I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 17/1

UREDBA SVETA (ES) št. 44/2009

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega stavka člena 123(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 (3) zahteva, da kreditne institucije ali katere koli druge zadevne ustanove iz obtoka umaknejo vse eurobankovce in eurokovance, ki so jih prejele in za katere vedo ali imajo zadostne razloge, da domnevajo, da so ponarejeni, ter jih predajo pristojnim nacionalnim organom.

(2)

Pomembno je zagotoviti, da so eurobankovci in eurokovanci, ki so v obtoku, pristni. V ta namen bi morale kreditne institucije, drugi ponudniki plačilnih storitev in drugi gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri obdelavi in izdaji bankovcev in kovancev, preveriti pristnost prejetih eurobankovcev in eurokovancev, preden jih dajo ponovno v obtok, razen če so jih prejeli od drugih ustanov ali oseb, ki izpolnjujejo zahteve po preverjanju, ali če so bili pridobljeni od organov, pooblaščenih za njihovo izdajo. Ta obveznost bi morala veljati tudi za druge gospodarske subjekte, kot so trgovci in igralnice, kadar priložnostno oskrbujejo bančne avtomate (bankomate), vendar naj ta obveznost ne bi presegala njihove stranske dejavnosti. Vendar pa ti gospodarski subjekti potrebujejo določen čas za prilagoditev svojega notranjega delovanja, da bi izpolnili zahteve po preverjanju pristnosti. Kar zadeva bankovce, lahko postopki, določeni za države članice, ki so uvedle euro kot svojo enotno valuto, vključujejo tudi ustreznost preverjenih bankovcev za dajanje v obtok.

(3)

Ustrezna prilagoditev opreme je predpogoj za preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev. Za prilagoditev opreme, ki se uporablja za preverjanje pristnosti, je bistvenega pomena, da so na krajih, kjer se izvaja preverjanje, na voljo ustrezne količine ponarejenih bankovcev in kovancev. Zato je pomembno, da se dovoli prenos ponaredkov med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije.

(4)	Evropski tehnični in znanstveni center (ETSC) je bil z Odločbo Sveta 2003/861/ES (4) in Odločbo Komisije 2005/37/ES (5) uradno vzpostavljen znotraj Komisije Zato določba, v kateri je navedeno, da ETSC posreduje podatke Komisiji, ni več potrebna.

(5)	Uredbo (ES) št. 1338/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 1338/2001 se spremeni:

Člen 2 se spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(c)	‚kreditne institucije‘ pomenijo kreditne institucije iz točke 1(a) člena 4 Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (6).

(b)

doda se naslednja točka:

„(g)	‚ponudniki plačilnih storitev‘ pomenijo ponudnike plačilnih storitev iz člena 1(1) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (7).

Člen 4 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Obveznost prenosa ponarejenih bankovcev“;

(b)

na koncu odstavka 2 se dodata naslednja stavka:

„Zaradi lažjega preverjanja pristnosti eurobankovcev, ki so v obtoku, je treba dovoliti prenos ponarejenih bankovcev med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije. Med prevozom mora ponarejene bankovce stalno spremljati potni nalog, ki so ga v ta namen izdali navedeni organi, institucije ali ustanove.“;

(c)	na koncu odstavka 3 se doda naslednji stavek: „Vendar pa lahko pristojni nacionalni organ pošlje del serije teh bankovcev NAC in po potrebi še ECB v preučitev ali preizkušanje.“

Člen 5 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Obveznost prenosa ponarejenih bankovcev“;

(b)

na koncu odstavka 2 se dodata naslednja stavka:

„Zaradi lažjega preverjanja pristnosti eurokovancev, ki so v obtoku, je treba dovoliti prevoz ponarejenih kovancev med pristojnimi nacionalnimi organi ter institucijami in organi Evropske unije. Med prevozom mora ponarejene kovance stalno spremljati potni nalog, ki so ga v ta namen izdali navedeni organi, institucije ali ustanove.“;

(c)	na koncu odstavka 3 se doda naslednji stavek: „Vendar pa lahko pristojni nacionalni organ pošlje del serije teh kovancev CNAC in po potrebi še ETSC v preučitev ali preizkušanje.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. ETSC analizira in razvrsti vsak nov tip ponarejenega eurokovanca. V ta namen ima ETSC dostop do tehničnih in statističnih podatkov o ponarejenih eurokovancih, shranjenih v ECB. ETSC sporoči ustrezne končne rezultate svoje analize pristojnim nacionalnim organom in ECB v skladu s svojimi pristojnostmi. ECB v skladu s sporazumom iz člena 3(3) sporoči zadevne rezultate Europolu.“

Člen 6 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Obveznosti ustanov, ki sodelujejo pri obdelavi bankovcev in kovancev ter njihovi distribuciji v javnosti“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kreditne institucije in drugi ponudniki plačilnih storitev v okviru svojih plačilnih dejavnosti, kot tudi vsi drugi gospodarski subjekti, ki sodelujejo pri obdelavi bankovcev in kovancev ter njihovi distribuciji v javnosti, vključno:

—	z ustanovami, katerih dejavnost vključuje menjavo bankovcev in kovancev različnih valut, kot so menjalnice,

—	s prevozniki denarja,

—	z drugimi gospodarskimi subjekti, kot so trgovci in igralnice, kadar priložnostno sodelujejo pri obdelavi bankovcev ter njihovi distribuciji v javnosti prek bančnih avtomatov (bankomatov) v okviru njihove stranske dejavnosti,

morajo izpolniti zahtevo po preverjanju pristnosti eurobankovcev in eurokovancev, ki so jih prejeli in jih nameravajo dati ponovno v obtok, ter da se odkrijejo ponaredki.

To preverjanje se izvaja v skladu s postopki, ki jih za eurobankovce določi ECB (8).

Institucije in gospodarski subjekti iz prvega pododstavka morajo iz obtoka umakniti vse eurobankovce in eurokovance, ki so jih prejele in za katere vedo ali utemeljeno domnevajo, da so ponarejeni. Bankovce in kovance takoj predajo pristojnim nacionalnim organom.

(c)

vstavi se odstavek 1a:

„1a. Z odstopanjem od določb drugega pododstavka odstavka 1 preverjanje pristnosti eurobankovcev in eurokovancev v državah članicah, ki so uvedle euro kot svojo enotno valuto, izvaja:

—	za to usposobljeno osebje ali

—	avtomat za obdelavo bankovcev in kovancev, ki je na objavljenem seznamu ECB, če gre za bankovce (9), ali Komisije, če gre za kovance (10).

(d)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„3. Brez poseganja v roke, ki jih je določila ECB za uporabo postopkov, ki jih je sprejela, države članice sprejmejo zakone in druge predpise za uporabo prvega pododstavka odstavka 1 tega člena najpozneje do 31. decembra 2011. Države članice o tem nemudoma obvestijo Komisijo in ECB.“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER

(1) UL C 27, 31.1.2008, str. 1.

(2) Mnenje z dne 17. decembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(3) UL L 181, 4.7.2001, str. 6.

(4) Odločba Sveta 2003/861/ES z dne 8. decembra 2003 o analizi in sodelovanju v zvezi s ponarejenimi kovanci eura (UL L 325, 12.12.2003, str. 44).

(5) Odločba Komisije 2005/37/ES z dne 29. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropskega tehničnega in znanstvenega centra (ETSC) in o določitvi koordinacije tehničnih ukrepov za zaščito eurokovancev proti ponarejanju (UL L 19, 21.1.2005, str. 73).

(6) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.“;

(7) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.“

(8) Glej okvir za odkrivanje ponaredkov in razvrščanje bankovcev glede kakovosti, ki ga uporabljajo kreditne institucije in drugi strokovnjaki, ki rokujejo z denarjem, in sicer na spletnem mestu ECB na naslovu: http://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/recyclingeurobanknotes2005fr.pdf“;

(9) Objavljen seznam ECB je dosegljiv na naslednjem naslovu: http://www.ecb.int/euro/cashhand/devices/results/html/index.fr.html

(10) Objavljen seznam Komisije je dosegljiv na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/anti_fraud/pages_euro/euro-coins/machines.pdf“;

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 17/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 49/2009

z dne 21. januarja 2009

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 12. do 16. januarja 2009 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v obdobju od 12. do 16. januarja 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 in/ali Uredbo (ES) št. 508/2007 z dne 7. maja 2007 o odprtju tarifnih kvot za uvoz surovega trsnega sladkorja v Bolgarijo in Romunijo za dobavo rafinerijam v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino z zaporednimi številko 09.4319.

(2)	V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in/ali države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 12. do 16. januarja 2009 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006 in/ali v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 508/2007, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. januarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 178, 1.7.2006, str. 1.

(3) UL L 122, 11.5.2007, str. 1.

PRILOGA

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4331	Barbados	100
09.4332	Belize	100
09.4333	Slonokoščena obala	100
09.4334	Republika Kongo	100
09.4335	Fidži	100
09.4336	Gvajana	100
09.4337	Indija	0	Dosežena
09.4338	Jamajka	100
09.4339	Kenija	100
09.4340	Madagaskar	100
09.4341	Malavi	100
09.4342	Mauritius	100
09.4343	Mozambik	0	Dosežena
09.4344	Saint Kitts in Nevis	—
09.4345	Surinam	—
09.4346	Svazi	0	Dosežena
09.4347	Tanzanija	100
09.4348	Trinidad in Tobago	100
09.4349	Uganda	—
09.4350	Zambija	100
09.4351	Zimbabve	100

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Poglavje IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto julija–septembra 2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4331	Barbados	—
09.4332	Belize	—
09.4333	Slonokoščena obala	—
09.4334	Republika Kongo	—
09.4335	Fidži	—
09.4336	Gvajana	—
09.4337	Indija	0	Dosežena
09.4338	Jamajka	—
09.4339	Kenija	—
09.4340	Madagaskar	—
09.4341	Malavi	—
09.4342	Mauritius	—
09.4343	Mozambik	100
09.4344	Saint Kitts in Nevis	—
09.4345	Surinam	—
09.4346	Svazi	100
09.4347	Tanzanija	—
09.4348	Trinidad in Tobago	—
09.4349	Uganda	—
09.4350	Zambija	—
09.4351	Zimbabve	—

