ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 19

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
23. januar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 55/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 56/2009 z dne 21. januarja 2009 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

3

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 57/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

5

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 58/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za maslo v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

9

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 59/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

11

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 60/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju govejega in telečjega mesa

12

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 61/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju prašičjega mesa

16

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 62/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc

18

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 63/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju perutninskega mesa

20

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 64/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

22

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 65/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

24

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 66/2009 z dne 22. januarja 2009 o določitvi stopenj nadomestil za mleko in mlečne proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

26

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o tekstilnih imenih (prenovitev) ( 1 )

29

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Evropski parlament in Svet

 

 

2009/45/ES

 

*

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2008 o uporabi instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

49

 

 

Komisija

 

 

2009/46/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 19. decembra 2008 o izvzetju nekaterih storitev v poštnem sektorju na Švedskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8409)  ( 1 )

50

 

 

2009/47/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 22. decembra 2008 o neuporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev pri proizvodnji električne energije v Češki republiki (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8569)  ( 1 )

57

 

 

2009/48/ES

 

*

Odločba Komisije z dne 22. januarja 2009 o odobritvi izvzetja od razširitve protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93, nazadnje ohranjene in spremenjene z Uredbo (ES) št. 1095/2005, na nekatere dele koles nekaterim strankam ter o preklicu opustitve plačila protidampinške dajatve, razširjene na nekatere dele koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bila odobrena nekaterim strankam v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 88/97 (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 157)

62

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 55/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

138,6

JO

78,3

MA

45,4

TN

139,0

TR

110,6

ZZ

102,4

0707 00 05

JO

155,5

MA

116,0

TR

152,1

ZZ

141,2

0709 90 70

MA

163,7

TR

136,6

ZZ

150,2

0805 10 20

EG

49,7

IL

56,3

MA

64,4

TN

49,3

TR

55,7

ZZ

55,1

0805 20 10

MA

83,3

TR

54,0

ZZ

68,7

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

63,3

EG

88,5

IL

72,4

JM

105,5

PK

46,6

TR

74,1

ZZ

75,1

0805 50 10

EG

52,5

MA

67,1

TR

61,3

ZZ

60,3

0808 10 80

CN

84,7

MK

32,6

TR

67,5

US

103,4

ZZ

72,1

0808 20 50

CN

60,8

TR

97,0

US

111,8

ZZ

89,9


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 56/2009

z dne 21. januarja 2009

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili se blago iz stolpca 1 preglednice iz Priloge uvrsti pod oznako KN iz stolpca 2 iz razlogov, navedenih v stolpcu 3 te preglednice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se lahko imetnik v skladu s členom 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) v obdobju treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu s to uredbo.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, se uvrsti v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 te preglednice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. januarja 2009

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.


PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev (oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Torba, izdelana iz tkanine, stkane iz polipropilenskih trakov, širokih manj kot 5 mm, kockaste oblike, ki meri približno 54,5 cm × 74 cm × 25 cm, z dvema močnima ročajema iz enakega materiala, ki sta prišita na obeh dolgih straneh torbe in potekata do dna torbe.

Torba je vidno prevlečena s plastično folijo na obeh površinah, v njej ni predalov, na vrhu pa se lahko zapne z zadrgo. Robovi so ojačani s trakom.

(torba, podobna nakupovalni torbi)

(glej fotografijo št. 649) (1)

4202 92 19

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 2(m) k poglavju 39, dodatna opomba 1 k poglavju 42 in besedilo oznak KN 4202, 4202 92 in 4202 92 19.

Zaradi svoje kockaste oblike, značilne za nakupovalne torbe, in ojačanih ročajev, nameščenih tako, da jo nakupovalec lahko nosi v rokah, in zato ker plastična folija, zadrga, ojačani robovi in močni ročaji (ki se nadaljujejo ob straneh in jo še dodatno utrjujejo) omogočajo njeno dolgotrajno uporabo, ima torba objektivne značilnosti „torbe, podobne nakupovalni torbi“.

Torbe, podobne nakupovalni torbi, so zajete pod tarifno številko 4202 (glej tudi harmonizirani sistem (HS), pojasnjevalna opomba k tarifni številki 4202, prvi odstavek, kjer je posebej navedeno, da ta tarifna številka zajema samo izdelke, posebej navedene v njej, in podobne torbe.)

Zaradi navedenih značilnosti zadevni izdelek ni torba, ki bi se uporabljala za pakiranje ali prenašanje kakršnih koli proizvodov, zato je uvrstitev pod tarifno številko 3923 izključena v smislu opombe 2(m) k poglavju 39 (glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3923, prvi odstavek, točka (a), in drugi odstavek).

Ker je zunanja površina izdelka prevlečena s plastično folijo, vidno s prostim očesom, je izdelek treba uvrstiti kot izdelek z zunanjo površino iz plastične folije (glej dodatno opombo 1 k poglavju 42).).

Izdelek se zato uvrsti pod oznako KN 4202 92 19.

Image


(1)  Fotografija je zgolj informativne narave.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 57/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se lahko razlika med cenami proizvodov iz dela XVI Priloge I k navedeni uredbi na svetovnem trgu in trgu Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu mleka in mlečnih izdelkov je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 162, 163, 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se izvozna nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

V skladu z Memorandumom o soglasju med Evropsko skupnostjo in Dominikansko republiko o uvozni zaščiti za mleko v prahu v Dominikanski republiki (2), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 98/486/ES (3), je lahko določena količina mlečnih izdelkov Skupnosti, ki se izvozijo v Dominikansko republiko, upravičena do znižanja carin. Izvozna nadomestila za proizvode, izvožene v skladu s tem sistemom, je zato treba znižati za določen odstotek.

(5)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so navedeni v Prilogi k tej uredbi v skladu s pogoji, določenimi v členu 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (4).

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 218, 6.8.1998, str. 46.

(3)  UL L 218, 6.8.1998, str. 45.

(4)  UL L 234, 29.8.2006, str. 4.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za mleko in mlečne izdelke, ki se uporabljajo od 23. januarja 2009

Oznaka proizvoda

Namembna država

Merska enota

Znesek nadomestil

0401 30 31 9100

L20

EUR/100 kg

8,60

0401 30 31 9400

L20

EUR/100 kg

13,42

0401 30 31 9700

L20

EUR/100 kg

14,80

0401 30 39 9100

L20

EUR/100 kg

8,60

0401 30 39 9400

L20

EUR/100 kg

13,42

0401 30 39 9700

L20

EUR/100 kg

14,80

0401 30 91 9100

L20

EUR/100 kg

16,87

0401 30 99 9100

L20

EUR/100 kg

16,87

0401 30 99 9500

L20

EUR/100 kg

24,79

0402 10 11 9000

L20 (1)

EUR/100 kg

17,00

0402 10 19 9000

L20 (1)

EUR/100 kg

17,00

0402 10 99 9000

L20

EUR/100 kg

17,00

0402 21 11 9200

L20

EUR/100 kg

17,00

0402 21 11 9300

L20

EUR/100 kg

23,63

0402 21 11 9500

L20

EUR/100 kg

24,53

0402 21 11 9900

L20 (1)

EUR/100 kg

26,00

0402 21 17 9000

L20

EUR/100 kg

17,00

0402 21 19 9300

L20

EUR/100 kg

23,63

0402 21 19 9500

L20

EUR/100 kg

24,53

0402 21 19 9900

L20 (1)

EUR/100 kg

26,00

0402 21 91 9100

L20

EUR/100 kg

26,15

0402 21 91 9200

L20 (1)

EUR/100 kg

26,28

0402 21 91 9350

L20

EUR/100 kg

26,53

0402 21 99 9100

L20

EUR/100 kg

26,15

0402 21 99 9200

L20 (1)

EUR/100 kg

26,28

0402 21 99 9300

L20

EUR/100 kg

26,53

0402 21 99 9400

L20

EUR/100 kg

27,79

0402 21 99 9500

L20

EUR/100 kg

28,23

0402 21 99 9600

L20

EUR/100 kg

30,00

0402 21 99 9700

L20

EUR/100 kg

30,97

0402 29 15 9200

L20

EUR/100 kg

17,00

0402 29 15 9300

L20

EUR/100 kg

23,63

0402 29 15 9500

L20

EUR/100 kg

24,53

0402 29 19 9300

L20

EUR/100 kg

23,63

0402 29 19 9500

L20

EUR/100 kg

24,53

0402 29 19 9900

L20

EUR/100 kg

26,00

0402 29 99 9100

L20

EUR/100 kg

26,15

0402 29 99 9500

L20

EUR/100 kg

27,79

0402 91 10 9370

L20

EUR/100 kg

2,58

0402 91 30 9300

L20

EUR/100 kg

3,05

0402 91 99 9000

L20

EUR/100 kg

16,87

0402 99 10 9350

L20

EUR/100 kg

6,64

0402 99 31 9300

L20

EUR/100 kg

8,60

0403 90 11 9000

L20

EUR/100 kg

17,00

0403 90 13 9200

L20

EUR/100 kg

17,00

0403 90 13 9300

L20

EUR/100 kg

23,63

0403 90 13 9500

L20

EUR/100 kg

24,53

0403 90 13 9900

L20

EUR/100 kg

26,00

0403 90 33 9400

L20

EUR/100 kg

23,63

0403 90 59 9310

L20

EUR/100 kg

8,60

0403 90 59 9340

L20

EUR/100 kg

13,42

0403 90 59 9370

L20

EUR/100 kg

14,80

0404 90 21 9120

L20

EUR/100 kg

14,50

0404 90 21 9160

L20

EUR/100 kg

17,00

0404 90 23 9120

L20

EUR/100 kg

17,00

0404 90 23 9130

L20

EUR/100 kg

23,63

0404 90 23 9140

L20

EUR/100 kg

24,53

0404 90 23 9150

L20

EUR/100 kg

26,00

0404 90 81 9100

L20

EUR/100 kg

17,00

0404 90 83 9110

L20

EUR/100 kg

17,00

0404 90 83 9130

L20

EUR/100 kg

23,63

0404 90 83 9150

L20

EUR/100 kg

24,53

0404 90 83 9170

L20

EUR/100 kg

26,00

0405 10 11 9500

L20

EUR/100 kg

43,90

0405 10 11 9700

L20

EUR/100 kg

45,00

0405 10 19 9500

L20

EUR/100 kg

43,90

0405 10 19 9700

L20

EUR/100 kg

45,00

0405 10 30 9100

L20

EUR/100 kg

43,90

0405 10 30 9300

L20

EUR/100 kg

45,00

0405 10 30 9700

L20

EUR/100 kg

45,00

0405 10 50 9500

L20

EUR/100 kg

43,90

0405 10 50 9700

L20

EUR/100 kg

45,00

0405 10 90 9000

L20

EUR/100 kg

46,65

0405 20 90 9500

L20

EUR/100 kg

41,16

0405 20 90 9700

L20

EUR/100 kg

42,80

0405 90 10 9000

L20

EUR/100 kg

54,49

0405 90 90 9000

L20

EUR/100 kg

45,00

0406 10 20 9640

L04

EUR/100 kg

11,78

L40

EUR/100 kg

14,72

0406 10 20 9650

L04

EUR/100 kg

9,82

L40

EUR/100 kg

12,27

0406 10 20 9830

L04

EUR/100 kg

7,03

L40

EUR/100 kg

8,79

0406 10 20 9850

L04

EUR/100 kg

6,85

L40

EUR/100 kg

8,56

0406 20 90 9913

L04

EUR/100 kg

8,54

L40

EUR/100 kg

10,68

0406 20 90 9915

L04

EUR/100 kg

11,61

L40

EUR/100 kg

14,51

0406 20 90 9917

L04

EUR/100 kg

12,34

L40

EUR/100 kg

15,42

0406 20 90 9919

L04

EUR/100 kg

13,79

L40

EUR/100 kg

17,24

0406 30 31 9730

L04

EUR/100 kg

5,29

L40

EUR/100 kg

6,61

0406 30 31 9930

L04

EUR/100 kg

5,69

L40

EUR/100 kg

7,11

0406 30 31 9950

L04

EUR/100 kg

5,17

L40

EUR/100 kg

6,46

0406 30 39 9500

L04

EUR/100 kg

4,62

L40

EUR/100 kg

5,77

0406 30 39 9700

L04

EUR/100 kg

4,96

L40

EUR/100 kg

6,20

0406 30 39 9930

L04

EUR/100 kg

5,31

L40

EUR/100 kg

6,64

0406 30 39 9950

L04

EUR/100 kg

5,11

L40

EUR/100 kg

6,39

0406 40 50 9000

L04

EUR/100 kg

12,47

L40

EUR/100 kg

15,59

0406 40 90 9000

L04

EUR/100 kg

13,82

L40

EUR/100 kg

17,28

0406 90 13 9000

L04

EUR/100 kg

17,58

L40

EUR/100 kg

21,98

0406 90 15 9100

L04

EUR/100 kg

18,17

L40

EUR/100 kg

22,71

0406 90 17 9100

L04

EUR/100 kg

18,17

L40

EUR/100 kg

22,71

0406 90 21 9900

L04

EUR/100 kg

17,60

L40

EUR/100 kg

22,00

0406 90 23 9900

L04

EUR/100 kg

15,93

L40

EUR/100 kg

19,91

0406 90 25 9900

L04

EUR/100 kg

15,53

L40

EUR/100 kg

19,41

0406 90 27 9900

L04

EUR/100 kg

14,06

L40

EUR/100 kg

17,58

0406 90 32 9119

L04

EUR/100 kg

13,02

L40

EUR/100 kg

16,28

0406 90 35 9190

L04

EUR/100 kg

18,63

L40

EUR/100 kg

23,29

0406 90 35 9990

L04

EUR/100 kg

18,63

L40

EUR/100 kg

23,29

0406 90 37 9000

L04

EUR/100 kg

17,58

L40

EUR/100 kg

21,98

0406 90 61 9000

L04

EUR/100 kg

20,31

L40

EUR/100 kg

25,39

0406 90 63 9100

L04

EUR/100 kg

19,93

L40

EUR/100 kg

24,91

0406 90 63 9900

L04

EUR/100 kg

19,93

L40

EUR/100 kg

24,91

0406 90 69 9910

L04

EUR/100 kg

19,56

L40

EUR/100 kg

24,45

0406 90 73 9900

L04

EUR/100 kg

16,20

L40

EUR/100 kg

20,25

0406 90 75 9900

L04

EUR/100 kg

16,61

L40

EUR/100 kg

20,76

0406 90 76 9300

L04

EUR/100 kg

14,65

L40

EUR/100 kg

18,31

0406 90 76 9400

L04

EUR/100 kg

16,41

L40

EUR/100 kg

20,51

0406 90 76 9500

L04

EUR/100 kg

15,02

L40

EUR/100 kg

18,77

0406 90 78 9100

L04

EUR/100 kg

16,53

L40

EUR/100 kg

20,66

0406 90 78 9300

L04

EUR/100 kg

15,87

L40

EUR/100 kg

19,84

0406 90 79 9900

L04

EUR/100 kg

13,22

L40

EUR/100 kg

16,53

0406 90 81 9900

L04

EUR/100 kg

16,41

L40

EUR/100 kg

20,51

0406 90 85 9930

L04

EUR/100 kg

18,12

L40

EUR/100 kg

22,65

0406 90 85 9970

L04

EUR/100 kg

16,61

L40

EUR/100 kg

20,76

0406 90 86 9200

L04

EUR/100 kg

17,30

L40

EUR/100 kg

21,63

0406 90 86 9400

L04

EUR/100 kg

17,60

L40

EUR/100 kg

22,00

0406 90 86 9900

L04

EUR/100 kg

18,12

L40

EUR/100 kg

22,65

0406 90 87 9300

L04

EUR/100 kg

15,89

L40

EUR/100 kg

19,86

0406 90 87 9400

L04

EUR/100 kg

15,61

L40

EUR/100 kg

19,51

0406 90 87 9951

L04

EUR/100 kg

16,12

L40

EUR/100 kg

20,15

0406 90 87 9971

L04

EUR/100 kg

16,12

L40

EUR/100 kg

20,15

0406 90 87 9973

L04

EUR/100 kg

15,82

L40

EUR/100 kg

19,78

0406 90 87 9974

L04

EUR/100 kg

16,85

L40

EUR/100 kg

21,06

0406 90 87 9975

L04

EUR/100 kg

16,50

L40

EUR/100 kg

20,63

0406 90 87 9979

L04

EUR/100 kg

15,93

L40

EUR/100 kg

19,91

0406 90 88 9300

L04

EUR/100 kg

13,82

L40

EUR/100 kg

17,28

0406 90 88 9500

L04

EUR/100 kg

13,52

L40

EUR/100 kg

16,90

Opredeljeni namembni kraji:

L20

:

Vsi namembni kraji razen:

(a)

tretje države: Andora, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Lihtenštajn in Združene države Amerike;

(b)

ozemlja držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar.

(d)

izvoz iz odstavka 1 člena 36, odstavka 1 člena 44 in odstavka 1 člena 45 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

L04

:

Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo (), Črna gora in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

L40

:

Vsi namembni kraji razen:

(a)

tretje države: L04, Andora, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Združene države Amerike, Hrvaška, Turčija, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Južna Afrika;

(b)

ozemlja držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar.

(d)

izvoz iz odstavka 1 člena 36, odstavka 1 člena 44 in odstavka 1 člena 45 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).


(1)  Za ustrezne izdelke, namenjene izvozu v Dominikansko republiko v okviru kvote za 2008/2009, določene s Sklepom 98/486/ES, ki so v skladu s pogoji iz oddelka 3, poglavja III Uredbe (ES) št. 1282/2006, se uporabljajo naslednje stopnje:

(a)

izdelki, ki spadajo pod oznake KN 0402 10 11 9000 in 0402 10 19 9000

0,00 EUR/100 kg

(b)

izdelki, ki spadajo pod oznake KN 0402 21 11 9900, 0402 21 19 9900, 0402 21 91 9200 in 0402 21 99 9200

0,00 EUR/100 kg.

Opredeljeni namembni kraji:

L20

:

Vsi namembni kraji razen:

(a)

tretje države: Andora, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Lihtenštajn in Združene države Amerike;

(b)

ozemlja držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar.

