I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

20.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 15/1

UREDBA (ES) št. 24/2009 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. decembra 2008

o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja

(ECB/2008/30)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: „Statut ESCB“) ter zlasti njegovega člena 5,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS), del referenčne poročevalske populacije za namene izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da posebne razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)	Namen podatkov o DPFS je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja DPFS v sodelujočih državah članicah, ki se štejejo za eno gospodarsko ozemlje.

(3)

Glede na tesne povezave med dejavnostmi listinjenja, ki jih opravljajo DPFS in denarne finančne institucije (MFI), se zahteva usklajeno, dopolnjujoče in integrirano poročanje MFI in DPFS. Zato je treba statistične informacije, ki se zagotavljajo v skladu s to uredbo, obravnavati skupaj z zahtevami po podatkih za MFI o olistinjenih posojilih, kot so določene v Uredbi (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (2).

(4)	Cilj pristopa integriranega poročanja DPFS in MFI ter odstopanj, predvidenih v tej uredbi, je čim bolj zmanjšati breme poročanja za poročevalske enote in izogniti se prekrivanju v poročanju statističnih informacij s strani DPFS in MFI.

(5)	NCB bi morale imeti pravico, da izvzamejo DPFS iz obveznosti poročanja, ki bi povzročilo nerazumno visoke stroške v primerjavi z njihovo koristnostjo za statistiko.

(6)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta ESCB uporablja za vse države članice, ne glede na to, ali so sprejele euro. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 jasno določa, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih nesodelujoče države članice štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo sodelujoče države članice.

(7)	Za DPFS bo veljal sistem sankcij ECB, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 2533/98 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

„DPFS“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno po nacionalnem pravu ali pravu Skupnosti na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(i)	po pogodbenem pravu kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)	po zakonodaji o skladih;

(iii)

po pravu družb kot delniška družba;

(iv)	po katerem koli drugem podobnem mehanizmu

in katerega glavna dejavnost izpolnjuje obe naslednji merili:

(a)	namerava izvajati ali izvaja eno ali več transakcij listinjenja in je ločeno od tveganja stečaja ali katere koli druge napake originatorja;

(b)

izdaja ali namerava izdajati vrednostne papirje, enote skladov za listinjenje, druge dolžniške instrumente in/ali izvedene finančne instrumente in/ali ima v pravni ali ekonomski lasti ali sme imeti v lasti sredstva, ki so podlaga za izdajo vrednostnih papirjev, enot skladov za listinjenje, drugih dolžniških instrumentov in/ali izvedenih finančnih instrumentov, ki se ponudijo za prodajo javnosti ali se prodajo na podlagi prodaje zaprtemu krogu vlagateljev.

Pod opredelitev DPFS ne spadajo:

—	MFI v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (ECB/2008/32),

—	investicijski skladi v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (3);

„listinjenje“ pomeni transakcijo ali sistem, pri katerem se sredstva ali paket sredstev prenesejo na subjekt, ki je ločen od originatorja in je ustanovljen ali služi za namene listinjenja, in/ali se kreditno tveganje v zvezi s sredstvi ali paketom sredstev ali delom le-teh prenese na vlagatelje v vrednostne papirje, enote skladov za listinjenje, druge dolžniške instrumente in/ali izvedene finančne instrumente, ki jih izda subjekt, ločen od originatorja in ustanovljen ali služi za namene listinjenja, in:

(a)

se prenos v primeru prenosa kreditnega tveganja opravi z:

—	ekonomskim prenosom listinjenih sredstev na subjekt, ki je ločen od originatorja in je ustanovljen ali služi za namene listinjenja. To se izvrši s prenosom lastništva listinjenih sredstev od originatorja ali prek podudeležbe; ali

—	uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, jamstev ali katerih koli podobnih mehanizmov;

(b)	kadar takšni izdani vrednostni papirji, enote skladov za listinjenje, dolžniški instrumenti in/ali izvedeni finančni instrumenti, ne predstavljajo originatorjevih plačilnih obveznosti;

3.	„originator“ pomeni subjekt, ki prenese sredstva, paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja;

4.	„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela euro;

5.	„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni sprejela eura;

6.	„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

„rezident“ pomeni rezidenta v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Če pravni subjekt nima fizične dimenzije, se njegova rezidenčnost za potrebe te uredbe določi po gospodarskem ozemlju, po katerega pravu je subjekt inkorporiran. Če subjekt ni inkorporiran, se za merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

8.	„MFI“ pomeni denarno finančno institucijo v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32);

9.	„zadevna NCB“ pomeni NCB sodelujoče države članice, katere rezident je DPFS;

10.

„začetek opravljanja dejavnosti“ pomeni kakršno koli dejavnost v zvezi z listinjenjem, vključno s pripravljalnimi ukrepi, razen zgolj ustanovitve subjekta, za katerega se ne pričakuje, da bo v naslednjih šestih mesecih začel z listinjenjem. Kakršna koli dejavnost DFPS, ki se opravi po tem, ko se listinjenje lahko predvidi, pomeni začetek opravljanja dejavnosti.

Člen 2

Poročevalska populacija

1. DPFS, ki so rezidenti ozemlja sodelujoče države članice, tvorijo referenčno poročevalsko populacijo. Za referenčno poročevalsko populacijo velja obveznost, določena v členu 3(2).

2. Referenčna poročevalska populacija razen tistih DPFS, ki so bile popolnoma oproščene po členu 5(1)(c), tvori dejansko poročevalsko populacijo. Za dejansko poročevalsko populacijo veljajo obveznosti poročanja, določene v členu 4, ob upoštevanju odstopanj, določenih v členu 5. Del dejanske poročevalske populacije tvorijo tudi DPFS, ki morajo poročati svoje letne računovodske izkaze po členu 5(3) ali za katere veljajo obveznosti priložnostnega poročanja po členu 5(5).

3. Če DPFS po svoji nacionalni zakonodaji ni pravna oseba, so za poročanje informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi, odgovorne osebe, ki so pravno upravičene zastopati DPFS, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji odgovorne za ravnanje DPFS.

Člen 3

Seznam DPFS za statistične namene

1. Izvršilni odbor ECB za statistične namene vzpostavi in vodi seznam DPFS, ki tvorijo referenčno poročevalsko populacijo. DPFS predložijo NCB podatke, ki jih le-te zahtevajo v skladu s Smernico ECB/2008/31 z dne 19. decembra 2008 o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (4). NCB in ECB omogočijo, da so seznam in njegove posodobitve dostopni v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

2. DPFS obvesti zadevno NCB o svojem obstoju v enem tednu od datuma, ko je DPFS začela z opravljanjem dejavnosti, ne glede na to, ali pričakuje, da bodo zanjo veljale redne obveznosti poročanja po tej uredbi.

3. Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 1, napačna, ECB ne naloži sankcij nobenemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, kolikor je bila zahteva iz odstavka 2 izpolnjena in se je subjekt na napačen seznam zanašal v dobri veri.

Člen 4

Zahteve in pravila poročanja za četrtletno statistično poročanje

1. Dejanska poročevalska populacija četrtletno zagotovi zadevni NCB podatke o neporavnanih zneskih ob koncu četrtletja, finančnih transakcijah ter odpisih/delnih odpisih sredstev in obveznosti DPFS, v skladu s prilogama I in II.

2. NCB lahko zbirajo statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo in imajo DPFS, kot jih zahteva odstavek 1, po posameznih vrednostnih papirjih, kolikor se lahko podatki iz odstavka 1 ugotovijo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi ΙΙ.

3. Brez poseganja v pravila poročanja, določena v Prilogi ΙΙ, se vsa sredstva in obveznosti DPFS poročajo po tej uredbi v skladu s pravili poročanja, ki so določena v zadevni nacionalni zakonodaji, s katero se je prenesla Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5). Računovodska pravila v zadevni nacionalni zakonodaji, ki je prenesla Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (6), se uporabijo za DPFS, ki ne sodijo v področje uporabe nacionalne zakonodaje, s katero se je prenesla Direktiva 86/635/EGS. Za DPFS, ki ne spadajo v področje uporabe nacionalne zakonodaje, s katero sta se prenesli ti direktivi, se uporabljajo drugi zadevni nacionalni ali mednarodni računovodski standardi ali prakse.

4. Kadar se po odstavku 3 zahteva, da se instrumenti poročajo po vrednosti, ki se določi na podlagi dnevne tržne cene, lahko NCB oprostijo DPFS poročanja teh instrumentov na podlagi dnevne tržne cene, če bi bili stroški, ki bi s tem nastali DPFS, nerazumno visoki. V tem primeru DPFS opravi vrednotenje, kot se uporablja za namene poročil za vlagatelje.

5. Namesto tega lahko NCB dovolijo poročevalskim enotam, da, kadar se v skladu z nacionalnimi tržnimi praksami dostopni podatki nanašajo na kateri koli datum znotraj četrtletja, poročajo te četrtletne podatke, če so podatki primerljivi in če so upoštevane pomembnejše transakcije, do katerih je prišlo med tem datumom in koncem četrtletja.