Dopolnilni sladkor

Poglavje V Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4315	Indija	—
09.4316	Države, podpisnice Protokola AKP	—

Sladkor iz koncesij CXL

Poglavje VI Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4317	Avstralija	0	Dosežena
09.4318	Brazilija	0	Dosežena
09.4319	Kuba	100	Dosežena
09.4320	Druge tretje države	0	Dosežena

Balkanski sladkor

Poglavje VII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4324	Albanija	100
09.4325	Bosna in Hercegovina	0	Dosežena
09.4326	Srbija in Kosovo (1)	100
09.4327	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija	100
09.4328	Hrvaška	100

Sladkor iz posebnega in industrijskega uvoza

Poglavje VIII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Vrsta	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4380	Posebni	—
09.4390	Industrijski	100

Dodatni sladkor v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu

Poglavje VIIIa Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Država	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4431	Komori, Madagaskar, Mauritius, Sejšeli, Zambija, Zimbabve	100
09.4432	Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda	100
09.4433	Svazi	100
09.4434	Mozambik	0	Dosežena
09.4435	Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Dominika, Dominikanska republika, Grenada, Gvajana, Haiti, Jamajka, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Surinam, Trinidad in Tobago	0	Dosežena
09.4436	Dominikanska republika	0	Dosežena
09.4437	Fidži, Papua Nova Gvineja	100

Uvoz sladkorja v okviru prehodnih tarifnih kvot, odprtih za Bolgarijo in Romunijo

Člen 1 Uredbe (ES) št. 508/2007

Tržno leto 2008/2009

Zaporedna številka	Vrsta	% zahtevanih količin za izdajo za teden od 12.1.2009-16.1.2009	Meja
09.4365	Bolgarija	0	Dosežena
09.4366	Romunija	100

(1) Kakor je opredeljeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 17/19

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 52/2009

z dne 21. januarja 2009

o začetku pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 1174/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („pregled za novega izvoznika“) glede odprave dajatev na uvoz od enega izvoznika iz te države in uvedbi registracije takšnega uvoza

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1), in zlasti člena 11(4) Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAHTEVEK ZA PREGLED

(1)	Komisija je prejela zahtevek za „pregled za novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Zahtevek je vložila družba Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd („vložnik“), proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“).

B. IZDELEK

(2)

Izdelek, ki se pregleduje, so ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli, tj. šasije in hidravlike s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00. Ročni vozički za premeščanje palet so opredeljeni kot vozički z dvižnimi vilicami za manipuliranje palet, ki so namenjeni temu, da jih upravljavec na tleh z uporabo premičnega krmila potiska, vleče ali krmili na gladki ravni in trdi površini. Ročni vozički za premeščanje palet imajo le eno funkcijo, in sicer da omogočijo dvigovanje tovora, z zamahovanjem krmila, do višine, primerne za prevažanje, in nimajo nobenih drugih dodatnih funkcij ali uporab, kot na primer (i) za premeščanje ali dvigovanje tovora, da bi se ga postavilo više, ali za pomoč pri skladiščenju tovora (dvigalne naprave); (ii) za nakladanje ene palete na drugo (nakladalniki); (iii) za dvigovanje tovora na delovno površino (škarjasta dvigala) ali (iv) za dvigovanje in tehtanje tovora (vozički za tehtanje) („zadevni izdelek“).

C. OBSTOJEČI UKREPI

(3)

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 1174/2005 (2), v skladu s katero velja za uvoz v Skupnost zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, vključno z zadevnim izdelkom, ki ga proizvaja vložnik, dokončna protidampinška dajatev 46,7 %, razen za izrecno navedene družbe, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

D. RAZLOGI ZA PREGLED

(4)

Vložnik trdi, da deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, kakor je določeno v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Vložnik tudi trdi, da v obdobju preiskave, tj. od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („prvotno obdobje preiskave“), na katerem so temeljili protidampinški ukrepi, ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost, in da ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov izdelka, za katere veljajo zgoraj navedeni protidampinški ukrepi.

(5)	Vložnik tudi trdi, da je začel izvažati zadevni izdelek v Skupnost po koncu obdobja prvotne preiskave.

E. POSTOPEK

(6)	Proizvajalci Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva, so bili obveščeni o zgornjem zahtevku in imeli so možnost, da predložijo svoje pripombe. Pripomb ni bilo.

(7)

Po preučitvi razpoložljivih dokazov Komisija ugotavlja, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregleda „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Po prejemu zahtevka, navedenega pod 8(c), se bo določilo, ali vložnik deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, kakor je določeno v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, ali pa izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Če jih, se izračuna vložnikova individualna stopnja dampinga in, če je damping ugotovljen, se določi raven dajatve, ki se mora uporabljati za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost.

(8)

Če se ugotovi, da vložnik izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve, bo morda treba prilagoditi trenutno veljavno stopnjo dajatve za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo družbe, ki niso posamično navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1174/2005.

(a)	Vprašalniki Komisija bo vložniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, za katere meni, da so potrebne za njeno preiskavo.

(b)

Zbiranje informacij in zaslišanja

Vse zainteresirane stranke so vabljene, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zagotovijo ustrezna dokazila.

Poleg tega lahko Komisija zasliši zainteresirane stranke, če te vložijo pisni zahtevek za zaslišanje in v njem navedejo posebne razloge, zaradi katerih bi morale biti zaslišane.

Opozoriti je treba na dejstvo, da je uveljavljanje večine postopkovnih pravic iz osnovne uredbe odvisno od tega, ali se stranke javijo v roku, navedenem v tej uredbi.

(c)

Tržnogospodarska/individualna obravnava

Če vložnik zagotovi dovolj dokazov, da deluje pod pogoji tržnega gospodarstva, tj. da izpolnjuje merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, bo normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe. V ta namen je treba ustrezno utemeljene zahtevke predložiti v posebnem roku iz člena 4(3) te uredbe. Komisija bo vložniku in organom Ljudske republike Kitajske poslala obrazce zahtevka. Vložnik lahko uporabi obrazec zahtevka tudi za individualno obravnavo, tj. da izpolnjuje merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(d)

Izbor države s tržnim gospodarstvom

Kadar se vložniku ne odobri tržnogospodarska obravnava, vendar izpolnjuje zahteve za določitev individualne dajatve v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, se bo za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko, v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, uporabila primerna država s tržnim gospodarstvom. Komisija namerava za to ponovno uporabiti Kanado, kakor je storila že med preiskavo, na podlagi katere so bili uvedeni ukrepi za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske. Zainteresirane stranke so vabljene, da v roku iz člena 4(2) te uredbe predložijo pripombe o ustreznosti te izbire.

Če se vlagatelju odobri tržnogospodarska obravnava, lahko Komisija za določitev normalne vrednosti po potrebi uporabi tudi ugotovitve glede normalne vrednosti, določene v primerni državi s tržnim gospodarstvom, npr. zaradi zamenjave nezanesljivih stroškovnih ali cenovnih elementov v Ljudski republiki Kitajski, ki so potrebni za določitev normalne vrednosti, če v Ljudski republiki Kitajski ni na razpolago zanesljivih podatkov. Komisija namerava tudi za to uporabiti Kanado.

F. ODPRAVA VELJAVNE DAJATVE IN REGISTRACIJA UVOZA

(9)

V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe je treba veljavno protidampinško dajatev v zvezi z uvozom zadevnega izdelka, ki ga vložnik proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost, razveljaviti. Hkrati je treba tak uvoz registrirati v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, s čimer se zagotovi, da so protidampinške dajatve lahko obračunane za nazaj od datuma začetka tega pregleda, če se pri pregledu ugotovi damping s strani vlagatelja. Višine možnega prihodnjega carinskega dolga vložnika v tej fazi postopka ni mogoče predvideti.

G. ROKI

(10)

Zaradi učinkovitega upravljanja je treba navesti roke, v katerih:

(a)	se zainteresirane stranke lahko predstavijo Komisiji, pisno izrazijo svoja stališča in predložijo izpolnjene vprašalnike iz uvodne navedbe 8(a) te uredbe, ali zagotovijo katere koli druge informacije, ki naj se upoštevajo med preiskavo;

(b)	lahko zainteresirane stranke pisno zahtevajo zaslišanje pred Komisijo;

(c)	lahko zainteresirane stranke predložijo pripombe glede primernosti Kanade, ki je v primeru, da se vložniku ne odobri tržnogospodarska obravnava, predvidena kot država s tržnim gospodarstvom za namen določitve normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko;

(d)	mora vložnik predložiti ustrezno utemeljen zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo in/ali individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

H. NESODELOVANJE

(11)	V primerih, ko katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne zagotovi v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(12)

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stranka predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne upoštevajo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe pa se lahko uporabijo razpoložljiva dejstva. Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in se zato uporabijo razpoložljiva dejstva, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

I. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

(13)	Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (3).

J. POOBLAŠČENEC ZA ZASLIŠANJE

(14)

Opozoriti je treba tudi, da lahko zainteresirane stranke v primeru, ko menijo, da imajo težave pri uveljavljanju pravic do obrambe, zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje GD za trgovino. Pooblaščenec deluje kot posrednik med zainteresiranimi strankami in službami Komisije, tako da po potrebi posreduje pri proceduralnih zadevah, ki vplivajo na zaščito njihovih interesov v določenem postopku, zlasti glede zadev v zvezi z dostopom do dokumentacije, zaupnostjo podatkov, podaljšanjem rokov in predložitvijo pisnih in/ali ustnih stališč. Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim strankam na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD TRADE (http://ec.europa.eu/trade) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 384/96 se začne pregled Uredbe (ES) št. 1174/2005, da se ugotovi, če in v kolikšnem obsegu se mora za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, uvrščenih pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00 (oznake TARIC 8427900011, 8427900019, 8431200011 in 8431200019), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih družba Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd proizvaja (dodatna oznaka TARIC A929) in izvaža v Skupnost, uporabljati protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005. Za namen te uredbe so ročni vozički za premeščanje palet transportne naprave, opremljene z dvižnimi vilicami za manipuliranje palet, namenjene temu, da jih upravljavec na tleh z uporabo premičnega krmila potiska, vleče ali krmili na gladki ravni in trdi površini. Ročni vozički za premeščanje palet imajo le eno funkcijo, in sicer da omogočijo dvigovanje tovora, z zamahovanjem krmila, do višine, primerne za prevažanje, in nimajo nobenih drugih dodatnih funkcij ali uporab, kot na primer (i) za premeščanje ali dvigovanje tovora, da bi se ga postavilo više, ali za pomoč pri skladiščenju tovora (dvigalne naprave); (ii) za nakladanje ene palete na drugo (nakladalniki); (iii) za dvigovanje tovora na delovno površino (škarjasta dvigala) ali (iv) za dvigovanje in tehtanje tovora (vozički za tehtanje).