(d)

izvoz iz odstavka 1 člena 36, odstavka 1 člena 44 in odstavka 1 člena 45 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

L04

:

Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo (), Črna gora in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

L40

:

Vsi namembni kraji razen:

(a)

tretje države: L04, Andora, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Združene države Amerike, Hrvaška, Turčija, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in Južna Afrika;

(b)

ozemlja držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ferski otoki, Grenlandija, Heligoland, Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica, vendar niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar.

(d)

izvoz iz odstavka 1 člena 36, odstavka 1 člena 44 in odstavka 1 člena 45 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

(2)  Kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/9


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 58/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za maslo v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je treba določiti najvišji znesek izvoznega nadomestila za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. januarja 2009.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru stalnega razpisa, odprtega z Uredbo (ES) št. 619/2008 za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. januarja 2009, je najvišji znesek nadomestila za proizvode in namembne kraje, navedene v členu 1(a) in (b) ter členu 2 navedene uredbe, določen v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 168, 28.6.2008, str. 20.

(3)  UL L 325, 11.12.2007, str. 69.


PRILOGA

(EUR/100 kg)

Proizvod

Izvozno nadomestilo Oznaka nomenklature

Največji znesek izvoznega nadomestila za izvoz v namembne kraje, navedene v členu 2 Uredbe (ES) št. 619/2008

Maslo

ex ex 0405 10 19 9700

50,00

Masleno-mlečna maščoba

ex ex 0405 90 10 9000

58,00


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/11


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 59/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi najvišjega zneska izvoznega nadomestila za posneto mleko v prahu v okviru stalnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 619/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 164(2) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 619/2008 z dne 27. junija 2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode (2) določa postopek stalnega razpisa.

(2)

V skladu s členom 6 Uredbe Komisije (ES) št. 1454/2007 z dne 10. decembra 2007 o določitvi skupnih pravil za uvedbo razpisnega postopka za določitev izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode (3) in po pregledu predloženih ponudb je treba določiti najvišji znesek izvoznega nadomestila za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. januarja 2009.

(3)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V okviru stalnega razpisa, odprtega z Uredbo (ES) št. 619/2008 za razpisno obdobje, ki se zaključi 20. januarja 2009, je najvišji znesek nadomestila za proizvode in namembne kraje iz člena 1(c) in člena 2 navedene uredbe 20,00 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 168, 28.6.2008, str. 20.

(3)  UL L 325, 11.12.2007, str. 69.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 60/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju govejega in telečjega mesa

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XV Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu govejega in telečjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164 in 167 do 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Pogoji iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 z dne 21. novembra 2007 o določitvi pogojev za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za nekatere kose odkoščenega govejega mesa (5) določajo, da se posebno nadomestilo zniža, če znaša količina odkoščenega mesa, ki naj bi se izvozila, manj kakor 95 %, vendar ne manj kakor 85 % skupne mase kosov, dobljenih z izkoščevanjem.

(6)

Uredbo Komisije (ES) št. 1044/2008 (6) je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve glede zdravstvene ustreznosti iz naslova III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

Člen 2

V primeru iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1359/2007 se stopnja nadomestila za proizvode z oznako 0201 30 00 9100 zniža za 7 EUR/100 kg.

Člen 3

Uredba (ES) št. 1044/2008 se razveljavi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravijena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravijena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Popravijena razlièica v UL L 226, 25.6.2004, str. 83.

(5)  UL L 304, 22.11.2007, str. 21.

(6)  UL L 281, 24.10.2008, str. 10.


PRILOGA

Izvozna nadomestila v sektorju govejega mesa, ki se uporabljajo od 23. januarja 2009

Oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestil

0102 10 10 9140

B00

EUR/100 kg žive mase

25,9

0102 10 30 9140

B00

EUR/100 kg žive mase

25,9

0201 10 00 9110 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

36,6

B03

EUR/100 kg neto mase

21,5

0201 10 00 9130 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

48,8

B03

EUR/100 kg neto mase

28,7

0201 20 20 9110 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

48,8

B03

EUR/100 kg neto mase

28,7

0201 20 30 9110 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

36,6

B03

EUR/100 kg neto mase

21,5

0201 20 50 9110 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

61,0

B03

EUR/100 kg neto mase

35,9

0201 20 50 9130 (2)

B02

EUR/100 kg neto mase

36,6

B03

EUR/100 kg neto mase

21,5

0201 30 00 9050

US (4)

EUR/100 kg neto mase

6,5

CA (5)

EUR/100 kg neto mase

6,5

0201 30 00 9060 (7)

B02

EUR/100 kg neto mase

22,6

B03

EUR/100 kg neto mase

7,5

0201 30 00 9100 (3)  (7)

B04

EUR/100 kg neto mase

84,7

B03

EUR/100 kg neto mase

49,8

EG

EUR/100 kg neto mase

103,4

0201 30 00 9120 (3)  (7)

B04

EUR/100 kg neto mase

50,8

B03

EUR/100 kg neto mase

29,9

EG

EUR/100 kg neto mase

62,0

0202 10 00 9100

B02

EUR/100 kg neto mase

16,3

B03

EUR/100 kg neto mase

5,4

0202 20 30 9000

B02

EUR/100 kg neto mase

16,3

B03

EUR/100 kg neto mase

5,4

0202 20 50 9900

B02

EUR/100 kg neto mase

16,3

B03

EUR/100 kg neto mase

5,4

0202 20 90 9100

B02

EUR/100 kg neto mase

16,3

B03

EUR/100 kg neto mase

5,4

0202 30 90 9100

US (4)

EUR/100 kg neto mase

6,5

CA (5)

EUR/100 kg neto mase

6,5

0202 30 90 9200 (7)

B02

EUR/100 kg neto mase

22,6

B03

EUR/100 kg neto mase

7,5

1602 50 31 9125 (6)

B00

EUR/100 kg neto mase

23,3

1602 50 31 9325 (6)

B00

EUR/100 kg neto mase

20,7

1602 50 95 9125 (6)

B00

EUR/100 kg neto mase

23,3

1602 50 95 9325 (6)

B00

EUR/100 kg neto mase

20,7

Opomba: Oznake proizvodov in oznake namembne države serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Oznake namembnih držav so določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1883/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19).

Druge namembne države:

B00

:

vse namembne države (tretje države, druga ozemlja, oskrba in namembni kraji, ki se štejejo za izvoz iz Skupnosti).

B02

:

B04 in namembni kraj EG.

B03

:

Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovom (), Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, zaloge in oskrba (namembne države iz členov 36 in 45 in, če je ustrezno, iz člena 44 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str.11)).

B04

:

Turčija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizistan, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Zahodni breg/Gaza, Jordanija, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati, Oman, Jemen, Pakistan, Šrilanka, Mjanmar (Burma), Tajska, Vietnam, Indonezija, Filipini, Kitajska, Severna Koreja, Hongkong, Sudan, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Čad, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Principe, Gabon, Kongo, Kongo (demokratična republika), Ruanda, Burundi, Sveta Helena in odvisna ozemlja, Angola, Etiopija, Eritreja, Džibuti, Somalija, Uganda, Tanzanija, Sejšeli in odvisna ozemlja, Britansko ozemlje v Indijskem oceanu, Mozambik, Mauritius, Komori, Mayotte, Zambija, Malavi, Južna Afrika, Lesoto.


(1)  Kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

(2)  Za razvrstitev pod to tarifno podštevilko je treba predložiti potrdilo iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 433/2007 (UL L 104, 21.4.2007, str. 3).

(3)  Za dodelitev nadomestila je treba izpolnjevati pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 21), in če je to ustrezno, iz Uredbe Komisije (ES) št. 1741/2006 (UL L 329, 25.11.2006, str. 7).

(4)  Izvedene v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1643/2006 (UL L 308, 8.11.2006, str. 7).

(5)  Izvedene v skladu s pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 2051/96 (UL L 274, 26.10.1996, str. 18).

(6)  Za dodelitev nadomestila je treba izpolnjevati pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 1731/2006 (UL L 325, 24.11.2006, str. 12).

(7)  Vsebnost pustega govejega mesa brez maščobe se določi v skladu s postopkom analize iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 2429/86 (UL L 210, 1.8.1986, str. 39).

Izraz „povprečna vsebnost“ se nanaša na količino vzorca iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 765/2002 (UL L 117, 4.5.2002, str. 6). Vzorec je vzet iz dela zadevne serije, ki predstavlja največje tveganje.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/16


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 61/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju prašičjega mesa

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XVII Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu prašičjega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo oznako zdravstvene ustreznosti iz člena 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve glede zdravstvene ustreznosti iz naslova III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.

(4)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 83.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za prašičje meso od 23. januarja 2009 dalje

Tarifna oznaka proizvodov

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0210 11 31 9110

A00

EUR/100 kg

54,20

0210 11 31 9910

A00

EUR/100 kg

54,20

0210 19 81 9100

A00

EUR/100 kg

54,20

0210 19 81 9300

A00

EUR/100 kg

54,20

1601 00 91 9120

A00

EUR/100 kg

19,50

1601 00 99 9110

A00

EUR/100 kg

15,20

1602 41 10 9110

A00

EUR/100 kg

29,00

1602 41 10 9130

A00

EUR/100 kg

17,10

1602 42 10 9110

A00

EUR/100 kg

22,80

1602 42 10 9130

A00

EUR/100 kg

17,10

1602 49 19 9130

A00

EUR/100 kg

17,10

N. B. Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/18


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 62/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju jajc

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XIX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu jajc morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in določenimi merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja iz točke A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter zahteve, določene v točki A Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za jajca od 23. januarja 2009 dalje

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0407 00 11 9000

A02

EUR/100 kos

0,78

0407 00 19 9000

A02

EUR/100 kos

0,39

0407 00 30 9000

E09

EUR/100 kg

0,00

E10

EUR/100 kg

16,00

E19

EUR/100 kg

0,00

0408 11 80 9100

A03

EUR/100 kg

25,10

0408 19 81 9100

A03

EUR/100 kg

12,60

0408 19 89 9100

A03

EUR/100 kg

12,60

0408 91 80 9100

A03

EUR/100 kg

15,90

0408 99 80 9100

A03

EUR/100 kg

4,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Drugi namembni kraji so:

E09

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Hongkong SAR, Rusija, Turčija.

E10

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan, Filipini.

E19

Vsi namembni kraji razen Švice ter skupin E09 in E10.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/20


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 63/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi izvoznih nadomestil v sektorju perutninskega mesa

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (1) ter zlasti zadnjega pododstavka člena 164(2) in člena 170 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v delu XX Priloge I k navedeni uredbi, in cenami za te proizvode v Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Ob upoštevanju trenutnih razmer na trgu perutninskega mesa morajo biti izvozna nadomestila določena v skladu s pravili in merili iz členov 162 do 164, 167, 169 in 170 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Člen 164(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se nadomestila lahko spreminjajo glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo prav tako izpolnjevati zahteve Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Proizvodi, ki so upravičeni do izvoznih nadomestil iz člena 164 Uredbe (ES) št. 1234/2007, in zneski teh nadomestil so določeni v Prilogi k tej uredbi, ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena.

2.   Proizvodi, ki so upravičeni do nadomestila v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati zahteve uredb (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ter morajo zlasti biti pripravljeni v odobrenem obratu in izpolnjevati zahteve označevanja iz oddelka I Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(3)  UL L 139, 30.4.2004, str. 1. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 3.


PRILOGA

Izvozna nadomestila za perutninsko meso od 23. januarja 2009

Tarifna oznaka proizvoda

Namembni kraj

Merska enota

Znesek nadomestila

0105 11 11 9000

A02

EUR/100 pcs

0,47

0105 11 19 9000

A02

EUR/100 pcs

0,47

0105 11 91 9000

A02

EUR/100 pcs

0,47

0105 11 99 9000

A02

EUR/100 pcs

0,47

0105 12 00 9000

A02

EUR/100 pcs

0,94

0105 19 20 9000

A02

EUR/100 pcs

0,94

0207 12 10 9900

V03

EUR/100 kg

40,00

0207 12 90 9190

V03

EUR/100 kg

40,00

0207 12 90 9990

V03

EUR/100 kg

40,00

N.B.: Tarifne oznake proizvodov in oznake namembnih krajev serije „A“ so določene v spremenjeni Uredbi Komisije (EGS) št. 3846/87 (UL L 366, 24.12.1987, str. 1).

Drugi namembni kraji so:

V03

A24, Angola, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Oman, Združeni arabski emirati, Jordanija, Jemen, Libanon, Irak, Iran.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/22


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 64/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) in zlasti člena 143 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2783/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin ter zlasti člena 3(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (2) navaja podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju sprememb cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba to spremembo čim prej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1484/95 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 145, 29.6.1995, str. 47.


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 22. januarja 2009 o določitvi reprezentativnih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin in o spremembi Uredbe (ES) št. 1484/95

„PRILOGA I

Tarifna oznaka KN

Poimenovanje proizvodov

Reprezentativna cena

(v EUR/100 kg)

Varščina iz člena 3(3)

(v EUR/100 kg)

Poreklo (1)

0207 12 10

Piščančji trupi, znani kot 70 % piščanci, zamrznjeni

124,2

0

AR

0207 12 90

Piščančji trupi, znani kot 65 % piščanci, zamrznjeni

125,0

0

BR

138,6

0

AR

0207 14 10

Kosi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus brez kosti, zamrznjeni

239,0

18

BR

268,4

10

AR

279,6

6

CL

0207 14 50

Piščančja prsa, zamrznjena

180,9

9

BR

0207 14 60

Noge piščancev, zamrznjene

126,7

5

BR

0207 25 10

Puranji trupi, znani kot 80 % purani, zamrznjeni

213,5

0

BR

0207 27 10

Kosi purana brez kosti, zamrznjeni

311,9

0

BR

316,5

0

CL

0408 11 80

Rumenjaki

452,7

0

AR

0408 91 80

Jajca brez lupine, sušena

427,9

0

AR

1602 32 11

Pripravki iz surovih kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus

269,6

5

BR

3502 11 90

Jajčni albumin, posušen

604,0

0

AR


(1)  Po nomenklaturi držav, določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka ‚ZZ‘ predstavlja ‚drugo poreklo‘.“


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/24


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 65/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi stopenj nadomestil za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), in zlasti člena 164(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(s) navedene uredbe dela XIX Priloge I k navedeni uredbi in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v delu V Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz dela V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s členom 14(2)(b) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in v členu 1(1)(s) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se izvažajo kot blago, navedeno v delu V Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.


PRILOGA

Stopnje nadomestil, ki se od 23. januarja 2009 uporabljajo za jajca in jajčne rumenjake, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Poimenovanje

Namembne države (1)

Stopnja nadomestila

0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

 

 

– Perutnine

 

 

0407 00 30

– – Druga:

 

 

(a)

Za izvoz jajčnih ovalbuminov iz oznak KN 3502 11 90 in 3502 19 90

02

0,00

03

16,00

04

0,00

(b)

Za izvoz drugega blaga

01

0,00

0408

Ptičja jajca, brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

 

 

– Rumenjaki:

 

 

0408 11

– – sušeni:

 

 

ex 0408 11 80

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

nesladkani

01

25,10

0408 19

– – drugi:

 

 

– – – primerni za človeško prehrano:

 

 

ex 0408 19 81

– – – – tekoči:

 

 

nesladkani

01

12,60

ex 0408 19 89

– – – – zamrznjeni:

 

 

nesladkani

01

12,60

– Drugo:

 

 

0408 91

– – sušeno:

 

 

ex 0408 91 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

15,90

0408 99

– – drugo:

 

 

ex 0408 99 80

– – – primerno za človeško prehrano:

 

 

nesladkano

01

4,00


(1)  Namembne države so naslednje:

01

tretje države. Za Švico in Lihtenštajn te stopnje ne veljajo za blago iz preglednic I in II k Protokolu št. 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972,

02

Kuvajt, Bahrajn, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, Jemen, Turčija, Hongkong, JAR in Rusija,

03

Južna Koreja, Japonska, Malezija, Tajska, Tajvan in Filipini,

04

vse namembne države razen Švice in tistih iz 02 in 03.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/26


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 66/2009

z dne 22. januarja 2009

o določitvi stopenj nadomestil za mleko in mlečne proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 164(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 162(1)b Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1)(p) in navedene v delu XVI Priloge I k navedeni uredbi ter cenami v Skupnosti lahko krije z izvoznim nadomestilom, kadar se to blago izvozi kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k navedeni uredbi.

(2)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2) so opredeljeni proizvodi, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)

V skladu s pododstavkom (a) odstavka 2 člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 se stopnja nadomestila za 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določi za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila lahko ogrožene zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne previdnostne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za navedene proizvode mora omogočiti izpolnitev navedenih dveh ciljev.

(6)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila za osnovne proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, podpore ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi kmetijskih trgov.

(7)

Člen 100(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če takšno mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(8)

V Uredbi Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (3), je določeno, da morata biti maslo in smetana na voljo industriji, ki proizvaja nekatero blago, po znižanih cenah.

(9)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil za osnovne proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in delu XVI Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, izvožene kot blago, navedeno v delu IV Priloge XX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, se določijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 23. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Heinz ZOUREK

Generalni direktor za podjetništvo in industrijo


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24.

(3)  UL L 308, 25.11.2005, str. 1.