6. DPFS lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto odpisov/delnih odpisov, navedenih v odstavku 1, zagotovijo druge informacije, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje podatke o odpisih/delnih odpisih.

Člen 5

Odstopanja

1. NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje, določenih v členu 4, kot sledi.

(a)

NCB lahko DPFS odobrijo odstopanja od poročanja podatkov o posojilih, pri katerih so originatorji MFI euroobmočja in ki so razčlenjena po zapadlosti, sektorju in rezidenčnosti dolžnikov ter pri katerih MFI še naprej servisirajo listinjena posojila v smislu Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (ECB/2008/32). Poročanje teh podatkov določa Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

(b)

NCB lahko DPFS oprostijo vseh obveznosti poročanja, določenih v Prilogi I, razen obveznosti četrtletnega poročanja podatkov o neporavnanih zneskih o sredstvih skupaj ob koncu četrtletja, pod pogojem, da DPFS, ki prispevajo v četrtletna agregirana sredstva/obveznosti, predstavljajo najmanj 95 % vseh sredstev DPFS v smislu neporavnanih zneskov v vsaki sodelujoči državi članici. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka koledarskega leta.

(c)

Kolikor se lahko podatki, navedeni v členu 4, glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi III, izpeljejo iz drugih statističnih, javnih ali nadzornih virov podatkov in brez poseganja v pododstavka (a) in (b), lahko NCB po posvetovanju z ECB poročevalske enote popolnoma ali delno oprostijo zahtev za poročanje, ki so določene v Prilogi I k tej uredbi.

2. DPFS se lahko ob predhodnem soglasju zadevne NCB odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj, navedenih v odstavku 1, in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za poročanje, določene v členu 4.

3. DPFS, za katere velja odstopanje v smislu odstavka 1(c), poročajo zadevni NCB svoje letne računovodske izkaze, če ti niso dostopni iz javnih virov, v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja ali v najkrajšem času po tem v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi praksami v državi članici, katere rezident je DPFS. Zadevna NCB obvesti tiste DPFS, za katere velja ta zahteva za poročanje.

4. Zadevna NCB prekliče odstopanje iz odstavka 1(c), če podatki statističnih standardov, primerljivih s tistimi, ki so določeni v tej uredbi, zadevni NCB niso bili pravočasno dani na voljo v treh zaporednih obdobjih poročanja, neodvisno od kakršne koli napake, ki jo je mogoče pripisati udeleženi DPFS. DPFS začnejo poročati podatke, kot je določeno v členu 4, najpozneje tri mesece po datumu, ko je zadevna NCB obvestila poročevalske enote o preklicu odstopanja.

5. Brez poseganja v odstavek 3 lahko NCB, za izpolnitev zahtev iz te uredbe, na DPFS, ki so jim bila odobrena odstopanja v smislu odstavka 1(c), naslovijo zahteve za priložnostno poročanje. DPFS morajo informacije, ki se zahtevajo priložnostno, poročati v 15 delovnih dneh po dani zahtevi zadevne NCB.

Člen 6

Roki

NCB predložijo ECB podatke o agregiranih četrtletnih sredstvih in obveznostih, ki zajemajo stanja DPFS v vsaki sodelujoči državi članici, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB določijo roke, v katerih morajo od poročevalskih enot prejeti podatke.

Člen 7

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1. DPFS morajo zahteve za poročanje, ki veljajo zanje, izpolniti v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.

2. NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje vsebinske skladnosti ter izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost in popravke, kot je določeno v Prilogi III.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja oziroma zbiranja informacij, ki jih morajo po tej uredbi zagotoviti poročevalske enote, brez poseganja v pravico ECB, da to pravico izvaja sama. NCB izvajajo to pravico zlasti v primeru, če institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 9

Prvo poročanje

1. DPFS, ki je začela opravljati dejavnosti do vključno 24. marca 2009, mora obvestiti zadevno NCB o svojem obstoju do konca marca 2009, ne glede na to, ali pričakuje, da bo zanjo veljalo redno poročanje po tej uredbi.

2. DPFS, ki je začela opravljati dejavnost po 24. marcu 2009, mora obvestiti zadevno NCB o svojem obstoju v skladu s členom 3(2).

3. Prvo poročanje v skladu z zahtevami za statistično poročanje, ki za DPFS veljajo skladno s členoma 4 in 5, se začne s četrtletnimi podatki za december 2009. Pri prvem poročanju se poročajo samo neporavnani zneski.

4. DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po 31. decembru 2009, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od izvirne transakcije listinjenja.

5. DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po sprejetju eura v njihovi državi članici, do katerega pride po 31. decembru 2009, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od izvirne transakcije listinjenja.

Člen 10

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 19. decembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) Glej stran 14 tega Uradnega lista.

(3) UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(4) Še ni objavljena v Uradnem listu.

(5) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(6) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Tabela 1

Neporavnani zneski in transakcije

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

Skupaj

MFI

Ne-MFI – Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI – Skupaj

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Država (S.13)

Drugi rezidenti

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15)

Od tega DPFS

SREDSTVA

1	Vloge in terjatve iz posojil

2	Olistinjena posojila

2a	MFI iz euroobmočja kot originator

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 let

2b	Država euroobmočja kot originator

2c	DFP (1) in ZDPS (2) iz euroobmočja kot originator

2d	NFD (3) iz euroobmočja kot originator

2e	Originator zunaj euroobmočja

3	Vrednostni papirji razen delnic (4)

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

4	Druga olistinjena sredstva

4a	od tega država euroobmočja kot originator

4b	od tega NFD iz euroobmočja kot originator

5	Delnice in drugi lastniški kapital

6	Izvedeni finančni instrumenti

7	Osnovna sredstva

8	Preostala sredstva

OBVEZNOSTI

9	Prejeta posojila in vloge

10	Izdani dolžniški vrednostni papirji (4)

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

11	Kapital in rezerve

12	Izvedeni finančni instrumenti

13	Preostale obveznosti

Tabela 2

Odpisi/delni odpisi

Skupaj

SREDSTVA

2	Olistinjena posojila

(1) Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov.

(2) Zavarovalne družbe in pokojninski skladi.

(3) Nefinančne družbe.

(4) NCB se lahko v skladu s členom 4(2) odločijo, da bodo zbirale te postavke po posameznih vrednostnih papirjih.

PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

Ta tabela zagotavlja podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso zaključeni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljevanju: ESR 95).

Vsa finančna sredstva in obveznosti se morajo poročati v bruto zneskih, tj. finančna sredstva se ne smejo poročati neto brez finančnih obveznosti.

Tabela A

Opredelitve kategorij instrumentov sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.	Vloge in terjatve iz posojil

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija sredstva, ki jih družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS), posodijo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

Ta kategorija vključuje naslednje postavke:

—	vloge pri denarnih finančnih institucijah (MFI),

—	posojila, odobrena DPFS,

—	terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju. Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile DPFS, ali izposojanje vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (glej kategorijo 9).

Ta postavka vključuje tudi imetja bankovcev in kovancev v eurih in tujih valutah v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.	Olistinjena posojila

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija sredstva, ki so posojena posojilojemalcem in ki jih poročevalske enote pridobijo od originatorja. Ta sredstva niso evidentirana v dokumentih ali pa so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

Vključuje tudi:

—

finančni leasing, odobren tretjim osebam: finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljevanju: leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (v nadaljevanju: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Finančne leasinge, ki jih odobri originator v vlogi leasingodajalca, je treba beležiti pod postavko sredstev „olistinjena posojila“. Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne smejo beležiti,

—	slaba posojila, ki še niso bili vrnjena ali odpisana: za slaba posojila štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno,

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“,

—	posojila, s katerimi se trguje: posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „olistinjena posojila“, pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno,

—

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom, npr. vloge/posojila, poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugega lastniškega kapitala“. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti glede na naravo finančnega instrumenta, tj. bodisi med „olistinjena posojila“ bodisi med „vrednostne papirje razen delnic“ glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo DPFS, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne kot posojila.

Olistinjena posojila se morajo poročati v skladu z naslednjimi pravili:

—	za posojila nefinančnim družbam, pri katerih so originatorji MFI iz euroobmočja se zahteva razčlenitev po zapadlosti. To pomeni zapadlost ob odobritvi posojila, tj. prvotno zapadlost, in se nanaša na določeno obdobje, v katerem je treba posojilo odplačati,

—	posojila se morajo poročati po nominalni vrednosti, četudi so bila od originatorja kupljena po drugačni ceni. Protipostavka razlike med nominalno vrednostjo in nakupno ceno mora biti vključena med „preostale obveznosti“.

Ta postavka vključuje olistinjena posojila ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje posojil v bilanci stanja poročevalske enote.