Člen 2

Protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005 v zvezi z uvozom iz člena 1 te uredbe, se odpravi.

Člen 3

Carinskim organom držav članic se v skladu s členom 14(5) Uredbe (ES) št. 384/96 dajo navodila, da izvedejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza iz člena 1 te uredbe. Registracija preneha veljati devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 4

1. Če zainteresirane stranke želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, se morajo javiti Komisiji, pisno izraziti svoja stališča in predložiti izpolnjen vprašalnik iz uvodne izjave 8(a) te uredbe ali kakršne koli druge informacije v 40 dneh od začetka veljavnosti te uredbe, razen če ni drugače določeno. Opozoriti je treba, da je uveljavljanje večine pravic v postopku, določenih v osnovni uredbi, odvisno od tega, ali se stranka javi v navedenem roku. Zainteresirane stranke lahko v istem 40-dnevnem roku pisno zaprosijo tudi za zaslišanje pred Komisijo.

2. Stranke v preiskavi, ki želijo izraziti svoje pripombe glede ustreznosti Kanade, ki je predvidena kot tretja država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ljudsko republiko Kitajsko, morajo svoje pripombe predložiti v 10 dneh po začetku veljavnosti te uredbe.

3. Ustrezno utemeljen zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo in/ali individualno obravnavo mora Komisija prejeti v 40 dneh po začetku veljavnosti te uredbe.

4. Vsa stališča in zahtevki zainteresiranih strank morajo biti predloženi v pisni obliki (ne v elektronski obliki, razen če ni drugače določeno) in v njih morajo biti navedeni ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka ter številka telefaksa zainteresirane stranke. Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tej uredbi, izpolnjenim vprašalnikom in korespondenco, ki jih zainteresirane stranke predložijo na zaupni osnovi, se opremijo z oznako „Interno“ (4) ter se jim v skladu s členom 19(2) Uredbe (ES) št. 384/96 priloži nezaupna različica, ki je opremljena z oznako „V PREGLED ZAINTERESIRANIM STRANKAM“.

Kakršne koli informacije o zadevi in/ali zahteve za zaslišanje morajo biti poslane na naslov:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: N-105 4/92

1040 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks +32 22956505

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. januarja 2009

Za Komisijo

Catherine ASHTON

Članica Komisije

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2) UL L 189, 21.7.2005, str. 1.

(3) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(4) To pomeni, da je dokument samo za interno uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (UL L 56, 6.3.1996, str. 1) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum).

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 17/23

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 53/2009

z dne 21. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 32 in MRS 1

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 14. februarja 2008 objavil spremembe mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov – Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (v nadaljnjem besedilu: spremembe MRS 32 in MRS 1). Spremembe zahtevajo, da se nekateri instrumenti, ki jih izdajajo družbe in so trenutno razvrščeni kot obveznosti, čeprav so njihove značilnosti podobne značilnostim navadnih delnic, razvrstijo kot lastniški kapital. Za te instrumente se zahtevajo dodatna razkritja, za njihovo prerazvrstitev pa je treba uporabiti nova pravila.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MRS 32 in MRS 1 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

1.	Mednarodni računovodski standard (MRS) 32 Finančni instrumenti: predstavljanje se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

2.	MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

3.	Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 7, MRS 39 in Pojasnilo 2 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) se spremenijo v skladu s spremembami MRS 32 in MRS 1, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe MRS 32 in MRS 1, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembra 2008.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. januarja 2009

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29. 11.2008, str. 1.

(3) UL L 199, 21.7.2006, str. 33.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MRS 32	Spremembe MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje
MRS 1	Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS www.iasb.org

SPREMEMBE MRS 32 FINANČNI INSTRUMENTI: PREDSTAVLJANJE IN MRS 1 PREDSTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

PRODAJLJIVI FINANČNI INSTRUMENTI IN OBVEZNOSTI, KI IZHAJAJO IZ PRENEHANJA OBSTOJA

Spremembe MSRP

V tem dokumentu so določene spremembe MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil spremenjen leta 2007) in posledične spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti. Ta dokument vključuje tudi spremembe Podlage za sklepe o MRS 32 in MRS 1 ter ponazorilne zglede za MRS 32. Spremembe temeljijo na predlogih, vključenih v osnutek za razpravo o predlaganih spremembah MRS 32 in MRS 1 – Finančni instrumenti, prodajljivi po pošteni vrednosti, in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja, ki je bil objavljen junija 2006.

Podjetja uporabljajo te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetja uporabijo te spremembe za obdobje pred tem datumom, ta podatek razkrijejo.

Spremembe MRS 32

Finančni instrumenti: predstavljanje

V 11. členu standarda se spremenita opredelitvi pojmov finančno sredstvo in finančna obveznost, za opredelitvijo pojma poštena vrednost pa se doda opredelitev pojma prodajljiv instrument.

OPREDELITVE POJMOV (GLEJTE TUDI AG3.–AG23. ČLEN)

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

…

Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je:

(a)

…

(d)

pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja in je:

(i)

…

(ii)

izpeljan instrument, ki se lahko ali se bo poravnal drugače kot z zamenjavo določenega zneska denarja ali drugega finančnega sredstva za določeno število lastnih kapitalskih instrumentov podjetja. Za ta namen lastni kapitalski instrumenti podjetja ne zajemajo prodajljivih finančnih instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom, instrumentov, ki določajo, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja, in so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.C in 16.D členom, ali instrumentov, ki so pogodbe za prihodnji prejem ali izročitev lastnih kapitalskih instrumentov podjetja.

Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je:

(a)

pogodbena obveza:

(i)	izročiti drugemu podjetju denar ali drugačno finančno sredstvo ali

(ii)	zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za podjetje, ali

(b)

pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja in je:

(i)	neizpeljan instrument, za katerega je podjetje (lahko) zavezano izročiti spremenljivo število lastnih kapitalskih instrumentov podjetja, ali

(ii)

Instrument, ki ustreza opredelitvi pojma finančne obveznosti, je izjemoma razvrščen kot kapitalski instrument, če ima vse značilnosti in izpolnjuje pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena.

…

Prodajljiv instrument je finančni instrument, ki daje imetniku pravico prodati instrument nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo ali ki se samodejno proda nazaj izdajatelju ob pojavu negotovega prihodnjega dogodka ali smrti ali upokojitve imetnika instrumenta.

Naslov pred 15. členom in 16. členom se spremeni. Za 16. členom se dodajo naslov, 16.A in 16.B člen, naslov, 16.C in 16.D člen, naslov ter 16.E in 16.F člen.

PREDSTAVLJANJE

Obveznosti in lastniški kapital (glejte tudi AG13.–AG14.J in AG25.–AG29.A člen)

…

Ko izdajatelj uporabi opredelitve pojmov iz 11. člena za določitev, ali se finančni instrument šteje kot kapitalski instrument in ne kot finančna obveznost, je ta instrument kapitalski instrument samo, če sta izpolnjena oba pogoja (a) in (b) spodaj.

(a)

…

(b)

Če se instrument lahko poravna ali se bo poravnal z lastnimi kapitalskimi instrumenti izdajatelja in je:

(i)

…

(ii)

izpeljan instrument, ki ga bo izdajatelj poravnal samo z zamenjavo določenega zneska denarja ali drugega finančnega sredstva za določeno število izdajateljevih lastnih kapitalskih instrumentov. Za ta namen lastni kapitalski instrumenti izdajatelja ne zajemajo instrumentov, ki imajo vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje, opisane v 16.A in 16.B členu ali 16.C in 16.D členu, ali instrumentov, ki so pogodbe za prihodnji prejem ali izročitev izdajateljevih lastnih kapitalskih instrumentov.

Pogodbena obveza, tudi tista, ki izhaja iz izpeljanega finančnega instrumenta, ki bo ali bi lahko povzročil prihodnji prejem ali izročitev izdajateljevih lastnih kapitalskih instrumentov, vendar ne izpolnjuje pogojev (a) in (b) zgoraj, ni kapitalski instrument. Instrument, ki ustreza opredelitvi pojma finančna obveznost, je izjemoma razvrščen kot kapitalski instrument, če ima vse značilnosti in izpolnjuje pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena.

Prodajljivi instrumenti

16A

Prodajljiv finančni instrument zajema pogodbeno obvezo, da izdajatelj ponovno kupi ali odkupi ta instrument za denar ali drugo finančno sredstvo ob uveljavljanju prodajne opcije. Kot izjema od opredelitve pojma finančna obveznost je instrument, ki zajema takšno obvezo, razvrščen kot kapitalski instrument, če ima vse naslednje značilnosti:

(a)

Imetniku daje pravico do sorazmernega deleža čistih sredstev podjetja v primeru prenehanja obstoja podjetja. Čista sredstva podjetja so sredstva, ki ostanejo po odštetju vseh drugih zahtevkov za njegova sredstva. Sorazmerni delež se določi z:

(i)	delitvijo čistih sredstev podjetja ob prenehanju obstoja na enote enake vrednosti in

(ii)	množenjem te vrednosti s številom enot, ki jih ima imetnik finančnega instrumenta.

(b)

Instrument je v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov. Instrument je v takšni skupini, če:

(i)	nima prednosti pred drugimi zahtevki za sredstva podjetja ob prenehanju obstoja in

(ii)	ga ni treba zamenjati v drug instrument pred vključitvijo v skupino instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov.

(c)	Vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti. Biti morajo na primer prodajljivi in formula ali druga metoda, ki se uporablja za izračun cene ponovnega nakupa ali odkupa, je enaka za vse instrumente v tej skupini.

(d)

Razen pogodbene obveze izdajatelja za ponovni nakup ali odkup instrumenta za denar ali drugo finančno sredstvo instrument ne zajema pogodbene obveze izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo ali zamenjati z drugim podjetjem finančna sredstva ali finančne obveznosti pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za podjetje, in ni pogodba, ki se lahko poravna, ali se bo poravnala, z lastnimi kapitalskimi instrumenti podjetja, kot je določeno v točki (b) opredelitve pojma finančna obveznost.