PRILOGA

Stopnje nadomestil od 23. januarja 2009 za nekatere mlečne izdelke, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi (1)

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Opis

Stopnja nadomestila

Pri vnaprejšnji določitvi nadomestil

Drugo

ex 0402 10 19

Mleko v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. % (PG 2):

 

 

(a)

Za izvoz blaga iz oznake KN 3501

(b)

Za izvoz drugega blaga

17,00

17,00

ex 0402 21 19

Mleko v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe 26 mas. % (PG 3):

 

 

(a)

Če se izvozi blago, ki v obliki proizvodov, izenačenih s PG 3, vsebuje maslo po znižani ceni ali smetano, pridobljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1898/2005

26,85

26,85

(b)

Za izvoz drugega blaga

26,00

26,00

ex 0405 10

Maslo, z vsebnostjo maščob 82 mas. % (PG 6):

 

 

(a)

Če se izvozi blago, ki vsebuje maslo po znižani ceni ali smetano, izdelana v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1898/2005

45,00

45,00

(b)

Za izvoz blaga iz oznake KN 2106 90 98, ki vsebuje 40 mas. % ali več mlečne maščobe

46,05

46,05

(c)

Za izvoz drugega blaga

45,00

45,00


(1)  Stopnje, določene v tej prilogi, se ne uporabljajo za izvoz

(a)

v tretje države: Andora, Sveti sedež (Vatikanska mestna država), Lihtenštajn, Združene države Amerike ter za blago iz preglednic I in II Protokola 2 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo z dne 22. julija 1972, izvoženo v Švicarsko konfederacijo;

(b)

na ozemlje držav članic EU, ki niso del carinskega območja Skupnosti: Ceuta, Melilla, občini Livigno in Campione d'Italia, otok Helgoland, Grenlandija, Ferski otoki in območja Republike Ciper, v katerih vlada Republike Ciper ne izvaja učinkovitega nadzora;

(c)

Evropska ozemlja, za zunanje odnose katerih je odgovorna država članica in niso del carinskega območja Skupnosti: Gibraltar;

(d)

izvoz iz odstavka 1 člena 36, odstavka 1 člena 44 in odstavka 1 člena 45 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).


DIREKTIVE

23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/29


DIREKTIVA 2008/121/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. januarja 2009

o tekstilnih imenih (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Ker je treba sprejeti nadaljnje spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Določbe držav članic v zvezi z imeni, sestavo in označevanjem tekstilnih izdelkov, bi, če bi se v državah članicah razlikovale, ovirale pravilno delovanje notranjega trga.

(3)

Te ovire se lahko odpravi, če za dajanje tekstilnih izdelkov na trg v okviru Skupnosti veljajo enotni predpisi. Zato je treba uskladiti imena za tekstilna vlakna in podrobne podatke na etiketah, oznakah in spremni dokumentaciji tekstilnih izdelkov na različnih stopnjah njihove izdelave, predelave in prodaje.

(4)

Vključiti bi bilo treba tudi določbe v zvezi z nekaterimi izdelki, ki niso izdelani samo iz tekstilnih materialov, vendar vsebujejo tekstil, ki je najvažnejša sestavina izdelka oziroma na katerega proizvajalec, predelovalec ali prodajalec opozarja.

(5)

Dovoljeno odstopanje glede „drugih vlaken“, ki je že določeno za čiste izdelke, bi bilo treba uporabiti tudi za mešanice.

(6)

Za doseganje cilja, ki je podlaga nacionalnim predpisom na tem področju, bi označevanje moralo biti obvezno.

(7)

V primerih, ko je med izdelavo tehnično težko podrobno navesti sestavo izdelka, se lahko katera koli tedaj znana vlakna navedejo na oznaki, če predstavljajo določen odstotek končnega izdelka.

(8)

Priporočljivo je podrobno navesti točen način označevanja nekaterih tekstilnih izdelkov iz dveh ali več komponent in način označevanja komponent tekstilnih izdelkov, ki jih je treba upoštevati pri označevanju in analiziranju, da bi preprečili različno uporabo v Skupnosti.

(9)

Za tekstilne izdelke se zahteva samo označevanje in ker bi se morali tekstilni izdelki, ki se prodajajo na meter ali po narezani dolžini, prodajati tako, da se lahko kupec popolnoma seznani s podrobnimi podatki, ki so pritrjeni na celoten navitek ali balo. Države članice se odločijo o ukrepih, ki se v ta namen sprejmejo.

(10)

Določeni bi morali biti nekateri pogoji za uporabo opisov ali imen, ki so zelo cenjeni med uporabniki in potrošniki.

(11)

Določiti je treba metode za razvrščanje in analiziranje tekstila, da bi se izognili kakršni koli možnosti nasprotovanja uporabljenim metodam. Vendar pa začasno zadrževanje uporabe trenutno veljavnih nacionalnih metod ne preprečuje uporabe enotnih predpisov.

(12)

Priloga V, ki določa dogovorjene količine, uporabljene za suho maso vsakega vlakna med določanjem vsebnosti vlaken v tekstilnih izdelkih z analizo, vsebuje v točkah 1, 2 in 3 dve različni dogovorjeni količini za izračunavanje sestave mikanih ali česanih vlaken, ki vsebujejo volno in/ali živalske dlake. Laboratorijske analize ne morejo vedno pokazati, ali je izdelek mikan ali česan, zato lahko pri uporabi te določbe med preverjanji o ustreznosti tekstilnih izdelkov, ki se izvajajo v Skupnosti, pride do neskladnih rezultatov. V negotovih primerih bi laboratorijem moralo biti dovoljeno uporabljati enotno dovoljeno količino.

(13)

V posamični direktivi o tekstilnih izdelkih ni priporočljivo uskladiti vseh določb, ki se uporabljajo za take izdelke.

(14)

Prilogi III in IV bi morali zaradi izjemnih lastnosti izdelkov, ki so v njih navedeni, obravnavati tudi druge izdelke, ki jih ni treba označevati, še zlasti izdelke za enkratno uporabo ali izdelke, za katere se zahteva le vključeno označevanje.

(15)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(16)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog I in V tehničnemu napredku in za določitev novih metod za kvantitativno analizo dvokomponentnih in večkomponentnih mešanic. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(17)

Nove določbe te direktive zadevajo samo postopke v odboru. Zato ni potrebno, da jih države članice prenesejo v nacionalni pravni red.

(18)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, navedenih v delu B Priloge VI –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Tekstilni izdelki se lahko tržijo v Skupnosti pred ali med industrijsko predelavo ali med katero koli stopnjo distribucije, samo kadar taki izdelki ustrezajo tej direktivi.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za tekstilne izdelke, ki:

(a)

so namenjeni izvozu v tretje države;

(b)

vstopijo v države članice pod carinskim nadzorom za tranzitne namene;

(c)

so uvoženi iz tretjih držav za aktivno oplemenitenje;

(d)

so oddani v delo osebam, ki delajo doma, ali samostojnim podjetjem, ki opravijo delo iz dobavljenih materialov za plačilo brez prenosa lastninske pravice.

Člen 2

1.   Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„tekstilni izdelki“ pomeni surovine, polizdelke ali končne izdelke industrijske ali ročne izdelave ter delno ali v celoti izdelane konfekcijske izdelke, katerih surovinska sestava so samo tekstilna vlakna, ne glede na način mešanja in sestavljanja v postopku izdelave;

(b)

„tekstilno vlakno“ pomeni:

(i)

enoto snovi, katere značilnost so prožnost, finost, visoko razmerje med dolžino in največjim premerom, zaradi česar je primerno za tekstilno uporabo;

(ii)

upogljive trakove ali izdelke cevaste oblike, katerih vidna širina ne presega 5 mm, vključno s trakovi, izrezanimi iz širših trakov ali filmov, ki so izdelani iz snovi, uporabljenih pri izdelavi vlaken, naštetih v točkah 19 do 47 Priloge I, in primerne za tekstilno uporabo; vidna širina je širina nagubanega, zravnanega, stisnjenega ali zvitega traku ali izdelka cevaste oblike, ali povprečna širina, če širina ni enakomerna.

2.   Enako kot za tekstilne izdelke ta direktiva velja za:

(a)

izdelke, ki vsebujejo vsaj 80 mas. % tekstilnih vlaken;

(b)

tekstilne materiale, ki se uporabljajo za oblazinjeno pohištvo, za dežnike in sončnike, ki vsebujejo vsaj 80 mas. % tekstilnih komponent; tekstilne materiale za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za šotorjenje in tople podloge za obutev, rokavice, palčnike in dolge rokavice brez prstov/športne rokavice, če taki deli izdelka ali podloge predstavljajo vsaj 80 mas. % celotnega izdelka;

(c)

tekstilne materiale, ki so sestavni deli drugih izdelkov in tvorijo njihov bistveni del, kadar je njihova sestava natančno določena.

Člen 3

1.   Seznam imen in opisov vlaken iz člena 2 je naveden v Prilogi I.

2.   Uporaba imen iz tabele v Prilogi I je določena za vlakna, katerih lastnosti so podrobno opisane v isti točki navedene tabele.

3.   Nobeno teh imen se ne sme uporabljati za kakšno drugo vlakno, niti kot celotno ime niti kot pridevnik ali kot korenska osnova, v nobenem jeziku.

4.   Beseda „svila“ se pri filamentni preji ne sme uporabljati kot oznaka za njeno obliko ali predstavitev.

Člen 4

1.   Noben tekstilni izdelek se ne sme opisati kot „100 %“, „čist“ ali „v celoti“, če ni sestavljen samo iz ene same vrste vlaken; ne sme se uporabiti noben podoben izraz.

2.   Tekstilni izdelek lahko vsebuje do 2 mas. % drugih vlaken, če je ta količina iz tehničnih razlogov upravičena in se ne dodaja rutinsko. To dovoljeno odstopanje se poveča na 5 mas. % pri tekstilnih izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja.

Člen 5

1.   Volnen izdelek se lahko označi z enim izmed imen iz Priloge II, če je sestavljen samo iz vlaken, ki prej niso bila sestavni del drugega končnega izdelka, ki ni bil v nobenem postopku predenja in/ali polstenja razen tistih, ki so potrebni za izdelavo tega izdelka, in ki niso bila poškodovana med obdelovanjem ali med uporabo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko imena iz Priloge II uporabijo za opis volne v mešanici vlaken, če:

(a)

vsa volna, vsebovana v tej mešanici, ustreza zahtevam, določenim v odstavku 1;

(b)

ta volna ne predstavlja manj kot 25 % skupne mase mešanice;

(c)

je v mešanici iz česanih vlaken poleg volne le še ena vrsta vlaken.

V primeru iz tega odstavka mora biti podana celotna sestava v odstotkih.

3.   Dovoljeno odstopanje, ki je iz tehničnih razlogov v zvezi s proizvodnjo upravičeno, se omeji na 0,3 % vlaknenih nečistoč pri izdelkih iz odstavkov 1 in 2, vključno z volnenimi izdelki, ki so bili obdelani s postopkom mikanja.

Člen 6

1.   Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih ena predstavlja najmanj 85 % skupne mase, se označi na enega od naslednjih načinov:

(a)

z imenom tega vlakna in odstotkom njega masnega deleža;

(b)

z imenom tega vlakna in izrazom „najmanj 85 %“; ali

(c)

s celotno sestavo izdelka v odstotkih.

2.   Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih nobena ne predstavlja vsaj 85 % skupne mase, se označi z imenom in masnim deležem vsaj dveh glavnih vrst vlaken, katerim sledijo imena drugih vrst vlaken v zaporedju po padajočih masnih deležih, z navedbo njihovega masnega deleža ali brez nje. Vendar:

(a)

se lahko vlakna, ki posamezno predstavljajo manj kot 10 % skupne mase izdelka, označijo skupaj z izrazom „druga vlakna“, čemur sledi skupni masni delež;

(b)

se, kadar je določeno ime vlakna, ki predstavlja manj kot 10 % skupne mase izdelka, navede celotna sestava izdelka v odstotkih.

3.   Izdelki, ki imajo čisto bombažno osnovo ali čisti laneni votek, pri katerih odstotek lana predstavlja najmanj 40 % skupne mase neškrobljene tkanine, lahko dobijo ime „bombažno-lanena tkanina“, temu pa je treba dodati podroben opis surovinske sestave „čista bombažna osnova – čisti laneni votek“.

4.   Izraz „mešanica vlaken“ ali izraz „nedoločena tekstilna surovinska sestava“ se lahko uporabi za kateri koli izdelek, pri katerem sestave med izdelavo ni mogoče enostavno določiti.

5.   Pri tekstilnih izdelkih, ki imajo sestavo izraženo v odstotkih podrobno določenih v odstavkih 1 do 4, namenjenih končnemu potrošniku:

(a)

se dopušča količina nepomembnih vlaken do 2 % skupne mase tekstilnega izdelka, če je ta količina utemeljena iz tehničnih razlogov in ni rutinsko dodana; to dovoljeno odstopanje se pri izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja, poveča na 5 %, brez poseganja v dovoljeno odstopanje iz člena 5(3);

(b)

je zaradi proizvodnega procesa dovoljeno 3 % odstopanje med navedenimi odstotki vlaken in odstotki, pridobljenimi z analizo, glede na skupno maso vlaken, navedeno na oznaki; tako dovoljeno odstopanje se uporablja tudi za vlakna, ki so v skladu odstavkom 2 navedeni v vrstnem redu po masi navzdol brez navedbe odstotkov teh vlaken. To dovoljeno odstopanje se uporablja tudi za namene člena 5(2)(b).

Pri analizi se ta dovoljena odstopanja izračunajo posebej. Skupna masa, ki se upošteva pri izračunu dovoljenega odstopanja iz točke (b), je masa vlaken končnega izdelka, od katere se odšteje masa katerih koli tujih vlaken, ugotovljenih z uporabo dovoljenega odstopanja iz točke (a).

Dodatek dovoljenega odstopanja iz točk (a) in (b) je dovoljen samo, če se pokaže, da imajo katera koli tuja vlakna, ugotovljena z analizo, ko se upošteva dovoljeno odstopanje iz točke (a), kemično enake vrste kot eno ali več vlaken, navedenih na oznaki.

Pri posebnih izdelkih, za katere proizvodni proces zahteva dovoljena odstopanja, višja od tistih iz točk (a) in (b), se višje odstopanje lahko dovoli samo v izjemnih primerih, če je ustreznost izdelka pregledana v skladu s členom 13(1) in kadar proizvajalec to ustrezno upraviči. Države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 7

Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena v členu 4(2), členu 5(3) in členu 6(5), vidnih posameznih vlaken, ki so zgolj dekorativna in ne presegajo 7 % mase končnega izdelka, ni treba navesti v sestavi vlaken, kot to predvidevata člena 4 in 6. Enako se uporablja za vlakna, kot so na primer kovinska vlakna, ki so dodana izdelku zaradi antistatičnega učinka in ki ne presegajo 2 % mase končnega izdelka. Pri izdelkih iz člena 6(3) se ti odstotki ne izračunajo glede na maso tkanine, temveč ločeno glede na maso osnove in votka.

Člen 8

1.   Tekstilni izdelki, ki so v skladu s to direktivo, se etiketirajo ali označijo, kadar so dani na trg za proizvodne ali trgovske namene. To etiketiranje ali označevanje se lahko nadomesti s spremnimi trgovskimi dokumenti ali se mu lahko le-ti dodajo, če izdelki niso namenjeni prodaji končnemu potrošniku ali če so dobavljeni po naročilu države ali kake druge pravne osebe, za katero velja javno pravo, ali, v tistih državah članicah, kjer ta oblika ni znana, enakovredne ustanove.

2.   V trgovskih dokumentih se jasno navedejo imena, opisi in podrobni podatki glede vsebnosti tekstilnih vlaken iz členov 3 do 6 in prilog I in II. Ta zahteva še posebej izključuje uporabo okrajšav v prodajnih pogodbah, računih in fakturah. Lahko pa se uporabi mehanizirana procesna šifra, če je v istem dokumentu obrazložena.

3.   Kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so že prodani potrošniku, se morajo imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken iz členov 3 do 6 in prilog I in II navesti v jasnem, čitljivem in enotnem tisku, še zlasti v katalogih in prodajni literaturi, na embalaži, etiketah in oznakah.

Podrobni podatki in informacije, ki niso predvideni s to direktivo, se navedejo posebej. Ta določba se ne uporablja za blagovne znamke ali imena podjetij/proizvajalcev, ki se lahko navedejo takoj pred ali za podrobnimi podatki, predvidenimi s to direktivo.

Če pa se navede blagovna znamka ali ime proizvajalca v celoti ali kot pridevnik ali kot korenska osnova, tvorjen iz enega od imen iz Priloge I ali ime, ki bi se lahko pomotoma zamenjalo z blagovno znamko ali imenom proizvajalca, ko je izdelek na prodaj ali se proda potrošniku iz prvega pododstavka, morajo v jasnem, čitljivem in enotnem tisku takoj pred ali za blagovno znamko ali imenom proizvajalca slediti imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken, iz členov 3 do 6 in prilog I in II.

4.   Države članice lahko, kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so prodani končnemu potrošniku na njihovem ozemlju, zahtevajo, da se pri etiketiranju in označevanju, določenem v tem členu, uporabijo tudi njihovi nacionalni jeziki.

Pri navitkih, vretencih za sukanec, predenih, klobčičih ali katerih koli drugih malih količinah sukanca za šivanje, krpanje in prej za vezenje lahko države članice izrabijo možnost, predvideno v prvem pododstavku, le za skupno označevanje na embalaži pri pakiranju ali prikazovalnikih. Brez poseganja v primere iz točke 18 Priloge IV so lahko posamezni izdelki označeni v katerem koli jeziku Skupnosti.

5.   Države članice ne smejo prepovedati uporabe opisov ali podrobnih podatkov iz členov 3, 4 in 5, ki se navezujejo na lastnosti izdelka, kadar so taki opisi ali podrobni podatki skladni z njihovimi postopki poštenega trgovanja.

Člen 9

1.   Kateri koli tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dveh ali več sestavnih delov z različno vsebnostjo posameznih vlaken, mora imeti oznako, na kateri je navedena vsebnost vlaken vsakega sestavnega dela. Taka oznaka ni obvezna za tiste sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 30 % skupne mase izdelka, izvzemši glavne podloge.

2.   Kadar imata dva ali več tekstilnih izdelkov enako vsebnost vlaken in običajno tvorijo enoto, je potrebna le ena oznaka.

3.   Brez poseganja v člen 12:

(a)

se pri surovinski sestavi naslednjih vrst stezniških izdelkov navede sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede sestava spodaj navedenih delov izdelka:

(i)

za nedrčke: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric in zadnjega dela;

(ii)

za steznike: sprednji, zadnji in bočni vložki za učvrstitev;

(iii)

za nedrčke s steznikom: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric, sprednji in zadnji vložki za učvrstitev in bočni vložki.