3.	Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen „delnic in drugega lastniškega kapitala“, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico

Ta postavka vključuje:

—

imetja vrednostnih papirjev, ne glede na to, ali so evidentirana v dokumentih, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to (glej tudi kategorijo 9). Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev

Za imetja vrednostnih papirjev razen delnic se zahteva razčlenitev po zapadlosti. To pomeni zapadlost ob izdaji, tj. prvotno zapadlost, in se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti

Ta postavka vključuje olistinjene vrednostne papirje razen delnic ne glede na to, ali prevladujoča računovodska praksa zahteva pripoznanje vrednostnih papirjev v bilanci stanja poročevalske enote

4.	Druga olistinjena sredstva

Ta postavka vključuje olistinjena sredstva, ki niso vključena v kategoriji 2 in 3, kot so davčni krediti ali komercialni krediti, ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje teh sredstev v bilanci stanja poročevalske enote

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo imetnikom v splošnem pravico do udeležbe v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji

6.	Izvedeni finančni instrumenti

Pod to postavko se morajo poročati vsi naslednji izvedenih finančnih instrumenti:

—

opcije,

—	nakupni boni,

—	terminske pogodbe,

—	zamenjave, zlasti kreditne zamenjave.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne smejo beležiti

Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se skladno z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja

7.	Osnovna sredstva

Ta postavka vključuje investicije v opredmetena osnovna sredstva, npr. stanovanjske zgradbe, druge zgradbe in objekte ter nestanovanjske zgradbe.

8.	Preostala sredstva

To je rezidualna postavka na strani sredstev bilance stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. Ta postavka lahko vključuje:

—	natečene aktivne obresti na vloge in posojila,

—	natečene obresti na vrednostne papirje razen delnic,

—	natečene najemnine za osnovna sredstva,

—	terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS.

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

9.	Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih DPFS dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Ta postavka obsega:

—	posojila: posojila, odobrena DPFS, ki poročajo, ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen,

—

netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo DPFS: instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker zanje ni organiziranega trga. Netržne instrumente, ki jih izdajo poročevalske enote in ki naknadno postanejo tržni ter je z njimi mogoče trgovati na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“,

—

repo posli: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po dani ceni s trdno zavezo k ponovnemu odkupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneski, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti sem, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija za to, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev.

Vse naslednje variante repo poslov so razvrščene tukaj:

—	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

—	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu.

Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „vrednostni papirji razen delnic“

Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko

10.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, ki jih izdajo DPFS, razen „delnic in drugega lastniškega kapitala“, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Med drugim so vključeni vrednostni papirji, izdani v obliki:

—	kolateraliziranih vrednostnih papirjev,

—	kreditnih zapisov.

11.	Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v DPFS in dajejo na splošno pravico do udeležbe v dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključena so tudi sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih poročevalske enote namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Vključuje:

—	lastniški kapital,

—	nerazporejene prejemke ali sredstva,

—	posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

—	enote skladov za listinjenje.

12.	Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 6

13.	Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“

Ta postavka lahko vključuje:

—	obveznosti iz natečenih obresti na posojila in vloge,

—	terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

—	rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

—	neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

—	neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji,

—	protipostavke popravkov posojil zaradi vrednotenja, tj. nominalna minus nakupna cena.

DEL 2

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom DPFS, investicijskih skladov in MFI za statistične namene ter navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, ki jih je določila Evropska centralna banka v Sektorskem priročniku za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in tržno statistiko. Smernice za statistično klasifikacijo strank (Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual. Guidance for the statistical classification of customers).

Tabela B

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opredelitev

MFI

Rezidenčne nacionalne centralne banke, rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidenčne finančne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, ter dajanje posojil in/ali investiranje v vrednostne papirje za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu (Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32))

Država

Rezidenčne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih individualni in kolektivni potrošnji, in/ali s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70)

3.	Drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

Finančne družbe in neprave družbe razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge od institucionalnih enot, ki niso MFI, ali zavarovalnih tehničnih rezervacij (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). V ta sektor so vključeni investicijski skladi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8), in DPFS, kot so opredeljene v tej uredbi. Prav tako so vključeni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, med katere sodijo finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59)

4.	Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ki temelji na združevanju tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67)

5.	Nefinančne družbe

Družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31)

6.	Gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva

Posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključeni so nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88)

DEL 3

Opredelitev finančnih transakcij

Finančne transakcije so v skladu z ESR 95 opredeljene kot neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja. Metoda vrednotenja za vsako transakcijo temelji na vrednosti, po kateri so sredstva pridobljena/odsvojena in/ali po kateri so obveznosti nastale, prenehale ali so se izmenjale. Finančne transakcije morajo načeloma biti v skladu s to metodologijo. Odpisi/delni odpisi in spremembe v vrednotenju ne predstavljajo finančnih transakcij.

DEL 4

Opredelitev odpisov/delnih odpisov

Odpisi/delni odpisi so opredeljeni kot vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov ali delnih odpisov posojil. Odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, so tudi vključeni, kadar jih je mogoče ugotoviti. Odpisi se nanašajo na primere, kadar se posojilo šteje za sredstvo brez vrednosti in se odstrani iz bilance stanja. Delni odpisi se nanašajo na primere, kadar se šteje, da posojilo ne bo v celoti vrnjeno in se zato v bilanci stanja vrednost posojila zmanjša.

PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

Minimalni standardi za prenos:

(a)	poročanje nacionalnim centralnim bankam (NCB) mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)	določiti je treba kontaktne osebe pri poročevalski enoti;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

Minimalni standardi za točnost:

(a)	izpolniti je treba vse linearne omejitve, kjer je primerno, npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti;

(b)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(c)	statistične informacije morajo biti popolne;

(d)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(e)	poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)	statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)	v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev, če to pride v upoštev, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)	poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.	Minimalni standardi za popravke: Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.

20.1.2009

Uradni list Evropske unije

L 15/14

UREDBA (ES) št.25/2009 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. decembra 2008

o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano)

(ECB/2008/32)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti njenega člena 5(1) in člena 6(4),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (2) ter zlasti njenega člena 6(4),

ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (3),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (5) je bila večkrat znatno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe navedene uredbe, jo je treba zaradi jasnosti in preglednosti preoblikovati.

(2)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izvajanje svojih nalog zahteva pripravo konsolidirane bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (monetary financial institutions – MFI). Glavni namen te bilance je Evropski centralni banki (ECB) zagotoviti celovito statistično sliko denarnih gibanj v sodelujočih državah članicah, ki se štejejo za eno gospodarsko ozemlje. Ti statistični podatki zajemajo agregirana finančna sredstva in obveznosti v obliki stanj in transakcij, ki temeljijo na celotnem in homogenem sektorju MFI in poročevalski populaciji, ter se pripravljajo redno. Zadostno podrobni statistični podati so potrebni tudi za zagotavljanje neprekinjene analitične koristnosti izračunanih denarnih agregatov in protipostavk, ki pokrivajo to ozemlje.

(3)

ECB je zavezana, da v skladu s Pogodbo o ES in pod pogoji, določenimi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke („Statut ESCB“), sprejema uredbe, kolikor so potrebne za izvajanje nalog ESCB, ki so opredeljene v Statutu ESCB in, v nekaterih primerih, v določbah, ki jih je sprejel Svet na podlagi člena 107(6) Pogodbe.

(4)

Člen 5.1 Statuta ESCB od ECB zahteva, da za izpolnjevanje nalog ESCB ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira potrebne statistične podatke od pristojnih nacionalnih organov ali neposredno od gospodarskih subjektov. Člen 5.2 Statuta ESCB določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da posebne razrede poročevalskih enot popolno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje. Člen 6(4) določa, da ECB lahko sprejme uredbe, ki določajo pogoje, po katerih se lahko uveljavita pravici do verifikacije ali izvedbe obveznega zbiranja statističnih informacij.

(6)	Člen 4 Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta ESCB.

(7)

Za NCB je lahko primerno, da od dejanske poročevalske populacije zbirajo statistične informacije, ki so potrebne za izpolnitev statističnih zahtev ECB, v širšem okviru za statistično poročanje, ki ga NCB vzpostavijo znotraj lastnih odgovornosti v skladu s pravom Skupnosti, nacionalnim pravom ali ustaljeno prakso in ki služi tudi drugim statističnim namenom, pod pogojem, da izpolnjevanje statističnih zahtev ECB ni ogroženo. To lahko tudi zmanjša breme poročanja. V teh primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo v druge statistične namene. V posameznih primerih se lahko ECB za izpolnitev svojih zahtev opre na statistične informacije, zbrane v te druge namene.

(8)

Statistične zahteve so najbolj podrobne, kadar so nasprotne stranke del sektorja imetnikov denarja. Podrobni podatki se zahtevajo o: (a) obveznostih iz naslova vlog po podsektorjih in zapadlosti ter nadalje razvrščenih po valutah, da bi se omogočila natančna analiza gibanja komponent tujih valut, vključenih v M3, in olajšalo preučevanje stopnje zamenljivosti med komponentami M3 v tuji valuti in tistimi, izraženimi v euru; (b) posojilih po podsektorjih, zapadlosti, namenu, spremembi obrestne mere in valutah, ker je to pomembno za namene denarne analize; (c) pozicijah do drugih MFI, če je to potrebno za izravnavo pozicij med MFI ali za izračun osnove za obvezne rezerve; (d) pozicijah do rezidentov zunaj euroobmočja (ostali svet) za „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“, da bi se izračunala osnova za obvezne rezerve ob upoštevanju pozitivne stopnje obveznih rezerv; (e) pozicijah do ostalega sveta za skupne obveznosti iz naslova vlog, da bi se pripravile zunanje protipostavke; (f) obveznostih iz naslova vlog in posojilih do ostalega sveta s prvotno zapadlostjo pod in nad enim letom za namene plačilne bilance in finančnih računov.