(e)

Skupni pričakovani denarni tokovi, ki se lahko pripišejo instrumentu v dobi uporabe instrumenta, temeljijo zlasti na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev podjetja v dobi uporabe instrumenta (brez učinkov instrumenta).

16B

Instrument, ki ima vse zgoraj navedene značilnosti, je lahko razvrščen kot kapitalski instrument, če izdajatelj nima drugega finančnega instrumenta ali pogodbe:

(a)	katere skupni denarni tokovi temeljijo zlasti na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev podjetja (brez učinkov takšnega instrumenta ali pogodbe) in

(b)	ki znatno omejuje ali določa preostali donos imetnikom prodajljivih instrumentov.

Za uporabo tega pogoja podjetje ne upošteva nefinančnih pogodb z imetnikom instrumenta iz 16.A člena, v katerih so pogodbeni roki in pogoji podobni pogodbenim rokom in pogojem enake pogodbe, ki se lahko sklene med osebo, ki ni imetnik instrumenta, in izdajateljskim podjetjem. Če podjetje ne more določiti, da je ta pogoj izpolnjen, prodajljivega instrumenta ne razvrsti kot kapitalskega instrumenta.

Instrumenti ali sestavine instrumentov, ki določajo, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja

16C

Nekateri finančni instrumenti vključujejo pogodbeno obvezo, da mora izdajateljsko podjetje drugemu podjetju izročiti sorazmerni delež svojih čistih sredstev le pri prenehanju obstoja. Obveza nastane, ker je prenehanje obstoja gotovo in podjetje nanj ne more vplivati (na primer podjetje z omejenim rokom obstoja) ali ker je prenehanje obstoja negotovo, vendar se lahko za to odloči imetnik instrumenta. Kot izjema od opredelitve pojma finančna obveznost je instrument, ki zajema takšno obvezo, razvrščen kot kapitalski instrument, če ima vse naslednje značilnosti:

(a)

(i)	delitvijo čistih sredstev podjetja ob prenehanju obstoja na enote enake vrednosti in

(ii)	množenjem te vrednosti s številom enot, ki jih ima imetnik finančnega instrumenta.

(b)

Instrument je v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov. Instrument je v takšni skupini, če:

(i)	nima prednosti pred drugimi zahtevki za sredstva podjetja ob prenehanju obstoja in

(ii)	ga ni treba zamenjati v drug instrument pred vključitvijo v skupino instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov.

(c)	Vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, morajo imeti enako pogodbeno obvezo, da mora izdajateljsko podjetje izročiti sorazmerni delež svojih čistih sredstev ob prenehanju obstoja.

16D

Instrument, ki ima vse zgoraj navedene značilnosti, je lahko razvrščen kot kapitalski instrument, če izdajatelj nima drugega finančnega instrumenta ali pogodbe:

(a)	katere skupni denarni tokovi temeljijo zlasti na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev podjetja (brez učinkov takšnega instrumenta ali pogodbe) in

(b)	ki znatno omejuje ali določa preostali donos imetnikom instrumentov.

Za uporabo tega pogoja podjetje ne upošteva nefinančnih pogodb z imetnikom instrumenta iz 16.C člena, v katerih so pogodbeni roki in pogoji podobni pogodbenim rokom in pogojem enake pogodbe, ki se lahko sklene med osebo, ki ni imetnik instrumenta, in izdajateljskim podjetjem. Če podjetje ne more določiti, da je ta pogoj izpolnjen, instrumenta ne razvrsti kot kapitalskega instrumenta.

Prerazvrstitev prodajljivih instrumentov in instrumentov, ki določajo, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja

16E

Podjetje razvrsti finančni instrument kot kapitalski instrument v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom od dneva, od katerega ima instrument vse značilnosti in izpolnjuje pogoje iz navedenih členov. Podjetje prerazvrsti finančni instrument od dneva, od katerega instrument nima več vseh značilnosti ali ne izpolnjuje več vseh pogojev iz navedenih členov. Če podjetje na primer odkupi vse svoje izdane neprodajljive instrumente in imajo kakršni koli prodajljivi instrumenti, ki ostanejo neizrabljeni, vse značilnosti in izpolnjujejo vse pogoje iz 16.A in 16.B člena, podjetje prerazvrsti prodajljive instrumente kot kapitalske instrumente od dneva, ko odkupi neprodajljive instrumente.

16F

Podjetje obravnava prerazvrstitev instrumenta v skladu s 16.E členom na naslednji način:

(a)

Podjetje prerazvrsti kapitalski instrument kot finančno obveznost od dneva, od katerega instrument nima več vseh značilnosti ali ne izpolnjuje več pogojev iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena. Finančna obveznost se meri po pošteni vrednosti instrumenta na dan prerazvrstitve. Podjetje pripozna v lastniškem kapitalu kakršno koli razliko med knjigovodsko vrednostjo kapitalskega instrumenta in pošteno vrednostjo finančne obveznosti na dan prerazvrstitve.

(b)	Podjetje prerazvrsti finančno obveznost kot lastniški kapital od dneva, od katerega ima instrument vse značilnosti in izpolnjuje pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena. Kapitalski instrument se meri po knjigovodski vrednosti finančne obveznosti na dan prerazvrstitve.

17.–19. člen se spremenijo.

Ni pogodbene obveze za izročitev denarja ali drugega finančnega sredstva (16.(a) člen)

Razen v okoliščinah iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena je pomembna značilnost pri razlikovanju med finančno obveznostjo in kapitalskim instrumentom obstoj pogodbene obveze ene stranke na podlagi finančnega instrumenta (izdajatelja), da bodisi izroči denar ali kako drugo finančno sredstvo drugi stranki (imetniku) bodisi zamenja finančna sredstva ali finančne obveznosti z imetnikom pod pogoji, ki utegnejo biti za izdajatelja neugodni. …

Vsebina finančnega instrumenta in ne njegova pravna oblika je odločujoča za njegovo razvrstitev v izkazu finančnega položaja podjetja. Vsebina in pravna oblika morata biti med seboj skladni, vendar ni vedno tako. Nekateri finančni instrumenti po pravni obliki spadajo med postavke lastniškega kapitala, po vsebini pa so obveznosti, medtem ko imajo drugi lahko značilnosti kapitalskih instrumentov in značilnosti finančnih obveznosti. Na primer:

(a)

…

(b)

finančni instrument, ki daje imetniku pravico, da ga proda nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo („prodajljiv instrument“), je finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Finančni instrument je finančna obveznost celo takrat, ko se znesek denarja ali drugo finančno sredstvo določi na podlagi nekega indeksa ali druge postavke, ki ima možnost povečanja ali zmanjšanja. Obstoj opcije za imetnika, da proda finančni instrument nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo, pomeni, da prodajljivi instrument ustreza opredelitvi pojma finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Odprti vzajemni skladi, naložbeni skladi z enotami, osebne družbe in nekatera zadružna podjetja lahko na primer dajo svojim lastnikom enot ali članom pravico do odkupa njihovih deležev v podjetju izdajatelja, ob katerem koli času, za denar, tako da se deleži lastnikov enot ali članov razvrstijo kot finančne obveznosti, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Vendar razvrstitev med finančne obveznosti ne izključuje uporabe deskriptorjev, kot so „čista vrednost sredstev, ki se da pripisati lastnikom enot,“ in „sprememba čiste vrednosti sredstev, ki se da pripisati lastnikom enot,“ v finančnih izkazih podjetja, ki nima vplačanega lastniškega kapitala (kot so nekateri vzajemni skladi in naložbeni skladi z enotami, glejte Ponazorilni zgled št. 7) ali uporabe dodatnega razkritja, da bi prikazali, da celotni deleži članov vsebujejo postavke, kot so rezerve, ki ustrezajo opredelitvi pojma lastniški kapital, in prodajljive instrumente, ki ji ne ustrezajo (glejte Ponazorilni zgled št. 8).

Če podjetje nima brezpogojne pravice, da bi se izognilo izročitvi denarja ali drugega finančnega sredstva za poravnavo pogodbene obveze, obveza ustreza opredelitvi pojma finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Na primer:

…

22., 23. in 25. člen se spremenijo. Za 22. členom se doda 22.A člen.

Poravnava v lastnih kapitalskih instrumentih podjetja (16.(b) člen)

22	Razen kot je določeno v 22.A členu, je pogodba, ki jo bo poravnalo podjetje, ki (prejema ali) izroča določeno število svojih lastnih kapitalskih instrumentov v zamenjavo za določen znesek denarja ali drugega finančnega sredstva, kapitalski instrument. Na primer, …

22A

Če so lastni kapitalski instrumenti podjetja, ki jih bo podjetje prejelo ali izročilo za poravnavo pogodbe, prodajljivi finančni instrumenti, ki imajo vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena, ali instrumenti, ki določajo, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja, in ki imajo vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.C in 16.D člena, je pogodba finančno sredstvo ali finančna obveznost. To vključuje pogodbo, ki jo bo poravnalo podjetje, ki prejema ali izroča določeno število takšnih instrumentov v zamenjavo za določen znesek denarja ali drugega finančnega sredstva.