Pri drugih vrstah stezniških izdelkov, ki niso navedeni v prvem pododstavku, se navede surovinska sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede surovinska sestava posameznih sestavnih delov; za sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 10 % celotne mase izdelka, tako označevanje ni potrebno.

Posamezno označevanje različnih delov navedenih vrst stezniških izdelkov se opravi tako, da končni potrošnik z lahkoto ugotovi, na kateri del izdelka se podatki na oznaki nanašajo;

(b)

za tekstilije, potiskane po postopku jedkega tiska, se surovinska sestava navede za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in jedkanih delov. Te sestavne dele je treba navesti poimensko;

(c)

za vezene izdelke se surovinska sestava navede za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in preje, uporabljene za vezenje; te sestavne dele je treba navesti poimensko; če izvezeni deli zajemajo manj kot 10 % površine izdelka, se navede le sestava osnovnega blaga;

(d)

za preje, katerih jedro in plašč sta sestavljena iz različnih vrst vlaken in se kot take prodajajo potrošniku, se surovinska sestava preje opiše za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede surovinska sestava jedra in plašča preje, pri čemer se navede, na kateri del (jedro ali plašč) izdelka se surovinska sestava nanaša; te sestavne dele je treba navesti poimensko;

(e)

za žamet in pliš ali blago, podobno žametu ali plišu, se surovinska sestava navede za celotni izdelek, in kadar je izdelek narejen iz različnega osnovnega materiala in sprednje uporabne (lasaste) površine, se lahko surovinska sestava za ta dva dela, ki jih je treba navesti poimensko, navede ločeno;

(f)

za talne obloge in preproge, pri katerih sta podlaga in uporabna površina sestavljena iz različnih vrst vlaken, se lahko surovinska sestava navede le za uporabno površino, ki jo je treba navesti poimensko.

Člen 10

1.   Z odstopanjem od členov 8 in 9:

(a)

za tekstilne izdelke, naštete v Prilogi III, ki so na eni od stopenj obdelave iz točke (a) člena 2(1), države članice ne smejo zahtevati nobene etikete ali oznake z navedbo imena ali surovinske sestave. Vendar se določbe členov 8 in 9 uporabljajo, kadar imajo taki izdelki etiketo ali oznako z navedbo imena ali sestave oziroma blagovne znamke ali imena proizvajalca ter to ime vsebuje eno od imen, naštetih v Prilogi I, v celoti, kot pridevnik ali kot korenska osnova, ali ime, ki bi lahko povzročilo zmedo;

(b)

kadar so tekstilni izdelki iz Priloge IV iste vrste in imajo enako sestavo, se lahko prodajajo skupaj pod skupno oznako, ki vsebuje podrobne podatke o surovinski sestavi, določene s to direktivo;

(c)

surovinska sestava tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo na meter, mora biti prikazana le za dolžino ali navitek (balo blaga), ki je v prodaji.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da se izdelki iz točk (b) in (c) odstavka 1 prodajajo na način, ki omogoča, da se končni potrošnik v celoti seznani s surovinsko sestavo teh izdelkov.

Člen 11

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki so navedeni ob dajanju tekstilnih izdelkov na trg, ne morejo pomotoma zamenjati z imeni in podrobnimi podatki, določenimi s to direktivo.

Člen 12

Za namene uporabe člena 8(1) in drugih določb te direktive glede označevanja tekstilnih izdelkov, se surovinska sestava iz členov 4, 5 in 6 ne ugotavlja za naslednje dele izdelkov:

(a)

za vse tekstilne izdelke: deli, ki niso iz tekstila, trakovi za robljenje, etikete in oznake, obrobe in našitki, ki ne tvorijo bistvenega dela izdelka, gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnim materialom, dodatki in okrasi, neelastični trakovi, elastične niti in trakovi, ki so dodani na nekaterih delih izdelka, ter v skladu s pogoji, opredeljenimi v členu 7, vidna posamezna vlakna, ki so izključno okrasna in antistatična vlakna;

(b)

za talne obloge in preproge: vsi sestavni deli razen uporabne površine;

(c)

za blago za oblazinjeno pohištvo: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita dela uporabne površine;

(d)

za zastore in zavese: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita lice blaga;

(e)

za druge tekstilne izdelke: tkanine, ki služijo kot osnova ali podloga, dodatki za povečanje trdnosti ali ojačanje, medvloge in platnene podloge, niti za šivanje in sestavljanje, razen če nadomestijo osnovo in/ali votek tkanine, polnila, ki nimajo izolacijske funkcije, ter, ob upoštevanju člena 9(1), tudi podloge.

Za namene te točke:

(i)

osnovni materiali ali materiali za podloge tekstilnih izdelkov, ki služijo kot opora uporabnim površinam, zlasti v odejah in dvojnih tkaninah, žametnih ali plišastih tkaninah in podobnih izdelkih, se ne štejejo za podloge, ki se odstranijo;

(ii)

„dodatki za povečanje trdnosti in ojačitev“ so niti ali materiali, dodani na določene dele tekstilnih izdelkov, da bi jih ojačali, utrdili ali odebelili;

(f)

maščobe, vezivna sredstva, obtežilna sredstva, škrobila in apreture, izdelki za impregniranje, dodatni izdelki za barvanje in tiskanje ter drugi izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu tekstilij. Kadar predpisov Skupnosti ni, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da to blago ni prisotno v količinah, ki bi lahko zavedle potrošnika.

Člen 13

1.   Preverjanje skladnosti surovinske sestave tekstilnih izdelkov s podatki v tej direktivi se izvaja po analiznih metodah, določenih v direktivah iz odstavka 2.

V ta namen se določi odstotkovna sestava v členih 4, 5 in 6 z uporabo ustreznega dogovorjenega dodatka, določenega v Prilogi V, na suho snov posamezne vrste vlaken, potem ko se odstranijo sestavine iz člena 12.

2.   V posamičnih direktivah se natančno določijo metode za vzorčenje in analizo, ki se bodo uporabljale v državah članicah za določitev surovinske sestave izdelkov, ki jih zajema ta direktiva.

Člen 14

1.   Nobena država članica ne sme zaradi razlogov, povezanih z imeni ali določitvami surovinske sestave, prepovedati ali ovirati dajanja na trg tekstilnih izdelkov, ki izpolnjujejo določbe te direktive.

2.   Določbe te direktive ne smejo izključevati uporabe določb o varstvu industrijske in poslovne lastnine, o navedbi in oznakah porekla blaga in preprečevanju nelojalne konkurence, ki so v veljavi v vsaki državi članici.

Člen 15

1.   Komisija sprejme dopolnila Priloge I in dopolnila ter spremembe Priloge V, potrebna za prilagoditev teh prilog tehničnemu napredku.

2.   Komisija določi nove metode kvantitativne analize za dvokomponentne ali trikomponentne mešanice razen tistih iz Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o nekaterih metodah za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken (6) in Direktive Sveta 73/44/EGS z dne 26. februarja 1973 o približevanju zakonodaje držav članic o kvantitativni analizi trikomponentnih vlakenskih mešanic (7).

3.   Ukrepi iz odstavkov 1 in 2, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).

Člen 16

1.   Komisiji pomaga Odbor za direktive o tekstilnih imenih in označevanju ustanovljen v skladu z Direktivo 96/73/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 17

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Direktiva 96/74/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge VI, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno pravo in za začetek uporabe direktiv, navedenimi v delu B Priloge VI.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 19

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 14. januarja 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

A. VONDRA


(1)  UL C 162, 25.6.2008, str. 40.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. decembra 2008.

(3)  UL L 32, 3.2.1997, str. 38.

(4)  Glej del A Priloge VI.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 32, 3.2.1997, str. 1.

(7)  UL L 83, 30.3.1973, str. 1.


PRILOGA I

PREGLEDNICA TEKSTILNIH VLAKEN

(iz člena 3)

Št.

Standardizirano ime

Opis vlakna

1

Volna (1)

Vlakno runa ovce ali jagnjeta (Ovis aries)

2

Alpaka, lama, kama, kašmir, moher, angora, vikunja, jak, gvanako, kašgora, bober, vidra, skupaj z imenom „volna“ ali „dlaka“ ali brez njega (1)

Dlake navedenih živali: alpaka, lama, kamela, kašmirska koza, angora koza, angora kunec, vikunja, jak, gvanako, kašgorska koza, bober, vidra

3

Živalska ali konjska dlaka, z ali brez navedbe vrste živali (npr. kravja dlaka, navadna kozja dlaka, konjska dlaka)

Dlaka različnih živali, ki niso navedene pod št. 1 ali št. 2

4

Svila

Vlakno, pridobljeno samo od insektov, ki izločajo svilo

5

Bombaž

Vlakno, pridobljeno iz semenskih mešičkov bombaževca (Gossypium)

6

Kapok

Vlakno, pridobljeno iz notranjosti kapokovega sadeža (Ceiba pentandra)

7

Lan

Vlakno, pridobljeno iz ličja lanu (Linum usitatissimum)

8

Prava konoplja

Vlakno, pridobljeno iz ličja konoplje (Cannabis sativa)

9

Juta

Vlakno, pridobljeno iz ličja Corchorus olitorius in Corchorus capsularis. Za namene te direktive morajo biti vlakna iz ličja pridobljena iz naslednjih rastlin: Hibiscus cannabinus, Hibiscus sabdariffa, Abultilon avicennae, Urena lobata, Urena sinuata, obdelana na enak način kot juta

10

Abaka (manilska konoplja)

Vlakno, pridobljeno iz listov Musa textilis

11

Alfa

Vlakno, pridobljeno iz listov Stipa tenacissima

12

Kokosovo vlakno (kokos)

Vlakno, pridobljeno iz sadeža Cocos nucifera

13

Žuka ali brnistra

Vlakno, pridobljeno iz ličja Cytisus scoparius in/ali Spartium junceum

14

Kitajska kopriva ali ramija

Vlakno, pridobljeno iz ličja Boehmeria nivea in Boehmeria tenacissima

15

Sisal

Vlakno, pridobljeno iz listov Agave sisalana

16

Bengalska ali bombajska konoplja

Vlakno iz ličja Crotalaria juncea

17

Heneken

Vlakno iz listov Agave fourcroydes

18

Mehiška agava ali kantala

Vlakno iz listov Agave cantala

19

Acetat

Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih manj kot 92 %, vendar najmanj 74 % hidroksilnih skupin

20

Alginat

Vlakno, pridobljeno iz kovinskih soli alginske kisline

21

Bakrova vlakna (kuoksamska vlakna)

Regenerirana celulozna vlakna, pridobljena po bakrovem amoniakalnem postopku

22

Modal

Vlakno iz regenerirane celuloze, pridobljeno z modificiranim viskoznim postopkom, z visoko stopnjo pretržne trdnosti in visokim modulom elastičnosti v mokrem. Pretržna sila (BC) v klimatiziranem stanju in sila (BM), ki je potrebna za 5 % raztezek vlakna v mokrem stanju, sta:

BC (CN) ≥ 1,3 √T + 2 T

BM (CN) ≥ 0,5 √T

pri čemer T pomeni povprečno dolžinsko maso v decitexih

23

Protein

Vlakno, pridobljeno iz naravnih proteinov, regeneriranih in stabiliziranih s kemičnimi reagenti

24

Triacetat

Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih najmanj 92 % hidroksilnih skupin

25

Viskoza

Regenerirano celulozno vlakno, pridobljeno po viskoznem postopku

26

Akril

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki vključujejo vsaj 85 mas. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot

27

Klorovlakna

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 mas. % vinilkloridnih ali vinildenkloridnih monomernih enot

28

Fluorovlakna

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki so sestavljene iz alifatskih fluoriranih ogljikovodikovih monomerov

29

Modakril

Vlakno oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 mas. % in manj kot 85 mas. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot

30

Poliamid ali najlon

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, ki imajo v svoji molekuli ponavljajoče se amidne vezi, od katerih je vsaj 85 % vezanih na alifatske ali cikloalifatske enote

31

Aramid

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, sestavljenih iz aromatskih skupin, povezanih preko amidnih ali imidnih vezi, od katerih je vsaj 85 % neposredno vezanih na dva aromatska obroča in pri katerih število imidnih vezi, če so prisotne, ne presega število amidnih vezi

32

Poliimid

Vlakno, oblikovano iz sintetičnih linearnih makromolekul, ki imajo v molekuli ponavljajoče imidne enote

33

Liocel (2)

Regenerirano celulozno vlakno, izdelano z raztapljanjem v organskem topilu in predenjem brez tvorbe stranskih derivatov

34

Polilaktid

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi najmanj 85 mas. % estrov estrskih enot mlečne kisline, nastalih iz sladkorja v naravnem stanju, in ki ima talilno temperaturo vsaj 135 °C

35

Poliester

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki v verigi vsebujejo najmanj 85 mas. % estrskih skupin, nastalih v reakciji diola s teraftalno kislino

36

Polietilen

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, nesubstituiranih nasičenih alifatskih ogljikovodikov

37

Polipropilen

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul iz nasičenih alifatskih ogljikovodikovih enot, v katerih je na vsakem drugem atomu vezana metilna stranska skupina, običajno v izotaktični konfiguraciji in brez dodatne substitucije

38

Polikarbamid

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi ponavljajočo se ureilensko (NH-CO-NH) funkcionalno skupino

39

Poliuretan

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v molekuli ponavljajočo se uretansko funkcionalno skupino

40

Vinilal

Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, polivinilalkohola z različnimi stopnjami acetiliranja

41

Trivinil

Vlakno, oblikovano iz trojnega polimera poliakrilonitrila, kloriranega vinil monomera in tretjega vinil monomera, od katerih nobeden ne predstavlja več kot 50 % skupne mase

42

Elastodien

Elastomerno vlakno, sestavljeno iz naravnih ali sintetičnih poliizoprenov ali sestavljeno iz enega ali več dienov polimeriziranih z ali brez enega ali več vinilnih monomerov, ki se pri raztezanju do trikratne prvotne dolžine in sprostitvi hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino

43

Elastan

Elastomerno vlakno, sestavljeno vsaj iz 85 mas. % segmentiranega poliuretana, ki se pri raztezanju do trikratne prvotne dolžine in sprostitve hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino

44

Steklena vlakna

Vlakna, narejena iz staljenega stekla

45

Ime, ki ustreza materialu, iz katerega so narejena vlakna, npr. kovina (kovinski, metaliziran), azbest, papir, kateremu sledi beseda „preja“ ali „vlakno“

Vlakna, pridobljena iz mešanih ali novih materialov, ki niso navedeni drugje v tej prilogi

46

Elastomultiester

Vlakna, ki nastanejo ob interakciji dveh ali več kemijsko različnih linearnih makromolekul v dveh ali več ločenih fazah (od katerih nobena ne presega 85 mas. %), katerih pretežna funkcionalna enota vsebuje estrske skupine (najmanj 85 %) in ki se ob ustrezni obdelavi po raztezanju na enainpolkratno dolžino po sprostitvi ponovno hitro skrčijo na začetno dolžino

47

Elastolefin

Vlakno, ki je sestavljeno iz vsaj 95 mas. % delno zamreženih makromolekul, sestavljenih iz etilena in vsaj še enega olefina, ter se po raztezanju na enainpolkratno prvotno dolžino hitro in skoraj povsem povrne na prvotno dolžino


(1)  Naziv „volna“ pod št. 1 te priloge se lahko uporablja za oznako mešanice vlaken iz ovčjega ali jagnjetovega runa in dlak, ki so naštete v tretjem stolpcu št. 2.

Ta določba se uporablja za tekstilne izdelke, naštete v členih 4 in 5, in za tiste iz člena 6, če so delno sestavljeni iz vlaken, naštetih v št. 1 in 2.

(2)  Razume se, da „organska topila“ pomenijo v glavnem mešanico organskih kemikalij in vode.


PRILOGA II

Imena iz člena 5(1)

:

v bolgarščini

:

„необработена вълна“,

:

v španščini

:

„lana virgen“ ali „lana de esquilado“,

:

v češčini

:

„střižní vlna“,

:

v danščini

:

„ren, ny uld“,

:

v nemščini

:

„Schurwolle“,

:

v estonščini

:

„uus vill“,

:

v grščini

:

„παρθένο μαλλί“,

:

v angleščini

:

„virgin wool“ ali „fleece wool“,

:

v francoščini

:

„laine vierge“ ali „laine de tonte“,

:

v italijanščini

:

„lana vergine“ ali „lana di tosa“,

:

v latvijščini

:

„pirmlietojuma vilna“ ali „jaunvilna“,

:

v litvanščini

:

„natūralioji vilna“,

:

v madžarščini

:

„élőgyapjú“,

:

v malteščini

:

„suf verġni“,

:

v nizozemščini

:

„scheerwol“,

:

v polščini

:

„żywa wełna“,

:

v portugalščini

:

„lã virgem“,

:

v romunščini

:

„lână virgină“,

:

v slovaščini

:

„strižná vlna“,

:

v slovenščini

:

„runska volna“,

:

v finščini

:

„uusi villa“,

:

v švedščini

:

„ren ull“.


PRILOGA III

Izdelki, ki ne morejo biti predmet obveznega etiketiranja ali označevanja

(iz člena 10(1)(a))

1.

Zapolnilni, podporni trakovi za rokavni šiv

2.

Pasovi za ure iz tekstilnih materialov

3.

Etikete in oznake

4.

Tekstilne prijemalke s polnilom

5.

Ogrevače (grelne kape) za kavne posode

6.

Ogrevače (grelne kape) za čajnike

7.

Ščitniki za rokave pri pisanju

8.

Mufi, ki niso iz plišastega materiala

9.

Umetno cvetje

10.

Blazinice za igle/šivanke

11.

Poslikana platna

12.

Tekstilni izdelki za povečanje trdnosti in ojačanje, medvloge in platnene podlage

13.

Klobučevina

14.

Stari konfekcionirani izdelki, ki so kot taki tudi označeni

15.

Gamaše

16.

Embalaža, ki ni nova in ki se kot taka prodaja

17.

Klobučevinasti klobuki (klobučni tulci)

18.

Škatle, ki so mehke in brez trdega dna, sedlarske potrebščine iz tekstilnih materialov

19.

