna kontrolna točka na podlagi tehničnega nadzora (glej D).

2.5.   Če nadzorni uradnik meni, da je zbral dovolj dokazov, lahko napoti vozilo v servisno delavnico, da se opravijo dodatni preizkusi (glej E).

2.6.   Države članice lahko vedno uporabljajo dodatne ali nadomestne metode pregledov vozil.

B.   Metode dvojnih kontrolnih točk z analizo dejanske hitrosti in razdalje vozil

2.7.   Kontrola hitrosti ob določenem času: pri uporabi te metode lahko nadzorni uradniki s stacionarnimi ali mobilnimi kamerami ali ročnimi merilniki hitrosti merijo dejansko hitrost vozila, preden ga ustavijo pri cestnem preverjanju ob določenem času. Nato lahko prenesejo datoteko s podrobnimi podatki o hitrosti za 24 ur iz enote v vozilu in primerjajo hitrost, ki je bila zapisana ob določenem času, s hitrostjo, ki je bila izmerjena nekaj kilometrov prej. Pri tej metodi je na kontrolni točki potrebna le primerjava dveh podatkov po prenosu datoteke s podrobnimi podatki o hitrosti za 24 ur.

2.8.   Stacionarna kontrola razdalje ob določenem času: pri uporabi te metode se lahko kontrolna točka lahko izbere na znani razdalji od določenega kraja, na katerem imajo nadzorni uradniki možnost ali sredstva, da zabeležijo čas, ko se je določeno vozilo ustavilo na tej točki ali peljalo mimo nje (cestninski listki, posnetki kamere, poročila mejne kontrole itd). Na kontrolni točki lahko nadzorniki prenesejo datoteko s podrobnimi podatki o hitrosti za 24 ur iz enote v vozilu in takoj primerjajo povprečno zabeleženo hitrost med kontrolno točko ter določenim krajem s hitrostjo, ki je izračunana na podlagi znane razdalje in časa, ki je bil potreben za prihod na kontrolno točko.

2.9.   Z obema metodama morajo nadzorniki na kontrolni točki le primerjati dva podatka po prenosu datoteke s podrobnimi podatki o hitrosti za 24 ur iz enote v vozilu ter meritvi ali izračunu dejanske povprečne hitrosti. Zaradi kakršnih koli večjih razlik lahko nadzorni uradnik sumi, da je bila uporabljena naprava. Nato lahko nadzorni uradnik voznika in vozilo napoti v servisno delavnico, pri čemer ni nujno, da opravi nadaljnje preglede na kraju pregleda.

2.10.   V zvezi z vrsto tahografov iz Priloge I B morajo vse datoteke, ki so prenesene iz nadzorne naprave ali z njeno pomočjo, vključevati ustrezen digitalni podpis, ki ga je prvotno ustvarila enota v vozilu ali voznikova kartica za potrditev verodostojnosti in celovitosti podatkov, pri čemer lahko nadzorni upravniki preverijo tudi, ali so prenesene tudi te informacije.

C.   Metode enojne kontrolne točke na podlagi izčrpne analize prenesenih podatkov

2.11.   Če se med izvajanjem cestnega preverjanja uporablja naprava za manipulacijo ali je bila uporabljena malo pred pregledom, se znaki manipulacije lahko odkrijejo s številnimi enostavnimi postopki.

2.12.   Za potrditev suma navzočnosti naprave za manipulacijo, ki bi utemeljeval kakršen koli ukrep nadzornih uradnikov, ki se jim zdi potreben za odkritje naprave, lahko nadzorni upravniki:

primerjajo dejavnosti voznika, ki so jih prenesli s kartice in iz enote v vozilu, z drugimi dokumenti v vozilu in izjavo voznika. Če obstajajo neskladnosti med temi podatki, je to podlaga za sum. V tem primeru lahko nadzornik nadaljuje preiskavo;

preverijo datoteko s podatki o dogodkih in napakah, shranjeno v enoti v vozilu, ter zlasti za zadnjih 10 dni:

poskus kršenja varnosti;

izpad napajanja (najdaljši dogodek);

napako v podatkih o gibanju (najdaljši dogodek);

napako na zaznavalu.