Razen v okoliščinah iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena nastane iz pogodbe, ki podjetju nalaga obvezo, da kupi svoje lastne kapitalske instrumente za denar ali drugo finančno sredstvo, finančna obveznost za sedanjo vrednost odkupnega zneska (npr. za sedanjo vrednost terminske cene ponovnega nakupa, izpolnitvene cene opcije ali drugega odkupnega zneska). To velja tudi, če je pogodba kapitalski instrument. Primer za to …

Določbe o možni poravnavi

Finančni instrument lahko zahteva od podjetja, da izroči denar ali drugo finančno sredstvo ali ga poravna tako, da bi nastala finančna obveznost, v primeru pojavljanja ali nepojavljanja negotovih prihodnjih dogodkov (ali po izidu negotovih okoliščin), ki jih ne obvladuje niti izdajatelj niti imetnik instrumenta, kot so sprememba borznega indeksa, indeksa cen potrošnega blaga, obrestne mere ali zahtev glede obdavčevanja, ali izdajateljevih prihodnjih prihodkov, čistega dobička ali razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom. Izdajatelj takšnega instrumenta nima brezpogojne pravi¬ce, da bi se izognil izročitvi denarja ali drugega finančnega sredstva (ali drugače, da bi to poravnal na takšen način, da bi to bilo finančna obveznost). Zato je to finančna obveznost izdajatelja, razen:

(a)	če del določbe o možni poravnavi, ki bi lahko zahteval poravnavo v denarju ali z drugim finančnim sredstvom (ali drugače, vendar tako, da bi to bila finančna obveznost), ni pristen,

(b)	če se lahko od izdajatelja zahteva, da poravna obveznost z denarjem ali drugim finančnim sredstvom (ali drugače, da bi to poravnal na takšen način, da bi to bilo finančna obveznost) samo v primeru prenehanja obstoja izdajatelja, ali

(c)	če ima instrument vse značilnosti in izpolnjuje pogoje iz 16.A in 16.B člena.

Naslov pred 96. členom se spremeni. Za 96. členom se dodajo 96.A–96.C člen. Za 97.B členom se doda 97.C člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

96A

V poglavju Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, je določeno, da je treba finančne instrumente, ki imajo vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena, razvrstiti kot kapitalske instrumente, spremenjeni so 11., 16., 17.–19., 22., 23., 25., AG13., AG14. in AG27. člen, vstavljeni pa so 16.A–16.F člen, 22.A, 96.B, 96.C, 97.C člen, AG14.A–AG14.J člen in AG29.A člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe pred tem datumom, ta podatek razkrije in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 1, MRS 39, MSRP 7 in OPMSRP 2.

96B	V poglavju Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja, je uvedena izjema glede omejenega področja, zato podjetje izjeme ne uporablja po analogiji.

96C	Razvrstitev instrumentov v skladu s to izjemo je omejena na obravnavo takšnega instrumenta v skladu z MRS 1, MRS 32, MRS 39 in MSRP 7. Instrument se ne šteje za kapitalski instrument v skladu z drugimi napotki, kot je MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic.

97C

Ko podjetje uporabi spremembe iz 96.A člena, mora sestavljeni finančni instrument z obveznostjo izročiti drugi stranki sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le ob prenehanju obstoja razdeliti v ločene sestavine obveznosti in lastniškega kapitala. Če sestavina obveznosti ni več neporavnana, uporaba navedenih sprememb MRS 32 za nazaj vključuje ločevanje dveh sestavin lastniškega kapitala. Prva sestavina je v zadržanem čistem dobičku in predstavlja kumulativne obresti, ki se natečejo na sestavino obveznosti. Druga sestavina predstavlja prvotno sestavino lastniškega kapitala. Zato podjetju ni treba ločiti teh dveh sestavin, če sestavina obveznosti na dan uporabe sprememb ni več neporavnana.

V prilogi Napotki za uporabo se spremenita AG13. in AG14. člen. Za AG14. členom se dodajo naslov, AG14.A–AG14.D člen, naslov, AG14.E člen, naslov, AG14.F–AG14.I člen, naslov in AG14.J člen.

Kapitalski instrumenti

AG13

Primeri kapitalskih instrumentov vključujejo neprodajljive redne delnice, nekatere prodajljive instrumente (glejte 16.A in 16.B člen), nekatere instrumente, ki določajo, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja (glejte 16.C in 16.D člen), nekaj vrst prednostnih delnic (glejte AG25. in AG26. člen) in nakupne bone ali pisne nakupne opcije, ki dajejo imetniku pravico do vpisa ali nakupa določenega števila neprodajljivih rednih delnic pri izdajateljskem podjetju z zamenjavo za določen znesek denarja ali drugega finančnega sredstva. Obveza podjetja za izdajo ali nakup določenega števila svojih lastnih kapitalskih instrumentov z zamenjavo za določen znesek denarja ali drugega finančnega sredstva je kapitalski instrument podjetja (razen kot je določeno v 22.A členu). Če takšna pogodba vsebuje obvezo za podjetje, da plača z denarjem ali drugim finančnim sredstvom (razen pogodbe, razvrščene kot lastniški kapital v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom), nastane tudi obveznost za sedanjo vrednost odkupnega zneska (glejte AG27.(a) člen). Izdajatelj neprodajljivih rednih delnic prevzame obveznost, kadar uradno začne razdelitev in za to prevzame zakonsko obveznost do delničarjev. To se lahko zgodi, potem ko izdajatelj objavi izplačilo dividende ali ko pride do likvidacije podjetja, pri kateri so delničarjem na voljo sredstva podjetja, preostala po poravnavi vseh njegovih obveznosti.

AG14

Kupljena nakupna opcija ali druga podobna pogodba, ki jo pridobi podjetje in mu daje pravico do ponovne pridobitve določenega števila svojih lastnih kapitalskih instrumentov z zamenjavo za izročitev določenega zneska denarja ali drugega finančnega sredstva, ni finančno sredstvo podjetja (razen kot je določeno v 22.A členu). Namesto tega se vsako nadomestilo, plačano za takšno pogodbo, odšteje od lastniškega kapitala.

Skupina instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam (16.A(b) in 16.C(b) člen)

AG14A

Ena od značilnosti iz 16.A in 16.C člena je, da je finančni instrument vključen v skupino instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam.

AG14B

Pri določitvi, ali je instrument v podrejeni skupini, podjetje oceni zahtevek iz instrumenta v primeru prenehanja obstoja, kot če bi podjetje prenehalo obstajati na dan razvrstitve instrumenta. Podjetje ponovno oceni razvrstitev, če se spremenijo ustrezne okoliščine. Če podjetje na primer izda ali odkupi drug finančni instrument, je lahko od tega odvisno, ali je zadevni instrument v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam.

AG14C

Instrument s prednostno pravico pri prenehanju obstoja podjetja ni instrument, ki daje pravico do sorazmernega deleža čistih sredstev podjetja. Instrument na primer vključuje prednostno pravico pri prenehanju obstoja, če daje imetniku poleg pravice do deleža čistih sredstev podjetja tudi pravico do določene dividende pri prenehanju obstoja, medtem ko drugi instrumenti v podrejeni skupini s pravico do sorazmernega deleža čistih sredstev podjetja nimajo takšne pravice pri prenehanju obstoja.

AG14D

Če ima podjetje le eno skupino finančnih instrumentov, se šteje, kot da je podrejena vsem drugim skupinam.

Skupni pričakovani denarni tokovi, ki se lahko pripišejo instrumentu v dobi uporabe instrumenta (16.A(e) člen)

AG14E

Skupni pričakovani denarni tokovi instrumenta v dobi uporabe instrumenta morajo temeljiti zlasti na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev podjetja v dobi uporabe instrumenta. Poslovni izid in sprememba pripoznanih čistih sredstev se izmerita v skladu z ustreznimi MSRP.

Posli, ki jih sklene imetnik instrumenta, ki ni lastnik podjetja (16.A in 16.C člen)

AG14F

Imetnik prodajljivega finančnega instrumenta ali instrumenta, ki določa, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja, lahko s podjetjem sklene posle kot oseba, ki ni lastnik. Imetnik instrumenta je lahko na primer tudi zaposleni v podjetju. Pri oceni, ali je treba instrument razvrstiti kot lastniški kapital v skladu s 16.A ali 16.C členom, se upoštevajo le denarni tokovi ter pogodbeni roki in pogoji instrumenta, povezani z imetnikom instrumenta kot lastnikom podjetja.

AG14G

Primer je komanditna družba, ki ima komandiste in komplementarje. Nekateri komplementarji lahko v podjetje vložijo jamstvo in lahko zato prejmejo nadomestilo. V takšnih primerih so jamstvo in s tem povezani denarni tokovi povezani z imetniki instrumentov kot garanti in ne kot lastniki podjetja. Zato komplementarji zaradi takšnega jamstva in s tem povezanih denarnih tokov ne bi bili obravnavani kot podrejeni komandistom, poleg tega takšno jamstvo in s tem povezani denarni tokovi ne bi bili upoštevani pri oceni, ali so pogodbeni roki in pogoji instrumentov komandistov in instrumentov komplementarjev enaki.

AG14H

Drug primer je ureditev soudeležbe pri dobičku ali izgubi, pri kateri se dobiček ali izguba dodeli imetnikom instrumentov na podlagi opravljenih storitev ali pridobljenih poslov v tekočem letu in prejšnjih letih. Takšna ureditev je posel z imetniki instrumentov kot nelastnikov in se ne sme upoštevati pri oceni značilnosti iz 16.A ali 16.C člena. Vendar je ureditev soudeležbe pri dobičku ali izgubi, pri kateri se dobiček ali izguba dodeli imetnikom instrumentov na podlagi nominalnega zneska njihovih instrumentov glede na druge v skupini, posel z imetniki instrumentov kot lastnikov in jo je treba upoštevati pri oceni značilnosti iz 16.A ali 16.C člena.

AG14I

Denarni tokovi ter pogodbeni roki in pogoji posla med imetnikom instrumenta (kot nelastnika) in izdajateljskim podjetjem morajo biti podobni enakemu poslu, ki se lahko sklene med osebo, ki ni imetnik instrumenta, in izdajateljskim podjetjem.

Ni drugega finančnega instrumenta ali pogodbe s skupnimi denarnimi tokovi, ki znatno določa ali omejuje preostali donos imetniku instrumenta (16.B in 16.D člen)

AG14J

Pogoj za razvrstitev finančnega instrumenta, ki izpolnjuje merila iz 16.A ali 16.C člena, kot lastniški kapital je, da podjetje nima drugega finančnega instrumenta ali pogodbe, (a) katere skupni denarni tokovi temeljijo zlasti na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev podjetja in (b) ki znatno omejuje ali določa preostali donos. Naslednji instrumenti, kadar jih pod običajnimi poslovnimi pogoji sklenejo nepovezane stranke, verjetno ne onemogočajo razvrstitve instrumentov, ki izpolnjujejo merila iz 16.A ali 16.C člena, kot lastniškega kapitala:

(a)	instrumenti s skupnimi denarnimi tokovi, ki znatno temeljijo na določenih sredstvih podjetja;

(b)	instrumenti s skupnimi denarnimi tokovi, ki temeljijo na odstotnem deležu prihodkov;

(c)	pogodbe za nagrajevanje posameznih zaposlenih za storitve, opravljene za podjetje;

(d)	pogodbe o plačilu neznatnega odstotnega deleža dobička za opravljene storitve ali zagotovljeno blago.