(9)

Nacionalne centralne banke se za zbiranje statističnih informacij o portfeljih vrednostnih papirjev MFI, ki ga zahteva ta uredba, spodbujajo k pospeševanju ureditve poročanja po posameznih vrednostnih papirjih, kadar bi to lahko zmanjšalo breme poročanja za kreditne institucije in podpiralo razvoj izpopolnjene statistike. NCB lahko skladom denarnega trga (SDT) dovolijo, da poročajo v skladu z Uredbo (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (6), tako da se ublaži breme upraviteljev sklada.

(10)

ECB izračunava finančne transakcije kot razliko med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu meseca, iz katerih je odstranjen učinek sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij. Zahteva, naslovljena na poročevalske enote, ne obsega tečajnih sprememb, ki jih ECB izračuna na podlagi podatkov o stanjih po posameznih valutah, ki jih zagotovijo poročevalske enote, ali prerazvrstitvenih popravkov, ki jih zbirajo NCB same z uporabo različnih virov informacij, ki so že na voljo.

(11)

Člen 5 Uredbe (ES) št. 2531/98 pooblašča ECB, da sprejme uredbe ali sklepe, s katerimi institucije oprosti zahtev glede obveznih rezerv, določi pogoje za izključitev ali odštetje iz osnove za obvezne rezerve za obveznosti do katere koli druge institucije in določi različne stopnje obveznih rezerv za posamezne kategorije obveznosti. Po členu 6 Uredbe (ES) št. 2531/98 ima ECB pravico, da od institucij zbira podatke, ki so potrebni za uporabo obveznih rezerv, ter preveri natančnost in kvaliteto podatkov, ki jih zagotovijo institucije kot dokaz izpolnjevanja zahtev do obveznih rezerv. Da bi se zmanjšalo skupno breme poročanja, je zaželeno, da se statistične informacije o mesečni bilanci stanja uporabijo za redni izračun osnove za obvezne rezerve kreditnih institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv ECB, v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (7).

(12)	Določitev posebnih postopkov v primeru združitev, ki vključujejo kreditne institucije, je potrebna, da bi pojasnili obveznosti teh institucij v zvezi z zahtevami po obveznih rezervah.

(13)

ECB zahteva informacije o dejavnosti listinjenja MFI, da bi tako lahko razložila gibanja na področju kreditov in posojil v euroobmočju. Take informacije tudi dopolnjujejo podatke, ki se poročajo po Uredbi (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30) (8).

(14)

Čeprav se priznava, da uredbe, ki jih sprejme ECB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za sodelujoče kot za nesodelujoče države članice. Uredba (ES) št. 2533/98 opozarja, da člen 5 Statuta ESCB v povezavi s členom 10 Pogodbe pomeni obveznost nesodelujočih držav članic, da na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vse ukrepe, ki jih štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in pravočasno pripravo na področju statistike, da bi lahko postale sodelujoče države članice –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

—

„denarne finančne institucije“ (MFI) pomenijo rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, ali druge rezidenčne finančne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, ter dajanje posojil in/ali nalaganje v vrednostne papirje za svoj račun (vsaj v ekonomskem smislu). Sektor MFI obsega (9): (a) centralne banke; (b) kreditne institucije, kakor so opredeljene členu 4(1) Direktive 2006/48/ES (podjetje, katerega dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti (10) in dajanje posojil za svoj račun, ali institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (11); in (c) druge MFI, tj. druge rezidenčne finančne institucije, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, ne glede na naravo njihove dejavnosti. Stopnja zamenljivosti med instrumenti, ki jih izdajo slednje, in vlogami pri kreditnih institucijah določa njihovo razvrstitev, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. V primeru kolektivnih naložbenih podjemov skladi denarnega trga (SDT) izpolnjujejo dogovorjene pogoje glede likvidnosti in so zato vključeni v sektor MFI (glej načela za opredelitev MFI v Prilogi I),

—	„sodelujoča država članica“ pomeni sodelujočo državo članico, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

—	„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni sprejela eura,

—	„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

—	„rezident“ pomeni rezidenta, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

—	„družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“ (DPFS) pomeni družbo, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev, kakor je opredeljena v členu 1 Uredbe (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30),

—	„listinjenje“ pomeni transakcijo, ki je (a) tradicionalno listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 4 Direktive 2006/48/ES; in/ali (b) listinjenje, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30), ki zajema razpolaganje s posojili, prenesenimi v listinjenje na DPFS,

—	„institucija za izdajo elektronskega denarja“ in „elektronski denar“ pomenita institucijo za izdajo elektronskega denarja in elektronski denar, kakor sta opredeljena v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES,

—	„delni odpis“ pomeni neposredno zmanjšanje knjigovodske vrednosti posojila v bilanci stanja zaradi oslabitve posojila,

—	„serviser“ pomeni MFI, ki dnevno upravlja s posojili, ki so podlaga za listinjenje, v obliki zbiranja glavnice in obresti od dolžnikov, kar se nato posreduje vlagateljem v sistemu listinjenja,

—	„odsvojitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil s poročevalske enote na prevzemnika, ki ni MFI, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe,

—	„pridobitev posojila“ pomeni ekonomski prenos posojila ali paketa posojil od prenosnika, ki ni MFI, na poročevalsko enoto, kar se opravi bodisi s prenosom lastništva bodisi preko podudeležbe.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo MFI, rezidenčne na ozemlju sodelujoče države članice (v skladu z delom 1 v Prilogi II).

2. Za MFI iz dejanske poročevalske populacije veljajo zahteve za polno poročanje, razen če velja odstopanje, odobreno po členu 8.

3. Subjekti, ki so v skladu z opredelitvijo MFI, sodijo na področje uporabe te uredbe, četudi so izvzeti s področja uporabe Direktive 2006/48/ES.

4. Za namene zbiranja informacij o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT, kot je določeno v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I, sestavljajo dejansko poročevalsko populacijo tudi drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (DFP), kot je določeno v členu 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98, ob upoštevanju vseh morebitnih odstopanj.

Člen 3

Seznam MFI za statistične namene

1. Izvršilni odbor ECB sestavi in vodi seznam MFI za statistične namene, ob upoštevanju zahtev glede frekvence in rokov, ki izhajajo iz njegove uporabe v kontekstu sistema obveznih rezerv ECB. Seznam MFI za statistične namene vključuje podatek o tem, ali zanje velja sistem obveznih rezerv ECB. Seznam MFI mora biti ažuren, točen in, koliko je mogoče, homogen ter dovolj stabilen za statistične namene.

2. NCB in ECB omogočijo, da so seznam MFI za statistične namene in njegove posodobitve poročevalskim enotam dostopni na primeren način, vključujoč preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo poročevalskih enot, v papirni obliki.

3. Seznam MFI za statistične namene je samo informativne narave. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna verzija seznama napačna, ECB ne bo naložila sankcij tistemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, če se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

Člen 4

Zahteve za statistično poročanje

1. Dejanska poročevalska populacija poroča nacionalni centralni banki države članice, katere rezident je konkretna MFI, mesečna stanja, ki se nanašajo na bilanco stanja ob koncu meseca, in mesečne agregirane prevrednotovalne popravke. Agregirani prevrednotovalni popravki se poročajo v zvezi z odpisi/delnimi odpisi posojil, ki ustrezajo posojilom, ki jih odobrijo poročevalske enote, in zajemajo cenovna prevrednotenja vrednostnih papirjev. Nadaljnje podrobnosti o nekaterih postavkah bilance stanja in nebilančnih informacijah se poročajo četrtletno ali letno. Zahtevane statistične informacije so navedene v Prilogi I.

2. NCB lahko zbirajo zahtevane statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki so jih izdale in jih imajo MFI, po posameznih vrednostnih papirjih, v kolikor se lahko podatki, navedeni v odstavku 1, pridobijo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi IV.

3. MFI poročajo v skladu z minimalnimi zahtevami, določenimi v tabeli 1A v delu 5 Priloge I, mesečne prevrednotovalne popravke glede celotnega niza podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko zbirajo dodatne podatke, ki niso zajeti z minimalnimi zahtevami. Ti dodatni podatki se lahko nanašajo na razčlenitve, označene v tabeli 1A, ki niso „minimalne zahteve“.

4. Poleg tega lahko ECB zahteva pojasnila o popravkih v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“, ki jih zbirajo NCB.