Potovalni izdelki iz tekstilnih materialov

20.

Izdelane ali neizdelane ročno vezene tapiserije in materiali, potrebni za izdelavo le-te, skupaj s sukancem za vezenje, ki se ne prodaja skupaj s platnom in je posebej namenjen uporabi za takšne tapiserije

21.

Patentne zadrge

22.

Gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnimi materiali

23.

Knjižne platnice in ovitki iz tekstilnih materialov

24.

Igrače

25.

Tekstilni deli obuval, razen toplih vložkov

26.

Namizni pogrinjki, ki imajo več sestavnih delov in katerih površina ne presega 500 cm2

27.

Kuhinjske rokavice in krpe za prijemanje vročih predmetov

28.

Ogrevače (grelne kape) za jajca

29.

Torbice za ličila

30.

Mošnje za tobak iz tekstilnega blaga

31.

Toki za očala, cigarete, cigare, vžigalnike in glavnike iz tekstilnega blaga

32.

Zaščitne potrebščine za šport razen rokavic

33.

Toaletne torbice

34.

Torbice za predmete za čiščenje čevljev

35.

Pogrebni predmeti

36.

Predmeti za enkratno uporabo razen vate

V tej direktivi tekstilni izdelki, namenjeni le enkratni uporabi ali uporabi v omejenem času in katerih običajna uporaba onemogoča ponovno uporabo za enak ali podoben namen, veljajo za izdelke za enkratno uporabo.

37.

Tekstilni izdelki, za katere veljajo pravila Evropske farmakopeje, in ki so obdelani ob upoštevanju teh pravil, medicinske in ortopedske obveze, ki niso za enkratno uporabo, ter ortopedski tekstilni izdelki na splošno

38.

Tekstilni izdelki, ki zajemajo vrvi, motvoz in vrvice, skladno s točko 12 Priloge IV, ki se običajno uporabljajo:

(a)

kot sestavni deli opreme v proizvodnji in predelavi blaga;

(b)

za vključek v strojih, napeljavah (npr. za ogrevanje, klimatizacijo ali osvetlitev), gospodinjskih aparatih, vozilih in drugih sredstvih za prevoz ali za njihovo delovanje, vzdrževanje ali opremo razen nepremočljivih pokrival in dodatne opreme za motorna vozila iz tekstila, ki se ne prodaja skupaj z vozilom

39.

Tekstilni izdelki, namenjeni zaščiti in varnosti, kot so varnostni pasovi, padala, rešilni jopiči, drsalnica za zasilni spust, oprema za gašenje požara, neprebojni jopiči in posebna zaščitna oblačila (npr. tista, ki nudijo zaščito pred ognjem, kemičnimi snovmi in drugimi nevarnostmi)

40.

Zračne strukture na prostem (npr. športne dvorane, razstavne stojnice in prostori za skladiščenje), če so jim priložene lastnosti in tehnične zahteve teh delov

41.

Jadra

42.

Oblačila za živali

43.

Zastave in prapori


PRILOGA IV

Izdelki, za katere je obvezno samo skupno etiketiranje ali označevanje

(iz člena 10(1)(b))

1.

Krpe za čiščenje tal

2.

Krpe za čiščenje

3.

Našitki in dekorativne obrobe, čipke, vezenine ter trakovi za robljenje

4.

Pozamenterija

5.

Pasovi

6.

Naramnice

7.

Podveze in pasovi za nogavice

8.

Vezalke za čevlje in škornje

9.

Trakovi

10.

Elastika

11.

Nova embalaža, ki je v prodaji kot taka

12.

Pakirna vrvica in kmetijska vrvica; niti, vrvi in konopci razen tistih, ki spadajo k točki 38 Priloge III (1)

13.

Namizni podstavki

14.

Robčki

15.

Mrežice za fige iz las in za lase

16.

Kravate in metuljčki za otroke

17.

Slinčki, rokavice za umivanje in krpice za umivanje obraza

18.

Sukanec za šivanje, krpanje in vezenje, ki se v maloprodaji prodajajo v majhnih količinah z neto maso 1 gram ali manj

19.

Trak za zavese ter rolete in zastore


(1)  Pri izdelkih, ki spadajo pod to točko in se prodajajo v rezanih dolžinah, je skupna oznaka na motku. Med vrvi in konopce, ki spadajo pod to točko, štejejo tudi tisti, ki se uporabljajo v gorskih in vodnih športih.


PRILOGA V

Dogovorjeni dodatki, ki se uporabljajo za izračun mase vlaken v tekstilnem izdelku

(iz člena 13)

Vlakno št.

Vlakna

Odstotki

1–2

Volna in živalske dlake:

 

česana vlakna

18,25

mikana vlakna

17,00 (1)

3

Živalske dlake:

 

česana vlakna

18,25

mikana vlakna

17,00 (1)

Konjska dlaka:

 

česana vlakna

16,00

mikana vlakna

15,00

4

Svila

11,00

5

Bombaž:

 

nemercerizirana vlakna

8,50

mercerizirana vlakna

10,50

6

Kapok

10,90

7

Lan

12,00

8

Čista konoplja

12,00

9

Juta

17,00

10

Abaka (manilska konoplja)

14,00

11

Alfa

14,00

12

Kokos

13,00

13

Žuka ali brnistra

14,00

14

Ramija (beljena vlakna)

8,50

15

Sisal

14,00

16

Bengalska ali bombajska konoplja

12,00

17

Heneken

14,00

18

Mehiška agava ali kantala

14,00

19

Acetat

9,00

20

Alginat

20,00

21

Bakrova vlakna

13,00

22

Modal

13,00

23

Protein

17,00

24

Triacetat

7,00

25

Viskoza

13,00

26

Akril

2,00

27

Klorovlakna

2,00

28

Fluorovlakna

0,00

29

Modakril

2,00

30

Poliamid ali najlon:

 

rezana vlakna

6,25

filament

5,75

31

Aramid

8,00

32

Poliimid

3,50

33

Liocel

13,00

34

Polilaktid

1,50

35

Poliester:

 

rezana vlakna

1,50

filament

1,50

36

Polietilen

1,50

37

Polipropilen

2,00

38

Polikarbamid

2,00

39

Poliuretan:

 

rezana vlakna

3,50

filament

3,00

40

Vinilal

5,00

41

Trivinil

3,00

42

Elastodien

1,00

43

Elastan

1,50

44

Steklena vlakna:

 

s povprečnim premerom nad 5 μm

2,00

s povprečnim premerom 5 μm ali manj

3,00

45

Kovinska vlakna

2,00

Metalizirana vlakna

2,00

Azbest

2,00

Papirnata preja

13,75

46

Elastomultiester

1,50

47

Elastolefin

1,50


(1)  Dovoljeno odstopanje 17 % se uporablja tudi, kadar ni mogoče dognati, ali je tekstilni izdelek z vsebino volne in/ali živalske dlake česan ali mikan.


PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami

(iz člena 18)

Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 32, 3.2.1997, str. 38)

 

Direktiva Komisije 97/37/ES

(UL L 169, 27.6.1997, str. 74)

 

Točka 1.F.2 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003

(UL L 236, 23.9.2003, str. 66)

 

Direktiva Komisije 2004/34/ES

(UL L 89, 26.3.2004, str. 35)

 

Direktiva Komisije 2006/3/ES

(UL L 5, 10.1.2006, str. 14)

 

Direktiva Sveta 2006/96/ES

(UL L 363, 20.12.2006, str. 81)

Samo točka D 2 Priloge

Direktiva Komisije 2007/3/ES

(UL L 28, 3.2.2007, str. 12)

 


DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 18)

Direktiva

Roki za prenos

96/74/ES

97/37/ES

1. junij 1998

2004/34/ES

1. marec 2005

2006/3/ES

9. januar 2007

2006/96/ES

1. januar 2007

2007/3/ES

2. februar 2008


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 96/74/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1(1)

Člen 2(1)

Člen 2(1)(a)

Člen 2(2), uvodno besedilo

Člen 2(1)(b), uvodno besedilo

Člen 2(2), prva alinea

Člen 2(1)(b)(i)

Člen 2(2), druga alinea

Člen 2(1)(b)(ii)

Člen 2(3), uvodno besedilo

Člen 2(2), uvodno besedilo

Člen 2(3), prva alinea

Člen 2(2)(a)

Člen 2(3), druga alinea

Člen 2(2)(b)

Člen 2(3), tretja alinea

Člen 2(2)(c)

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1), besedilo razen alinej

Člen 5(1)

Člen 5(1), alinee

Priloga II

Člen 5(2)

Člen 5(2)

Člen 5(3)

Člen 5(3)

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), uvodno besedilo

Člen 6(1), prva alinea

Člen 6(1)(a)

Člen 6(1), druga alinea

Člen 6(1)(b)

Člen 6(1), tretja alinea

Člen 6(1)(c)

Člen 6(2)

Člen 6(2)

Člen 6(3)

Člen 6(3)

Člen 6(4)

Člen 6(5)

Člen 6(5)

Člen 6(4)

Člen 7

Člen 7

Člen 8(1)

Člen 8(1)

Člen 8(2)(a)

Člen 8(2)

Člen 8(2)(b)

Člen 8(3)

Člen 8(2)(c)

Člen 8(4)

Člen 8(2)(d)

Člen 8(5)

Člen 9(1)

Člen 9(1)

Člen 9(2)

Člen 9(2)

Člen 9(3), uvodno besedilo

Člen 9(3), uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (i)

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (ii)

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 9(3)(a), prvi pododstavek, točka (iii)

Člen 9(3)(a), drugi pododstavek

Člen 9(3)(a), drugi pododstavek

Člen 9(3)(a), tretji pododstavek

Člen 9(3)(a), tretji pododstavek

Člen 9(3)(b) do (f)

Člen 9(3)(b) do (f)

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12, uvodno besedilo

Člen 12, uvodno besedilo

Člen 12, točka 1

Člen 12(a)

Člen 12, točka 2(a)

Člen 12(b)

Člen 12, točka 2(b), prvi pododstavek

Člen 12(c)

Člen 12, točka 2(b), drugi pododstavek

Člen 12(d)

Člen 12, točka 2(c), prvi pododstavek

Člen 12(e), prvi pododstavek

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 12(e), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, prva alinea

Člen 12(e), drugi pododstavek, točka (i)

Člen 12, točka 2(c), drugi pododstavek, druga alinea

Člen 12(e), drugi pododstavek, točka (ii)

Člen 12, točka 3

Člen 12(f)

Člen 13

Člen 13

Člen 14

Člen 14

Člen 15, uvodno besedilo

Člen 1(2), uvodno besedilo

Člen 15, točka 1

Člen 1(2)(a)

Člen 15, točka 2

Člen 1(2)(b)

Člen 15, točka 3

Člen 1(2)(c)

Člen 15, točka 4

Člen 1(2)(d)

Člen 16

Člena 15 in 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

Člen 18

Člen 19, prvi odstavek

Člen 20

Člen 19, drugi odstavek

Člen 19

Priloga I, št. 1 do 33

Priloga I, št. 1 do 33

Priloga I, št. 33a

Priloga I, št. 34

Priloga I, št. 34

Priloga I, št. 35

Priloga I, št. 35

Priloga I, št. 36

Priloga I, št. 36

Priloga I, št. 37

Priloga I, št. 37

Priloga I, št. 38

Priloga I, št. 38

Priloga I, št. 39

Priloga I, št. 39

Priloga I, št. 40

Priloga I, št. 40

Priloga I, št. 41

Priloga I, št. 41

Priloga I, št. 42

Priloga I, št. 42

Priloga I, št. 43

Priloga I, št. 43

Priloga I, št. 44

Priloga I, št. 44

Priloga I, št. 45

Priloga I, št. 45

Priloga I, št. 46

Priloga I, št. 46

Priloga I, št. 47

Priloga II, št. 1 do 33

Priloga V, št. 1 do 33

Priloga II, št. 33a

Priloga V, št. 34

Priloga II, št. 34

Priloga V, št. 35

Priloga II, št. 35

Priloga V, št. 36

Priloga II, št. 36

Priloga V, št. 37

Priloga II, št. 37

Priloga V, št. 38

Priloga II, št. 38

Priloga V, št. 39

Priloga II, št. 39

Priloga V, št. 40

Priloga II, št. 40

Priloga V, št. 41

Priloga II, št. 41

Priloga V, št. 42

Priloga II, št. 42

Priloga V, št. 43

Priloga II, št. 43

Priloga V, št. 44

Priloga II, št. 44

Priloga V, št. 45

Priloga II, št. 45

Priloga V, št. 46

Priloga II, št. 46

Priloga V, št. 47

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga VI

Priloga VII


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Evropski parlament in Svet

23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/49


SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2008

o uporabi instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

(2009/45/ES)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1), še zlasti petega odstavka točke 27,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju dejstva, da sta se na usklajevalnem sestanku dne 21. novembra 2008 obe veji proračunskega organa sporazumeli o uporabi instrumenta prilagodljivosti, da se povečajo finančna sredstva v proračunu za leto 2009 nad zgornjo mejo razdelka 4, in sicer v znesku 420 milijonov EUR za financiranje instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju –

SKLENILA:

Člen 1

Za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2009 se uporabi instrument prilagodljivosti, da se zagotovi 420 milijonov EUR proračunskih sredstev za prevzem obveznosti.

Ta znesek se uporabi za dodatno financiranje instrumenta za hitro odzivanje na naraščajoče cene hrane v državah v razvoju iz razdelka 4.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 18. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

E. WOERTH


(1)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


Komisija

23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/50


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 19. decembra 2008

o izvzetju nekaterih storitev v poštnem sektorju na Švedskem iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8409)

(Besedilo v švedskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/46/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 30(4) in (6) Direktive,

ob upoštevanju zahtevka, ki ga je družba Posten AB Sweden (v nadaljnjem besedilu „Švedska pošta“) poslala po elektronski pošti 19. junija 2008,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Dne 19. junija 2008 je Švedska pošta Komisiji po elektronski pošti poslala zahtevo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. V skladu s prvim pododstavkom člena 30(5) je Komisija o tem obvestila švedske organe s pismom z dne 25. junija 2008, na katerega so švedski organi po zahtevi za podaljšanje roka odgovorili po elektronski pošti 2. septembra 2008. Komisija je poleg tega po elektronski pošti dne 30. julija 2008 od Švedske pošte zahtevala dodatne informacije, ki jih je Švedska pošta poslala po elektronski pošti dne 15. avgusta 2008.

(2)

Zahteva, ki jo je predložila Švedska pošta, se nanaša na določene poštne storitve in določene druge storitve na Švedskem. Storitve, opisane v zahtevi, so naslednje:

(a)

storitve naslovljene prvorazredne pisemske pošte (od potrošnika do potrošnika, od potrošnika do podjetij, medpodjetniške in od podjetij do potrošnika), v domovini in tujini; ta kategorija vključuje tudi prednostno dostavo časopisov in ekspresne storitve;

(b)

storitve neprednostnih pisemskih pošiljk, vključno s tako imenovanimi storitvami „e-brev“, dostavo neprednostnih časopisov in naslovljeno direktno pošto. E-brev je storitev, s katero potrošnik predloži gradivo na elektronskih medijih, ki se ga nato s storitvijo tiskanja in kuvertiranja prenese v fizična pisma, ki so kombinirana s poštno storitvijo; v okviru te kategorije storitev pošto še dodatno razlikujemo glede na dejstvo, da se nekatere vrste pošte obravnavajo drugače in imajo različno ceno. Zato je bistvena razlika med posameznimi enotami in velikimi sortiranimi pošiljkami (imenovanimi tudi predsortirana masovna pošta). V tej zadnji kategoriji se uporablja še dodatno razlikovanje glede na geografsko območje, v katerem se ta storitev ponuja, in sicer med velikimi sortiranimi pošiljkami v okoljih velemest (2) in velikimi sortiranimi pošiljkami drugod na Švedskem. Še posebej pomembna posledica tega razlikovanja je, da se cene razlikujejo glede na to, kje se storitve opravljajo, in razlike so precejšnje (3). V tej odločbi bodo zato obravnavane tri različne storitve, in sicer

storitve neprednostnih pisemskih pošiljk nasploh, tj. vse storitve neprednostnih pisemskih pošiljk, kot so bile pravkar opisane, razen:

velikih sortiranih neprednostnih pošiljk v okoljih velemest in

velikih sortiranih neprednostnih pošiljk drugod na Švedskem kot v okoljih velemest;

(c)

storitve nenaslovljene direktne pošte;

(d)

medpodjetniške storitve standardne paketne pošte v domovini;

(e)

storitve standardne paketne pošte od podjetij do potrošnika v domovini;

(f)

storitve standardne paketne pošte (od potrošnika do potrošnika in od potrošnika do podjetij) v domovini;

(g)

storitve hitre in kurirske paketne pošte v domovini;

(h)

storitve paketne pošte v tujini (medpodjetniška, od podjetij do potrošnika, od potrošnika do podjetij, od potrošnika do potrošnika), to je storitve, ki se nanašajo na pakete, ki izvirajo izven Švedske, in storitve, ki se nanašajo na pakete, ki jih je treba dostaviti izven Švedske;

(i)

paletne storitve (imenovane tudi storitve za lahko blago, tj. storitve, ki se nanašajo na blago do približno 1 000 kg) v domovini;

(j)

filatelistične storitve;

(k)

logistika tretje in četrte stranke, katere opredelitev vključuje uvoz, skladiščenje in dostavo ter tudi vodenje, nadzor in razvoj tokov blaga potrošnika;

(l)

zunanje izvajanje internih pisarniških storitev. To je v zahtevku opisano takole: „Postservice zahteva, da običajne interne postopke družbe v zvezi z upravljanjem pošte vodi zunanji akter ter tako sprosti notranje vire in izboljša poslovno učinkovitost. Postservice je del trga zunanjega izvajanja internih pisarniških storitev, ki vključuje še vrsto drugih storitev. Na tem trgu deluje mnogo družb, in storitve, ki jih opravljajo, so različne. Storitve so povezane drugače in včasih zajemajo večino storitev, za katere se lahko šteje, da sestavljajo poštno storitev, medtem ko jih je v drugih primerih zajetih le nekaj in je nato poudarek, na primer, na storitvah čiščenja.“

(3)

Zahteva poleg tega omenja storitev, ki obsega nabavo poštnih predalov, a – pravilno – ugotavlja, da je to pomožna storitev, ki jo je treba obravnavati kot del zagotavljanja dostopa do poštne infrastrukture. Zato ne more biti predmet avtonomne odločitve v skladu s členom 30.