AG27. člen se spremeni in za AG29. členom se doda AG29.A člen.

AG27

Naslednji primeri ponazarjajo, kako razvrstiti različne vrste pogodb o lastnih kapitalskih instrumentih podjetja:

(a)

Pogodba, ki jo bo poravnalo podjetje, ki prejema ali izroča določeno število svojih lastnih delnic brez prihodnjega nadomestila ali zamenjuje določeno število svojih lastnih delnic za določen znesek denarja ali drugega finančnega sredstva, je kapitalski instrument (razen kot je določeno v 22.A členu). Tako se vsako nadomestilo, prejeto ali plačano za takšno pogodbo, neposredno prišteje v lastniški kapital ali odšteje od njega. Primer za to je izdana delniška opcija, ki daje nasprotni stranki pravico nakupa določenega števila delnic podjetja za določen znesek denarja. Če pa takšna pogodba zahteva od podjetja, da kupi (odkupi) svoje lastne delnice za denar ali drugo finančno sredstvo na določen ali določljiv datum ali na poziv, podjetje pripozna tudi finančno obveznost za sedanjo vrednost odkupnega zneska (razen instrumentov, ki imajo vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena). Primer za to je obveza podjetja po terminski pogodbi o ponovnem nakupu določenega števila svojih lastnih delnic za določen znesek denarja.

(b)

Iz pogodbene obveze, ki podjetju nalaga nakup svojih lastnih delnic za denar, nastane finančna obveznost za sedanjo vrednost odkupnega zneska, tudi če število delnic, ki jih mora podjetje ponovno kupiti, ni določeno, ali če je obveza nakupa pogojna za nasprotno stranko, ki uveljavlja svojo pravico do odkupa (razen kot je določeno v 16.A in 16.B členu ali 16.C in 16.D členu). Primer za pogojno obvezo je izdana delniška opcija, ki zahteva od podjetja, da ponovno kupi svoje lastne delnice za denar, če nasprotna stranka uveljavi opcijo.

(c)

Pogodba, ki bo poravnana z denarjem ali drugim finančnim sredstvom, je finančno sredstvo ali finančna obveznost, čeprav znesek denarja ali vrednost drugega finančnega sredstva, ki bo prejet ali izročen, temelji na spremembah v tržni ceni lastnega lastniškega kapitala podjetja (razen kot je določeno v 16.A in 16.B členu ali 16.C in 16.D členu). En primer za to je z denarjem poravnana delniška opcija.

(d)

…

AG29A

Nekatere vrste instrumentov, ki določajo pogodbeno obvezo za podjetje, so razvrščene kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Razvrstitev v skladu z navedenimi členi je izjema od načel, ki se v tem standardu uporabljajo za razvrstitev instrumenta. Ta izjema ne zajema razvrstitve neobvladujočih deležev v konsolidiranih računovodskih izkazih. Zato so instrumenti, ki so v ločenih ali posameznih računovodskih izkazih razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom in ki so neobvladujoči deleži, razvrščeni kot obveznosti v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine.

Spremembe MRS 1

Predstavljanje računovodskih izkazov (kakor je bil spremenjen leta 2007)

OPREDELITVE POJMOV

Za 8. členom se doda 8.A člen.

Naslednji izrazi so opisani v MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje in imajo v tem standardu pomen, kot je natančno določen v MRS 32:

(a)	prodajljiv finančni instrument, ki je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.A in 16.B členu MRS 32),

(b)	instrument, ki določa, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja, in je razvrščen kot kapitalski instrument (opisano v 16.C in 16.D členu MRS 32).

Informacije, ki jih je treba predstaviti v izkazu finančnega položaja ali pojasnilih

Za 80. členom se doda 80.A člen.

80A

Če je podjetje prerazvrstilo

(a)	prodajljiv finančni instrument, ki je razvrščen kot kapitalski instrument, ali

(b)	instrument, ki določa, da mora podjetje drugi stranki izročiti sorazmerni delež čistih sredstev podjetja le pri prenehanju obstoja, in je razvrščen kot kapitalski instrument,

med finančne obveznosti in lastniški kapital, razkrije znesek, prerazvrščen v posamezno kategorijo in iz posamezne kategorije (finančne obveznosti ali lastniški kapital), časovni okvir in razlog za takšno prerazvrstitev.

Za 136. členom se vstavita naslov in 136.A člen. 138. člen se spremeni.

Prodajljivi finančni instrumenti, ki so razvrščeni kot lastniški kapital

136A

Za prodajljive finančne instrumente, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti, podjetje razkrije (v obsegu, v katerem niso razkriti drugje):

(a)	zbirne kvantitativne podatke o znesku, razvrščenem kot lastniški kapital,

(b)	svoje cilje, usmeritve in procese za upravljanje obveznosti ponovnega nakupa ali odkupa instrumentov, kadar to zahtevajo imetniki instrumentov, vključno s kakršnimi koli spremembami iz prejšnjega obdobja,

(c)	pričakovani denarni odtok za odkup ali ponovni nakup te skupine finančnih instrumentov in

(d)	informacije, kako je pričakovani denarni odtok za odkup ali ponovni nakup določen.

Druga razkritja

138

Podjetje mora v informacijah, ki so objavljene z računovodskimi izkazi, razkriti, če tega ne stori drugod:

(a)	sedež in svojo pravno obliko, državo registracije in naslov registriranega sedeža (ali glavnega kraja poslovanja, če se razlikuje od registriranega sedeža),

(b)	opis narave svojega poslovanja in svoje glavne dejavnosti,

(c)	imeni obvladujočega podjetja in zadnjega obvladujočega podjetja v skupini in

(d)	če je podjetje z omejenim rokom obstoja, informacije o trajanju njegovega obstoja.

Za 139.A členom se doda 139.B člen.

PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE

139B

V poglavju Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, je spremenjen 138. člen in vstavljeni so 8.A, 80.A in 136.A člen. Podjetje uporablja te spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembe za obdobje pred tem datumom, ta podatek razkrije in hkrati uporabi z njimi povezane spremembe MRS 32, MRS 39, MSRP 7 in OPMSRP 2 Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti.

Spremembe MSRP 7, MRS 39 in OPMSRP 2

Podjetja uporabljajo naslednje spremembe MSRP 7, MRS 39 in OPMSRP 2, ko uporabljajo z njimi povezane spremembe MRS 32 in MRS 1.

MSRP 7

Finančni instrumenti: razkritja

3. člen se spremeni.

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP uporabljajo vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

…

(f)	instrumente, ki jih je treba razvrstiti kot kapitalske instrumente v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32.

Za 44.B členom se doda 44.C člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

44C

Podjetje uporablja spremembo iz 3. člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Če podjetje uporabi poglavje Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, pred tem datumom, se tudi sprememba iz 3. člena uporabi za obdobje pred tem datumom.

MRS 39

Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje

2.(d) člen se spremeni.

PODROČJE UPORABE

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja pri vseh vrstah finančnih instrumentov, razen v primeru:

(d)

finančnih instrumentov, ki jih izda podjetje in ki ustrezajo opredelitvi pojma kapitalski instrument iz MRS 32 (vključno z opcijami in nakupnimi boni) ali ki jih je treba razvrstiti kot kapitalski instrument v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom MRS 32. Vendar imetnik takšnih kapitalskih instrumentov uporabi ta standard za navedene instrumente, razen če so v skladu z izjemo iz točke (a) zgoraj.

Za 103.E členom se doda 103.F člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

103F

Podjetje uporablja spremembo iz 2. člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Če podjetje uporabi poglavje Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, pred tem datumom, se tudi sprememba iz 2. člena uporabi za obdobje pred tem datumom.

OPMSRP 2

Delnice članov v zadrugah in podobni instrumenti

V oddelku Sklicevanje se spremeni opomba.

(*)

MRS 32 je bil avgusta 2005 spremenjen kot MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje. UOMRS je februarja 2008 spremenil MRS 32, pri čemer je določil, da je treba instrumente razvrstiti kot lastniški kapital, če imajo navedeni instrumenti vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena MRS 32.

6. in 9. člen se spremenita in 14.A člen se doda.

SOGLASJE

Deleži članov, ki bi bili razvrščeni kot lastniški kapital, če člani ne bi imeli pravice zahtevati odkup, so lastniški kapital, če je prisoten eden od pogojev, opisanih v odstavkih 7 in 8, ali če imajo deleži članov vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena MRS 32. Vloge na vpogled, vključno s tekočimi računi, depozitnimi računi, in podobne pogodbe, ki se pojavijo, ko člani delujejo kot odjemalci, so finančne obveznosti podjetja.

Brezpogojna prepoved je lahko absolutna, kar pomeni, da so prepovedani vsi odkupi. Brezpogojna prepoved je lahko delna in prepoveduje odkup deležev članov, če bi odkup povzročil padec števila deležev članov ali zneska vplačanega kapitala iz deležev članov pod določeno raven. Deleži članov, ki presegajo prepoved odkupa, so obveznosti, razen če ima podjetje brezpogojno pravico zavrniti odkup, kakor je opisano v odstavku 7, ali če imajo deleži članov vse značilnosti in izpolnjujejo pogoje iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena MRS 32. V nekaterih primerih se lahko število deležev ali znesek vplačanega kapitala, za katere velja prepoved odkupa, občasno spremeni. Takšna sprememba prepovedi odkupa povzroči prenos med finančno obveznostjo in lastniškim kapitalom.

DATUM UVELJAVITVE

14A

Podjetje uporablja spremembe iz 6., 9., A1. in A12. člena za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Če podjetje uporabi poglavje Prodajljivi finančni instrumenti in obveznosti, ki izhajajo iz prenehanja obstoja (spremembe MRS 32 in MRS 1), ki je bilo objavljeno februarja 2008, za obdobje pred tem datumom, se tudi spremembe iz 6., 9., A1. in A12. člena uporabijo pred tem datumom.

V Dodatku (Zgledi uporabe soglasja) se spremenita A1. in A12. člen.