Člen 5

Dodatne zahteve za statistično poročanje listinjenja posojil in drugih prenosov posojil

MFI v skladu z delom 6 Priloge I poročajo naslednje:

1.	neto tok listinjenja posojil in drugih prenosov posojil, izvedenih med poročevalskim obdobjem;

2.	neporavnane zneske ob koncu četrtletja glede vseh posojil, pri katerih MFI sodeluje kot serviser pri listinjenju;

3.	neporavnane zneske ob koncu obdobja glede posojil, odsvojenih z listinjenjem, katerih pripoznanje v bilanci stanja ni bilo odpravljeno, kadar uporabljajo Mednarodni računovodski standard 39 (MRS 39) ali podobna nacionalna računovodska pravila.

Člen 6

Roki

1. NCB odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot, da bi lahko spoštovale spodaj določene roke, pri čemer, kjer je primerno, upoštevajo zahteve, ki jih glede rokov določa sistem obveznih rezerv ECB, in o tem ustrezno obvestijo poročevalske enote.

2. NCB posredujejo ECB mesečne statistične podatke do zaključka poslovanja na 15. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

3. NCB posredujejo ECB četrtletne statistične podatke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.

4. NCB posredujejo ECB letne statistične podatke skladno s členom 17(2) Smernice ECB/2007/9 Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (12).

Člen 7

Računovodska pravila za namene statističnega poročanja

1. Razen če je v tej uredbi določeno drugače, uporabljajo MFI za namene poročanja po tej uredbi računovodska pravila, določena v nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (13), in v katerih koli drugih veljavnih mednarodnih standardih.

2. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se poročajo v znesku glavnice, ki je neporavnana ob koncu meseca. Delni odpisi, kot so določeni z upoštevno računovodsko prakso, se izključijo iz tega zneska. Obveznosti iz naslova vlog in posojila se ne smejo izravnati z nobenimi drugimi sredstvi ali obveznostmi.

3. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke izravnave, ki veljajo v državah članicah, se vsa finančna sredstva in obveznosti za statistične namene poročajo v bruto zneskih.

4. NCB lahko dovolijo poročanje posojil, za katere so oblikovane rezervacije, v neto zneskih brez rezervacij in poročanje odkupljenih posojil po ceni, dogovorjeni v času njihove pridobitve, pod pogojem, da tako poročevalsko prakso uporabljajo vse rezidenčne poročevalske enote in da je potrebna za ohranjanje kontinuitete pri statističnem vrednotenju posojil glede na podatke, poročane za obdobja pred januarjem 2005.

Člen 8

Odstopanja

1. Odstopanja se lahko odobrijo manjšim MFI (MFI na „repu“).

(a)	NCB lahko odobrijo odstopanja manjšim MFI pod pogojem, da njihov skupni prispevek v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 5 %;

(b)	v zvezi s kreditnimi institucijami se v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), zahteve za statistično poročanje kreditnih institucij, za katere se takšna odstopanja uporabljajo, zmanjšajo, brez poseganja v zahteve za izračun minimalnih rezerv, kot so določene v Prilogi III;

(c)	v zvezi z manjšimi MFI, ki niso kreditne institucije, NCB v primeru uporabe odstopanja, navedenega v točki (a), še naprej najmanj letno zbirajo vsaj podatke, ki se nanašajo na skupno bilanco stanja, tako da se lahko spremlja velikost „repa“, ki poroča;

(d)

brez poseganja v točko (a) lahko NCB odobrijo odstopanja kreditnim institucijam, za katere ne velja ureditev iz točk (a) in (b), tako da zmanjšajo svoje zahteve za poročanje na tiste, ki so določene v delu 7 Priloge I, pod pogojem, da njihov skupni prispevek v nacionalno bilanco stanja MFI v obliki stanj ne presega 10 % nacionalne bilance stanja MFI niti 1 % bilance stanja MFI euroobmočja;

(e)	NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (d), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta;

(f)	manjše MFI se lahko odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj in bodo namesto tega izpolnile zahteve za polno poročanje.

2. Odstopanja se lahko odobrijo skladom denarnega trga.

NCB lahko skladom denarnega trga odobrijo odstopanje od zahtev za poročanje, ki so določene v členu 4(1), pod pogojem, da SDT namesto tega poročajo podatke bilance stanja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), ob upoštevanju naslednjih zahtev:

—	SDT mesečno poročajo take podatke v skladu z „združenim pristopom“, določenim v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), in v rokih, določenih v členu 9 navedene uredbe,

—	SDT poročajo podatke o stanjih delnic/enot SDT ob koncu meseca v skladu z roki, določenimi v členu 6(2).

3. Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi z delnicami/enotami SDT.

(a)

„Registrirane delnice/enote SDT“ pomenijo delnice/enote SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov, vključno z informacijami o rezidenčnosti imetnikov. „Prinosniške delnice/enote SDT“ pomenijo delnice/enote SDT, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov ne vodi ali pa se evidenca sicer vodi, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti imetnikov.

(b)

Kadar se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote izdajo prvič ali kadar gibanja na trgu zahtevajo spremembo možnosti ali kombinacijo možnosti (določenih v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I), lahko NCB v zvezi z zahtevami, določenimi v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I, odobrijo odstopanja za eno leto.

(c)

V zvezi z rezidenčnostjo imetnikov delnic/enot SDT lahko NCB odobrijo odstopanja poročevalskim enotam pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije zberejo iz drugih dostopnih virov v skladu z oddelkom 5.5 v delu 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi v soglasju z ECB lahko odobrile ali po potrebi preklicale odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka leta. Za namene te uredbe lahko NCB sestavijo in vodijo seznam DFP, ki poročajo, v skladu z načeli, določenimi v oddelku 5.5 v delu 2 Priloge I.

4. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko odstopanja odobrijo institucijam za izdajo elektronskega denarja.

(a)

Brez poseganja v Direktivo 2006/48/ES in člen 2 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) ter ob upoštevanju točke (b) lahko NCB odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje zahtev iz točke (b), da bi odstopanje lahko odobrile ali po potrebi preklicale. Katera koli NCB, ki odobri tako odstopanje, o tem obvesti ECB.

(b)

NCB lahko odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(i)

elektronski denar, ki ga izdajo, sprejema kot plačilo samo omejeno število podjetij, ki jih je mogoče jasno določiti po:

—	njihovi lokaciji v istih prostorih ali na drugem omejenem lokalnem območju, in/ali

—	njihovem tesnem finančnem ali poslovnem razmerju z institucijo izdajateljico, kot je skupna lastniška, tržna ali distribucijska struktura, četudi sta institucija izdajateljica in podjetje, ki sprejema njen elektronski denar, ustanovljena kot ločena pravna subjekta; ali

(ii)	več kakor tri četrtine njihove skupne bilance stanja ni povezane z izdajanjem ali upravljanjem elektronskega denarja, obveznosti v zvezi z neporavnanim elektronskim denarjem pa ne presegajo 100 milijonov EUR.

(c)

Če institucija za izdajo elektronskega denarja, ki ji je bilo odobreno odstopanje, ni izvzeta iz zahtev po obveznih rezervah, mora poročati vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, kakor je določeno v Prilogi III. Institucija se lahko odloči za mesečno poročanje omejenega niza podatkov za osnovo za obvezne rezerve.

(d)

Kadar koli je posamezni instituciji za izdajo elektronskega denarja odobreno odstopanje, bo ECB za statistične namene zabeležila to institucijo na seznam MFI kot nefinančno družbo. Taka institucija se bo obravnavala kot nefinančna družba tudi, kadar bo nastopala kot nasprotna stranka MFI. Kot kreditna institucija pa bo taka institucija še naprej obravnavana za namene zahtev ECB glede obveznih rezerv.

5. Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi s prevrednotovalnimi popravki.

(a)	Brez poseganja v odstavek 1 lahko NCB odobrijo skladom denarnega trga odstopanja v zvezi s poročanjem prevrednotovalnih popravkov, tako da odpravijo vse zahteve, po katerih morajo SDT poročati prevrednotovalne popravke.

(b)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s frekvenco in roki poročanja cenovnih prevrednotenj vrednostnih papirjev ter zahtevajo te podatke četrtletno in v istih rokih, kot veljajo za podatke o stanjih, ki se poročajo četrtletno, ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(i)	poročevalske enote, ki uporabljajo različne metode vrednotenja, zagotovijo NCB ustrezne informacije o praksah vrednotenja, vključno s količinsko navedbo odstotka njihovih imetij teh instrumentov;

(ii)	pri znatnem cenovnem prevrednotenju so NCB upravičene, da od poročevalskih enot zahtevajo dodatne informacije, ki se nanašajo na mesec, v katerem se je prevrednotenje zgodilo.

(c)

NCB lahko odobrijo odstopanja v zvezi s poročanjem cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev, vključno z odobritvijo popolne oprostitve od takšnega poročanja za kreditne institucije, ki poročajo mesečna stanja vrednostnih papirjev po posameznih vrednostnih papirjih, ob naslednjih zahtevah:

(i)	za vsak vrednostni papir se sporoča tudi zabeležena vrednost v bilanci stanja;

(ii)	za vrednostne papirje, ki nimajo javno dostopnih identifikacijskih oznak, se sporočajo tudi informacije o kategoriji instrumentov, zapadlosti in izdajatelju, ki so potrebne vsaj za izpeljavo razčlenitev, opredeljenih kot „minimalne zahteve“ v delu 5 Priloge I.

6. Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi s statističnim poročanjem o posojilih, ki so bila odsvojena pri listinjenju.

NCB lahko svojim MFI, ki uporabljajo MRS 39 ali podobna nacionalna računovodska pravila, dovolijo, da iz stanj, ki se zahtevajo po delih 2 in 3 Priloge I, izvzamejo vsa posojila, odsvojena pri listinjenju, v skladu z nacionalno prakso in pod pogojem, da to prakso uporabljajo vse rezidenčne MFI.

7. Odstopanja se lahko odobrijo v zvezi z nekaterimi četrtletnimi stanji, ki se nanašajo na države članice zunaj euroobmočja.

Če iz številk, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v kateri koli državi članici, ali postavke v razmerju do valute države članice, ki ni sprejela eura, nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.

Člen 9

Minimalni standardi in nacionalne ureditve poročanja

1. Zahtevane statistične informacije se poročajo v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, kakor so določeni v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo ureditve poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da te ureditve poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

Člen 10

Združitve, delitve in reorganizacije

Poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali kakršne koli druge reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti pristojno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna in v razumnem roku, preden začne učinkovati.

Člen 11

Uporaba sporočenih statističnih informacij za namene obveznih rezerv

1. Kreditne institucije uporabljajo statistične informacije, ki jih poročajo v skladu s to uredbo, za izračun svoje osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Te informacije uporabijo zlasti za preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve glede obveznih rezerv v obdobju izpolnjevanja.

2. Podatki za osnovo za obvezne rezerve manjših institucij na „repu“ za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv temeljijo na podatkih ob koncu četrtletja, ki jih NCB zberejo v 28 delovnih dneh po koncu četrtletja, na katero se nanašajo.

3. V primeru kolizije posebna pravila o uporabi sistema obveznih rezerv ECB, kot so določena v Prilogi III, prevladajo nad določbami Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9).

4. Da bi se ECB in kreditnim institucijam olajšalo upravljanje z likvidnostjo, je treba zahteve po obveznih rezervah potrditi najkasneje na prvi dan obdobja izpolnjevanja; vendar pa se lahko izjemoma pojavi potreba, da kreditne institucije poročajo popravke osnove za obvezne rezerve ali zahtev po obveznih rezervah, ki so že bile potrjene. Postopki potrjevanja ali priznavanja zahtev po obveznih rezervah ne posegajo v obveznost poročevalskih enot, da vedno poročajo pravilne statistične podatke in da, kakor hitro je to mogoče, popravijo nepravilne statistične informacije, ki so jih že sporočili.

Člen 12

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pristojnost ECB, da sama izvaja to pravico. NCB bodo to pravico izvajale zlasti, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 13

Prvo poročanje

1. Prvo poročanje v skladu s to uredbo se začne s podatki za junij 2010, samo za tabelo 5 pa vključno s podatki od decembra 2009 naprej.

2. Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo sindiciranim posojilom v tabeli 1 v delu 2 Priloge I, se začne s podatki za december 2011.

3. Prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki so sprejele euro, v tabeli 3 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu, ko so sprejele euro.

4. Prvo poročanje po tej uredbi v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 3 Priloge I se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k EU. Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala prvega poročanja za nepomembne podatke, ki se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k EU, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.

Člen 14

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se razveljavi z učinkom od 1. julija 2010.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 15

Končna določba

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2010.

V Frankfurtu na Majni, 19. decembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 318, 27.11.1998, str. 1.

(3) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(4) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

(5) UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

(6) UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(7) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(8) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(9) V Evropskem sistemu računov (ESR 95) so finančne institucije, razvrščene kot MFI, kategorizirane v dva podsektorja, in sicer „centralne banke“ (S.121) in „druge MFI“ (S.122).

(10) Vključno s prihodki od prodaje bančnih obveznic javnosti.

(11) UL L 275, 27.10.2000, str. 39.

(12) UL L 341, 27.12.2007, str. 1.

(13) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

PRILOGA I

DENARNE FINANČNE INSTITUCIJE IN ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Uvod

Statistični sistem sodelujočih držav članic, ki obsega bilanco stanja v sektorju denarnih finančnih institucij (MFI), vsebuje naslednja glavna elementa:

(a)	seznam MFI za statistične namene (za opredelitev nekaterih MFI glej del 1) in

(b)	specifikacijo statističnih informacij, ki jih te MFI poročajo z mesečno, četrtletno in letno frekvenco (glej dele 2, 3, 4, 5, 6 in 7).

Z namenom pridobivanja popolnih informacij o bilancah stanja MFI je treba, da se nekatere zahteve za poročanje naložijo tudi drugim finančnim posrednikom razen zavarovalnim družbam in pokojninskim skladom (DFP), kadar delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote skladov denarnega trga (SDT). Nacionalne centralne banke (NCB) zbirajo te statistične informacije od MFI in DFP v skladu z delom 2 in v skladu z nacionalnimi ureditvami, ki se opirajo na harmonizirane opredelitve in razvrstitve, določene v členu 1 in Prilogi II.

Stanje denarja vključuje bankovce in kovance v obtoku ter druge denarne obveznosti MFI (vloge in drugi finančni instrumenti, ki so bližnji substituti za vloge). Protipostavke denarnih stanj vsebujejo vse druge postavke v bilanci stanja MFI. ECB pripravi tudi finančne transakcije, izpeljane iz stanj in drugih podatkov, vključno s podatki o prevrednotovalnih popravkih, ki jih poročajo MFI (glej del 5).

Statistične informacije, ki jih zahteva ECB, so povzete v delu 8.

DEL 1

Opredelitev nekaterih MFI

Oddelek 1: Opredelitev nekaterih MFI na podlagi načel za zamenljivost vlog

1.1.

Finančne institucije razen kreditnih institucij, ki izdajajo finančne instrumente, ki štejejo za bližnje substitute za vloge, se razvrstijo kot MFI, pod pogojem, da so tudi z drugih vidikov v skladu z opredelitvijo MFI. Razvrstitev temelji na merilih za zamenljivost vlog (tj. ali so obveznosti razvrščene kot vloge), ki se določi po njihovi likvidnosti, pri čemer se kombinirajo značilnosti prenosljivosti, pretvorljivosti, gotovosti in tržnosti ter upoštevajo, kjer je primerno, obdobje njihove izdaje.

Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.

1.2.

Za namene ugotavljanja zamenljivosti vlog in razvrščanja obveznosti kot vloge:

—	se prenosljivost nanaša na možnost mobilizacije sredstev, vplačanih za finančni instrument z uporabo plačilnih sredstev, kot so čeki, prenosni nalogi, neposredne obremenitve ali podobna sredstva,

—	se pretvorljivost nanaša na možnost in stroške pretvorbe finančnih instrumentov v gotovino ali prenosljive vloge; izguba davčnih ugodnosti v primeru take pretvorbe se lahko obravnava kot neke vrste kazen, ki zmanjša stopnjo likvidnosti,

—	gotovost pomeni natančno vnaprejšnje poznavanje kapitalske vrednosti finančnega instrumenta, izražene v nacionalni valuti, in

—	se vrednostni papirji, ki kotirajo in se z njimi redno trguje na organiziranem trgu, štejejo za tržne. Za delnice v odprtih kolektivnih naložbenih podjemih trg v običajnem pomenu ne obstaja. Kljub temu vlagatelji poznajo dnevno kotacijo delnic in lahko dvignejo sredstva po tej ceni.

Oddelek 2: Načela za opredelitev SDT

2.1.

SDT so opredeljeni kot tisti kolektivni naložbeni podjemi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki primarno investirajo v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga. Merila, ki se uporabljajo za opredelitev SDT, so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovnih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave kolektivnega naložbenega podjema s podobno vsebino.

Sam SDT ali oseba, ki ga zakonito zastopa, zagotovi, da se pridobijo vse informacije, ki se zahtevajo za izpolnitev zahtev za statistično poročanje. Kadar to narekujejo praktični razlogi, lahko podatke uspešno predloži kateri koli od subjektov, ki delujejo v kontekstu finančnih dejavnosti, ki vključujejo delnice/enote SDT, kot so depozitarji.

2.2.