(4)

Zahtevi so priloženi zaključki neodvisnega nacionalnega organa, Konkurrensverket (4) (švedski organ za konkurenco), čigar glavne pripombe in zaključki so naslednji: „Konkurrensverket nima nobenih bistvenih ugovorov zoper način, na katerega je (Švedska pošta) razmejila upoštevne trge … Slika trenutne in vse večje konkurence, ki jo (Švedski pošti) predstavljajo nove družbe v poštnem sektorju, je pravilna; to še posebej velja za gosteje naseljena območja. (…) Toda za Švedsko so značilna redko poseljena velika geografska območja, ki trenutno niso – in verjetno tudi v predvidljivi prihodnosti ne bodo – poslovno zanimiva za nove družbe, da bi si tu postavile sedež (tj. da bi opravljale poštne storitve). To pomeni, da bo (Švedska pošta) tudi v prihodnje še vedno edini akter na trgu ali pa bo vsaj imela zelo močan tržni položaj v nekaterih delih švedskega trga poštnih storitev. (…) Za konec, Konkurrensverket meni, da zahteva (Švedske pošte) v skladu s členom 30 Direktive o javnih gospodarskih službah, 2004/17/ES, izpolnjuje zahteve, da se ji odobri izvzetje za trge, omenjene (v Direktivi). (…)“.

II.   PRAVNI OKVIR

(5)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da naročila, katerih namen je omogočanje opravljanja dejavnosti, za katere se uporablja Direktiva 2004/17/ES, niso predmet te direktive, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Šteje se, da dostop ni omejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti, ki odpira določen sektor ali njegov del.

(6)

Ker Švedska izvaja in uporablja Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (5), ne da bi uporabila možnost rezervacije storitev v skladu s členom 7 Direktive, se šteje, da dostop ni omejen v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) Direktive 2004/17/ES. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih samo po sebi nobeno ni odločilno.

(7)

Eno merilo, ki ga je v zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, treba upoštevati, je tržni delež glavnih akterjev na posameznem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Ker se pogoji razlikujejo za različne dejavnosti, na katere se nanaša ta odločba, je treba pri preverjanju konkurenčnih razmer upoštevati različne razmere na različnih trgih.

(8)

Čeprav je v določenih primerih mogoče predvideti ožje opredelitve trgov, lahko natančna opredelitev zadevnega trga ostane odprta za namene te odločbe, če se številne storitve, navedene v zahtevi, ki jo je predložila Švedska pošta, obravnavajo v takšnem obsegu, da rezultat analize ostane enak ne glede na to, ali temelji na ozki ali širši opredelitvi.

(9)

Ta odločba ne posega v uporabo pravil o konkurenci.

III.   OCENA

(10)

Švedska pošta ima za naslovljene prvorazredne pisemske pošiljke tržni delež, ki je bil v obdobju 2005-2007 vsako leto ustaljen pri nekaj več kot (… %) (6), pa če je bil izmerjen v vrednosti ali količini (7). Po mnenju Švedske pošte ta stopnja tržnega deleža ne bi bila bistveno drugačna, četudi bi se nanašala ločeno na vsakega od možnih segmentov, ki bi jih lahko predvideli (pisemske pošiljke in prvorazredni časopisi, posamezne enote in pošiljke, sortirane in nesortirane pošiljke, velike in majhne pošiljke, od potrošnika do potrošnika, od potrošnika do podjetij, od podjetij do potrošnika, medpodjetniške, v domovini in tujini, v okoljih velemest in ostalem delu Švedske …) (8). Zaradi tega lahko v tem primeru vprašanje, ali so vsi ti segmenti del istega proizvodnega trga, ostane odprto. Toda po mnenju Švedske pošte bi bil upoštevni trg, v primerjavi s katerim bi ocenili položaj njenih trgov, večji „trg sporočil“, ki bi poleg naslovljenih pisemskih pošiljk vseh kategorij in vrst, prednostnih in neprednostnih časopisov in periodičnega tiska ter naslovljene direktne pošte vključeval „vse elektronske alternative fizični dostavi poštnih pošiljk. (…) Med drugim gre za elektronsko pošto, elektronsko izmenjavo podatkov, komunikacijo prek spletnih strani (s pošiljanjem informacij, izvajanjem transakcij itd.), poslovne sisteme (ki proizvajajo komunikacijske in storitvene aplikacije, kot so sistemi za elektronsko izdajanje računov) in telefonske storitve (v obliki SMS in MMS).“ Na tako opredeljenem trgu bi Švedska pošta imela „omejen tržni delež“. Po mnenju Švedske pošte bi konkurenčni pritisk pravzaprav predstavljala možnost nadomestitve storitev „tradicionalnih“ papirnih pisemskih pošiljk z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi (kot je elektronska pošta ali SMS). V zvezi z nadomestitvijo je treba opozoriti, da je treba v skladu s pravili o konkurenci ES nadomestljivost med drugim analizirati na podlagi značilnosti proizvodov, cene proizvodov in ovir, povezanih s preusmeritvijo povpraševanja na možne nadomestke. Zdi se, da se značilnosti papirne pošte in elektronskih komunikacij znatno razlikujejo po obliki komunikacije, porabi časa za komunikacijo in preferencah potrošnikov. Poleg tega obstajajo velike ovire za prehod s papirne pošte na elektronsko pošto. (9) To kaže, da elektronske komunikacije pripadajo različnemu proizvodnemu trgu in zato ne morejo izvajati neposrednega konkurenčnega omejevanja storitev naslovljenih prvorazrednih poštnih pošiljk Švedske pošte. Poleg tega se zdi, da bi glavni učinek povečane uporabe elektronske pošte znatno zmanjšal celoten obseg trga papirne pošte, namesto da bi na njem uvedel konkurenco (10). Ali obstaja neposredna izpostavljenost konkurenci ali ne, zato ni mogoče oceniti s sklicevanjem na „trg sporočil“. Če tega ne bi bilo, Švedska pošta trdi, da bi bil upoštevni trg „trg za naslovljena fizična sporočila“, tj. en sam trg, ki zajema vse oblike in kategorije pisemskih pošiljk (prednostne in neprednostne, hitre in „običajne“), naslovljeno direktno pošto, časopise in periodični tisk. Na tako opredeljenem trgu je tržni delež Švedske pošte za leto 2007 baje znašal (… %) po vrednosti in (… %) po količini. Razen dejstva, da se pogoji oblikovanja cen za različne vrste zadevnih storitev močno razlikujejo, ta visok tržni delež zajema tržne deleže za Švedsko pošto, ki se gibljejo med (… %) in (… %) po vrednosti ter med (… %) in (… %) po količini, kar ni skladno z enim samim trgom. Trg za naslovljene prvorazredne pisemske pošiljke je zato treba oceniti ločeno, in tržni deleži Švedske pošte na tem trgu so taki, da je ob pomanjkanju kakršnih koli nasprotnih kazalcev treba zaključiti, da storitve, ki se nanašajo na naslovljene prvorazredne pisemske pošiljke, preučene v tej uvodni izjavi, niso neposredno izpostavljene konkurenci na Švedskem. Zato se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja teh dejavnosti na Švedskem.

(11)

Švedska pošta ima za storitve neprednostnih pisemskih pošiljk nasploh, kot so opredeljene v prvi alinei uvodne izjave (2)(b) zgoraj, v letu 2007 (… %) ocenjeni tržni delež po vrednosti (11), pri čemer znaša delež največjega konkurenta preostalih (… %). V tej zvezi je treba spomniti na ustaljeno sodno prakso (12), po kateri „zelo veliki tržni deleži že sami po sebi, razen izjemoma, dokazujejo obstoj prevladujočega položaja. Taka je situacija, kadar je tržni delež 50 %“. Glede na visoko stopnjo koncentracije ((… %)) na tem trgu in ob pomanjkanju kakršnih koli drugih nasprotnih kazalcev je zato treba zaključiti, da storitve neprednostnih pisemskih pošiljk nasploh niso neposredno izpostavljene konkurenci na Švedskem. Zato se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja te dejavnosti na Švedskem.

(12)

Glede velikih sortiranih neprednostnih pošiljk drugod na Švedskem kot v okoljih velemest, kot so opredeljene v tretji alinei uvodne izjave (2)(b), se po informacijah Švedske pošte „tržni deleži akterjev, ki nudijo velike pošiljke zunaj okolij velemest, ne merijo ločeno, temveč le kot del vse druge pošte, namenjene v ta okolja. To pomeni, da so tržni deleži teh akterjev približno enaki tržnim deležem za akterje, ki opravljajo prvorazredne poštne storitve, kar pomeni, da [je] tržni delež [Švedske pošte] približno (… %).“ Glede na to visoko stopnjo koncentracije na tem trgu in ob pomanjkanju kakršnih koli drugih nasprotnih kazalcev je treba zaključiti, da velike sortirane neprednostne pošiljke drugod na Švedskem kot v okoljih velemest niso neposredno izpostavljene konkurenci na Švedskem (13). Zato se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja te dejavnosti na Švedskem.

(13)

Švedska pošta ima za nenaslovljeno direktno pošto, ki v tej odločbi pomeni nenaslovljene pošiljke, predvidene kot tržne komunikacije, (… %) ocenjeni tržni delež po vrednosti, pri čemer ima največji pomemben konkurent (… %) delež, tudi po vrednosti. Toda po mnenju Švedske pošte bi bil upoštevni trg, v primerjavi s katerim bi ocenili položaje njenih trgov, večji „trg za distribucijo oglasov“, ki bi poleg nenaslovljene direktne pošte vključeval „druge kanale za distribucijo oglasov, kot so časopisni oglasi, televizijski in radijski oglasi, oglasi na prostem, oglaševanje prek interneta, sponzoriranje itn.“. Na tako opredeljenem trgu bi delež Švedske pošte znašal približno (… %) (14). Obstoj enega samega, širokega trga, ki obsega reklamo v različnih medijih, pa je že bil preučen in zavrnjen v predhodni Odločbi Komisije (15). Ali obstaja neposredna izpostavljenost konkurenci ali ne, tega zato ni mogoče oceniti s sklicevanjem na „trg za distribucijo oglasov“. Trg za storitve nenaslovljene direktne pošte je zato treba preučiti ločeno. Glede na visoko stopnjo koncentracije na tem trgu in ob upoštevanju ustaljene sodne prakse, omenjene v uvodni izjavi 11 zgoraj, ter ob pomanjkanju kakršnih koli drugih nasprotnih kazalcev je treba zaključiti, da storitve nenaslovljene direktne pošte niso neposredno izpostavljene konkurenci na Švedskem. Zato se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja te dejavnosti na Švedskem.

(14)

Po mnenju Švedske pošte obstaja en sam trg, imenovan „trg sortirnic obdelanega splošnega tovora“, za „standardizirano dostavo paketov, paketnih pošiljk in palet v nacionalnih, regionalnih ali globalnih prometnih omrežjih“, saj je skupni imenovalec vseh teh v tem, da so „sortirnice za obdelavo velikih količin blaga osrednja značilnost teh omrežij“. Na tako opredeljenem trgu bi tržni delež Švedske pošte znašal (… %). Toda ta zajema zelo različne tržne deleže, ki se gibljejo od (… %) do (… %) po vrednosti za storitve hitre paketne pošte v domovini do (… %) po vrednosti za storitve standardne paketne pošte v domovini. To ni skladno z enim samim trgom. Storitve standardne paketne pošte v domovini je zato treba obravnavati posebej, saj zadovoljujejo drugačne potrebe povpraševanja (univerzalna poštna storitev) glede na poslovne pakete, kjer se tehnološki proces opravljanja te storitve običajno bistveno razlikuje. Pri teh storitvah je položaj Švedske pošte precej močan, pri čemer je ocenjeni tržni delež v obdobju 2005–2007 ustaljen med (… %) in (… %) vrednosti (16). Čeprav se to lahko spremeni v prihodnjih letih po vstopu dveh novih konkurentov (konec) leta 2007, je treba zaključiti, da kategorija preučenih storitev ni neposredno izpostavljena konkurenci na Švedskem. Zato se člen 30(1) Direktive 2004/17/ES ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje izvajanja teh dejavnosti na Švedskem.

(15)

Sodeč po informacijah, ki jih je predložila Švedska pošta, naj bi bil en sam trg za zunanje izvajanje internih pisarniških storitev. Kot je navedeno v uvodni izjavi (2)(l) zgoraj, bi ta trg pokrival različne vrste storitev, od ene ali več storitev, ki se nanašajo na poštne pošiljke, npr. storitve vložišča, do storitev čiščenja. Natančna kombinacija storitev je odvisna od povpraševanja posameznih potrošnikov. Poleg vseh drugih pomislekov v zvezi z nenadomestljivostjo med tako zelo različnimi storitvami, kot so storitve čiščenja in storitve vložišča, na strani ponudbe in tudi na strani povpraševanja ni mogoče vnaprej določiti, katere storitve se lahko združijo, če se za njih odloči en potrošnik ali več potrošnikov. Odločitev glede pravne ureditve, ki velja za zunanje izvajanje internih pisarniških storitev, bi zato povzročila precejšnjo pravno negotovost. V teh okoliščinah zunanje izvajanje internih pisarniških storitev, kakor je opredeljeno v uradnem obvestilu Švedske pošte, ne more biti predmet odločbe v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES kot posamezna kategorija storitev.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (2)(b) zgoraj, na Švedskem obstaja ločen trg za velike sortirane neprednostne pošiljke v okoljih velemest. Na tem trgu znaša tržni delež Švedske pošte v letu 2007 (… %) po vrednosti. Ob upoštevanju stopnje koncentracije na tem trgu, kjer je največji konkurent pridobil delež, ki je v letu 2007 ocenjen na približno (… %) po vrednosti, je treba te dejavnike obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(17)

Na področju domačih medpodjetniških storitev standardne paketne pošte je tržni delež Švedske pošte v letu 2007 ocenjen približno na (… %) po vrednosti. Ob upoštevanju, da znaša skupni ocenjeni tržni delež dveh največjih konkurentov na področju domačih storitev (… %) in da je skupni delež treh največjih konkurentov med (… %) po vrednosti, torej trije največji konkurenti nimajo nepomembnega tržnega deleža in se sklepa, da je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci.

(18)

Tržni delež Švedske pošte za domače storitve je v letu 2007 ocenjen na (… %) po vrednosti. Vendar pa v letu 2007 (… %) ocenjeni tržni delež največjega konkurenta po vrednosti znaša približno polovico deleža Švedske pošte, zato se na tej stopnji lahko šteje, da bi konkurent lahko izvajal velik konkurenčni pritisk na Švedsko pošto. Te dejavnike je zato treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(19)

Švedska pošta je imela leta 2007 na tem trgu (… %) delež po vrednosti, medtem ko je skupni tržni delež dveh največjih konkurentov znašal (… %). Te dejavnike je zato treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci storitev hitre in kurirske paketne pošte v domovini.

(20)

Na trgu za storitve paketne pošte v tujini, kot so opredeljene v uvodni izjavi (2)(h) zgoraj, ima Švedska pošta v letu 2007 tržni delež (… %) po vrednosti, medtem ko je bil delež njenega največjega konkurenta primerljivih (… %), skupni delež dveh največjih konkurentov pa je bil skoraj dvakrat tolikšen kot delež Švedske pošte, in sicer (… %). Te dejavnike je zato treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci storitev paketne pošte v tujini.

(21)

Na trgu za paletne storitve v domovini, kot so opredeljene v uvodni izjavi (2)(i) zgoraj, je delež Švedske pošte ocenjen na (… %) tržni delež. Sodeč po informacijah, ki jih je predložila Švedska pošta, „(…) trg obvladujejo DHL, Schenker, DSV in [Švedska pošta], pri čemer [Švedska pošta] in DSV tekmujeta za tretje mesto. Poleg tega obstajajo lokalna in tudi vsedržavna prevozna podjetja, ki nudijo prevoz palet. V transportnem sektorju na Švedskem je okrog 14 000 družb in ni mogoče reči, koliko jih v svojo ponudbo izdelkov uvršča tudi paletno storitev.“ Te dejavnike je zato treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(22)

Na trgu za logistiko tretje in četrte stranke, kot je opredeljena v uvodni izjavi (2)(k) zgoraj, je tržni delež Švedske pošte z manj kot (… %) precej zanemarljiv, pri čemer „na švedskem trgu deluje veliko število švedskih in mednarodnih akterjev, kot so DHL, Schenker, DSV in Green Cargo. Poleg tega so tu še družbe, ki so bile sprva v sektorju odpreme in špediterstva, s svojimi lastnimi globalnimi omrežji, kot sta Maersk in Tradimus“, če sodimo po informacijah, ki jih je predložila Švedska pošta. To se zato lahko obravnava kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(23)

V tej odločbi so filatelistične storitve opredeljene kot „prodaja poštnih znamk in z njimi povezanih izdelkov zlasti zbiralcem znamk ter, v določenem obsegu, kupcem daril in spominkov.“ Sodeč po predstavljenih informacijah je Švedska pošta največja družba, ki vseskozi izdaja nove poštne znamke na Švedskem. Drugi akterji, ki nudijo novo izdane poštne znamke na filatelističnem trgu na Švedskem, so lokalni švedski poštni operaterji in tuji, pretežno nordijski poštni operaterji. Toda filatelistični trg ni omejen na poštne znamke, ki jih nudijo poštni operaterji, temveč vključuje tudi prodajo poštnih znamk prek dražbarjev, trgovcev z znamkami in prodajo na internetu prek različnih prodajnih in avkcijskih spletnih strani. Ocenjeni tržni delež Švedske pošte na celotnem trgu za filatelistične storitve na Švedskem, ki jih opravljajo trgovci ali borzne hiše, znaša (… %), dražbarji imajo (… %) skupni tržni delež, trgovci z znamkami skupaj (… %), prodaja na internetu skupaj (… %), vsi drugi poštni operaterji na Švedskem pa skupaj (… %). Ocenjeni skupni delež treh največjih dražbarjev ((… %)) je nekoliko večji od deleža Švedske pošte. Te dejavnike je zato treba obravnavati kot znak neposredne izpostavljenosti konkurenci za filatelistične storitve, če je zadevni trg skupni trg ali ločeni trg za poslovanje s poštnimi znamkami in borzni trg poštnih znamk.