ZGLEDI UPORABE SOGLASJA

Ta priloga navaja sedem zgledov uporabe soglasja OPMSRP. Ti zgledi ne predstavljajo izčrpnega seznama; možni so drugi vzorci pojavov. Vsak zgled predpostavlja, da ni nobenih drugih pogojev razen pogojev, ki so določeni v podatkih zgleda, ki bi zahtevali, da se finančni instrument razvrsti kot finančna obveznost, in da finančni instrument nima vseh značilnosti ali ne izpolnjuje pogojev iz 16.A in 16.B člena ali 16.C in 16.D člena MRS 32.

Zgled 4

Razvrstitev

A12

V tem primeru bi bilo 750 000 DE razvrščenih kot lastniški kapital in 150 000 DE bi bilo razvrščenih kot finančne obveznosti. Poleg že navedenih členov 18.(b) člen MRS 32 v delu navaja:

… finančni instrument, ki daje imetniku pravico, da ga proda nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo („prodajljiv instrument“), je finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom. Finančni instrument je finančna obveznost celo takrat, ko se znesek denarja ali drugo finančno sredstvo določi na podlagi nekega indeksa ali druge postavke, ki ima možnost povečanja ali zmanjšanja. Obstoj opcije za imetnika, da proda finančni instrument nazaj izdajatelju za denar ali drugo finančno sredstvo, pomeni, da prodajljivi instrument izpolnjuje opredelitev pojma finančna obveznost, razen v primeru instrumentov, ki so razvrščeni kot kapitalski instrumenti v skladu s 16.A in 16.B členom ali 16.C in 16.D členom.

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 17/39

SKLEP SVETA 2009/42/SZVP

z dne 19. januarja 2009

o podpori dejavnostim EU za spodbujanje procesa, ki vodi do oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem, med tretjimi državami v okviru evropske varnostne strategije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 13(3) in člena 23(1) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel evropsko varnostno strategijo, ki je pozvala k vzpostavitvi mednarodnega reda na podlagi učinkovitega multilateralizma. Evropska varnostna strategija obravnava Ustanovno listino Združenih narodov kot temeljni okvir mednarodnih odnosov. Ena od prednostnih nalog Evropske unije je okrepiti Združene narode, in jih usposobiti da bodo lahko izpolnjevali svoje naloge in učinkovito delovali.

(2)	Generalna skupščina Združenih narodov je 6. decembra 2006 sprejela resolucijo 61/89 z naslovom „V smeri oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja“.

(3)

Svet je v sklepih z dne 11. decembra 2006 pozdravil dejstvo, da se je proces v smeri oblikovanja pravno obvezujoče mednarodne pogodbe o trgovini z orožjem uradno začel in z zadovoljstvom ugotavlja, da je velika večina držav članic ZN, vključno z vsemi državami članicami EU, podprla navedeno resolucijo. Svet je znova poudaril, da bodo EU in njene države članice igrale dejavno vlogo v tem procesu in poudaril pomen sodelovanja v tem procesu z drugimi državami in regionalnimi organizacijami.

(4)

Generalni sekretar Združenih narodov je ustanovil 28-člansko skupino vladnih strokovnjakov (GGE – group of governmental experts), ki naj bi nadaljevala preučevanje možnega oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem. GGE se je sestajala v letu 2008 in v tednu ministrov 63. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov predstavila sprejete sklepe. GGE je sklenila, da je potrebna nadaljnja preučitev in da si je treba v okviru Združenih narodov še naprej korak za korakom na nedvoumen in pregleden način prizadevati za oblikovanje pogodbe. GGE je spodbudila tiste države, ki lahko ponudijo pomoč državam v stiski, da na zahtevo to storijo.

(5)

Svet je v sklepih z dne 10. decembra 2007 poudaril pomen GGE, ki so jo imenovali ZN, in jo spodbudil k nadaljevanju procesa. Izrazil je trdno prepričanje, da bi vsestranski pravno zavezujoč dokument, ki bi bil skladen z odgovornostjo držav po ustreznem mednarodnem pravu in bi določal skupne mednarodne standarde za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja, znatno prispeval k preprečevanju neželenega in neodgovornega širjenja konvencionalnega orožja.

(6)	Oktobra 2008 je prvi odbor Generalne Skupščine ZN sprejel resolucijo „V smeri oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem: določitev skupnih mednarodnih standardov za uvoz, izvoz in prevoz konvencionalnega orožja“. Vse države članice EU to besedilo odobravajo.

(7)

Inštitut Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR) je ta proces podprl z izvedbo študije v dveh delih, in sicer dveh poglobljenih analiz stališč držav članic ZN glede izvedljivosti, obsega in osnutka parametrov pogodbe o trgovini z orožjem. Analizi UNIDIR sta prispevali k napredku razprav glede pogodbe o trgovini z orožjem z opredelitvijo področij, glede katerih se države strinjajo oziroma razhajajo, in področij, ki so bila spregledana. Analizi sta koristno gradivo za GGE. Zato je smotrno, da se UNIDIR zaupa tehnična izvedba dejavnosti v okviru tega sklepa.

(8)

Na podlagi navedenih sklepov Sveta, bi morala EU podpreti ta proces, da se nadgradi že opravljeno delo, v razpravo pa je treba vključiti tudi države, ki nimajo predstavnikov v GGE, in druge akterje, kot sta civilna družba in industrija; s tem bi pripomogli k boljšemu razumevanju te zadeve in omogočili razširitev priporočil GGE –

SKLENIL:

Člen 1

1. Za spodbudo procesa oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem med tretjimi državami, Evropska unija podpira dejavnosti za spodbujanje naslednjih ciljev:

(a)	povečati ozaveščenost nacionalnih in regionalnih akterjev, držav članic Združenih narodov, civilne družbe in industrije glede trenutnih mednarodnih razprav o pogodbi o trgovini z orožjem;

(b)	okrepiti pomen skupine vladnih strokovnjakov (GGE) o pogodbi o trgovini z orožjem, ki jo je ustanovil generalni sekretar Združenih narodov, in izpostaviti Združene narode kot edini forum, ki lahko pripravi zares splošno veljaven instrument;

(c)	prispevati k boljši vključenosti vseh držav članic Združenih narodov in regionalnih organizacij v proces oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem;

(d)	spodbuditi izmenjavo stališč med državami, ki sodelujejo v GGE, in državami, ki pri tej skupini ne sodelujejo;

(e)	spodbuditi razpravo med državami članicami Združenih narodov, zlasti tistimi, ki ne sodelujejo v GGE;

(f)	spodbuditi izmenjavo mnenj med državami članicami Združenih narodov, regionalnimi organizacijami, civilno družbo in industrijo;

(g)	opredeliti morebitne elemente, področje uporabe pa tudi posledice pogodbe o trgovini z orožjem ter

(h)	zagotoviti izmenjavo rezultatov teh razprav in mnenj s celotno mednarodno skupnostjo.

2. Za doseganje navedenih ciljev bo EU izvedla naslednji projekt:

—	organizirala uvodno predstavitev, šest regionalnih seminarjev, zaključni seminar, na katerem naj bi bili predstavljeni skupni rezultati in dogodek ob robu seje 1. odbora (64. zasedanje GSZN).

Podroben opis je v Prilogi.

Člen 2

1. Za izvajanje tega sklepa je odgovorno predsedstvo ob pomoči generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za SZVP. Komisija pri tem v celoti sodeluje.

2. Tehnično izvedbo dejavnosti iz člena 1(2) se zaupa Inštitutu Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR). To nalogo opravlja pod nadzorom GS/VP, ki pomaga predsedstvu. V ta namen se GS/VP po potrebi dogovarja z UNIDIR.

3. Predsedstvo, GS/VP in Komisija se v skladu s svojimi pristojnostmi o projektih redno obveščajo.

Člen 3

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje dejavnosti iz člena 1(2), ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije, je 836 260 EUR.

2. Upravljanje z izdatki, financiranimi z zneskom iz odstavka 1, se izvaja v skladu s postopki in pravili Skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropske unije.

3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2, ki so v obliki donacij. V ta namen z UNIDIR sklene sporazum o financiranju. V njem je treba določiti, da mora UNIDIR zagotoviti razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.

4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku učinkovanja tega sklepa. Če ima v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, prav tako pa ga obvesti o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

Člen 4

Predsedstvo ob pomoči GS/VP za SZVP poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih po organizaciji vsakega regionalnega seminarja in zaključnega seminarja pripravi Inštitut Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR). Komisija v celoti sodeluje in zagotavlja informacije o finančnih vidikih izvajanja dejavnosti iz člena 1(2).

Člen 5

Ta sklep začne učinkovati z dnem sprejetja.

Veljati preneha 15 mesecev po sklenitvi sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali 6 mesecev po datumu sprejetja, če v tem obdobju ni sklenjen sporazum o financiranju.

Člen 6

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

P. GANDALOVIČ

PRILOGA

1. Cilj

Splošni cilj tega sklepa je spodbujati sodelovanje vseh zainteresiranih strani v razpravi o pogodbi o trgovini z orožjem, vključiti nacionalne in regionalne prispevke v mednarodni proces, ki je trenutno v teku, ter opredeliti področje uporabe in posledice morebitne pogodbe o trgovini z orožjem.

2. Projekt

2.1 Namen projekta

Projekt bo:

(a)	povečal ozaveščenost nacionalnih in regionalnih akterjev, držav članic Združenih narodov, civilne družbe in industrije glede trenutnih mednarodnih razprav o pogodbi o trgovini z orožjem;

(b)	okrepil pomen GGE o pogodbi o trgovini z orožjem, ki jo je ustanovil generalni sekretar Združenih narodov, in izpostavil Združene narode kot edini forum, ki lahko pripravi zares splošno veljaven instrument;

(c)	prispeval k boljši vključenosti vseh držav članic Združenih narodov in regionalnih organizacij v proces oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem;

(d)	spodbudil izmenjavo stališč med državami, ki sodelujejo v GGE, in državami, ki v njej ne sodelujejo;

(e)	spodbujal razpravo med državami članicami Združenih narodov, zlasti tistimi, ki ne sodelujejo v GGE;

(f)	omogočil izmenjavo mnenj med državami članicami Združenih narodov, regionalnimi organizacijami, civilno družbo in industrijo;

(g)	opredelil morebitne elemente, področje uporabe pa tudi posledice pogodbe o trgovini z orožjem ter

(h)	zagotovil izmenjavo rezultatov teh razprav in mnenj z mednarodno skupnostjo.