Če voznik ne more zadovoljivo pojasniti in utemeljiti vsakega dogodka ali napake, lahko nadzornik nadaljuje preiskavo.

Preverijo datoteke s tehničnimi podatki, shranjene v enoti v vozilu in zlasti:

podatke o nastavljanju časa,

kalibracijske podatke (zadnjih pet kalibriranj, ime servisne delavnice in njihova številka kartice).

Zadnji podatki so uporabni za odkrivanje preveč kalibracijskih dejavnosti, ki lahko pomenijo, da so bile opravljene z ukradeno kartico servisne delavnice (ali kartico servisne delavnice, ki je bila prijavljena kot izgubljena). Priporočljivo je, da nadzorni uradniki pri organu za izdajo kartic (3) preverijo status takšnih kartic servisnih delavnic, ki so bile identificirane, ter ali so bile veljavne takrat, ko so bile uporabljene pri kalibriranju enote v vozilu.

2.13.   Če po preverjanju vseh podatkov iz točk 2.14–2.19 nadzorni uradnik še vedno meni, da je nekaj narobe, lahko prenese datoteko z natančnimi podatki o hitrosti za 24 ur in s svojo programsko opremo preveri ali so zapisana nerealna povečanja in zmanjšanja pri pospeševanju vozila in, kadar je primerno, ali je profil poti skladen z drugimi dokumenti v vozilu in izjavo voznika (število postankov, hitrost v gorati ali mestni regiji, …). Ti dokazi skupaj s predhodnimi dokazi lahko utemeljujejo razloge za domnevo, da je v vozilu naprava za manipulacijo.

2.14.   Pri tej metodi je na kontrolni točki potrebna ustrezna programska oprema, ki lahko ustvari berljiv prikaz časovnega profila hitrosti za natančno določanje neobičajnih nihanj v pospeševanju ali zmanjševanju hitrosti, da se izpostavijo in na splošno samodejno pokažejo:

nerealna povečanja ali zmanjšanja pospeševanja vozila;

vsa sumljiva kalibriranja enote v vozilu;

izpad napajanja.

D.   Metode enojne kontrolne točke na podlagi tehničnega nadzora pečatov

2.15.   Ko je mogoče in kadar je varno, lahko nadzorni uradnik preveri pečate. Če pečatov ni, so zlomljeni ali poškodovani, je treba od voznika zahtevati pojasnitev razmer.

2.16.   Če lahko voznik predloži pisno izjavo, ki pojasnjuje razloge za tako dejanje, kot je predvideno v Poglavju V dela 4 Priloge 1 ali zahtevi 253 Priloge I B k Uredbi (EGS) 3821/85, lahko nadzorni upravnik zahteva, da voznik obišče servisno delavnico, da se sistem ponovno zapečati ter oprema ponovno kalibrira.

2.17.   V nasprotnem primeru to pomeni kršitev, pri čemer je priporočljivo, da se voznika z njegovim vozilom takoj napoti v pooblaščeno servisno delavnico skupaj z nadzornim uradnikom na pregled naprave, kot je predvideno v poglavju 3, ki sledi.

E.   Napotitev vozila v servisno delavnico

2.18.   Če po cestnem preverjanju, pri katerem se uporabijo prejšnje metode, še vedno obstaja utemeljeni sum, da je vgrajena naprava za manipulacijo, lahko nadzorni uradnik napoti vozilo v pooblaščeno servisno delavnico. Nadzorni uradniki ali ustrezni nacionalni organ je lahko pooblaščen za dajanje navodil pooblaščenim servisnim delavnicam, da opravijo posebne preizkuse za preverjanje navzočnosti naprav za manipulacijo.

2.19.   Ti posebni preizkusi v večini primerov omogočijo zaznavanje napačne povezave med zaznavalom gibanja in enoto v vozilu, ki lahko kaže navzočnost naprave za manipulacijo. Takšni preizkusi lahko vključujejo (glej opis v Poglavju 3):

inšpekcijski pregled pečatov in ploščic v obliki nalepke;