IV.   ZAKLJUČKI

(24)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah (2) do (23), je treba pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, šteti za izpolnjenega na Švedskem za naslednje storitve:

(a)

velike sortirane neprednostne pošiljke v okoljih velemest;

(b)

medpodjetniške storitve standardne paketne pošte v domovini;

(c)

storitve standardne paketne pošte od podjetij do potrošnika v domovini;

(d)

storitve hitre in kurirske paketne pošte v domovini;

(e)

paletne storitve (imenovane tudi storitve za lahko blago) v domovini;

(f)

logistika tretje in četrte stranke;

(g)

filatelistične storitve ter

(h)

storitve paketne pošte v tujini.

(25)

Ker se zdi, da je pogoj neomejenega dostopa do trga izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES ne bi smela uporabljati, če naročniki oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev, navedenih v točkah (a) do (h) uvodne izjave (24), na Švedskem ali če so organizirani natečaji za opravljanje te dejavnosti na Švedskem.

(26)

Ta odločba temelji na pravnih in dejanskih razmerah od junija do septembra 2008, kot je razvidno iz informacij, ki sta jih predložila Švedska pošta in Kraljevina Švedska. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Direktiva 2004/17/ES se ne uporablja za javna naročila, ki jih oddajo naročniki in so namenjena omogočanju izvajanja naslednjih storitev na Švedskem:

(a)

velike sortirane neprednostne pošiljke v okoljih velemest;

(b)

medpodjetniške storitve standardne paketne pošte v domovini;

(c)

storitve standardne paketne pošte od podjetij do potrošnika v domovini;

(d)

storitve hitre in kurirske paketne pošte v domovini;

(e)

paletne storitve (imenovane tudi storitve za lahko blago) v domovini;

(f)

logistika tretje in četrte stranke;

(g)

filatelistične storitve ter

(h)

storitve paketne pošte v tujini.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Švedsko.

V Bruslju, 19. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  Opredeljena kot določena območja poštnih številk, ki se nanašajo na večja mesta in okolice, kot so Stockholm, Göteborg, Malmö in Västerås.

(3)  V povprečju 0,40 SEK – za primerjavo, cena za neprednostno pismo do 20 g (posamezna enota) je 4,0 SEK, cena za neprednostna pisma v velikih sortiranih pošiljkah zunaj okolij velemest pa 2,84 SEK. V povprečju je v okoljih velemest cena za neprednostna pisma v velikih sortiranih pošiljkah za 16,39 % nižja.

(4)  Opomba z dne 28.2.2008, Dnr 656/2007.

(5)  UL L 15, 21.1.1998, str. 14.

(6)  Zaupni podatki.

(7)  Tržni deleži za leta 2005, 2006 in 2007, izmerjeni v vrednosti, so bili (… %), medtem ko so bili ustrezni tržni deleži za ista leta, izmerjeni v količini (… %).

(8)  Glej zahtevo, točka 3.1, C, str. 25.

(9)  Na primer, približno ena četrtina švedskih gospodinjstev nima povezave z internetom. Ob tem naj bi tisti del švedskega prebivalstva, ki plačuje račune prek interneta, predstavljal „nekaj več kot polovico“, kar pomeni, da skoraj polovica tega ne počne.

(10)  Glej tudi sklepno ugotovitev v istem smislu, navedeno v uvodni izjavi 10 Odločbe Komisije 2007/564/ES z dne 6. avgusta 2007 o izvzetju nekaterih storitev v poštnem sektorju na Finskem, z izjemo Ålandskih otokov, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 215 z dne 18.8.2007, str. 21).

(11)  2005: (… %), 2006: (… %).

(12)  Glej točko 328 sodbe Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 28. februarja 2002. Atlantic Container Line AB in drugi v. Komisija Evropskih skupnosti. Zadeva T-395/94. Zbirka odločb 2002, stran II-00875.

(13)  Gostota poseljenosti se ni štela kot pomemben dejavnik pri sprejemanju pravkar omenjene Odločbe Komisije 2007/564/ES, ki zadeva Finsko, gostota poseljenosti katere – 17,4 prebivalca na km2 na dan 1.1.2007 – je nižja kot gostota poseljenosti Švedske, 22,2 prebivalca na km2 na dan 1.1.2007.

(14)  Vključno z njeno naslovljeno direktno pošto, ki pa jo Švedska pošta v svoji zahtevi šteje kot del trga naslovljenih fizičnih sporočil, „med drugim ob upoštevanju delitve poštnih storitev iz Direktive o javnih gospodarskih službah.“

(15)  Glej točko 11 Odločbe Komisije z dne 8. aprila 2005 (zadeva št. IV/M.3648 – GRUNER + JAHR/MPS). Zadevni mediji so bili reklama v periodičnem tisku, na televiziji, radiu in internetu. Glej v istem smislu točko 15 Odločbo Komisije z dne 24. januarja 2005 (zadeva št. IV/M.3579 – WPP/GREY), ki med drugim navaja: „… bolj se zdi, da se različne vrste medijev dopolnjujejo, kot da so medsebojno zamenljive, saj različni mediji lahko nagovarjajo različne publike na različne načine.“

(16)  Glede na raziskavo, ki jo je posredovala Švedska pošta in je priložena njeni zahtevi, Švedska pošta „pravzaprav ne razlikuje med obema vrstama storitev. Ne glede na to, ali je paket namenjen od potrošnika do potrošnika ali od potrošnika do podjetij, se storitev opravlja pod istim imenom proizvoda („Postpaket“). Zaradi te bližnje nadomestljivosti na strani ponudbe je primerno, da se te storitve obravnava kot eno storitev C2X.“ To je tudi skladno z analizo, ki je bila privzeta za Finsko v Odločbi 2007/564/ES.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/57


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. decembra 2008

o neuporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev pri proizvodnji električne energije v Češki republiki

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8569)

(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/47/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) in zlasti člena 30(4) in (6) Direktive,

ob upoštevanju zahtevka, ki ga je Češka poslala po elektronski pošti, prejeti 3. julija 2008,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za javna naročila,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

(1)

Komisija je 3. julija 2008 prejela zahtevek Češke v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, ki je bil Komisiji poslan po elektronski pošti. Komisija je v elektronski pošti z dne 26. septembra 2008 zahtevala dodatne informacije, ki so jih češki organi poslali po elektronski pošti 9. oktobra 2008.

(2)

Zahtevek Češke republike se nanaša na proizvodnjo električne energije.

(3)

Zahtevku je priloženo pismo neodvisnega nacionalnega organa (Energetický regulační úřad, češki organ za upravljanje energije) in pismo drugega neodvisnega organa (Úřad pro ochranu hospodářské soutěže, češki urad za varstvo konkurence). Oba organa analizirata pogoje za dostop do zadevnega trga in ugotavljata, da je ta neomejen, pri čemer ni nihče od njiju ugotovil, da bi bili dodatni pogoji v zvezi z neposredno izpostavljenostjo konkurenci izpolnjeni, kar zadeva proizvodnjo električne energije v Češki republiki.

II.   PRAVNI OKVIR

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, na katere dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki zahteva še večjo stopnjo odpiranja trga.

(5)

Češka republika ne izvaja in uporablja le Direktive 96/92/ES, ampak tudi Direktivo 2003/54/ES, pri čemer je izbrala pravno in organizacijsko ločevanje za prenosna in distribucijska omrežja, razen za najmanjša distribucijska podjetja, ki so, medtem ko zanje še vedno velja ločevanje računovodskih izkazov, izvzeta iz zahteve pravnega in organizacijskega ločevanja ter imajo manj kot 100 000 odjemalcev ali oskrbujejo elektroenergetske sisteme, katerih poraba je bila leta 1996 manjša od 3 TWh. Razen tega ima upravljavec prenosnega omrežja, CEPS, ločeno lastništvo. Iz tega razloga in na podlagi prvega pododstavka člena 30(3) se šteje, da dostop do trga ni omejen.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, od katerih ni nobeden odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta odločba, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega mehanizma, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.

(7)

Ta odločba ne posega v uporabo pravil konkurence.

III.   OCENA

(8)

Zahtevek Češke se nanaša na proizvodnjo električne energije na Češkem.

(9)

Zahtevek Češke navaja, da bi zadevni geografski trg bil trg, večji od nacionalnega ozemlja, ki bi vključeval ozemlja Češke, Poljske, Slovaške, Avstrije in Nemčije. Glavni razlog za to opredelitev trga naj bi bil visok delež zmogljivosti medsebojnih povezav (z več državami članicami) v primerjavi z domačo proizvodnjo in povpraševanjem. Po informacijah čeških organov iz odgovora z dne 9. oktobra 2008 se je leta 2007 izvozilo 25,6 TWh, medtem ko se je v istem letu uvozilo 9,5 TWh. Češka je zato neto izvoznik električne energije z neto izvozom 16,1 TWh, kar znaša približno 20 % (4) celotne neto proizvodnje električne energije (81,4 TWh). Dodatno pojasnilo, predloženo v zvezi z obstojem širšega geografskega trga, je premik proti cenovni konvergenci med nacionalnim češkim trgom in nemškim trgom ter tudi vse večja vloga praške energetske borze PXE.

(10)

Vendar sorazmerno visoka zmogljivost medsebojnih povezav in cenovne konvergence nista dovolj za določitev zadevnega trga. Zaradi pravil lokalnega trga ter zlasti nepogrešljivosti in prevladujočega položaja katerega koli akterja na trgu (v primeru Češke je to gospodarski subjekt CEZ) se lahko opredeli tudi manjši trg. V zvezi s tem je treba omeniti, da glede na odgovor čeških organov z dne 9. oktobra 2008 večji delež rastočega PXE izhaja iz transakcij, pri katerih sodeluje CEZ. Razen tega je Komisija v svoji preiskavi energetskega sektorja (5) v zvezi z mogočimi geografskimi opredelitvami trga, ki sega prek nacionalnega ozemlja, analizirala tudi, ali so lahko nekatere države v Srednji Evropi del mogočih parov zadevnih trgov. Za par držav Avstrija-Nemčija je velikost največjega gospodarskega subjekta v Avstriji skupaj s prezasedenostjo avstrijskih notranjih omrežij Komisiji preprečevala sklep, da bi bil zadevni trg večji od nacionalnega. Podobno se je v primeru Češke in Slovaške zaradi velikosti prevladujočih gospodarskih subjektov in njihove nepogrešljivosti pri zadovoljevanju povpraševanja sklenilo, da celo ta dva para držav nista del enega in istega geografskega trga. Poleg tega je Komisija nedavno preverila avstrijski in poljski trg za proizvodnjo električne energije ter ugotovila, da sta v geografskem smislu nacionalna (6). Nazadnje je Komisija v svoji nedavni protimonopolni odločbi C(2008) 7367 z dne 26. novembra 2008 proti E.ON v zvezi z nemškim veleprodajnim trgom (7) odločila, da je slednja družba po obsegu nacionalna, pri čemer sosednje države (ne na zahodu ne na vzhodu) niso del širšega geografskega trga.

(11)

Zaradi tega je treba zavrniti obstoj regionalnega trga. To je tudi v skladu z izjavo češkega urada za varstvo konkurence, da „je urad pri ocenjevanju (uporabe v skladu s členom 30), ob upoštevanju svoje obstoječe preiskave, izhajal iz predpostavke, da je treba zadevni trg za proizvodnjo električne energije z geografskega stališča določiti na ozemlju Češke republike“. Ob upoštevanju dejstev iz uvodnih izjav 9 in 10 je treba ozemlje Češke republike obravnavati kot ustrezen trg za namene ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES.

(12)

Kot izhaja iz stalne prakse (8) v zvezi z odločbami Komisije na podlagi člena 30, je Komisija menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih […] skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“. V skladu s„Preglednico 6: Razmere na veleprodajnem trgu“, str. 12 „delovnega dokumenta služb Komisije: Spremni dokument k poročilu Napredek pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije“ (9), so deleži treh največjih proizvajalcev leta 2006 znašali 69,4 % proizvodnje električne energije, pri čemer so leta 2007 narasli na 73,9 %. Po podatkih, ki so jih češki organi navedli v odgovoru z dne 9. oktobra 2008, je prevladujoče podjetje imelo skoraj 70 % vseh nameščenih zmogljivosti, pri čemer sta imela drugo in tretje največje podjetje po 3,5 in 3 %. Te stopnje koncentracije, ki vključujejo skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev, so višje od zadevnega odstotka, tj. 39 %, na katerega se za Združeno kraljestvo sklicujeta odločbi 2006/211/ES (10) in 2007/141/ES (11). Prav tako so znatno višje od stopnje (52,2 %) iz Odločbe 2008/585/ES (12) v zvezi z Avstrijo, prav tako so tudi višje od stopnje (58 % bruto proizvodnje) iz Odločbe Komisije 2008/741/ES (13) v primeru Poljske.

(13)

Češke stopnje koncentracije treh največjih gospodarskih subjektov so končno podobne ustreznim stopnjam iz odločb 2006/422/ES (14) in 2007/706/ES (15) za Finsko (73,6 %) in Švedsko (86,7 %) ali so nižje od njih. Vendar obstaja pomembna razlika med Češko na eni strani ter Finsko in Švedsko na drugi. Na Češkem prevladuje predvsem en gospodarski subjekt, pri čemer imata druga dva največja proizvajalca tržna deleža, ki sta manjša za faktor dvajset (najnižji delež je 3 %, najvišji pa skoraj 70 %). Na Finskem ustrezne številke kažejo, da je bil gospodarski subjekt z 18,3-odstotnim tržnim deležem najmanjši med prvimi tremi, medtem ko je bil tisti s 33,7-odstotnim tržnim deležem največji. Podoben razpon se pojavlja tudi na Švedskem, pri čemer je najnižji delež 17,4 % in najvišji 47,1 %.

(14)

V zvezi s tem je prav tako treba opozoriti na stalno sodno prakso (16), ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je položaj, ko je tržni delež 50 %“.

(15)

Stopnja uvoza električne energije na Češko znaša nekaj več kot 11 % celotnega povpraševanja (17), ki je sicer višje od deleža uvoza električne energije na Poljsko, vendar dosega manj kot polovico deleža v primeru Avstrije (18)  (19). Tudi v primeru Švedske in Finske se visoke stopnje koncentracije treh največjih proizvajalcev „izravnajo“ s „[…] pritisk(-om) konkurence, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo pridobi zunaj […]“ (20). Zato je na Češkem težko ugotoviti obstoj precejšnjega konkurenčnega pritiska zaradi uvožene električne energije, poleg tega je trditev o obstoju prevozne zmogljivosti, ki bi znatno povečala stopnjo uvoza, le teoretična, ker je bila Češka vsako leto, vsaj od leta 2003, neto izvoznik in bo v srednjeročnem obdobju to tudi ostala. Ta stopnja koncentracije se torej ne more upoštevati kot pokazatelj neposredne izpostavljenosti trga proizvodnje električne energije konkurenci.

(16)

Odgovor čeških organov z dne 9. oktobra 2008 prav tako kaže, da CEZ načrtuje večino prihodnjih večjih proizvodnih projektov na ravni prenosnih omrežij, zlasti s predvidenimi gradnjami novih jedrskih elektrarn, načrtovanim podaljšanjem življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne Dukovany ter projekti gradnje termoelektrarn in plinskih elektrarn. Poleg načrtov CEZ obstajajo tudi projekti, zlasti na področju obnovljivih virov energije, ki jih načrtujejo drugi, delno na ravni prenosa, vendar zlasti na ravni distribucije.

(17)

Poleg tega je treba delovanje izravnalnih mehanizmov, čeprav predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, proizvedene in/ali potrošene v državi članici, prav tako šteti za dodaten pokazatelj. V skladu z razpoložljivimi informacijami je delovanje izravnalnih mehanizmov – zlasti tržno določanje cen in dobro razvit enodnevni trg z zapiranjem na uro in pol, to je možnost, da uporabniki omrežja vsako uro in pol prilagodijo svoj položaj – takšno, da ne predstavlja ovire neposrednemu izpostavljanju proizvodnje električne energije konkurenci.

(18)

Ob upoštevanju značilnosti zadevnega proizvoda (električne energije) in pomanjkanja primernih nadomestnih proizvodov ali storitev morata biti cenovna konkurenca in oblikovanje cen pri ocenjevanju stanja konkurence na trgih električne energije pomembnejša. Število odjemalcev, ki menjajo dobavitelje, je lahko v zvezi z velikimi industrijskimi (končnimi) odjemalci pokazatelj cenovne konkurence in zato posredno „naravni pokazatelj“ učinkovitosti konkurence. Če prestopa malo odjemalcev, verjetno obstaja problem pri delovanju trga, čeprav ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša možnost ponovnega pogajanja s prejšnjim dobaviteljem (21). Poleg tega „obstoj reguliranih cen za končne uporabnike nedvomno bistveno vpliva na vedenje odjemalcev […]. Čeprav je v prehodnem obdobju ohranitev nadzora mogoče upravičiti, bo le-ta povzročal še večje izkrivljanje, ko se bo pojavila potreba po naložbah“ (22).