2.2 Rezultati projekta

Projekt bo:

(a)	povečal ozaveščenost, poznavanje in razumevanje procesa oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem,

(b)	v razpravo vključil nove akterje;

(c)	na ravni mednarodne skupnosti izpostavil nacionalne in regionalne pomisleke in zamisli ter

(d)	vsebini pogodbe o trgovini z orožjem prispeval zamisli in predloge, zlasti glede njenega področja uporabe in posledic.

2.3 Opis projekta

V okviru projekta naj bi bili organizirani uvodna predstavitev, največ šest regionalnih seminarjev, zaključni seminar, na katerem naj bi bili predstavljeni skupni rezultati in dogodek ob robu seje 1. odbora (64. zasedanje GSZN). Zaključni seminar bo vključeval enodnevni seminar za države OVSE in enodnevni zaključni seminar.

2.3.1 Uvodna predstavitev

Uvodna predstavitev bo potekala en dan; na njej bodo predstavljeni cilji projekta, k sodelovanju pa bodo povabljeni civilna družba, raziskovalci in nevladne organizacije, s čimer bi zagotovili podporo projektu.

2.3.2 Regionalni seminarji

Dvodnevni regionalni seminarji bodo potekali na lokacijah, ki jih je treba v ciljnih regijah še določiti. Seminarji bodo razdeljeni na štiri dele, vključevali pa bodo naslednje predstavitve in razprave:

(a)	splošni pregled trgovine z orožjem, ozadja, akterjev itd.;

(b)	podrobno predstavitev trenutnega mednarodnega procesa;

(c)	razprave o področju uporabe in posledicah morebitne pogodbe o trgovini z orožjem ter

(d)	zbiranje zamisli za nadaljnje dejavnosti, priporočila in predloge, ki jih je treba vključiti v proces oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem.

Med udeleženci teh regionalnih seminarjev bodo:

(a)	predstavniki držav v regiji;

(b)	predstavniki regionalnih organizacij, vključno z nevladnimi organizacijami;

(c)	predstavniki lokalne/regionalne industrije;

(d)	predstavniki Inštituta ZN za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR) in Urada ZN za razorožitev (UNODA, oddelek za konvencionalno orožje in regionalni oddelek, po potrebi vključno z regionalnimi centri);

(e)	tehnični strokovnjaki iz držav članic EU, vključno s predstavniki industrije;

(f)	predstavniki partnerskih organizacij, ki lahko med drugim vključujejo Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu (Švedska) ali Fundacijo za strateške raziskave (Francija).

3.	Na seminarju bo predvidoma sodelovalo od 30 in 40 udeležencev, odvisno od velikosti regij.

4.	Po vsakem seminarju bo pripravljeno zbirno poročilo razprav in priporočil, ki bo objavljeno na spletu, na voljo pa bo tudi na elektronskih pomnilnikih podatkov.

Regionalni seminarji bodo potekali v naslednjih štirih skupinah:

(a)	en seminar za srednjo, severno in zahodno Afriko;

(b)	en seminar za vzhodno in južno Afriko;

(c)	en seminar za Latinsko Ameriko in Karibe;

(d)	en seminar za Azijo in Pacifik;

(e)	en seminar za države OVSE;

(f)	en seminar za Bližnji vzhod.

Predlagane okvirne lokacije za seminarje so:

(a)	Dakar in Nairobi ali Addis Abeba (za seminarja v Afriki);

(b)	Ciudad de Mexico ali Rio de Janeiro (za Latinsko Ameriko in Karibe);

(c)	Phnom Penh ali New Delhi (za Azijo in Pacifik);

(d)	Aman ali Kairo (za Bližnji vzhod);

(e)	Bruselj ali Dunaj (za države OVSE).

7.	Dokončne lokacije bodo določene tako, da bi se čim bolje izkoristili sredstva in razpoložljiva pomoč na lokalni ravni. Predsedstvo, ki mu pomaga VP/GS, bo odgovorno za dokončno izbiro lokacije po priporočilu UNIDIR.

2.3.3 Zaključni seminar

Po vseh šestih regionalnih seminarjih bo organiziran zaključni seminar, da bi se mednarodna skupnost seznanila z razpravami, priporočili in zamislimi glede procesa oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem. Zaključni seminar bo vključeval: enodnevni seminar za države OVSE in enodnevni zaključni seminar.

2.3.4 Srečanje ob robu seje 1. odbora (64. zasedanje GSZN)

Ob robu seje 1. odbora (64. zasedanje GSZN) bo organizirano srečanje, na katerem bodo interesnim skupinam, zbranim v New Yorku, predstavljeni rezultati projekta.

2.3.5 Rezultati – objava

Na vsakem seminarju bo pripravljeno kratko zbirno poročilo o razpravah ter priporočilih in zamislih v zvezi s pogodbo o trgovini z orožjem. Ta poročila s seminarjev bodo objavljena na spletu, na voljo pa bodo tudi na elektronskih pomnilnikih podatkov.

Končno poročilo, ki bo združevalo zbirna poročila s šestih regionalnih seminarjev, bo pripravljeno in predstavljeno na zaključnem seminarju, kjer bo na voljo za pripombe, nato pa bo objavljeno na spletu in na elektronskih pomnilnikih podatkov.

3. Trajanje

Predvideno obdobje izvajanja za ta projekt je 15 mesecev.

4. Upravičenci

Upravičenci projekta so:

(a)	vse države članice ZN, s posebnim poudarkom na državah, ki ne sodelujejo v skupini vladnih strokovnjakov;

(b)	civilna družba in industrija;

(c)	zadevne regionalne organizacije.

5. Subjekt, zadolžen za izvajanje projekta

Za izvajanje tega projekta in nadzor nad njim je pristojno predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP. Predsedstvo bo zaupalo tehnično izvajanje Inštitutu Združenih narodov za raziskave na področju razoroževanja (UNIDIR).

Pri izvajanju projekta UNIDIR sodeluje z UN-ODA, Mednarodnim mirovnim raziskovalnim inštitutom v Stockholmu (Švedska) oziroma s Fundacijo za strateške raziskave (Francija). Po potrebi UNIDIR sodeluje z institucijami, kot so regionalne organizacije, nevladne organizacije in industrija.

UNIDIR bo zagotovil razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.

6. Okvirni finančni znesek za kritje stroškov projekta

Celotni stroški projekta so 836 260 EUR.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 17

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 22. januar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 45/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1339/2001 o razširitvi učinkov Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi potrebnih ukrepov za zaščito eura pred ponarejanjem na tiste države članice, ki eura niso sprejele za svojo enotno valuto	4
	*	Uredba Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem	5
	*	Uredba Sveta (ES) št. 47/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2183/2004 o razširitvi uporabe Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, na nesodelujoče države članice	7
		Uredba Komisije (ES) št. 48/2009 z dne 21. januarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	8
		Uredba Komisije (ES) št. 49/2009 z dne 21. januarja 2009 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj, za katera so bili zahtevki predloženi od 12. do 16. januarja 2009 za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov	10
		Uredba Komisije (ES) št. 50/2009 z dne 21. januarja 2009 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 51/2009 z dne 15. januarja 2009 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	17
	*	Uredba Komisije (ES) št. 52/2009 z dne 21. januarja 2009 o začetku pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 1174/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (pregled za novega izvoznika) glede odprave dajatev na uvoz od enega izvoznika iz te države in uvedbi registracije takšnega uvoza	19
	*	Uredba Komisije (ES) št. 53/2009 z dne 21. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 32 in MRS 1 ( 1 )	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 54/2009 z dne 21. januarja 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 669/97 glede odprtja in upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribe in ribiške proizvode s poreklom s Ferskih otokov	37

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2009/42/SZVP z dne 19. januarja 2009 o podpori dejavnostim EU za spodbujanje procesa, ki vodi do oblikovanja pogodbe o trgovini z orožjem, med tretjimi državami v okviru evropske varnostne strategije	39

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	138,6
	JO	75,8
	MA	44,4
	TN	134,4
	TR	99,6
	ZZ	98,6
0707 00 05	JO	155,5
	MA	116,0
	TR	132,3
	ZZ	134,6
0709 90 70	MA	164,3
	TR	98,4
	ZZ	131,4
0805 10 20	EG	56,8
	IL	49,6
	MA	64,1
	TN	61,5
	TR	62,6
	ZZ	58,9
0805 20 10	MA	91,6
0805 20 10	ZZ	91,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	63,5
	EG	88,6
	IL	68,2
	JM	93,4
	PK	46,6
	TR	77,2
	ZZ	72,9
0805 50 10	EG	52,5
	MA	67,1
	TR	63,2
	ZZ	60,9
0808 10 80	CN	79,9
	MK	32,6
	TR	67,5
	US	104,9
	ZZ	71,2
0808 20 50	CN	66,8
	KR	148,7
	TR	97,0
	US	118,2
	ZZ	107,7

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	24,73	3,93
1701 11 90 (1)	24,73	9,17
1701 12 10 (1)	24,73	3,74
1701 12 90 (1)	24,73	8,74
1701 91 00 (2)	26,92	11,77
1701 99 10 (2)	26,92	7,25
1701 99 90 (2)	26,92	7,25
1702 90 95 (3)	0,27	0,38

Zaporedna št.	Oznaka KN	Pododdelek TARIC	Poimenovanje	Stopnja dajatve	Obseg kvote (v tonah)
„09.0672	ex 0305 59 80	80	saj (Pollachius virens), nasoljen in sušen	0	od 1.9. do 31.12.2008: 250 od 1.1. do 31.12.2009 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.: 750
09.0674	ex 0307 91 00 ex 0307 99 18 ex 1605 90 30	10 10 30	valovita blatarka (Buccinum undatum), živa, sveža ali ohlajena, zamrznjena, pripravljena ali konzervirana	0	od 1.9. do 31.12.2008: 400 od 1.1.2009 do 31.12.2009 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.: 1 200
09.0676	ex 0306 14 90	10	rakovica (Geryon affinis), zamrznjena	0	od 1.9. do 31.12.2008: 250 od 1.1.2009 do 31.12.2009 in za vsako nadaljnje leto od 1.1. do 31.12.: 750“


	(1) Besedilo velja za EGP