Za namen opredelitve SDT:

—

„kolektivni naložbeni podjemi“ pomenijo podjetja, katerih edini cilj je kolektivno investiranje kapitala, ki ga je vložila javnost, in katerih enote se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjetja. Taka podjetja se lahko ustanovijo na podlagi zakona, bodisi pogodbenega prava (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) bodisi zakonodaje o skladih (kot vzajemni skladi), ali na podlagi zakonodaje o gospodarskih družbah (kot investicijske družbe),

—

„bančne vloge“ pomenijo gotovinske vloge pri kreditnih institucijah, ki se lahko dvignejo na zahtevo ali ob predhodni napovedi do treh mesecev ali ob dogovorjeni zapadlosti do dveh let, vključno z vsotami, plačanimi kreditnim institucijam v zvezi s prenosom vrednostnih papirjev na podlagi pogodb o začasni prodaji ali dogovorov o posojanju vrednostnih papirjev,

—	„bližnja zamenljivost za vloge glede na likvidnost“ pomeni možnost, da se enote kolektivnih naložbenih podjemov v normalnih tržnih razmerah na zahtevo imetnika ponovno odkupijo, izplačajo ali prenesejo, kadar je likvidnost enot primerljiva z likvidnostjo vlog,

—	„primarno“ pomeni najmanj 85 % investicijskega portfelja,

—

„instrumenti denarnega trga“ pomenijo tiste razrede prenosljivih dolžniških instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu (na primer, potrdila o vlogah, komercialni zapisi in bančni akcepti, zakladne menice in menice, ki jih izdajo lokalni organi) zaradi naslednjih lastnosti:

(a)	likvidnost, kadar jih je mogoče ponovno odkupiti, izplačati ali prodati z omejenimi stroški v smislu nizkih provizij ali majhne razlike med povpraševanjem in ponudbo ter z zelo kratkim odlogom poravnave; in

(b)	globina trga, kadar se z njimi trguje na trgu, ki lahko absorbira velik obseg transakcij, pri čemer ima trgovanje z velikimi zneski omejen vpliv na njihovo ceno; in

(c)	gotovost glede vrednosti, kadar je mogoče njihovo vrednost natančno določiti kadar koli ali vsaj enkrat na mesec; in

(d)	nizko obrestno tveganje, kadar imajo preostalo zapadlost do vključno enega leta ali so predmet rednih popravkov donosnosti v skladu z razmerami na denarnem trgu vsaj vsakih 12 mesecev; in

(e)

nizko kreditno tveganje, kadar so ti instrumenti ali:

1.	sprejeti v uradno borzno kotacijo ali se z njimi trguje na drugih organiziranih trgih, ki redno delujejo, so priznani in odprti za javnost; ali

2.	izdani na podlagi predpisov, katerih cilj je zaščita vlagateljev in prihrankov; ali

so jih izdali:

—	centralni, regionalni ali lokalni organi, centralna banka države članice, EU, ECB, Evropska investicijska banka, država nečlanica ali, če je slednja zvezna država, ena od članic zvezne države ali javno mednarodno telo, ki mu pripada ena ali več držav članic, ali

—

institucija, ki je predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja v skladu z merili, opredeljenimi v pravu Skupnosti, ali institucija, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in le-te tudi upošteva, za ta pravila pa pristojni organi menijo, da so vsaj tako stroga kakor tista, ki jih določa pravo Skupnosti, ali za katere jamči katera koli taka institucija,

ali

—	podjetje, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v uradno borzno kotacijo ali se z njimi trguje na drugih organiziranih trgih, ki redno delujejo, so priznani in odprti za javnost.

DEL 2

Bilanca stanja (mesečna stanja)

ECB za pripravo denarnih agregatov in protipostavk za ozemlje sodelujočih držav zahteva podatke v tabeli 1, kot sledi:

1. Kategorije instrumentov

(a) Obveznosti

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina v obtoku, obveznosti iz naslova vlog, izdane delnice/enote SDT, izdani dolžniški vrednostni papirji, kapital in rezerve ter preostale obveznosti. Da bi ločili denarne in nedenarne obveznosti, so tudi obveznosti iz naslova vlog razčlenjene na vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic z odpovednim rokom in pogodbe o začasni prodaji (repo). Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

(b) Sredstva

Relevantne kategorije instrumentov so: gotovina, posojila, vrednostni papirji razen delnic, delnice/enote SDT, delnice in drugi lastniški kapital, osnovna sredstva in preostala sredstva. Glej opredelitve pojmov v Prilogi II.

2. Razčlenitev po zapadlosti

Ločitev po prvotni zapadlosti predstavlja substitut za podrobnosti o instrumentih, kadar finančni instrumenti na različnih trgih niso popolnoma primerljivi.

(a) Obveznosti

Ločnice za razrede zapadlosti (ali za obdobja odpoklica) so: za vezane vloge pri zapadlosti eno leto in dve leti od izdaje; in za vloge na odpoklic z odpovednim rokom tri mesece in dve leti. Repo posli niso razčlenjeni po zapadlosti, ker so to običajno zelo kratkoročni instrumenti (običajno z zapadlostjo do treh mesecev od izdaje). Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo MFI, so razčlenjeni na tiste z zapadlostjo enega leta in dveh let. Za delnice/enote, ki jih izdajo SDT, razčlenitev po zapadlosti ni potrebna.

(b) Sredstva

Ločnice za razrede zapadlosti so: za posojila MFI rezidentom (razen MFI in državi) sodelujočih držav članic po podsektorjih in nadalje za posojila MFI gospodinjstvom po namenu, po razredu zapadlosti eno leto in pet let; in za imetja MFI dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale druge MFI v sodelujočih državah članicah, po razredu zapadlosti eno in dve leti, da bi se pri izračunu denarnih agregatov omogočilo pobotanje imetij tega instrumenta med MFI.

3. Razčlenitev po namenu in ločena opredelitev posojil samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom

Posojila gospodinjstvom in nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva se nadalje razčlenijo po namenu posojila (posojila za nakup potrošnih dobrin, nepremičnin, drugo). Znotraj kategorije „ostalo“ je treba posojila, odobrena samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom (SPP/NP), posebej označiti (glej opredelitve kategorij instrumentov v delu 2 v Prilogi II in opredelitve sektorjev v delu 3 v Prilogi II). NCB se lahko odpovejo zahtevi po ločeni opredelitvi posojil samostojnim podjetnikom posameznikom/neinkorporiranim partnerstvom, kadar ti predstavljajo manj kot 5 % skupnega posojanja gospodinjstvom v sodelujoči državi članici.

4. Razčlenitev po valutah

Za bilančne postavke, ki se lahko uporabijo pri urejanju denarnih agregatov, morajo biti stanja v eurih opredeljena ločeno, tako da ima ECB možnost opredelitve denarnih agregatov glede stanj, denominiranih v vseh valutah združeno ali samo v eurih.

5. Razčlenitev po sektorju in rezidenčnosti nasprotnih strank

5.1.

Urejanje denarnih agregatov in protipostavk, ki se nanašajo na sodelujoče države članice, zahteva določitev tistih nasprotnih strank na ozemlju sodelujočih držav članic, ki tvorijo sektor imetnikov denarja. Za ta namen se nasprotne stranke, ki niso MFI, delijo po ESR 95 (glej del 3 Priloge ΙΙ) na državo (S.13), pri čemer je centralna država (S.1311) v skupnih obveznostih iz naslova vlog opredeljena ločeno, in druge rezidenčne sektorje. Da bi izračunali mesečno sektorsko dezagregacijo denarnih agregatov in kreditnih protipostavk, se drugi rezidenčni sektorji naprej razčlenijo na naslednje podsektorje: drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125), nefinančne družbe (S.11) in gospodinjstva + neprofitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15). Za samostojne podjetnike posameznike/neinkorporirana partnerstva glej oddelek 3. Skupne obveznosti iz naslova vlog in kategorij vlog „vezane vloge nad dvema letoma“, „vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma“ in „repo“ se za namene sistema obveznih rezerv ECB dodatno razčlenijo na kreditne institucije, druge nasprotne stranke, ki so MFI, in centralno državo.

5.2.	Pri skupnih obveznostih iz naslova vlog, obveznostih iz naslova vezanih vlog do dveh let in kategorijo sredstev „vrednostni papirji razen delnic“ se dodatno razčlenijo nasprotne stranke, ki so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev.

5.3.

Nekatere vloge/posojila, ki izhajajo iz repo/povratnih repo poslov ali sorodnih operacij z „drugi finančni posredniki (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)“, so lahko povezani s transakcijami s centralno nasprotno stranko. Centralna nasprotna stranka je subjekt, ki se pravno umesti med nasprotne stranke pri pogodbah na finančnih trgih, tako da postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca. Ker take transakcije pogosto nadomeščajo dvostranske posle med MFI, se kategorija obveznosti „repo“ dodatno razčleni glede na posli s temi nasprotnimi strankami. Podobno se dodatno razčleni kategorija sredstev „posojila“ glede na pogodbe o začasni prodaji s temi nasprotnimi strankami.

5.4.

Nasprotne stranke na domačem ozemlju in na ozemlju drugih sodelujočih držav članic so opredeljene ločeno in obravnavane na enak način v vseh statističnih razčlenitvah. Ne zahteva se geografska razčlenitev nasprotnih strank zunaj ozemlja sodelujočih držav članic. Nasprotne stranke na ozemlju sodelujočih držav članic se opredelijo glede na njihov domači sektor ali institucionalno klasifikacijo v skladu s seznamom MFI za statistične namene in sektorski priročnik ECB (1), ki sledi načelom klasifikacije, ki so skladni z ESR 95, kolikor je mogoče.

5.5.