(19)

Glede na najnovejše razpoložljive informacije so bili deleži odjemalcev, ki so na Češkem zamenjali ponudnika, določeni kot zelo visoki (23), poleg tega najnovejše informacije, ki so jih češki organi navedli v svojem odgovoru z dne 9. oktobra, navajajo, da je „od odprtja trga električne energije […] skoraj vsak drugi odjemalcev v segmentu večjih odjemalcev zamenjal svojega dobavitelja električne energije“. Pri tem je treba upoštevati ozadje stanja, kot je bilo navedeno v prejšnjih odločbah o elektroenergetskem sektorju, v katerih je bil delež odjemalcev, ki zamenjajo ponudnika, pri velikih in zelo velikih industrijskih uporabnikih v razponu od več kot 75 % (Odločba 2006/422/ES za Finsko) do 41,5 % (Odločba 2008/585/ES za Avstrijo). Razen tega so bili dobavni trgi (za gospodinjstva, industrijske odjemalce itd.) v praksi Komisije pred odločbo opredeljeni kot ločeni proizvodni trgi ter lahko imajo zaradi vpliva močnih in dobro vzpostavljenih dobavnih podjetij različno konkurenčno okolje, in sicer veleprodajni ali proizvodni trg. Pogoste menjave se lahko zato obravnavajo kot nedvomen pokazatelj neposredne izpostavljenosti konkurenci.

(20)

V zvezi s proizvodnjo električne energije na Češkem se lahko položaj povzame tako: skupni tržni deleži treh največjih proizvajalcev so visoki, vendar je še pomembneje, da največji proizvajalec sam predstavlja skoraj 70-odstotni tržni delež, pri čemer ta ni uravnotežen z uvoženo električno energijo, ker je bila Češka v zadnjih petih letih stalen neto izvoznik velikih količin električne energije. Kot je določeno v uvodni izjavi 17, delovanje izravnalnega mehanizma ne ovira neposredne izpostavljenosti konkurenci na trgu proizvodnje električne energije, na katerem se pojavljajo pogoste menjave ponudnikov. Vendar dobro delujoč izravnalni mehanizem in pogosto menjavanje ponudnikov ne moreta odtehtati dokaj visoke stopnje koncentracije ter zlasti visokega deleža največjega proizvajalca, pri čemer se upošteva tudi sodna praksa, omenjena v uvodni izjavi 14.

IV.   SKLEPNE UGOTOVITVE

(21)

Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav 9 do 20 je mogoče sklepati, da proizvodnja električne energije na Češkem trenutno ni neposredno izpostavljena konkurenci. Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se torej ne uporablja pri naročilih, ki naj bi omogočala opravljanje navedenih dejavnosti na Češkem. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja, kadar naročniki oddajajo naročila za omogočanje proizvodnje električne energije na Češkem ali kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšne dejavnosti v tej državi.

(22)

Ta odločba temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od julija do oktobra 2008, kot je razvidno iz informacij, ki jih je poslala Češka, iz sporočila iz leta 2007 in dokumenta služb iz leta 2007 ter iz končnega poročila in tudi iz poročila o napredku iz leta 2007 ter priloge k temu poročilu. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da so pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se ne uporablja pri proizvodnji električne energije v Češki republiki. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja za naročila, ki naročnikom omogočajo izvajanje tovrstnih dejavnosti v Češki republiki.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Češko republiko.

V Bruslju, 22. decembra 2008

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije


(1)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(3)  UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(4)  To je 19,78 %. Skupni (bruto) izvoz je znašal 31,45 % celotne neto proizvodnje, medtem ko je celoten uvoz znašal 11,67 % skupne neto proizvodnje. Če se obravnava glede na domačo neto porabo električne energije leta 2007 (približno 59,7 TWh po navedbah čeških organov), je skupni izvoz znašal 42,88 %, neto izvoz pa 26,97 %, medtem ko je skupni uvoz znašal 15,91 % neto domače porabe električne energije.

(5)  Glej COM(2006) 851 konč. z dne 10. januarja 2007: Sporočilo Komisije: Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi (končno poročilo), Priloga B, točka A.2.7, str. 339.

(6)  Glej Odločbo Komisije 2008/585/ES z dne 7. julija 2008 o izvzetju proizvodnje električne energije v Avstriji od uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 188, 16.7.2008, str. 28, ter Odločbo Komisije 2008/741/ES z dne 11. septembra 2008 o neuporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev pri proizvodnji in veleprodaji električne energije na Poljskem, UL L 251, 19.9.2008, str. 35.

(7)  Ni objavljeno v Uradnem listu. Glej sporočilo za javnost IP/08/1774, 26.11.2008.

(8)  Nazadnje v omenjenih odločbah 2008/585/ES in 2008/741/ES.

(9)  COM(2008) 192 konč. z dne 15. aprila 2008, v nadaljnjem besedilu „Priloga k Poročilu o napredku za leto 2007“. Poročilo samo, SEC(2008) 460, se bo v nadaljnjem besedilu navajalo kot „Poročilo o napredku za leto 2007“.

(10)  Odločba Komisije z dne 8. marca 2006 o uporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev za proizvodnjo električne energije v Angliji, na Škotskem in v Walesu, UL L 76, 15.3.2006, str. 6.

(11)  Odločba Komisije z dne 26. februarja 2007 o uporabi člena 30(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev za oskrbo z električno energijo in plinom v Angliji, na Škotskem in v Walesu, UL L 62, 1.3.2007, str. 23.

(12)  Odločba Komisije z dne 7. julija 2008 o izvzetju proizvodnje električne energije v Avstriji od uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 188, 16.7.2008, str. 28.

(13)  Odločba Komisije 2008/741/ES z dne 11. septembra 2008 o neuporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev pri proizvodnji in veleprodaji električne energije na Poljskem, UL L 251, 19.9.2008, str. 35.

(14)  Odločba Komisije z dne 19. junija 2006 o uporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev za proizvodnjo in prodajo električne energije na Finskem, pri čemer Ålandski otoki niso vključeni, UL L 168, 21.6.2006, str. 33.

(15)  Odločba Komisije z dne 29. oktobra 2007 o izvzetju proizvodnje in prodaje električne energije na Švedskem pri izvajanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 287, 1.11.2007, str. 18.

(16)  Glej točko 328 sodbe Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 28. februarja 2002. Atlantic Container Line AB in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti. Zadeva T–395/94. Poročila Evropskega sodišča 2002, str. II-00875.

(17)  Tj. količina električne energije, potrebna za domačo porabo in izvoz.

(18)  Po podatkih, ki so jih posredovali avstrijski organi, je to 23,5 %.

(19)  Glej uvodno izjavo 10 Odločbe 2008/585/ES: „[…] električna energija, ki jo je uvozila, pa znaša približno četrtino njenih celotnih potreb, zlasti za električno energijo za osnovno obremenitev.“

(20)  Glej npr. uvodno izjavo 12 Odločbe 2007/706/ES. Dejansko ostaja v primeru Švedske in Finske vprašanje obstoja regionalnega trga odprto, zaradi česar bi se, če bi se upoštevalo kot referenca, spremenila stopnja koncentracije na 40 %.

(21)  Poročilo iz leta 2005, str. 9.

(22)  Tehnična priloga, str. 17.

(23)  Glej Poročilo o napredku za leto 2007, str. 8, točka 7.


23.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 19/62


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. januarja 2009

o odobritvi izvzetja od razširitve protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93, nazadnje ohranjene in spremenjene z Uredbo (ES) št. 1095/2005, na nekatere dele koles nekaterim strankam ter o preklicu opustitve plačila protidampinške dajatve, razširjene na nekatere dele koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bila odobrena nekaterim strankam v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 88/97

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 157)

(2009/48/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 71/97 z dne 10. januarja 1997 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (EGS) št. 2474/93 na kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih delov za kolesa iz Ljudske republike Kitajske, in o obračunavanju razširjene dajatve na takšen uvoz, registriran po Uredbi (ES) št. 703/96 (2) („uredba o razširitvi“),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 88/97 z dne 20. januarja 1997 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi (3) („uredba o izvzetju“), ter zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po začetku veljavnosti uredbe o izvzetju so številni sestavljavci koles predložili zahtevke v skladu s členom 3 navedene uredbe za izvzetje iz protidampinške dajatve, kakor je bila z Uredbo (ES) št. 71/97 razširjena na uvoz nekaterih delov koles iz Ljudske republike Kitajske („razširjena protidampinška dajatev“). Komisija je v Uradnem listu objavila sezname sestavljavcev koles (4), za katere je bilo v skladu s členom 5(1) uredbe o izvzetju opuščeno plačilo razširjene protidampinške dajatve v zvezi z njihovim uvozom bistvenih delov koles, deklariranih za prosti promet.

(2)

Po objavi seznama strank v pregledu (5) je bilo izbrano obdobje preiskave. Obdobje je bilo določeno od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008. Vprašalnik je bil poslan vsem strankam v pregledu, ki pa so morale navesti informacije o aktivnostih sestavljanja med zadevnim obdobjem preiskave.

A.   ZAHTEVKI ZA IZVZETJE, ZA KATERE JE BILA PREJ ODOBRENA OPUSTITEV

1.   Sprejemljivi zahtevki za izvzetje

(3)

Komisija je od strank s seznama v preglednici 1 prejela vse informacije, potrebne za določitev sprejemljivosti njihovih zahtevkov. Te stranke so po tem datumu prejele svojo opustitev. Predloženi podatki so bili pregledani in po potrebi preverjeni v obratih zadevnih strank. Na podlagi teh informacij je Komisija ugotovila, da so zahtevki, ki so jih predložile stranke iz preglednice 1, sprejemljivi v skladu s členom 4(1) uredbe o izvzetju.

Preglednica 1

Ime

Naslov

Država

Dodatna oznaka TARIC

Blue Ocean Hungary Ltd.

Sukorói u. 8., 8097 Nadap

HU

A858

Canyon Bicycles GmbH

Koblenzer Straße 236, 56073 Koblenz

DE

A856

Euro Bike Products

Ul. Starołęcka 18, 61-361 Poznań

PL

A849

KOVL spol. s.r.o.

Choceradská 3042/20, 14100 Prague

CZ

A838

MICPOL

Ul. Myśliborska 93A/62, 03-185 Warsaw

PL

A839

N&W Cycle GmbH

Mühlenhof 5, 51598 Friesenhagen

DE

A852

Radsportvertrieb Dietmar Bayer GmbH

Zum Acker 1, 56244 Freirachdorf

DE

A850

Special Bike Società Cooperativa

Via dei Mille n. 50, 71042 Cerignola (FG)

IT

A533

(4)

Dejstva, kakor jih je dokončno potrdila Komisija, kažejo, da je vrednost delov koles s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, ki jih vsi navedeni vlagatelji uporabljajo pri sestavljanju, manjša od 60 % skupne vrednosti delov, ki se uporabljajo v postopkih sestavljanja, tako da ti vložniki ne spadajo v področje uporabe člena 13(2) osnovne uredbe.

(5)

Iz tega razloga in v skladu s členom 7(1) uredbe o izvzetju je treba stranke iz zgornje preglednice izvzeti od razširjene protidampinške dajatve.

(6)

V skladu s členom 7(2) uredbe o izvzetju mora izvzetje strank iz preglednice 1 iz razširjene protidampinške dajatve začeti veljati z dnem prejema njihovih zahtevkov. Poleg tega se njihov carinski dolg v zvezi z razširjeno protidampinško dajatvijo šteje za ničnega od datuma prejema njihovih zahtevkov za izvzetje.

2.   Nesprejemljivi zahtevki za izvzetje in umiki

(7)

Stranka iz preglednice 2 je prav tako predložila zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve.

Preglednica 2

Ime

Naslov

Država

Dodatna oznaka TARIC

Eusa Mart

European Sales & Marketing GmbH & Co. KG

An der Welle 4, 60322 Frankfurt am Main

DE

A857

(8)

Stranka ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(9)

Ker stranka iz preglednice 2 ne izpolnjuje pogojev za izvzetje iz člena 6(2) uredbe o izvzetju, mora Komisija zavrniti njen zahtevek za izvzetje v skladu s členom 7(3) Uredbe. Glede na to je treba odpraviti opustitev plačila razširjene protidampinške dajatve iz člena 5 uredbe o izvzetju, razširjeno protidampinško dajatev pa je treba pobrati od datuma prejema zahtevka, ki ga je predložila ta stranka.

B.   ZAHTEVKI ZA IZVZETJE, ZA KATERE JE BILA PREJ ODOBRENA OPUSTITEV

1.   Sprejemljivi zahtevki za izvzetje, za katere je treba odobriti opustitev

(10)

Zainteresirane stranke so s tem obvestilom seznanjene s prejemom dodatnega zahtevka za izvzetje v skladu s členom 3 uredbe o izvzetju od stranke iz preglednice 3. Opustitev razširjene dajatve po prejemu tega zahtevka začne veljati, kakor je navedeno v stolpcu „Začetek veljavnosti“:

Preglednica 3

Ime

Naslov

Država

Izvzetje v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Winora-Staiger GmbH

Max-Planck-Straße 6, 97526 Sennfeld

DE

Člen 5

27.11.2008

A894

2.   Nesprejemljivi zahtevki za izvzetje

(11)

Stranki iz preglednice 4 sta prav tako predložili zahtevka za izvzetje od plačila razširjene protidampinške dajatve:

Preglednica 4

Ime

Naslov

Država

Cicli B Radsport Bornmann Import + Versand

Königstor 48, 34117 Kassel

DE

MSC Bikes SL

C/Hostalets, Nave 3. Pol. Ind. Puig-Xorigué, 08540 Centelles, Barcelona

ES

(12)

V zvezi s tema strankama je treba opozoriti, da njuna zahtevka nista izpolnjevala meril sprejemljivosti iz člena 4(1) uredbe o izvzetju, ker oba vložnika uporabljata bistvene dele koles za proizvodnjo ali sestavljanje koles v količinah pod 300 enot na tip mesečno.

(13)

Ti stranki sta bili ustrezno obveščeni in sta imeli možnost dati pripombe. Izvzetje ni bilo odobreno nobeni stranki –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Stranke iz preglednice 1 so izvzete od razširitve dokončne protidampinške dajatve na kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 (6), na uvoz nekaterih delov za kolesa iz Ljudske republike Kitajske z Uredbo (ES) št. 71/97.

Izvzetje za posamezne stranke začne veljati z dnem iz stolpca „Začetek veljavnosti“.

Preglednica 1

Seznam strank, ki se jih izvzame od dajatve

Ime

Naslov

Država

Izvzetje v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Blue Ocean Hungary Ltd.

Sukorói u. 8., 8097 Nadap

HU

Člen 7

30.1.2008

A858

Canyon Bicycles GmbH

Koblenzer Straße 236, 56073 Koblenz

DE

Člen 7

4.12.2007

A856

Euro Bike Products

Ul. Starołęcka 18, 61-361 Poznań

PL

Člen 7

6.8.2007

A849

KOVL spol. s.r.o

Choceradská 3042/20, 14100 Prague

CZ

Člen 7

29.3.2007

A838

MICPOL

Ul. Myśliborska 93A/62, 03-185 Warsaw

PL

Člen 7

17.4.2007

A839

N&W Cycle GmbH

Mühlenhof 5, 51598 Friesenhagen

DE

Člen 7

11.10.2007

A852

Radsportvertrieb Dietmar Bayer GmbH

Zum Acker 1, 56244 Freirachdorf

DE

Člen 7

25.6.2007

A850

Special Bike Società Cooperativa

Via dei Mille n. 50, 71042 Cerignola (FG)

IT

Člen 7

22.1.2008

A533

Člen 2

Zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve, ki ga je stranka iz spodnje preglednice 2 predložila v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 88/97, se zavrne.

Opustitev plačila razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 88/97 se za zadevno stranko ukine z dnem iz stolpca „Začetek veljavnosti“.

Preglednica 2

Seznam strank, za katere je treba začasno opustitev ukiniti

Ime

Naslov

Država

Opustitev v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Eusa Mart

European Sales & Marketing GmbH & Co. KG

An der Welle 4, 60322 Frankfurt am Main

DE

Člen 5

7.1.2008

A857

Člen 3

Stranka iz preglednice 3 sestavlja posodobljeni seznam strank v pregledu v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 88/97. Opustitev razširjene dajatve na podlagi teh zahtevkov je začela veljati z dnem iz stolpca „Začetek veljavnosti“ v preglednici 3.

Preglednica 3

Ime

Naslov

Država

Opustitev v skladu z Uredbo (ES) št. 88/97

Začetek veljavnosti

Dodatna oznaka TARIC

Winora-Staiger GmbH

Max-Planck-Straße 6, 97526 Sennfeld

DE

Člen 5

27.11.2008

A894

Člen 4

Zahtevka za izvzetje od razširjene protidampinške dajatve, ki sta jih predložili stranki iz spodnje preglednice 4, se zavrneta.

Preglednica 4

Seznam strank, katerih zahtevek za izvzetje se zavrne

Ime

Naslov

Država

Cicli B Radsport Bornmann Import + Versand

Königstor 48, 34117 Kassel

DE

MSC Bikes SL

C/Hostalets, Nave 3. Pol. Ind. Puig-Xorigué, 08540 Centelles, Barcelona

ES

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice in stranke, navedene v členih 1, 2, 3 in 4.

V Bruslju, 22. januarja 2009

Za Komisijo

Catherine ASHTON

Članica Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 16, 18.1.1997, str. 55.

(3)  UL L 17, 21.1.1997, str. 17.

(4)  UL C 45, 13.2.1997, str. 3; UL C 112, 10.4.1997, str. 9; UL C 220, 19.7.1997, str. 6; UL C 378, 13.12.1997, str. 2; UL C 217, 11.7.1998, str. 9; UL C 37, 11.2.1999, str. 3; UL C 186, 2.7.1999, str. 6; UL C 216, 28.7.2000, str. 8; UL C 170, 14.6.2001, str. 5; UL C 103, 30.4.2002, str. 2; UL C 35, 14.2.2003, str. 3; UL C 43, 22.2.2003, str. 5; UL C 54, 2.3.2004, str. 2; UL C 299, 4.12.2004, str. 4; UL L 17, 21.1.2006, str. 16, in UL L 313, 14.11.2006, str. 5; UL L 81, 20.3.2008, str. 73; UL C 310, 5.12.2008, str. 19.

(5)  UL L 81, 20.3.2008, str. 73.

(6)  UL L 228, 9.9.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila ohranjena z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (UL L 175, 14.7.2000, str. 39, in spremenjena z Uredbo (ES) št. 1095/2005 (UL L 183, 14.7.2005, str. 1).