V primeru delnic/enot SDT, ki so jih izdale MFI sodelujočih držav članic, poročevalske enote poročajo najmanj podatke o rezidenčnosti imetnikov po razčlenitvi domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet, da bi se omogočila izključitev imetij nerezidentov v sodelujočih državah članicah. V zvezi z registriranimi delnicami/enotami SDT poročajo izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, v mesečni bilanci stanja podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. V zvezi s prinosniškimi delnicami/enotami poročajo poročevalske enote podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot SDT v skladu s pristopom, ki ga določi pristojna NCB v soglasju z ECB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to periodično spremljala.

(a)

SDT izdajatelji:

SDT izdajatelji ali osebe, ki jih zakonito zastopajo, poročajo podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi agent, ki distribuira delnice/enote, ali kateri koli drugi subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu delnic/enot.

(b)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot skrbniki delnic/enot SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki prav tako deluje kot skrbnik. Ta možnost se uporabi, če (i) skrbnik razlikuje delnice/enote SDT, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in če (ii) je večina delnic/enot SDT v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(c)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki delujejo kot poročevalci transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega SDT, podatke o razčlenitvi po rezidenčnosti imetnikov delnic/enot, ki so jih izdali rezidenčni SDT in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporabi, če (i) je zajetje poročanja celovito, tj. zajema v bistvenem delu vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti sodelujočih držav članic; (iii) so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; in (iv) je znesek delnic/enot, ki jih izda rezidenčni SDT in ki jih imajo nerezidenti sodelujočih držav članic, majhen.

(d)	Če se možnosti (a) do (c) ne uporabijo, poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, poročajo ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

Tabela 1

Mesečna stanja (2)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeno

MFI (4)

Ne-MFI

MFI (4)

Ne-MFI

Skupaj

Banke

Ne-banke

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Kreditne institucije

od tega: kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ECB in NCB

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupno

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: osrednje nasprotne stranke (5)

od tega: DPFS

od tega: centralne nasprotne stranke (5)

od tega: DPFS

(a)

(b)

(c)

(d)

(e)

(f)

(g)

(h)

(i)

(j)

(k)

(l)

(m)

(n)

(o)

(p)

(q)

(r)

(s)

(t)

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

—

do 1 leta

—	nad 1 letom

Od tega prenosljive vloge

Od tega do 2 let

Od tega sindicirana posojila

Euro

9.1e

Čez noč

Od tega prenosljive vloge

9.2e

Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3e	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega nad 2 letoma (3)

9.4e

Repo

9x	Tuje valute

9.1x

Čez noč

9.2x

Vezane

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

9.3x	Na odpoklic z odpovednim rokom

do 3 mesecev

nad 3 meseci

od tega nad 2 letoma (3)

9.4x

Repo

10.	Delnice/enote SDT (4)

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

11e.

Euro

—

do 1 leta

—	nad 1 letom in do 2 let

od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

—	nad 2 letoma

11x	Tuje valute

—

do 1 leta

—	nad 1 letom in do 2 let

Od tega do 2 let in z nominalnim kapitalskim jamstvom pod 100 %

—	nad 2 letoma

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

Tabela 1 – Obveznosti

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeno

MFI

Ne-MFI

MFI

Ne-MFI

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

od tega: centralna nasprotna stranka (5)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

od tega: centralna nasprotna stranka (5)

od tega: DPFS

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

od tega: SP/NP (6)

SREDSTVA

Gotovina

1e	od tega v eurih

Posojila

—

do 1 leta

—	nad 1 letom in do 5 let

—

nad 5 let

od tega: sindicirana posojila

od tega: repo

2e od tega euro

od tega: posojila revolving in prekoračitve stanja na računih

od tega: posojila po kreditnih karticah z odloženim brezobrestnim plačilom

od tega: obrestovana posojila po kreditnih karticah

3.	Vrednostni papirji razen delnic

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

3x	Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

4.	Delnice/enote SDT

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

Tabela 1 – Sredstva

DEL 3

Bilanca stanja (četrtletna stanja)

Da bi lahko naprej analizirala denarna gibanja in zadostila drugim statističnim namenom, ECB zahteva v zvezi s ključnimi postavkami naslednje:

Razčlenitev po podsektorjih, zapadlosti in nepremičninskem zavarovanju za posojila subjektom sodelujočih držav članic, ki niso MFI (glej tabelo 2).

To se zahteva, da bi omogočili spremljanje popolne strukture celotnega kreditnega financiranja MFI (posojila in vrednostni papirji) do sektorja imetnikov denarja po podsektorjih in zapadlosti. Za nefinančne družbe in gospodinjstva se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“, ki izkazujejo posojila, zavarovana z nepremičninami.

Za posojila, denominirana v eurih, s prvotno zapadlostjo nad enim letom in nad dvema letoma do nefinačnih družb in gospodinjstev se zahtevajo nadaljnje postavke „od tega“ glede določenih preostalih zapadlosti in obdobij sprememb obrestne mere (glej tabelo 2). Sprememba obrestne mere se razume kot sprememba obrestne mere za posojilo, ki je predvidena v trenutni posojilni pogodbi. Posojila, za katera je določena sprememba obrestne mere, med drugim vključujejo posojila z obrestnimi merami, ki se periodično revidirajo v skladu s spreminjanjem indeksa (npr. EURIBOR), posojila, katerih obrestna mera se redno revidira („variabilna obrestna mera“), in posojila, katerih obrestna mera se revidira po diskreciji MFI.

2.	Razčlenitev obveznosti iz naslova vlog, ki jih imajo MFI do države (razen do centralne države) v sodelujočih državah članicah po podsektorjih (glej tabelo 2). To se zahteva kot dopolnilna informacija k mesečnemu poročanju.

3.	Sektorska razčlenitev postavk z nasprotnimi strankami zunaj sodelujočih držav članic (nesodelujoče države članice in ostali svet) (glej tabelo 2). Sektorska klasifikacija v skladu s sistemom nacionalnih računov (SNR 93) se uporabi, kjer ESR 95 ne velja.

4.	Razčlenitev po državah (glej tabelo 3). Ta razčlenitev se zahteva zaradi nadaljnje analize denarnih gibanj, pa tudi za namene prehodnih zahtev in za nadzor kakovosti podatkov.

5.	Razčlenitev po valutah (glej tabelo 4). Ta razčlenitev se zahteva, da bi se omogočil izračun transakcij za denarne agregate in protipostavke, prilagojene za tečajne razlike, kadar ti agregati vključujejo vse valute združeno.

Tabela 2

Četrtletna stanja (sektorska razčlenitev)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Domači

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

Ne-MFI

Skupno

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Država (S.13)

Drugi rezidenčni sektorji

Banke

Ne-banke

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Skupaj

Centralna država (S.1311)

Ostali sektor država

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15)

Država

Drugi rezidenčni sektorji

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupno

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

Skupaj

Federalna država (S.1312)

Lokalna država (S.1313)

Skladi socialne varnosti (S.1314)

Skupaj

Potrošniški krediti

Stanovanjski krediti

Ostala posojila

Nepremičninsko zavarovanje

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

9.1.

Čez noč

9.2.

Vezane

9.3.	Na odpoklic z odpovednim rokom

9.4.

Repo

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Gotovina

Posojila

do 1 leta

nad 1 letom in do 5 let

nad 5 leti

Euro

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 1 letom

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo 1 leto ali manj

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo nad 1 letom in s spremembo obrestne mere v naslednjih 12 mesecih

Posojila s prvotno zapadlostjo nad 2 letoma

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo 2 leti ali manj

Od tega: Posojila s preostalo zapadlostjo nad 2 letoma in s spremembo obrestne mere v naslednjih 24 mesecih

3.	Vrednostni papirji razen delnic

do 1 leta

nad 1 letom

4.	Delnice/enote SDT

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

Zahteve po mesečnih podatkih, glej tabelo 1.

Tabela 3

Četrtletna stanja (razčlenitev po državah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vsaka druga sodelujoča država članica (tj. brez domačega sektorja) in vsaka druga država članica EU

Ostali svet (brez EU)

država članica

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

od MFI

od ne-MFI

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Gotovina

Posojila

MFI

ne-MFI

3.	Vrednostni papirji razen delnic

ki jih izdajo MFI

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

ki jih izdajo ne-MFI

4.	Delnice/enote SDT

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

Tabela 4

Četrtletna stanja (razčlenitev po valutah)

POSTAVKE BILANCE STANJA

Vse valute združeno

Euro

Valute EU razen eura

Valute, razen valut držav članic EU, združeno

Skupaj

valuta države članice EU

GBP

Skupaj

USD

JPY

CHF

Preostale valute združeno

OBVEZNOSTI

Vloge

Domače

od MFI

od ne-MFI

B.	Druge sodelujoče države članice

od MFI

od ne-MFI

C.	Ostali svet

do 1 leta

nad 1 letom

od bank

od ne-bank

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Posojila

Domača

MFI

ne-MFI

B.	Druge sodelujoče države članice

MFI

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 15

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 20. januar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30)	1
	*	Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32)	14